Političen list za slovenski narod V" Ljubljani, v potok, 7. novembra 1902 Štev. 256. Letnik XXX. pel je imel dovolj poguma, da je očitno in jasno zagovarjal cerkveno stališče, a on je Alzačan, ki se je ravnal po zgledu nemškega centra. Ta odločitev duhovstva od javnosti je glavni vzrok vsega zla, katero pada na Francijo. Umljivo je zato tudi, zakaj se je na Francoskem tako bujno razvilo samostansko življenje. Katolicizem, ki v javnosti ni dobil nobenega priznanja, ki ga odrivata moderni panteizem in materializem, se je zaprl za samostansko zidovje. Ni se mogel razviti v javnem pravu in zakonodajstvu, zato živi v privatnih krogih in so kaže o obliki miloščine in odtujenja od sveta. Zasebna dobrotvornost katoličanov na Francoskem je že od nekdaj zbujala občudovanje po vsem svetu in je dala Francozom ime »misionskega« naroda. A ravno tako res je, da se duhovniki in škofje v velika socialna vprašanja prav nič ne vtikajo, jih ne študirajo in se tudi ne bavijo z or ganizacijo — kajti to je od njih ločeno, to je zoper načelo. Zato je tudi katoliško socialno gibanje, kolikor so ga spravili v tek laiki, jako polovičarsko. Med tem, ko so se na Nemškem škofje in duhovniki postavili kot en mož za delavsko ljudstvo in zrasli ž njim nekako skup v eno železno organizacijo, je na Francoskem nastal slabotni in polovičarski in stitut »patronaž«, v katerih ae milostno po nižujejo katoliški markizi do delavcev in vidijo v vsaki prijazni besedi miloščino, katero dobrosrčno dele siromakom. Ali se je potemtakem čuditi, da je javnost socialno-demokratična ? Ko bi se mogli povspeti Francozi do državne katoliške ideje, takoj bi bilo vse drugače. Nemci so imeli letos svoj 49. katoliški shod v Mannheimu, na katerem je bilo navzočih 90.000 zborovalcev iz vseh krajev Namčije in iz vseh stanov. Francozi ne spravijo skup niti enrg» popolnega škofovskega zborovanja, kajti — to bi bilo zoper princip, vtikati se v javnost. Pisatelj tega članka je doživel v Lour-desu značilno epizodo. Po opravljeni po-božnosti nas je sedelo mnogo Bkupaj pri Naročnin« in Inaarat* »prejema upravnlitvo » Katol. Tinkami, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne rraCRjo, nefrsnkovana pisma n« vspreiemajo. Urednlitvo je ▼ Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Sadovi pojubneja načela. Nekaka uganka se zde sedanji dogodki na Francoskem onemu, ki ne pozna notranje cerkvene zgodovine Francoske v zadnjih stoletjih. Država jo skoro popolnoma katoliška po veroizpovedanju, in vendar se v njej kruto preganjajo vse katoliške institucije. Ns čelu tej gonji stoji fanatičen ex-abbč, kateri krivioo dejanj pomnožuie se surovostjo besed, in za tako početje, katero je očividno najbolj na kvar državi sami, dobi še v zbornici večino! Vsa franooska narodna vzgoja je enostranska. Pretirani separatistični narodni egoizem se preveč vcepljuje že mladini. Francoska zgodovina se v šolah predava v karikaturi. Sicer se tudi pri nas s »patriotizmom« v vedi mnogo greši proti resnici, vendar kar počenjajo Francozi, presega vse meje. Vse, kar je francoskega, se brezmejno hvali, narodni zločini se slave kot plemenita dejanja, zasebne grehote se izgovarjajo ali celo proslavljajo kot znaki genialnosti, a drugi narodi se zaničujejo, kot bi ne bili nikdar nič koristnega storili. Ta francoski značaj se je v cerkvi pokazal že pred stoletji pod obliko g a 1 i k a -n i z m a. Borbe, ki jih je začel Filip IV. proti rimski stolici, izvirajo iz te pretirane samozavesti, vsled katere je Francija hotela vedno imeti predpravice; zanjo naj bi vedno veljali posebni privilegiji. Ta galikanska politika je privedla do načela: Cerkev in država se naj ločita, javnost in vera nimata nič skupnega. To načelo vlada zdaj v Franciji in je krivo sedanjih zločinstev, in sicer zato, ker so ga sprejeli oelo v vodilnih katoliških krogih. Zato ne nastopijo katoličani v Franciji nikdar očitno kot katoliška stranka, ampak se love vedno za drugimi strančicami, katere vzpihne na površje razburkano morje tretje republike. Zato se tudi na Francoskem duhovniki načeloma ne vtikajo v politiko — saj to bi bilo zoper načelo ločitve vere in države. Zadnja leta sploh ni bilo več kot le dva duhovnika v parlamentu, in le ta dva sta bila osamljena. Eiini pokojni škcfFrep- Državni zbor. Dunaj, 6 nov. Vojna predloga. Znano je, da so se Ogri prvi uprli vojni predlogi, ki je bila tudi avstrijski zbornici predložena dne 16. okt. Vojna uprava je iz- prva zahtevala, da se iz nadomestne rezerve že letos pokliče 20.000 k stalni armadi in 4500 k deželni brambi. lato naj bi se zgodilo še dve leti. Ogri pa so se odločno uprli tej zahtevi, iste pomisleke so izražala tudi avstrijska glasila, zato je vojna uprava danes umaknila svojo prvotno pred logo ter predložila novo. Po tem načrtu naj bi se za bodoče leto pomnožilo število vojaških novincev od 10-3.000 na 125.000, torej za 22 000. 01 teh 125.000 bi jih dala Avstrija 71.562, Ogrska 53 438. Dalje naj bi se deželna hramba pomnožila v Avstriji za 4500 (torej na 14 500), na Ogrskem za 3000 novincev. Tretjič naj se še 6000 mož takoj pokliče iz nadomestne rezerve, in sicer od letošnjih novincev v stalno službo. Od teh 6000 mož bi tretjina služila eno leto, druga tretjina dve leti in tretja tri leta. Vladna predloga sicer obljubuje, da bi se mogla vojna uprava v višji meri ozirati na družinske razmere, toda z veseljem ni nobena stranka pozdravila te nove predloge, ker zahteva višje denarne in krvne žrtve. Nekatere stranke se bodo predlogi oelo odločno uprle. Ako pa se v zbornici „vre-mena zjasneu, zjasnilo se bode morda tudi vojnemu ministru obličje, ko dobi vej »fantov«. Nerodnosti v armadi. Kakor znano, so češki poslanoi vložili in pripravili več nujnih predlogov, s katerimi so hoteli in še hočejo vlado prisiliti, da se odtrga iz levičarskih rok in spon. Skratka: nujni predlogi so najpripravnejie sredstvo za obstrukcijo. Te dni pa so se za kulisami vršila dolga pogajanja, in vspeh je, da so razun posl. K 1 o f a č a vsi zapostavili svoje nujne predloge za politično debato o dr. pl. Kčirberja izjavi. Le posl. Klofač je vzdržal svoj nujni predlog, ki se glasi: »Minister za deželno hrambo se poživlja, da javno pojasni nekatere kričeče dogodke v armadi — osobito pa glede vojaka Jos. Rausa v Rokycanu — ter pov6, katere korake je vojna uprava Btorila, da varuje življenje vojakov proti lahkomiselnosti vojaških zdravnikov«. *9 pen prslemaa: ta ■slo lato naprej 86 K — h fol lota , 13 , — , tetrt , , 6 „60, assec' , a,20, '■f epravnlštvo pre|e«»a: ia Sclo leto naprej 20 K — b jol leta , 10 , — , latrt , , 5 , — „ »MOC , 1 „ 70 , Sapoiiljanjona dom 50 b na meiec. obedu, blovenec, ki je videl vročo pobožnoat Francozov, je seveda takoj z naravnejšo lo giko sklepal na njih javnost ter je vprašal, a'i se ne bodo nikdar francoski katoličani združili v eno katoliško stranko. A Fran cozi niso hoteli niti govoriti o tem razburljivem vprašanju, in neka dama je z grozo dejala, da je to vprašanje — politično. Le eden je bil zato, neki veletržec iz Amsterdama. Rakel je : Vi Francozi ste nedoslodni Tukaj v Lourdesu ste pobožni, po celem svetu ste pa razvpiti ket framasoni. Nas Nizozemcev je malo, pa smo bolj moški od vas.