Poštnina plačana v gotovini.
itev. 1.
¥ Mubijani, dne 31 januarja 1933
XIII. teto.
Telefon štev 3040
VOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
List izhaja vsakega 25. v mesecu Rosam»* na številka I Din. — Naročnina mesečno 1 Din. R o V opisi s e n e /račajo Neirankira-ne pisma se ne spre jemajo. — Uredništvo in upravništve v Ljubljani. — Št Peterska vojašnica
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
Telefon štev. 3040

Sledni
letni občni zbor
Krajevnega odbora UVI v Ljubljani
se vrši v nedeljo 12. februarja t. 1. ob 9. uri dop. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo funkcijonarjev: predsednika, tajnika in blagajnika.
4.	Poročilo nadzornega odbora in absolutorij.
5.	Volitve novega odbora.
6.	Slučajnosti.
članstvo opozarjamo na dolžnost udeležbe. Kdor ni plačal članarine, nima pravice udeležiti se občnega zbora, zato naj vsi, ki so zaostali s članarino, isto poravnajo, da bodo smeli prisostvovati občnemu zboru.
Odbor.
Občo zbor zveze bojevnikov
V začetku decembra 1. L je bil glav-občni zbor tovariške Zveze bojevnikov svetovne vojne, ki se je vršil v dvorani hotela Miklič v Ljubljani.
Prišlo je precej delegatov krajevnih skupin, ki so se v preteklem letu po večini na novo ustanovile. Zveza bojevnikov je dobila namreč tekom leta nova pravila za celokupno reorganizacijo, katere so se nekateri funkcijonar-ii pridno oprijeli. Ustanovljenih je mno-go skupin, ki vedno pridobivajo nove
PodpSednikrtoev. Matičič,°navzoi u i vsi ostali odborniki, ki so obširne referate.
Predsednik general Maister je o ezni opravičil svojo navzočnos poslal lepo pozdravno pismo z žel. upanjem, da bo zamogel biti na pri njem taboru, ki bo skoro gotovo z na Brezjah, navzoč med tovariši bc mki. Navzoči so mu navdušeno plos Tov. Rosina je imel dolg goVo natančen referat o delovanju centn ga odbora, o vseh njegovih priredi in udeležbah, tov. Wagner pa o fin nem stanju in o Colaričevem sklad katerega obresti bodo letos podel Podpore najsiromašnejšim članom.
Nato so skoro vsi delegati skupi Podali svoja poročila o delovanju isti! PaPredovanju in številu članstva, 1< e no narašča. Nekatere skupine so po ae svoje delegate, čeprav so bile šel Dred kratkim ustanovljene.
Poročila delegatov so bila sprejet; z velikim zadovoljstvom in odobrava "fem. Sklepalo se je tudi o predlogi!: Posebno glede določitve nadaljnje čla narine, ki ostane dosedanja, vendar p; jpora biti vsak član obenem naročnil
18 a »Bojevnik«,
r
širn °V' Wa£ner je zei0 stvarno in ob ga gi0brazIožil smisel in urejevanje te člankin naštel mnoge pomembni 'r so jih posamezni odborniki ii
sotrudniki napisali.
I Priporočal je, da naj vsi bivši bo nPVn i -Zb'rai° z bojišč ter iz voj Uzbe sPi°b» da bo zveza v krat mogla izdati spominski album, k
naj spominja na vojne čase in povojno zvezino delovanje.
V imenu udruženja vojnih invalidov sta bila navzoča tov. Tomc in Mirtič. Tov. Tomc je pozdravil tovariško zvezo,* ki vedno ob vsaki priliki deluje z nami. Spomnil je na sedanji položaj vojnih žrtev, ki ni bil še nikdar tako slab in apeliral, naj tovariška zveza solidarno podpira tudi našo akcijo za zboljšanje invalidskega 'zakona po načrtu, ki ga je predložilo na vsa merodajna me-! sta naše udruženje.
Občni zbor zveze je sklenil takoj od-1 poslati brzojavke predsedstvu narodne
skupščine, vlade in ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja tozadevne brzojavke za sprejem invalidskega zakona.
Pri volitvah je bil izvoljen po večini prejšnji odbor, ie tov. Bonač radi bolehnosti ni mogel prevzeti več mesta podpredsednika, pač pa le računskega pregledovalca. Mesto njega je izvoljen za podpredsednika tov. Marinko, vojni invalid.
Pri slučajnostih je bilo še mnogo debate o predlogih in za nadaljnjo organizacijo.
Plenarna sela Iredišnega odbor« UVI
v Beogradu
Radi važnih vprašanj, ki jih naše udruženje vodi, pred vsem pa radi spremembe invalidskega zakona, se je morala izvršiti plenarna seja Središne-ga odbora, katero so člani plenuma predvideli že o priliki razvitja invalidske zastave. Takrat ni bilo mogoče podrobno pretresati in sklepati o tako obširnem vprašanju, kakor sta invalidski zakon in reorganizacija našega udruženja.
Zato se je vršila plenarna seja Sre-dišnega odbora sedaj, dne 22. in 23. januarja 1933 v Beogradu.
Zastopani so bili vsi oblastni odbori; naš ljubljanski Oblastni odbor pa je zastopal tov. Stanko Tomc. Točno ob 9. uri so se zbrali delegati z ožjim Središ-nim odborom v dvorani fonda sv. Djor-dja in tov. Božidar Nedič, predsednik Središnega odbora, je otvoril 3. plenarno sejo, konstatiral njeno sklepčnost, voščil dobrodošlico vsem delegatom in jim želel srečno delo.
Z ozirom na sedanje razmere je treba združiti vse moči, da se bo moglo vojnim žrtvam kaj doprinesti. Najprvo je predlagal pozdravno pismo Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru L, ki je bilo sprejeto z velikanskim navdušenjem in pritrjevanjem. Tov. Lješevič je prečital pozdrav. Čeprav moramo priznati, da za vojne žrtve še ni storjeno kar pričakujemo, je vendar treba pozdraviti nam zelo naklonjenega ministra za soc. pol. in narodno zdravje g. Puclja. Tov. Lješevič je prečital pozdrav.
Tov. Nedič je nadaljeval:
Oprostite, da ni bilo mogoče o priliki razvitja invalidske zastave vsem zadostiti. Središni odbor ni bil v fizični in duhovni moči vsega izvesti, kar nam nalagajo potrebe. Treba je bilo hiteti radi invalidskega zakona, zato je dobil Pooblastilo na zadnjem zboru plenuma j 0 Priliki razvitja invalidske zastave, da Pk?-- vsem za podrobni pretres istega s ice v kratkem širšo sejo. Delo Sre-isuega odbora se raztega na čas od 19. 6 1932 do I. i. 1933. Pripravljeni so referati, ki jih prečitajo posamezni funkcijonarji.
