SVETOGORSKA -c^o iCRML JICA 1q«Q ì*jsjzf mesečnik svetogorskega svetišča Stanko Stanič: Marijina svetišča v naši deželi 1. Vitovlje Čavensko . pobočje od Lokav-ca do Ozljana je nudilo v poznem srednjem veku, ko je bilo vojskà in roparskih pohodov v izobilju, Vipavcem lepa zatočišča, ki so se izoblikovala posebno v turških roparskih pohodih s časom zgradili utrjen tabor in kapelico Matere božje. To bo tudi zgodovinska resnica, samo čas je težko določiti. Današnje svetišče v čistem gotskem slogu bi znalo biti iz 15. stoletja. Še danes ohranjena lina starega zvončka nam dokazuje izredno starost te kapele. Zvo- Milostno podobo nesejo duhovniki grgarske dekanije. v varna gradišča s cerkvico na sredi. Pod Čavnom se v višini okrog 500 m nad morjem nahajajo nekdanji tabori s cerkvicami sv. Urbana nad Lokavcem, sv. Pavla nad Vrtovinom, sv. Mihaela nad Šempasom in Matere božje na Vitovljah. Razen najstarejšega sv. Pavla, ki je v razvalinah, samujeta še danes sv. Urban in sv. Mihael, v veliki časti pa je še vedno Mati božja na Vitovljah. Vitovlje stojijo na strmem 606 m visokem hribu pod Trnovsko planoto. Razgled je od tukaj zelo lep; kakor knjiga je pred teboj odprta Vipavska dolina s Krasom v ozadju, na desno se pa odpira Gorica in furlanska nižina. Hrib je sicer prava kraška goličava, le v ozadju je lep borov nasad. Vznožje hriba pa obkrožajo plodni vinogradi. Ljudsko izročilo pripoveduje, da so se semkaj zatekali okoličani v prastarih časih, ko so vojske hrumele skozi dolino, ter si nova os je namreč tekla na ka-menitem stojalu in se s časom zarezala na obeh straneh nad eno ped globoko v kamen. Koliko let je moral zvonček teči, da se je tako globoko zarezal! Danes je ta lina pokrita s soho Marijinega oznanjenja. Obzidje starega tabora še danes kljubuje zobu časa in se vleče okrog globokih prepadov. Do zadnjih časov so imele nekatere premožnejše družine iz doline v tem obzidanem taboru svoje suhote in še koncem prejšnjega stoletja se je valjala po zakristiji dolga topovska cev iz železa, ki so jo pozneje prelili v možnarje. Posebno dobro in pogosto so služjle Vitovlje v času turških napadov, kar priča še danes med ljudstvom živo ohranjeni spomin na te čase. Prvega turškega jezdeca, ki se je približal vitov-skemu obzidju, je Mati božja pahnila čez pečevje. In v Črni-čah je vprašal kmeta turški poveljnik, kažoč s sabljo na Vitovlje: »Jeli kdo v onem varošu?« Za odgovor mu je kmečki strel Milostna podoba je prišla do slavoloka pri solkanskih koloncah. odnesel z glave fes: »Lopež, kaj me varaš?« Ugotoviti moramo tudi dejstvo, da niso vitovske utrdbe in stavbe bile nikoli plemiška ali deželna last, pač pa so do danes kmečka posest. Kmet je tabor sezidal, vzdrževal in branil. Današnja cerkev na Vitovljah je 21 m dolga in 16 široka ter posvečena Brezmadežni. Iz zi-dovja samega razbereš, da je bila dvakrat podaljšana in prezi-dana. Leta 1616. imenujejo listine nekdanjo kapelico cerkev. Pred to letnico moramo torej postaviti prvo povečanje stare kapelice. Ker je bila na enem stranskem oltarju letnica 1682, bo to tudi leto, ko so cerkev drugič in poslednjič povečali in ji dali današnjo obliko. Kakor poroča drugi napis, je bil takrat Štefan Smet za ljudskega župana in Andrej Budin cerkveni stavbenik. Današnja cerkev ima tri kamenite baročne altarje. Zanimivo je dejstvo, da so vsi trije oltarji posvečeni Devici Mariji. V glavnem oltarju je soha iz lesa. ki predstavlja kronanje Marijino: Bog Oče in Bog Sin držita srebrno krono nad Marijino glavo, na vrhu pa plava v podobi goloba Sv. Duh. Nekoč je bil tudi ta upodobljen v moš- ki osebi, pa je to prepovedal ob prvi kanonični vizitaciji škof Attems v II. polovici 18. stoletja. Druga slika je na platnu in predstavlja Marijo med angeli. Preko trona je pritrjena vrvica z raznimi spominskimi obeski, ki zgovorno kažejo, kako je bila nekoč ta božja pot obiskovana in kako so tukaj romarji dosegli razne milosti. Dandanes je romanje na Vitovlje omejeno na Vipavsko dolino in Trnovsko planoto. Glavno romanje in shod je na Vitovljah oba binkoštna praznika. Sosednji duhovniki imajo o-bilo posla v spovednici in pred oltarjem, da zadostijo vsem množicam naših pobožnih Vipavcev, ki v velikih trumah tiste dni priromajo na Vitovlje. Nekoliko manjši je naval na Veliki in Mali Šmaren. Vendar pa tudi ta dva praznika privabita množico pobožnih romarjev iskat moči in tolažbe k Mariji na Vitovlje. Sicer je pa cerkev oskrbovana vse Marijine praznike med letom in ima tudi drugače vsak mesec vsaj enkrat sv. mašo. Naj bi svetogorsko jubilejno leto tudi po naših manjših Marijinih svetiščih obudilo več zaupanja in ljubezni do Marije, naše Kraljice. Romarsko slovo od svetogorske Marije Že prišla je ura slovésa, pustiti je treba ta kraj... Naj solze teko iz očesa, ko gorski zapuščamo raj! Oj z Bogom, ti kličemo, Mati, ko gremo s te svete goré... »Ne nehaj ob strani nam stati!« > tej uri nam kliče srcé. O Mati, lepó je pri tebi, tu v srca naseli se mir, v telesni in dušni potrebi pomagaš, tolažbe si vir. Oj z Bogom..... Prišli smo iz solzne doline, kjer srečo razjeda nam greh; zdaj vračamo s svete višine domov se po novih potéh. Oj z Bogom..... Pri delu, molitvi, o Mati, podpiraj nas vedno ljubo, pomagaj nam izvojevati si blaženo, večno nebó! Oj z Bogom..... te svetogorske zgodovine IV. Doba Obnovitev svetišča I. 1793 Leta 1792. je zasedel cesarski prestol Franc II., ki je skušal zaceliti rane, ki so jih bile zadale svobodi katoliške Cerkve zmote prejšnjih let. Vladarjeva blago-dušnost je osrčila goriško starešinstvo, duhovščino in ljudstvo, da so sklenili prositi za dovoljenje obnovitve božje poti na Sveti gori. V Solkanu je takrat bivala zelo pobožna in premožna gospa Valentinčičeva, ki jo je srce zelo bolelo radi razdejanja na Sveti gori. Prisrčno je molila k Bogu, da bi se staroslavna božja pot spet obnovila. Božja previdnost pripelje nekega dne v njeno hišo grofa Edlinga iz Ajdovščine. Gospa začne grofu razkrivati svojo veliko žalost radi zatrtega svetišča. Bolest jo je premagala, da je pred grofa padla na kolena in ga milo prosila, naj se obrne do sina, ki je bil dvorni svetnik na Dunaju, da bi izpo-sloval pri cesarju Frančišku II. dovoljenje za obnovitev božje poti. Grof jo usliši in takoj sestavi spomenico, ki so jo podpisali mestni župan, mestni župniki, mnogi duhovniki in plemiči. Spomenico je na Dunaju grof Edling takò krepko podprl, da je v kratkem prišel iz dvorne pisarne goriškemu glavarstvu nalog, naj o tej zadevi nemudoma poroča. Prosilci so se obrnili do tedanjega glavarja Rajmunda Thurna in ga prosili, naj blagovoli ugodno poročati. To je gla- (Nadaljevanje.) var s solznimi očmi obljubil, kajti tudi njemu je bilo svetišče zelo pri srcu. Z baronom Okta-vijem Terzijem je sestavil dobro utemeljeno poročilo, ki ga je podprl tudi tedanji škof Franc Filip grof Inzaghi. To poročilo so na Dunaju tako ugodno sprejeli, da je že 15. februarja 1793 izšel sledeči najvišji odlok, ki ga je c. kr. okrožno komisar-stvo v Gorici vročilo 14. marca 1793 mestnemu magistratu: »Mestnemu magistratu v Gorici. Prošnjo župana, mestnih župnikov, mnogo duhovnikov in o-količanskih občin, ki jo je tudi vis. okr. glavarstvo ugodno podprlo in do cesarskega dvora napotilo, da bi se smela sedaj v Solkanu češčena podoba blažene Device Marije v podrto cerkev na bližnji Sveti gori prenesti, je Nj. Vel. z odlokom najvišjega dvornega direktorija od 15. fe- bruarja, hoteč splošni želji u-streči, milostljivo uslišalo in obenem ukazalo, da se morajo stroški za obnovitev in prihodnje vzdrževanje cerkve pokrivati s prostovoljnimi darovi, ker verski zalog ne more prevzeti tega bremena, kajti, doneske duhovnikov vračunivši, komaj najpotrebnejše stroške krije; tudi se ne sme ljudem sila delati in tudi se ne smejo delati zbirke v pravem pomenu. Ta cesarski odlok se daje s tem magistratu na znanje vsled naredbe vis. okr. glavarstva z dne 7. - sprejete 13. t. m. Od c. kr. komisarstva v Gorici 14. marca 1793. Brž nato so ustanovili v Gorici odbor štirih članov, ki je imel nalogo, da vodi obnavljanje svetišča. Ta odbor je razposlal no deželi že 4. maja sledečo o-krožnico: Procesija se razvija. Goriška dekleta ji pesem pojo. • »Ker so naš pobožni cesar Frančišek II. z najvišjim gori-imenovanim odlokom blagovolili splošni želji prebivalcev tega mesta in sosednjih občin ustreči ter se sme staroslavna božja pot na Sveti gori obnoviti, naznanjamo s tem to milost v splošno veselje in tolažbo preblaženi Devici vdanih duš, da bi vsi navdušeni pomagali to svetišče prenoviti, bodisi s prostovoljnimi ro-botami, bodisi s tem, da podarijo najpotrebnejši material, ali z denarnimi prispevki. S posebnim zaupanjem se pa pri tem podjetju zanašamo na gorečnost č. duhovščine, ki jo vljudno prosimo, naj blagovoli svoji skrbi izročene vernike osrčevati, da bodo z velikodušnimi darovi podpirali obnovitev svetišča. Neštevilni verniki so v tem svetišču milosti prosili in jih tudi zadobili; to spričuje izredna gorečnost, s katero je pobožno ljudstvo te kronovine od pam-tiveka v obilnem številu ta sveti kraj obiskovalo; priča vdano čaščenje, ki ga je neprenehoma toliko ptujcev iz daljnih dežel tej čudežni podobi izkazovalo; priča nedavno izražena splošna želja toliko duhovnov in vseh svetnih stanov, da bi se prejšnja božja služba in prejšnje češčenje Matere božje na Sveti gori obnovilo. Čeprav je namreč Bog povsod pripravljen uslišati vsakogar, ki ga z živo vero kliče na pomoč, si je vendar odbral ta kraj, kjer je pripravljen deliti neštevilne milosti po mogočnem in uspešnem posredovanju svoje preljube Matere. Ne moremo si misliti, da bi ne hoteli obnovitve tega svetišča na vso moč podpirati tisti, ki so nekdaj to sveto, za našo vero prečastno prizatievafije podpirali. Nadejamo se temveč, da bodo prostovoljne ponudbe velikodušnih darov njih dejansko pobožnost kazale in o njihovem živem verskem čutu sijajno pričale. Treba nam je tega posebno v današnjih časih, ko potrebujeta država in naša sv. vera mogočnega varstva naše velike pri-prošnjice bolj ko kdajkoli poprej. Bojimo se, da ne bi žalili Nova sv. maša v Komnu. — V nede» ljo 2. julija je v domači Cerkvi v Kom« nu prvič daroval sv. mašo č. g. Bernar» din Godnič. Velika slovesnost, ki si jo naši kraji, hvala Bogu, še vedno štejejo v izredno čast, in lepo vreme sta priva» bila vernike od blizu in daleč, tako da se je nabralo ljudi za dve cerkvi in je bila sicer prostorna komenska cerkev premajhna. Novomašniški govor je imel č. g. dr. Franc Močnik, profesor in stol» ni vikar v Gorici. Sveto daritev je lepo spremljal domači cerkveni pevski zbor. —• G. novomašnik, ki je bogoslovne nauke dokončal v Bologni, j« iz trdne kraške hiše, ki je dala Cerkvi že mno» go vnetih duhovnikov. Zadnjih sto let (od 1. 1838. dalje) je vedno imela kakega živečega člana duhovnika. Sedaj ima gorečnosti dobrih katoličanov in njih srčne želje po obnovitvi svetišča, ako bi še nadalje njih srca izpodbujali k radodarnosti. Zato naznanjamo kar ob kratkem način, kako se naj mili darovi nabirajo, da se čimprej doseže težko pričakovana obnovitev svetega templja. V Gorici so določeni štirje voditelji: č. g. Jožef Gironcoli pl. Steinbrunn, Jožef Valogini, mestni sodnik in rektor, g. Ivan Dominik Zoratti in Ivan Parkar, pri katerih se more vsakdo oglasiti, da se njegova ponudba zapiše, ali denarni znesek proti prejemnici izroči. Od mesta oddaljeni naj se obrnejo do svojih čč. gg. župnikov, ki jim popolnoma zaupamo; ti bodo ljudstvo k službi vzvišene Matere božje izpodbujali, ponudbe in denarne zneske sprejemali, zapisovali, pobotnice izdajali in zneske vsak mesec kateremu izmed gg. voditeljev v Gorico pošiljali, ki jim potem zavoljo reda vsakikrat pošlje pobotnico. V Gorici, dne 4. maja 1793.« (Nadaljevanje prihodnjič) dva, a upanje je, da se ta lepa vrsta ne bo prekinila, temveč se bo nadaljevala v večjo čast božjo in v duhovni blagor vernikov. Dve srebrni maši. — Dne 16. julija sta praznovala dva naša ugledna župni» ka petindvajsetletnico svoje*' prve sv. maše: g. Ciril Sedej, župnik v Števerja» nu, in g. Štefan Podberšček, župnik v Šljaku. Prvi je obhajal svojo slovesnost doma v Števerjanu, kakor so to želeli njegovi duhovljani, drugega so njegovi sovaščani povabili v rojstno vas v Des» kle. — Števerjanska cerkev se je za to priliko okusno okrasila s cveiiem in cer» kveni pevski zbor se je požrtvovalno pripravil, da je z dostojnim petjem dvig» nil lepo cerkveno slavje, katero je z g, biljanskim dekanom na čelu počastila lepa vrsta sobratov. Slovesnosti primer» no pridigo je imel goriški stolni vikar g. dr. Fr. Močnik, ki je s svojo kleno be» sedo ogrel vse vernike, ki so napolnili obsežni božji hram. Ker je bil ta dan tudi običajni domači cerkveni praznik sv. Mohorja in Fortunata, so prihiteli še številni sosedje, da so skupaj s Šte» verjanci obhajali pomembni jubilej. Fa» rani, zlasti mladina, so se res vneto po» trudili, da so izkazali svojemu župniku» srebrnomašniku vso hvaležnost za pie» menito delo, ki ga že 18 let vrši med njimi. Desklani, ki so želeli, naj njihov ro» jak praznuje svoj srebrni jubilej v nji» hovi sredi, so se potrudili, da je bil le» tošnji šmohorski sejem radi izrednega dogodka res nad vse lep in slovesen. Odeli so cerkev v praznično obleko in postavili okusen slavolok. Cerkveni pevski zbor se ni plašil nobenega truda, slovesna sv. daritev je bila zato res e» na sama goreča prošnja, naj nebeški Oče ohrani in blagoslovi dragega slav» ljenca. Tudi do zadnjega kotička na» polnjena cerkev je v pobožni radosti uživala lepo petje. Srebrnomašniku se je pri njegovem izrednem slavju pr.'» ■ družil novi g. kanalski dekan z vso de» j kanijsko duhovščino in tako izpričal že» j Ije in voščila domačinov in vseh dobrih vernikov. — Obema srebrnomašnikoma kličemo: Na mnoga leta, vsaj do zla» te maše! Štiridesetletnico mašništva so obhaja» li 23. julija sledeči gospodje: msgr. de» kan Ivan Kunšič v Cerknem, g. župnik Miha Kragelj v Šempasu in g. župn k Karol Oblak v Gorjanskem. Vsi trije še krepko nosijo težo dušnopastirskega de» la. Naj jih Bog ohrani zdrave pri uspeš» nem delu do zlate maše! Zlata maša bo v Biljani 30. julija. Da» rovai jo bo goreči in mladeniški gospod dtkan Josip Kos. Domačini bodo goto» vo spet pokazali, kako silno cenijo in ljubijo svojega dušnega pastirja. Bog ga j živi!1 Prvo sv. obhajilo in duhovne vaje za fante. — Iz Štanjela na Krasu smo pre» jeli lepo poročilo o prvem sv. obhajilu, ki se je tako lepo izvršilo, da je vsa du» hovnija g. župniku hvaležna za izpod» budno pobožnost. — Dopisnik se s hva» ležnostjo spominja tudi fantovskega ro» manja na Sv. goro in meni, da bi bili fantje in vsi ljudje popolnoma drugačni in mnogo srečnejši, ako bi se šole du» hovnih vaj mnogo bolj posluževali. Prav posebno obžaluje, da mnogi starši otro» kom bolj branijo hoditi k duhovnim va» jam kakor pa po grešnih poteh. Taki starši se kajpada ne zavedajo silne od» govornosti za svoje otroke pred Bogom! Duhovniška vest. — Čepovan je do» bil novega dušnega pastirja g. Ivana Kretiča, ki je doslej služboval v Koj» skem. Novi župni upravitelj, ki je pri» spel v ponedeljek 17. julija popoldne v spremstvu g. dekana msgr. I'ilipiča in dekanijske duhovščine, je bil slovesno in radostno sprejet. Čepovanci so mu postavili več slavolokov :n okrasili tudi župno cerkev ter se v velikem številu udeležili prvega njegovega sv. blago» slova. Želimo novemu čepovanskemu gospodu obilo sreče in uspehov na no» vem mestu! Ženskega romanja na Sv. goro 19. in 20. julija se je udeležilo lepo število žen. Spet smo videli, kako koristna so romanja za posamezne stanove. V vsa» kem pogledu so bile žene dobro po» strežene. Slišale so tri pridige, ki so bi» le popolnoma prikrojene njihovim sta» novskim potrebam, opravile so lepo sve» to spoved, bile glede prenočišča in v gostilni dobro postrežene — in zato res zadovoljne. Takih romanj bi moralo bi» ti več, kajti njihov duhovni sad je ne» primerno večji kakor romanj ob veli» kem navalu vernikov. — Seveda je v tednu udeležba nekoliko težka. Toda te težave je treba premagati in začeti mo» ramo misliti, da ima tudi duša gotove pravice in da moramo tudi zanjo nekaj žrtvovati. Le z žrtvami se dosežejo ka» ki dobri in trajni sadovi. — V tem mne» nju nas je potrdil neki kraški fant, ki nam je pisal lepo zahvalno pismo za fantovsko romanje. Nove orgle. — Župna cerkev v Sv. Križu na Vipavskem je dobila nove, krasne orgle. Imajo 2 igralnika in 10 po» jočih registrov. Stanejo 30 tisoč lir in jih je izdelala tvrdka Benz v Gorici. Velik del stroškov so na pobudo doma» čega g. župnika Simčiča, ki je bil duša vse zamisli, krili požrtvovalni faram. Pri blagoslovitvi je imel lep nagovor domačin g. župnik Stanko Stanič iz Podgore, igral je pa naš mojster in skla» datelj g. župnik Vinko Vodopivec iz Kronberga, ki je delo zelo laskavo po« hvalil. Ob tej priliki je imel krepki do» mači cerkveni pevski zbor v nabito pol» ni cerkvi koncert, ki je sijajno uspel in so vsi farani svojim pevcem za res umetniški užitek, ki so ga doživeli, is» kreno hvaležni. Srečen biserni par. — V nedeljo 25. junija so praznovali v Kanalu pri slo» vesni sv. maši ob desetih biserno po» roko 82 letnega Štefana Vidica in njegove 81 letne žene Ane, rojene Bav» daž, ki sta še oba pri dobrem zdravju. Slovesnosti se je udeležilo vseh sedem živih otrok s kopico vnukov m pravnu» Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc) Vrt Marijin Pesem o Materi (Nadaljevanje.) TRPLJENJE SE BLIŽA. In Mariji so dohajale temne vesti. Vprvič je njeno srce vztrepetalo od strahu za Sina človekovega in prvikrat se ji je pojavila strašna možnost, da bi utegnila njegovi glavi groziti nevarnost! In ljudstvo se je zdaj še tesneje zbiralo krog kralja miru. Utrujen reče nekoč Jezus svojim učencem: »Pojdite za menoj na samoten kraj v puščavi! Hrepenim po trenutku miru v molitvi!« In ponoči je sedel z njimi in z Marijo v ladjo in jadrali so po temnem jezeru k vzhodnemu obrežju ter šli v smeri proti Betsaidi-Julias, kjer je četrtnik Filip vladal z mirnejšim žezlom nego Herod. In bliže in bliže je prihajala doba, ko je hotel darovati svojo sveto kri. Nekoč reče svojim učencem: »Grem v Jeruzalem, bojevat božji boj! Sojeno je, da bo Sin človekov prestal mnogo bridkosti, da ga bodo pismarji in mogočniki izmed duhovništva zavrgli in farizeji preganjali... Umreti mora, da zopet vstane od mrtvih. Predno bo sedel na desnici božji, predno dvigne v slavi svojo glavo, je treba, da jo premagan skloni in v ponižanju pije iz potoka kraj ceste ...« Ko je Marija slišala te besede, je začutila v srcu meč; toda molče je samo sklopila oči in trepetajoče roke pritisnila na srce. Učenci pa tega niso mogli verjeti! V mislih jim je bila le slava sionskega kralja. In Peter zakliče: »To se ne sme zgoditi! Ne, to se tebi, Učenik, ne more zgoditi! Če nočeš, gotovo da se ne zgodi!« Tedaj vzplamte oči Kristusove kakor temno, viharno nebo, razsvetljeno od bliskov, in z mogočnim glasom reče: »Umakni se, satan! V pohujšanje si mi, ker tvoje srce se ne oklepa tega, kar je od Boga; ampak kar je človeško!« Vsi so se tresli od strahu. Marija rahlo položi roko na roko Sinovo, ki jo je bil zavračujoče iztegnil proti Petru, in sladka resnoba zopet zašije z božjega obličja, ki je bilo za hip razdraženo nad človeškim neumeva-njem. In Jezus reče svojim učencem: »Kedaj se koneč-no odpro vaše oči? Zakaj ne umevate, kako velika je ponižnost in kako veličastna je preprostost? Ali se še sramujete ponižanja? Kdor se sramuje mene in mojih besed, njega se bo nekdaj sramoval Sin človekov, kadar pride v svojem in svojega Očeta veličastvu in v veliča-stvu svetih angelov!« In za nekaj dni pozove Petra, Jakoba in Janeza s seboj ter jih odvede h goreči molitvi na visoko goro, ob koje vznožju je v solncu zelenela rodna Galileja in odkoder se je videlo na Libanon, porastel s cedrami, na puščavo, od solnca ožoltelo, s progami temnorjavih senc, na modrosevajoči kos daljnega morja za kipečim gorovjem karmelskim. Tu se Kristus pred njihovimi očmi izpremeni v nebeško prikazen. Jasnejši od solnca in nebes jih oslepi v svojem oblačilu, belobliščečem bolj nego bleskotni sneg na Hermonu. In senci Mojzesa in Elije sta bili z njim in v slavi je plaval med njima nad zemljo. Iz oblaka, ki so ga tvorili žarki, pa se je čul glas govoreč: »To je moj ljubljeni Sin!« In učenci so ob tem glasu popadali na obraz in bilo jim je, kakor da jih je porazila smrt in njih čuti so ugasnili. In niso se povrnili v življenje, dokler ni Kristus pristopil k njim rekoč: »Vstanite!...« Tako so ga torej videli v slavi, ki jim je o njej govoril... Kristus je šel v Jeruzalem k veliki borbi za kraljestvo. In v templju, ki je bil središče vsega Izraela, je vpričo ljudstva, pismarjev in najvišjega duhovništva v vzvišeni preprostosti slovesno izjavil, da je obljubljeni Mesija in Sin Boga samega. Vedel je, da je to prvi ko- rak k njegovi smrti, k veliki daritvi. Neizmerno rjovenje njegovih sovražnikov in protivnikov resnice je pokazalo zdaj to tudi onim, ki doslej niso slutili, kaj grozi Zveličarju narodov. Toda njegov čas še ni prišel. Jezus je zapustil mesto, ki je zmerom kamenjalo svoje preroke, in odšel zopet v samoto, kjer so se tiho soln-čili hribčki, porastli s poljskimi lilijami, kjer so molčale puščave in je neskončni obzor rdel v jutranji zarji in plamenel v zlatu veličastnega zahoda. Tam je zopet učil ljudstvo, tam je zopet delal čudeže in vlival v ranjena srca roso velikih uteh. In ojačen se je zopet povrnil v metež sovražnikov naravnost v Jeruzalem. In zopet ga je vleklo hrepenenje v puščavo, kjer je nekdaj krščeval Janez in odtam se je napotil v Betanijo, da obudi Lazarja. In to najmogočnejše izmed njegovih nadčloveških del je tako razburkalo vse ljudstvo in ogorčilo divjo druhal njegovih sovražnikov, da je bilo usodno njegovemu življenju. Sanhedrin (veliki svet) v Jeruzalemu je vztrepetal kakor v čudni vročnici. Slepo sovraštvo in hkrati nizkotni strah se je polastil duhovnih knezov in v svoji mrzki sumljivosti so blebetali: »Ta človek ima moč, da je strah! Njegovih čudežev ni konca! Tu je treba delati! Če ga pustimo, se polasti vseh src, vseh duš in vseh duhov in vse ljudstvo se mu pridruži! Kaj preostane nam?« In glas, od strahu oslabel, pristavi boječe: »In Rimljani navale na nas in ne bodo verjeli v našo vdanost cesarju! In oropajo naše mesto in ga razdenejo do tal!« Tedaj vstane predsednik velikega sveta, veliki duhoven po imenu Kajfež, ves bled, in reče z bledim, krutim nasmehom: »Umre! Odločeno je!« — Njegov glas je donel kakor sik kače. In Kajfež zopet sede ter se zavije v svoj škrlatni plašč — kakor v rdeči plamen pekla. Bilo je tiho kakor v grobu, toda vse glave so kimale mo-rilno soglasje in v podlih srcih vseh duhovnih knezov je grmel odmev besede: »Umre!« Štev. 8 svetogorska kraljica Stran 3. kov. Umrl je samo en sin, ki je bil občinski tajnik. Redko svečanost je z radostjo počastila vsa kanalska župnija, ki visoko ceni ugledni biserni par. Ker je bil g. Štefan vedno zvest pritrkova» vec, so mu ta dan kaj krepko pritrko» vali. + France Švara. — V lepem, sinjem jutru so dne 18. julija na starodavnem pokopališču v Moščenicah, ki leže v re» bri nad divnim Kvarnerskim zalivom, izročili materi zemlji izmučene ostanke g. Franceta Švare, upokojenega župniki. Sin kraške zemlje bo tam doli nad baj» nokrasno obalo, ki teče od Voloske mi» mo Opatije, Lovrane do Drage Mošče» niške, v kršnem pobočju črkal dneva vstajenja. G. France Švara se je rodil 7. julija 1874 v Gorjanskem pri Komnu. V maš» Tlika je bil posvečen 1. 1904. Služboval ja najprej kot kaplan pri Sv. Luciji in v Devinu, potem kot vikar v Šempolaju, -dokler ni 16. XI. 1920 prišel v Vrtojbo, Icjer je ostal do svoje upokojitve dne 1. nov. 1934. Pokojnik je bil zelo delaven gospod. Bil je vnet duhovnik, ki je pov» -sod, kjer je služboval, skušal poglobiti versko zavest in pritegniti zlasti mia» dino k verskemu življenju. Poleg tega je bil pa neutrudljiv javni delavec. Veliko je pisal o različnih socialnih in kul» turnih zadevah in se bavil tudi z lepo» slovjem, zlasti s prevajanjem. Tudi v verska vprašanja se je poglabljal in iz» dal mnogo svojih lepih pridig. Udej» stvoval se je tudi v zadružništvu. Po vojni, ko je prišel v porušeno Vrtojbo, se je z vso požrtvovalno nesebičnostjo vrgel v obnovo naše razbite zemlje. V Vrtojbi je po težkih bojih sezidal mo» gočno župno cerkev presv. Srca Jezuso» vega in bil potem v vojnoodškodninskih vprašanjih svetovalec vsem svojim so» bratom in vsakomur, ki se je nanj obr» aiil. V duhovniških vrstah je zato uži» val velik ugled in je bil radi svoje mo» žatosti in odločnosti visoko spoštovan. Ker že iz dijaških let ni bil posebno tr» den, ga je naporno delo izčrpalo in je moral oditi v pokoj. Iskal je zdravja tu pa tam, končno se je pred št'rimi leti naselil v tihi, prijazni Dragi Mošče» niški. Mehki morski zrak mu je del si» cer dobro, zdravja mu pa ni vrnil. Po težkem trpljenju je v nedeljo 16. julija nenadoma izdihnil. Na zadnji poti ga je spremljalo nad 20 sobratov Goriča» nov in tamošnjih sosedov. Prihitela je tudi številna skupina zvestih Vrtojben» cev, katerim se je pridružilo častno šte» vilo sodelavcev in moščenišk h domači» nov. Bila je lepa, ganljiva zadnja pot. Možu dela in trpljenja naj bo nebeški Oče bogat plačnik! Mi ga bomo ohra» nili v svetlem spominu. Smrt dobrega očeta. — V Hudajužni v Baški dolini je po daljšem, težkem bo» lehanju mirno v Gospodu zaspal g. Si» mon Kemperle, posestnik, gostilničar in trgovec. Dosegel je visoko starost 84 let. Bil je delaven in pošten gospodar in zelo dober oče, ki je vse svoje živ» Ijenje žrtvoval svoji družini, katero je skrbno vzgojil. Zelo je ljubil lepo knji» | go in dobro časopisje in si je še zad» nje mesece pred smrtjo želel poštenega čtiva. Njegova neutrudljiva pridnost ia možata značajnost sta mu priborila splošen ugled in spoštovanje. Naj mu sveti večna luč! Njegovim preostalim, zlasti našemu dragemu sotrudniku sinu g. Poldetu, naše iskreno sožalje! Nepričakovana smrt. — V Lozicah pri Št. Vidu na Vipavskem je 12. julija popoldne, zadet od kapi, nenadoma umrl kmet Jerom Zvanut. Kljub visoki starosti 81 let je bil še čil in zdrav, zato tudi še ni hotel opustiti težavne kupčije z nanoškimi sajenkami za zelje. Ome» njeni dan se je vračal s sežanskega sej» ma. Pripeljal se je že na domače dvor:» šče. Ko je hotel stopiti z voza, je nena» doma omahnil in zdrknil na tla ter kmalu nato izdihnil. Naj počiva v miru! Neprevidene smrti reši nas, o Gospod! Popravilo cerkve in biserna poroka V Štivanu pri Postojni smo imeli v nedeljo 25. junija velike slovesnosti. Otvorili smo popravljeno domačo kura» cijsko cerkev. Delo je trajalo natančno eno leto. Napravili smo novo streho na zvoniku ter cerkev zunaj in znotraj po» polnoma prenovili in okrasili. Položen je tudi nov tlak. Poudariti je treba, da sq stroške vseh popravil pokrili skoro izključno štivanski verniki. Zato so pa tudi ponosni na svojo lepo cerkev, ki ji ni enake na Pivki, Svoje veselje so po» kazali zlasti na dan otvoritve. Fantje in dekleta so cerkev lepo opletli. K de» seti sv. maši, ki jo je daroval g. dekan iz Postojne z asistenco gg. župnikov iz Slavine in Knežaka, so prihiteli ljudje z vse Pivke in se čudili lepo poslikani cer» kvi. Domači pevski zbor je pod vod» stvom domačega kurata Požarja Anto» na izvajal celotno prekrasno mašo M. Tomca: »Stop:l bom k oltarju.« Vsa slavnost je potekla v najlepšem redu. Po pravici so pravili ljudje, da niso še doživeli v Štivanu tako lepe slovesnosti. | Isto nedeljo 25. junija smo imeli v Štivanu še drugo izredno slovesnost. Po večernicah sta namreč stopila pred ol» tar 84 letni Žitko Jožef in njegova žena 83 letna Marija roj. Kalister iz Matenje vasi 15, da ponovita zakonsko obljubo, ki sta si jo dala v isti cerkvi pred 60 le» ti. Oba slavljenca, ki sta še zelo krepka in zdrava, so obdajali mnogoštevilni si» novi ter vnuki že 4. rodu ter seveda ve» liko število domačih in tujih vernikov, ki so z velikim veseljem prisostvovali redki biserni poroki. G. dekan je na slavljenca imel primeren nagovor in na» to opravil predpisane obrede. H koncu je vsa cerkev zapela zahvalno pesem. Našima vrlima slavljencema pa želimo, naj bi jima Bog naklonil še mnogo let v miru in blagoslovu. Romanje na Sv. Višarije Goriški romarji pojdejo na Sv. Viša» rije v soboto 19. avgusta ob 7. uri zju» traj. Vlak stane L. 21, korijera (od Sv. Ignacija) pa L. 24. Listke dobite v Ka» toliški knjigarni. Za vse romarje bo v Vidmu v božjepotni cerkvi »Madonna delle Grazie« sv. maša. Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo (13. nadaljevanje.) Žitko Jožef in njegova žena. Sila, s katero se naša zemlja vrti okrog solnca in svoje lastne osi Tudi to je čudovito zračunal astro» nom Braun. Sila, s katero se vrti naša zemlja okrog solnca, odgovarja sili, ki bi jo razvilo v 52 milijonih let 22.000 bilijonov konj. Sila, s katero se naša zemlja vrti okrog svoje lastne osi, pa odgovarja sili, ki bi jo razvilo 6000 bili. jonov kpnj v neprestanem delu skozi 52 milijonov let. Torej sila, s katero se naša zemlja vrti okrog solnca in pri tem vleče luno za seboj, in sila, s katero se zemlja okrog svoje lastne osi vrti, je tako velikan» ska, da ne moremo z njo primerjati no» bene še tako orjaške sile, ki jo zaznava» mo na zemlji: potresi, povodnji, viharji, tajfuni, ognjeniki, poplave itd. so v pri» meri z njo prave igračke, brnenje drob» nega metuljčka v primeri z bobnenjem največjih topov ali vodopadov. Kakšno silo razvija šele solnce, kak» šno vsa solnca in vse vesoljstvo z vse» mi njegovimi neizmernimi in neštevilni» mi telesi skupaj! Ljubi bra\ec, č: to pomisliš, se moraš kar zgroziti pred te» mi silami in ne preostane ti drugega, ka» kor da vzklikneš: Bog je silen, neizmer» no silen, a jaz sem šibak.. in se pač ne morem z njim vojskovati, kršeč nje» gove zapovedi. Kako stara |e naša zemlja Po računih velikega astronoma Brau» na je preteklo že 90 miljonov let, odkar ie je začela tvoriti trda skorja naše zemlje. Odkar se je razvila naša zemlja kot ognjena obla iz astralnih meglic, je minilo 1000 milijonov let — ;n morda je minilo že bilijon let, odkar se je zgosti» la prvotna snov vsled medsebojnega pri» vJačevanja njenih delov, t. j. odkar so se stvorile astralne megle iz atomov itd. Bog bi bil prav gotovo lahko kar naen» krat ustvaril svet v sedanjem stanju, pa tega ni storil, ampak je iz niča ustvaril atome, elektrone itd., ki so prvotna snov Tem neznatnim delom snovi je dal tako naravo in lastnosti, da se je moglo iz njih kakor samo iz sebe brez njegovega posebnega poseganja v nje» gov razvoj razviti tekom miljonov let sedanje nad vse čudovito in neizmerno vesoljstvo. Na ta način nam je Bog pač glasno povedal, da je že v večnosti na nas mi» slil, ko nam je toliko milijonov in bili» jonov let pripravljal bivališče z vsemi njegovimi čudesi. S tem, da je Bog v svojih večnih zamislih, ki pač niso člo» veške, določil za nastanek s\eta tako neizmerne časovne dobe, v katerih so se razvile vse stvari od najmanjših do največjih, je mnogo bolj razkril svojo neskončno modrost in vsemogočnost, previdnost in dobroto, večnost in pov» sod pričujočnost, kakor če bi bil kar hi» . poma vse priklical k življenju v seda» njem stanju. Želja, da bi ga razumna bitja čimbolj spoznala in vzljubila, je narekovala Bo» gu ta način stvarjenja, ki nas mora pač nagniti, da svojega Stvarnika vedno bolj občudujemo in ljubimo. Če primerjamo božje z našim tako zvanim »stvariteljskim« delom, moramo pač priznati, da Bog je neskončna sila in mi slabost sama, ki se nam nobena reč tako lepo ne poda — kakor brez» mejna ponižnost. (Nadaljevanje prihodnjič.) To in ono Zaščitnika Italije Sveti oče Pij XII. je s posebnim pismom z dne 18. junija proglasil sv. Frančiška Asiškega in sv. Katarino Sijensko za posebna zaščitnika Italije. Sv. Frančišek Asiški, slavni ustanovitelj frančiškanskega reda, je umrl 1. 1220. v 44. letu, sv. Katarina pa v 33. letu 1. 1380. Oba sta živela v zelo težkih časih. Oba sta neizmerno veliko storila za Cerkev in italijansko ljudstvo; oba sta bila tako velika in zares izredna svetnika, da moreta biti Cerkev in ljudstvo, iz katerega ju je Bog izbral, na nju prav posebno ponosna. Živimo v dobi, ki je brez dvoma silno resna in ne vemo, kaj nas še čaka. Rajni sv. oče je stavil in istotako stavi sedanji sv. oče vse svoje upanje na boljše čase le na Boga, ki ima v svojih rokah usodo posameznih ljudi pravtako kakor celih narodov. Sveti oče Pij XII., ki ljubi vse narode, a kakor vsak pošten človek prav posebno še narod, iz katerega je izšel, je v skrbi za svoje ljudstvo in njegovo versko, družabno in gospodarsko bodočnost izbral ta dva velika svetnika, ki naj s svojo priproš-njo pri Bogu dosežeta, da bo Italija, kamor je Bog postavil središče svoje neveste Cerkve, v verskem in vsakem drugem po-g'edu srečna ter da bo nudila zgled pravičnosti in ljubezni vsem drugim narodom. Kongres Kristusa Kralja Mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki se je razvil nadvse sijajno, se je udeležil tudi naš prevzvišeni g. knez in nadškof Margotti s približno 700 romarji. Prihodnjič priobčimo daljše poročilo o tem kongresu izpod peresa enega naših udeležencev. Sv. oče Pij XII. se je podal v svoje letovišče v Castelgandolfo. Sv. oče daje ob raznih prilikah svoj apostolski blagoslov »urbi et orbi« (me« slu Rimu in svetu), ki je združen s po» polnim odpustkom. Do sedaj so bili de» ležni tega odpustka le tisti, ki so bili osebno pričujoči. Sedaj je sv. oče dolo» čil, da prejmejo ta odpustek lahko tudi tisti, ki poslušajo blagoslov po radijskih aparatih, in sicer pod istimi pogoji ka» kor ga prejmejo osebno pričujoči. Ob robu milanskega mesta zidajo 14 novih cerkva, 7 jih bo že prihodnje le> to dokončanih. Ena izmed teh cerkva je posvečena v spomin na pokojnega pape» ža Ahila Rattija sv. mučencema Ahile» ju in Neriju. Vrhovno vodstvo »Dejanje sv. Detin» stva« je imelo svoj letni občni zbor v Parizu. Prišli so zastopniki Belgije, Francije, Irske, Italije, Švice in Ameriš» kih Združenih držav. Napredek v letu 1938 je čudovito velik. To leto se je na» bralo 34 milijonov frankov proti 24 mi» lijonom v letu 1937. Na Dunaju so imeli v juniju v najvaž» nejših cerkvah 17 predstav trpljenja Kristusovega. Igrali so mladeniči Kato» liške Akcije. Dunajski kardinal nadškof je ta način modernega apostolstva moč» no podpiral. Tisti čas, bilo je na spomlad in bližala se je Velika noč, je stopal Jezus po sladkosnivajočem polju in rekel svojim: »Gremo v Jeruzalem!« In odgovore mu: »Svetke praznovat?« Z otožnim nasmehom jim odvrne: »Bliža se čas, ko se izpolni vse, kar je pisano o Sinu •človekovem!« — In njegov žalostni nasmeh jim pade kakor temna senca na srca ... In vsi so molčali. Tako je nastopil Kristus poslednjo pot. In Marija je iztočila takrat svoje zadnje solze veselja in ostale so ji potem le solze žalosti, največje pod solncem. Zadnje solze njenega svetega veselja si videlo ti, ■o mesto Jeriho, mesto sijaja, ležeče v krilu vrtov, šire-čih hlad neštevilnih potočkov. In solze veselja so tekle Devici še potem v Betaniji, kjer se je Jezus ustavil, predno je šel v Jeruzalem. V Betaniji, kjer so ga v hiši obujenega Lazarja njegovi prijatelji pozdravili z nežnostjo, tako bratsko, in s spoštljivostjo, ki je tako jasno govorila, da umevajo njegovo božje poslanstvo! Na večer so ga povabili v hišo sredi vrtov. V zračni dvorani so pripravili večerjo. Ko je Jezus ležal na po-čivalnici pri mizi, vstopi Marija iz Magdale. V tresočih se rokah je imela posodo iz alabastra, napolnjeno z dišavo iz najdražje narde. In vlila jo je Kristusu na glavo in na noge, ki jih je potem brisala s svojimi plavimi lasmi. Mnogi navzočih pa. so takoj mrmrali in govorili tiho med seboj: »Čemu taka potrata? Ali niso reveži pri tem na škodi?« In Marija iz Magdale je povesila svoje plahe oči, boječ se, da jo bo morebiti tudi Jezus pokaral. On pa se nasmehlja v svoji veličini, kakor nočno nebo ob lesketanju zvezd ter reče: »Čemu žalostite Marijo s svojim govorjenjem? Dobro delo je storila nad menoj. Reveže boste imeli zmerom med seboj — mene ne. Povem vam, da je mazilila moje telo k pogrebu. Resnično, povem vam: Kjerkoli na svetu se bo govorilo