PRIMORSKI DNEVNIK *5“~»»pr,“gVppr'“ Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 189 (7082) TRST, torek, 20. avgusta 1968 VBORBI PROTI AMERIŠKIM NAPADALCEM Od nedelje močnejši boji v vsem Južnem Vietnamu Hitke v Bližini Sajgomt pa tudi v raznih drugih krajih Južnega Vietnama so 19- — Danes dopoldne ^ hudi hoji okrog Sajgona, ti« i er na severu’ na zahodu In fcJS« mesta, torej v vseh tistih ?cer na severu, na zahodu in „Jugu mes j^^jih, kjer so včeraj sile FNO t ko °d Sajgona je bila bitka ko- to- ^ koordinirane napade. Juž-0,.,°^ Sajgona je bila bitka jjj^uva kilometra od mesta, granate pa so padale na iotntt ameriško postojanko šest ki-dtu»ii!'0v 0,3 Prestolnice. Tudi na krajih je bilo topništvo FNO j® aktivno. - ®dtem ko so bili pozno popol-mesta Tay Ndnh še v posli, so pozneje osvobodilnih - -...............- _ - Ispit, °J nato zopet vneli na peri- n. "* no fllHi i11črnr\ r%r\ Goi da so se osvobodilne siie Boj^le iz mesta. Vendar so se tof" mesta pa tudi južno od Saj- boji so se pričeli že vče-tijjT0 dvomesečnem relativnem za-tilnu' Tako so v pokrajini Tay PaJj, lobodi In e sile že včeraj nato^, hajmanj 10 sovražnikovih po-'n ameriško radijsko po-gona 50 11111 severozahodno od Saj-tNi iftjj.hodatkih Pentagona so imela 1,1 to(wmeriSlcega vojnega letalstva Wh. arice’ ^ 80 alcoraj vsak dan t^r^vdirala, Severni Vietnam, od arja 1965 do konca julija letov ^a leta skupno 107.700 pole-Bovji^a medtem ko zna Pentagon !)eiUh ’ da je bilo doslej sestre-<77 „ nad Severnim Vietnamom VjJ^riških letal in 9 hellkop-Btiotr,' ha ne pove, koliko ameriških tC je padlo. bila napadena četa a-Hie*.0 devete pehotne divizije, v^aii 150 so J° helikopterji pre-ki (y, na neko področje 25 km juž-1 bou , gona- Potem ko je poseglo Boni ^udi letalstvo, Je uspelo šele k urah prisiliti oddelke FNO :'>čri<^an?1err* Sajgonu se ves čas raz-biozjj S ži grmenje bombnih eks- Podatkih je v prvih 36 tOo Zidanjih bojev padlo več kot ^hnpadnikov osvobodilnih sil, ‘Bo jn 110 so Američani imeli sa-•htfc tbrtvlh in 140 ranjenih, iz- Sh|iBiaan, šef ameriške dele-'le^acjPrejei obvestilo, da bo še' 'hdil Hanoja v kratkem po ^agotovllo, da sevemoviet- > 1'tati_fet;e ne hodo stopile v de- ^fano področje, če bodo %lftj~'rnale enako. S tem bi bil >CTeden izmed Pogojev pred-8?d*Ačn Jolmsona, da izda ukaz za ^Venn?0 ustavitev bombardiranja A> Vietnama, j J, *0vni konferenci v Parizu glasn|k sevemovietnamske 3ni Nguyen Thanh Le po- t, "'Sv/n, mu ° tem kar je pisal > tudi ek»- ni nič znanega in da 1« Duc Tho ni ničesar o deigi niJ- Obenem je omenil, da v*4j j aciJa Severnega Vietnama C1 loK večkrat zavrnila ameriški I* U-2n°A demilitariziranem pod-V ^ v J' le dejal Nguyen Thanh , krat kršile ženevske spo-,> ‘h se zlasti statut demili-^torej ga področja. ZDA moralk. spoštovati statut tega pod- , v! nekega časnikarja, 6 °Peraci-je v Južnem llBI&s,,;, Pomenlj° tretjo ofenzivo, KBcijg * sevemovietnamske de-v3 nad8?10 dejal: «Dokler bodo Vw°' h,aljeva‘e svojo napadalno t?0ral° ljudstvo Južnega tj ter 8 lzPoinjevati svojo dolžila,- e bojevati prot« napadal-Vip,?8 zadeva položaj v Juž-‘rnatnu, je dejal Nguyen ti. j04tiOv,' Pa se niorate obrniti tvJčetnamsko FNO. Večkrat v, --m , -vnik Hanoja podčrtal k^Sbicp dolžnost 31 milijonov Sjo v s severa kot juga, da Pfoti ameriškemu napadu. ^guedasa ^Plačevala CIA V hoihriJ9' ~ Antonio Arguedas, oj Badevp^i minister za notra-'OlA^eriiv hJl tri leta plačan biJt ar*® obveščevalne službe Rjavil ob po-1 |ki, j ivljo na tiskovni kon-V8 PaziiJ0 le llnel na letališču Pod nadzorstvom čil-r obw' Ko Je začel bivši mi-6,S?Je z»?Va't'1 CIA vmešavanja v Biblij K^deve Bolivije, so agenti Mojjkii jhierenco, Arguedasa pa Jt A°bl] 'etališfa in potisnili v sedaj ni znano kam V* žflai8 odpeljali, mislijo pa, kil 81 v notranjem mini-i*Ca ■ Pa na sedežu kriminalne je ga. na letališču vprašali, Diegov odnos do central- SbNvort, ZDA (CIA)' Je Argo' SL J ga Je CIA ob ko Je Postal notra-• Ir^tvnrS imela pod «strogim CIA je obdolžil, da 8 liri,,8 ameriškega vojnega *t v današnji številki nadaljuje z vedno ostrejšimi kritikami glede notranjega položaja v CSSR in se pri tem sklicuje, češ da se krepe notranje protisocialistične sile, ki menda ne dobe pravega odgovora. Kot primer navajajo obrekoval-no gonjo, ki naj bi jo sprožili proti 99 delavcev podjetja «Auto- Praha«, ki so pred sestankom v Ci-reni podpisali resolucijo, v kateri so govorili o nevarnosti za socializem in katero je takrat ista »Pravda« na veliko izkoristila. Kot primer navajajo tudi manifestacijo 300 mladincev pred sedežem CK KP CSSR, katere označujejo za «postopače» in ki so menda s kamenjem obsuli sedež ter kričali: ................... Sovjetska sodba o cionizmu MOSKVA, 19. - Pod naslovom »Korporacija ideoloških diverzantov* objavlja časopis sovjetske armade »Krasnaja zvezda* obširen članek o cionizmu, ki je, kakor ocenjuje list, »ideologija, sistem organizacij in praksa proimperiali-stične židovske buržoazije* in ki je njeno bistvo protikomunizem. Ča sopis pravi, da posveča cionizmu toliko pozornosti in prostora zaradi njegovega deleža pri imperialističnih akcijah spodkopavanja socialističnih dežel, posebno pa zaradi cionističnega koncepta o dveh domovinah, usmerjenega k temu, da bi Žide, ki žive v socialističnih deželah organiziral: v posebno imperialistično «petc kolono*. «Koncept o dveh domovinah* pi še časopis, bistveno olajšuje dejav- nost izraelske obveščevalne službe, ki je povezana z ameriško osrednjo informativno službo CIA in zahod-nonemško vohunsko službo. Da bi ljudi z židovskim poreklom, ki žive v socialističnih deželah, izkoristili «za dobro svoje resnične domovine«, so v Izraelu ustanovili organizacijo svetovnega židovstva za zaščito napredka, znanosti, umetnosti in varnosti«. Ta organizacija se trudi navezati stike predvsem z »dobro obveščenimi ljudmi«, uglednimi znanstveniki, inženirji in družbenimi delavci v socialističnih deželah z namenom, da bi od njih dobila obvestila ((delikatne narave«. «Krasnaja zvezda« trdi, da izkoriščajo v podobne namene tudi dobrodelno židovsko organizacijo «Joint». List navaja, da so s sredstvi te organizacije poleg drugega tudi financirali slovesnost v klubu mladih poljskih Zidov ob izraelskih akcijah proti arabskim deželam. ((Zahodne obveščevalne službe — pravi časopis sovjetske armije — so našle med sionistično usmerjenimi ljudmi na Poljskem organizatorje protinarodnlh demonstracij in ekscesov marca letos. Poljski delavski razred se je provokatorjem odločno uprl. Na zahtevo delavcev so iz partijskih in državnih organov, pa iz prosvetnih ustanov odstranili sionistične elemente in Izrodke.« »Krasnaja zvezda« pripominja, da se atnisionizem nikakor ne mo- re enačiti z antisemitizmom. Ko odgovarja časopis na vprašanje, kako se lahko majhna dežela, kakršna je Izrael, neprekinjeno bojuje z arabskimi deželami, pravi, da leži odgovor v natančnejšem poznavanju dejavnosti svetovne cionistične organizacije, »močne mednarodne korporacije z e-notnim programom in s pravzaprav neomejenim budžetom, ker so njeni člani in podporniki naj-večji mogotci kapitalističnega sveta«. Časopis pripominja, da je Izrael v dvajsetih leti, odkar obstaja, samo iz ZDA prejel več od 3.5 milijarde dolarjev ali kot državno pomoč ali v obliki prispevkov a-meriških cionistov. Takoj po lanski agresiji na arabske dežele je prejel Izrael od ameriških in zahodnoevropskih Židov čez 500 milijonov dolarjev za pomoč. «Svinje, pridite ven« ter »Vam bomo že pokazali«, Glasilo CK KP SZ obvešča sovjetske bralce, da se je okrepila klevetniška gonja reakcionarnih elementov proti ljudski milici, oboroženim delavskim odredom, ki so bili leta 1948 vzpostavljeni, da bi zaščitili revolucionarne dosežke. Časnik tudi poroča, da so se na praških ulicah pojavile skupine provokatorjev, ki zbirajo podpise na zahtevo naj se ljudska milica razpusti. »Zahteva je,» piše časnik, »napisana razen v češkem še v dveh zahodnoevropskih jezikih«. Iz članka v »Pravdi« bralec lahko sklepa, da takšne akcije ne zadevajo na odločno In uspešno proti-akcijo. Podoben sklep se vsiljuje, iz naslednjega primera, ki ga navaja ««Pravda». Glasilo CK KP SZ piše, da so reakcionarne sile sprožile neobrzdano ln strupeno gonjo proti 99 delavcem podjetja «Avto-Pra-ga», katerih pismo je bilo 30. julija objavljeno v moskovski »Pravdi«. Časnik danes piše, da so delavci v tem pismu »izrazili globoko patriotično zaskrbljenost za usodo socializma v tej deželi in čut bratskega prijateljstva do sovjetskega ljudstva in njegovih oboroženih sil«. «Pravda» pripominja, da ni nič pomagalo, da je predsedstvo CK KPC obsodilo nedemokratične ob like gonje, sprožene v zvezi s pis mom 99 delavcev in da se je «Ru de pravo« zavzelo za te delavce Preganjanje delavcev, piše »Pravda«, ni prenehalo. Praški radio je dokaj podrobno poročal o takem pisanju »Pravde«, kot so tudi razni Usti, ki pa so v komentarjih umerjeni. Verjetno gre za rezultat razgo- FIRENCE, 17. — Prof. Giorgio Spini, predsednik Narodne zveze u-niverzitetnih docentov, je objavit poročilo, v katerem polemizira s odlokom ministrstva za šolstvo, s katerim so odstavili dekana fakultete za arhitekturo milanskega vseučilišča. Prof. Spini poudarja, da se vprašanja italijanske univerz« ne morejo rešiti z disciplinskimi ukrepi. Resnosti izpitov ne ogrožajo ukrepi, ki jih je sprejel odstavljeni profesor, pač pa stare navora med vodilnimi predstavniki Pake univerzitetnega sistema: veči- češkoslovaške partije in ravnatelji vseh listov, ki Je bil včeraj ln na katerem so se dogovorlU za čim bolj odgovorno pisanje, čeprav so istočasno tudi soglasni, da ne bodo uvedli nobene oblike cenzure. Na sestanku ni bil prisoten Dubček, ker je bil zadržan drugje, zelo verjetno pa se bo z novinarji ponovno sestal v sTedo. Seja naj bi trajala kar sedem ur in so na njej opozorili novinarje na izredno deUkaten položaj v sedanjem razdobju, ko se pripravlja partijski kongres in ko lahko vsaka malenkost poruši delikatno ravnotežje med CSSR in njenimi zavezniki. Do komentarjev je prišlo v zvezi s tiskovno konferenco, ki jo Je imel predsednik vlade Cemik v soboto z avstrijsko televizijo, kjer naj bi rekel, da je CSSR pripravljena sprejeti posojilo mednarodne banke. Kasneje so to izjavo zanikali, češ da je Cemik izjavil, da CSSR ni zaprosila za kredite mednarodno banko, da pa so nekatera podjetja zainteresirana za posojila, ki naj jim omogočijo višjo produktivnost. Predsednik republike Svoboda je sprejel člane škofovskega sveta, ki jih je vodil škof František Toma-sek. Agencija CETEKA poroča, da se je razgovor vršil v prijateljskem ozračju in da je škof iz Bma Karel Kakoupy izjavil, da namerava cerkev prispevati k naporu ljudstva za razvoj republike. Češkoslovaško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo na Češkem 21. in 22. avgusta manevri na ravni divizije, ko se zaključi letno vežbanje rekrutov. Prisostvovali bodo visoki častniki socialističnih držav. na študentov ne more prisostvovati predavanjem zaradi pomankanja učilnic; en sam profesor poučuje ogromno število študentov, ne da bi pri tem mogel oceniti pripravljenost posameznih kandidatov Proti vsem tem nepravilnostim pa ni ministrstvo nikoU nastopilo. Prof Spini obsoja tudi dejstvo, da so ukrep o odstavitvi sprejeU ravno v poletnem času, ko niso imeli ne profesorji ne študentje priUke, da bi o njem izrazih svoje mnenje. Tudi ko bi bila vsa krivda na strani odstavljenega profesorja, vsa pravica pa na strani ministrstva, — pravi poročilo — bi bilo težko smatrati tovrstni postopek za spodbuden za prenovitev in razvoj italijanske univerze t demokratičnem smislu. Pred pogajanji z mornarji družb «pin» RIM, 19. — Sindikalna organizacija državnih pomorskih družb «in-tersind« je pozvala sindikate pomorščakov na pogajanja, ki naj se prično 26. avgusta. Pogajanja «e nanašajo na obnovitev delovne pogodbe in na pereče vprašanje t«. denskega odmora, zaradi katerega je prišlo v preteklih dneh do stavke pomorščakov družb «pin. RIM, 19. — Danes so razdelili zakonski predlog o ustanovitvi vsedržavnega odbora za proslavo petdesetletnice zmage. Odboru bo predsedoval presednik vlade, predvideni pa so izdatki 600 milijonov lir. Zakonski predlog Je Ml te predložen v prejšnji zakonski dobi, vendar ga parlament ni izgl«. soval, ker se Je prej zaključila zakonodajna doba. POGLAVAR KATOLIŠKE CERKVE PRVIČ V LATINSKI AMERIKI Renesansa katoliške cerkve? Poglavar katoliške cerkve še nikoli ni bdi v Latinski Ameriki. Ta »zgodovinski dogodek katoličan-6tva» je zdaj pred nami. Papež Pavel VT. bo prispel v Bogoto. Do tega sta ga pripravila dva dogodka mednarodnega pomena, in sicer svetovni evharistični kongres in celinska konferenca vodje katoliške cerkve. Bogota v novem oblačilu pričakuje papeža, ki naj opravi »kirurški poseg« v obnašanju katoličan-etva v svetovnih razmerah. Govorijo o renesansi cerkve, za katere osnovni smisel označujejo preobrazbo in služenje bogu v službo človeku. Ceiikev mora postati po-zemeljska in stopiti z neba med ljudi. Tako pravi kardinal Helder Camara. Cerkveni vodje so dobro odločili, ko so izbrali Latinsko Ameriko, da bi začeli novo politiko katoli- I štva. Latinska Amerika ima tri praktične simbole: predstavlja »novi svet», njegovo »kritično celino« in največje svetovno »cesarstvo katoliške cerkve«, v katerem bo že konec tega stoletja živel vsak drugi katolik. Gre torej za celino prihodnosti za cerkev. Ta «novl svet« je zdaj izpostavljen valu cerkvenih razglasov in pozivov, v katerih katoliški poglavarji priznavajo, da so soočeni z resničnim izzivanjem in zgodovinskim izpitom. Vatikan odkrito pravi, da želi obnovo cerkve, da bi tako uskladil svoj izgubljeni korak s pohodom svetovne resničnosti. V čem je pravzaprav problem katoliške cerkve? Vse statistike, ki slonijo na skrbnih anketah Vatikana, dokazujejo vztrajno slabitev religije v sodobnem svetu. Verski analitiki so pogumno ugotovili, da stopa pospešeno v ateizem. Papež pa je v tajnih pismih sodelavcem, ki so raztreseni po vsem svetu, ugotovil, da je osnovni vzrok tega procesa slabo obnašanje same cerkve. Med drugim pravi: »Krivda Je med nami, med katoliškimi dostojanstveniki.» V ostrih samokritikah je slišati, da revni verniki nočejo v razkošne cerkve, da je absurdno ocenjevati škofa po vrednosti znamke njegovega avtomobila in da je nujno spoštovati cerkev revnih, ne pa bogate oligarhije. To je povsem nov besednjak, iz katerega izvira akcija Vatikana. V želji, da bi dokazala svojo moč renesanse, se je cerkev spoprijela s problemi »kritične celine«, ki je žejna temeljitih reform. , V «delovnem dokumentu« za ce- linsko škofovsko konferenco, ki jo bo odprl papež Pavel VI., poudarjajo, da cerkev ne more ostati nevtralna niti ne more biti odsotna pri pohodu našega naroda k njegovi zgodovinski usodi. Vatikan je zategadelj sklenil, da si obleče novo oblačilo z močnimi političnimi barvami in Skuša tako postati politična sila prvega reda. To dokazuje dvoje novih dejstev: pripravljenost, da cerkev prekine tradicionalne vezi z oligarhijo, in zahteva po izvedbi temeljitih ekonomsko socialnih reform v Latinski Ameriki. Dokumenti za svetovni evharistični kongres v Bogoti, ki se ga bo udeležilo več kot 500.000 vernikov, poudarjajo odločitev Vatikana, da postavi cerkev, v središče sveta našega časa. Cerkveni vodje govorijo zategadelj o neizbežni pctrebi, da prekinejo vezi z oligarhijo, obsojajo vojaške skupine, ki predstavljajo silo pritiska in uzurpacije politične oblasti, in pravijo: «živimo v demokraciji, ki je bolj formalna kot resnična in kjer primanjkuje avtentičnih svoboščin.« Katoliška cerkev ni nikoli govorila tako o latinskoameriških problemih. Zdaj pred obličjem «zelene celine« javno priznava: «Cerkev vpričo stanja revščine in nepravične socialne strukture ni opravljala svoje vloge, kot bi jo morala, ni obsojala krivic in ni zahtevala nujnih reform. Pravzaprav se je večkrat istovetila z obstoječim stanjem.