Mihajlovič in Tito naj poveljujeta upornikom, vsak v svojem delu dežele, po vojni naj si pa narodi sami izvolijo vlado, kakršno želijo, predlaga kralj.
Nar v clevelandski klavnici je zahteval dvoie človeških življenj
' soboto	J
Ni v l Popoldne je začelo b 32ni,nici Union Stock-1 kih h° W> 65. St. Petnajst! kstara*bje prihitelo na SxadReševal»o delo je 1 KlavJZeVal slab pritisk vo-
k CtneaSCa sta se Pri e&-
P°nesrečila, ko se To /rušH zid in ju poko* ' 3Ž1 J1. Nornian Kitzerow,
'%[ 'n. Patrick Mangan, '''n e nadaljni ognje-f' Pri ;avclvilista so bili ra-\ . asenju.
W\Uničil 10 akrov lese-6r S° imeli živino"
Poginilo do 50 ^^i^ine in 25 praši-
Tedenski koledar za racioniranje
KONZERVE — Zelene znamke K, L in M iz knjige 4 so veljavne do 20. marca po njih originalni yrednosti; plave znamke A-8, B-8, C-8, D-8 in E-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja.
MESO, sirovo maslo, sir itd. — Rujavi znamki Y in Z iz knjige 3 sta veljavni do 20. marca po njih originalni vrednosti; rdeče znamke A-8 B-8 in C-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja; rdeče znamke D-8, E-8 in F-8, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja.
SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do preklica; znamka 31 je veljavna do 1. aprila; znamka 40 za prezervira-nje, kupi 5 funtov sladkorja do 28. februarja 1945.
ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 je veljavna do 30. aprila; znamka 1 "airplane" iz knjige 3 je veljavna do preklica.
GAZOLIN — Znamka 10 iz knjige A je veljavna do 21. marca; B in C dokler jih imate kaj.
KOLESA — Knjige A mora dati pregledati avtna kolesa do 31. marca; B do 30. junija, C do 31. maja; komercijalna vozila vsakih 6 mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej.
?	ameriska Wdomovina
7UAMITE	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	VjVvV)OO	____SLOVENIAN MORNING
L^ftE	IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPEB j
ffiO	CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 13, 1944	_ LETO XLVII — VOL. XLVII
■Sir'—	___ _ _	. ■ ■■	■" v. "■■■.'■'■|.1! ■".::	........ ■■ ■ ■■■""	■ '■ " ...........- '' ................................i..........i
OKUPACIJO RIMA NE PO ZAVEZNIKI PRID0 U NOBENIH KORISTI
a*kam?°n- — Dva znana "U-as erta sta v ameri-
NaTSju zadnji teden d0"
Ni' p. ne bo za zaveznike ! vel? ma nobene strategi-ir" rVe- V "Washington 6 Konstantine Brown
H°inka ,ofenziva v Italiji
te»oStično kot Pa stra-* z ofenzivo so
'^'iji ker s°misiiu-«f|)ra lle bodo postavili no-L e opozicije za obrambo
fo So
|lij0 j ,Zav'ezniki okupirali f«red0 f vprašanje, če
hprost v Italij0- 30 te"
i strat sl<oro vsi ame"
fc	Njih mnenje
^s^^tudi zavzamemo
Rim, ne bo to nobene posebne vojaške važnosti. Glavni namen naj bi bil, da ne delimo svojih sil, ampak naj jih imamo pripravljene za glavno invazijo v Franciji, kjer je korenina nemškega odpora."
Toda kljub tem svarilom so zavezniki invadirali v Italijo in zdaj se je dokazalo, da so imeli pesimistični svarilci prav.
V New York Times pa poroča iz Neaplja' poročevalec C. L. Sulzberger sledeče:
"Glede ofenzive na obrežje pod Rimom ni nobenega dvoma, da so rezultati za zaveznike v veliko razočaranje. Zavezniki morajo zdaj, ko so že tukaj, zavzeti Rim, ki ima samo politični, ne pa vojaški pomen."_
čev. Ostalo živino so pravočasno rešili na prazne lote v bližini. Ob času požara je bilo v ograjah do 1,000 glav živine.
Vso škodo cenijo nad $200,-000. Kako je požar nastal, še niso dognali. Sodijo pa, da se je vnela slama v pregrajah in močna sapa je požar zanesla kmalu po vseh klavniških napravah.
Mnogo živine je planilo po cestah na prosto, ko so odprli ograje. Policija na konjih, obrežna straža in prostovoljci so imeli mnogo opravka, da so zgnali pobeglo živino skupaj. Neka krava se je otelila sredi plamenov. Par minut zatem sta poginila 1 krava in teliček^_____
HtahL
Čn Pnstana v
S!noneaut'
Hi n- — Vojni oddelek
pO,Oo<Tatu Proračun za
P, w ?a 'zboljšanje pri-
P Racijo rek in pro-
I dolJ Poplavo. Ocl te vso-
pije .h $200,000 za iz-
L %ir> atanišča v Conne-Lv
in v
[ * kandidirata
K^rnerja
rs inque. N. M,—Robert r\ , n3egova žena Edna SiV idirata za guver-
E. a n- Mexico- Mož
L ^d/1 reP«blikanski, žeta. bratski listi.
Ne bodo slike
Zadnji teden smo poročali, da bodo v mestni cvetličarni v Gordon parku danes kazane premikajoče slike, ki bodo pokazale gledalcu, kako se najuspešneje obdeluje zelenjadni vrt. Slike so bile v resnici pokazane zadnji petek zvečer. Prihodnja slikovna predstava istotam bo v petek 24. marca ob 8:30 zvečer.
Ed Barry umrl
Ed Barry, znana politična osebnost v Clevelandu, je včeraj umrl v starosti 77 let. Leta 1901 je bil okrajni šerif, ko je bil star komaj 30 let. Od leta ! 1924 do 1932 je bil varnostni direktor.
NaSi fantje - vojaki
V SLUŽBI SVOBODO IN DOMOVINO
r/ v.
I;
K" *Wi?0Ve Gvineje se je
V?' JW'e Kosten, sin Mr. V. 4Ve p. kosten iz 20667 C*1 z, e Maršem, da je
fH ' 'Ho narednika >da ie i? ?Uka vročina je 11 1 si vefu Oro neprestano.
at ustrelijo divje-jNC'srno, da imajo fi-i^litor Clevelandski lovci C^ijio? na Nov« Gvinejo
Pri v Frank služi stri" e skoro
tO°ria ' Še nikoli doma-
\K3e Pa že nad enajst ki je 12 let
CrVa 1 Ameriško Domo-; X Vso sreč0 in zdrav
J Anton Kolenc iz t- sta naročila so-
botno številko Ameriške Domovine svojim trem sinovom, ki služijo vsi preko morja Strica Sama. V pismu se iskreno zahva- 1 ljujejo mladinskim organizacijam fare sv. Vida za božične zavojčke in za lep koledarček. Naročajo pozdrave vsem prijateljem in znancem s željo, da se jih ob priliki spomnijo s kako kartico. Njih naslovi so:
S/Sgt. Frank J. Kolenc, 35306461, Co. H 172nd Inf. APO 43 c/o Postmaster San Francisco, Calif.
Pvt. Anthony F. Kolenc, Signal Corps APO 7470 c/o Postmaster New York, N. Y.
Cpl. Elmer L. Kolenc, USMCR, Reg. Weapons Co. 25th Marines, : c/o Fleet Post Office, San Fran-- cisco, Calif.
jčeiki gerilci so | dobili besedo, naj j začno z odporom ji
London, 13. marca. — češka ^ vlada v pregnanstvu je pozvala ^ narod v domovini, naj se organi-1 ^ žira v gerilske skupine proti. g I Nemccm vzpričo bližanja ruskih ^ I armad, ki so oddaljene manj kot j n 100 milj od češke meje.	^
| To je zdaj prvič, da je Češka vlada pozvala narod na gerilsko j akcijo. Dozdaj je bil ukaz Če-j | hom v domovini: "čakajte in bo-j dite pripravljeni!" Zdaj pa je'| prišel čas akcije v organiziranih | skupinah, ki bodo dobile tudi j ^ orožje, zatrjuje njih vlada iz Londona.
-o-
STEKEL PES JE POVZROČIL ŠKODO l NA FARMAH	š
Madison, O. — Pred nekaj te-, • dni je zbolel za pasjo steklino'K domači pes družine Toneta Se-liškarja. Morali so ga ustreliti. J> Kmalu potem so se pa pokazali „ znaki stekline tudi pri kravah * Poklicani živinozdravnik je sve- J( toval, da se krave takoj ubije, ( dasi ni nihče vedel, če jih je pes; j, obgrizel ali ne. Tako so ubili tri ^ lepe krave, a ostalim je vbrizgal! a ! živinozdravnik protistrup. Ne ve j se še, če bo kaj pomagalo ali ne. 'j Seliškarjevega je vgriznil nek1 c drug stekel pes, ki je popadel tu-! ti di več oseb. Ustrelil ga je nek d fant, proti katerem^ se je pes.' ž zagnal, ko je imel fant ravno k š sreči puško v roki.
Seliškarjevi ne bi bili dali psa j j I za noben denar, ker je bil dober j čuvaj in izvrstno dresiran za ži- c vino. Z izgubo krav imajo več j sto dolarjev škode. Pač nesre- r čen slučaj. i -o--T
Italijani so navdušeno ( vzklikali Titu in pa j Stalinu na shodu ^
Neapelj, 12. marca. — Danes, : se je vršil, v tem mestu javen j ■ ! shod treh radikalnih političnih I strank, kjer so ljudje protesti- j.
|
rali proti vladi maršala Bado-1 1 glia, proti kralju Emanuelu in j " proti zaveznikom, ko sedanjo italijansko vlado podpirajo.