Tov. Dimič je zahteval, da se najprej prečita zapisnik 1. plenarne seje, da v njem ni navedeno, da je on predlagal tov. Tosiča za podpredsednika Središnega odbora. Ker pa se je konstatiralo, da je ta predlog v zapisniku, se je čitanje zapisnika opustilo. Nato je tajnik tov. Lješevič prečital poročilo o administrativnem delu.
Od 20. 4. 1932 naprej je bilo v delovodniku 5382 številk, kar je dalo ogromnega dela. Upoštevati je treba, da so bile predhodno 4 delovne moči, sedaj Pa sta morali opravljati mnogo več poslov samo 2 pisarniški moči. Pisarne so premajhne, natrpanih je bilo vedno polno invalidov. Zato je treba, da bodo razne zadeve oblastni odbori sami reševali. Več oblastnih odborov je bilo v
pasivni rezistenci napram komisarijatu. Sedaj pa so organizacije zopet zbujene in poživljene. Organizacija mora pred vsem odbijati nečlane, da jim ne nudi svoje pomoči.
Treba je točno lepiti članske marki-ce v knjižice, kar do zdaj pri mnogih ni bilo. Potrebna pa je nujna reorganizacija udruženja radi administrativne razdelitve in radi obsega in velikosti organizacij, ker so nekatere v dvomu, da ne morejo eksistirati, če nimajo vsaj po 100 članov.
Zelo zanimivo je bilo drugo poročilo tov. Tosiča kot referenta v odseku za socijalno pomoč. Tamkaj je mnogo prošenj ne pa sredstev. Za organizacijo socijalne pomoči je stavil načrt g. Veselinovič in povabil zastopnika udruženja k pogajanjem, zato sta bila delegirana tov. Tosič in Grubič.
G. Veselinovič je predložil nacrt za pridobitev sredstev temu socijalnemu odseku.
Razdelitev se deli v dve glavni skupini.
V	1. skupino bi spadalo podeljevanje pomoči (v denarju, obleki itd.),
V	2. skupino pa bi spadalo zbiranje sredstev.
Za ta sredstva je predvideno zbiranje denarja po prireditvah, šolah, cerkvah in drugih prilikah. Zato bi imel odsek svoje čeke in ne bi bilo pri tem nobenih nagrad.
Dalje bi se dosegle za koncerte, bio-skope itd. posebne karte, ki bi se izdajale poleg rednih kart za vstopnino. Ravno tako na tramvajih, ladjah, po hotelih itd. Ustanovil bi se medšoiski dopisni sistem in sezonske dajatve.
Za razpečavanje takih kart, dopla-čilnih markic itd. pa bi se morale določiti prodajalcem, udruženjem dotičnih strokovnih organizacij različni procenti.
Celo akcijo bi vodil odsek, Središ-na uprava našega udruženja pa bi imela le nadzor po enem članu.
Ožji Središni odbor je sklenil, da pogoji niso zadovoljivi in da ne podpiše pogodbe, ki je bila v ta namen predlagana za gotovo dobo.
Lov. Tosič je pojasnjeval, da je socijalni odsek podvzel do sedaj različna zbiranja.
Priredil je predstave po zdraviliščih, obrnil se je za pomoč na različne odlične osebnosti, priredil zbiranje po šolah in cerkvah, toda dosegel je le majhen uspeh. Nekaj dohodkov je že razdelil, za razdeliti pa ima še kakih 20.000 Din za pomoč siromašnim vojnim žrtvam. S priznanjem je omenjal, da je bilo dovoljeno za praznik Bogojavlje-nja po vseh pravoslavnih cerkvah zbiranje, ki bo gotovo precej pripomoglo in še ni rezultatov, ter po naših narodnih šolah, od katerih je še tako malenkosten novčič vendar iskren in dobrodošel.
Prečital pa je nekaj odgovorov, ki
so podporo popolnoma odrekli ali pa dali samo opravičilne obljube, kar je plenum vzel s posebno kritiko na znanje. Vendar pa javnosti teh slučajev ne bomo objavljali.
Tov. Tošič je nadalje poročal, da se je socijalni odsek prizadeva! dobiti kako kopališče za vojne žrtve.
Žal, da tozadevna prošnja za podaritev zemljišča ni imela uspeha v Niški Banji, kjer so na primer dobili zastonj zemljišče novinarji.
Pač pa je podarila zemljišče Soko-Banja, kjer se bo tekom prihodnje spomladi zgradilo lastno poslopje, v katerem bo vsakemu oblastnemu odboru našega udruženja stavljeno na razpolago nekaj postelj za člane.
S tein je bilo poročilo socijalnega odseka končano in plenum je odklonil ponudbo g. Veselinoviča pod takimi pogoji, ki za soc. odsek ne morejo imeti uspeha.
Blagajniško in knjigovodstveno stanje je pojasnil tov. Radivojevič, blagajnik.
Dobrotvori udruženja so se jenjali, vzdrževati je bilo treba vse potrebe le iz obresti.
Po 500.000 Din je dobil Središni odbor za božične in velikonočne praznike, ki jih je razdelil med oblastne odbore, 100.000 Din pa za nujne podpore potujočim invalidom, ki se od dne do dne izplačujejo. Plačalo se je do sedaj podpore 1205 invalidom okoli GO.OOO Din.
Nabavo žebljičkov k invalidski zastavi niso še vsi plačali.
Nato je tov. Radivojevič prečital knjigovodstveno in bilančno stanje.
Predsednik tov. Nedič je izpopolnil te referate z obširnimi in izčrpnimi podatki o splošnem stanju.
Najvažnejši je smatral invalidski zakon. Že na 2. plenarni seji je pojasnil, zakaj je moral nujno predložiti načrt in da ga naš plenum šele kasneje pretrese. Držal se je navodil delegatov za najnujnejša popravila, ki jih je storil in popravljen načrt predložil.
Delo za izvedbo našega načrta je razdelil na 3 sekcije: 1. za ministrstvo socijalne politike in nar. zdravja, 2. za vlado, 3. za skupščino. V ministrstvu je bil načrt predložen invalidskemu sudu in referentom v preštudiranje. Predsedstvo vlade je zahtevalo izvode za vse ministre.
Dobili pa so ga tudi vsi poslanci.
Akcija poteka tako, da se nam je vsekako nadejati, da pride načrt koncem t. m. pred narodno skupščino, od tamkaj pa se bo potem videlo, kakšna pota bo event. še potreboval.