« To je poskus Vatikana, da bi se oddaljil od svojega «črnega portreta«. Katoliški šefi počenjajo danes vse, da bi se približali dnevnim problemom prebivalcev Latinske Amerike, za katere menijo, da so pred »negotovostjo in v nevarnosti«. Zaradi tega prodajajo ogromne latifundije, ki so v rokah cerkve, snemajo z rok dragocene diamante in zadnji čas hodijo več peš, namesto da bi se vozili v dragih limuzinah. Ta nova usmeritev je privedla cerkev v opozicijske klopi glede na oblast klasične oligarhije in militarizma. Kardinal Helder Camara pravi na primer, da se je že navadil, da ga Imenujejo »subverzivni element in komunista«, zato ker si želi pravice. Pravd, da je subverziven tudi položaj, v katerem živimo. Nikogar več ne preseneča, če duhovniki korakajo v kolonah demonstrantov in če se znajdejo v zaporih. Cerkev si celo želi takšnih dogodkov, da bi se tako prikazala v novi podobi in v novi vlogi. Do 12 km dolge vrste avtomobilov na cestah V NEDELJO IN VČERAJ NA ITALIJANSKIH CESTAH Med žrtvami prometnih nesreč tudi tri mesece star otrok Z avtom v 200 m globok prepad: 40 dni zdravniške nege PORDENONE, 19. — Pri Burne Veneto se je v avtu, ki je zašel s ceste in se zvrnil v jarek, 144etni fant tako hudo poškodoval, da so ga morali, skupno z očimom, ki je bil za volanom, odpeljati v bolniš- Puščica kaže, kje je plaz potegnil za seboj v strugo reke dva avtobusa japonskih izletnikov nico. Medtem ko je fant med prevozom umrl, bo očim okreval v 10 dneh. Tudi blizu Andrie (Bari) je avto zašel s ceste in treščil v drog e lektrične napeljave. 60-letni šofer in njegova 57-letna potnica sta bila na mestu mrtva. Pri Mantovi je prišlo do trčenja med volkswagnom in tovornjakom. 42-letna nemška turistka, ki je šofriala avto, je v bolnišnici podlegla poškodbam, njen 35-letni mož, doma iz Carpija pri Modeni, pa se bo moral zdraviti 40 dni. Zaradi nepremišljenega prehitevanja treh avtomobilov je giulia super zašla med Nuorom in Siniscal-com na Sardiniji s ceste. Pri nesreči se je šofer rešil brez poškodb, njegova žena in prijateljica sta se le lažje ranili, medtem ko je umr' 3 mesece star šoferjev sinček, ki je bil v materinem naročju. Tudi pri Tortoni je avto zašsl s ceste, pri čemer je bil šofer na mestu mrtev, medtem ko je njegova žena podlegla poškodbam v bolnišnici. Njuna nekaj let stara hčerka, ki je bila prav tako v avtu, se je rešila brez poškodb. Neka 77-letna ženska pa je postala žrtev neprevidnega šoferja, ki jo je s fiatom 600 podrl v trenutku, ko je v Ul. Casilinia v Rimu prečkala po zebrastem prehodu cesto. Zaradi prevelike hitrosti na ovinku in spolzke ceste je včeraj ponoči končal avto s petimi osebami v jarek. Mati šoferja je bila na mestu mrtva, njegov 5-letni sin pa je umrl v bolnišnici, kamor so sprejeli šoferja, njegovo ženo m 7-letno hčerko. Nesreča se je pripetila le kakih 100 m od šoferjevega stanovanja. Pri Brescii pa je fiat 500 s štirimi potniki zgrmel na ovinku v jarek. Dva brata sta umrla takoj po prevozu v bolnišnico, tretjega so sprejeli s pridržano prognozo, njihova sestrična pa se bo morala zdraviti mesec dni. Pri Imperiji je športni avto zaradi prevelike hitrosti treščil v zid železniškega podvoza, šofer se je rešil brez poškodb, 21-letni vojak, ki je bil na dopustu, pa je v bolnišnici podlegel poškodbam. V bolnišnici so sprejeh tudi dve angleški turistki, ki sta bili v avtu. Obe sta le lažje ranjeni. Čeprav je z avtom zletel v 200 m globok prepad, je 43-letni Ste-lio Vera sam zlezel iz razbitin vozila in se odpravil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo o-krevanja v 40 dneh. Pri Livornu je neki šofer, ki je hotel odgnati z avta čebelo, izgubil oblast nad volanom in silovito treščil v dve sestri in brata. 20-letna sestra je bi- la ne mestu mrtva, ostala dva ranjenca pa so odpeljali v bolnišnico, kjer bosta kmalu okrevala. MED GRADNJO V LA SPEZIJI 1 mrtev in 8 ranjenih pri eksploziji na ladji LA SPEZIA, 19. — Danes je prišlo v majhnem prostoru ladje v gradnji «Piersildo» do eksplozije, ki je ranila osem delavcev. Posebno stanje treh je bilo zaradi hudin opeklin kritično. Eden od delavcev, 25-letni Franco Tiizzoni, je kasneje podlegel poškodbam. Eksplozija je nastala zaradi hlapov barve, s katero so prepleskali notranjost ladje, ki jo grade v ladjedelnici «Sgortoini» Ni izključeno, da je do nesreče prišlo zaradi krat-teka stika. ARIANO IRPINO, 19. — Danes popoldne se je med gradnjo hiše podrl steber, ki je pokopal pod ruševinami dva delavca. Mrtva delavca sta iz Ariana Irpina. Prvi zapušča ženo s petimi, drugi pa ženo s sedmimi otroki. MILAN, 19. — Z nedeljo po velikem šmarnu so se za marsikoga končale počitnice in dolge kolone avtomobilov so se zgrinjale proti mestom. Pri Malegnanu ob izhodu iz avtoceste sonca (na sliki) je bilo v več vrstah na tisoče avtomobilov, ki so 'tvorili 7 km dolgo vrsto. Največ dela so imele policijske patrulje proti večeru, posebno na odseku avtoceste sonca med Bologno iin Milanom, kjer so bile vrste dolge celih 12 km. Tudi vlaki so prenatrpani. Turisti so se vračali z jadranske in ligur-ske obale, zaradi česar so morali pri železnicah pripraviti kar 40 posebnih vlakov, ki so potnike peljali proti severu. Na milanski železniški postaji so dosegli rekordno število potniškega prometa. Vlaki so prihajali ali odhajali vsake 'tri ali štiri' minute. Računajo: da je v Milan prišlo v nedeljo približno 100 vlakov z 200 do 250.000 potniki. Tudi v Rimu, kjer je bilo prejšnje dni precej prazno, je življenje steklo po stari navadi. Povsod kaotičen promet, razen seveda v »otokih za pešce«, številne trgovine so zopet odprte odjemalcem. V Termini je odpotovalo ali pripotovalo 14 posebnih vlakov. Pravijo, da so izdali kar 16.652 voznih listkov. Vse ceste, ki peljejo v Rim so pod strogim nadzorstvom policijskih organov. Po raznih cestah so razporedili 235 policijskih patrulj in 1200 karabinjerjev s 57 avtomobili z radijsko zvezo, 88 motornimi kolesi ln 40 avtomobili drugih vrst. Dva helikopterja sta z zraka nadzorovala ves čas promet. Podobna slika je bila povsod v okolici velikih mest kot so Bologna, Neapelj itd. Ponekod turisti niso imeli sreče. Posebno v severnih predelih Italije je močno deževalo, nevihte so povzročile precej škode, toča je v okolici Asiaga uničila vinograde in sadne nasade ter poškodovala na stotine avtomobilov, sneg pa je pobelil vrhove gora do 1700 m višine in presenetil avtomobiliste na prelazih Falzarego, Pordol in Tre C roči, kjer je. ,temperatura padla na kniige ^ glednUSČG * $ gltthbu blihabbtua wVA Izšel je Krajevni leksikon Slovenije Krajevni leksikon Slovenije! Kaj neki je to, utegne kdo vprašati. Naj zato vsem, ki bodo slišali za to knjigo, katero je pravkar izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani (še dve knjigi bosta izšli kasneje), takoj povemo za kaj gre. Pravzaprav pove vsebino že podnaslov: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodoviskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije prinaša torej najpotrebnejše podatke o vseh krajih Slovenije, podatke, ki nam posredujejo gospodarski, politični, kulturni razvoj, geografske značilnosti, zgodovinske spomenike, podatke o prebivalstvu, skratka vse, kar nam je o nekem kraju treba vedeti. Tako najdemo podatke o imenu kraja, statistične podatke o prebivalstvu, opis kraja in bližnje okolice, dalje strukturo prebivalstva s posebnim ozirom na industrijo, obrt in turizem, opis priročnih in kulturnih znamenitosti, zgodovino kraja, podatke o pomembnih domačinih. Poleg opisov posameznih krajev pa so v knjigi vsebovani tudi pregledni opisi posameznih občin z najrazličnejšimi podatki. Tako s podatki o nastanku in razvoju, klimi, vodovju in vegetaciji, s podatki o zgodovinskem pregledu, s podatki o šolah, s prikazom celotnega gospodarstva po panogah, s podatki o zdravstvenih ustanovah. V Krajevnem leksikonu najdemo torej najprej podatke o občini. V knjigi, ki smo jo sedaj dobili je po abecednem seznamu na prvem mestu občina Ajdovščina. Splošni pregled nam pokaže, kdaj je občina nastala v sedanjih mejah, kakšna je njena geografska lega, kakšna je poprečna temperatura, kako je z burjo, vodami, s Trnovskim gozdom. Govor je o drevju, zlasti sadnem, pa sploh o flori. Slede podatki o naselitvi, o prebivalcih, o naseljih, o tem kakšno podobo imajo hiše. Dve strani knjige velikega formata sta posbečeni pregledu prebivalstva Ajdovščine tako po naseljih 'kot MAGDEBURG, 19. — V nekem oddelku tovarne razstreliva v Schoenenbecku pri Magdeburgu v Nemški demokratični repubkliki je prišlo do eksplozije, ki je ubila štiri delavce, šest pa jih je ranila. 7 stopinj. llllllllllllltlimtlllllllMIIIIIM|IIIIIMIIIIIIIIII||||i||||!l||||||t||i||||M|ii||||||||f||lll,|l,||| 1,1,111,, 1111,1, UiHIMMMmmillimMIMMnHIHUUMIinMMHHmUMHmuiIHMIIIIII V NEDELJO MED POLETOM NA PROGI KAIRODMASK Letalo Z AR strmoglavilo v morje: vsi potniki in člani posadke mrtvi V letalu je bilo 33 potnikov, posadka pa je štela 8 članov PLAZ POTEGNIL DVA AVTOBUSA V PREPAD S PRIHODNJO NEDELJO V Italiji začetek lovske sezone Nestrpno pričakovanje 1 milijona 600 tisoč lovcev RIM, 19. — Nad poldrugi milijon i vedati, da je nevarno streljati lovcev se pripravlja za nedeljo, ko I bo prvi dan lovske sezone. 25. avgusta se namreč uradno začne lov po celi Italiji razen v deželah s posebnim statutom (Furlanija - Julijska krajina, Sicilija, Sardinija, Dolina Aoste in Tridentinsko - Po-adižje), ki samostojno določijo datume. Domnevajo, da bo nad 1 milijon in 600 tisoč lovcev samo v prvem dnevu izstrelilo 25 milijonov nabojev in da bo vsak ljubitelj tega športa potegnil iz žepa za orožniško dovoljenje, naboje in drugo povprečno 100.000 lir. Letos se bodo prvič pojavili na ravninah, gozdovih, močvirjih in goratih predelih lovci, ki so si priborili orožni list z Izpitom. Novinci so morali dokazati, da majo razpolagati z orožjem, poznati so morali zakone, ki urejujejo lov in so morali odgovarjati na vprašanja o zoologiji. Z izpitom, ki ga Je kakih 80 odstotkov uspešno o-pravilo, so hoteli zakonodajalci prisiliti nove lovce, da se z večjno vnemo posvetijo proučitvi delovanja orožja in k večji lovski kulturi. Lovska sezona se bo zaključila, razen nekaterih izjem, 1. Januarja 1969. leta. Voščilu o dobrem ulovu je treba dodati voščilo, da se bo lovska sezona zaključila brez človeških žrtev. Posebno novinci se morajo za- divjačino v smeri drugega lovca, pa čeprav bi bil ta v razdalji 200 m, da je prav tako nevarno streljati v grmovje, pa čeprav prihaja izza tega šum. Velikokrat se je zgodilo, da za grmovjem ni bilo divjadi pač pa lovec. Lovci se morajo tudi zavedati, da morajo imeti potrdilo o zavarovanju vsaj za vsoto 5 milijonov lir, ker jim lahko v nasprotnem primeru odvzamejo lovsko dovoljenje za dobo od treh do petih let ter so tudi podvrženi kaznim, ki jih predvideva zakon za lov brez predpisanega dovoljenja. ZARADI UBOJA ŽIDOV 8 let zapora bivšemu nacističnemu diplomatu BONN, 19. — Porotno sodišče v Frankfurtu je zaradi sodelovanja pri dvojnem umoru obsodilo bivšega nemškega diplomata Fritza Ger-harda von Hahna, ki je bil obtožen, da je kot uslužbenec nemškega konzulata v Sofiji med vojno odredil ustrelitev in deportacijo številnih grških in bolgarskih Zidov, na 8 let zapora. Tožilec je zahteval za uboj najmanj 30.000 Židov dosmrtno ječo, njegovi branilci pa so se potegovali za oprostitev, i vlekla reševalna akcija. 100potnikov mrtvih v strugi reke Hide Nesreča se je zgodila na Japonskem - Samo trije so se rešili TOKIO, 19. — Sto oseb je Izgubilo življenje v vodah in blatu reke Hida, kamor Je plaz, ki se je utrgal s pobočja nad avtocesto Shirakawa-Cho, potegnil za seboj dva avtobusa z izletniki. Iz teh dveh avto- ' busov so se rešile samo tri osebe, vsi drugi potniki pa so izginili v deroči reki. Avtobusa sta bila v koloni 15 vozil polnih izletnikov, ki so se vračali z ekskurzije na hribu Nor-kura. Izlet je organiziralo uredništvo neke ženske revije in so se ga v glavnem udeležile žene z otroci. Ko se je kolona avtobusov vračala proti domu, se je morala ustaviti pred kupom kamenja na cesti. Medtem ko so se domenjali, kaj bi storili, je s pobočja zgrmel drug plaz, ki je potegnil s seboj dva avtobusa v 10 metrov globoko strugo reke. Plaz se je utrgal zaradi silovitega dežja. Zadnje dni je namreč zaradi tajfuna «Polly», ki je malo prej besnel nad Korejo, nepretrgoma lilo. Po nesreči se je policijskim organom posrečilo potegniti iz vode trupla 17 izletnikov, medtem ko so 83 potnikov še pogrešali. Iz avtobusov so se rešili trije od štirih šoferjev. V teku je preiskava, ki bo morala ugotoviti, zakaj se j 3 za- ZARADI OKVARE MOTORJA En mrtev pri padcu turističnega letala MODENA, 19. — Turistično letalo, ki so ga uporabljali za vadbo padalcev, Je včeraj strmoglavilo kakih 350 m od letališča na tla. Eden od potnikov se je rešil skoraj brez poškodb, neki 29-letni padalec se je pri nesreči talko hudo ranil, da je v bolnišnici podlegel poškodbam, pilota in druga padalca pa sta v resnem stanju v zdravniški o-skrbi. Letalo se Je malo prej dvignilo z letališča in je doseglo višino kakih 100 m. Pilot se je nepričakovano zavedel, da je neka okvara v motorju, zaradi česar je sklenil pristati. žal se Je med spuščanjem dotaknil s krilom breze In treščil ob tla. V smrt zaradi planink SCHIO, 19. — Neki 40-letni električar iz Vicenze je danes med nabiranjem planink padel 60 m v globino, kjer je obležal mrtev na vznožju stene. NIKOZIJA, 19. — Že ob zori se je nadaljevalo iskanje ostankov e-gipčanskega potniškega letala AN-24 last družbe Misair, ki je včeraj kmalu po opoldnevu, ko je bilo na poletu na progi Kairo-Damask strmoglavilo v morje. Poveljnik letala je bil v stiku s kairskim kontrolnim stolpom do vstopa v ciprski zračni prostor. Na Cipru so letalo opazili na radarskem zaslonu, a takoj zatem je izginilo. Kmalu zatem je poveljnik libanonskega letala, ki je letelo proti Kairu, sprožil alarm. Libanonski kapitan je namreč opazil na morski gladini velik madež olja. V tistem trenutku se je začela reševalna akcija, toda na površju ni bilo drugega kot ostanki letala in trupla mrtvih potnikom. Pri reševalni akciji sodelujejo Egipčani, Sirci, letala Cipra in letala ter motorni čolni RAF. Eden od teh je potegnil iz morja sedem mrtvih potnikov in jih odpeljal v Aleksandrijo. Egipčanska vlada je takoj odredila preiskavo, ki poteka pod predsedstvom ministra za vojno proizvodnjo Mohameda Abdela — Wa-haba al Brishrija. Kakor so uradno javili, je bilo v letalu 41 oseb in sicer 33 potnikov in osem članov posadke. Kaže, da so vsi mrtvi. Med potniki je bilo 7 Egipčanov, 1 državljan Sudana, 1 Alžirec, 8 Palestincev, 4 državljani Sirije in 12 Iraka. V letalu je bilo tudi 6 žensk (1 je bila stevardesa) in 1 otrok. , Z angleškega oporišča na Cipru Akrotiri se izvidniška letala stalno izmenjujejo v zraku, vendar pa prevladuje mnenje, da reševalcem ne preostaja drugega kot žalostna naloga pobiranja žrtev nesreče z morske gladine. Motorni čolni RAF so do sedaj našli na površini morja, kjer se je potopilo egipčansko potniško letalo, že 22 trupel. Čolne pošiljajo na kraje, kjer opazijo žrtve nesreče s pomočjo letal. Predstavnik poveljstva angleškega letalstva na Cipru je javil, da bodo posmrtne ostanke žrtev prenesli, brž ko bo končana akcija, v Aleksandrijo. V HOUSTONU V dveh dneh dve presaditvi srca HOUSTON, 19. — Skupina zdravnikov je včeraj pod vodstvom prof. Oalleya presadila srce 11-le-tnega sina univerzitetnega profesorja v telo 5-letne Marije Giannaris la Hagerstowna v Marylandu. Stanje male bolnice je zelo dobro. že prejšnji teden so hoteli presaditi srce mali Mariji, toda oče dekletca ni privolil v operacijo. Zdravniki so imeli na razpolago srce umrlega otroka, vendar proti volji staršev niso mogli ničesar, šele ko se je stanje male Marije tako poslabšalo, da ni bilo rešitve, je oče privolil v presaditev. Prof. Col-ley, ki je bil z družino na dopustu v Mehiki, se je nemudoma vrnil v Houston, kamor so z vojaškim letalom pripeljali tudi umirajočega fantka. Zdravniki St. Luke Hospitala v Houstonu so danes popoldne ponovno presadili srce. Trenutno še nista znani imeni ne darovalca ne bolnika tega desetega kirurškega posega v houstonski bolnišnici. Kasneje so iz St. Luke Hospitala Javili, da je dr. Colley presadil srce 50-letnemu trgovskemu potniku Carlu Van Batesu iz Amarilla v Teksasu. ((Darovalka« je neka 37-letna gospodinja iz Houstona. V Genovi je direktor zavoda Gasilni in predsednik ustanove «Carlo Erba» prof. Carlo Sirtori predlagal presaditev srca za gen. Elsenho-werja. Prof. Co!ley v Houstonu, ki je že presadil deset src (samo dva bolnika sta umrla), je izjavil, da Ei-senhower ni tako star, da ne bi bil primeren za zdravniški poseg. Te izjave si nasprotujejo z izjavami dr. Barnarda, ki trdi, da je presaditev srca v Eisenhowerja zaradi njegovega zdravstvenega stanja in starosti nemogoča. TOKIO, 19. — Prvi Japonec z novim srcem je na poti okrevanja. To je izjavil dr. Juro Wada, ki je pripomnil, da bo 18-letni Nobuo Mi-yazaky čez teden dni lahko hodil. Da bi preprečili ((zavračanje« dajejo fantu dnevno 75 miligramov nekega posebnega angleškega zdravila. po dejavnosti. Slede podatki oP°j Ijedelstvu, industriji, obrti, tub' stični dejavnosti, o šolah in P0-štah, zdravstvenih ustanovah priročnih znamenitostih. To torti vsebuje prvi del opisa za vsak občino. Pri tem je treba poudab' ti, da je tekst opisnega značafi in se prijetno in zanimivo be?f: Drugi del pa predstavljajo op* krajev. Opisani so vsi kraji in selja kake občine, najprej kot ** čeno naselja in kraji ajdovske oti čine. Na prvem mestu je opis sij me Ajdovščine, sledi opis Batuj Bele, Brij, Budanj in tako naprt do žapuž. Nato je na vrsti ob" na Cerknica. Tudi tu je najp?