« Tudi ta je bil le na pol Francoz. Kaj so storili francoski katoličani zadnji čas v politiki? Ko je general Boulanger Pa rižanom zmešal glave, so se oklenili njega. Ni bil napačen človek, a ženske so mu glavo zmešale. Na grobu svoje ljube so je vstrelil. Potem je prišla Dreyfusova afera in nacionalizem. Pod temi zastavami se Bkrivajo v javnosti. Papež jim je že mnogokrat jasno povedal, da naj to zakotno skrivanje opuste. Nastopijo naj kot katoliški republikanci. A to je — zoper njihov princip. Zato pa ni nade, da bi se na Francoskem obrnilo na bolje, dokler ne zaveje nov svež radikalen duh v katoliških krogih, in dokler škofie ne poskrbe tudi za bolj praktično in sociološko vzgojo svojega duhov-skega naraščaja. « Kako krščanstvo vrlo napreduje med Nemci, kjer bo katoličani zares času primerno organiziram in vseskozi praktični. Mislimo, da si tudi francoski abbe ne bi umazal sutane, ako bi nastopal med ljudstvom po javnih shodih. Naši nasprotniki vedno pravijo, da bi bil pri nas mir, če bi se duhovniki ne vtikali v politiko. Kakšen mir bi bil to, vidimo na Francoskem. LISTEK. Vendetta. Spisal G u y de Maupaaaaut. (Konec.) Starka je korakala razburjena po sobi gori in doli, neprestano pogledavaje tja na sardinsko obalo: tam je živel on — morilec ! Pes je tulil noč in dan. Starka mu je donašala vsako jutro kozarec vode; toda prav ničesar drugega, ne navadne juhe ne kruha. Čez nekaj dni so se mu že jele bli skati oči v motni bliščobi, glas mu je postajal hripav in jel je polegati od slabosti. Kadar se mu je kdo približal, našopiril je košato dlako na hrbtu in vlekel z vso silo na verigi. Starka mu še vendar ni dala ničesar jesti. Lačna žival je lajala le poredko in votlo, kakor iz soda. Preletela je še ena noč. Naposled, ko se je zdanilo, je šla vdova Severini k sosedu in ga je prosila za dva otepa slame. Poiskala je potem stara oblačila svojega sina in jih nagatila s slamo, da je bilo podobno človeškemu telesu. Tega slamnatega moža je nataknila na kol, prav pred kadjo, v kateri je bil Skok. Žival je začudeno gledala to slamnato strašilo in je utihnila za nekaj časa, vkljub svoji strašni lakoti. Ko je starka to opravila, je šla k me sarju in kupila meseno klobaso. Nato je zakurila na dvorišču prav blizu psa in jela pražiti klobaso na ognju. Ko je pes ovohal dobrodejni duh, je razkačen skakal in trgal verigo, iz gobca so se mu cedile sline, a oči ni obrnil niti za hip od ognja. Ko je bila klobasa pečena, je naredila ž njo neko ovratnico Blamnatemu možu. Dolgo časa mu jo je omotavala in pritrjevala na vrat, kakor bi jo hotela skriti globoko — Bredi slamnatega moža. Ko je to dovršila, je odvezala psa. Žival se je besno zagnala slamnatemu možu na vrat, in obesivši se s šapami za rame, je trgala cunje, slamo in klobaso — vse vprek. A ko je mož zdrknil na tla, takoj je bil pes na svojem plenu, trgajoč in hlastno požirajoč dišečo klobaso. Končno je razmikastil in raztrgal celo glavo in vrat dozdevnega moža. Starka je radostno gledala ta prizor in strele so se ji kresale v očeh. Na to je psa zopet priklenila ter ga pu-etila še dva dni, ponavljaje vajo s slamna tim možem in klobaso. Tekom treh mesecev je povsem naučila psa, da si je na ta način dobival svojo hrano. Naposled ga že niti ni več priveza-vala, ampak razkačila ga je samo s tem, da mu je pokazala nagatenega moža. Naučila ga je, da je trgal vrat in glavo, če tudi ni na njih nikakoršne hrane. Za pla čilo mu je dala VBelej klobaso, ki jo je skrbno spražila na ognju. Odsihdob se je pes kar tresel, kadar je zagledal moža, in pogledoval je v enomer gospodinjo, nestrpno pričakujoč, kedaj mu bo zaklicala: »škoči, trgaj!« z nenavadno piskajočim glasom in privzdignjenim prstom. III. Ko se ji je zdelo, da je vse dovolj pripravljeno, je poiskala potem nekaj stare možke obleke in jo skrbno nadela nAse, da je bila podobna razcapanemu beraču. To iz-vršivši, je najela starega sardinskega ribiča, ki je prepeljal njo in psa onstran morske ožine. V žepu je imela precejšen kos klobase, zavite v cunjo. Pes se jo že postil dobre tri dni. Starka mu je pogostokrat pomolila di- šečo klobaso pod nos, in žival je bila že vsa razkačena. Dospela sta v Longosardo. Vdova je šepala po vasi, kakor star nadložnik. Vstopila je k nekemu peku in ga vprašala, kje fctanuje Nikola Ravolati. Morilec se je poprijel zopet Bvojega starega dela, mizarstva. Delavnico je imel v zadnjem kotu Bvoje bajto. Starka je petrkala na vrata ter zaklicala: »Iloj, Nikola!« On so je okrenil; starka pa je izpustila psa ter viknila: »Skoči, skoči — trgaj, trgaj!« Žival je zbesnela in razkačena zgrabila moža za vrat. Nikola Ravolati pa je razprostrl roke, krčevito zagrgral ter telebnil na tla. Nekaj hipov se je še premetoval po tleh in bil z nogami; a naposled je obležal miren. Pes pa mu je trgal vrat, lice in prša, da so kosi mesa letali naokrog. Cez dan, ko se je raznesla novica, sla se spomnila dva soseda, da sta videla starega berača, ki jo prišel iz bajto s črnim, pretrganim paom, dajoč mu nekaj mastnega, rujavega . . . Starka je šla nemudoma domu ter zaspala to noč mirno, b1.\ .... Ta predlog je posl. Klofač utemeljeval še precej mirno, brez hrupa. Tudi mej govorom soc. dem. II y b e š a ni bilo nemirov. Ko pa je minister za dežel, hrambo tem. grol \V e 1 s e r a h e i m b odgovarjal ter nekako ugovarjal, da ae poslanci brez potrebe vtikajo v vojaške razmere, nastal je v zbornici nepopisen krik. Češki narodni socialci, soc. demokratje in vsenemški poslanci so s pestmi in petami bili ter kričali nad ministrom na vse grlo. Predsednik zvoni in miri, pa brez vspeha; minister čaka, da se poleže ropot Izjava grefa Welsersbeimba je neprijetno dirnola tudi one poslance, ki ne odobrujejo izgredov in ne soglašajo s skrajnimi radikalci. Zato so mnogi, ki sicsr ne soglašajo z Glocknerjem, temu pri trjevali, ko je odločno zavračal tak „ton" v vladnih izjavah in odgovorih. Posl. F r e s 1, ki se precej bori z nemščino in je nosil vojaško suknjo, je po svoje zagovarjal Klofačev predlog. Cesar ni mogel dovolj naglasiti z besedo, to je pritrdil in pribil s pestjo. Ko pa za Freslom poljski posl. Gnie-\vosz predlaga konec debate ter v hitrici podpredsednik dr. Z a če k proglasi, dajeta predlog obveljal, nastane zopet divji krik. Socialni demokratje, Vbenomoi in češki radikalci drv6 proti dr. Začku ter mu prete s pestmi, ker je proglasil koneo debate, ne da bi se do dobra prepričal, kje je večina. Malo je manjkalo, da niso s Bilo preprečili seje. Konečno je dr. Z.aček odredil štetje glasov, in pokazalo se je, da je 105 poslancev za nadaljevanje debate in le 33 za Gniewoszev predlog. Govorila sta še Lihoc in Reich-stadter. Zbornica je pritrdila nujnosti predloga ter soglasno vsprejela predlog, naj vojna uprava preišče vse navedene slučaje, krivce kaznuje, vojaškim zdravnikom pa naroči, da previdneje in človekoljubneje postopajo z bolnimi vojaki in ne proglašajo toliko simulantov. Politična debata. Danes šele pred sejo so se dogovorili načelniki večjih klubov, da ee že enkrat prične politična debata, ki je že od 16. oktobra na dnevnem redu pred »dnevnim redom«, ki ga je vlada določila v dogovoru s predsedstvom. Ker so se prepirali c tem, ali še veljajo zapostavljeni predlogi kot nujni, pomagali so si iz mreže poslovnika s tem, da je dr. K r a m a f v današnji seji vložil in kratko utemeljil nujni predlog, naj se takoj prične že 16. oktobra sklenjena politična debata. Zbornica je soglasno pritrdila predlogu nujnosti. Oglašenih je 36 govornikov iz raznih strank. Prvi je danes govoril češki poslanec dr. Pantuček, ki kot praktičen jurist dobro pozna jezikovne razmere pri uradih na C 9-škem in se je zadnja leta mnogo bavil s tem zamotanim vprašanjem. Govoril je mej živahnim odobravanjem čeških poslancev mirno in stvarno, da mu celo zgovorni dr. Glookner ni mogel dosti ugovarjati. Dr. Pantuček je eden onih zmernih čeških poslancev, ki ne pretiravajo narodnih pritožeb; toda s slovesnim glasom je naglašal, da se znani dr. pl. Korberja »osnovni načrti« jako približavajo nemškim zahtevam in bi torej če-škemu narodu Btorili novo krivico, ko bi obveljali. Zato naj vlada že danes računa z dejstvom, da češki poslanci odklonijo te ponudbe. Pantučekov gover je napravil velik vti-sek na vlado in tudi na one kroge, ki še vedno sanjarijo o nemški Avstriji. Za njim je govoril večinoma v češkem jeziku poslanec C h o c, ki je mej drugim tudi naglašal pomen češkega naroda za državo in dinastijo. Tretji in zadnji današnji govornik je bil dr. Ploj, ki je v imenu združenih slovensko - hrvatskih poslancev izjavil, da si nasproti sedanji vladi ohranijo proste roke, ker nimajo nobenega povoda, da bi jo podpirali. Vlada mnogo govori in obljubuje, a Slovenci in Hrvatje so že siti samih obljub, videti hočejo dejanja. Sedanja vlada pa nima poguma, da bi zlomila Btari avstrijski sistem, zato je vsled narodnostnih bojev celo parlamentarizem 2e ob vso moč in veljavo. Vlada se drži starih tradicij, da mora nemški narod vladati v Avstriji. Dalje govornik naglaša, da dr. pl. Korberja jezikovni pred- logi za Češko in Moravsko ne postanejo zakon, ker ne ustrezajo češkim zahlevam, ker hi nemščino proglasili za državni jezik in ker ti predlogi niso resni, marveč le sredstvo, s katerim si hoče vlada pomagati iz sedanje zadrege. Jugoslovani hočejo in želč, da se vzdrži parlament; vsako predlogo presojajo s stvarnega stališča in tako tudi glasujejo brez ozira na vlado. Dalje pa zahtevajo, da se jezikovno vprašanje ne reši le za dve deželi in dva naroda, marveč za vse dežele in vse narode v Avstriji, ker le potem je mogoče vspešno delovanje za gospodarski in kulturni napredek, (/.ivahno odobravanje.) Jutri prvi govori dalmatinski poslanec Biankini, ki bode pošteno okrcal laško »irredento«. Za njim pride na vrsto dr. K r a m a f. Jutri se skoraj gotovo oglasi tudi dr. pl. Korber. Od njegove izjave bode odvisno, ali se konča parlamentarna komedija in začne resna igra, ali pa nastopi kriza. Eao ali drugo, ker tako ne more in ne sme dalje. Deželnozborske volitve na Koroškem. Danes je znan popoln vspeh predvčeranjih volitev v splošni skupini na Koroškem, ki voli štiri poslance. Volivna borba je sicer doslej odločena le v celovško-velikovškem okraju, kjer je prodrl nacionalec dr. Met^ nitz s 4367 glasovi, v vseh ostalih okrajih je pa potrebna ožja volitev. V okraju St. Vid-Volšberg so bota kosala konservativni kandidat Steiner (2350) in nacionalec Kirch-mayer (3736), v beljaškem nacionalec Breit-egger (2300) in soc. dem. Riese (2171), v okraju Špital-Šmohor pa konečno konservativni kandidat Pirker s 3342 in nacionalec Ivnotz s 3844 glasovi. Po dosedanjem razmerju se da soditi, da bodo v vseh treh okrajih prodrli nemški nacionalci, pripomniti pa treba, da je dobil v okraju Pirker-Knotz neki Schatzmayer (soc. dem.) 1039, v okraju Breitegger-Riese kršč. soc. VVadling 771, in v okraju, kjer si stojita nasproti Steiner in Kirchmayer, soc. dem. Pressien 1803 glasov. Silno nepovoljna je bila udeležba v celovško-velikovškem okraju od strani Slovencev. V skoro izključnem slo* venskem okraju je prišlo na volišče le ] 202 zavednih volivcev, nasprotniki so pa dobili 5647 glasov. Saj še uradna statistika v teh dveh okrajih izkazuje nad 30.000 Slovencev a le nekaj nad 17.000 Nemcev. In sedaj pri volitvi tolika razlika! Naj se zamujeno popravi vsaj prihodnji ponedeljek! Korber in notariat. Predvčerajšnjim se je ministerskemu predsedniku Koerberju kot vodji pravosodnega ministerstva predstavila deputacija dunajske notariatske zbornice. Dr. Koerber je deputaoijo prijazno sprejel, se zahvalil za pozdravni nagovor ter omenjal, da je že v svojem odloku na predsedstva deželnih nad-sodišč naglašal, da priznava važnost slobod-nih jurističnih stanov ter da želi, da se v interesu pravosodja ne zmanjša njih ugled. Konečno pa je rekel ministerski predsednik: Notariatu je minister naklonjen z vso dobrohotnostjo, tembolj, ker se je notariat že vživel v zaupanje prebivalstva in funkcionira brez napake. — Poslednjega stavka bi dr. Koerber bržkone np bil izrekel, da je že kedaj prišel v neposredno dotiko z ljudstvom. Sicer bi bil pa dr. Koerber tudi na svojem mini-sterskem sedežu že davno lahko čul nejevoljo nad notariatom in soglasni klic: Notariat naj se podržavi! Politiških shodov v cerkvi si žele združeni nasprotniki krščanstva, kakor je razvidno iz neumnih fraz polne in terpelacije, ki jo vlože v današnji seji po-slanec dr. Locker in tovariši na vodjo notranjega ministerstva. Stvar, ki tako neizmerno vzburja živce židovskih liberalcev in njim sorodnih elementov, je enostavno tale: Pri deželno-zborski volitvi v gorenje-avstrijski kmečki skupini so na vsi črti zmagali katoličani in si tudi v mestni skupini priborili toliko mandatov, da jih vsi liberalni elementi v dež. zboru ne bodo ugnali v kozji rog. To jih boli in peče, in ker nimajo ničesar druzega v svojem brez upnem položaju, oprijemljejo se — bilke, pastirskega lista linškega škofa, ki ga je duhovščina v minuli volivni borbi prebrala vernikom in baje celo dijakom. S tem se seveda cerkev preminja v politiška zborova-lišča, a ker na teh »shodih« govori deslej samo duhovnik, zahtevajo liberalci, naj minister poskrbi, da tudi ti dobe besedo. Se veda smejo biti prepričani, da vlada takoj ugodi tej želji; le škoda, da sedaj zopet dolgo ne bo volivne borbe. Vojaška predloga v ogrskem parlamentu. Opozicija v ogrski poslanski zbornici včeraj ni dosegla svojega namena, ker se ni poslužila najstrožjega orožja, namreč ob strukcije. Njena govornika Ratkay in Ra-kovszky sta Bicer v daljnih govorih prijemala vlado in vojno upravo, a nista prepričala večine o istinitosti svojih trditev. Naravnost brez rokovio je prijemal vlado prvi govornik, ko je izražal svoje začudenje, kako da vlada ne izvaja posledic iz poraza s prvo vojaško predlogo. Vsaka druga vlada bi Be bila umaknila s svojega mesta. Govornik je zaman dokazoval, da se mora zbornica prej poučiti o posamnostih predloge, predno se izroči odseku, ker se še sploh ne more presoditi, če se da o njej razpravljati ali ne. Večina zbornice je sklenila nasprotno in izročila predlogo vojnemu odseku. V avstrijski zbornici se pa bržkone to ne zgodi še tako kmalu. Kulturni boj v Franciji. V zadnjem ministerskem svetu je predsednik Loubet podpisal načrt, ki ga mu je predložil naučni miniBter in ki govori o po uku v svobodnih šolah, in s katerim se razveljavljajo zadnje določbe Fallouxovega zakona iz leta 1850. Dotični načrt je nameravala vlada predložiti senatu že tekom meseca oktobra, a ker so bile nekatere določbe v načrtu še preveč »klerikalne«, bo morali načrt predelati po želji framasonov. Prva in zadnja zahteva je U: Niti v zasebnih niti v javnih šolah ne smejo poučevati ne svetni ne redovni duhovniki. — Uradni francoski list je sedaj jel objavljati Combe-sove dekrete, s katerimi potrja imenovanja župnikov od strani francoskih škofov. Mož hoče, kakor pravijo, v najrazsoinejši meri izrabiti pravico, kolikor jo ima vlada po konkordatu pri naBtavljanju duhovščine. Volitve v ameriški kongres. V reprezentantsko zbornico severoame-riških zveznih držav demokraška stranka, kot smo že javili, ni mogla priti v zadostni večini, a priborila si je znatno manjšino. Doslej so znani volivni vspehi razun treh iz vseh volivnih okrajev; izvoljeni so 204 republikanci, 179 je pa demokratov. Vseh članov šteje sedaj kongres ^86. V prejšnji zbornici, ki je štela le 357 poslancev, so imeli republikanci v svoji posesti 197 mandatov. Iz tega se razvidi, da Be je njih število v najboljšem slučaju pomnožilo le za deset poslancev, če namreč prodro tudi v vseh okrajih, kjer še ni znan volivni vspeh, demokrati Bi pa pridobe 28 mandatov. Še ena taka zmaga, pa je odklenkalo republikanski večinici. Sicer bi bila ostala demokraška misel že sedaj zmagovalka na volišču, ker so jej k temu pripomogli trusti, da ni rešil republikancev predsednik Roosevelt, ki je s precej srečno roko posegel v zadnjo premogarsko stavko in s tem dobil zaset elemente, ki so se sicer že davno izneverili republikanski zastavi. Iz brzojavk. Deže1no - zbors ke volitve na Gorn. A v b t r i j s k e m. Pri včerajšnji ožji volitvi v mestnem okraju Vokla-bruok je premagal nemški liberaleo Kiener dosedanjega konservativ. poslanca Fellnerja. Prvi je dobil 472, drugi 452 glasov. — Nadškofom v Kolinu je izvoljen dosedanji pomožni škof Fischer. — Japan se oborožuje. Japonska vlada je zahtevala več milijonov, da zgradi v bo-bočem letu 8 novih vojnih ladij. — Proti dvoboju. Po Ogrskem potuje princ Alfonz de Borbone, ki se je postavil na čelo agitaciji proti dvoboju. — Pogodba podaljšana? .Sera" iz Milana trdi, da je avstro-ogrska vlada naprosila italijansko vlado za podaljšanje sedanje trgovinske pogodbe, ki ima izpasti dne 31. dec. 1903. — Nemški cesar na Angleškem. Cesar Viljem Be je včeraj odpeljal iz Kiela v Anglijo. Spremlja ga več višjih častnikov. — Volitve v Ameriki. Severoameriški državici Ar-kansas in MisBissippi sta izvolili same de-mokraške zastopnike v kongres; samo republikansko so pa volile Pennsylvanija, Wi-sconsin in Illinois. Petindvajsetletnica Cecili-janskega društva. Slavnostno zborovanje. Slavnostni govornik gosp. kanonik dr. Karlin je popisoval najprej zgodovino »Cecil. društva«. Leta 1876 je nemško »Cee. društvo« zborovalo v Gradcu, kjer je bil tudi Blavni Witt. Tam je bilo tudi nekaj Sloven cev, kateri bo takoj sklenili, stično društvo ustanoviti v Ljubljani. Dne 14. junija 1877 je prvič zborovalo naše »Cec. društvo«. Prvo leto že je Štelo 230 društvenikov. Velike za-Bluge za to ima sedanji predsednik, tedanji tajnik, g. sv. G n j e z d a. (Zivio t) Društvo je delovalo z listom, z orglar-sko šolo in z raznimi prireditvami in darili svojim članom. »Cerkveni Glasbenik« dopolni v nekaj mesecih svoj 25. letnik. Priobčil je mnogo teoretično-glasbenih člankov, deloval s praktično kritiko. Mnogobrojni dopisi bo vzpodbujali k tekmovanju. Glasbena priloga je preskrbela pevovodjem najpotrebnejše muzikalije, in dala tudi priložnost mlajšim skladateljem, da stopijo v javnost S ponosom gledata oba urednika, g. Anton Foerster in g. G n j e z d a, na to svoje tako dolgotrajno in uspešno delo. Z orglarsko šolo trije učitelji praznujejo svojo 25!etnico : gg. G n j e z d a, Foerster in P. A n g e 1 i k Hribar. (Živeli!) Doslej je dobilo 144 orglarskih učencev sposobnostno izpričevalo. Rajnki društveni pokrovitelj kardinal Missia je po pravici rekel, da nobena škofija v Avstriji nima primeroma kaj takega. Pri vsakem občnem zboru prireja „Cec. društvo" kako glasbeno predstavo, katera kaie članom pravo cerkveno glasbo in naš napredek. Temu delu primerni s> tudi uspehi. V prvem letniku spoznamo iz dopisov, kako primitivne so bile še tedaj cerkveno glasbene razmere. Zdaj je pa ideja čiste cerkvene glasbe prodrla. Največja pridobitev je splošna zavest, da Be mora cerkvena glasba razločevati od posvetne, kakor Bvetna obleka od liturgiSnega paramenta. Drugi vspeh je pa lepa cerkveno-glasbena literatura, na katero danes lahko kažemo s ponosom. C9I0 izložbo bi lahko danes napravili iz dobrih del te stroke. Mnogo dela nam pa je treba še dovršiti. Trije laktorji marajo sodelovati, da se dosežejo ideali cecilijanstva: Duhovniki, organisti in ljudstvo. Duhovniki se morajo pred vsem vneti za to idejo. Organisti žive zdaj žalibog v žalostnih razmerah. Treba jim pomagati gmotno, da bodo še krepkeje delovali. A tudi ljudstvo sploh se mora povsod poučevati o bistvu in lepoti oerkve-nega petja, potem bo iz njega priraslo obilo dobrih in vnetih pevcev. —■ Te misli g. slavnostnega govornika je zbor sprejel z glasnim odobravanjem. Prevz. g. knezoškof na to v prisrčnem nagovoru bodri navzoče. Sv. Cecilija je med bučanjem poganske glasbe ob svoji poroki molila k Bogu, naj čisto ohrani njeno telo. To je vzor tudi cerkveni glasbi. Ločiti se od poganske glasbe in s sveto glasbo delati za čistoBt duš — to je namen ceeilijanstva. Sv. Cecilija je izpreobrnila svojega poganskega ženina. Tu naj sveta glasba združuje z Bjgom od krščanstva odpadajoči svet. Cecilijanska ideja se je začela s preporodom cerkvenega življenja po tridenškem cerkvenem zboru. Imeni svetega kardinala Karola Boromeja in kneza glasbe Palestrina ji stojita na čelu. Papeži so jo gojili in odlikovali ter Cecilijanska društva obdarovali z odpustki. Presvetli zahvaljuje zaslužne može, ki so to veliko in krasno idejo s tolikim vspehom zanesli med Slovence, ter imenuje zlasti gg.: Gnjezda, Forsterja, o. Hugolina battnerja, o. An-g e 1 i k a Hribarja in kanonika Smreka r j a. PreBvetli priporoča potem duhovnikom, naj v orgljarski šoli vzgojene mladeniče sprejmejo kot svoje sinove in stoje v vseh rečeh ob strani. Organistom pa priporoča, naj z vsem svojim življenjem delajo čast svojemu stanu in naj vsestransko pomagajo pri kulturni vzgoji našega ljud&tva. Uče naj mladino tudi lepih domačih pesem, da se z lepo in blago pesmijo izpodrinejo slabe pesmi. K sklepu obljubuje Presvetli, da bo tudi sam z vso močjo delal za cecilijansko idejo GoBpod Št rak I, koralist stolne cerkve v Mariboru, izraža potem v imenu lavantin-skega »Cecilijanskega društva« ljubljanskemu najiskrenejše čestitke, zahvaljujoč ga, da je med Slovenoi vnelo to idejo, in želeč mu krepke rasti. Z živio klici na cesarja akleno gospod predsednik slavnostno zborovanje, pri katerem se je razdeljevala slavnostna knjižica, sestavljena od g. tajnika dr. K a r 1 i n a in za to priložnost zložene skladbe g. Franca M i g 1 i 6 a , organista na Igu: »Asperges me« in »Vidi squam«. Občili »bor se je vršil takoj na to. Gospod tajnik po roča o društvenem delovanju, iz katerega je zlasti omeniti zanimivega sestanka v Zatičini 18. julija 1901, kjer so peli oo. cister-oijani in razni cerkveni zbori. Umrli so v tem času : bivši predsednik dr. J a r o, gospod Hudovernik v Mariboru in gospod dr. Pavlica v Gorici, vsi velezaslužni za eecilijansko idejo. Gospod blagajnik sv. Šiška poroča, da je imelo društvo v zadnjih dveh lotih dohodkov 6652 K 97 h, stroškov pa 6567 K 51 h. Oklio na gg. duhovnike, naj pristopajo in društvu pomagajo, je našel de premalo odziva ter se jim to društvo najtoplejše priporoča. Gospodje dekani naj pri pastoralnih konferencah poberejo društvene do -n e s k e. L-e se tako člani po dekanijah or-ganizujejo, je moči pokriti društveni deficit. Oorgljarski šoli poroča vodja g. Foerster. Prvo upravno leto je bilo 20 učencev (5 izven Kranjske), drugo leto 20 (3 izven Kranjske) in tretje leto 21 (1 izven Kranjske). Odslej so več ne bodo sprejemali učenci iz Štajerske, ker imajo tam v Celju lastno orgljarsko šolo. Poleg 144 usposobljencev, ki so duslej obiskovali orgljarsko šolo, je pa še mnogo takih, ki niso mogli zaradi gmotnih sredstev vstra jati do konca. A tudi ti so dobili precej izobrazbe v tej šoli. bola si je nabavila zdaj nov klavir. Pri slučajnostih predlaga o. H u g o 1 i n S a 11 n e r izpremembo pravil, da bi se odslej začela v okvirju društva snovati tudi župnijska „C c. društva", katerih predsednike bi potrjeval glavni predsednik in bi slednjemu tudi vsako leto izročali poročila. S tem bi se gmotno stanje društva zboljšalo. Sprejeto. G. Trpin priporoča, naj ordinariat pozove vse gg. duhovnike in cerkve, da pristopijo k društvu. Izvoljen je zopet ves dosedanji odbor: pg. svetnik Gnjezda, vodja Anton Foerster, kanonik dr. K a r 1 i n , sv. J. Šiška, o. Hugolin Sattner, o. Angelik Hribar, profesor F r. O e r b i č in dr. E v g. L a m p e. Pri oo. frančiškanih. Poseben glasbeni vžitek so imeli zboro-vavci popoldne pri frančiškanih. Tu je izvrstni zbor pel celo vrsto krasnih skladb. Nato pa je koncertiral na orgijah g. A. Foerster, naš glasbeni prvak. Najprej je v improvizaciji pokazal posamezne registre teh po vseh najnovejših pridobitvah restavriranih orgelj, nato pa nam je izvajal cel okusno sestavljen program. Koncert na orgijah je nekaj posebnega, in bilo je posebno za navzoče organiste nekaj jako po-učnega, da jim je g. F o e r s t e r dal tak sijajen zgled, kako se da »kraljica i n -strumetov« porabiti za krasne glasbene efekte. Prijateljski večer pri II fnerju je bil jako prisrčen. Največ zanimanja so zbujali naši stari in priznani glaBbeni veljaki. G. F o e r s t e r je bil kakor oče med svojimi sinovi, ki so mu vsi izkazovali največje spoštovanje. Zato je pa tudi povedal marsikaj veselega in žalostnega iz svoje zgodovine, kako ga je glasba izvlekla iz univerze in iz samostana, kako je trpel izpočetka v Ljubljani, ko ga niso hoteli razumeti, in kako je vse težave premagal, da zdaj lahko z zadovoljstvom gleda nazaj na storjeno pot. G. prof. G e r b i č je pa humoristično popisoval svoj prvi tenor šolo v Križankah. Z* stoloravnatelja je bil g. Aljaž. Vršila se je napitnica za napit-nico, vmes pa so peli vrli šentviški pevci, g. L o k a n, organist v Šmartnem pri Litiji, je koncertiral na pianinu z več krasnimi točkami, gdčna M a 1 i č e v a je ob spremljevanju gdčne Ronerjeve pela nekaj lepih pesmi. Peli so tudi učenci orgljarsko šole in improviziran moški zbor. Omenjamo še zlasti napitnice gosp. Ž l o-g a r j a, ki je nazdravil navzoči gospej F o e r s t e r j e v i in njenim vrlim sinovom, ki neso slavo češko in Blovensko po širnem svetu. Tako nam je ta lepi večer prešel v najlepšem soglasju kot vreden zaključek petindvajaetletnice vrlega »Cec. društva«. Dnevne novice. v Ljubljani. 7. novembra. Deželnozborske volitve na Koroškem. Poroča se, da se slovenski volivci v celovški okolici pri volitvi v četrti skupini volitve niso udeležili v tolikem Številu, kakor bi se je bili lahko. To se v kmečki skupini ne sme več zgoditi. Vsi volivci na volišče za krščanske kandidate! Vsak glas je važen. Somišljeniki na Koroškem, agiti-rajte v teh dneh od moža do moža, dra-mite ljudstvo, da se zave svojih pravic! Po volitvah na Stajarzkem pravi »Slov. Gospodar«: „Za danes pa samo omenjamo dejstva, ki bi naj dajala posebno našim voditeljem mnogo misliti: 1. V vseh okrajih, razven v mariborskem in ljutomerskem okraju, so slovenski glasovi nazadovali. 2. V vseh okrajih so nemškutarski glasovi narasli, četudi še tokrat, hvala Bogu, bres efektivne škode za Blovensko dežel.-zborsko delegacijo. 3 V dveh okrajih, v celjskem in brežiškem okraju, je nastopila pri teh dežel.-zborskih volitvah prvikrat slovenska liberalna stranka, in sicar, kar je posebno pomenljivo, brez kakega javnega ugovora od strani voditeljev." Volivni shod v Dobrli vati. ,Mir" priobčuje naslednji oklio: V nedeljo, dne 9. novembra ob pol 3. uri popolu dne je volilen shod v Dobrlivasi na Koroškem, na samostanskem hodniku ali dvorišču. Govorili bodo: Gosp. dr. Janko Brejc, odvetnik in deželni poslaneo iz Ljubljane, g. France Grafenauer in g. Valentin Podgorc. Na dnevnem redu je razgovor o volitvah za deželni zbor. Slovenci, volilci! Gre se za Vaše najvažnejše pravice, zato pridite polnoštevilno! Duhovniki v Trstu so se po iniciativi premil. gospoda škofa pričeli z mesecem oktobrom tudi shajati k rednim me sečnim konferencam sodalitatis Cordis Jvsu, kjer hočejo razpravljati važna časovna vprašanja. — Nas ta pojav na vso moč veseli. Kaže, da se bo pod novim pastirjem pričelo novo življenje. Naj bi se res slovenski in italijanski duhovniki skupaj našli pri delu za krščanski preporod izročenega Bi ljudstva! Naj bi jih edinil Duh, ki je »narode, različne po jeziku združil v edinosti vere«. — Samo to želimo odločno, da imej slovenski jezik vedno in povsod tisto pravico, ki mu gre! Ia to se bo gotovo zgodilo, če je duh, ki med njimi vlada, resnično katoliški. — Sicer pa po začetem potu krepko naprej! Izpit Gospodični Marija Mandič, hčerka gospoda dr. Frana Mandiči, in Mira Dolenc, teatra gospoda dra. Ščit. Djlenca, bivši učenki tukajšnjega zavoda »Notre dame de Sion«, položili sti na učiteljišču v Gorici zrelostni izpit s prav dobrim vspehom in sicer za nemški in francoski jezik. Naročnikom knjižnioe „slov.-kršč. ■oc. sveže"! Na razna vprašanja, kdaj izide nov snopič kršč.-soc. zveze, odgovarjamo, da se to zgodi v kratkem in da izidejo skupaj štirje snopiči, namreč: 4., 5., 6. in 7. snopič. Obsezali bodo ti snopiči konec dr. Sch\veitzerjeve razlage društvenega in shod-nega zakona in celo poročilo o shodu nepolitičnih društev o Malem Šmarnu v Ljubljani. Opozarjamo zlasti, da bo to poročilo prineslo tudi natančen navod, kako zasnovati in voditi kršč.- soc. izobraževalno društvo, ki bo dobro služil snovateljem izobraževalnih društev. — Pri tej priliki vabimo vse tiste gospode, ki še niso naročniki naše knjižnice, naj pristopijo; postrežemo jim lahko še z vsemi izišlimi snopiči. Naročnina donovegaleta(8 snopičev) znaša samo 2 K 40 v. Ljubljanskim naročnikom se dostavijo vsi snopiči s prihodnjim četver-nim snopičem vred. Naročnina naj se pošilja le pod naslovom: L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. „Slov.-kršč. soc. zveza." Shod »Sodalitatis ss. Cordis Jeau" za ribniško deksnijo bo v sredo dn<5 12. nov. ob 10 uri v Ribnici. Pri tej priliki naj se podajo tudi poročila potrebna za prihodnji fiematizem, in naj se naznani število prebivalcev na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Električno razsvetljen rudnik bo v Idriji. Rudnik upelje elektriko od pečniških mlinov. Prva poskušnja se je že vršila. Na ■v.Viiarjih bo, ako bode ugodno vreme, prihodnjo nedeljo ob 9. uri zjutraj sv. maša. Na sv. Višarjih je sedaj še lepo vreme. Slovenski turisti v nedeljo na sv. Višarje! V cerkveni gostilni g. Lakota, ki bo odprta, se dobe gorka jedila. Zelesnioa Maribor Travnik. Merilna dela za nameravano progo Maribor-Travnik dobro napredujejo. Končana je že meritev od Maribora do Arnovža in zdaj ima priti še oBtali del na vrste. Nagla sodba v Zagrebu bo trajala dalje. Tako je dala razglasiti deželna vlada. Poved temu je dobila vlada po listkih, ki so so trosili okolo in s katerimi se je hrvatsko prebivalstvo pozivalo, naj ne kupuje pri srbskih trgovcih. Laiki ženski licej v Pulju. Slovesno so otvorili včeraj v Pulju laški ženski licej. Slavnosti se je udeležil deželni glavar, puljski župan in zastopnik vlade. Licej je ustanovljen na deželne stroške in na stroške mesta Pulja, za ta laški licej bodo torej plačevali, kakor plačujejo že za laški realni gimnazij v Pazinu, po veliki večini slovenski in hrvatski davkoplačevalci. Že pred časom smo povedali, da je voditeljem tega li-ceja imenovan »regnicollo« prof. Pastrello, ki je ob slovesni otvoritvi navdušeno opisoval lepoto laškega jezika, ki ostane, dokler ne izgine iz sveta vse, kar je lepo in dobro — in obljubil je, da se bo držal ta licej toliko časa v Avstriji obstoječih postav, dokler mu vlada ne da pravice do javnosti. Zastopnik vlade sporočil je pozdrave vlade, na kar so poslali brzojavko našemu ministru za nauk in bogočastje. — V Gorici, v Trstu in v Pulju imajo sedaj Lahi zavode, iz katerih priromajo laške učiteljice. Da dobe pa te učiteljice tudi zadosti šolskih otrok, za to bo že skrbela »Lega Nazionale« in »Dante Alighieri« v Rimu! Ciril Metodijevi biškoti N »rodni obrtnik in trgovec g. Svetko 1 l»nibal Škerl, ki ima svojo pekarno in sladčičarno v Trstu v ulici G u!ia štev. 22, je z dnem 3 t. m. začel prodajati biskote na koriBt družbi sv. Cirila in Metodija. Potres Iz Klanjca na Hrvaškem: Močan potres smo čutili v Klanjcu po noči od 4. na 5. t. m. in sicer ob 11. uri 35 min. Trajal je kakšnih 6 sekund in je bil tako močan, da nas je iz spanja prebudil in pre maknil okrogle predmete v sobi s svojega mesta. Potres je bil valovit in spremljalo ga je podzemeljsko bobnenje in šumenje. Iz Šiške se nam piše, da je umrli g, Franc Mathian bil sin g. Jakoba Mathiana, posestnika pri „kameniti mizi" v Šiški. Do segel je starost 31 let. Železnični voz v ognju. Večerni brzovlak iz Pulja imel je predsinoči dobre pol ure zamude radi male nezgode, ki bi pa bila lahko imela velike posledice. Vlak je prišel namreč na postajo v Hrpelje in tu so zapazili, da gori streha železniškega voza III. razreda, ki je bil natlačen potni kov. Potniki niso nič opazili, ker so mislili, da prihajajo iskre Ie od stroja. Na postaji v Hrpeljah je železniško osobje pogasilo ogenj in vlak je mogel naprej, ko je bila odstranjena vsaka nevarnost. Dolenjsko vino. Iz Tržišča pri Mo kronogu se nam piše: Po obče znanih vin skih goricah »Malkovec« in »Bojnik« se je letošnja trgatev prav dobro obnesla. Vslec poznega branja je grozdje prav lepo dozorelo in dalo dobro kapljico, veliko boljšo od lanske in tudi v večji množini. Vinogradniki imenovanih goric so se sedaj poprijeli pravilnega ravnanja z vinom, tako glede trgatve, kakor tudi glede spravljanja, zato je tudi vspeh prav povoljen. Vinski trgovoi, katerim je na tem, da bodo postregli s pristnim do-lenjcem svojim odjemalcem, imajo sedaj naj lepšo priliko, da se preskrbe z naravnim vinom. Tedaj le k nam na »Malkovec« in »Bojnik« ! Ljubljanske novice. Vidmarjeve sleparije Anton Vidmar, bivši črkostavec, je ukradel predvčerajšnjim ne kemu gostilničarju blizu Litije, pri katerem je prenočeval, zlato uro in je ž njo pobegnil. Gsstilničar je tatvino takoj naznanil orožnikom, in ti so ga zasledovali in tudi dobili v pest. Ko je Vidmar videl, da ga orožnik zasleduje, je vrgel uro vstran, katero je orožnik našel v cestnem jaibu. Ant. Vidmar se je tudi izdajal za zavarovalnega agenta in za agenta za stroje in je od ljudi sprejemal predplačila. Naročenih strojev ni nikomur poslal, ker jih ni imel, pa tudi zavarovalne polica ni nihče dobil od njega. Anton Vidmar je bil izročen sodišču v Litiji. Nesrečen padec. Anton Sikovič, delavec na žagi v Jesenicah, doma v Rakitni, ob- čina Preserje, je danes zjutraj padel nad dva metra globoko na neki pod in si desno nogo zlomil v stegnu. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnico. Društvena godba priredi v soboto dne 8. nov. ob 9. uri zvečer koncert v .Narodni kavarni". Č ani prost'. Nečlani plačajo vstopnino 40 v. Konj splasil. V Kolodvorskih ulicah se e danes zjutraj dveh psov spfašil konj Fran-oets Hribarja iz Kamne gorice in je z ob-tovorjenim vozom dirjal po Kolodvorskih ulicah in po sv. Petra cesti na Marijin trg, kjer so ga delavci prijeli in ustavili. Ne* sreče ni bilo nobene. Pri grabljenjn ponesrečil. Radi Novak, vajenec pri Kolarju, je padel in Be pobil na čelu, ko je grabil listje ob Gradašici. Čudna zabava Včeraj opoludne sta se hlapec Martin Strukel iz Brov št 1 in posestnikov sin Valentin Cirman na dvorišču v svojo zabavo metala po tleh. Slednjič pa sta se začela v resnici tepsti in je Cirman udaril Strukelna b polenom po glavi in ga hudo ranil. Prepeljali bo ga v bolnico. Gojenci pobegnili Iz Rakovnika je danes zjutraj pobegnilo iz zavoda Salezijancev pet gojencev. Ušli so z vrta na Golovec. Dva gojenca so vjeli, drugi so pa ušli najbrže proti Trstu. Bolnica usmiljenih bratov v Kandijl pri Novem mestu, ki je pravi blagoslov speci-elno za našo Dolenjsko, a je pri svojem človekoljubnem delu navezana na podporo usmiljenih src, so sedaj zopet obrača do teh za p trrbno pomoč. Milodare nabira sedaj v Ljubljani brat Gervazij Vidmar, ki ga vsakomur najtopleie priporočamo. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26. oktob. do I nov. 1902. Novorojenih 23 vmrlih 11. Med njimi za jetiko 1, za nezgodo 1, za različnimi boleznimi 9. Med njimi je bilo tujcev 7, iz zavodov 10. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za škarlatico 2, za ti-fuzom 1, za vratico 3, za ušenom 1, za va-ricello 1. KniižernoNt in umetnost. Slovensko gledališče. * „Maričon". Z uspehom, kaker-šnega ni na slovenskem odru doživela skoro nobena opera, so včeraj prvikrat peli hrvaško Albinijevo opero „Maričon". Melo-dijoznost opere je očarala občinstvo. Albini je s to opero pokazal, da je globoko prodrl v narodovo dušo, spozna se takoj, da je zvesto prisluškoval narod in narodovo čuvstvo vlil v glasove. Narodova duša govori iz vseh melodij. Albini ima glasbo v polni oblasti, ljubko se igra z glasovi. Tudi mrzla srca mora ogreti „Maričon". Posebno krasni nastopi zborov so polni pristne narodne melanholije in nabožnosti, a tudi narodnega junaštva in veselja. Pravi zaklad narodnih glasbenih motivov je v „Maričonu". Poleg zborov so elektrizirali občinstvo posebno dvospevi neizrečene miline, samospev Plai-sanca in sekstet velike umetniške vrednosti. Orkester je tudi v polni skladateljevi oblasti. Tudi tu je polno življenja, polno prave poezije. Občinstvo je opetovano poseglo vmes s svojim odobravanjem in klicalo na oder pevke in pevce, o katerih moramo izreči, da so se to pot res potrudili in nas zadovoljili, kakor še nikdar doslej. Občinstvo je burno klicalo skladatelja Albinija na oder. Mi le želimo, da bi bil včerajšnji večer pokazal „Dramatičnemu društvu" pot do številnejših slovanskih oper na slovenskem odru. „Maričon" ima toliko muzika-ličnih lepot, da bo pač stalno na repertoirju naše opere, in prepričani smo, da bo opera, čim večkrat jo bodo predstavljali, tem bolj navdušeno sprejeta. Jutri se opera ponavlja. O vrednosti njeni bomo še govorili. Pohvaliti je izrečno tudi režijo. * »D o m i n S v e t« St. 11 ima to le vsebino: Nesrečno zlato! Povest. Spisal B}g-dan Voned. (Dalje) — Pod južnim solncom. Potopisne črtice. Spisal Ksaver Meško. — Trtje in povrtje. Zložil Anton Medved. — Alkoholova kuga. Najnovejši podatki o alkoholizmu. Priobčil Jurij Trunk. (Konec.) — Ob tiBtem joku . . . Zložil Cvetko Slavin. — Samostanska lilija. V spomin svojega slovesa b posevske ravnine zložil Silvin Sar-denko. — »Smo pa le mož!« Novela. Spisal F. S. Finžgar. (Dalje.) — Jesen se budi. Zložil Roman Romanov. — B jrze in borzni posli. Opisal Albert Z>iideršič. — Francesco Robba, ljubljanski meščan in kipar. Njegovo življenje in umetniško delovanje. Sestavil Viktor steska.— In danes je lep dan. Zložil Cvetko Slavin. -— Ali ima človek kaj moči do vremena? Spisal prof. dr. Simon bubic. — Književnost: slovenska književnost. Hrvaška književnost. Bolgarska književnost. Češka književnost. — II. slovenska umetniška razstava. Spisal dr. E L. — To in ono : Naše slike. Petdesetletnica c. kr. državne višje realke v Ljubljani, spisal dr. M. O. Fran Naval v Pragi. Domača umetnost. združenje zagrebških javnih knjižnic. Ljudska izobrazba na Hrvaškem. Hrvaška tiskana knjiga iz leta 1592. Boli Hrvatje. Gavrilo Vitkovič. Ignjat D*mič. »Srpska knjiga«, srbsko narodno pesmi. »Znameniti brbi XIX vijeka.« Srbska zgodovina. »Druitvo srpskih književnika i umjetnika«. Raz iakavanja v Makedoniji itd. — Slike: Smrt Andreja Tenczynskega. Slikal Jan Matejko. Slike iz Belgrada: V Topčideru. Mesto v Topčideru. kjer ao ubili kneza Mibajla. Kraj zarote proti knezu Mibajlu Spomenik kneza Mihajla. Ulica kneza Mihajla. Kraljevo srb ako narodno gledišče. Lovska biša v Topči-deru. Robbova hiša v Ljubljani. Desni ke-rub na glavnem oltarju pri sv. Jakobu v Ljubljani, hklesal Fr. Robba. Levi kerub na glavnem oltarju pri sv. Jakobu v Ljubljani. Izklesal Fr. Robba. Glavni oltar pri sv. Jakobu v Ljubljani. Izklesal Fr. Robba. Vi-njete. C. kr. državna višja realka v Ljubljani. Mihael Peternel. Emil /nla. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani Tovarno klobas zaprli so v Libanu. V tovarni so se iz živali i. ki so poginile, izdelovale klobase. — Nadškofom v K o 1 i n u je imenovan naslovni škof Fischer. — U m r 1 je v Celovcu gimnazijski profesor Kempf. — Damazbrado. katero se ]e videlo v cirkusu Barnum & Bailey, Annie Jones, je v dobi 36 let umrla v New Yorku. Sestanek francoske katoliike mla-deii je bil prednji teden v Montaubanu. Prišlo je 350 delegatov od 110 katoliških društev. Razpravljali so posebno sociološka vprašanja. Za tem društvenim sestankom pa je bil velik javen ljudski shod. Narodno gospodarstvo. Razpis dobave usnja. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornioi v L ubljani, da se brdo dno 21 nov. t 1. pri vojnem ministrstvu v Bruslju sprejemale ponudbe za dobavo usnja, katero se potrebuje v prvem polletju 1903 za obuvala armade. Prepis dobavnega razpisa, iz katerega je razvidna množina usnja, ki jo je dobaviti in natančneji pogoji, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razgled. Mojnarodnl ielesn. vozni listi. Glasom odloka c. kr. finančnega ministerstva z dne 24. septembra 1902 d. z. št. 190 so se smeli internacionalni vozni listi, vpeljani z min. odredbo z dne 11. decembra 1892. porabljati samo do vštetega 9. oktobra 1902. — Do tega časa neporabljeni stari internacionalni vozni listi se lahko, v kolikor še niso popisani, do 30. aprila 1903 zamenjajo pri za to določenih prodajnih uradih (ces. kr. dež. plačilni urad v Ljubljani in davčni urad) za nove vozne liste, ki so vpeljani z navedenim dodatnim dogovorom. Stari vozni listi, na katerih je že kaka tiskana ali pisana bilježba in kateri še niso bili od strani železnice uradno rabljeni, se lahko zamenjajo za nove liste tekom istega roka, toda le, če se spolnijo zadevni predpisi in se vplača pristojbina za tiskovino v znesku 2 vin. za komad. Po 30. aprilu 1903 se stari internacionalni vozni listi ne bodo več zamenjavali. JOra&tvah. (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.) Bilančni izkaz za mesec oktober 1902: Activa: Gotovina v blagajni 28 98078 K, naložen denar 537 497 57 K, posojila 3,326 51716 K, vrednostne listine 6200 kron, nepremičnine 43.293 09 K, prehodni zneski 1304 59 kron, inventar 1219 08 K, zaostale obresti 31.de-rembra 1. 1901 38 774 62 K. Passiva: Za družni deleži 24.188 kron, hranilne vloge 3,789 870 K, reservni zaklad 66 32034 K, pokojninski zaklad 5376 23 K, predplačane »bresti 31. decembra 1. 1901 13 594 30 K. Upravno premoženje 3,985 786 88 K, denarni promet 15,091457 94 K. (Prostovoljno gasil, društvo Vič -Gline e) priredi na Martinovo nedeljo vinsko trgatev, v novo zgrajenem salonu svojega društvenika Martina Podgoreloa. Ker je čisti dobiček namenjen za vstanovitev podporne zaloge gasilnega društva Vič Glince, vabimo zatoraj vse prijatelje gasilnega društva na prijazni izlet na Glince, ki je dobro vrejena pot za cesarskim gozdnim vrtom proti rožni dolini, kjer se i ode vršila vinBka trgatev. Odbor. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 15 do konca oktobra poslali prispevke o. n. gospoda in društva i Upravništvo „S1. ....." "" " ■•••". CU,r«nCa« Tsaroaa- noou iv, ureanisivo ----- 3L 41 K, poštni ravnatelj M. Sorli v L;ub-iiani ob Ugodni rešitvi pravične zadeve 50 K, Lapelan Fr. Gomilšek pri Sv. Lenartu y Slov. goricah nabranih 8 K, podružnica za Rožek 27-50 K, prof. dr. Fr. Ilešič v Ljubljani »narodno gospodarstvo pri šolskih zvezkih« 2 K, podružnica za Velikovec in okolico 25 70 K, tovarnar Ivan Jebačin od kave 200 K. — Družba je imela meseca oktobra 1280 98 K dohodkov in 4885 54 K stroškov; vsi letošnji izdatki (do 1. nov.) pa presegajo prejemke za 183199 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za Dijaški dom v«-elju (Iz kaz XI) so nadalje došli naslednji prispevki: Cisti prebitek veselice v Radečah 20 K, J. V. v Celju 15 v, slavno bralno društvo v Žtčah 26 K, brežiški rodoljubi z geslom : »Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača« 209 K, slav. županstvo na Ljubnem v Sav. dol. 20 K. g. Fran Kolenc, veleposestnik v Iy«n)u, 7 K, slavno katol. bralno društvo v Št. Jurju ob juž. žel. znesek, katerega je nabrala gospodična Gu'in na občnem zboru 10 K 80 v. g. Terezija Veršič v Ljutomeru 5 K, g. Evstahij Kobal, odvetniški uradnik v Šmarju pri Jelšah, nabral v ve seli družbi 16 K, g. Žužek Fran, inženir v Ljubljani, povodom 501etnice ljubljanske realke 100 K, g. Viljem Polak, inženir v Tržiču, namesto udeležbe 50!etnice državne realke v Ljubljani 200 K, č. g. ZdolSek Andrej, župnik pri Sv. Štefanu, 20 K ; vesela družba v vinogradu g. dr. Dečko ta v Voj-niku 28 K 62 v, gg. mag pharm. v Gradcu 11 K 11 v, g. Andrej Golob v Koprivnici 2 K. vesela družba v vinogradu g. dr. Bren-čiča 5 K. g. Gregorinčič Martin, krojač v C?lju, 2 K; v veseli družbi v vinogradu g. dr. Serneca nabrala gospa dr. Dečkova 39 K 20 v, g. Anton Cvetko, trgovte v Podčetrtku, 10 K; župan Drofenik, tajnik Marš. v Šmarju, 3 K. V tem izkazu vkup 741 K 88 vin. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 7. 110V. Vlada ima tudi z novo vojaško predlogo veliko zadrego. Stranke se ji upirajo. Nemška ljudska stranka, Vsenemci in Lahi so se odločno izjavili proti njej, ker bi preveč obremenila davkoplačevalce, češki radikalci pravijo, da jo bodo obstruirali. Jugoslovani so tudi proti njej in bodo postopali proti vsakim večjim vojaškim bremenom v smislu dr. Šusteršičevega govora v delegacijah. Dunaj, 7. nov. V okraju Favoriten je danes ožja volitev med Adler jem in Prochasko. Agitacija na obeh straneh silno živahna. Na več krajih so se volivci dejansko spoprijeli. Najprej je prišlo mirit 400 policistov, pozneje so poslali po vojaštvo, da vzdržuje red. Socialisti, liberalci in nacionalci se grozno trudijo, da bi ohranili vsaj ta mandat. Dunaj, 7. nov. (C. B.) Zbornica nadaljuje razpravo o Koerber je vi izjavi. Poslanec Bi a n ki ni označuje kot sad protislovanske vladne politike brezmejno poželjivost Italije, ki jo podpira italijanska propaganda v Dalmaciji. Govornik omenja zadnjih potovanj italijanskih politikov ter našteva krivice, ki se gode Hrvatom v narodnostnem oziru Dunaj, 7. nov. V mladočeških krogih se govori, da se na odločilnem mestu že premišljuje, kaj bi bolj kazalo: Ali razpustiti državni zbor, ali žrtvovati Koerberja. Koerber je rekel proti nekemu poslancu, da mora biti do srede novembra položaj izčiščen, drugače o d g o d i zasedanje državne zbornice. Dunaj, 7. novembra. Položaj je do skrajnosti napet. 31 nujnih predlog je že v zbornici, in Cehi donašajo še vedno novih. Vlada uvideva da je proti volji Cehov nemogoče zborovati. Čehi pa so nevpogljivi, ker upajo, da vržejo Koer-berjev kabinet. Zoper vojaškoy predlogo se je izjavilo že več strank. Češki narodni socialisti in vsenemci so sklenili vojaško predlogo obstruirati. »Slovanski cent rum" je odločno proti vojaški predlogi, ker ista nasprotuje ljudskim koristim in bi obremenila ljudstvo. Tudi zmerne stranke, med njimi „Katoliški centrum", izražaje težke pomisleke zoper vojaško predlogo. Dunaj, 7. novembra. Vsenemški poslanec StC; n je vložil interpelacijo, ako je res cesar Franc Jožef za časa južnoafriške vojne se izrazil in deloval v korist Angležem proti Burom. Dunaj, 7. nov. „Zeit" poroča, da je za pravosodnega ministra določen predsednik zaderskega višjega deželnega sodišča Gertscher. Šoštanj, 7. nov. Okrajno glavarstvo Slovenji gradeč zadnji trenutek imenik volileev predrugačilo. Vkljub silnemu pritisku slovenski kandidat dr. Alayer 40, nasprotnik 37 glasov. Pri zadnjih volitvah naš 35, nasprotnik 37 glasov. Maribor, 7. novembra. Pri občinskih volitvah v Orehovi vasi pri Mariboru Slovenci zmagali. Nasprotniki so z vso silo hoteli vzeti to občino. (»radcc, 7. nov. Italijanski dijaki so skleniti, da zapuste Gradec in gredo v Inomost študirat. Nemir med dija-štvom je velik. Umrli so: 3. novembra. Stanko Stucin, pozlatarjev sin, 7 mesecev, StreliSke ulice 15, dyspepsie. 4. novembra. Valentin Dobnikar, posestnik, 67 let, Pred konjušnico 4, kap — Marija Berčič, zasebnica, 29 let, Poljanska cesta 18, napaka srčnih zaklopcev. V bolnišnici: 2. novembra. Ahac Hiti hlapec, 20 let, jetika 3. novembra Karol Ahačie, zasebnik, 38 let, jetika. Durittfska borza dn6 6. oktobra. 'kupni državni dolg v notah.....100" 10 Skupni drtavni dolg v »rebru..........100 80 4.»atrijska zlata renta 4*............120 55 kvstrijska kronska renta 4*.....100 la Ogerska zlata renta 4*..............120 40 Jgersk* kronska renta 4 *,.... . 97 60 ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15 60 Sreditne delnice, 160 gld..............670 60 (iondo1« vista.........[ [ 239-171/ S«mSki dri. bankovci za 100 nem dri.velj. 116-921/! $0 mark......................23 40' iO frankov (napoleondor).....19 07 Italijanski bankovci ...'...,, 96 10 •1 kr. cekini...........11-33 Sfcitiie 7"10 Ure« srednji......... 6-60 > 6 65 fižol............6-75 . 12-— Meteorologidno porodilo. Višina »ad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0 ki 1 a ' Cm op»- 3 i i»»»dj» Stanj« ; Tempe-tiaro- j l at ur. meti-« j po t ram. Coisijn Votr.ri Neb« 'h i*: a- » C| 9. iveiS. 739-4 | 6-2 sl. sever megl.rosa ---- 2-7 •j j 7. zjiur. i2. popol. 739 4 1 6-3 73b'7 | 9 7 sl. sever sl. jvzh mogl.rosa oblačni Najboljše čistilno sredstvo je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhmsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta ln okna. Dob va se pri tvrdki BRATA " v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naroČila proti povzetju. b24 6 12-5 Zahvala. 1244 1~1 Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naSega iskren-jljublje-nega sina, oziroma brata, strica in svaka, I gospoda Frančiška Mathiana kukor liuli za darovane krasne vence in častno spr in.tvo pri pogrebu izrekamo vsem prijatelj--,i i-i znancem, dalje častiti duhovščini in 8i.*«:iski čitalnici iskreno in najtoplejša zahvalo G r ja ŠiSka, 5. novembra 1902. Žalujoči ostali. armonij s premikajočo klavijaturo, rabljen samo jedno leto, se po ceni proda. Oglasiti se je v Trstu, Molino piccolo Št 1., I.r med 10. in 1». u o dopoldne. 1855 2—1 prodajalnica za branjerijc ali drage cbrt v Truberjevi ulici št. 2 tik Sv. Jakoba mosta je takoj oddati. Pojasnila v 2 nadstropju v t osti hiši pri gospodarju. 12Č2 3-2 Gostilna- Lepi ero8tilniSki prostori tik nove sod-nije se oddado s 1. februarjem 1903 pod ugodnimi pogoji v najem Natančneje s? poizve pri Aug. Jenkotu, pekovskem mojstru v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 7. "K 3-2 J^ouosti v ZQ dame najnovejše parile irj berolinsKe modele priporočata po najnižji ceni Gricar § ftjcjac Ljubljana, prc9 otrobe ir> D$eb oblačilni!} predmetov, llti^treuani ceniki za^tenj in franke