Na shodu je govoril tudi nek ! jugoslovanski partizan, ki je pozval navzoče k ovacijam mar-
1	šalu Stalinu in maršalu Titu. ^ Narod se je navdušeno odzval • in pozdravljal oba voditelja komunistov.
Zavezniki so ta javni shod 3 dovolili, čeprav je bil shod v j », prvi vrsti kot protest proti j
2	Churchillu, ki je indorsiral seli danjo italijansko vlado.
I!	-o-
; Rudnik so zaprli, ker ^	ni več rude
Wakefield, Mich. — Rudnik, last Hanna Iron Ore Co. ,kjer so i- od leta 1913 kopali železno rudo, i- so zaprli, ker ni več rude v njem. i. Vsega skupaj so izkopali tukaj a- 12 milijonov ton železne rude. e. 130 rudarjev je ob delo.
se	-o-
co Kongres ne bo določil vojaški bonus letos
c>
'O Washington.—Kongres se do-is- dobro zaveda, da bo treba določiti bonus dosluženim vojakom, g- Vprašanje je samo, kako velik ■it- bonus naj bo. Ako bi plačali veteranom po $1.25 na dan za R, njih službovanje, bi že samo to es, z n e s 1 o 15 bilijonov dolarjev, m- Toda bonus bo gotovo še vse večji.
j Danes nastopi službo pri na§ poznani Frank Walter
S Danesi nastopi pri nas službo
t
kot zastopnik Ameriške Domo-' , vine poznani Frank Walter, ki je ft I bil dolgo let vesten oskrbnik , i Slovenskega doma na Holmes J( i Ave. Zdravnik mu je priporočil,: naj bo radi zdravja več zunaj na i n, prostem in kot naš,zastopnik bo „ imel dosti prilike za to.	j ^
Priporočamo ga našim na-j ročnikom in trgovcem, da mu (|; ! gredo na roke, kadar jih obišče.1 v I Frank je priden, prijazen in po- r, strežljiv in smo prepričani, da n ! bo povsod dobrodošel. 1 p. Naš sedanji zastopnik, Antho-| ny J. Tomše, pa ostane pri nas k še do konca meseca, potem bo pa n posvetil ves čas sVoji kampanji Zi za državnega poslanca. Mr. Tom- si še bo gotovo dobil mnogo glasov h tako pri Slovencih kot pri clru- k I gih narodnostih. , k I	--o----v
Naciji so kaznovali | slovensko družino, ker ; je pomagala patriotom Ik
I Washington. — Urad za vojne g( | infomacije poroča vest iz mari- ' i borskega časopisja ,od 16. febru-' arja glede kaznovanja družine V Jakoba Wrečko, ker je pomaga- jJ ,'Pa patriotom proti naci jem. Na-1 ciji so obsodili na smrt in usmr- a ! tili na 14. februarja-železniškega j delavca Jakoba Wrecko, njegovo si 1 že»o ir> hcer'pa s-o fiwlstli vnem- g. ško koncentracijo. | p j Obtožba proti Wrečkotu nava- a i j a, da je družina skrivala v svo-' ]( ji hiši štiri slovenske patriote j dva dni in pol. V tem času so ti a natiskali veliko množino "komu-nističnih letakov." Domača hči Sonja, stara 17 let, ki pohaja v v višjo šolo, je pomagala letake deliti med ljudmi. < ! 1 -o--j \
Hitler je premestil urade * v Bratislavo	I1
| Neapelj. — Iz povsem zanes- r i ljivih virov se zatrjuje, da je ! Hitler premestil nemško pre- J ' ! stolnico iz Berlina v Breslau. ' | Breslau je eno izmed največjih! 1 | nemških mest, ki ležji 175 milji1 '. južnovzhodno od Berlina in sa-^ j mo 50 milj od stare poljske meje j | : j v Šleziji.	| j
J Vse vladne funkcije se vršijo " zdaj iz tega mesta, ker je Ber-'* • lin tako razbit, da ne more več c 1 služiti kot prestolnica Nemčije. Toda tudi Breslau ni varna 1 pred zavezniškimi bombniki, ker 3 1 leži komaj 680 milj od Anglije, 1 ^ i 670 milj od zavezniški letališč v : i j Italiji in nekaj čez 500 milj ocl 1 " ruske fronte.
-o--
Banka izboljšava Slovenska North American banka, ki je pred kratkim pre-{> selila podružnico v svoje lastne ;o prostore na Waterloo Rd., je zdaj izboljšala tudi prostore v gla-n. vnem uradu na 6131 St. Clair Ave. Novo postavljena oprema e. je zares mnogo izboljšala prostore.
Kalinškov pogreb
j Pogreb pokojnega John Kalin-ška bo v sredo zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega za-0_ voda v cerkev Marije Vnebovze-0_ te in na Kal vari j o.
n.	V bolnišnici
ik Mrs. Rose Zgonc, soproga ili Louis Zgonca iz 885 E. 232. St., za Euclid, O., se nahaja v Cleve-to land Clinic bolnišnici. Prijate-?v. lji jo lahko obiščejo v vardi 351 se od 2 do 4 popoldne ter 7 do 8 zvečer.
Kralj Peter napravil načrt za spravo
Anglija je zaprla ^ mejo i Irsko, da se jo čisto izolira
■	London, 13. marca. — Ocl pol- j, noči naprej je prepovedan vsak n
| prehod med Anglijo in Irsko, p ; Anglija pravi, da je napravila ta jc korak iz "vojaških vzrokov.' To- n | da splošno se govori, da je to prvi korak, da se popolnoma izoli- ^ ra Irsko, ki ima še vedno diplo-
matske zveze z Nemčijo in Ja- „
i i ^ ponsko.	^
1 Angleška vlada je storila ta ^ korak potem, ko je Irska zavrnila apel Zed. držav, da prekine ^ zveze z osiščem. S tem bodo zla-sti prizadeti oni irski delavci, ki ^ hodijo vsak dan v Anglijo na de- ^ lo. Prizadeti bodo tudi trgovci, ; ki so hodili vsak dan nakupovat
a r-	<-''
v Anglijo.
Prepoved zadene tudi voja-| štvo, ameriško in angleško, ki je j rado hodilo ob prostem času pre. j ko meje na Irsko, kjer se dobi ' pijača in razne druge stvari, ki !V so v Angliji pod racioniranjem. ™ _o--^
Vlada ne dovoli, da bi dale distilerije svoj alkohol za žganje	Z
j Washington. — Ameriške di- ri etilerije so hotele nekoliko olajšati veliko pomanjkanje žganja, vj j pa so ponudile vladni ekonomski ^ administraciji nekaj svojih za- n
■	log alkohola za izdelavo žganja.
' Ponudile'so 35 milijonov žitnega n-alkohola za pijačo, v zameno pa n naj bi vlada dobila 50 milijonov p 1 Igalon kubanskega alkoholu za 7 vojaške namene.	S(
J Ta vladna agencija je pa po-j nudbo odločno zavrnila ter bo ' vseeno porabila ves poslani alko- y » hol iz Kube v industrijske name- n i ne.
-o--v
; Prizanesite Rimu, je s -apel papeža Pija	J
;| London, 12. marca. — Papež j Pij XII. je danes apeliral tako . na zaveznike kot na Nemce, naj 'prizanesejo Rimu. Govoril je z balkona cerkve sv. Petra ob pri- ^ o liki petletnice papeštva ter ur- ■ .'giral bojujoče narode, naj naj-5 '; dej o pot k miru.
Predno je papež začel z govo- . a rom, so zvonili v vseh cerkvah v . r Rimu pet minut. Nato je govo-ril 20 minut tisočeri množici, ki v se je zbrala na trgu sv. Petra, d Govor je bil prenašan po radiu po vsem svetu. Navzoči so bili i vsi diplomati, ki zastopajo pri : Vatikanu svoje države. ^	--o-
" V teku je kampanja, da ;e se dobi 100,000 novih delavcev za železnice
ir Washington. — Joseph East-m man, direktor za obrambno transportacijo naznanja, da je v teku kampanja, ki naj dobi 100,000 novih delavcev za ame-n" riške železnice. Direktor pravi, e" da bo nastal pri železnicah re-a" sen in grozeč položaj, ako ne ;e~ bodo dobile kmalu dodatne delavce. Postavljen je bil poseben odbor, ki bo vobil kampa-ga njo.
t., Železnice potrebujejo nove re- delavce, moške in ženske, skoro te- pri vseh delih na železnicah.
51	-o-
8 Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
London, 11. marca. — Iz zanseljivih virov se zatrjuje, da je jugoslovanski kralj Peter, ki je dospel danes v London, napravil načrt, po katerem bi prenehal spor med četniki in partizani za skupen odpor proti Nemcem. Ta načrt bo predložil v par dneh premierju ChurchiHu in angleškemu zunanjemu ministru Edenu v odobritev.
Peter je dospel v London v ' Churchillovem zasebnem avijo-nu, katerega je del pota iz Egipta v London sam krmaril. _ Načrt obsega osem točk in sicer se glasijo:
1.	Jugoslavija naj bi se razdelila začasnp v dva dela. Mi-hajlovičevi četniki naj bi operirali v Srbiji in Črni gori, Ti- 1 tovi partizani pa v ostalem delu Jugoslavije.. Mihajlovič mora dobiti Črno goro, da bo tako lahko dobil potrebščine od zaveznikov po morju.