*l splošni pregled občine, potem r slede opisi krajev. , Prva knjiga Krajevnega Je*1" kona, ki je zdaj izšla prinaša P~ datke o občinah in krajih z°by ne Slovenije. Zajete so občine J. senice, Radovljica, Tržič, tšrO'} in Škofja Loka, torej občine ^ kraji Gorenjske. Nadalje občm Tolmin, Idrija, Vrhnika in tec; občine Nova Gorica, Ajo° ščina, Postojna in Cerknica, \ Žana in Ilirska Bistrica ter sle njič še občine ob morju Kop®' Izola in Piran. Druga knjiga zajemala področje osrednje SW nije, tretja pa severovzhodne P* dele Slovenije. i Krajevni leksikon smo že m°, no potrebovali. Leta 1937 je Krajevni leksikon Dravske bon vine, vendar pa je sedanji kon docela novo delo. Prei'" oti- pa v starem leksikonu ni bilo. aelano Slovensko Primorje, to bilo pač osvobojeno šele po o gi svetovni vojni. Gre tore] • povsem novo delo, ki je bilo no potrebno, saj bo delo kori* ne samo vsem pišočim lju‘rJ študentom in dijakom, poli^pr. ter kulturnim delavcem. Leksm bo močno potreben šolam, 1,1 ^ tutom, redakcijam časopisov . upravnim organom. Torej ne mo vsem tistim, ki delujejo v ^ šem gospodarskem, političnem kulturnem življenju, ne saj vsem tistim, ki se šolajo, najrazlicneM tudi ustanovam značaja. Zanimiv pa utegne , : - - -• ' • ‘-nov, ■ vel marsikatero zanimivost sV°yft tudi za širši krog občanov, ^ bodo v leksikonu našli vef^f domačega kraja in bližnje ce ter vsaj najpotrebnejše P°^ ke o njem. ji Krajevni leksikon Slovenije torej pomembno delo, ki bo s ^ da dobilo svoj dokončni P°VJ potem, ko bosta izšli še pA dve knjigi. Smemo se nadel ji da bo avtor, znani kultu?' znanstveni delavec Roman ^ nik, ki je leksikon s i njem Franceta Planine in Šifrerja pripravil in uredil, *^ lu dokončal delo še pri °,s ^ dveh knjigah. Sicer pa je ze^ prvi knjigi sodelovala vrsto različnejših sodelavcev. Knjiga velikega, leksikon?^ formata, natisnjena na leP^tt? pirju in resno, 'eksikonsko Ijena ima na koncu seznam m jev. Sestavni del pa preds? ^ jo tudi geografske karte 1 ^ drobnimi zemljevidi vsako jjf ne. Krajevni leksikon S'0.. predstavlja gotovo koristno ^ trebno izdajo. Gotovo je, veliko delo, nastalo ob sod ft nju večjega števila avto?) ^ povsem enotno in so pač n ri kraji bolje, drugi po slabše prikazani. Kritika ,. tovo našla tudi kaj napo*^/ glede na to pa je Roman opravil hvale vredno in * ^1 delo in mu je ob prvi katero je oral ledino gih krajev Slovenskega P?1 treba izreči vse priznanje• p KAJ SO UGOTOVILI V KOPENHAGNU Krvni davek cest 100 tisoč mrtvih Edino temeljita sociološka analiza bi mogla obrazložiti vse vzroke, zakaj je toliko nesreč P° uradnih poročilih je vrnitev ljudi z veldkošmarenskih počitnic Potekala dobro. Na cestah je bilo ^cer izredno veliko vozil, toda Vozači so upoštevali opozorila, ta-0 da je bilo prometnih nesreč soraamemo malo m tudi smrtnih srtev ni bilo veliko. To z zadovoljstvom beležimo, ker smo prejš-Pie dni morali, žal, beležiti izred-J1'1 velik krvni davek, saj je na Pijanskih cestah v prvih dveh tega meseca obležalo nad 500 mrtvih, število huje ali blaže bujenih, pa je bilo izredno, še ^0t PreJSnJa ieta- Kako posta-I, varnost cestnega prometa iz t a v leto bolJ pereča potrjujejo j® Podobni podatki iz drugih Ust V zvezi s tem se bomo tavili pri nekaterih ugotovitvah, so bile prikazane na kongresu ropskega biroja svetovne orga-vJ^Je za zdravstvo, ki je bil nedavnim v Kopenhagnu. ^stavni se bomo na kratko naj-ej Pri osnovnih podatkih: ti»rtSako let0 terja motorizacija Vsi 100000 smrtnih žrtev. To je akor izredno velika številka, Ud 4Postane Se pomembnejša, če Srn ;tevamo da pride na vsako fant0 žrtev ^ °d m do 15 huje jJenih, oziroma poškodovanih, ^J3, da mnogi teh ostanejo inva-. m zato bolj ali manj za delo wPos°dni za vse življenje. Po-j0‘ te8a pa strokovnjaki računa-tj’ da pride na eno smrtno žr-30 v Prometnih incidentih še od do 40 laže ranjenih. V- p0d° sr>io tako nanizali osnovne Uj atl5e, v glavnem krvni davek lj Požlvodbe na ljudeh, bi mora-Sitg^Pvegovoriti še o materialni tein k 0 se Pravl 0 Škodi na av-tjj °bilih, ker se nihče ne bo lo-"tanjevanja krvnega davka. To-S^ludi v tem primeru v oceni C6 ha vozilih bi bile številke iira °tne’ ker gredo v tisoče mili-Q lir. pfj,slavHi se bomo nekoliko več o|)f Qrugih ugotovitvah, ki so jih tjjl^uvali v Kopenhagnu. Pa-D 7 bst "Constelationj je v zve- 8 tem zapisal: H^taloškj dejavniki v genezi prosu 'h nesTeč so dobro znani. To l^veCan krvni pritisk, razne ^ Je v delovanju srca, sladkor-Uotr “°'ezen, motnje v žlezah z >11* lrn izločanjem, alkoholizem, 5S|ja, *cbflQ-.^vosti v inteligenčni slab vid, v komaj razvitih državah ter v državah z mlado industrijo kot pa v industrijsko zelo razvitih deželah. Obtožba glede vzrokov prometnih nesreč postavlja v dvom odnos med kulturno evolucijo ter tehničnim napredkom. Avtomobil kot produkt napredne tehnologije se daje v roke ljudem, ki so nezadostno pripravljeni za njegovo racionalno uporabo. Uporaba avtomobila pa hkrati zahteva z ene strani stalno priznavanje pravic drugih, z druge strani pa prilaganja, ki jih terja industrijska civilizacija. Blizu Dumasa v Arkansasu imajo ribiči gojišče zelo dragih rib. Slika nam kaže tudi zanimivo novatorstvo: na malem žerjavu, s katerim dvigajo ribe iz vode, je tudi tehtnica, da gre delo bolj naglo od rok PO PARIŠKEM «EXPRESSU» «01impiada znanj a» in njeni rezultati kmeti 15 milijonov dijakov izbranih 200 najboljših: bodoči vrhovi sovjetske znanosti Pred nedavnim je 700 dijakov, ki so se izkazali na «olimpiadl znanja« prišlo za mesec dni na vseučilišče Akademgoroda, sovjet-kega mesta znanosti. Na zelo svečan način jih je sprejel sam Mihah Levrentijev, predsednik akademije znanosti. TI dečki in te deklice, v starosti med 13. in 16. letom, so ovet bodočih sovjetskih fizikov in matematikov. V primeru teh dijakov in dijakinj se najboljše kaže politika stroge izbire, ki vlada v sovjetskem šolstvu. ((Intelektualna zmogljivost naših učencev — je izjavil 31-letni univerzitetni profesor Evgenij Bl-šenikov — je največje bogastvo naših narodov. In tega bogastva ne sinemo pustiti v nemar, neizkoriščenega.« llllllllllllllllllllllllIllliiiiillllMllllUIIIMIIIIIIIIIIliiiiiirtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiflllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MANJ ZNANI DROBCI IZ ZGODOVINE NAŠIH DEŽEL Stari grad Ljubek pod Vačami najstarejša šola na Slovenskem Danes je grad le kup razvalin, zarasel v gozdu smrek in bukev Nekoč pa je služil kot lovska šola za mlade plemiče iz okolice Vače nad Litijo so danes priljubljena izletniška točka. Od Litije so oddaljene 11 kilometrov. Leže na višinski polici, ki je dobro zavarovana pred severnimi vetrovi. Na severni strani jo varujejo hribi: Slivna (870 m) in Slemško (679 m), od vzhodne strani pa zasavska Sveta gora (849 m) in Roviškovec (932 m). Za dostop na Vače se lahko poslužiš treh železniških postaj: Kresnic, Litije i.i Save pri Litiji. V zadnjem času pa imajo izletniki prav ugodno avtobusno zvezo iz Ljubljane. Slovenija avto-promet je uvedel za Vačane kar dve redni dnevni avtobusni zvezi, ki prevažata domačine na delo v Ljubljano zjutraj in popoldne in se vozili vračata iz Ljubljane tudi dvakrat: popoldne in Še o Bulajičevi «Bitki na Neretvi» BEOGRAD. 19. - V beograjskih študijih sestavljajo scene filma «Bitka na Neretvi» kolikor so ga doslej posneli. Kakor smo ob času zabeležili, je to največ ji film, največja filmska realizacija, kar si jih je jugoslovanska filmska industrija doslej privoščila. Veljko Bulajič, ki se je lotil tega zahtevnega dela, ima še veliko dela. Na eni strani so montaže, na drugi strani pa še snemanje, ki ga bo pa opravil šele v novembru na področju Prozora in Jablanice. Menda bo moral celo počakati na sneg. Kakor smo ob času že beležili, je v tem filmu igralo precej znanih tujih umetnikov, kot na pr. Orson Welles, Sergej Bondarčuk, Kurt Jurgens, Kardy Kruger in Nero Franco, da ne omenimo Silve Koščine, ki je med snemanjem doživela tudi majhno neprijetnost, ker jo je ranila ročna bomba, ki jo je sama odvrgla. Za Silvo Ko-ščino je značilno to, da je ob snemanju tega filma bila nad vlogo navdušena in se je tedaj tudi spomnila, da je jugoslovanskega porekla, kar je še posebej poudarila. V jugoslovanskih filmskih krogih vedo povedati, da je bil film «Bitka na Neretvh, čeprav še ni dokončan, prodan številnim državam in da se bo po vsej verjetnosti kril že z dohodki iz prodaje, pa čeprav so njegovi stroški izredni. Pri tem -o pripomogli precej tudi honorarji zgoraj omenjenim tujim umetnikom. Najvišji honorar je dobil italijanski filmski umetnik Franco Nero, ki je za svojo vlogo italijanskega častnika, ki je prešel k partizanom, dobil 120.000 dolarjev. Nekoliko manj je dobila Silva Koščina, nato Welles, Kruger, Bondarčuk in najmanj Kurt Jurgens. "UllllllilllIllIlllIlllliiiliillIlllIlliliuiiiimiHiiiiiaiiiHiiiiillillllillIlltlliitlliiliiiiiiiiiiittiiiili hude po- . . _____senčni spo- Toda vsi ti činitelji o-1)14 da se pojasni razmero- tre^jhno število prometnih ne-hj ' Statistike dokazujejo, da zgo-1« °avedeni vzroki ((povzročijo« !teč ij 2 odstotka prometnih ne-Pov6'. Ta odstotek bi se le malo kat6ral> če bi dodali nesreče, za le krivo uživanje raznih iw ’ kot so na primer razna % jevalna ali poživljajoča sred- leju^ljhja proučevanja podčrtu-p°men individualnih psiholo-56Oavnikov, kot so lahkomi-i* tr«h ln Preobčutljivost. Tem vestDg dodati še razne podza-koft Pojave, ki vozaču tako re-'e11 ■ n^_£° v prometu med članicami! oblasti in poslovnih krogov, med ^ vsaHe carln® temi podžupan Lonza, parlamenta-1 rep Rolmtn i nrenspdnik Nfiorivisne „ minimalne količine 50 lltTOV. rec Bologna, predsednik Neodvisne Za cestne prevoze med članicami ustanove za tržaško pristamsce dr. EGS so nadalje uvedli sistem «vi-P ranzil, predsednik tigovinske zbor- ličastih« (dvojnih tarif, z vmesno pice dr. Caidassi, predsednik zuru-' razliko 23 odst. V izrednih prime-ženja industrijcev iz tržaške pokra- rih pa Je mogoče sklepati še u- jine dr. Dona in drugi, je bila v j godneiše pogodbe. «avli magni*. Rektor univerze prof. Med drugimi dosežlki na tem pod-A. Origone je v priložnostnem go-1 J0*-)?1 govornik omenil ureditev voru podčrtal pomen študijskega konkurence med železniškim, cest- nim in notranje-vodnlm prametom. Vse to tvori osnovo, na katero se oslanjajo nadaljnja prizadevanja šesterice za uresničitev Skupne politike o prevozih, Opoldne je predavatelje in slušatelje tečaja sprejel na županstvu podžupan Lonza, ki jih Je prisrčno pozdravil ter naglasil pomen letošnjega zasedanja, ki se odpira kmalu po odpravi carinskih pregrad med članicami evropske šesterice. To zasedanje je toliko važnejše, ker bodo na njem prvič obravnavali prevoze s pomočjo kontejnerjev, pri čemer je Trat še posebej zainteresiran, tudi glede na skorajšnjo u- pečevanja sadja in povrtnine. Podžupanu sta se s krajšimi govori zahvalila minister Bodson in nemška strokovnjakinja J. Willme. Danes dopoldne sta na univerzi na vrsti dve predavanji, in sicer predavanje glavnega ravnatelja za prevoze pri EGS dr. P. Rhota in predavanje univerzitetnega profesorja dr. K. Oettleja Iz Mannhei-ma. Prvi bo govoril o pomenu skupne prometne politike, drugi pa o problemih, ki se porajajo na področju prevozov pri uvajanju mednarodne delitve dela. V popoldanskih urah si bodo docenti in slušatelji tečaja kot turisti ogledali Trst in devinski grad. OB POVRATKU S KRIŽARJENJA PO DALMACIJI Predsednik vlade Leone sprejel predstavnike krajevnih oblasti Tržaški predstavniki so visokega gosta seznanili s številnimi nerešenimi problemi mesta - Danes si bo Leone ogledal Postojnsko jamo Ministrski predsednik Giovanni težave izhajajo iz tega, da ge staro Leone, ki se je te dni mudil z družino na križarjenju z ladjo «An-drea Mantegna« po Jadranskem morju, je dospel včeraj zvečer ob 23.15 v Trst. V svoji kabini je sprejel na polurnem razgovoru predstavnike krajevnih oblasti, med katerimi so bili prefekt Cappellini, župan Spaccini, predsednika deželnega sveta in deželnega odbora Ri-bezzi in Berzanti, kvestor Guida, predsednik pokrajinske uprave Sa-vona, predsednik pristaniške ustanove Franzil, predsednik letališča Bartoli in predstavniki vojaških oblasti. V razgovoru, ki je potekal v prijaznem vzdušju, se je predsednik Leone pozanimal za položaj našega mesta. Župan Spaccini mu je odgovoril v skopih besedah: «Naše resnlčltev velikega središča za raz- razglaDijanja skupne prometne po ■imiNMiHMiuiiiMHHHiMiiiii|MiiiiiiiiiiiiiiititiMimiMiaiiMMHtittlMiUMUHHHii>iiiiiitikiuiiiitiiitiMMiiMlii|iiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii litike v šesterici, in to zlasti ob dejstvu, da si na tem področju »skupna miselnost* le s težavo utira pot med različnimi gledišči in interesi prizadetih članic. Prof. O-rigone je nato posebej pozdravil ministra Victorja Bodsona, novega predsednika Skupine za promet pri komisiji Evropske gospodarske skup nosti v Bruslju, ki se letos prvič udeležuje tega študijskega srečanja. Doslej je bil na tem mestu ambasador Lambert Shaus, ki je prevzel drugo funkcijo pri EGS ob nedavni združitvi izvršilnih vodstev evropskih združenj EGS, Euratoma ter Premogovne in jeklarske skupnosti. Ambasadorju Shausu in ministru Bodsonu se je rektor zahvalil v imenu Trsta in tržaške univerze, prvemu za osebno prizadevanje za uspeh vsakoletnih tečajev, na katerih je vse od prvega v letu 1960 dalje imel glavni otvoritveni govor, drugemu pa zato, ker je pristal, da nadaljuje s prakso svojega predhodnika. Na koncu je rektor Origone napovedal, da se v okviru tržaške pokrajine, tržaške občine, trgovinske zbornice ter vseučilišča pripravlja ustanovitev posebnega inštituta, ki se bo posvetil proučevanju področja prevozov v Evropi, in za Katerega sta zagotovila primemo podporo dežela Furlanija Julijska krajina KLJUB NEUGODNEMU VREMENU RAZGIBAN VELIKI ŠMAREN Vpetih dneh prestopilo mejne prehode v obeh smereh skoraj 1.400.000potnikov Promet vozil in oseb skozi bloke je bil celo nekoliko večji kot lani V nedeljo poplave v mestu in čolni v nevarnosti na razburkanem morju VeBkošmarenski prazniki so do. žavljani pri izhodu: 155 končno za nami. veliki avgustov- ' skl «exoduis», ki je letos tudi pri nas in ne samo po vsej Italiji, pomenil nekaj več kot samo praznik velikega šmarna, spričo dejstva, da so mnogi povezali praznik sam z naslednjo nedeljo ter si vzeli dva dneva dodatnega dopusta, je pa dobesedno utonil v nalivih, ki so divjali nad mestom ves predvčerajšnji dan. V petih dneh, in sicer od 14. do 19., je prešlo na petih obmejnih prehodih (Fernetiči, Pesek, Škofije, St. Jernej in železniški blok na Opčinah) skupno 1.384.370 potnikov. To število se nanaša tako na italijanske kakor tudi na tuje državljane, in sicer pri vhodu in izhodu. Če ga primerjamo z lanskimi prehodi tudi za pet dni, potem lahko ugotovimo, da je bil letošnji pro- ; . / IM**? ‘ ja:;nij.dadtttoo..