Kot glavno podlago je Središni odbor smatral pobrigati se za dosego potrebnih amandmanov v bodočem finančnem zakonu, za kar je napravil intervencijo pri finančnem ministru.
Prpd vsem je treba sestaviti finančni efekt vsaj približno, kar se pripravlja, poprej pa se ne more izvesti načrta.
Primerjal je, da se je od 180 milijonov zmanjšal invalidski budžet na 90 milijonov in potem zopet le na 60 milijonov.
Popolnoma novega invalidskega zakona ne bomo več dobili. Zanašati se nam je le na noveliranja.
Zaščititi moramo siromake, ki imajo le po 1 ha zemlje, pa ne dobivajo invalidnine.
Treba je napraviti drugačno klasifikacijo in drugače ločiti zdravejše de-lazmožne od delanezmožnih.
Invalidski dom.
Znano je, da se je mislil fond obrniti za čisto drugačne načrte in je trajal 31etni razdor, ki se je odpravil.
Dosegli smo sedaj prva sredstva potom Njegovega Veličanstva kralja, ki
je blagovolilo stopiti tuđi v odbor za zgradbo.
Najti je treba primerno zemljišče. Na Malem Kalirnegdanu prostor ni bil primeren, zato je bil zamenjan. Napro-šena je občina beograjska, da eventu-elno podari primerno zemljišče v centru Beograda. Nato je tov. Nedič pojasnjeval različna pogajanja za parcele, ki jih je stavila občina na razpolago. Do sedaj se še ni nič našlo. Ako ne bo primernega in zadostnega zemljišča v to svrho dobiti od občine, je zaprošeno, da se sme dobljeno zemljišče prodati in potem kupiti drugo primerno. Stvar je v teku.
Zadrugarstvo.
Že ob ustanovitvi je bilo glede Invalidske zadruge a. d. razločevati zadružno od kapitalistične osnove. Po slednjem načinu je kapital služil le malemu številu oseb brez zadostne garancije.
Tako je zadruga zašla v nemogoč položaj in z invalidskega javnega stališča jo je treba na kak način likvidi- ! rati. Treba je neke obče poravnave. V to svrho je treba Središni odbor pooblastiti (kar se je tudi zgodilo).
Seja se je potem nadaljevala popoldne. Na izjavo predsednika tov. Nediča, da se poskuša rušiti temelje naši težko priborjeni državi s punktacijami in nastopom proti čisti jugoslovanski in slovanski organizaciji Sokola, smo kljub svojemu nestrankarstvu dolžni nastopiti proti vsakemu, ki kaj takega izjavlja, ker smo kot borci in žrtve poklicani braniti domovino.
Razvila se je debata in je bila soglasno sprejeta tozadevna protestna resolucija.
Nato je nadaljeval tov. Nedič:
Od začetka do danes je ugotovljeno pri Središnem odboru dobro 630.000 dinarjev.
Tudi list »Ratni Invalid« je za 5000 Din aktiven, za kar gre zahvala odborom in članom.
Ker državna zaščita ne more omogočiti zadostne preskrbe, mora udruženje gledati samo, da pomaga vojnim žrtvam s postranskimi akcijami.
Za eno tako akcijo je načrt pripravljen in se danes še ne more o njem govoriti.
Tudi pravila udruženja je treba spremeniti, ker so se pokazale razne potrebe in nedosfatki.
Predlaga, da plenum pooblasti Središni odbor, da sestavi načrt, ga predloži v izjavo vsem oblastnim odborom, potem pa ga predloži kongresu. (Ta predlog je bil sprejet.)
Stanje organizacij.
Udruženje je imelo pred nastopom sedanjega Središnega odbora 417 krajevnih odborov in 27 oblastnih, sedaj pa ima 587 krajevnih in 30 oblastnih odborov ter preko 50.000 članov.
Tudi je poročal tov. Nedič, da smo poglobili zvezo s francosko internaci-jonalo Fidaca in nastopamo kot posebna samostojna organizacija iz Jugoslavije. V poletju tega leta bomo povabljeni na neko glavno potovanje s Fida-com v Maroko, in sicer bo odposlal vsak oblastni odbor približno 30 udeležencev.
Predsednik nadzornega odbora je nato izjavil, da je vse delo izvršeno v popolnem soglasju in redu.
Nato je sledila debata o poročilu.
Tov. Krasojevič je govoril o razdelitvi krajevnih organizacij med oblastne teritorije, o slabih rezultatih odseka za javno pomoč in proti očitkom v za-drugarstvu, ker to ne tangira oh|astne zadruge.
Tov. Kan pohvali obširno poročilo o delu. Ugovarja, ker se ni za invalidsko kopališče vprašalo, da bi sarajevski odbor pridobil neko stavbo v Ilidži. Pritožuje se proti invalidskemu sodstvu, da se božične in velikonočne podpore ne omejijo samo na člane udruženja in glede jamstva v inv. zadrugi a. d.
I
Tov. Perič opozarja na nedostatke v sedanjih pravilih in predlaga novo admin. razdelitev po voj. okrugih in prosi posojilo za reorganizacijo pododborov.
Seja se je nadaljevala v ponedeljek 23. januarja.
Sledilo je še nekoliko kratkih govorov o poročilu, nato je bilo isto soglasno sprejeto.
Nato je Središni odbor predložil več resolucij, od katerih danes na drugem
mestu objavljamo eno radi oprostitve 1 invalidskega udruženja poštnine.
Ustale resolucije pa objavimo prihodnjič.
Vse resolucije so bile soglasno sprejete.
Pri raznoterostih so bile na dnevnem redu personalne zadeve za pisarno Središnega odbora, nekatere podpore in stroškovniki.
Omeniti je le še akcijo Središnega odbora za pridržanje invalidov v oskrbi invalidskega doma v Moslavini.
Zaenkrat se je onim, ki nimajo 100>& z dodatkom le podaljšala oskrba do pomladi. Nadalje pa bo treba skrbeti za zaščito ali drugačno pomoč, ker nižje skupine nimajo zakonite podlage za tako oskrbo.
RESOLUCIJA
Širšega Središnega odbora delegatov vseh oblastnih odborov iz cele države, dne 22. januarja 1933 v Beogradu.
Po pretresu celokupnega dela Središnega odbora kakor tudi vseh mer, kakršne je povzel v soglasju z oblastnimi odbori radi spremembe in izpopolnitve invalidskega zakona z dne 4. julija 1929, obžaluje plenum odbora, da to vprašanje še ni končano v najtežjem času za siromašno invalidsko maso, katera željno pričakuje zboljšanje svojega težkega položaja.
Oziraje se na vse to, so sprejeli delegati invalidov iz cele države, zbrani na plenarni seji Širšega Središnega odbora to-le
resolucijo:
Delegati tridesetih oblastnih odborov v državi, prihajajoči direktno iz sredine vojnih invalidov in vojnih žrtev, katerih število, računajoč pri tem samo organizirane člane, znaša danes 74.000, so prisiljeni, da javno utrdijo, da je gmotni položaj njihovih tovarišev z ozirom na težko ekonomsko in finančno krizo naše države, in katera kriza je povečala težke posledice invalidskega zakona iz 1. 1929, ogrožen v taki meri, da se danes nahajajo v največji bedi in v stanju, ki se ne more primerjati nikdar v prejšnjih časih.
Delegati odločajo, da naj odrejeno odposlanstvo dostavi to resolucijo vsem zakonodajnim faktorjem ter jih zaprosi, da v najhitrejših merah rešijo zaslužne
Razložitev (k § 42).
Nikakor ni potrebno izgubo pravic do invalidnine označiti tako, da se iste nikdar več ne pridobe. Treba je dati možnost, da se v slučaju kake pogreške ali nepravilnosti izgubljene pravice lahko vrnejo. Kakor je mogoče, da ena komisija spozna nekoga za zdravega, tako je tudi mogoče, da druga komisija pozneje konstatira poslabšanje v istem slučaju. Radi tega se ne more dovoliti, da se težki vojni invalid izbriše za vedno.
Obči kazenski zakon ima zadostne kazni za delikte, zato ni treba da se invalid kaznuje drugič radi dejanj, za katere je bil že enkrat obsojen.
Pojm »pristojnih oblasti« je preveč razbremenljiv, ker so pristojne občinske oblasti. Imamo slabe izkušnje z občinskimi oblastmi, posebno v teh delikatnih vprašanjih posebno kakor sta »nemoralnost« ali »zakonska skupnost«. Nam najbolj garantirajo v razpravljanju teh vprašanj redna sodišča. Pri ugotavljanju slučajev »skupnega življenja« je treba imeti na kmetih dovolj uvidevnosti, posebno ako se skupnost snuje radi povečanja delavnih sil.
§ 45.
Beseda »dvoletna« je treba spremeniti v »troletno«, v smislu § 40.
§ 46.
Za besedami »odstavka § 14« je treba dostaviti »in § 42, t. 4 tega zakona, kakor tudi za invalidske zadruge, katere so ga podprle s krediti za zboljšanje njegovega gospodarskega položaja. Ta ustanovitev ne more biti večja kot 50 % od vsote vseh njegovih pripadkov po tem zakonu«.
Razložitev.
Invalidsko zadružništvo je utrpelo največji udarec vsled tega, ker so dolž-
1 nacijonalne borce strašnega strašila — gladu.
Globoko uverjeni, da so merodajni faktorji tudi sami voljni, da v mejah finančne možnosti naše države pribite na pomoč vojnim invalidom in vojnim žrtvam, prosijo delegati njihovih organizacij, da to pomoč pospešijo, da jo bodo dobili vojni invalidi v teh dneh težke zime, ko je pomoč najpotrebnejša. Edina rešitev leži v hitri spremembi in izpopolnitvi invalidskega zakona iz leta 1929, glede česar je Ožje Središni odbor dostavil v memorandumih svoj motiviran predlog že pred mesecem dni.
RESOLUCIJA
Širšega Središnega odbora delegatov vseh oblastnih odborov iz cele države, dne 22. januarja 1933 v Beogradu.
Plenum Širšega Središnega odbora udruženja vojnih invalidov konštatira z obžalovanjem po pretresu referata in podvzetih korakov za vprašanje oprostitve poštnine invalidskih organizacij sledeče:
Rešenje ministrstva za promet PT Br. 63.802/32, ki odbija prostost poštnine invalidskim organizacijam, je zelo nepravilno, ker so invalidske organizacije s plačevanjem poštnine tako materijalno obremenjene, da je njihovo delo, ki je posvečeno izključno olajšanju težke usode vojnih invalidov in vojnih žrtev popolnoma paralizirano ter je pomoč nezadostna.
Konštatira, da je delo invalidskih organizacij inzvenstrankarsko, izvenver-sko, neplernensko in izključno humanitarno, zato bi se moglo imeti več ozira napram našim organizacijam.
Nadejajo se v uvidevnost g. ministra za promet, da bi se o priliki sprejetja finančnega zakona v narodni skupščini vnesel potrebni amandman za oprostitev poštnih in založnih taks Središnega odbora udruženja vojnih invalidov in njegovih organizacij v državi kot izključno humanitarnim ciljem namenjenim ustanovam za pomoč siromašnim ter zaslužnim sinovom jugoslovanske nacije.
Pooblaščajo izbrane delegate, da to
resolucijo osebno oddajo g. ministru za promet ter ustmeno podkrepijo upravičene zahteve plenuma.
niki izključno vojni invalidi, zaščiteni po določilih tega zakona opuščali svoje obveznosti in oškodovali zadruge. Ako najde zadrugo v potrebi, je pravilno, da ji posojilo pošteno vrne. Ne sme se pozabiti, da so invalidske zadruge poso-jevale z 10 in 12% obrestmi v času, ko so privatni zavodi zahtevali dvakrat tolike obresti.
§ 47.
Za točko 6 staviti novo 7, in sicer:
»Vse potrebne dokumente izdaja in zbira podatke po prednavedenih točkah občinska oblast po uradni dolžnosti i pod zakonito odgovornostjo.«
Razložitev.
Radi nepoučenosti naših ljudi je mnogo slučajev, posebno v oddaljenih vaseh, da se vdove padlih vobče niso prijavile za državno pomoč, ker so popolnoma nepoučene o svojih pravicah. Treba je primorati občinske oblasti, da se one brigajo za pravice svojih občanov, ker tudi v vseh drugih slučajih vodijo evidence o izpolnjevanju njihovih občih dolžnosti.
§ 49.
V dragem odstavku za besedo »ob-lastva« je treba dostaviti »in zastopnik invalidske organizacije iz dotične-ga kraja«.
Za prvim odstavkom naj bo nov, ki
»Vsi člani komisij morajo biti iz vrst bivših bojevnikov, osobito pa zdravniki.«
Razložitev.
Ker se o priliki pregleda rešuje invalidovo življenjsko vprašanje, je treba, da so v komisiji poleg predstavnikov oblasti tudi predstavniki njegove organizacije, ki je dolžna, da ščiti interese svojih članov. Ako bi se prej tako postopalo, bi ne bila invalidska
sodišča preplavljena z invalidskimi pritožbami.
Izkušnje so pokazale, da se invalidi najbolj pritožujejo proti mladim zdravnikom (na njihove diagnoze, odmero procentov nesposobnosti), torej proti ljudem, ki niso bili v vojski in nimajo pojma o njej ter njenih strahotah. Mladi zdravniki so naredili največ nepravilnosti in zla vojnim invalidom, zato jih je treba izključiti iz komisij za pregled in ugotovitev nesposobnosti bivših borcev.
§ 62.
V	tretji vrsti spremeniti invalidska v sreska (okrajna) sodišča.
§ 63.
Cel paragraf zamenjati s sledečim:
Višje invalidsko sodišče je eno za celo državo. Njegov sedež je pri ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja. Višje invalidsko sodišče ima toliko oddelkov, kolikor zahteva potreba.
Razložitev.
Praksa kaže, da je zastoj reševanj^, v tem, ker je sodiščem dana velika pristojnost, dočim je njihovo število nezadostno za izvršitev vsega ogromnega posla. Ugodnejše in praktičnejše je prenesti pristojnost teh sodišč na sreska sodišča, katerih razpored v državi je zelo ugoden za izvrševanje tega posla.
§ 64.
je treba v celoti ukiniti.
IV. POGLAVJE.
Od § 78 do vštevši § 85 je treba po našem mnenju popolnoma brisati iz invalidskega zakona.
Razložitev.
Imamo žalostne izkušnje, da je odkupnina mamljivost, da se pod gotovi? obliko (čeprav priznavamo pošteno namero zakonodavca) odstopajo za neznatno vsoto pridobljene dosmrtne pravice invalidov. Po temeljitem našem preudarku niti 5% invalidov nima ni-kake koristi od tega. Nasprotno mnogi so ponovno padali v breme državi, ali • dobrotvornim ustanovam ker so postali berači.
Ker je invalid v praktičnem življenju neštetokrat doKdžal, da te htal) ugo-vec, gospodarske in ekonomske neprilike pa so ga pritisnile od vseh strani, ga nima smisla več postavljati na preizkušnjo in da naprej trpi pomankanje. Namesto tega bi bilo bolje ugodnosti mesto odkupnin prenesti na invalidsko zadrugarstvo, kjer je kontrola za uporabljanje kredita pri njegovih tovariših kakor ta zakon predvideva.
če pa država ostane še nadalje pri temu, je treba dajati odkupnine preko invalidskih zadrug.
§ 89.
Mesto drugega odstavka naj bo sledeči: Kadar bo fond za zidanje invalidskega doma potrošen, naj se zgradba izroči v proste roke Središnemu odboru udruženja vojnih invalidov, priznanemu po tem zakonu proti temu, da jo vzdržuje v dobrem stanu. Dohodke zbira odbor ter jih troši v korist odrejenih namenov in ciljev.
Razložitev.
Z odločbo min. sveta od 7. sept. t. 1. ter glavne kontrole br. 70.642 od dne 13. septembra t. 1. je rešeno, da se invalidski dom zgradi. Logično je. da je fond za odstopiti onim, za katere je namenjen. To bo jasnejše če se pripomni, da so v domu nameščeni azili za onemogle in potujoče invalide ter internati za vojne sirote in deco siromašnih vojnih invalidov, ki se šola, torej ustanove katere je treba vzdrževati iz dohodkov doma.
Taka rešitev bi bila v duhu želj vo-lilodajalcev in ustanovnikov fonda.
§ 90.
V	toč. 4 za besedo »invalidov dostaviti: »ter za subvencije Središnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Beogradu«.
Toč. 5 pa naj se glasi:
Za subvencijo in pomoč invalidskim organizacijam in invalidskemu zadružništvu po odredbah tega zakona.
Razložitev.
Kamen spodtike pri delu za preskrbo vojnih invalidov in vzdrževanje njihovih organizacij je ta nepopolni paragraf, ki ne daje pomoči invalidskim organizacijam in zadrugarstvu.
Največja garancija za uspeh bi ležala
Našit sprememb m dopolnitev v
invalidskem raionu.
(Nadaljevanje.)
baš v teh organizacijah, nikakor pa v razdeljevanju poedine pomoči brez kontrole teh organizacij.
§ 92.
V prvem odstavku za besedo uradnikov dostaviti »ter enega zastopnika invalidske organizacije«.
Razložite v.
Ro našem mnenju delo narod. inv. fonda za podeljevanje materialne pomoči v slučajih po § 90 ni moglo imeti koristnih rezultatov kakoršne je zakonodavce pričakoval, ker so bili iz uprave tega fonda izključeni zastopniki invalidskih organizacij, kot najboljši poznavalci stanja oseb zaščitenih s tem zakonom.
§ 96.
Za prvim je dodati nov odstavek:
»Osebni invalidi 1, II, m, IV, V, VI in VII skupine se oproščajo kuluka v denarju in delu.
Vojni invalidi ostalih skupin ter družine padlih in umrlih borcev se oproščajo kuluka v denarju, dela pa ako so siromašnega stanja.
R a z 1 o ž i t e v.
Ta odredba je tako pravična, da je ni treba posebno razlagati. Onesposobljene bojevnike je treba izločiti od takega dela. Tstbtako ostale vojne žrtve, ako so siromašnega stanja.
§ 98.
Mesto drugega odstavka nov. ki naj se glasi:
Pri vojnih invalidih, družinah ali roditeljih padlih, umrlih ali pogrešanih bojevnikov ali umrlih vojnih invalidov, se jemlje za odmero davčnega cenzusa za pridobitev invalidnine v poštev davek, katerega bi dotični plačevali na svoje dele, ako bi izstopili iz zadrug toda v času, ko se njihove pravice na invalidnino rešujejo.
Razložite v.
Vpoštevanje cenzusa po zadružnem (družinskem) davku za priznavanje invalidnine kot se je do sedaj vršilo, je iz stališča humanosti in socijalne pravičnosti krivično in škodljivo iz gledišča narodnega blagostanja. Brisati invalidnine po zadružnem davku ni samo greh temveč tudi naganja vaške zadruge do jazdora, kar vodi k ekonomskemu slabenju naroda.
Kdor pozna vaške razmere ve, da se z vsakim neproduktivnim članom zadruge brez ozira na vzroke, ki so ga do tega dovedli, grdo postopa. Ako pa onesposobljen član prispeva vsak mesec s svojo invalidnino, ga radi gledajo v zadrugi, čeprav je nesposoben za delo.
§ 99.
Višino davka 120 Djp je treba s meniti na 200 Din.
c ,	^ a z i o ž i t e v.
Vri dnjl cenzns 120 Din je popoln • . V lccn- Nešteto je konkretnih sluč; !. in°rejo v vsakem trenutku n .J ^redišni odbor lahko dokaže ne vtenost te odredbe, ki je težko za mnoge siromašne tovariše. Ta odst; se mora brezpogojno spremeniti.
§ 99 a.
siceT:taViti ie treba novo Odredbe
»Vse osebe, zaščitene s tem z nom se v teku enega leta po spreme tega zakona organizirajo v svoja u ženja po krajih, kjer jim bo najprii aejše, v smislu obstoječih pravil s niega Udruženja vojnih invalidov, ‘eri ima svojo centralno upravo v I |radu pod imenom Središni odbor u invnlidov kraljevine Ji
rejf^az,in tega priznanega, se ne nia * ,A!stanav|jati druga slična udr fidcu ac*zorstvo na(* Poslovanjem h jja. e**a udruženja ima minister s ’ n® Politike in narodnega zdravja
onr .!lstveni dopisi in Poštne pošiljk °Proscene vseh taks.
R a z 1 o ž i t e v. • vj^edanje delo udruženja vojnih Beo V s svoi'm Središnim odboroi j0 t5radu in 30 oblastnimi odbori, je VanjuOS0 dokazov razumevanja v r jev rr, Pr°blema za reguliranje odn< ba, (jae djžavo in poedinci zato je za i. Je 'stočasno neka vrsta nagr ženi •cin° in filantropsko delo u< žrtv Pn °sllrbovanju in pomoči voj te- arn’ Posebno v današnjem čas zKih ekonomskih razmerah. Z ozi
mmUSPfSn° del0 §redišnega odbora
polju’ na njegovo moč na okoliš
patriotizem njegovih članov, je sama po sebi razumljiva neobhodno potrebna, da se dobrotvorno udejstvovanje udruženja ne le podpre, temveč razširi pod zaščito tega zakona.
§ 103.
Na koncu točke 5 za besedo »leta« dostaviti: »pod 60% delanezmožnosti«. V toč. 11 brisati številki 40 in 50 med številima 20, 30 pa napraviti vezilo
»in«.
Točko 12 opustiti, točko 13 pa zamenjati z 12. V novi točki 12 za besedo »leta« dostaviti: »v smislu § 40 sprememb in popolnitev zakona od 4. decembra 1929.«
R a z 1 o ž i t e v.
Analogno §§ 4, 37 in 40 in val. zakona od 4. julija 1929.
§ 104.
Na koncu dodati nov tekst:
»Z izjemo od predpisov tega zakona se vsem osebam, ki so iz kakršnihkoli vzrokov opustile pravočasne prijave radi reguliranja svoje invalidnine, določa rok šestih mesecev, od dne sprejema teh sprememb za naknadno reguliranje invalidnine. Vendar pa se jim ista v vsakem slučaju po eventualnem priznanju računa od dne vloženih prijav.
R a z 1 o ž i t e v.
Vsled specijalnih razmer, v kakršnih se nahaja naš narod, konservativnih lastnosti, nepismenosti in posebnega načina življenja, je gotovo število oseb opustilo ne da bi se poslužilo pravic po tem zakonu čeprav so imeli pravico. Ker je po tem zakonu prenesena obveznost skrbi za prijave na občinska obla-stva, je treba poslednjič nuditi možnost tem ljudem, da pridejo do svojih pravic tembolj ker njihovo število ni ravno
Veliko'	S 106.
V prvem odstavku za besedo »januarja« zamenjati leto 1930 z letom 1934,
na koncu (predzadnja beseda) za besedo »leta« brisati »in«, dostaviti pa »in
invalidskega zakona iz leta 1929.«
R a z 1 o ž i t e v.
Analogno poprejšnjim spremembam v poedinih paragrafih.
§ 108.
V prvem odstavku za besedo »leta« brisati ves ostali tekst in dostaviti nov odstavek:
Vsem osebam, ki smatrajo, da imajo pravico do zaščite po tem zakonu, pa se niso pravočasno prijavile iz kakršnegakoli vzroka, se stavlja rok šestih mesecev od dne sprejema teh sprememb, da se naknadno prijavijo.
Ako zamudite ta rok, ima to za posledico zastarelosti vsakih pravic po tem zakonu.
Od tega se izvzamejo prijave oseb iz drugega odstavka § 48 in 59, ter slepi vojni invalidi.
R a z 1 o ž i t e v.
Analogno § 104 teh sprememb.
§ 111.
Na koncu v pripombi dodati:
Vidi §§ 4, 6, 7, 8, 13. 14, 16, 17, 18, 20, 24. 26, 27, 28, 30, 34, 42, 43, 72. 77. 96, 99 a, 99, 112, 113 tega zakona.
§ 115 a.
Unesti nov odstavek:
»Vse osebe, zaščitene s tem zakonom, katerim so vrnjene pravice po spremembah in popolnitvah iz leta 1932, pridobe pravico na prejemanje invalidnine od 1. januarja 1933.«
Vsi1 predpisi in naredbe ter prejšnje spremembe, ki nasprotujejo tem odredbam, prenehajo veljati.
Pravico na ponovno sojenje imajo vsi vojni invalidi in družine padlih vojakov in umrlih vojnih invalidov, ki so iz kakršnih koli vzrokov zamudili predpisani zakoniti rok za ponovno sojenje.
(Konec.)
¥prašav*Ia m odgovori
Vprašanje 100% invalida z dodatkom iz Plešivce.
Prosim pojasnila, ako imam pravico do dodatka za tujo pomoč. Rad bi si tudi popravil na hiši streho. Ali je mogoče narediti prošnjo za podporo.
Odgovor. Ako Vas je pregledna komisija spoznala za 100% z dodatkom in z izrecnim pristavkom »da mu je potrebna tuja pomoč«, potem boste seveda dobili dotični specijalni dodatek.
Ce pa nimate takega pristavka, potem Vam invalidsko sodišče takega dodatka ne bo priznalo.
Da bi sedaj v tej krizi dobili kako izdatnejšo podporo za popravilo strehe, je malo upanja. Prošnjo pa vedno lahko delate.
Vprašanje istega vojnega invalida, imam hčerko, ki je bila rojena 13. VI. 1915. Prej je bila bolehna, sedaj pa bi se šla rada nekam učit. Ali naj naredim prošnjo?
Odgovor. Za učenje morate sami izbrati primerno mesto. S prošnjo na kako oblastvo ne morete ničesar doseči, kvečjemu pri Borzi dela v Ljubljani. Zavodov za učenje sirot pa nimamo.
Vprašanje. Prosim vljudno, da mi blagovolite odgovoriti v našem listu na sledeče vprašanje:
Ker sem tudi vojni invalid, vprašam, ali ni nobenega zakona, kateri bi papi PPppmogel, da bi dobili lažje služ--e'	, 5'na iriia mlade nastavljence za
cisto lahko službo, tovarne imajo vra-tarje-penzijoniste s 1200 Din in več penzije, trafike imajo ljudje, ki so bo-
gati in jim niso potrebne, mi invalidi, ki smo po 60% in več delanezmožni, pa moramo garati, če hočemo imeti kruh! — Jaz sem mnenja, da če ima penzijonist 1200—1500 Din penzije, da čisto lahko živi, brez postranske službe. Drugi imajo družino in so še brezposelni, pa živijo. — Prosim za nasvet, kam naj se sklicuje invalid, če hoče svoj položaj zboljšati!?
Odgovor. — Invalidski zakon daje prednostno pravico za državne in samoupravne (občinske) službe ob enakih pogojih. To se pravi, dotični mora imeti šolsko, in ako se zahteva, tudi Radostno strokovno sposobnost. — Ne more pa zahtevati prednosti invalid, ako tega nima, drugi prosilci pa imajo. Invalid se prav za prav res ne more nikdar kosati z zdravim. Zato je taka odredba pomanjkljiva in nedostopna za večino invalidov.
Tudi privatna, večja podjetja morajo zaposliti gotov procent invalidov. Ako tega nočejo storiti, je predpisana kazen, toda nismo še videli, da bi se v kakem slučaju že izvršila.
Za izvrševanje te invalidske zaščite obstoja tudi posebni pravilnik.
Torej ako imate vse pogoje, poslužite se te pravice in vložite prošnjo, kadar bo kaka primerna služba na razpolago. Prepozno pa je potem kritizirati in zahtevati, ko je podelitev že izvršena, pa niste niti vložili pravočasno prošnje. Naše Udruženje Vam je pripravljeno v tem oziru vedno nuditi za-ščato, ako se boste pravočasno obrnili nanj.
Obšnl zbori se vrše
Letni občni zbor. Kakor že poroča-no. sklicuje Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru za nedeljo dne 19. februarja 1933 ob 9. uri dopoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6 svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Ker bo ta občni zbor zanimiv, poročalo se bo o celem letnem delovanju, bodo imeli člani in članice dovolj pregleda po referatih upravnega in nadzornega odbora, zlasti glede načrta spremembe invalidskega zakona iz 1. 1929.
Pri tej priliki se bo vsem članom pojasnjevalo o raznih prošnjah in pritož-
bah. Zato pridite vsi, saj ste razen tega še vsi pismeno vabljeni.
Krajevni odbor v Moravčah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 12. februarja po deseti maši v osnovni šoli z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in članice se vabijo, da se ga polnoštevilno udeleže, ker se morajo zavedati svojih dolžnosti. S seboj naj prinesejo članske knjižice za poravnavo članarine. Poravnajo pa naj tudi naročnino za naš list, ki nam celo leto prinaša informacije, ki zanimajo vsakega. Prinesite tudi zadnja rešenja ali uve-renja, da jih krajevni odbor vknjiži. Zavedajmo se organizacije, ker le v
skupnosti je moč! Zato še enkrat opozarjamo: dne 12. februarja t. 1. vsi na občni zbor.
Žužemberk. Krajevni odbor naznanja, da ima svoj redni letni občni zbor dne 19. februarja t. 1. ob VzZ uri popoldne v gostilni pri Mlakarju. Dnevni re<| je: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Absoluto-rij. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Ako občni zbor ne bo pravočasno sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi.
Na občnem zboru se bo pobirala članarina in naročnina. Vsak naj prinese člansko knjižico. Oni, katerim so potekle železniške legitimacije naj jih pri-neso s slikami in 10 Din, da se jim nabavi nove. Ce pa imajo še stare legitimacije za potrditi, naj jih tudi predlože na občnem zboru, da se jim pošljejo v podaljšanje. Udeležite se polnoštevilno občnega zbora.
OBČNI ZBORI SE VRŠE:
Dne 2. februarja 1933:
V	Veliki Polani ob 1). uri pri (Jeriču,
v Kranju ob 9. uri pri Jahaču.
Dne 5. februarja 1933:
V	Ptuju ob 9. uri v Narodnem domu,
na Jesenicah ob pol 10. uri v prostorih pri Sv. Cirilu in Metodu.
Dne 12. februarja 1933:
V	Moravčah po maši v šoli,
v Metliki v osnovni šoli (čas tamkaj objavljen),
v Slovenski Bistrici ob 8. uri pri
Avguštinu.
Dne 19. februarja 1933:
V	Žužemberku ob pol 2. uri popoldne pri Moharju,
v Trebnjem ob 2. uri popoldne v Občinskem domu,
v Ormožu ob pol 9. uri v Društvenem domu.
Dne 26. februarja 1933 v Ljutomeru ob pol 9. uri pri Štiblerju.
Naše gibanie.
Položnice smo priložili nekaterim naročnikom. Prosimo jih, da nam nakažejo naročnino vsaj za preteklo leto, sicer jim bomo list s prihodnjo stevilkö ustavili.
Krajevne odbore opozarjamo, da bo Oblastni odbor poslal pismeno rešitev le za one predložene proračune, ki jih ne odobrava in pri katerih bo zahteval gotove spremembe. Ako pa ne bo odgovora tekom enega meseca, naj vsi odbori smatrajo, da so njihovi proračuni odobreni.
List smo ustavili vsem članom krajevne organizacije v Konjicah, ker odbor ni nakazal nobene naročnine, članstvo naj uredi, da bomo dobili plačano, ker v tako važnem času vendar ne bp brez vsakih informacij in brez zveze z organizacijami. Opozarjamo pa tudi, da bomo prihodnjo številko ustavili še vsem članom krajevnih organizacij v Šoštanju in Šmarju pri Jelšah, ako ne bodo plačali. Sedaj so ravno občni zbori, zato lahko to zadevo uredite.
Članom ljubljanskega krajevnega odbora UVI, ki so pristopili k organizaciji meseca julija sporočamo, da naj se oglasijo v društveni pisarni Šentpetrska vojašnica soba št. 3. da dajo podatke, ki so potrebni za izpopolnitev njihovih po-pisnic. Oni, ki niso prinesli še svojih fotografij, naj jih prinesejo s seboj, da jim bo mogoče izstaviti legitimacije.
Zagorje: Clane, ki se zanašajo, da bodo svojo obveznost poravnali šele na obč. zboru obveščamo, da se isti radi hudega mraza ne bo vršil kot običajno. Rajši nekoliko počakamo, da se zima nekoliko omili. To pa radi oddaljenosti članov, ki nimajo vsi topljh oblek in obuval pa tudi ne denarja. Da pridejo na obč. zbor, morajo oditi zgodaj zjutraj in pridejo pozno ponoči domov.
Oni, kateri so zgubili zaščito, pa vendar čitajo »V. 1.«, bodo našli tu tolažbo, ker zakon za spremembo je pred rešitvijo. Gotovo bo več izgleda za one, kateri so zgubili pravice, zato naj se zopet zatečejo k organizaciji ter naj se občnega zbora vsi udeleže!
Žalostna je slika zadnjih let, da je 20 članov in 15 članic zgubilo pravice, toda k. o. upa, da bodo ti nesrečneži prišli zopet do zaščite. Zato skrbite, da
boste redni člani. Oni, ki nimajo za leto 1933 potrjenih legitimacij, naj jih prinese Kraj. odboru.
Ptuj: Občni zbor: XIII. redni občni zbor Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ptuju se bo vršil v nedeljo dne 5. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilniški dvorani Narodnega doma, to je nasproti gostilne, odnosno hotela »pri Slonu«.
Dolžnost vseh članov in članic je, da se tega občnega zbora v polnem številu udeleže. Lahko pa pripeljejo seboj tudi druge invalide in vojne vdove, ki še niso organizirane. Člani in članice naj prineso seboj članske Knjižice, kajti debatirati ali predlagati smejo le člani in članice, ki imajo članske knjižice in so vse poravnali za leto 1932. Kdor pa želi kaj izvedeti v svoji invalidski zadevi, mora prinesti poleg članske knjižice tudi vse druge invalidske dokumente.
Torej na svidenje v nedeljo, 5. fe-
-3A a 3up[odp3jd un '6 qo •[ •} nf.nm.iq liki dvorani tukajšnjega Narodnega doma, Vas vabi odbor.
Polzela. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov se najtopleje zahvaljuje vsem tistim, kateri so kupili žebljičke za zastavo UVI., ki so bili zabiti dne 6. novembra 1932 v Beogradu ob priliki iste. Darovali so gg.: Anton Mešič, župan, Etkrovsky, ravnatelj tovarne pletenin, Tiršek Josip, trgovec, Helena Cice j, gostilničarka, Rojnik Josip, trgovec, vsi iz Polzele; gg. Košec Fr. iz Ločice pri Polzeli ter Komen Franc, trgovec, Sv. Peter v Sav. dolini, vsi po 100 Din, Franc Šuster 20 Din. Stroški za posamezne žebljičke so po 16 .m:, ostanek pa se porabi za podporo ;,.;iivbnejšii:i članom Krajevne organizacije v Polzeli. Obenem se na tem mestu zahvaljujemo g. ravnatelju tovarne pletenin na Polzeli, kateri nam vsako leto daruje nogavice, ki se raz-dele članom na občnem zboru ter se
mu še nadalje priporočamo za naklonjenost napram vojnim žrtvam.
Krajevni odbor UVI v Trebnjem
se po sklepu odborove seje dne 18. decembra 1932 svojim darovalcem, ki so nas o priliki nabiranja srebrnih žebljičkov obdarovali, hvaležno spominja. Darovali so: Po Din 100: Belovsky, dr. Jakil, Ig. Cervinko, Grosek, Posojilnica. Po Din 50: Prijatelj. Po 30 Din: obitelj Zajc. Po 20 Din: notar Mastnak, Springer, Ruprecht, Fleis. Din 15: Štirn, po Din 10: dr. Jg. Soulavy, Pavlin, Zelene, načelnik Krulej, Jereb, Klacna, Wirt, hotel Bukovec, Pehani, Tratar, Bregar, Papež, Mallus, Ig. Brovet. Po Din 5, Supin, Čopič. Skupaj darovani znesek je 825 Din. Od gornjih dohodkov se je uporabilo: Stroški za žebljičke Din 75, razni dopisi in telefon o priliki slavnosti Din 65. Kot podpora trem težkim invalidom udeležencem po Din 150. : brzojav za pospešitev rešitve invalid-I skega zakona: Narodni skupščini, pred-
sedništvu vlade in ministru socijalne politike 69 Din. Ostali znesek gre v prazno društveno blagajno, da se za božič nakloni najbednejšim kakšno podporo.
Zgoraj imenovanim darovalcem se pošlje po en izvod lista na ogled, celoletna naročnina znaša Din 12. Priporoča se vsem posebno gostilničarjem in invalidom nečlanom, da ga naroče pri Krajevnem odboru v Trebnjem. Članom v vednost: Na seji dne 18. decembra 1932 se je ugotovilo, da je bilo v letu 1932 izplačane podpore Din 1810 in sicer 36 članom. Občni zbor je določen za dne 19. februarja 1933. Naprosil se bo delegat iz Ljubljane. Vabite se k obilni udeležbi.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35. Tiska tiskarna „Slovenija ‘ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
Patentni lislllivi fotelj
posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah v nogah
Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
I. klobčavsr, Ljubljana, planska v
(dvorište)
Očala, ščipalce, umetna očesa,
daljnoglede, foto-aparate, toplomere, barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri
Fr. P. Zajec
izprašan optik in urar
LJUBLJANA, Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
in zaloga kavinih Mocca kock. Kocka za Din 1"— zadostuje za skodelico dobre črne kave.
mam
LJUBLJANA — MOSTE Pokopališka ulica 5
izdeluje vsakovrstne kipe. relijefe, portrete po lastnih ali danih načrtih ter izvršuje vsa v kiparsko stroko spadajoča dela. — Modeli svetnikov za zvonolivarne. Cene zmerne. Za strokovnjaško izvršitev jamči.
BUDHHA
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT
Ljubljana, Večna potlö
Telefon 26-26 - Brzojavi TIMPORT.
LEGAT ~~ sPeceNa ~~ delikatesa — zajutrkovalnica Ljubljana — Miklošičeva cesta štev. 28
ICava, dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne
Julija Polajnko
Idelovanje in barvanje klobukov ter volneni izdelki domače izdelave.
LJUBLJANA, Klunova ulica 7
Za naš dinar
naj su kupujejo naši domači proizvodi: prašek za pecivo, vanilin sladkor, rumenilo in puding praške
„ADRIA“
Prva jugoslovanska tovarna
za diaslad in kvas
R. Zaloker
V1Č-L J UBLJANA se priporoča za naročila
Uojni tovariši in invalidi!
Priporoča se tvrdka damskih slamnikov in klobukov
Cecilija Bricelj, Ljubljana
Križev^ššfca yjlca št. 2 m Vodnikov trg (stojalca)
Vam nudi dobro blago po najnižjih cenah. Sprejemajo se popravila in barvanje vseh vrst klobukov,
Dr. Pirčeva sladna kava
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.