2.	Niti Tito niti Mihajlovič . naj bi ne bil priznan od zaveznikov kot edini poveljnik upornih čet na Balkanu, ampak naj bi bil Tito povoljnik zapadnih armad, Mihajlovič pa vzhodnih.
3.	Ustvarilo naj bi se skupno poveljstvo iz Mihajlovičevih in Titovih častnikov, kateremu bi načeljevali angleški in ameriški generali.
4.	Noben i^nj;ki ' ra;.sh po-viljnikov ne sme stopiti preko demakarcijske črte, niti Tito, , niti Mihajlovič.
5.	M^d partizani in četniki morajo prenehati takoj vsaki nadaljni napadi, vključno propaganda.
6.	Vsa politična vprašanja se bodo rešila po vojni.
7.	Mihajlovič mora odstopiti kot vojni minister iz jugoslovanske vlade in bo samo poveljnik svojih čet.
8.	Jugoslovani naj dobe po vojni vso priliko, da si izberejo svojo lastno vlado in odločilo, če naj bo Jugoslavija v bodoče
še monarhija ali ne.
* * ■*
Fotič in vsi konzuli bodo resig-
nirali, če kralj prizna Tita
Washington.—V diplomatskih krogih se govori, da bo odstopil jugoslovanski ambasador dr. Konštantin Fotič in vsi jugoslovanski konzuli v Ameriki zaeno, " če bo kralj Peter priznal maršala Tita v Londonu.
;	-o-
1	Vabilo na sejo
J Podružnica št. 18 SŽZ bo i imela jutri večer važno sejo v i navadnih prostorih in ob navadnem času. Članice so vabljene, da se udeleže v velikem številu.
IZ BOJNE FRONTE
PACIFIC—Ameriški marini so zasedli otok Wotho, ki je del Maršalskega otočja. Ameriški bombniki so tudi napadli Wewak, kjer so sklatili Japoncem 26 letal. RUSIJA—Ruske armade prodirajo proti reki Bug ter proti Nikolajevu ob Črnem morju. Namen te ruske ofenzive je zajeti vso nemško armado v Ukrajini. ANGLIJA—Ameriški bombniki so včeraj napadali francosko obal, ne da bi pri tem videli kako nemško letalo. ITALIJA—Ameriški, bombniki so napadli Florenco, Padovo in Genovo v Italiji ter Toulon v Franciji. Na obeh frontah, pod Rimom in pri Cassi-nu je vse po starem. -o--
Farmarski blok v senatu je za alkohol iz žita namesto gazolina
Washington.—Farmarski blok v senatu se bori zato, da bi dobil žitni alkohol po vojni mesto gazolina za avtne motorje. To je prav tisti blok, ki je zmagal v boju, da so začeli rabiti žitni alkohol za izdelavo umetnega kavčuka, mesto petroleja.
Namen tega boja je, da se
dobi poljskim pridelkom bolj-
' ši in stalni trg. Alkohol kot go-
' nil no silo v strojih bi se lahko
' dobilo iz žita, predvsem iz ko-i •
' ruze, krompirja, sladkorne pese, sladkega krompirja in jabolk.
-o-
Tovarna je izračunala 1 delavcem vse davke
1 Cleveland Graphite Bronze • Co. je najela 26 odvetnikov, da
-	so izračunali davke delavcem. Na > delu so že od 15. bebruarja. Od-
-	vetniki in pa zamujen čas delavcev bo stal tovarno $20,000. Davčne pole namreč računajo med delovnimi urami.
o	Na operaciji
v Angie Maček, hči Mr. in Mrs. i- Andy Maček iz 15810 Trafalger i- Ave. je 'bila operirana v Glen-n ville bolnišnici. Nahaja se v so-bi št. 307. Obiski so že dovoljeni.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
__ _	Published daily axcept Sundays a&d Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
»>83
No. 60 Mori., March 13, 1944
Čas je, da Zed. države podčrtajo Atlantski carter
To, da se zavezniki ne morejo sporazumeti na evropski politiki in na bodočnosti Nemčije, ogroža že sedaj trajen in pravičen mir. Temu je veliko kriva vlada Zed. držav, ki z večjim izrazom ne skuša uveljaviti svoje politike z ozirom na povojno Evropo. Posledica tega je, da dela zdaj vse načrte za povojno Evropo Rusija, pri čemer ji pridno kima premier Churchill.
No, morda pa le ni še vse padlo v vodo. Oni dan je naznanil ameriški pos!ujoči državni tajnik Stettinius, da bo šel kmalu v London na važne dogovore. Govori se tudi, da se bosta zopet kmalu sestala naš predsednik in Churchill. Morda so to dobre novice, ki nam bodo prinesle mnogo luči v to politično temo, v katero je zavit zdaj diplomatski in ostali svet.
Dočim Stalin ne okleva z naznanili o namerah Rusije, zlasti ker se tiče zapadnih meja Rusije, pa naš predsednik ne da glede tega nobene določne izjave. Pa tudi če se predsednik vzdrži vsake javne izjave, pa je lahko prepričan, da vidi ameriška publika sMko pred seboj in to je, da je z vso iskrenostjo podpisala Atlantski čarter. Ameriški senat se je tudi solidno izjavil za moskovski pakt, kakor nam ga je predložil državni tajnik Hull. V Moskvi so se zastopniki treh velesil sporazumeli na svobodni in močni Evropi pod avspico mednarodne organizacije, z enakimi pravicami za velike in male države, za zmagovalce kot za premagance enako.
Toda,vsak dan se nam bolj jasno kaže, da sta se London in Moskva ločita od teh smernic in sta sprejela načrt,,da se Evropo razdeli v dve politični sferi, katerih ena naj bi pripadala Rusiji, druga pa Angliji. Kakšno stališče zavzema topogledno Mr. Roosevelt, ni znano, ker vztrajno molči o tem.
«:•>-:■■ General Smuts, predsednik Južnoafriške unije, je pred meseci izjavil,-da je za Anglijftse establira v zapadni Evropi; "Ker je Smuts	^Churchillov,
se lahko smatra, da je to tudi politika angfeWcrga premierja. V tem slučaju bi Francija postala nekaka vazalska država Anglije.
Pred nekaj tedni je premier Churchill izjavil v zbornici poslancev, da se Atlantski čarter ne tiče Njemčije. Izjavil je, da se ne želi razkosati Nemčije, vendar pa da se on strinja s Stalinom v tem, da dobi Poljska odškodnino na račun Nemčije, tako na severu kot na zapadu, za ono ozemlje, ki ga bo morala Poljska odstopiti Rusiji. To ne pomeni nič drugega kot razkosanje Nemčije, najsi je Churchill v isti sapi rekel, da to ni želja zaveznikov.
Oni dan je pa prišel eden najvplivnejših angleških dnevnikov, London Times, z uredniškim člankom, v katerem nasprotuje razkosanju Nemčije. O tem smo že pisali, pa naj ob tej priliki ponovimo, ker je sila važno. Tako piše deloma London Times:	•
"Kljub žgoči sovražnosti do nemškega jarma, ki odmeva danes po vsej Evropi, pa je splošno mnenje narodov, celo onih, ki jih Nemčija najbolj tlači, da Nemčija ne more biti drugo kot važna Članica evropskega pofitičnega kot ekonomskega telesa; dočim je treba podvzeti vse odločne korake, da se prepreči vsaka bodoča agresivnost, pa se ne more dopustiti, da bi postala Nemčija rak na srcu evropskega organizma."
Tako je mnenje pametnih ljudi, ki žele imeti povojno, Evropo v miru in na potu k ekonomskem podvigu. Dvomljivo je, da bi Evropa, ki bi bila razdeljena med Anglijo in Rusijo, brez lastnih nog in lastnega hotenja, mogla kljubovati Nemčiji, kjer je vsak državljan v prvi in zadnji vrsti samo Nemec. Nespametno je misliti-, da bi se moglo 80,000,000 Nemcev kar tako pobasati v žep, najsi si to še tako želimo vzpričo vsega, kar je Nemčija hudega prizadjala svetu.
Samo svobodna, res svobodna Evropa, prosta vsakega vpliva te ali one velesilie, more biti garancija za trajen mir. Podjarmljen narod ne bo nikdar zadovoljen, v njem bo vedno klila želja po razmahu, po svobodi. Taka svobodna Evro1 pa, ki bi bila pod avspico mednarodne organizacije, katere članice bi bile vse države, male in velike, bi garantirala trajen mir. 4
Eno je gotovo,^da ameriški narod ne bo nikdar podpisal razdelitev Evrope med Rusijo in Anglijo, ker vemo, da bi bila to samo iskra za novo svetovno vojno, v kateri bi morale zopet Zed. države po kostanj za — druge.
Čas ježe, da predsednik Roosevelt v sporazumu s kongresom iznova podčrta Atlantski čarter in moskovski pakt ter stoji trdno pri njem ob času prihodnjih dogovorov med zavezniki.
Ako Zed. države ne bodo stale trdno pri principih, ki so zapopadeni v Atlantskem čarterju, ne bomo imeli v Evropi po tej vojni nobenega prijatelja. Naj nas ne zavaja upanje, da bo dovolj, če imamo prijatelje samo v Moskvi in Londonu. Koliko je naš prijatelj London — to vemo. Za Moskvo smo pa itak samo — kapitalisti.	_____
Kupujte vojne bonde!
Opis drame "Trnjeva krona"
(Priredil J. S.)