še, d»?j» v ; treh dneh, se pravi v petek, soboto 243 . ni omet in podobno. | tem že ladja «Dionea», _ ki je plula Dr. Victor Bodson in ministrstvo za javno vzgojo. In in nedeljo, avtomobilski promet dosegel 358.428 vozil pri vhodu in (z-hodu. Podrobni podatki za posamezne bloke v zadnjih dneh so naslednji: (prva številka se nanaša na 16. avgust. druga na 17. in tretja na Obmejni prehod pri Fernetičih: italijanski državljani pri vhodu: 36.657 — 42.566 — 28.901; italijanski državljani pri Izhodu: 22.736 — 41.575 — 19.740; tuji državljani pri vhodu: 16.026 — 28.645 - 12.240; tuji državljani pri izhodu: 15.076 — 23.433 — 4.509. Obmejni prehod Škofije: Italijanski državljani pri vhodu: 27.880 — 23.742 — 19.411; Italijanski državljani pri izhodu: 19.909 — 17.840 — 19.355; tuji državljani pri vhodu: 118; tuji državljani pri vhodu: 1.584 | Slabo vreme je razsajalo tudi na proti Grljanu, opazila čoln, se mu — 2.530 — 1.538; tuji državljani pri ' morju, kjer so se tri ladjice znašle j približala ter ga potem predala v izhodu: 1.509 — 1.914 — 998. v hudih težavah; Nekateri navdu- | varstvo motornemu čolnu pristani- Primerjava z lanskim letom, ki' šeni ljubitelji morja so namreč kljub j škega poveljstva. Takoj nato je isti smo jo omenili že zgoraj, ne daje I svinčeno sivim oblakom zapustili motorni čoln odplul proti Miramaru, seveda prave slike o razpoloženju ! pristanišče ter odpluli na odprto 'u;' “ ---------------- Tržačanov in o njihovih željah ob teh praznikih. Mnogi so namreč kovali načrte, kako jih bodo preživeli, kakšne izlete bodo napravili, toda vsaka pričakovanja in vse te želje je letošnje slabo vreme v mnogih primerih prekrižalo. Že dolgo časa namreč nismo bili deležni tako muhastega vremena, kot letos. Lani na primer je bila velika vročina in tudi predlanskim je bilo vreme na splošno naklonjeno. Letos pa razsajajo nevihte in nalivi že od srede preteklega julija »j. Temperatura je bila že v lju poprečno nižja, kot bi mora-biti, vsaj če upoštevamo poprečja zadnjih 30 let. Tudi v avgustu se stanje ni nič kag izboljšalo. Dežja morda ni bilo več kot je normalno za to razdobje, toda ker se nalivi ponavljajo skoraj vsak dan, je skoraj nemogoče kovati načrte za daljše izlete. Svoj višek pa je slabo vreme doseglo prav predvčerajšnjim, ko je v 24 urah padlo nekaj več kot 40 mm dežja (tudi nekaj dni prej smo zabeležili 12 mm padavin v enem samem dnevu). Ta količina ni sicer tako nenavadna, saj se je že večkrat zgodilo, da je v 24 urah padlo tudi več dežja. Precej nenavadno pa je, da se je to zgodilo prav sredi avgusta. morje. Kmalu po 10.30 so ljudje, ki so opazili ladjice v nevarnosti, telefonirali na pristaniško poveljstvo. Motorni čoln pristaniškega poveljstva «CP 229» je takoj odplul proti Barkovljam, kjer je bila ladjica, ki je imela na krovu tri osebe, in sicer 53-letnega dr. Altiera Tavolini-ja, 20-letnega študenta Alessandra Chersija in nekega ribiča. Pomoč pristaniškega poveljstva pa je bila potrebna šele pozneje, ker je med- kjer je bil v nevarnosti neki drugi čoln s tremi osebami na krovu. Te pa je rešil vlačilec «Impetus». Tretji čoln pa je bil, ko je začela razsajati nevihta, v bližini zunanjih valobranov. Tri osebe, ki so bile na krovu, so splezale na valobran ter si poiskale zavetišče v čuvajnici. Vlačilec «Audax» jih je zato zaman iskal po morju. Vse se je srečno izteklo, ker se je trojica po nevihti vrnila s čolnom nazaj do mov v Milje. nadaljuje, novo se pa še ni pričelo«. Župan mu je tudi izrazil hvaležnost tržaške javnosti zaradi podpore, ki jo je sedanja vlada zagotovila za gradnjo protosinhrotro-na v Doberdobu. K temu je Leone na pol šaljivo pripomnil, da je moral za to premagati določen odpor pri ministrstvu za zaklad, saj bot potrebnih samo za odstranitev obstoječih vojaških služnosti celih 200 milijard. Prisotnim časnikarjem pa je potrdil, da obstajajo resne mož nosti za ugodno rešitev tega vprašanja. Župan Spaccini je že izrazil u panje, da bo ministrski predsednik prisoten na proslavah za petdesetletnico priključitve Trsta k Italiji, nato pa ga je spomnil na obljubo, ki jo je dal minister C> lorobo, da bo vlada v okviru pr> slav naklonila Trstu vsoto poldni ge milijarde lir, s katerimi bi f;-nansirali gradnjo novega gledališča. Prisotni so mu potem našteli vr sto problemov, ki še tarejo naše mesto: od avtoceste in krožne železnice do sedmega pomola, za do graditev katerega potrebujejo šu štiristo milijonov. Predsednik Leone je zagotovil svoje posredovanje pri pristojnih ministrstvih. Razgovor se je zaključil nekaj minut pred polnočjo Ministrski predsednik se bo danes zjutraj z avtomobilom odpeljal v Postojno, kjer si bo ogledal slovito jamo, ob 12. pa se bo zopet vkrcal na ladjo, ki bo odplula proti Benetkam. Predsednik vlade Leone je včeraj obiskal Reko. Na ladji «Andrea Mantegna« so ga pozdravili predsednik občinske skupščine Dragu-tin Haramija, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča in italijanski generalni konzul v Kopru Mario Alessi, Odlikovanje deželnega odbornika Bruna Giusta Deželnemu odborniku za kulturne dejavnosti Brunu Giustu je predsednik reoubllke z odlokom podelil čast «koimendatorja italijanske republike«. Iz Rima je sinoči vest prispela pordenonskemu prefektu dr. Parenteju, ki jo je nato posredoval odborniku skupno s svojimi osebnimi čestitkami. iiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiillliliiimiiiiliiiiiitiMiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiinimiilltiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinoiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiliiliiil SINOČI NA DVORIŠČU PROSVETNEGA DOMA ZAKLJUČEN PRAZNIK ZADRUŽNIŠTVA Pozitiven obračun jubilejnega kmečkega tabora» na Opčinah Podelitev zlatih kolajn predsedniku in tajniku KZ Josipu Škrku in Mariju Grbcu za dolgoletno delovanje - Izbran prvi par za «Kraško ohcet» - Uspeh obeh razstav štitut bo deloval v sklopu tržaške 16;2i3’ _ 16.922 — 19.579; tuji dr- univerze. Na rektorjevo povabilo je nato stopil na govorniški oder minister Bodson, ki je po kratkih pozdravnih besedah podal otvoritveno poročilo letošnjega zasedanja. Naglasil je, da je fuzija vodilnih organov treh evropskih skupnosti, do katere je prišlo julija lanskega leta, omogočila hitrejši razvojni pogon na nekaterih izmed najvažnejših pod ročij skupnega udejstvovanja v šesterici. To velja predvsem za industrijsko, energetsko, regionalno, raziskovalno in tehnološko politiko ter za socialno skrbstvo. Kot zadnji in zaključni akt v procesu gospodarskega zbliževanja med članicami skupnosti pa je pred kratkim nastopila njihova carinska združitev. Skupna politika na kmetijskem področju je že dosegla lep napredek, je naglasil govornik, toda politiko skupnih ce, je treba zdaj u-trditi s primerno politiko kmetijskih struktur, da bi taKo olajšali hitrejši razvoj proizvodnje in pospešeno, dviganje življenjsk ravni kmetijskih množic. Na področju trgovine so skupna prizadevanja prišla do izraza zlasti med pogajanji za tako imenovano Kennedjjevo rundo, ko je vseh šest clanic skupnosti zastopal en sam organizem, namreč komisija. Tudi socialna politika je v šesterici doživela določen napredek zlasti kar zadeva delovna razmer-ja in varstvo izseljencev. Nadaljnji razvoj na gospodarskem področju, zlasti po 1. juliju 1968, pa zahteva primerno preureditev in izpopolnitev prevozov. Skupna prizadevanja na področju pomorskih in letalskih prevozov ter na področju naftovodov in plinovodov, so doslej rodila le pičla uspehe. Težave Izvirajo iz tega, ker se dajo določbe rimske pogodbe iz leta 1957 glede prevozov tolmačiti na različne načine. Posamezne države in stanovske organizacije so se poleg tega doslej žavljani pri izhodu: 13.112 — 13.940 — 17.686. Obmejni prehod Pesek: italijan-sk (državljani pri vhodu: 20.424 — 26.286 — 13.731; italijanski državljani pri izhodu: 9.607 — 16.073 — 6.923; tuji državljani pri vhodu: 20.042 — 18.121 — 9.047; tuji državljani pri izhodu: 12.964 — 10.218 — 6.260. Obmejni prehod pri Št. Jerneju: italijanski državljani pri vhodu: 5 tisoč 191 — 5.531 — 11.057; italijan- ski državljani pri izhodu: 4.731 — ! — 7.027; tuji državljani pri vhodu; 5.003 - 5.558 - 7.207; tuji 5.339 5.342 tuji državljani pri državljani pri izhodu: 5.098 6.076. Obmejni železniški prehod na Opčinah: italijanski državljani pri vho- Sinoči se je s plesom m zabavo ob kozarcu domačega vina zaključil 10. kmečki tabor na Opčinah. Prireditelje, Kmetijsko zadrugo iz „ „ . . , Trsta in vse, ki ji pomagajo, lah- Nevihta se je začela ob sprem samo pohvalimo za pobudo, de-ljavi bliskanja, grmenja in burje (j0 in trud, ki so ga vložili. Tudi že v dopoldanskih urah. Nadaljeva- letos je tabor lepo uspel, čeprav la se je v prvih popoldanskih urah j je vreme zlasti v nedeljo močno in potem proti večeri. Vmes je pa-! nagajalo. Zato so prireditelji podala tudi toča. Poprečno hitrost daljšali tabor za en dan. burje je znašala nekaj nad 30 km na uro, toda posamezni sunki so dosegli hitrost tudi več kot 80 km na uro. Hudi nalivi so spremenili nekatere ulice v pravcate hudournike. Voda je drla „ nezadržano silo proti središču mesta ter preplav- Obračun petih dni tabora je prav tako pozitiven. Na dan otvoritve, 15. avgusta, je bilo na dvorišču Prosvetnega doma v popoldanskih in večernih urah toliko ljudi, da skoraj ni bilo več prostora za nove obiskovalce. Tudi v petek in soboto, čeprav sta bila delavnika, tok* ftttIr/M s ‘s, “ JSfS Sffl ‘Si nekatere kleti, tako da so prebi- obiskali zanimivi razstavi kmetij-valci morali poklicati na pomoč ga- skega, zadružnega in gospodarske silce. To se je zgodilo v poslopjih v Ul. Navali 29, v Ul. Giulia 9, v Ul. Franca 14 ter v Ul. Mazzini 41. Gasilci so opravili tudi razna druga dela na številnih poslopjih, kjer je ga tiska m panjskih končnic. Letošnji tabor je imel predvsem veselični in kulturni značaj, zraven j-j bila tudi razstava kmetijskih strojev in kletne posode, v soboto du: 237 — 229 — 312; italijanski dr- slabo vreme pokvarilo strehe, zid- zvečer pa je inž. Miloš Kodrič pre- ................................................................ Sestanek pri zbornici o pristanu za čolne Na trgovinski zbornici se je te dni sestal posvetovalni odbor za turizem in prireditve, ki mu predseduje dr. Rigoletti. Na dnevnem redu je bila razprava o tem, kje naj bi na našem področju pripravili turistični pristan za čolne in manjše ladje. V poštev pridejo Milje, Ses-ljan, Ribiško naselje pri Štivanu in tisti del tržaškega pristanišča, kjer je zdaj ladjedelnica Navalgiuliano. Ladjedelnica naj bi se namreč kmalu dokončno preselila v Milje (v bivši Felszegy), kopališče «Lanter-na» pa naj bi tudi dokončno zaprli. Navtični pristan naj bi bil na razpolago ne le Tržačanom, temveč tudi tujim turistom, ki se v čedalje večjem številu podajajo na morje z lastnim čolnom. Sinoči zaključni umetni ognji Sinoči je bila m programu zadnja predstava umetnih ognjev, ki jih je organizirala letoviščarska in turistična ustanova. Na sinočnji zaključni predstavi je nastopilo mednarodno uveljavljeno podjetje «Gi-no Mastrodonato» iz Bologne, ki bi moralo sicer nastopiti že v nedeljo, a je bila zaradi slabega vremena prireditev prenesena na sinoči. Kot običajno so tudi na sinočnji predstavi izstreljevali umetne ognje z valobrana pred Starim pristaniščem in z dveh plavajočih splavov. Tehniki podjetja *Mastrodonato» so osvojili svojevrstno tehniko, saj se lahko uspešno kosajo z mnogimi podobnimi podjetji z juga, ki, kot je znano, najbolj slovijo v tej stroki. Poleg tega je treba tudi omeniti, da se je omenjeno podjetje uspešno predstavilo na zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini D’Am-pezzo ter na rimski olimpiadi leta 1960. Podjetje «Gino Mastrndonaton je m sinočnji tržaški prireditvi prikazalo nekak splošen vpogled v staro a očarljivo umetnost umetnih ognjev. Ves program je bil namreč osnovan na raznih stilih in tehnikah japonskih, španskih, francoskih, malezijskih in italijanskih mojstrih u-metnih ognjev. V polurnem sporedu smo imeli tako priložnost videti zanimive in barvite slike, ki so se kalejdoskopsko spreminjale in obarvale nebo s živopisnimi barvnimi figurami. ALPINISTIČNI TABOR Alpinistični odsek SPDT prireja tabor alpinistov in planincev od 1. do 8. septembra na Creti Grauzaril. Tabor je namenjen vsem ljubiteljem planin. Vpisovanje ta Informacije v Dl. Geppa 8. Mesta so omejena. Ob priliki tabora organizira SPDT 1 septembra 'avtobusni izlet na Greto Grauzarlo. Udeleženci Izleta bodo lahko ob odhodu prisostvovali dviga, n ju taborne zastave. . . . Udeleženci izleta SPDT v Zahodne Julijce naj se zberejo v sredo, 21. t.m. zjutraj na železniški postaji. Odhod bo točno ob 6. .url. • * * V sporočilu openskega krajevnega odbora združenja partizanov ANPI, kil smp ga objavili predvčerajšnjim, Je bilo pomotoma napisano, da bo združenje priredilo izlet v Skopje z letalom v dneh 12. in 13. septembra. V resnici bo izlet 12. In 13. oktobra. Udeleženci Kmečkega tabora med predavanjem inž. Miloša Kodriča daval o zadružništvu in kmetijstvu i razstavo del udeležencev, razstava na našem področju. starega kmečkega orodja, razstava V nedeljo zvečer je Kmetijska1 starih mavčnih odtisov značilnih prot institucij. Na svojem zasedanju 14. decembra 1967 je Svet EGS postavil širšo osnovo za skupen razvoj šesterice na področju železniških in cestnih prevozov ter prevozov po notranjih vodnih poteh. Na zadnjem zasedanju Sveta, ki je bilo 18. Julija letos, pa je bil dosežen PO TRAGIČNI EKSPLOZUI V UL. BOCCACCIO Še nobenega sporočila Interpola o dejavnosti begunskih teroristov Zmaorjev brat prispel v Trst, da bi poskrbel za prenos trupla v domovina • Ugotovitve preiskovalnih organov o vzrokih eksplozije v avtu Smrt mladih jugoslovanskih izseljencev, ki ju je v petek zvečer ubila eksplozija tempirane bombe, s katero sta — kot kaže — nameravala izvršiti atentat, je še vedno v središču pozornosti tržaške Javno, sti. Tukajšnja policija pričakuje iz Francije poročilo Interpola, ki bi moralo nuditi nekaj važnih elementov za osvetlitev ozadja, ki se skriva za tragičnim dogodkom Ja Ul. Boccaccio. To poročilo hi moralo dospeti v Trst že danes popoldne in bj moralo vsebovati prve ugotovitve francoske policije o dejavnosti 2maorja in Krtaliča in o njuni verjetni povesavi s kako begunsKO teroristično organizacijo. O obstoju take organizacije pričajo nekateri atentati, ki so Jih v zadnjih časih Izvršili proti jugoslovanskim predstavništvom v zapadni Evropi. Tak atentat ja bil pred nedavnim izvršen tudi v Parizu, kjer deluje skupina ustašklh izseljencev. Verjetno je, da sta v Trstu umrla begunca pripadala prav tej skupini v kateri bi utegnila francoska po- sporazum o starosti voznikov, o njihovem številu, o dovoljeni dolžini vožnje in o dnevnem ter tedenskem počitku šoferjev. Za nromet s tovornjaki med čl a-nišami EGS Je bil postavljen kon- gunoa izvršiti. tingent 1200 dovoljenj: od tega V pričakovanju tega važnega po- sta prejeli Francija in Zah Nem-1 ročila se je tržaška policija pr»k- licija najti pobudnike in organizatorje atentata, ki bi ga morala be- tično znašla na mrtvi točki. Skoraj gotovo je, da Krtalič in Zmaor nista imela v našem mestu sodelavcev. Verjetno sta se pripeljala v Trst le nekaj ur pred tragično eksplozijo ln sta mislila zapustiti mesto takoj po izvršitvi atentata. Policija ni namreč našla nobenega sledu, ki bi pričal o njunem daljšem bivanju v Trstu, Preiskovalni organi so medtem dokončno ugotovili, kako je prišlo do eksplozije. Zmaor, ki je sedel za volanom, je s pincetami in malim izvijačem hotel pripraviti tempirano uro Zaradi teme, ki je vladala v slabo razsvetljeni Ul. Boccaccio, ali pa zaradi nespretnosti, je s kancem kovinskih pincet vzpostavil stik med električno baterijo in vžigalno napravo, tako da je bomba eksplodirala. Da je bil Zmaor tisti, ki je povzročil eksplozijo, priča dejstvo, da mu je bomba čisto razmesarila roko, medtem ko ni imel na telesu hudih zunanjih poškodb, razen tistih, ki jih je povzročil požar, ki je zajel avtomobil. Plameni so povzročili nato še eksplozijo druge in tretje bombe — zdi aa namreč, da sta v avtomobilu imela tri bombe, in ne dve, kot so domnevali na začetku —, ki sta bili skriti pod zadnjimi sedeži avtomobila. Bombe so bile verjetno izdelana v Franciji, čeprav n) bilo iz analize drobcev njihovega ovoja in e-lektrlčnih žic mogoče to z gotovostjo ugotoviti. Včeraj se je pripeljal v Trst Zmaorjev brat, ki je prav tako, kot umrla begunca, zaposlen pri avtomobilski tovarni ((Citroen« v Saint Denisu v bližini Pariza in je bil v teh dneh na obisku pri sorodnikih, M živijo v Jugoslaviji. Zglasil se je na jugoslovanskem konzulatu in nato stopil v stik s tržaško policijo, kateri je potrdil, da je umrli begunec prav njegov brat. Zdi se, da je mož popolnoma neobveščen o bratovi dejavnosti ter o njegovem potovanju v Trst. Zmaorjev brat bo v našem mestu opravil vse formalnosti, ki so potrebne za prenos trupla v domovino. Zmaor je bil poročen in imel o-troke, ki živijo v Franciji. Kot smo že poročali, sodeluje pri preiskavi tudi jugoslovanska policija. O ugotovitvah in sklepih, do katerih je do sedaj prišla, ni še nič znanega. zadruga, ki je vedno zagovarjala enotnost kmetov na Tržaškem, nagradila z zlato kolajno predsednika Kmečke zveze Josipa Škrka in tajnika Kmečke zveze Marija Grbca, kot dolgoletnega voditelja prejšnje Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in kot pobudnika ter zagovornika enotnosti tržaških kmetov, ki je bila uresničena preteklega aprila z združitvijo dveh prejšnjih organizacij v sedanjo Kmečko zvezo. Grbcu so izročili kolajno takoj, Škrku pa jo bodo Izročili na domu, ko se bo vrnil iz bolnišnice. Kot smo zvedeli, bo Josip Škrk kmalu okreval, kar mu vsi iz vsega srca želimo. Poleg tega je predstavnik zadruge »Naš Kras« Egcm Kraus, v nedeljo zvečer na taboru predstavil prvi par, ki se bo poročil na ((Kraški ohceti« na Repentabru prihodnjega septembra. V nedeljo bi morala hiti tudi nagraditev vinogradnikov, ki so prodajali svoja vina na taboru. Zaradi slabega vremena je bila nagraditev odložena na dan, ki ga bo določil upravni odbor Kmetijske zadruge. Ob zaključku letošnjega jubilejnega kmečkega tabora moramo poudariti, da Je Kmetijska zadruga iz Trsta, ko si je tabor zamislila in ga že desetkrat priredila, naletela na splošno odobravanje kmetov ta ostalega prebivalstva, kar nam dokazuje vsakoletni večji obisk. Toda prireditelj si je tabor zamislil predvsem zato, da zbuja med kmeti zadružno zavest, da jih opogumila, naj ne zapuščajo zemlje, da daje kmetom možnost, da se vsaj enkrat letno zberejo na kmečki veselici in da se na njej srečajo ta spoznajo. V preteklih letih so bile na taboru, poleg razstav kmetijskih strojev in kletne posode, razstave sadja ta povrtnine, vinogradniki pa so razstavljali svoja vina in jih neposredno prodajali obiskovalcem. Hkrati pa so bile na dosedanjih taborih tudi kulturne ta zgodovinske prireditve, kot na primer ex tempore tržaških slikarjev z iMtirm—l Državni trgovski tehnični zavo «Ziga Zois« - Trst sporoča, je vpisovanje za šolsko leto iw~ 1969 vsak delavnik od 10. do J* ure. Podrobnejša pojasnila do““" v tajništvu zavoda. Vpisovanje s zaključi 25. septembra t. 1. Na oglasni deski pri šolskem sk ništvu je na vpogled odlok, ki se n naša na mesta za poverjenike in plente v državnih otroških vrtcih leto 1968/69. Rok za 'Izročitev prOS*V zapade 30. septembra. Prošnje Je w ba poslati na šolsko skrbništvo v tv čini, v kateri Ima posamezni prosi* rezidenco. Nazionale 16.00 «55 giornl a Peohin«J' C. Heston, A. Garden. Technlcol«; Grattacielo 16.30 «King Kong, ® » gante delila foresta«. Technicolor Fenice 16.00 «Executlon». J. Rtcb*I'f son. Eastmancolor. Eden 16.00 ((Capricclo airttallanaf. Furstenberg, Technicolor. Excelsior 16.00 «La donna venuta 0 passato. ,g) Rltz (Ulica San Francesco štev. » 16.00 «Sotto 11 sole rovente*. Hudson. Prepovedano mladini 16, letom. Technicolor. Alabarda 16.30 ((Vietnam, guerra , pace«, Technicolor. Dokument*11 film. ^ Moderno 16.30 «Vlolenza per una ” naca«. R. Schlaffino. Technicolrr- Filodrammatico 16.30 «Vado, zo e torno«. G. Hllton. Eastm*“ lor. ji Aurora 16.30 «La morte del Artul« iz serije ((Znanost In fan zlJa>)- Cristallo 16.30 «Preparatt la Barvni western. Prepovedano r* dinl pod 14. letom. .j, Capltol 16.00 «15 forche per un aj5. sino«. C. Hill, S. Anderson. ^ mancolor. p, Impero 16.00 «Edipo Re». Film F-Pasolintja. Technicolor. prepove mladini pod 18. letom. r* Vlttorio Veneto 17.00 «New YorK, ^ tre«. Prepovedan mladini pod l8 tom. . Garibaldi 16,30 »Invlto ad una sp« toria«. Detektivski film. Astra — Zaprto. m, Ideale 16.30 »Milile«. Jean Gavldt T. Moore. Technicolor. . ol, Abbazia 16.30 «1 diavoli del PaclIlc R. VVagner. B, Cravvford. Včeraj-danes ornamentov na kraških hišah, razstava fotografskih posnetkov raznih kmečkih motivov; letos pa izredno zanimivi razstavi panjskih končnic iz 18. ta 19. stoletja, ki jih je posodil Narodni muzej iz Ljubljane, in razstava zadružnega, kmetijskega ta gospodarskega slovenskega tiska iz prejšnjega in iz prve četrtine sedanjega stoletja. Smrtonosni skok Iz 6. nadstropja Priletna žena je včeraj popoldne nekaj minut pa 14. url v trenutku obupa napravila samomor. 74-letna Maria Favretto por. Maoorln, ki Je živela sama v majhnem stanovanju v šestem nadstropju stavbe v Ulici Navali 29, je pristavila stol k oknu, stopila nanj in se vrgla v praznino. Po približno dvajsetmetrskem pad-ou Je treščila na pločnik in bila na mestu mrtva. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa z dežurnim zdravnikom dr. Grudnom, ki je ugotovil smrt nesrečnice. Njeno truplo so položili v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Vzroki samomora za sedaj še niso znani, adi se pa, da se je Maoori-nova že v preteklosti poskusila zastrupiti s plinom, vendar so jo takrat pravočasno rešili. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. avgusta 1968 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 77.1etna Ginevra Dl Li-berto vd. Frausln, 46Jetni Antonio Pešce, 76-letni Francesco Savarin, 58-letni Vlttorio Causi, 49-letni ltalo Fi-llppi. 74-letni Emanuele Della Queva, 73.1etni Nicola Ren Kaiser, 78-letni Iginio Naccari, 69-letni Pietro Mogo-rovlch, l dan stara Patrizia Del Mo-naco, 631etnii Carlo Planinšek, 84-let. na Andretna Cent is. NOČNA SLU7.BA LEKARN (Od 19.30 do 8.31) AllAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul Belpoggio 8. Marchio, Ul. Ginnastica 44. Mlanl, Miramarski dre vored 117 (Borkovlje). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Dr Gmeiner, Ul. Gluha 14. Manzo. ni, Trg Sonmno 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. D Ambrosl. Ul. Zorut-ti 19/C. Darovi in prispevki V spomin pok. Karla Kerševan* rujeta Alma in Marica 1500 *' j; Prosvetno društvo ((Cankar«. v P stitev spomina pok. Karla Kerse* daruje družina Gregorič 1000 W Športno združenje Bor. v(i V počastitev spomina pok. Sancina, darujeta Sergij Pečar jo (f, gela 2000 lir za Prosvetno d ruš tv® Prešeren«. ^.itr*’ Vincenc Pauzin daruje 10.000 Dijaško matico. V počastitev spomina pokojne«* Jatelja Stanka Tršarja darujejo P ■) tel ji 8.500 lir za Dijaško matw“ „ 9.500 liir za Prosvetno društvo •* Cankar«. V počastitev spomina brata w j* šle Eme in Fani Kerševan d*tLuii-Riosa 1000 lir, Stopar 2000 Ur, »Lel ger 1000 Mir, F. Mlfculius 1000 500 lir in Ličen 1000 lir za matico in za Prosvetno društvo ** Cankar«, Pred 24 leti Danes poteka 24 let odkar i J letni Stanko Milič daroval ^ mlado življenje za boljšo boOP, delovnega ljudstva, ko je Pajt borec XVII. brigade ((Sita011 gorčiča«. $r Spominjajo se ga neuto11 mama in vsi, ki so ga P°zni ial>' Sporočamo žalostno vest, da nas Je po dolgi ln bolezni za vedno zapustila naša draga mama, nona in JOŽEFA ŽAGAR VD. GRGIČ (Rosnova) Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. t. m., ob 18. uri hiše žalosti na domače pokopališče. t Žalujoči: sin Emil z ženo Anico, hčerki Silvti*,, možem Vinkom, Elizabeta z možem Silvestr vnuki in vsi sorodniki Bazovica, Ricmanje, 20. avgusta 1968 j Hud padec v avtobusu zaradi nenadnega sunka V fllobusu proge št. 16, v katerem se je peljala, se je včeraj popoldne na hud način poškodovala 80-letna Emma Costiera vd. Atello, ki stanuje v Ul. Segantini 10. Ko je voznik avtobusa, ki je peljal pod predorom SandrlneMl proti Goldonijevemu trgu, nenadno ostro zavrl, ker se je bil avtomobil, ki je vozli pred njim, nenadno ustavil, je priletna žena zaradi sunka padla na tla ter se udarlia po glavi in sl zlomila levo ključnico. Z rešilnim vozom Rdečega križa so ponesrečenim odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nam Je dne 18-umrl naš dragi FRANC TAVČAR Pogreb bo danes, 20. avgusta ob 17. url (po jugosl° skem času) iz domače hiše v Komnu. «-,»*», Žalujoči: hčerki Maura z moftar Savina, sestra Marija, brat “a in drugo sorodstvo ^ Komen, Prosek, Trst, Ajdovščina, Ribnica in Buenos hi 20. avgusta 1968 (. A M V A L A Prisrčno koli način pomagali našega predragega Ka^ zahvaljujemo vsem, ki so nam na ^ žalovali z nami ob tragični SLAVKA Posebna zahvala mladim iz Doline in Boljunca, vsen* rovalcem cvetja, pevskemu zboru Prešeren, gospodu tuP ta vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Sancin, Pečenik, Kariš ta * Boljunec, 20. avgusta 1968 VESTI Z ONSTRAN MEJE Jahalni turnir v Lipici in lepa «Portoroška noč» Obe prireditvi si je ogledalo več tisoč ljudi, čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno - Partizansko srečanje na Vogrskem V soboto in v nedeljo je bilo na primorskem dokaj nestalno vreme, “*ksti pa se je poslabšalo v nedeljo Popoldne. V Kopru in v okolici je “Ha nevihta, kakršne že dolgo ne Pomnijo. Več ulic v Kopru je bilo Poplavljenih, promet po glavnih cestah pa precej otežkočen, zlasti v smeri Ljubljane, ko so čez cestišče orli hudourniki in nanašali blato ~ kamenje. Toča je povzročila o-BJJmno škodo na jesenskih pridelam. zlasti pa je prizadela vinograde. Kljub slabemu in nestalnemu vremenu je koprsko obalo in tudi druge predele Primorske obiskalo čez ®oboto in nedeljo veliko število turistov Za kopanje je bilo deloma Primerno le v soboto, medtem ko J® turisti v nedeljo krepko napol-mii gostinske lokale. Zlasti sta bili '•“iskani obe avtomatski kegljišči ' /^tikaranu in v Luciji. , Ogromno zanimanje je bilo za tradicionalni jahalni turnir v Li-Pici, Nenadna ohladitev pa je mno-«6 zadržala doma. Kljub temu se gv Lipici zbralo nad 2000 ljubimcev konjskega športa, med kate-Pmi je bilo precej gostov iz zamejstva in turistov iz raznih evropskih držav, ki preživljajo svoj do-PPst na koprski obali. Prireditev sama se je začela z ^filejem nastopajočih, uvodne be-»ede pa je imel predstavnik sežan-ke občinske skupščine Prane Jur-,*■ Povedal je, da Lipica praznuje etos 388-letnico ustanoviitve in da r. zlasti v zadnjem času precej Pridobila. Tu je treba omeniti asfal-^khje obeh cest, ki vežejo Lipico p® eni strani s Koprom in Trstom, p° drugi strani pa s Sežano in , Ljubljano. Seveda bo potrebno “mmti še več drugih stvari. Pred-Jrfm je omenil potrebo po izgradil1 novih turističnih objektov ter Prekvalifikacijo obmejnih blokov ir.11 Bazovici in pri Gorjanskem, da nelahko imeli tudi turisti s potnimi najkrajšo pot do Lipice. _ Zatem se je začel dveurni spored Jstrov konjskega športa, ob šte-iinih priznanjih občinstva. Najprej v, nastopili v voltežiranju (telovad-■ na konjih) mladi sežanski ja- u61® je pokazala, da imata Sežana , okolica dovolj talentiranih mla- tl?^ ki jih" vodi Dušan Karan. Ta V j? kadrov, ki jim je treba tudi VoriPr®j omogočiti dobro strokovno “astvo, predvsem pa več konj. jJ-ople ovacije je zatem požel dr-j®mi ppvajj v dresurnem jahanju Maver iz Lipice, ki je pri- visoko šolo dresure na konju ,kpolitana Gratiosa. dveh dirkah za nagrado pod-Gruda in podjetja Tebnoim-Oit .Ljubljana sta zmagala Matjaž 12 PftUn i.n Tncin lč«Wor 11 7.0- orCelja in Josip Koblar Iz Za-Uaj, , Ti dve točki sta bili najbolj kov . ’ sa^ 80 mt>ra11 jahači preska- dokaj zahtevne ovire in se še boriti s časom: Kljub t6V“®eniu vetru je bilo zabeleženih ^wvno malo kazenskih točk. fltža ollv*ru turnirja je bilo tudi *>tai ° Prvenstvo v dresurnem ja-dlj vU. Prvo mesto je osvojil Klav-b» ^aver, član konjeniškega klu-8a , e*ko Kosovel iz Lipice. Dru-ljaJe bila Mojca Vončina lz LJub-osvm„na konju Sojko. Maver je t^Pjil 479 točk, Vončina pa 453 *kosr Ostali nastopajoči so precej saj je tretjeuvrščen Bog-tojJj Milič iz Srbije osvojil le 383 Je^mPa prireditev je pokazala, da PČmJb^a še zmeraj točka, ki nekaj In ne samo v jugoslovanskem W. evropskem, ampak tudi v sve-toklv merilu. Oblasti so doslej Ca'e razumevanje in marsikaj žibg? mboljšalo. Problem pa je še br h\ ‘! .nizko število konj ln prav ®tey i 'lo treba nekoliko več sred-’n to s strani republike in D&tJn °bčina sama je namreč fi-Preskromna, da bi lahko tu napravila. On * * * S°i)%'5a vefiJa prireditev je bila v *večer v Portorožu, kjer so boč i ze tradicionalno Portoroško ^ntonanjc je preseglo vsa pri-^tov i a’ najvee pa je bilo tokrat ®re »Y, “ zamejstva. Okrog devete tttibšu, r so bile vse ulice v Por-? IviaJp v okolici prenapolnjene e s te?obili in Prometna milica je V|ijj;'avo opravljala svoje delo. ?!ss , Prlreditve je bila Izvolitev Pren ..prizma Slovenije in Istre. t1 so i, J° se Je pojavilo 12 lepotic, Softu«, Priborile vstop v finale ni vseh več SOčofj. Priborile vstop v finale na •Jh hhJ.n tekmovanjih po vseh več-t aU ur'stlčnlh centrih na koprski ipri^^rvo mesto in naslov mlss ;®5a a Slovenije in Istre za leto ?80tka Priborila 19-letna štu-i bJec Az Ljubljane Marjeta Bo-T bila °svojlla je 182 točk. Druga rkinu s, 179 točkami 17-let.na di-w6c, kilz- Maribora Jožica Juraku , Je na nedavnem tekmo-l^siov .Slatini Radenci osvojila tii s ls?1Ss Radenci. Tretje mesto Siaicimi bojami pripadlo 17-letni ur 12 t ,iz Ljubljane Sonji Clrar. ;th*<>si 7*movalk jih je bilo 7 iz ; e, d ul,’ ^ve iz Zahodne Nem-la^iriin z Avstrije in ena iz Švice. Ii»a|ec »s° sestavljali: dramski cbe a1franček Drofenik iz Ljub-hb Ja^demskl kipar iz Izole Me-fipta.ri !a°' režiser in satirik žarko .*• LlIlKlionrj n/Nirlrtor Ti'-\'žr\ Kpblti-J? Ljubljane, novinar Božo s?teia J~6k iz Maribora, direktor h?>lca ~Jfrnf'rai v Portorožu Jožica sečoveljskega rud-V Lari»'_franc štular in zdravnik N- V žiH?ri>st iz Kopra. Poleg njih »lu^rt 1Jtl zastopali goste fotograf l>sbl vnPpmšar iz švedske, turl-bf.?ahort«4 Wolfgang Glauchrecht ,'t Nemčije in inženir Er- es 12 Italije. 