(Nadaljevanje)
Drugo dejanje:
Jutro križanja. K1 a v d i j a vsa zmedena stopica po dvorani. Napeto ozračje! Nervozne kretnje opazimo na njej kot na Mari. Težko pričakuje Pilata. Medtem pa narašča množica pred palačo rimskega oblastnika, veliki duhovniki se zbirajo, vojaki se ošabno kre-tajo med ftjimi. Tišino prekine Klavdija z vprašanjem, da ji naj Mara pojasni razmerje med njo, Štefanom in Klasi-jem. Mara ji odkrito prizna glede Klasija, da ji vera ne dopušča, Štefan pa je pristaš Na-zarenca. Pred odhodom k sodbi razodene Klavdija Pilatu svarilne sanje. Med tem plane v sobo Gaj, ves razburjen, njih sinko z novico, da Jezusa bičajo rimski vojaki! Pilat je poleg sanj še v večji zadregi. Klavdiji je jasno sedaj, Pilat njen mož je dal bičati nedolžnega! Iz zagate ga reši Kornelij, naj da na izbiro Judom, da oproste Jezusa ali Barabo. Pilat zasede sodni stol. Zvezanega pripeljejo Jezusa vojaki, raztepenega, v škrlat zavitega, s trnjevo krono na glavi.
Štefan prihiti, da bi še enkrat poiskusil rešiti, če je mogoče, ko gre za življenje in
smrt njegovega Mojstra. Klavdija je storila vse! To Štefanovo zanimanje za Nazarenca ni pa nič všeč Mari, zato se mu popolnoma odpove.
Krik množice pod oknom prevpije ta razgovor. Poleg Jezusa so pripeljali še Barabo pred sodni stol. Mara ob pogledu na ubijavca svojega očeta skoro podivja v strasti sladkega maščevjana. še hujše vskipi v njej, ko so izpustili Barbo. Jezusa so pa odvedji, da ga križajo. Mara v obupu vije roke, Klavdija vsa zagre-jena zaihti. Med križanjem v drugem prizoru tega dejanja nebo zatemni. Bliska se in grmi! Vihar! Pilat ves izmučen prihiti. Mara mu sporoči stotnikovo sporočilo, da se je križanje izvršilo, kot je ukazal rimski namestnik. Ta novica še bolj razburi Pilata. Vest se mu vzbuja,! Umrl je na križu Pravični! Boji se upora; Korneliju naroči, naj o tem natančno poizve! Klavdija se vrhe. Sama je videla iz balkona palače grozno umii-anje na Kalvariji. Skoro nezavestna, vsa iz sebe pade v naročje Pilatu! Kornelij prihiti in skoro blazni prestrašenosti, ko se zemlja trese in grobovi odpirajo! V resnici, to je roka Jehove! Sodba božja!
(Dalje prihodnjič.)
BESEDA IZ NARODA
Presodite po svoji lastni pameti!
Iz urada pomožne akcije Slov.
Župnij
Dne 1. marca je prineslo "Glasilo KSKJ" na prvi strani naslednje poročilo:
"Večina Slovencev je za maršala Tito. — Mr. Louis Adamič, znani pisatelj i a predsednik Združenega odbora Jugoslovanskih Amerikancev je tč dni podal naslednjo izjavo:
"Po zadnjih poročilih, ki so mi na razpolago, čijih vira pa ne morem še izdati, je slovenski narod skoro 100 odstotno v osvobodilni fronti. 80 odstotkov katoliške duhovščine podpira osvobodilno gibanje. Isto velja o članstvu stare klerikalne stranke. Ljubljana je 99 odstotkov za partizane.
"To ,so moje informacije do konca januarja. Prav nič se ne obotavljam in rečem, da sem prepričan, da so strogo avtentične."
Tako poroča "Glasilo KSKJ" dne 1. marca.
Dne 2. marca poroča "Ameriška Domovina" istotako na prvi strani:
"Ljubljanski škof pravi o komunistih to:
"Ljubljanski škof dr. Rozman je v svojem letošnjem pastirskem listu za ljubljansko škofijo med drugim obsodil tudi komunizem s sledečimi besedami: "Glasno moram iznova zakli-cati, naj se zapeljani vrnejo nazaj na pravo pot in rešijo sami sebe pred pogubo. Naj pride nadme, kar mi groze; naj me raztrgajo na kosce, kot pravijo, da me bodo; naj me živega sežgo na grmadi na glavnem trgu v Ljubljani, kot se ustijo nekatere komunistične ženske — kljub vsemu temu ne bom nehal zabiče-vati rfauka, da je komunizem strašno zlo in največja nesreča našega naroda."
Berite torej in »odite. Adamič pravi, da svojih virov "še ne more izdati." Mi svoje lahko izda*-mo: ŠKOF JE PISAL IN DAL CITATI! Kdo med vami verjame, da je 80 odstotkov ljubljanske katoliške duhovščine — odklonilo citati ta pastirski list ljubljanskega škafa? Toda če| verjamete Adamičevim tajnim "virom," ki izvirajo v njegovi glavi in v glavah njemu enakih,
morate verjeti tudi to, da se je 80 odstotkov ljubljanske katoliške duhovščine uprlo svojemu škofu! če pa to ne, je moralo natančno 99 odstotkov*Ljubljan_ čanov burno protestirati in zapustiti cerkev, ko so slišali s pri žilice te besede v postnem pastir skem listu ljubljanskega škofa Rožmana . .
Toliko so tUrej vredni Adamičevi "viri." Katoliški listi, ki te "vire" uporabljajo, so vredni približno ravno toliko!
In še eno ! Ne bo dolgo, ko se bo Adamič ali kdo drug iz njegove družbe oglasil in ponovno obdolžil "klerikalne" in druge Slovence v starem kraju, da se bore na strani Nemcev zoper Zaveznike.
Takrat naj se možakar spomni na svoj "vir," in pomisli, da je budalost kaj takega trditi, ko je črno na belem pred nami poročilo, da je "slovenski narod skoro 100 odstotno v osvobodilni fronti." Kako se to dvoje ujema?
čudno, čudno! Vsi "klerikalni" viri ne veljajo nič. vsi "liberalni" viri ne veljajo nič, vsi "neutral-ni" viri ne veljajo nič — velja samo Adamičev "vir," ki ga sicer ne more še izdati, ampak ker vsebino tega "vira" objavlja Adamič — je pribito in stokrat res!
Cela vrsta NAŠIH virov pa trdi, da Slovenci niso (vsaj po ogromni večini) ne za Nemce in ne za kmouniste, ampak za ZAVEZNIKE, od katerih pričakujejo SVOBODO in bodo za to SVOBODO tudi sami storili, kar bo mogoče, ziorožjemv roki in s prelivanjem krvi — kadar nastopi za to reč PRAVI ČAS in upanje na primeren USPEH!
Našim katoličanom posebej pa to: Ali je ljubljanski škof po. klican, da govori in piše in svari — ali ni poklican? Ali smemo o njem misliti, da ve, kaj piše, ali moramo misliti, da otepa s peresom tjavendan? Ko svari pred komunizmom - ali se mu blede j in ne ve, zakaj in čemu je to za-! pisal, pa še v PASTIRSKI j LIST!?
| Ali je Titcva reč konumisti-j čna ali ne, NAM je za to mero-' daj na sodba ljubljanskega škofa' prej ko sodba Šo tako dobro raz-1 predene propagande, pa magari| ji je n.a sedel sam Wins to n Churchill. Kadar bomo pa zve-' deli, da ljubljanski škof neprisiljen in po popolnoma svobodnem '
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJI A
Slovenska moška
zveza v Ameriki
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije.
GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: PRED UDOVICH. 183—22nd St., Barberton, O Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, Pa Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave., Cleveland O. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik m prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 16007 Holmes Ave ,
Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1624 Superior Ave., Cleveland 13. Ohio.
Tretji nadzornik: JOSEPH SHEGA. 207—23rd St. N. W.. Barberton, Ohio.
FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E 152nd St Cleveland, O.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St Girard Ohio Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
Slovenska moška zveza v Ameriki
Cenjeni člani naše zveze!
Na zadnji seji glavnega odbora je bilo sklenjeno, da Slovenska moška zveza v Ameriki prične s kampanjo za pridobivanje novega članstva.
Kampanja, katera je peta v zgodovini naše organizacije, se prične 1. aprila in bo trajala pet mesecev in sicer do 31. avgusta tega leta.
Ker ta nova organizacija nima nobenih plačanih agitatorjev, je odvisna od svojih agilnih članov in se vselej obrača do istih, da delujejo za napredek Slovenske moške zveze. Torej člani, na vas se obračamo tudi sedaj in upamo, da bo vsak posamezen storil svojo člansko dolžnost napram svoji podružnici in zvezi in pridobil v tej kampanji kar največ novih članov.
V	tej kampanji bo zveza plačala za vsakega novega člana 25 centov in tistemu, ki pridobi vsaj 25 članov ali več, pa še posebno nagrado. Vse nagrade bodo izplačane, kakor hitro podružnični tajniki pošljejo tri zaporedne asesmente za nove člane.
Ker sej v letošnjem letu vrši tudi konvencija Slovenske moške zveze, je dolžnost vsakega člana in vsake podružnice, da dobro pregleda sedanja pravila in prinese pred članstvo v pretres razne ideje in priporočila, katera bi bila v. korist organizaciji in splošnemu članstvu. Odbor za pravila je že na delu. Prihodnja seja tega odbora se bo vršila koncem aprila. Torej pošljite svoje ideje in nasvete čim prej mogoče.