'Stavilo mlss Je občinstvo toplo Pa Ji' na portoroškim ne-djl Mi nato dobre pol ure opa tluv je , “asten ognjemet. Prire -- J me la jg pno maio atrak našemu sodelavcu izjavila, da je prvič v Jugoslaviji, kjer je navdušena nad vsem, nad prijaznimi ljudmi, nad lepotami krajev, predvsem pa nad hvaležno publiko. Takoj po nastopu je odpotovala v Italijo, kjer jo čakajo novi koncerti. Razen nje so nastopili še pevec Tomo Zdravkovič iz Beograda, ansambel The Liverman iz Vidma, Veseli planšarji in domača folklorna skupina. Konferanso v več jezikih je vodil znani ljubljanski televizijski konferansje Sandi Čolnik. Celotna prireditev je uspela in domačim turističnim delavcem gre vse priznanje. Morda samo pripomba, da bi z nekoliko nižjimi cenami dosegli še večji obisk in po našem mnenju nič manjši, ali pa celo večji finančni učinek! V okviru številnih nedeljskih prireditev je treba zabeležiti tudi srečanje nekdanjih borcev četrtega bataljona druge brigade VDV na Vogrskem. Zbrali so se v počastitev 25 letnice množične vstaje primorskega ljudstva. Bivšim borcem je govoril nekdanji komandant Mirko Jarc. Poudaril je, da je bataljon opravil okrog 150 akcij na območju med Novo Gorico, Vipavsko dolino in Krasom ter veliko prispeval h končni zmagi narodnoosvobodilnega gibanja. Srečanja bivših borcev sta se med drugim udeležila tudi predsednik republiškega zbora skupščine Slovenije dr. Joža Vilfan in nekdanji komandant druge brigade VDV Slavko Furlan. • • • Tudi sosednja Hrvatska Istra Je zabeležila dogodek, ki so ga pozdravili predvsem motorizirani turisti. Prometu so izročili asfaltirani cesti Motovun — Kičer in Ti-čan — Karojba. Tako je zdaj Motovun povezan z asfaltno cesto z Reko, Puljem In Koprom. V modernizacijo ceste so vložili devet milijonov novih dinarjev. Motovun bo tako zdaj kot izredno privlačna točka dostopen številnim turistom, ki preživljajo svoj odmor na obalah Slovenske In Hrvatske Istre. Gost promet čez soboto in nedeljo tudi tokrat ni minil brez obveznega davka cesti. Razen številnih manjših nesreč, Je prišlo tudi do trčenja motorista v osebni avtomobil, ki se je končalo s smrtjo. Delavec koprske Luke Andrej Mosner se je z motornim kolesom vozil iz ankaranskega križišča proti Kopru. Pri tem je trčil v pred njim vozeči osebni avtomobil turškega državljana Sasina Kapuza. Močno ga je zaneslo v levo in se je zaletel še v neki osebni avtomobil italijanske registracije. Zaradi hudih poškodb je bil motorist na mestu mrtev, hujše poškodbe pa je dobil tudi njegov sopotnik Radko Barukčič iz Kopra. liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiinmifiiiiiiiiiiiliiiiiliMlMiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiii VERJETNO 28. SEPTEMBRA LETOS V Kopru bodo postavili spomenik heroju Premrlu Spomenik bo izdelal domači akademski kipar Joža Pohlen V Kopru postavljajo spomenik narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku. Ob letošnjem praznovanju dneva pionirjev bodo pred osnovno šolo na Muzejskem trgu v Kopru postavili spomenik narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku. Doprsni kip bo stal na prostoru pred osnovno šolo in novo telovadnico, katero bodo ob tej priložnosti izročili svojemu namenu. Spomenik postavlja občinski odbor zveze združenj borcev NOV iz Kopra, ob tesnem sodelovanju z društvom prijateljev mladine in u-pravo omenjene šole. Izdelavo doprsnega_ kipa so tudi tokrat zaupali domačemu akadem skemu kiparju Joži Pohlenu, ki je zelo uspešno izdelal doprsni kip za narodnega heroja Pinka Tomažiča, ki je bil letos postavljen pred osnovno šolo na koprski bonifiki, ki nosi njegovo ime. Odkritje spomenika bo predvidoma 28. septembra letos. Okritje spomenika sovpada s 25. obletnico junaške smrti narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Priložnostni kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Janka Premrla-Vojka. Slavnostni govor bo imel Vojkov soborec Ivan Renko, sedanji sekretar obalnega komiteja ZKS v Kopru. A. K. Alpinistična odprava na goro Kilimandžaro Predvčerajšnjim Je odpotovala Iz našega mesta večja odprava alpinistov, ki so si za letošnje počitnice izbrali afriško goro KiLiman-džaro. Na tej gori se bo odprava povzpela na vulkansko žrelo Klbo, ki je v višini 5895 metrov. V odpravi je 20 Tržačanov, sedem Milančanov, dva alpinista iz Pordenona in eden iz Modene. Vsi so člani združenja «Club Alpino Ita-liano». Odpravo Je organizirala krajevna sekcija CAI - Assoclazione Alpina delle Glulde, vodi pa jo dr. Piero Grego, katerega pomočnik Je vsedržavni učitelj alpinizma Atttllo Tersalvi. V skupini je tudi šest žensk. Člani odprave so se dolgo časa pripravljali na vzpon na Kilimandžaro Od preteklega junija so preplezali številne smeri v Turah, na Triglavu, Monte Rosa, Pizzo Palu in na Krasu. Ladja «Viotorla», ki je že odpotovala, bo Izkrcala v pristanišču Monbasa posebno hrano, ki jo je posredoval konzulat ZDA v Trstu, člani odprave so odpotovati z letalom ter bodo najprej pristali v Nairobiju. 25. avgusta bodo začeli plezati na goro, kamor bodo prišli verjetno štiri dni pozneje. V Trst se bodo vrnili verjetno 8. septembra. Ul }teneni«rt.0D sl°vite črnske pev tu,*« itoiiT^Iiams, ki je znana tu 2aT)B,Jar?skih televizijskih od t*?1. fr„a J« več pesmi v angle (v poj^hcoščini in italijanščini ‘a nedeljene ovacije ob-končanem nastopu je Presunljiva zadnja pot Slavka Sancina V nedeljo popoldne so v Boljun-cu položili v grob Slavka Sancina, ki je izgubil življenje v prometni nesreči pod Dolino, o čemer smo že poročali. Kako je ves Breg in še posebej njegova rojstna vas občutila to tragedijo, je zgovorno pokazal nedeljski pogreb. Že zjutraj, ko so posmrtne ostan ke nesrečnega mladeniča pripeljali iz tržaške mrtvašnice glavne bolnišnice na dom, se je začelo od njega poslavljati vse prebivalstvo, še posebej mladina, med katero je bil pokojni Slavko zelo priljubljen. Že dolgo pred napovedano uro po- 'Ai.vo 1R1S» FKOSEK danes, 20. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: "na guida per l uomo sposato (Vodič za poročene moške) (Vse o poroki, ženah, možeh, zvestobi in nezvestobi in o ljubezni) MATTHAU, ROBERT MORSE in LUCILLE BALL Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! greba se je pred hišo žalosti zbrala množica pogrebcev, da bi dragega Slavka pospremili na domače pokopališče. Pred domom pokojnika je domači moški pevski zbor p.d. »Prešeren* zapel žalostinko «človek glej*. Nato se je razvil dolg pogrebni sprevod v vaško cerkev. Po cerkvenem obredu se je žalni sprevod napotil proti domačemu pokopališču. V začetku sprevoda so bili vaški otroci, sledila je mladina, ki je nosila številne vence in šopke cvetja. Krsto so nosili pokojnikovi prijatelji, za njo so stopali .^krajno potrti starši in sorodniki, nato' pa ermoži-ca, ki se je s svojo prisotnostjo poslednjič poslovila od dragega Slavka. Med številnimi venci in šopki cvetja smo opazili tudi venec domačega prosvetnega društva «Prešeren», Doljunške in dolinske mladine, venec tvrdke »Sbrizzi* pri kateri je bil pokojni Slavko zaposlen in še mnogo drugega cvetja. Domači mešani pevski zbor je ood vodstvom Draga Žerjala zapel še «Večni mir* in ob odprtem grobu »Gozdič je že zelen*. Nato so pogrebci zasuli gomilo, pod katero počiva tako rano preminuli boljun-ski mladenič, ki so ga vsi imeli tako radi. O DELOVANJU RAZMEROMA MALO POZNANE USTANOVE Preko inšpektorata za delo so lani izterjali za 328 milijonov lir neplačanih socialnih dajatev Podjetja še dokaj neredno plačujejo svoje dajatve za socialno zavarovanje, družinske doklade in bolniško zavarovanje • Izvajanje zakona o vajenstvu Cesto imenujemo v sindikalnih | pinj (nad ničlo, seveda), medtem 8. septembra izlet v San Marino. Ko je na Trgu Oberdan prečkal cesto na prehodu za pešce, je 61-letnega Giuseppa Stradello iz Ul. Gasser 4 povozil fiat 1300, ki ga je vozil 29-letni Tulilo Trebbi iz Ul. Cadorna 23. Ponesrečencu, ki se je pobil po udih, so v splošni bolnišnici dali prvo pomoč. Okreval bo v desetih dneh. poročilih pokrajinski urad za delo, kjer se srečajo sindikalni predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev, da bi dosegli kompromisno rešitev sindikalnih sporov. Bolj poredkoma pa slišimo imenovati Inšpektorat za delo. Bolj obširno so razpravljali o tem uradu in njegovem delu, odnosno nalogah, pred časom na pomenku o vajencih v industriji, trgovini in obrti. Inšpektorat za delo je stalno na razpolago delavcem in vajencem, med katerimi pa je le malo takih, ki vedo, kaj lahko tam pričakujejo, odnosno dobijo. Nekaj več nam povedo o tem podatki, ki jih je ta urad objavil o svojem lanskoletnem delu. V zadevnem poročilu je med drugim navedeno, da so lani izterjali preko tega urada nad 328 milijonov zaostankov na socialnih dajatvah, ki jih podjetja niso ob času plačala za svoje uslužbence Skoro 26 milijonov pa so znašali neplačani socialni prispevki v korist delavstva, ki so jih prav tako izterjali preko tega urada. Ti podatki nam tudi povedo, da je še mnogo primerov med podjetji, ki ne izplačujejo redno svojih socialnih m drugih dajatev raznim ustanovam in socialnim zavodom. Tekom leta 1967 so uradniki inšpektorata opravili 2195 nadzorstev in inšpekcij pri raznih podjetjih ter pri tej priliki izvršili 12.516 pregledov. Sestavili so 3912 zapisnikov in naložili 400 denarnih kazni za ugotovljene prekrške. Največ takih kazni je bilo zaradi prekrškov zakona o socialnem zavarovanju, družinskih dokladah in bolniškem zavarovanju. Kakih 70 glob se tiče neposredno prekrškov zakona o va-jeništvu. Pokrajinski inšpektorat za delo pa opravlja še razne druge posle. Tako delavcem kot delodajalcem, ki se obrnejo do njega, daje brezplačno nasvete in navodila. Lani so v tem uradu sprejeli 125 oseb, ki so prišle po nasvete ali po drugih opravkih. Nedvomno pa bi jih bilo še mnogo več, ko bi prizadeti vedeli kaj več o tem uradu, kjer Izdajajo med drugim tudi razna pooblastila, izjave in potrdila o ustreznih napravah v delovnih središčih, odobritve novih industrijskih naprav ter izbirajo podatke z gospodarskega področja za gospodarsko skupnost, s posebnim ozirom na nezgode pri delu, o potrošnji gonilne sile itd. Navedli smo samo nekaj najrazličnejših podatkov o delu tega u-rada, ki ima v Gorici svoj sedež v Ul. Vittorio Veneto 14. Zlasti je važna njegova naloga za točno izvajanje zakona o vajeništvu, ki ga nekateri delodajalci hote ali nehote pogostoma kršijo. ko je bilo v Gorici še nekoliko hladneje zaradi bližine hribov ter zlahka lahko trdimo, da smo imeli samo sedem stopinj mraza ali vročine, kakor kdo želi. Niti včerajšnja najvišja ni bila kdove kolikšna, dasiravno je sonce sijalo skoraj ves dan: izmerili smo komaj 25 stopinj. Za polovico avgusta so to prav gotovo nizke temperature. Ohladitev je posledica nedeljskih neviht in nalivov, ki so se v hribih nad 1.700 metrov spremenili v sneženje. V nekaterih nižinskih delih je padala tudi toča, vendar v manj. ših količinah, prav nič nevarnih za pridelke. Izlet v San Marino Vsedržavna zveza pohabljencev in civilnih invalidov prireja 7. in Vpisovanje se zaključi 24. avgusta. Vožnja ter dvodnevno bivanje v prvorazrednem hotelu stane 9.000 lir. Vpisuje ANMIL v Ul. V. Veneto 14. Odobreno posojilo za tržiški vodovod Osrednja komisija za krajevne flnanoe, kj je pristojna za najemanje novih finančnih bremen krajevnih ustanov, je dovolila tržiški občini najem posojila 112 milijonov lir pri Tržaški posojilnici za gradnjo vodovoda, ki bo stal 224 milijonov lir. Sedanji je namreč že zelo star ter ne more v celoti ustrezati bodočim potrebam tega področja. Deželna uprava se je obvezala prispevati 50 odstotkov. KAKŠNA JE POT DO KRUHA IN PRIHRANKA Ali ste kdaj morda slišali za «pokopališča» avtomobilov Tjakaj’ pripeljejo razbita in dotrajana vozila, ki jih lastniki razderejo in po kosih prodajajo za majhne denarje Ste morda že imeli kdaj karam-bol? Tistega, ta pravega, ki se zaključi s popolnim uničenjem avtomobila, ln po katerem rečete: Naj ga hudič vzame in naj ga odpeljejo kamor hočejo, samo da sem odnesel kožo! Po nekaj dneh, morda tednih, ko je šok mimo in ste avtomobilu vendarle hvaležni, da ste odnesli zdravo kožo, ali vsaj zdrave kosti ln drobovje, pa vas vendarle vleče, da bi pogledali, kaj je z njim in kako ga je udarec zdelal. Takrat vam bodo povedali, da so ga z žerjavom dvignili na cesto, ga priključili za jeep in odpeljali na Tržaško cesto ali na Majnico. Tamkaj sta namreč »pokopališči)) za avtomobile, kjer se zaključi življenjska pot dotrajanih vozil. «Prav vseh pa tudi ne privlečejo semkaj z vprego — nam je odgovoril lastnik takšnega »pokopališča« — ampak se nekatera vozila pripeljejo na tale travnik tudi s svojimi silami — morda poslednjimi, ob hudem kajenju izpušne cevi ter miiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii NA OBISKU PRI BRIŠKIH VINOGRADNIKIH Kljub doslej deževnemu vremenu napovedujejo normalni vinski pridelek Peronospore skoraj ni bilo - Tokaj dobro kaže, merlot je nekoliko redek Včeraj v Gorici samo 7 stopinj Včeraj ponoči so na ronškem letališču zabeležili komaj osem sto- iiiiimikiiMiiiiiMiiiiiiimiiiiiiMiiMimiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiioiiiii USPEŠNO ZAKLJUČENA PREISKAVA DAVČNE POLICIJE Zmes semenskega in oljčnega prodajala za čisto oljčno olje Agenti so jima zaplenili 750 kg potvorjenega olja in ju prijavili sodnim oblastem Dve osebi iz Ostunija pri Brin-disiju, ki sta mešali semensko olje z oljčnim in mešanico potem prodajali za čisto oljčno olje iz Apu-lje, sta padla v roke agentom davčne policije tržaške finančne straže. Kakih 750 kg potvorjenega olja, ki sta ga imeli a sabo, so zaplenili. Gre za tretjo zaplembo potvorjenega olja v razmeroma kratkem času. Pri dveh posegih 15. junija in 9. julija, o katerih smo pred časom poročali, je policija zaplenila 700 kg iste zmesi. Po dolgotrajnem zasledovanju je agentom davčne policije uspelo, da so moška zasačili ravno v trenutku, ko sta na parkirnem prostoru ob ovinku pred univerzo v Ul. Fa-bio Severo pripravljala mešanico. Preiskave so trajale že več časa: pozornost agentov je pritegnil fur-gon z evidenčno tablico iz Brindi-sija, v katerem sta se peljali dve osebi, ki so Ju pozneje identificirali za Francesca Prodija in Giu- ppa sledovanju furgona so ugotovili, da sta moža obiskovala številne trgovine in zasebna stanovanja, kjer sta ponujala svoje ponarejeno blago. Pri enem takih zasledovanj so videli oba ko sta stopila v trgovino z jestvinami, kjer sta kupila večjo količino semenskega olja, ki sta ga naložila na furgon. Nato sta se odpeljala proti univerzi, v bližini katere sta ustavila vozilo in začela prelivati olje iz ene posode v drugo. Agenti so se približali in ugotovili, da sta pripravljala zmes, v kateri je bilo 80% se-meifikega olja In samo 20% oljčnega. Kot smo že povedali, sta mešanico prodajala za čisto oljčno olje. Moža so prijavili sodnim oblastem. Hud padec z lestve 4rtev hudega padca, zaradi katerega se bo moral zdraviti tri mesece v splošni bolnišnici, je bil včeraj 53-letni Matteo Sorgo, ki stanu- je v Ul. Pagano 11. V skladišču prazne embalaže v Ul. Čampo Mar-zio, ki jo ima v zakupu, je okrog 7.30 spravljal nekaj blaga na visoko polico, ko je nenadoma zgubil ravnotežje in padel z lestve z višine skoraj štirih metrov. Pri hudem padcu se je Sorgo ranil po obrazu in si verjetno zlomil desno stegnenico. Bolničarji Rdečega križa, ki so kmalu prihiteli na kraj nesreče, so moža z rešilnim avtomobilom odpe ljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh mesecih. Muhasto vreme, kakršnega ne pomnimo že več poletij, najbrž ne bo dobro vplivalo niti na vinsko letino? Vprašanje -nas je nekaj dni grizlo ter nas spravilo v Brda na pogovor z vinogradniki, zakaj le oni, najbolj prizadeti v vsej stvari, bodo znali odgovoriti na zastavljeno vprašanje, razpoditi zle slutnje, ki so nas obhajale, ter podati tudi vinskim trgovcem ln potrošnikom na splošno vsaj približno oceno, kakšna bo letošnja vinska letina. Bruna šitekarja smo našli pri škropljenju paradižnikov na Vale-rišču; pri delu sta mu pomagala sin in hčerka, ki hitro ra6eta ter po malem že nekaj let koristno pomagata staršem. Z motorno škro-pilnioo so škropili paradižnike, ki Jih napada peronospora. Prihodnje leto bodo na tistem kraju zasadili trte. «Ce sklepam po mojih vinogradih — je rekel Bruno — potem moram povedati, da že nekaj let nismo imeli tako dobre letine. Peronospore je zelo malo. Merlot, na primer, ima nekoliko bolj redke jagode, tokaj pa dobro kaže. Bolj je bolna rebula kot tokaj, čeprav je tokaj bolj podvržen boleznim.« Stopili smo še k štekarjevlm na Valerišče, kjer je Gušto pod ofkri-lom spravljal hruške v gajbice, da bi jih naslednji dan odpeljal na trg. «Dež, ki ga je doslej bilo dosti, morda preveč, grozdju še ni škodil, toliko je res, da imamo malo peronospore in morda nekaj več plesni « Tudi Avgust štekar je mnenja, da tokaj dobro kaže in da je merlot nekoliko redek. «Grozdi merlota so nekoliko bolj redki zato, ker se je ovetje osulo. Doslej smo v Brdih opravili brez toče ln upamo, da bomo kaj takšnega lahko rekli tudi po trgatvi, če bo sončno vreme, bo lub pri jagodah odpornejši proti boleznim, ker pa ga je premalo, se prav lahko zgodi, da bo grozdje pričelo gniti,« nas je o sedanjem stanju v vinogradih poučil Avgust Stekar. Po vsem tem moremo sklepati, da se nam obeta srednja letina, ki bo zadovoljila tako proizvajalce kakor tudi potrošnike. V nedeljo v Števerjanu VI. slikarski ex tempore Med slikarji naše deiele, kakor tudi Slovenije in Koroške, ki so jih letos prvič povabili, vlada veliko zanimanje za slikarski ex-tem-pore, ki ga letos že šestič prirejajo v Formentinijevem parku v števerjanu. Prireditelji so v pro- Z glavo udarila v vetrobransko steklo Pri trčenju med avtomobiloma, do katerega je prišlo nekaj pred polnočjo na Goldonijevem trgu, se je laže poškodovala 19-letna Auro-ra Cistelli, ki stanuje v Ul. Vale-rio 39. Avtomobil, v katerem se je peljala in ki ga je šofiral 21-letni Gianfranco Collini, je trčil v fiat 1300, ki ga je v vzvratni vožnji vozil Mario Kostoris. Pri sunku Je dekle z glavo udarilo v vetrobran sko steklo, da se je moralo zateči na zdravljenje v splošno bolnlšni-co. Tu so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravila 10 dni. kovinskim ropotanjem v motorju. Veste, za nas imajo te okoliščine svojo prednost. Lastnik takšnega avtomobila dobi kakšen tisočak več, kadar nam ga proda, mi pa njegove dele dražje prodamo kupcu, ki jih rabi« Lastnika takšnega skladišča razbitih in dotrajanih avtomobilov na Tržaški cesti smo vprašali, za obliko in način trgovine s starimi avtomobili. Povedal nam je, da je cela vrsta avtomobilistov, ki si sami popravljajo voz, njihovih klientov. «Pridejo k nam. povedo, kakšen del želijo, in mi ga jim preskrbimo. Namesto polne cene v trgovini z avtomobilskimi nadomestnimi deli, plačajo komaj deset, dvajset odstotkov vrednosti.« V nekaterih skladiščih starih avtomobilov je v navadi običaj, da si kupci sami iščejo zaželeni del. Na Tržaški cesti, na primer, motor razderejo. prav tako tudi karoserijo in druge sestavne dele vozila ter jih po kosih prodajajo. Pri nekaterih avtomobilih uporabijo vrata, da jih namestijo na karambo-liran avtomobil, drugje spet cel električni motor za pogon motorja. Tudi gume pridejo v poštev, če so dobro ohranjene. Skratka prodajo prav vse, kar je uporabljivega. In kar ne gre v prodajo po kosih, .potem je še vedno šnagel, kjer najbrž staro železo še sprejemajo. Viri zaslužka so torej neomejeni in srečen je tisti, ki odkrije kaj novega ter se prav po pionirsko spopade s sedanjim nasičenim trgom. Tisti trije fantje na Tržaški cesti so še novinci v tem poslu, toda že govorijo, da sl bodo v kratkem postavili streho nad glavo, se pravi, da so se lotili dela. ki jim bo najbrž vrglo vsak dan kos kruha. Sicer pa ga tudi potrebujejo, zase In za svoje mlade družine. Da ne govorimo o mehanikih, kj sl na teh pokopališčih Iščejo nadomestne dele za svoje utrujene stroje. Tudi oni si z obiskovanjem takšnih »pokopališč« razbitih vozil »prislužijo« kakšen denar — ali morda bolje kaikšen denar «prihranijo», zakaj namesto tisočakov (v trgovinah!) plačujejo samo v stotakih. Bruno Štekar z otrokoma, med škropljenjem paradižnikov gram vključili postavko, da se morajo slikarji prijaviti najkasneje do 24. avgusta, se pravi do sobote, medtem ko so sedaj za oddaljene slikarje, ki se ne bi utegniti pravočasno prijaviti, podaljšali rok do nedelje zjutraj, ko bodo med 8.30 in 9.30 pečatili platna v Caffč Teatra. Letošnja slikarska tema se glasi: «Subjekti in originalni aspekti števerjanskega miljejas. Razsodišče bo delovalo na kraju samem ter ne bo upoštevalo del slikarjev, ki so na poprejšnjih tekmovanjih za- sedli prvo mesto. Nagrajena in pohvaljena dela bodo razstavili med 1. in 15. septembrom. Odboru za slikarski ex-tempore predseduje odv. Cesare Devetag, de. želni odbornik in predsednik po-soške zveze umetnikov; tajnik je dr. Formentini, v odboru so še predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben, predstavnik EMAC ing. Lodatti, predstavnik mladih kmetov Aldo Bader, predstavniki vseh štirih krajevnih listov in Edy De Nicolo, lastnik kavarne Teatro. IIIIIIIIMIIIIIHtllllllllllimillllllllllllllllllllllllltllllllUMHMIlimitllllllUlllinilllllllIMMIIIIIIIIIIMIIIMMIIIIIIIt ZANIMIV DESETDNEVNI OBRAČUN Pri Rdeti hiši prešlo mejo 278 tisoč oseb in 76.000 avtov Italijanski državljani so od 9. do 18. avgusta opravili 198 tisoč prehodov, največ pa na veliki šmaren V desetih dneh velikošmamskih praznikov, ki bi jih nekako vključili v razdobje med 9. in 18. avgustom, je samo čez mednarodni prehod Bdeča hiša potovalo s potnimi lista in prepustnicami 278.390 oseb ter 76.044 osebnih avtomobilov. Prevladovali so predvsem italijanski državljani, saj so opraviti v teh dneh kar 198.104 prehodov. Največji promet so imeli ravno za veliki šmaren, se pravi v četrtek 15. avgusta. Tistega dne so pri iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii Staro se umika novemu Nesreča dveh delavcev V Italcantieri sta se včeraj pripetili dve nesreči na delu. Antonio Mauchinia, star 50 let, doma iz Ul. XXIV. Maja 9 v Ronkah, je zdrsnil na železu ter se porezal po desni nogi in levi roki, katero si je verjetno tudi zlomil; v bolnišnici se bo zdravil 20 dni. Luigi Bertogna, star 55 let, doma iz Pierisa, pa si je verjetno zlomil prst na levi roki ter so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Po slovenskih vaseh se je v zadnjih letih pojavila razveseljiva gradbena mrzlica. Naši ljudje si gradijo nove hiše ali popravljajo ter nadzidujejo stare. Vse to kaže na povečanje skrbi občanov za stanovanjsko kulturo. Stanovanje je namreč prva, in danes, ko je kruh v glavnem zagotovljen, tudi največja potreba. V Sovodnjah, na primer, je nastala cela vrsta vzglednih hišic, ki kažejo, kolikšno skrb posvečajo občani urejanju svojega zasebnega življenja. Na sliki je v ospredju stara, za njo pa je zrasla enostanovanjska hišica. Rdeči hiši zabeležili 19.333 izstopov italijanskih državljanov ter 19.732 vstopov italijanskih državljanov ter 10.835 avtomobilov. Zanimivo je, da so med vsemi desetimi »anketiranimi« dnevi po številu prehodov na veliki šmaren tujci na zadnjem koncu ter so opravili komaj 1.829 vstopov in 2.155 Izstopov. Očividno gre za čiste tujce, torej niti Jugoslovane. Jugoslovani prihajajo a nam večinoma ob delavnikih. V pe tek 9. avgusta je prišlo 6.515, odšlo pa 7.252 tujcev proti 8.600, odnos no 8.700 italijanskih državljanov. V soboto 10 avgusta so bili Jugoslovani zastopani s skoraj 6.000 prihodi, že naslednji dan v nedeljo 11. avgusta pa samo z okoli 2.200 vstopi, med katerimi je najbrž manjši del Jugoslovanov in več turistov iz drugih držav. Na prehodu Rdeča hiša je zaradi hitrega opravljanja obmejnih formalnosti razmeroma zelo malo čakanja. Na izstopnem Italijanskem prehodu so namestili opozorilno tablo, naj se vozniki postavljajo v dve vzporedni vrsti ter tako preprečijo nastajanje dolgih repov, ki zavzemajo Ul. Souola agraria in Ul. Giustiniani ter ovirajo promet po dohodnih poteh. Na jugoslovanski strani so že pred časom razporedili promet na tri vstopne in tri izstopne poti ter ga urejujejo s semafori kot na postajah itali janskdh avtomobilskih cest. Tekmovani« lepih dekkl V Ločniku so izvolili »star d’It,a-b’a» za goriško pokrajino, ki je 18-letna Stanislava Morgante. Mladenka je bila pred časom izvoljena za miss Gorice 1968. Njeni starši živijo v Gorici, ona pa študira v nekem zavodu v Liguriji ter obiskuje zadnji letnik učiteljišča; Za družici so izvolili Luciano Maroj iz Gorice ter Miranda Galiussi iz l-očnika. Morgante se bo udeležila deželnega tekmovanja, ki bo v Bi-bi one in Lignanu. Pes oklal sestri Pes je včeraj napadel sestri Car-pani iz Devina. 18-letno Sereno ter 12-letno Danielo. Sereno je ogrizel po bokih, stegnu in desni roki, Danielo pa po desni roki. Obe so odpeljali v tržiško bolnišnico ter jima nudili prvo pomoč. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Na goriškem matičnem uradu so včeraj zabeležili 5 rojstev in pet smrti. Rojstva; Luca Olivo, Michelangelo Lo Re, Gianluca Broggian, Mas-simo Mrakic, Linda Porcari. Smrti: gospodinja 74-letna Gem-ma Mocchiutti, 58-letni Venceslao Rebulla, 81-letna Ida Bressa, vd. Barazzetti, 95-letna Francesca Moc-ci, vd. Tarantino, trgovec 72-letna Fiorentina Medeto, vd. Marega. Gorica VERDI. 18.00: «11 sesso degii angeli«, italijanski barvni kinema-skopski Ulm, prepovedan mladini pod 18 letom. CORSO. 17.30: «La morte ha fatto l*uovo». Gina Lollobrigida in Jean Luis Trintignat, italljan-sko-francoski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA. 17.30—21.30: «100.000 frecce per il re«, B. Ingham in J. Hayter, ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Di- ciottenni al sole«, Catherine Spaak in P. Cappucci, italijanski barvni film. CENTRALE. 17.30: «Soldati e cap-pellomi«, Valeria Fabrizi in A. roldo Tieri. Italijanski film. AZZURRO. Zaprt. Tržič AZZURRO. Zaprt. EXCELSIOR. 17.30: «Come si se-duce un uomo», T. Curtis in N. Wood, v barvah. PRINCIPE. 18.30: »Trappola per- fette spie», J. I. Bastien in C. Giufre, v kinemaskopu in barvah. Konkv EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 20—22: «1 pionieri delTultima frontiera«, O. Reed, v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo«, dr. Rismondo«, Via Toti 52, tel. 72-701. RONKE Danes Je odprta lekarna All’An-gelo, dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 77019. PRIMORSKI DNEVNIK NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE V hudem nalivu: Triestina-Vesna 10:0 Na slikah (od zgoraj navzdol): množica gledalcev ob robu igrišča — Domačinka Erika Košuta je izročila gostom darilo Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine — Enajsterica Vesne — Nevaren trenutek pred vrati domačinov. , -Ti Jugoslovanka Šegrt evropska rekorderka na 200 metrov prsno V meddržavnem srečanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško v Brar tislavi je Jugoslovanka Mirjana šegrt postavila nov evropski rekord na progi 200 m prsno s časom 2’10”2. Šegrtova je v prvem dnevu tega srečanja kot zadnja menjava štafete 4x100 m prosto preplavala svojih 100 m v odličnem času 1’00”2. Dva evropska rekorda vzhodnonemških plavalcev WUPPERTAL, 18. — V okviru meddržavnega plavalnega srečanja med vzhodnonemško in švedsko reprezentanco je Vzhodni Nemec Hans Fassnacht postavil nov evropski rekord na progi 1.500 m prosto s časom 16’46”7. Ta čas je za 6” boljši od dosedanjega kontinentalnega rekorda Sovjeta Be litza. Na progi 100 m metuljček pa je Vzhodni Nemec Lutz Stooklasa izenačil evropski rekord Sovjeta Gor-dejeva s časom 58”4. ATltTIKA DVA PORAZA ITALIJE Chorzow: Poljsba-Italija (člani) 117:113 Na Reki: SFRJ-ttaliJa (mladinke) 69:48 Gentile z državnim rekordom v troskoku 16,74 m letos šesti na svetu - Na Reki slabši rezultati mladink zaradi razmočene proge Konec tedna je prinesel Italiji dva atletska poraza. Prvega so doživele mladinke, ki so na Reki podlegle mladim Jugoslovankam, drugega pa članska vrsta, ki je v Chor-zowu klonila po zelo izenačeni borbi reprezentanci Poljske. Kljub porazu so Italijani z izidom srečanja s Poljsko izredno zadovoljni, saj so dosegli kar 10 posameznih zmag in tri odlične državne rekorde. Poljska — Italija 117:113 Samo za štiri točke se ni posrečilo Italiji veliko presenečenje: zmaga proti atletski reprezentanci Poljske. Predvidevali so sicer, da Italija ne bo doživela tako hudega poraza kot v prejšnjih srečanjih, da pa bo celo blizu zmage je bilo povsem Izključeno. Poljaki so namerno povzročili tako tesno zmago, oziroma poraz. Istočasno je nam- ■ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHI ■111111111111111 Premoč slovenskih kolesarjev na državnem prvenstvu v Ljubljani reč njihova B reprezentanca nasto- | tance. Najboljša med vsemi je, kot kaže, sprlnterka Marica Nagy. V nedeljo je zmagala v tekih na 100 ln 200 m ter v skoku v daljino, v štafeti pa je kot zadnja tekačica skoraj dohitela vodečo Italijanko. Zelo dobre so bide tudi vse tri jugoslovanske metalke, ki so zmagale v svojih disciplinah. Vlahovič Je kroglo sunila 12,72 m, Kovačeva kopje 40,70 m, Ničevič pa disk 41,10 m. Slednji rezultat je tudi nov hr-vatskj rekord. V metu krogle sta za Italijo nastopili Painedli (11,24) in Recano (10,38). V skokih so nekoliko več pričakovali od Mariborčanke Babošek, ki je s samo 155 cm razočarala. Atletinja ima odličen osebni rekord 169 cm. Tržačanka Rossi je bila z isto višino druga. Izredno borben je bil tek na 800 m. Gledalci so mu s posebnim zanimanjem sledili, ker je napovedovalec prej povedal, da je jug. mladinska rekorderka Vera Nikolič, je istočasno tudi najboljša na ~^-3 svojim nasprotnikom -močan odpor. Borbenost in požrtvovalnost pa seveda pred boljšo tehnično pripravljenostjo nasprotnikov nista bili dovolj uspešno «zaščltno sredstvo«. S srečanjem se je seveda bolje okoristilo tehnično vodstvo Triesti-ne, ki je preskusilo vrsto svojih Igralcev. Večina med njimi je preskus prestala zadovoljivo, žal pa je tekmo skvaril v drugem polčasu močan naliv, ki ni več dopuščal dobrega nadzorstva nad žogo in je s tem seveda precej zmanjšal vrednost igre. Po zaključku tekme so se igralci ln vodstvi obeh klubov zbrali v neki krajevni gostilni na skupni večerji. V imenu domačinov je goste pozdravil odbornik Vesne Dušan Košuta, ki jim je tudi zaželel uspešen potek prvenstva. Odgovoril mu je trener Triestine Radio, ki se je gostiteljem v imenu svojih igralcev, zahvalil za topel sprejem. V Ljubljani se je v soboto in nedeljo odvijalo jugoslovansko kolesarsko cestno prvenstvo za člane in mladince. Tekmovanje organizira vsako leto druga zvezna republika. Lani je bilo v Skopju, letos pa v Sloveniji. Proga je potekala Iz predmestja Ljubljane po ozlkih cestah na Jezersko, od tu pa v Litijo, kjer so se tekmovalci zopet obrnili proti Ljubljani. Pot je merila 160 km. Tekmovanje je bilo še posebej zanimivo, ker je trenerju in kapetanu državne reprezentance služilo za kontrolo kolesarjev, ki bodo odšli na olimpijske igre. Tri mesta so že oddana, še vedno pa manjka četrti član. Ne ve se še, kdo se bo pridružil Valenčiču, Škerlju In Biliču. Za to mesto se potegujeta predvsem Beograjčan Kuvelja ter Puljčan Pocrnja. Izgleda, da bo četrti kolesar Kuvelja, ki se odlikuje posebno v vožnji na kronometer. Na startu se je predstavilo okrog petdeset dirkačev, ki so takoj začeli diktirati hiter tempo. Kljub temu pa je že v prvih 30 km ušla skupina sedmih kolesarjev, med njimi Hvasti ter Poornja. Glavnina je Imela 1’37” zaostanka. Na 20 km dolgem vzponu na Jezersko sta se Hvasti in Pocrnja otresla soubež-nikom In sta sama složno nadaljevala pot. Po 70 km poti, v Kranju, sta prva dva imela 3T5” naskoka pred glavnino, kar je bila največja prednost obeh kolesarjev. Tedaj pa se je glavnina prebudila ter začela z zasledovanjem. Najaktivnejši so bili kolesarji ljubljanskega Roga, ki so imeli v svoji sredi kar dva favorita za končno zmago, Valenčiča in Škerlja. Najbolj borbena sta bila Kunaver in S. Božičnik, ki sta skušala uiti. To se je posrečilo Kunaverju, ki je skupaj z Odredo-vim kolesarjem Bricljem ušel ter se začel približevati ubežnikom, ki sta po 100 km Imela le 1’47” prednosti. V Litiji, 25 kilometrov pred ciljem, je bilo stanje tako; vodila sta Hvasti-Pocrnja, 45” za njima sta bila Kunaver in Bricelj, po 1’45” pa ostali zasledovalci. Kandidati za