V	glavnem uradu upamo in pričakujemo, da bo vsak posamezen član storil svojo dolžnost in potrebne korake, da razširi novico o peti naši kampanji ter da bo tudi agilno deloval za napredek naše nepristranske organizacije.
Z bratskim pozdravom,
Vincent H. Lauter, gl. tajnik.
preudarku drugače govori in piše, takrat bomo tudi mi drugače govorili in pisali. In naše dobro premišljeno mnenje je, da tudi ostalim katoličanom med nami vse dotlej ne kaže drugače govoriti in pisati, pa tudi ne drugače ravnati.
Zglasite se za vstopnice
Več znancem sem poslal vstopnice 'za dramo "Trnjeva krona," katere vsebino opisuje Rev. Slapšak v Ameriški Domovini in sicer zato, da bo vsakemu bolj razumljivo in pa da ne boste zamudili prilike videti to dramo, ko bo podana na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., 26. marca.
Zakaj želimo, da bi kupili vstopnice že naprej? Odbor bi rad videl zanimanje naših ljudi. Če bi se nameravalo Udeležiti te predstave veliko število naših ljudi in bi vsi čakali, da si kupijo vstopnice šele pri blagajni, bi bila naravnost meša-nca, kar bi pokvarilo to izredno dramo. Na vsak način želi odbor vedeti že vnaprej vsaj približno glede udeležbe tudi za to, da bo vedel rezervirati sedeže temu primerno, da bo bolj komodno. Iz tega razloga je zelo potrebno, da si vstopnice nabavite v bližnjih prostorih.
Za enkrat vem, da so vam na razpolago v zupniščih fare sv. Vida, fare Marije Vnebovzete in fare sv. Lovrenca. Dalje jih dobite v Collimvoodu v slovenski banki na Waterloo Rd. pri
režiserju Mr. Matt J. Grdini. Na St. Clair ju v knjigarni Jožeta Grdina. Poleg tega je pa tudi več naših požrtvovalnih žensk, ki so vzele vstopnice, da jih bodo razprodale od hiše do hiše. Imen teh ne bom sedaj omenjal, zaupate pa lahko vsaki in vam prav toplo priporočamo, da kupite od njih, ki vas bodo obiskale z vstopnicami. Katere bodo najbolj uspešne s prodajanjem, bomo pa pozneje poročali.
Kdor misli, da bi lahko razprodal kaj teh vstopnic in želi to napraviti, naj se kar zglasi pri podpisanemu ali pa v katerem izmed imenovanih župnišč, pa bo dobil vstopnice.
Ker se gre za tako blag namen, ki ima v sebi dvojno korist namreč: moralno v tem postnem času radi vsebine te drame in gmotno, ker bo šel ves čisti preostanek v pomoč trpečim v stari domovini. Prostori Slovenskega narodnega doma bi morali biti obadvakrat do kraja napolnjeni. Pokažimo se, da nam je res za dobro stvar.
Anton Grdina.
P. S. Ce bi kateri, ki so mu bile poslane vstopnice, želel iste zamenjati za drugačne kot jih je pa prejel, ali pa če jih želi še več kupiti, me lahko pokliče telefonično—HEnderson 2088.
Prvi avto na gazolinski pogon se je pokazal na cestah Zedinjenih držav 19. aprila 1892 in vozil pa ga je njegov iznaj-ditelj C. E. Duryea.
| Povest o strahovih ft® i polnem razmahu. ' "Jim," sem mu ya* I pomnil, "ali si opazi1-* , Krkotov Tone, ki je W tukaj v vasi, malo P1'®" . vstal, rekel ženi: 0' 1 greva domov?"
''Seveda sem opazi1-^ ga celo ustavljal, da kamor ne mudi."
"Vidiš, jaz sem Pa ve, kaj je hotel biti proc° pe, predno bo ura ' uradni vizel za strah0^ šel mimo mene proti mi je pomenljivo P01116^ potegnil z roko pod je opomenilo, da se ^ lu videli z onimi, ki hr', glave okrog. Se reče, sti takih tudi med pa o teh zdaj ni govo^j "Pa mi vseeno zaupaj-Krkotov Tone takrat v zi okno."	v ^
"Ti bom povedal, c«
čal."	J
"Na, tu je moja r0^ mi je dal pod kovtron1.;, je bila mokra, da se ^ lo, kot bi prijel za 1 , miloval sem prijatelj' : dar se mi je zdelo, d* j
■	še nekaj več povedat'
; hov- . lit "Torej posluša.], » ,
•	vedal, kaj je videl ^
■	okno, ki ga je Pot^J v direkejon čez W
•	gmajno naravnost m jj
■	kov domov. Rekel je- j( i tančno videl celo trop®^
•	cev, z rdečilom P^'j ' les, vsak s tomahavj^
som, kako so P° ^ 1 krogu mize v indij8" J > su. Kar je pa Toi^j, vzelo sapo je bilo to, ^ Indijanec nosil v g ! glavo. Od časa do
■	indijanski ring'a -x ^ ' ustavil in tedaj so )
■	tati glave preko n*' j tj
■	mečejo otroci žoge- ^ pa strašno rjoveli 111 p je šlo kar skozi uŠes;l
' ne vem, kaj bom v ' se bo naenkrat z1*8.^,/ ' na sredi tropa IndJJ ,(it! glav,pa bodo začeli s ^ rietetno predstavo, 'ji že, da bo najbolje, potuhnemo pod j^i nas ne bilo tukaj- ^ . Jim, da j a ne boš P |J se ti njih ples dop8^ no pa pazi, da se P° ^ pogojem ne dotak"^ | , dijanske glave, če flJ komu padla iz rok 1 ^ ljala pod najino dam dosti vere, da ^f bral in jo kot nap0^ zi okno. Saj veš, potem z nama.
Torej Jim, zaP dar se bo pričel in j.V jeriš in zibenšrit, „ I kot miška v luknJ1; jj "Jack, pa mis1!®; . prišli s harmoniko • J1 "Štrama, kje so P8^? poznali harmoniko 1 ti," mu pojasnim- jjj,j Jim nekaj časa # ((j/ mi pa počasi pove- f kaj nekaj ne bo Pf8^ f gre skupaj, pa m1 krat praviš, da P ^y," janci v kempo brez # ^ pa zopet trdiš, tulijo kot šoje. ^ pa to razložil, te vP j
Na to vprašanje 1 ^ pripravljen. Jim vil past in čakal izmazal. Pa sem Jl. f
ko, kot n a p r a v' Churchill kadar K f kot, namreč, da nlS ^ ril direktno na pak samo užaljeno | "Orajt, če rie / j pusti. Ampak ^ gmah, če se bo kaJ^ ^ K skega godilo noc°J novi kempi."
Vstran pragozda
JAMES OLIVER CURWOOD:
^Jak Pa kolikor možno
;n bo °rS S priPravami, in zopet na vo- ,
' ^ ti6" ŽG najmanje ' oikis seb°J in rdečelaso :
In w Vedno obeša na ^t ^Uast°nsko jezero, • ilil;0 .j c'olgo in polovi- i
toekSrk°' Je P°nuJal° i
'skrjij Jer 86 mu je bil° 1
efc Veter od jugoza-m^^gerju dobrodošel, s
oliko ■■ ° treba več P°la~ <
<ČZvesli-Dve uri •
i je esal proti vzhodu,
severZa0krenil nekoliko
ah, raynajoč se po	\
ial g se 3e izdanilo, • je	i
otni slt0 zrasel breg na	^
•ijebi]lani 'iezera, in še	j
je-e 10 solnce pol ure na	c
>,0(ik poteŽnil canoe na	s
H na aer je imel krasen	s
Jezero v vseh sme-	r
"lobno . . .	v
gostih - , eca v hladni r 'es dan ' sta R°Ser in š
ttnost; Zasledovala znake
^ ni fneprijatelJ'a- Toda	d
ibliaja , niti naJ'manjše-	1
r'a tihi Ve®kega živi je-	t
irjeR glacJini jezerski,	i
''mea z šele v mesle- t
iw?Wanjem solnca	r
i je akom zakuril ogenj	v
eCassi'Pravi' večerjo iz	r
S ve fJeVega nahrbtni-	z
^o'dai61 je' da bi bil° 11 tllJe videti, lego ca- h
%rj; ■	t
^ Ur 0(J,e legel na igličje,	1:
Npati fte oči i" ni mo-	s ^ia h i s 1 i l ni
več na	s
I^'ado vg0 na Žolto ptič-	n
t>i i ? V moč razuma
V^ir0fl blla nekako del	t
S, ki Podedoval jo je	k
ver; •le živela in umr-	s
Mi '	š
. naPetn •
I Želiš i111 z zaupa" T je ril' da se kaj zgo- s
ptičke	Često- In vera 11
% Je bila prav taka.	H
W " 3e nov dokaz ute-	s
°Je vere. Koliko	s
«e Je 8Varila pred bli-	i
Osti arnostj°! In brez	c
*	k- k Ul.brez koiebanja.	s ' daniemu gotova in	r
je ga videla ali t
H p * irh vedela-da L
So Se 2l v noči k njemu, l j ^ jG ^ končno zaprle z u Pri "bjel spanec, mu r
S d?! lažJe- v j
ZSnivai je ° *
,Stieka.z°Pet skupaj	\ tp'a Ju je opazova-
a med mladimi	s
H J^-so rastle rde-	r
% je Jo cvetele vi joti-	e
e ^je , Vedno za Na" 1
C^jočeT*"1 Pred Seb0j 1
•	0 Je 1UVe kodre- A 1
j ^VjCo Uj'el> vzel njeno 1 SV°je dlani (
k o ■ n čutil je ta- 1
;wijanje in topli ]
; ^ Se lh vitkih rok okoli : /Sti Prebudil s kri-y ter je opazil, da se ; I ■'' ča
C1	Sedel> omam-
kakor bi it • f,l'avk da ni resnica, » ^»jJJ* 8anjal. Potem ^	navzdol k je-
lii 1 j,
Ho opazoval tiho
VJ* ni *lč Požvižga-'
^ in 1 neg0 se je 1 s posebnim res-
W^Oj na obličju. Boje-
Cn^. d dnji b°j proti
vNu u bi 'se vrnil h
kii'^6. 0hrbtu- Mislil je ttj'e' n^j na čaka, ona
SNCvrnu k ki ^ Hv t?'postati z ra"
je on ■ Preganjanka, čakati na živ"
srečo ali gorje ^k^W6 v lljem že sk0"
\ a , °dl°Citev, da se
V11* vb "0 znova se mu %'1Ja nePrestanega gladova-»lconč 111 brezkončnih 110 Pa celo vizija
ječe in morda krvnika.
Šele pozno popoldne je zagledal Pik zopet svojega bivšega gospoda. Roger mu je namreč dejal:
"Odločil sem se, Pikec. Vrniti se ne moreva. Iti morava naprej k severu in prebiti zimo na robu Severne puščave. In če pride Cassidy še tja —"
Zlovšče je zmignil z ramo.
Pol ure nato sta nadaljevala svojo pot, po vodi, ko je soln-ce pravkar začelo kloniti k zapadli.
*
Dva dni je Roger s Pikom polagoma meril s svojim čol-nor# k jugovzhodnemu bregu Wolastonskega jezera. Pri tem ( je uvaževal, da ga je Cassidy doslej vedno zasledoval proti severu. Zato je Roger to pot sklenil, da jo brez naglice ubi- ' ra k vzhodu in naposled k severovzhodu, k reki Thiewiazi in potem naravnost k Severni pu- ( ščavi.
Pik in on sta se tretje popoldne še naslajala na krasoti oko- : lice in nato zaveslala počasi k bregu, k svetlikaj očemu se ustju potoka, ki je imel ime Po- ( tok šepastega severnega jelena (soba). Solnce je bilo še | vedno za dve uri visoko na zapadli. Ker ni bito vetra, je je- [ zero ležalo kakor zrcalo; v tihem ozračju pa je bil že čisti, ; hladni dih zgodnje jeseni. Na ^ bregu je bilo videti pragozdove ' hrbte in valove, izpreminjajoče j svojo barvo, s fino september-sko meglo, vznašajočo se nad njihovimi vršički.
Usoda je hotela, naj bi bilo to popoldne spominsko za Pika, in* da bi tega zahajanja solnca ne pozabil, dokler bo le še živ.
Toda tu ni bilo še nikakih svaril pred bližajočo se nevarnostjo, in Pikove oči so iz čolna videle le tajinstveni čudež prostranega sveta in njegova ušesa str slišala le zaspano brnenje po vzduhu ter je njegov nos občutil le sladki vonj ceder in smrek, cvetlic in plodov. Naravnost pred njim, za belim po-brežjem se je dvigal nizek greben. In ta greben, ki se je nale-potičil s škrlatom in temnim zasenčjem bršljana in zimzelena, se je rdel od rdečih grozdov jerebik in od šopov divjega maka, kakor plamen se svetečega v zapadajočem solncu.
Iz tega raja so odmevali glasovi in pesmi ptičev ter brbra-nje rdečih veveric. Velika šoja se je drla nad vsem tem, a nad gozdom je krožila jata vran, razburjena nad črno medvedko in njenimi mladiči, hodečimi tod po rdečih jagodah. Pik v čolnu pa ni čutil puha teh medvedov, niti jih ni slišal in oddaljena jata vran mu je bila ma-nje zanimiva, nego krasota in tajinstvenost tako blizega bre-ga.
Obrnil se je s svojega mesta v čolnu in pogledal na svojega gospoda. Na njegovem obličju in očeh pa je opazil le malo svojega navdušenja. Ta lepota in mikavnost pokrajine pred Rogerjevimi očmi ni imela zdaj tolike mičnosti, kakor za Pika. Za tem, kar je videl Roger odtod, ga je pričakovala le prazna puščava, kaos osamelosti, večnost prevaranih nadej in sanj.
Pik se je jasno zavedal te premembe svojega gospoda, ne da bi poznal Vzroke, Kakor se je svet premenil Roger ju, tako se je Roger premenil Piku.
Pristala sta na pobrežnem pesku, mehkem kakor baržuna-sta preproga. Pik je skočil iz čolna. Dolgokraka štorklja je bežala pred njim. Naostril si je sluh in njegov nos je začutil tivež puh pod nogami, kjer je ježevec ostavil svoje sledove, lh slišal je jasneje krike šoj-ke in brbranje veveric. To vse je Piku zadoščalo. Šel je dalje.
(Dalje prihodnjič)
Nekaj o vremenu
Hubbard Rd. — Resnično je, da vreme pride vse povsod prav. Bilo je še v časih, ko sem razvažal še razne farmarske pridelke in jajca tam po Cleve-landu krog naših prijaznih žensk in deklet in kadar je zmanjkalo drugega pogovora, pa je prišlo vreme prav za razgovor.
Ustavil sem se navadno najprej na 172. cesti pri Franku Kaušca in Mrs. Turšič, ki ima vsako leto jako lep cvetlični vrt, katerega sem, si vselej naj-prvo ogledal, potem je prišlo na vrsto vreme in nato šele so prišle kupčijske zadeve o jajcih in drugo. Ker so.se cene jajcem že tedaj kaj pogosto menjavale, zato je bilo precej govorice in posebno pa tedaj, kadar je šla cena navzgor. Zato pa sem si ob takih časih jezik precej nabrusil in z njim odbi-( j al vse napade, kateri morejo farmarja zadet ob takih prilikah, ko gredo cene pridelkom navzgor. Povem vam, da tako [ odbijanje napadov od jutra do večera pač niso mačkine solze. Razume pa se, da je bil uspeh in zmaga vselej na moji strani.
Marsikatera mi je že povedala, da mojemu jeziku ne pride do konca in zato pa je ona raje j molčala. Ker sem pa navadno dovažal vedno prvovrstno blago kar se ga more dobiti, zato se je pa tudi marsikateri izplačalo, če je držala jezik za zobmi in prav zato pa so se razgovori največ vrteli o vremenu.
Sedaj pa, ko živim v prosti naravi je pa vreme eno glavnih predmetov tudi pri pisavi, kaj-
ti pričet pisat dopis in brez vre-( mena je že kar težko, ker tukaj je samo vreme, na katerega se zanašamo in nič drugega razen dela polne roke. To pa tišči v roke kar samo in ga niti iskati ni treba. Ljudje, ki so zaposlenih v drugačnih delih, se ne ozirajo na vreme, ampak samo na uro, kdaj bo konec dne. Tistim pa, ki smo odvisni od vremena, pa samo to roji po glavi in v naših krajih ne slišiš drugih govoric kot o vremenu in to je na krožniku vsak čas in ob vsakem srečanju s sosedi.
Zato se je pa vremena tudi pri pisanju kaj težko izogniti. Posebno pa dopis z dežele je najprimernejše pričeti z vremenom, kajti mestni dopisi in vreme ne gredo skupaj in tudi nima dosti pomena, kadar društveni tajniki potom dopisov vabijo članstvo na sejo, katere spravijo skupaj le bolj s težavo, kot je videti. ; l
Kmetovalec pa ima vreme ve-! dno na jeziku, tako so pogovoril na primer: če bo ugodno vreme! bom sejal ali. sadil, če bo pa' slabo vreme, pa pridelka ne bo 1 itd. Torej ni prav nič čudne-1 ga, če se podeželski dopisi pri-j čenjajo z vremenom. Beseda se-1 jat pa pri nas nima istega pomena kot V starem kraju, kajti tukaj ne sejemo po starem načinu pač pa se tako delo opravlja vse s posebnimi stroji. Tukaj žito, bi rekel, posajajo ali po ameriško rečeno zavrtajo v; zemljo. Sej at pa se pravi, z! roko žito razmetavati po njivi ali po ameriško rečeno "broadcast." Tega pa tukaj ne delajo, ker imajo stroje v ta namen, da z njimi posejejo žito, travo,
oves ali kar že in poleg tega pa ob istem času spuščajo v zemljo tudi umetno gnojilo. Zato pa tukaj ne pravijo, da je farmar posejal veliko njivo žita, ampak ga je zavrtal ali posadil. Torej se posadi vse, pa naj bo žito, koruza ali krompir, ker so stroji tudi za posajanje krompirja. Toliko o vremenu in farmarstvu.
Ker pa čitam tudi svetovne novice, sem med drugim čital tudi to, da je Mr. Molek, urednik glasila SNPJ, odstopil na pritisk nekaterih članov SNPJ, ki se niso strinjali z njim, menda jim je bil Mr. Molek preveč demokratičen in premalo komunističen. Kajti videti je, da se nekateri zanimajo za Rusijo in njeno diktaturo več, kot pa za našo republikansko demokracijo. Torej tudi že to diši precej po diktaturi, ker je zmagala mala "večina," to se reče, par jednotinih članov, rekel bi proti večini jednotinega članstva, ki se strinja z Mr. Mole-kom.
Iz tega je videti, da je bil Mr. Molek toliko zaveden sam in pravičen napram večini član- ' stva v splošnem in napram pravilom SNPJ in je raje odstopil kot bi se bil uklonil par članom, kateri so hoteli iti preko jednotinih pravil. Zato pa čestitam Mr. Moleku. Komentar pa naj si vsak sam ustvari.
Posebnih novic v tem zimskem času ravno ni, ker se ljudje drže le bolj doma pri fur-nezu in kakšnega "stisnejo," če ga imajo. Tudi jaz se največ držim doma in pa špine obiram ali krvavice snemam s špin, kajti koline se še kar vedno nadaljujejo. Ko bo pa teh zmanjkalo, se bom zapodil pa v domačo ta novo solato, katera že prav lepo kaže in bo kmalu že za nabirat.
Ker je tudi pust že minil, zato se že kaj lahko nadamo pomladi. Nekateri so se gviša-li, da niso imeli rn^čka tisti dan po pustu. Zdi pa se mi, da če ni bil d*m,.,pQ.,pustu, da je bil maček pa na pustni dan, .kajti, ko sem prejel Ameriško Domovino, pa je izgledalo, kot bi bil pustnik torek na pepel-nično sredo. To me je bilo tako zmešalo, da sem na vse mile viž trdil, da je bil pust na pe-pelnico in sem sili v gostilno k Strojinu, kjer bi se bil malo pokrepčal in ob enem obujal spomine na ta veliki "praznik," Žena me je komaj pregovorila in mi dopovedala, da je bil v resnici pepel nični dan. Ker sem bolj slabe volje, zato tudi ne bom dosti napisal danes, saj veste, če človek ni razpoložen dobro, tudi pisat ne more, ko mu pa rojijo vse druge stvari po glavi. Pa še drugič kaj. Pozdrav,
Frank Leskovic
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
"No Greater Love"
To je nova ruska slika v filmu ,ki je priznana, da je ena najboljših kar jih je bilo še poslanih vi Rusije. Predvajana bo od nedelje 12. marca naprej v Hanna gledališču. Prominentni ljudje, ki so že videli to filmsko: sliko, pravijo, da je to "povest' in slika največjega poguma" in' prinaša poročilo ali vest "upanja in zmage" vsem zatiranim narodom Evrope, katere so podjarmili naciji. V tej sliki se pokaže vsa ona velika ljubezen naroda oziroma človeka, iz katere izhaja zaničevanje in boj samo zato, ker hoče narod živeti in si je svest svoje bodočnosti.
V resnici si Hanna gledišče,
kot je znano že iz preteklosti po najboljših slikah, tudi sedaj ni moglo izbrati boljše slike tega leta. Poleg filmske slike "No Greater Love" pa bodo pokazane tudi ruske odrske in muzikalne moči v "Leningrad Music Hall."
Svet danes pozna Rusijo po njenih vojnih operacijah in zmagah, a ko boste videli "Leningrad Music Hall" pa boste videli, da je Rusija ponosne j ša na svoje prizadevanje za mir bolj kot vse drugo, kar je posebno prikazano v tej sliki. Za vsakega je priporočljivo, da si vzame dve uri časa in si ogleda te filmske predstave.
TAPCO
potrebuje aktivne može
ZA ČIŠČENJE STROPA VELIKE STAVBE V TOVARNI
STALNO DELO
KOVAŠKE DELAVCE
DOBRA PLAČA OD URE POLEG BONUSA
Zglasite se dnevno 8:00 zjutraj do 5:00 pop. ob sobotah do poldne .
Prosta vožnja z busom od konca Euclid Ave. poulične do Employment urada
THOMPSON AIRCRAFT PRODUCTS C0.
23555 EUCLID AVE.
Kaj je bil krošnjarski red?
Krošnjarji, kot jih poznamo vsi, ki smo prišli iz stare domovine, so svoje čase mislili, da jim je bilo dovoljeno trgovati z vsem inozemskim blagom brez izjeme. Tega jim pa tedanja avstrijska vlada ni hotela priznati. Zato je bil 27. septembra 1814 izdal guverner Lattermann poseben krošnjarski red. Tu stoji zapisano, da se iz posebnih ozirov dovoljuje podložnikom kočevskega go-spodstva krošnjariti z blagom, kakor je: laško olje, južno sadje, pomaranče, citrone, margarini, kostanj, lešniki, dati j i, smokve, mandlji, rozine, cvebe, riž, kapere, sardele, želve, lovor j evi listi, ostrige, školjke, vino "Draga" itd. — Ta krošnjarski red določa dalje, da imajo iste pravice kakor kočevski tudi podložniki ribniške zemljiške gosposke. Razen tega pa so smeli Ribničani krošnjariti tudi še z lastnimi izdelki, s suho robo in kmečkimi kožuhi in polhovimi kožicami.
-o--
Kupujmo obrambne obveznic* in znamke!
TW^m* *
\Wm
hajz m^M^ŽL^A /
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wagar Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden, \ko ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office oaprt >ci 8 zjutraj do 5 Dopoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave.. Soba 901
(65)
Na sliki vidimo 30 tonski M-i ameriški tank, katerega so uničile nemške granate v bojih blizu Cisterne v Italiji in sicer na cesti od Anzio-Cisterna. Poleg tanka je videti dva ameriška vojaka od 5. armade, ki si ogledujeta •uničeni tank.
MALI OGLASI
Sobe se oddajo
Odda se# 3 prazne sobe za 2 ali 3 dekleta. Pokličite Express 2116.	(60)
GARANTIRAMO!
Propravljamo vse vrste pralne stroje. Vse delo garantirano. Pokličite RAndolph 3114. (60)!
Stanovanje želi
Iščemo stanovanje 3 sob s kopalnico v st. clairski okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 zvečer HEnderson 1478.	(61)
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave.
(2., 8., 12. each mt.)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 421J
Moške in ženske splošna tovarniška dela
i
ae potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77i4c na uro
4
Ženske 62^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
«
National Carbon Co., Inc.
_ (61)
Lathe operatorji (iMonarch)
Turret Lathe operatorji. Precision giinderji (brusači), Visual in Precision inšpektorji, težaki za 100% vojno delo; velika prioriteta: 57 ur najmanj na teden; plača od ure. Cleveland Automatic Machine Co.. 2269 Ashland Rd. 1 Cedar kara).__(62)
Moškf in ženske
pomivalci posode
Za splošna dela v kuhinji Predznanje ni potrebno Plača in hrana Zglasite se pri zadnjem vhodu
Hotel Statler
E. 12th St. in Euclid
(62)
L 0V* 80/WS MU LAUftCNA >
{SUBMARINE \
Vi . .._ 1 .......... .........—
Ft®yiCTOKY. BUY
UMIT ED STATB8
>AR
^BONDS
[ AND
^STAMPS
Jo Van Ammers-Kullers
UPORNICE
V	ROMAN
VINA
Vseh vrst f ROMA VIN
za toniko dobite p"
Man del D"
Lodi Mandel, Ph.
SLOVENSKI LEK^flJ
15702 Waterloo;
Cleveland l"- QVL ji
Lekarna odprta: Vsak ^ dopoldne do z sr$ Zaprta ves dan
gpp
Hi
Višji ruski častniki si ogledujejo mogočni katerega so Nemci zapustili na bojišču nekje v leve na desno so: admiral Kuznetzov, mornariški ..jjj in maršal Voronov, Zhukov in Voroshilov. Ta in°S ^rf je bil pač pretežak za Nemce, da bi ga bili odrteshJ^A
Zopet nekaj novega in sedaj pa za moške. — Namesto, da bi si odpenjali telovnik ali hlačni pfts, kadar se boste mtilo preveč najedli, boste kar lepo potegnili "ziper" pri telovniku in prav tako na hlačah ob bokih in tako bo imel pveobloženi želodec krog 3 palce (inče) več prostora, kot nam to kaie gornja slika.
Morda so vaši O B O M
K.a Tfv Mnogo telesnih bolečin kot rev"1^ J bolečine v hrbtu, glavobol, nervozn°sj. J pelost itd. so vešči zdravniki imenov9 J j?*"" J posledico nerednostim v nogah in . 0|| /	(arches). Kadar se to zgodi, se
šanje na najbolj enostaven način- 'J
l\ ll nam in mi vam P°^ažemo' Se-„il
//	rednosti v nogah odpravi s pravil1'! y
V	Sholl FOOT COMFORT aplianco a11
J.ft '	stvom.	(
MANDEL SHOE ŠTOR*
6107 St. Clair Ave,
ZRAVEN GRDINA SHOPPE
1.	Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and tax withheld. 2.	Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942. i NAME ............................................................................................................
4 ADDRESS .....................................................................................................
SAI ^RY WAGES ETC .....................................................................................

(If you have worked other places, list each) ( 6 UNION DUES .............................. OTHER EXPENSES ................................
7 INTEREST ON BANK DEPOSITS ....................................................................
H OTHER INCOME ..................................................................................................
(Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.) l) INCOME FROM RENTAL PROPERTY ............................................................
EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES .............................................. INTFRFST ON MTG................................... REPAIRS ..................................
INSURANCE ............................. WATER BILL ......................................
DFPRFCIATION• COST OF BUILDING ......................................................
COST OF LAND ....................................................................................................
10. CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND ................ RED CROSS ............................... OTHER- CHARITIES ................................
11 INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ........................................ 12. TAXES PAID REAL ESTATE .................... AUTO LICENSE .................... AUTO USE STAMP .............................. GASOLINE TAX: NO. OF MILES .................... NO. OF GALS.................
(Issued by Ameriška Domovina)
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. .
Ameriška Domovina /
6117 St. Clair Ave.	HEnder^" j
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
Stric David je kozarec ma-deire, ki ga je pravkar dvignil z zrcalno svetle mize, postavil s tako silo nazaj, da se je vino razlilo; stric Nicolaas je pomaknil zelene naočnike na čelo, d očim je stric Abraham vzel cigaro iz ust in sunkoma zravnal svoje težko telo.
"Ve ste se odločile, da si boste same . . . služile svoj kruh —?" je ponovil profesor z na-mršenim čelom; bilo mu je izredno nerodno, da je deklica visoko zrasla in kakor sveča ravna stala pred njim v bogatem okviru svoje široko omašne žalne obleke, dočim je moral on s svojega nizkega stola gledati k njej navzgor. "Toda otrok moj, ali ne uvidiš, da boste na ta način oznanile vsemu svetu, da je vašo mater zapustil mož v bedi in potrebi?"
"Služile svo j kruh . . ." je vzkliknil stric Klaas z ostro porogljivim glasom. "Kakor bi bilo to nekaj preprostega, kakor bi bilo odvisno le od vaše dobre volje!"
"Cateau in jaz bova odprli modno trgovino," je pojasnjevala Jacoba. "Sebi kakor tudi materi ih sestram sva zmeraj sami šivali obleke. Vsi naši znanci so občudovali najino delo in dejali, da se izvrstno razumeva na ta posel. Šli bova k vsem svojim prijateljicam in materinim znancem in jih prosili, naj dajo odslej svoje stvari nama v delo. Izračunali sva, da prav lahko računava osem
goldinarjev za obleko in tri goldinarje za klobuk ali avbico; na ta način bi zaslužili od dvajset do štirideset goldinarjev na teden."
"In jaz," je pristavila Betsy, ki je bila sicer zmeraj tako tiha in v zadregi, "jaz vendar ne morem več ostati v penzionatu; torej bom najprej poskusila, da me sprejmejo na kako šolo kot pomožno učiteljico, in bom pozneje napravila svoj izpit. Bila sem zmeraj prva v razredu in imam odlična spričevala."
"Toda ali ne uvidite," je dejal profesor, ki je le s težavo ohranil miren glas, "da to enostavno ne gre, da je čisto nemogoče za hčere višjega častnika ... da se same izključite iz kroga, kateremu pripada rodbina Coornvelt ... in seveda rodbina Berkhout?"
"In kaj misli tvoja mati o tej zadevi?" je posegel stric Abraham s svojim glasnim in osornim glasom vmes. "Zakaj nam nisi niti besedice zinila o tem, Sara?"
Sara je v nemočnem razburjenju zaihtela. "Ker nisem ničesar vedela. Tudi meni niso nič povedale. Dandanašnji se hčeram ne zdi več potrebno, da bi svojo mater ..."
"Pusti to, mati!" Z velikodušno, pokroviteljsko kretnjo je ovila Cateau svojo roko okrog Sarinega vratu. "Namenoma nismo poprej govorile s teboj o tem, ker smo si rekle, da ne boš hotela, vsaj izpočetka,
o vsej zadevi nič slišati. Tudi( me si nismo vsega skupaj za-: mišljale kot zabavo; dobro sej zavedamo, da bo naše življenje v bodoče drugačno, kakršno je bilo doslej. Vendar upamo, da 1)0 boljše, kakor pa da bi nas na tihem grizlo, če bi vzele teto Naatje k sebi in če bi kot sramežljivi siromaki . . . oprostite mi, prosim, da povem kar naravnost . . . morale živeti od miloščine bogatih sorodnikov!"
"Povem vam, da iz tega ne bo nič!" Stric David se je tako razburil, da je morda prvič od svojih dijaških let sem udaril s pestjo pri mizi. "Kakšen poguben duh je obsedel zdaj vas dekleta! Ve mislite, da lahko počnete, kar se vam zljubi. Ali nimate niti iskrice spoštovanja do spomina svojega pokojnega Očeta, ali popolnoma pozabljate, da se bo vaša sestra po-! ročila s Častnikom ?"
Tedaj je Zofija, ki je takoj dolgo molčala, odkrila svoje misli: "Stric, če smo tako revne, kakor se na žalost zdaj kaže, se Evert Immerzeel in jaz trenotno ne moreva poročiti. On nima ničesar razen svoje častniške plače. Odkod naj vza-meva pohištvo in balo? Zaradi tega sem sklenila, da si bom s poučevanjem glasbe počasi zaslužila, denar. Govorila sem že s svojim prejšnjim učiteljem, ki ima mnogo več dela, kakor ga pa zmore, in obljubil mi je, da me bo priporočil."
Pri tem odkritju so bili obrazi teh treh mož, ki so se spogledali, navzlic zelo različnim potezam čudovito podobni obličju svojega očeta. Vsi trije so trdo našobili kljubovalno spodnjo ustnico, vsak je v užaljenem samoljubju stisnil trma-1 sto brado med robove ovratni-' ka.
Naposled je Abraham prekinil molk. "Če same ne uvidite, kaj se spodobi vašemu stanu, ' potem bo pač moral stric Nicolaas kot varuh povedati svoje ' mnenje."
k "Me smo polnoletne!" sta zmagoslavno vzkliknili Zofija , in Cateau hkratu.
"In jaz bom čez pol leta!" je . dopolnila Jacoba in udušila t smehljaj.
"Očividno," se je rogal stric Nicolaas in prekinil, sumljivo 1 tišino, ki je sledila tej očitni 5 bojni napovedi^ "očividno niti 1 malo ne dvomite, da boste tudi
izvršile, kar ste se bile nameni-,i le. Dosihmal ste seveda po-j1 grin j ale domačo mizo, našle : svoje postelje zmeraj že pripravljene in niste počele nič. drugega, kakor metale skozi ok-' no denar, ki ga je moški služil za vas . . . Zdaj pa mislite, da boste kar čez noč lahko skrbele zase?"
Tedaj je planila pokonci Cateau, ki je še zmeraj z roko objemala rame jokajoče matere; njen ostro rezani, mali obraz z okroglimi lisami na licih je bil spačen od razburjenja.
"To je pravo moško čenča-nje!" je izbruhnila. "Prav zoper to se morajo današnje žene, ki so se naposled naveličale svojega suženjstva, tako bori-ti! Nikdar nam moški ne dado prilike, da bi pokazale, kaj znamo. potem nam pa očitajo, da I smo neumne in da ne zmoremo i nič pravega!"
"Zdaj vsaj vemo, odkod pi-'ha veter," se je s tihim posmehom smejal stric David, ki se je bil medtem pomiril. "To so," se je obrnil k jokajoči sestri, "sadovi brezmočne vzgoje, ka-tereso dandanes hčere deležne pri materah"
"Dovolj teh vaših skisanih j
čenč" je dejal in ostro motril deklice. "Nisem mislil, da bo naš plemeniti predlog naletel j na tak sprejem. Le vaši ubogi materi na ljubo ,le radi nje smatram vaše besede za nepremišljene; recimo, da ste se dale nahujskati od ne vem katerih prenapetih in zaletelih emancipiranih babnic. Priprav-len sem smatrati vse te besede, kakor bi ne bile izrečene, če prosita Cateau in Coba mene in strica Klaasa odpuščanja. Če pa boste — česar pa nočem verjeti — vztrajale pri svojem nespametnem načrtu, da si boste same služile svoj kruh . . . Potem vam pokažemo mi, vaši , strici, hrbet in ne damo niti .centa; potem se pa pobrigajte, kako boste vzdrževale tudi svojo mater z delom, na katerega toliko računate."
"Toda David, ne, David" je tarnala vdova in se ponižno proseče oklenila roke jeznega brata. On se ji je pa s silo iztrgal. "Dokaži, da imaš oblast nad svojimi otroki" je vzkliknil in jo strogo pogledal. "Pomisli na red in zavest dolžnosti, v kateri si bila ti sama vzgojena."
j Na Borstelbrugu so se bratje
poslovili drug od drugega. Za trenotek so molče postali, naj-j starejša v brezhibno elegantnih i žalnih oblekah, najmlajši v svo-j ji nemarni, rejeni dobrodušno-, sti. Čeprav se je David zopet j spravil z Abrahamom, je le s težavo dušil v sebi občutek sra-J mu in močne zoprnosti v prisot-. nosti negojenega in neotesano j čvekaj očega meščana, ki jej imel isto ime kakor on.
"Neprijetna zadeva, vendar bodo že napele drugačne strune, ko ne bo več kruha v hiši," je Abraham z glasnim, hripa-vim glasom razsodil to mučno zadevo, ki je vsem trem belila glave. "Na vsak način se bo Naatje prihodnji teden preselila in Sientj^ in dekleta bodo Bogu hvaležne, da bodo rešene njenega večnega nerganjU" Bruhnil je v grob, težko, grmeč smeh, ki je ustrezal teži njegovega telesa . . . Vsi, ki so še poznali njegovega očeta, so tr-> dili, da je Abraham od vseh
Coornveltovih najbolj,, njal na starega Lode*'! Potem je dobrodušno , svoj kocinasti klobuk"1' svojih potih.	...i
(Dalje Drihodn^1
Otok Guam° v PfJ prišel pod oblast Ze i držav leta 1899. I
ODGOVORI ZA INCOME TAX
Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo.
S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj.
Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal letos vaš delodajalec.
Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942.