olimpjdško reprezentanco so se komaj tedaj prebudili ter pričeli z resnejšim napadom. Pri 145 km so se prvi štirje združili, glavnina pa je zmanjšala svoj zaostanek na 50 sekund. V zadnjih kilometrih sta bili obe skupini oddlajeni le še nekaj sekund. Tedaj je silovito (a prepozno) potegnil Škerlj, ki je hotel presenetiti četverico ubežnikov, kar mu Je skoro uspelo. V zadnjih metrih je Hvasti silovito sprintal ter pustil presenečenega Poornjo za seboj. Hvasti je v silovitem finlšu zmagal pred Pocrnjo, tretji pa je bil Škerlj, ki je ujel utrujena Kunaverja in Briclja. Zmaga Odredovega kolesarja Hvastija je popolnoma zaslužena, čeprav ni prvorazreden kolesar. Na njegovih ramenih je slonela teža celotnega bega, ki je trajal 130 km. Morda ima Bilič opravičilo, da se ni podal v napad, ker je ščitil klubskega tovariša Pocrnjo. Nerazumljivo pa je vedenje Škerlja in Valenčiča, saj nista imela koga kriti, Z zmago bi Valenčič postal tretjič prvak, Škerl pa še ni imel naslova državnega prvaka med svojimi blestečimi uspehi. VRSTNI RED 1. Hvasti Franc (Odred - Ljubljana), ki je prevozil 160 km dolgo progo v 4 urah in 3’31”; poprečje 38,600 km/h 2 Pocrnja Milivoj (Siporex Pulj) 3 Škerlj Franc (Rog Ljubljana) z zaostankom 19” 4. Kunaver Tone (Rog Lj.) 21” 5. Bricelj Ivan (Odred L ) 21” * * * V nedeljo, je bila na sporedu ekipna vožnja na kronometer na 72 km dolgi progi. Za prvo mesto sta se praktično borila le ljubljanska kluba Rog ln Odred. Rogove! so branili naslov ekipnega državnega prvaka, ki so ga že enajstkrat osvojili. Odredovi kolesarji, ki imajo svojih vrstah državnega prvaka, so hoteli doseči še drugi naslov. To pa jim ni uspelo, čeprav so na polovici poti imeli kar 20” prednosti pred Rogom. Odredovci so do tedaj dali Državni prvak Hvasti vse od sebe, tako da jim je začelo primanjkovati moči. Na drugi polovici tekmovanja so Rogovi vozači začeli diktirati sfera hovit tempo, saj so ponekod vozili čez 70 km na uro. Ob prihodu na cilj so imeli 41” prednosti, kar pomeni, da so v zadnjih 30 km potolkli svoje neposredne nasprotnike kar za celo minuto. To pa ni malo, če upoštevamo, da so vozili v nemogočih pogojih. Neurje in veter sta ves čas ovirala kolesarje, ki so morali dati res vse od sebe. VRSTNI RED 1. Rog (Škerlj, Kunaver, Božičnik S., Petelinkar, Valenčič) 1.29’24” — 46 km/h 2. Odred 1.30’05” 3. Siporex 1.34'27” Radi pala proti Švici. Izkazalo se je, da je bila ta reprezentanca okrepljena z mnogimi atleti iz prve vrste in celo s takimi, ki računajo na olimpijske kolajne. Kljub porazu so Italijani z izidom Izredno zadovoljni. Dosegli so kar tri nove državne rekorde od katerih je dosežek Gentileja v troskoku tak, da z njim lahko v Mehiki tudi zmaga. Gentile je že v prvem dnevu dosegel rekorden skok v daljino s 7,91 m, v drugem dnevu pa je bil v troskoku še boljši in je dosegel značko 16,74 m. Dokaj nejasna je sicer zadeva z vetrom. Poročila lz Ohorzowa pravijo, da je skakalcem pihal v hrbet močan veter. Deseterobojci, ki so tekmovali v skoku v daljino so na primer dosegli vrsto osebnih rekordov, slučaj (ali velikodušni sodniki?) pa je hotel, da prav med rekordnima skokoma Gentileja in Poljaka Stal-macha (8,11) vetra m bilo. Vse se sicer lahko zgodi, zadeva pa ostane vseeno nekoliko zavita v meglo. Italijani so v nedeljo zmagali v teku na 110 m z ovirami, Obtoz pa je tekmoval pod svojim standardom in je dosegel 13”8. Očitno je italijanski rekorder tekel bolj za trening. Prvi je bil z odličnim skokom 209 om tudi mladinec Schivo, • ! Gentile pa je, kot že omenjeno, popolnoma zaesnčil ostalo konkurenco. V štafeti 4x400 m so Italijani izkoristili trenutno odlično formo in tudi pomoč Poljakov ter so za tri desetinke sekunde popravili držav n; rekord, ki jih sedaj postavlja med boljše na svetu. Omembe vreden je nastop Italijanskih deseterobojcev. Poserina (zmagovalec s 6980 točkami), Ros-sebti (drugi) in Musulin (četrti) so vsi iz goriške pokrajine. Prva dva tekmujeta sicer že dolgo časa za društva iz Milana In Rima, tretji pa je še član Goriziane. REZULTATI Kladivo: 1. Palyszko (P) 63,68 800 m: 1. Szkordykowski (P) 1’49”4 200 m: 1. Romanowskj (P) 21"1 110 m ovire: 1. Ottoz (I) 13”8 400 m: 1. Weinstand (P) 51”2 (Frlnolll Je zaradi poškodbe odstopil) 3000 m zapreke: 1. Risi (I) 8’45' Krogla: 1. Antczak (P) 17,44 m Višina: 1 Schivo (I) 209 om Troskok: 1. Gentile (I) 16,74 (nov ital. rekord — prej Gentile 16,52 m z državnega prvenstva Trstu) 5000 m: 1. Brehmer (P) 14’00"2 4x400 m: 1. Poljska 3'5”, 2. Italija 3’5”5 (nov drž. rekord — prej 3’5”8 !z šesteroboja 6 narodov v Brescii) Deseteroboj: 1. Poserina (I) 6980 točk Končno stanje v točkah: Poljska 177 — Italija 113. OBVESTILO ŠD BREG sporoča, da bo danes, 20. t.m. ob 20.30 na društvenem sedežu v Bo-Ijuncu seja novoizvoljenega odbora. Zaradi važnosti sestanka je prisotnost odbornikov na sestanku obvezna. Jugoslavija — Italija 69:48 Mladinska ženska vrsta Jugoslavije je na Reki gladko premagala ustrezno vrsto Italije z 69:48. Do mačlnke so zmagale v 8 od skupnih 11 panog ln prvo mesto na progi 80 m z ovirami jim je ušlo le za radi nezgode vodeče Pilav 20 pred ciljem. Italijanke so poraz pri čakovale in končni rezultat je bil prav zaradi nenadejane zmage na 80 m z ovirami celo ugodnejši od predvidenega. Jugoslavija se je predstavila res številnemu občinstvu, ki se je kljub mrzlemu vremenu zbralo na Kan-trldi, z izenačeno ekipo in z nekaterimi atletinjami, k so že sedaj članice članske državne reprezen- svetu. Obe jugoslovanski tekačih sta seveda tekli v tem duhu, 4** prav njuna rezultata nista bila n* višini Nikoličeve. časa na vsak n»* čin nista bila slaba, borba za prv® mesto pa je bila res izredna. REZULTATI Višina: 1. Babošek (J) 1,55 m 100 m: 1. Nagy (J) 12”4 Krogla: 1. Vlahovič (J) 12,72 m Kopje: 1. Kovačev (J) 40,70 til 80 m ovire: 1. Ongar (I) 11”® 200 m: 1. Nagy (J) 25”6 Daljina: 1. Nagy (J) 5,50 m Disk: 1. Ninčevlč (J) 4V10 m 400 m: 1. Berti (I) 59”5 800 m: 1. Kovačev (J) 2'15”7 4x100 m: 1. Italija 49", 2. Jugo* slavija 49”2. Končno stanje v točkah: Jugosla' vlja — Italija 69:48. Dež, ki je padal vse do začet*1’ tekmovanja je močno razmočil ^ naprave. Temu in mrazu je prip1' sati, da so bili rezultati nekoli*® slabši od predvidenih. m* NOGOMET 'M: >jv; .v:-:v;;:^5£r:y:v:šfevKv:-:1:#!- 1. JUGOSLOVANSKA UGA Težak poraz Olimpije ena tačka za Maribof Prvo kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva prve lige se je začelo v nedeljo z nekaj presenetljivimi izidi. Tako je Crvena zvezda, ki je lani osvojila naslov državnega prvaka, morala na svojem Igrišču prepustiti točko Veležu, ki se je lanskem prvenstvu prav do zadnjega kola boril za obstanek v ligi. Neprijetno presenečenje je pripravil svojim gostom novinec Bor, ki je enajsterico Zagreba celo premagal. Nepredvidena sta bila tudi izida tekem, v katerih je moral Radnički prepustiti točko Mariboru In Partizan Proleterju. Za Maribor je osvojena točka v Nišu velik uspeh, saj se je Štajerci niso nadejali, zlasti ker so odpotovali na jug z rezervnim vratarjem V Ljubljani je domača Olimpija doživela v srečanju z železničarjem h-ud, a povsem nezaslužen poraz. Bila je v vsej tekmi odločno boljše moštvo na Igrišču, vendar pa Je bila preveč media v zaključnih strelih, Imela pa- je tudi precej smole. IZIDI I. KOLA Radničkj — Maribor Crvena zvezda — Velež Bor — Zagreb Olimpija — željezničar Proleter — Partizan Vardar — Vojvodina Sarajevo — Rijeka Dinamo — Čelik Hajduk — Beograd V okviru te športne manites^ cije bo na sporedu tudi med®, rodna odbojka z udeležbo italij®"' ske državne moške reprezentanc; Slavije iz Prage in nekaterih d” gih šesterk. Nato se bodo zvrst*' turnirja v moški in ženski od®" ki na katerih bodo nastopale s|” venske zamejske ekipe, tekih** med dvema ognjema za 0:0 1:1 2:1 0:3 0:0 0:0 2:1 4:0 2:0 in deklice do 14 leta starosti, balincanju, ruskem kegljanju bližanju. j| Vrhunec pa bo prireditev do*®JJ z nočnimi tekom za »Pokal G** ' k: bo na 2 km dolgi progi od drič do Gropade in nazaj. Gf» nizirali bodo tudi štafetni tel* , dečke od 13. do 15. leta star0* na progi 4x300 m. V bližanju bodo nastopale ®-č* ske ekipe, v ruskem kegljanju tričlanske. V odbojki in med ma ognjema lahko vsako dri*’ prijavi le po eno ekipo. f Prireditelji so že razposlal* y sameznim društvom vabila, če j ga katero slučajno ni prejelo. 4 edebi sredo in petek od 19.30 do 21- lahko prijavi do srede, 28. t-Ge Sedež je odprt vsak pon^-*--^ na sedežu Gaje v Padričah V začetku septembra športni teden Gaje V Padričah bodo prve dni septembra otvorili lep športni objekt z novim odbojkarskim, košarkarskim in dvema balinarskima igriščema. Ker bodo domači športniki skušali ta dogodek proslaviti čim slovesneje je sklenil odbor Gaje ob tej priliki organizirati športni teden Gaje, ki naj bi bil obenem skromno nadomestil") za Slovenske športne Igre, ki jih letos ne bo. L — 1. Dendy 2. Condč 2. — 1. Vicenza 2. Apricotine 3. — L Montefeltro 2. Pontonx 4. — L odpadlo 2. odpadlo 5. — 1. Germa 2. Tavisa 6. — L Ubi Major 2. Irace KVOTE 10 • 730.439 Ur 9 - 35.261 lir 13. ( B. TRAVEN ) General iz džungle Toda udarna skupina muchachosov je kar naprej korakala proti finci. Ko je General dospel približno tako daleč na odprt svet, ko bi potreboval približno toliko časa, da oi dospel do izhcaa iz jase kot ruralesi, če bi svojo skupino obrnil, je velel svojim možem, naj se čelno postavijo v smeri ruralesov in streljajo. Spet je bilo videti, da so bili zadeti kaki trije vojaki, toda ostali so na konjih in jezdili naprej proti jasi. Trobentač je zatrobil in ruralesi so skušali izvesti blestečo atako. Ker pa jih je oviralo zemljišče in dež, se napad tudi ni daleč razvil. Major je napad zaustavil in velel nekaj minut streljati na udarno skupino. Muchachosi so odgovorili z nekaj streli in so nato po Generalovem ukazu stekli, kot da se neznansko bojijo, v neurejeni gruči v jaso, ki je kot nekakšna cesta ležala med grmovjem. Zdaj se je majorju zdelo, da je prišel čas, da zada upornikom uničujoč udarec. Sledil je zbegani množici na jaso. Ta jasa je bila porasla s togo, ostro kratko travo. Zato zemlja ni bila tako razmehčana kot na odprtem svetu. Tako je policija lahko nekoliko hitreje galopirala. Muchachosi so bežali ko preganjani kunci in ruralesi so imeli veliko zadovoljstvo, ko so jih podili. Zadovoljstvo se ,ie še povečalo, ker je naliv pojenjal in so oblaki postali svetlejši. «Ne streljati!« je zapovedal major, «dokler ne dam signala.« Obrnil se je k poročniku. «Poglejte tja, teniente, tam dalje spredaj na jasi je še ena večja gruča. Ko bomo dobili gruče na gosto skupaj, bom ukazal usekati po njih z obema strojnicama. Preklemano, boste videli, kako znata strojnici bruhati, dobro je, če veste, kako se obneseta. Sodi k vojaški znanosti.« Pri begu nazaj je udarna skupina naletela na druge čete, ki so že davno prej dobile ukaz, naj se umaknejo v grmovje. Gruča na begu, ki se je povečala s temi četami, je štela zdaj kakih dvesto mož. Videti je bila kar precej zmedena in razumljivo je bilo, da so imeli ruralesi veselje pri zasledovanju tega bežečega krdela. To je bilo prijetneje kot seganjati skup živino. Zakaj med bežečimi muchachosi so bili tudi številni konji, mule in osli, ki so jih prignali s seboj z monterij. Te splašene živali, ki so jih tolkli z biči, da bi jih spravili v hitrejši dir, so vnesle v bežečo množico takšno zmedo, da so morali dobro izurjeni ruralesi, ki so se bližali v takšnem redu, dobiti vtis, da se ta v popolni paniki bežeča množica ne bo nikoli več uredila. Toda major, ki je bil tako prepričan v zmago, ni opazil in videti je bilo, da tudi noben njegov vojak ni opazil, da je ta nepopisna zmeda služila samo enemu cilju, prikriti vojno ukano, ukano, ki si jo je bil izmislil General. Bežeča množica se je raztegnila po vsej širini široke ceste. Raztegnila se je tako daleč na obe strani, da sta se krili vlekli tik ob grmovju, ki je raslo na desno in levo ob jasi. Preganjani muchachosi so bili tako zmedeni, da so na krilih rinili v grmovje, da bi lahko hitreje bežali in si poiskali prosto pot, ki je niso mogli najti sredi množice. Za ruralese je bil ta prizor nenavadno zabaven, ko so se muchachosi kot splašene mravlje spotikali in omahovali. Toda ruralesi niso opazili, da so se muchachosi, ki so se ob robu grmovja gnetli in stiskali, brž ko so se ločili od gruče, sključeno pognali v grmovje, čedalje globlje prodirali vanj in med drevjem čakali, kdaj bodo prispeli ruralesi v isto višino z njimi. Brž ko so ruralesi prijezdili mimo, še vedno za bežečo množico, so se ti muchachosi, ki so se še zmeraj držali grmovja, spet splazili nazaj proti finoi. Ko so tako prehodili nekaj sto metrov v tej smeri, so se spet prikazali, prav na robu jase. Zdaj so bili ruralesom za hrbtom. Ko bi imel major opravka z izurjenimi vojaki kot nasprotniki ali z izkušenimi revolucionarji pod vodstvom pametnih oficirjev, bi bil gotovo bolj previden. Verjetno sploh ne bi prijezdili na tisto jaso, ampak bi čakal upornike, ki bi naposled le morali priti na odprt svet. Toda ti ušivi in usrani Indijanci ne znajo samostojno misliti in zato potrebujejo tiranov in diktatorjev, ki namesto njih mislijo. In ker te usrane svinje ne znajo misliti, niso tudi sposobne delati načrtov. Zato le po njih, kar naravnost naprej! 8 Samo možje iz prvih čet so razumeli, kaj namerava General. Ti so namreč slišali, ko je razložil načrt capitanom. Toda čete, ki so bile dalje zadaj v krdelu, niso nič vedele o tem načrtu. Videle so samo beg in doživele, da so jih potegnili v ta beg. Upirale so se, a se niso mogle urediti zaradi močnih prednjih čet, ki so se zaletele vanje, in so bile tako skupaj z bežečo množico preganjane. Vsaki dve minuti so tulili: «Saj nimamo polnih hlač! Ne bomo bežali! Na vojake! Hočemo njihove karabinke!« Neugodno za ves uspeh načrta je bilo to, da Je bežeča množica naletela na zadnji dve četi s pohoda, na tisti četi, ki sta tvorili močno zaščitnico. To sta bili tisti dve četi, v katerih so bili Andreu in Coronel in še več drugih inteligentnejših muchachosov. Niti General niti Profesor niti poučeni capitanes niso imeli ne časa ne priložnosti seznaniti zaščitnico z načrtom. Zakaj brž ko so prve skupine bežečih muchachosov zadele na novo-došle čete, so te takoj začele divje tuliti: «Pasji sinovi,.kaj bežite pred soldadosi in policijo. Mi smo uporniki. Tierra y Libertad! Po vojaških hlapcih in tiranih! Vse poklati. Zaslužili si bomo revolverje in karabinke. Podelali so se. Naprej!« ________________________________ -------------------------------- — ^ Muchachosi so si kot podivjam biki utrli pot skozi množico in v nekaj minutah so se znašli na čelu, odd9 komaj petdeset metrov od ruralesov. Bitka se je začela kakih deset minut prezgodaj. Obe stranski skupini še nista mogli polnošetevilno ^jf roba jase Na desetine muchachosov, ki so se ob stranel*\ a žili v grmovje, se še ni zbralo in še niso bili dovolj da bi ruralesom na konjih presekali pot in jih s štirih ^j* obkolili. Ko bi bila zaščitnica prišla samo četrt ure P° ne bi bil ušel niti en sam rural. , j Zdaj pa so bili ruralesi tisti, ki so bili v resnici zmed®1* preganjani. Muchachosi zadnjih čet so z mačetami v rokah ( se menili za strele, kriče in tuleč planili na ruralese Ge* ^ muchachosi, ki so imeli revolverje ali puške, niso tratil* . p ne ^ da bi uporabili to orožje To bi trajalo predolgo in prenerodno. Sicer pa zna vsak smrkavec streljat s J To ni prav noben pogum Mnogo bolje in sočneje se_ opraviti z mačetami. Muchachosi so bili tako --tako navdušeni in tako bojeviti, da niso odvrgli sar^^fE vorov, ampak celo puške, kdor jo je imel. Vse to jih je v resničnem spopadu, kakršen jih je zdaj čakal. A Med ježo so držali ruralesi karabinke, pripravljene 1,9 pokonci oprte na desno stegno. Treba jim ni bilo * rs.•SAajs-jaj?- 12-■»_ngr&ffaasr beseda — Oglasi'za tržaško ln goriSko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije