Domoljub V Cjubltani 22. septembra 1943 56-Slev. 3fl 1 f rho huleS svoj značaj -i Turjaški grad - priča hudih turških bojev in davnih stisk Na vrtu nekega samostana ie rastlo drevo* ki pa nikoli več ni hotelo roditi sadov. Bral vrtnar ie hotel drevo že posekati. Prišel pa i« mirno opat, ki ie bratu vrtnarju velel, da dre* vesa nikakor še ne sme posekati, marveč ga mo« ra tri leta zapored gnojiti in pridno zalivati« Menih ie tri leta ubogal svojega opata. Prvq leto ie drevo pognalo lepše liste, drugo leto že cvetelo, tretie leto pa ie rodilo bogate ioi sladke sadove. Ko ie menih tiste sadove prind« sel pokozat opatu, ie ta dejal: »Glejte, brat. Ml so sadovi pokorščine!« Kdor se nikdar ni naučil ubogati ta pral gotovo ne zna prav velevati, kakor smo že eo« krat na tem mestu rekli. In to ie velika živ* lieniska resnica, katero vsakdanje življenje ved« no sproti potrjuje. Pred kom pa se človekova volja najraiš* ukloni? Močem reči. koga najrajši ubogamo?, Človeka, ki ve. kai hoče. ki ima sam močna voljo, da z njo nas tako rekoč prisili storiti tisto, kar on hoče. Močna osebnost postati — to nai bi hotel vsak« tcri mlad človek. i Kakor liitro namreč svoio voljo prostovolU no uklonimo, si s tem nabiramo novih notra« njih sil, da sc naša volja sama od sebe krepi* Zato fe Cerkev v svojih rodovih postavila zN zrastli iz samostanske pokorščine, to nam do« kazuieio imena: Gregor VII.. Bonifacij, ki ia pokristianil Nemce. Frančišek Ksaverii. ki Ia krščevnl po Indiji in Japonski! Zraven teh pal še tisoči drugih, ki ii li vseh niti našteti ne bi mogli I • lles pa ie. da vsakogar ne smeš ubogati! Ubogati si v dovoljenih rečeh dolžan zgolj svoj« starše in pa oblasti Zdaj. ko si še mlad. se zalo vadi v ubogljivosti! S svoio ubogiiivostio, pokorščino in potrpežljivostjo se boš izuril 4 človeka, ki bo sposoben tudi zapovedovati. Svo« jim staršem si dolžan pokorščino in sveto spoj Slovan ie do konca živi jen ia! Morebiti so tvoil starši mani učeni kakor si ti, imajo pa tisoč« krat več življenjskih skušenj ter ti hočeio 1« dobro. Ko ie rajni papež Pij X. postal kardinal, fa to veseio novico svoii še živeči materi, ki Ia bila preprosta kmečka ženica, hotel sam spo« ročiti. »Poglejte, mama, kako lep prstan so m| podarili,« ji ie veselo pokazal prstan, ki so mt| ga podarili profesorji in gojenci njegovega sec menišča. Mati je s tresočo se roko pogladiUl dragoceni prstan nato pa je dvignila svojo des« nico s preprostim srebrnim poročnim prslanonj ter dejala: »Poglej, moj sin. brez tega le maih« nega srebrnega prstana, bi tudi ti zda i ne ime* •tega lepega škofovskega prstana!« Poln sinov« ske ljubezni in spoštovanja ie kardinal in nad« škof ter poznejši papež Pij X. poljubil svoj® sivo mater. « Sloveč zdravnik za živčne bolezni pripova« diiie. da sc vsak mesec nekaj dni posti. .Vpra« šali so. ga, zakaj se posti, ko ie post zastarel^ zapoved Cerkve, ki ie nihče več ne poslušal Odgovoril ic takole: »Vidite, pravite, da sem dober zdravnik, k| ie že marsikaterega bolnika ozdravil. Sai ie rej« j Vendar vam moram p"ovedati. da svojih bolntt kovkov nisem ozdravil s svojimi zdravili, man več s svoio močno voljo. S svoio voljo namreq bolnega človeka nekako prisilim, da se zberf in začne sam hoteti biti zdrav. Svojo volio pi krepim s postom. V tem ie vsa moja skrivnost.* Vojni dogodki preteklega tedna Jfemške čete so izkrcane anglosaške oddeike pri Salernu vrgle nazaj Nemško voino poročilo od 14. t. m. z itali-lanski-lu bojišča poroča, da so severno od mesta Salerno nemške čete napadle izkrcane anglosaške oddelke ter iili v rsle nazaj. Sovražnik se obupno brani. — Na višinah ukuli Lbo-liia ie sovražnik hudo napadal, nakar so nemške čete prešle v napad na široki črti Sovražne postojanke so bile v naskoku zavzete in sovražnik tudi tukui vržen nazaj tia. kier se ie bil izkrcal. Krvave izgube Američanov in Anale-tev so zelo visoke. — V Kalabriii in Apuliii eo se nemške čete neovirano odmaknile od sovražnika, ki le oklevaje sledi, kir so pred niim razdejane in minirane v«e ceste. Nemško uradno poročilo od 15. t. m. naglaša. da ie včeraj napad zoper izkrcane sovražne oddelke pri Salernu imel velike uspehe. Ena sovražna skupina je bila obkoljena, druaa pa uničena. Plen in ujetniki stalno naraščajo. — Tudi pri Eboliiti je sov ražnik bil vržen oaza i ter se je ustavil šele pod varstvom svojih la-diisk h topov Nemško uradno poročilo od lfi. t. m. naznanja. da so okoli SaKrna in Elioliia bili včeraj krvavi ho ii. Več sovražnih skupin ie bilo uničenih, mostišče pa sovražniku spi t zoženo. Pri osvojitvi Kraia Altaville so Američani izgubili mnogo mrtvih in ujetih. — Nemško letalstvo ie uničilo eno 8000 tonsko prevozno ladio. 11 drugih sovražnih ladii pa poškodovalo. Nemško uradno poročilo od 17. t. m. sporoča. da se boji na sovražnikovem izkrceval-nem mostišču v Srednji Italiji nezmanjšano in zrdito nadaliuicio. Nemške čele so pri Salernu sovražno mostišče še boli stisnile. Pri Ebo-liiu pa ii sovražni odpor narastel. vendar so tukaj neni-ke čete uničile več ameriških obkoljenih in odrezanih čet ter dobile mnogo uiet-nikov in plena. Za nem:kimi črtami ie sovražnik skušal spuščati padalec, ki pa so iili nemške čete uničile — I)a hi sovražnik nekoliko razbremenil na tem bojišču svoie čele. ie iužno od Salerna izkrcal nove čele. Tukaj so se začeli novi hudi boji. Nemško uradno poročilo od 18. t. m. govori, da so se včeraj boji pri Salernu nadaljevali in nemški napadi menjavali z močnimi sovražnimi rolinapadi. Xa jugu je boj zavzel večji obseg, er se je tukaj sovražnik znova izkrcal. Nemške varnostne čete so v stalnih bojih, ko so uničile Vse prometne zveze, bile vzete iz Kalabrije ter dosegle zvezo z nemškimi četami pri Salernu. — Na otoku Elba se je udala ter bila razorožena 7000 rnož morna italijanska posadka. Nemško uradno poročilo od 19. t. m. navaja, da sovražni" čete pri Salernu niso mogle doseči večjega uspeha, marveč je bil eovražnik z ♦nočnim protinapadom vržen nazaj na obalo. Tako so se »družile zdaj vse nemške čete iz Apulije in Ka-labrijo. Sovražnik je pri tem imel 10.000 mrtvih in ranjenih ter je izeubil nad 4000 ujetnikov. 153 oklepnikov in 54 topov. — Od 8. do 17. septembra so Nemci sovražniku potopili med drugimi 8 križarke. 2 ruJilca, 15 izkrccvalnib čolnov itd. Močne sovjetske sile uničene Nemško uradno poročilo od 14. t. m. pravi. 00 ujetnikov. 110 oklepnikov in 84 topov. — Na srednjem delu tega bojišča so začeli Sovieti napadati zahodno od Jelnie. Napadli so s pomočjo velikega števila okl- pnikov Napad pa so Nemci pričakovali, nakar so vse sunke v hudih boiih odbili ali prestresli. Boii se še na-daliuicio. — Tudi iu/no od Bieliia in južno od I.ado'.kega iezera ie sovražnik po hudi top-ni-ki pripravi !m z uspeha napadal. — Zadnie dni so Sovieti izgubili 201 letalo. Nemško uradno poročilo od 17. t. m. ugotovila. da obrambna bilka na vzhodu traia že 2 meseca, da so H tisi tukai polratili silne množice ljudi in oro/ia. da pa nikier niso moeli tiri bili nemških črt. Kier koli so nemške čele po načrtu zapustile kai ozemlja, so to storile v polnem redu. nc da bi bila fronta kie količkaj zrahljana. — Na južnem in sredniem delu tega boiišču nemške čete skraištlieio svoio fronto, da pridobe nove rezerve. V okviru teh oiliuiknlnih premikov so Nemci izpraznili mesti Novorosiisk in Hriiansk ter pri tem uničili prav vse. kar ie bilo kai važnih vojaških naprav. — Zahodno od Jelnje in južno od Bje-liia so Rusi napadali zaman ter utrpeli hude izgube v liudch in oklepnikih — Tudi iužno od l.adoškega iezera ie sovražnik ves dan brez uspeha napadal. Nemško uradno poročilo od 18. t. m. omenja, da je na jugu deževje omejevalo večje bojevanje, da pa ?o na severu pri Vjazmi bili odbiti vsi sovražni napadi. Nemško uradno poročilo od 19. t. m. se glasi, da na južnem odseku nemški premiki gladko in po načrtu potekajo ter da je bil sovražnik povsod zavrnjen, kjer koli je hotel pritiskati. Pri Jelnji in Bjeliju so šc vedno hudi boji, drugod pa ni pomembnih bojev. Naročite »Slovenčevo knjižnico«! Vse knjige drugega letnika »Slovenčeve knjižnice« so že izšle. — Kot zadnji sta izšli knjigi »Peli so jih mati moja« zbirka slovenskih- pripovednih pesmi — z ilustracijami Jožeta Bcraneka — in »Trije bratje« Vojaški roman iz življenja legionariev v Afriki! Za naročnike ie ta knjiga nagradna knjiga in jo poleg »Martina Krpana« dobe zastonj. Naročite »e čimprej na tretji letnik »Slovenčeve knjižnice«. — Naročite se lahko na 36 knjig ali pa aa 24 knjig letno. — Mesečna naročnina 24 lir ali pa 16 lir. — Redni naročniki dobe ob koncu letnika dve nagradni knjigi! Vsaka ilovenska družina naj si omisli .SLOVENČEVO KNJI2NICO-I Naročite se takoj aa svetovno mani roman »1VANH0E« kl bo tišel « 205 krasnimi slikami 1. oktobra. Knjiga bo veljala: broširana ...... 35 lir v pnlplatno rezana , . 45 lir T celo platno vezana na najfinejšem paprju . 80 lir Naročniki »Slovenca« In »Domoljuba«. kl plačajo knjieo vsaj do 5. oktobra, dobe broširano ia 30 lir. v pnlplatno rezano ia 40 lir. V Ljubljani se sprejemajo naročila in plačila v veži Ljudske tiskarne pri Tratarju. KRATKE^:- Za skoraj V)X odstotkov je narastel madžarski izvoz po vrednost: •/ j.r..-. eri z onim v 1. 19-11. Vsa slrnišča morejo preorati to leto v Ko-muniji. Za K>0"; je Romuniji zvišala takse' za zaposlitev inozemskih delavcev. Ker so za izvoz namenjene količine lesa že izčrpali, Slovaška ne izdaja več izvoznih dovolil za les. V Španiji bodo ustanovili veliko lad'edclnico, ki bo izdelovala ladje s po 1000 do 4000 tonami iz jekla. Nemčija nima do Grčije nobenih ozemeljskih zahtev, so izjavili na tiskovni konfeienci v nemškem zunanjem ministrstvu Badoglievo izdajstvo obsojajo vsi norveški listi Ameriške čete so pri izkrcanju pri Salernu naletele na najboli vroč in hud sprejem, je izjavil ameriški mornariški minister Knox Duce je zopet prevzel vodstvo fašizma in izdal prve ukrepe za obnovitev stranke in njenih posebnih oddelkov. Prelom maršala Radoglia se nc nanaša na pogodbo trajne zveze, ki ostane še naprej v veljavi. Nemška in japonska vlada sta sklenili, da bosta vojno nadaljevali z vsemi sredstvi do končne zmage. V Berlinn so obnovili ustanovo borbenih fa-•šijev. ki bo nadaljevala delo v duhu Ducejcvih načel. Nemški letalski oddelki so potopili 35.000- tonsko oklepnico »Roma«, eno najsodobnejših oklopnic na svetu. Hčerki japonskega ministrskega predsednika Misue in Makie delata že dva meseca v oboroževalni industriji. Zaradi osvoboditve Mossolinija so Angleži zelo slabe volje, poročajo švedski dopisniki iz Londona. 2ivil je začelo primanjkovati v švedski prestolnici Stockholmu: zlasti malo je mleka. Za I0"o so znižali v Združenih državah izdelavo čevljev za civilne potrebe. Zaradi velikega izvoza je Avstralija omejila domačo uporabo su: ivega masla Kralj Viktor Emanuel, prestolonaslednik Um-berto in maršal Badoglio se nahajajo na Sicili i 34.31 milijonov mark so nabrali pri zbirki za nemški Rdeči križ dne 21. in 22 avgusta. Samo še 20% mirovne porabe znaša sedanja poraba papirja v Angliji; ni uvoza papirja in lesa iz Evrope. Na oezlomljeno nemško borbeno silo v Italiji opozarja angleško časopisje v svojih poročilih o položaju v Italiji. Drugo bolgarsko vseučilišče bodo odprli dne 2. oktobra v Skoplju. Mnogi ne vedo, da so na Duniiu v po«cbnem muze-u zbrani predmeti, v katere je treščilo. Vse italijanske čete v vzhodni Aziji sta japonska vojska in mornarica razorožili. Za 8 milijonov ton prevoznih ladij so že letos izgubili Anglosasi, poročoio iz Berlina. Nemški telegrafisti so od pričetka vojne napeljali na vzhodni fronti za 86 003 km telefonskih žic in 30.000 km kablov, to je dvojna dolžina zemeljskega oboda. Strašna eksplozija se je pripetila te dni v neki tovarni za olje v Karlshammu na Švedskem: dva delavca mrtva, 20 ranjenih. 14.974 živih škorpijonov so nfeli v enem mesecu v turškem mestu Madrinu; uporabili jih bodo za izdelovanje različnih cepil Prosto prodajo moke in kruha bodo uvedli v Turčiji, vendar bodo določili najvišje prodojne cene. Velike količine želv izvaži'0 iz Hrvatske v nemške tovarne za konzerviranie rib Okoli 400.000 vagonov pšenice so letos pridelali v Romuniji. Lani samo 90 000 vagonov. Po napovedi začetka oienzive v Kalabriji so ameriški vrednostni papirji na švicarskih borzah padli V Parizu so zaprli v enem tednu 500 gostil", ker 60 prodajale po cenah črne borze Na Madžarskem fe te dni umrl general Danilov, zadnji poveljnik gardnega polka ruskih carja. r Zn biodnikum - železnim (nekdanje domače brodnike je izpodrinila železnica) J Cez pet let bodo železničarji pri nas slavili velik jubilej. Minilo bo namreč 100 let, odkar ie zapihal po Savski dolini »Luka Matija«. V letih I«47 in 1848 so namreč zgradili južno železnico do Ljubljane. V spominih Boštjana Roša beremo mnogo zanimivosti prav o oni dobi. ko ie ponehalo pri nas brodarstvo na Savi in ko ie železna kača prevzela skoraj ves osebni in tovorni promet. Ni še minilo 100 let od takrat, ko naši predniki še niso imeli železniških zvez. vendar se ie pokrajina prav tam, kjer so ustanovili železniške postaje, neverjetno spremenila. Nastala so nova naselja, nova trgovska in prometna središča ter izpodrinila starodavne brodarske postaje. Dandanes prevažajo po rekah samo še splave, tu pa tam vidiš še brod. ki služi namesto mostu, v ostalem pa je rečni promet že povsem izumrl. V starih časih so dovažali v Ljubljano težke tovorne ladje po Savi in Ljubljanici. Po Savi so vlačili s Hrvaškega tovore žita in vina, po Ljubljanici pa so vzdrževali trgovski promet proti Vrhniki. Mimogrede nai omenimo, da so imeli, krakovski in trnovski čolnarji posebno čolnarsko bratovščino ali »ceh« — nekakšno zadrugo, ki je ščitila pravice vseh onih. ki so se ukvarjali z vodnim prometom. Brodarienie po Ljubljanici ic najbrž veliko starejše od onega po Savi. Sni beremo, da so priredili mestni očetje v Ljubljani že I. 1002 velike veslaške tekme. pri katerih so se potegovali čolnarji za trif nagrade: za lovor vipnvca (L nagrada), tri vatle sukna in par nogavic. Mestni očetie najbrž niso priredili veslaških tekem samo za zabavo, pač pa so hoteli dati priznanja naiuriicišiin čolnarjem in pa druge vzpodbujati k podjetnosti v slikanju veslu. Itedno brodarstvo na Savi se ie razvilo bržkone šele v drugi polovici XVIII. stoletja, ko so strugo reke reguliraluza promet z ladjami. Delo je moralo biti vsekakor zelo naporno, če pomislimo na lo. da ie Sava ponekod, kjer drvi I>o ozki strugi med pečeviem. podobna nevarnemu hudourniku. Vendar so io usposobili za promet vse od Siska do Zaloga. O brodarstvu nu Savi pripoveduje pokojni Boštjan Boš v svojih mladostnih spominih naslednje: Ko so začele uloviti po urejeni Savi ladje, natovorjenc z rumeno pšenico in riiinim vinom. se je razvilo v Savski dolini živahno živ-Ijenje. Vse ie vrelo k Savi. »Hribi so odmevali od brodniških klicev iu od vpitja volariev.c Pri tem seveda ne gre zn navadne čolne, temveč zn nekakšne liulie. ki so jili vlačili proti vodnemu Inku ua desnem bregu Save. Na vsaki ladji je bilo po 12 do 10 brodnikov. Nuivaž- • v nejše mesto ie zavzemal »zadnik«, ki ie dajal s krmilom ladii smer. omeniti pa velja tudi »sprednika«, ki ie s svojimi tovariši usmerjal vožnjo na sprednjem kraju ladje. Se dandanes so ohranjeni nekafcri sledovi nekdanjega savskega brodarstva. Ce se peljete z vlakom od Zidanega mosta proti Ljubljani, opazile na desnem bregu savskega korita sledove nekdanjega kolovoza, ki ie bil ponekod v skalo vsekan. Tu pa tam opazite tudi večjo hišo — nekdanjo brodarsko postajo ali gostilno. kjer so se brodniki ustavliali. krepčaii, prenočevali in trgovali. Sava ie bila v preteklih dveh stoletjih prometna žila. po kateri so plovili pridelke z Gorenjskega in izdelke iz Ljubljane proti Hrvaški, od tam pa so tovorili žito, delno pa tudi dolenjske pridelke. Ladjevje ie moralo biti prav veliko, sai piše Boštian Roš. da so včasih vpregli v eno samo ladio. ki so io vlačili proti Liubliani. po 20 do 30 volov. To velia kajpada samo za ona mesta, kjer ima reka posebno močan tok. Vprežnn živino so daiali okoliški kmetje, ki so lako prišli do lepega rednega zaslužka. Delo brodnikov ni bilo lahko, vendar se iim ie vsai glede iedače in pijače dobro godilo. Tovorniki so morali skrbeti, da je bilo za posadko vedno dovoli dobrega dolenica na razpolago. O »savski mornarici« pripoveduje Boštian Boš. da je bila sicer na slabem glasu. Pri težkem delu so lepo zaslužili, kaj hitro in lahkomiselno pa so tudi zapravili svoie dcnarce. »Pojmljivo ie. da so pri tako težkem in nevarnem delu vladali na ladjah p ros luški običaji in surovi razgovori; hudiči in pridušanie ie letelo kakor toča z ene strani ladje v drugo, od zad-nika k spredniku in nazaj; nič čudnega, da ie prišlo vedenje brodnikov v ljudski pregovor: »Kolne kakor brodnik!t Savske ladje so plovile samo po dnevu, prenočevale pa so na poslaiah. kjer so zvečer prispele. Take postaje so bile med drugim pri Brežicah, v Krškem, na lilanci. v Bohovem, v Zidanem mostu. Hrastniku, v Litiji in zadnja postaja v Zalogu. Seveda se niso imenovale po krajih ali po današnjih železniških postajah, temveč kar po pristaniških gostilnah: pri Klcm-basu. pri Zoretu. pri Peklariu itd. Na vseh teh postajah so imeli dotični oštirii obilen zaslužek od prometa na Savi; obogateli so in poslali so sodišču in merodajni čiuitelii svojega kraja. Od tistih slutili časov se ie pri nas kajpada veliko spremenilo. Železnice so izpodrinile brod-nišlvo. pa tudi vozniki so zgubili svoio nekdanjo veljavo. Brodniškega slami ni več. pač pa so dobili stoleri in tisočeri možie delo pri železnici kot progovni delavci, čuvaji, sprevodniki. strojevodje, kurjači in uradniki. Križem sveta Mesna oskrba na Bolgarskem Te dni je na Bolgarskem stopila v veljavo naredba o mesni oskrbi vojske in civilnega prebivalstva. Po tej naredbi so določili letos za klanje naslednje množine: 10% govedi in bivolov, 15% ovac, 20% koz in kozlov, 70% jagnjetov in določeno število svinj, razen onih, ki se rede za gospodinjstvo. Trgovina z govedino in svinjami je prepovedana. Industrija za prehrano nameščencev Budimpeštanska strojna tovarna L. Lang je kupila od grofovske Esterhazijeve " gospodarske i.prave v bližini Budimpešte okoli 1500 ha veliko posestvo. Doslej so dajale industrije nakupljena posestva navadno malim zakupnikom v upravo. Langova strojna tovarna pa bo posestvo sama upravljala, da bo mogla zalagati svoje nameščence s cenenimi kmetijskimi pridelki. Plače pravoslavnega duhovništva v Grčiji Nedavno je grški prosvetni minister izjavil, da pripravlja zakonski načrt, s katerim bi zagotovil plače duhovščini. Zaradi tega je nastala v grških lislih živahna razprava, v katero je posegel tudi tesalski škof. V glavnem gre za dva predloga. Po prvem naj bi dobili cerkveni finančni sklad 7.5 milijarde drahem letne podpore, a bi odstopili državi eno tretjino cerkvenih dohodkov, ki jih cenijo na pet milijard drahem. Po drugem predlogu pa bi država popolnoma prevzela cerkvene dohodke, zato pa bi postalo vseh 7000 grških pravoslavnih duhovnikov državni uradniki. Grška duhovščina je drugi prediog odklonila — Predlog bivšega finančnega ministra Gocamanisa, da bi država prevzela vse premoženje cerkve, je Cerkev odklonila. Tuji kapital na jugovzhodu Na Bolgarskem sta bili do leta 1936 glede naložb tujega kapitala vodilni Belgija s 27 in Švica s 23%. Od leta 1910 se je položaj v toliko spremenil, da je zavzela Italija s skoraj 29% prvo, Nemčija z 20.7% pa drugo mesto. — V Romuniji sta bili skoraj dve tretjini vseh vloženih kapitalov tujega izvora. — Najmanj je bil udeležen tuji kapital na Madžarskem. Ne samo industrija, temveč tudi državna posojila na jugovhodu so v veliki večini v tuji posesti. Francija je posodila okrog 27 milijard Ir., Iz življenja * za življenje C'isto f ti in snaga Dobri poznavalci si pogledajo vedno naj« prej človeka, ako je snažen in čist. Amerikanski črnec, ki je bil kot otrok še suženj, a je sedaj v Ameriki glasovit učitelj, je nedavno objavil opis svojega življenja. Pripoveduje, da je, ko mu je bilo dvanajst let, hodil tri cele dni, da je prišel do šole za črnce. Hotel je prositi, da bi ga v njo sprejeli. Denarja za šolnino ni imel, a nadejal se je, da si ga z delom zasluži. Ko je zaprosil predstojnico za sprejem, mu je najprej naročila, naj očisti dve sobi. On je to tako skrbno opravil, da ni bilo nikjer niti praška. Seveda ga je nato takoj sprejela. Zaupala mu je, ker si je mislila: ako to tako dela, bo pafi tudi drugače za red in točnost... V isti knjigi' pripoveduje, da je črnca treba najprej navaditi na u potrebo krtačke za zobe, ker to je pogoj za nJili človeško vzgojo. To je važnejše kakor čitanje in pisanje. Kajti dokler ne vedo, kaj je red in čistota, je tudi njihovo čitanje in pisanje neredno. Krtačka je za nje to, kar je količ za slabotno drevesce, čim so se navadili čistiti si zobe, so že prišli na pravo pot. čistoča ali snaga torej ni postranska reč, ki se da doseči s čim manj vode in v najkrajšem času, da je brisača že v ponedeljek vsa črna od zamazanih parkljev; ne, to je važna zadeva, od katere ie toliko kaj v življenju odvisno. Včasih si kak deček misli, da bo v svetu napredoval in uspeval, ker ima kje uplivnega strica ali bogato teto, ki ga bodeta štulila in rinila naprej. Jaz pa vam pravim: čistota je najmogočnejša tetka na svetu, in kdor si je z njo dober, tega zasuje s svojim blagoslovom in mu odpira zaklenjena vrata k največji gospodi. Zamazanec more imeti še tako močnega strica, pa ne doseže nič. Kdor namreč vidi na njegovi obleki stare sledove že davno zaužitih jedi, pa oguljene papirje v njegovih zamazanih rokah, 6e odmakne in ga odpravi z besedami: »žal mi je, a res ni primerne službe.« Po tej rahli laži, ki je včasih obramba v sili, pa da mesto — drugemu. Amerika pa 170 milijonov dolarjev, itd. Kar se Hrvatske tiče, so od ustanovitve nove države tam vložili samo kapital osnih držav. Nekaj številk iz hrvatskega sadjarstva Po najnovejših cenitvah ima Hrvatska: 500 milijonov trt, 14.5 češpelj, 2.3 jablan, 1.5 hrušk, 1.12 milijona marelic, 465.000 breskev, 460.000 če« šenj, 334.000 višenj, 142.000 kutenj, 7oo.ooo fig, 300.000 mandeljevih dreves in 10.000 rožičevcev* Vinske cene v Španiji izboljšane Na španskem vinskem trgu so se v zadnjem času vinske cene popravile. Neposredni vzrok zvišanja cen je podpis špansko-švicarske trgovinske pogodbe, po kateri bo dala Švica Španiji 400.000 hI namiznega rdečega vina. Pričakujejo pa, da bo Švica kasneje naročila še znatne količine belega vina in žganja. Nemška širokogrudnost Atensko časopisje je te dni objavilo naznanilo nemSkega vrhovnega poveljništva v Grčiji, po katerem je bila na Jonskih otokih znova uvedena' grška valuta, vsi obstoječi devizni kontingenti pa razveljavljeni Kakor je znano, so bile italijanske okupacijske oblasti, ki so jim bili do dneva Ba-doglijeve vlade podrejeni tudi Jonski otoki, uvedle samostojno upravo pod italijansko nadoblastjo. Poleg lastne valu,'« sta bili uvedeni tudi lastna; poštna in carinska uprava. Naznanila nemškega vrhovnega poveljnika je grška javnost pozdravila, saj so se s tem Jonski otoki spet vrnili v naročja Grčije. »Slovenčev koledar« v vsako hišo! Naročite ga takoj! d Prcskrbite si davčna potrdila za odmero šolnine. Davčna uprava za mesto v Ljubljani bo sprejemala prošnje za izstavitev polrdil zaradi odmere šolnine samo do 25. septembr: d Paketi za internirance. Italijanski Rdeči križ sporoča, da je prevzel pakete v bivšem voj. uradu v Kotnikovi ulici 16 v razdelitev Odpošiljatelji naj počakajo, da dobe obvestilo, kdaj naj pride vsak po paket. Takrat naj predloži vsak prejelo obvestilo in potrdilo o prevzemu pake'a po vojaškem uradu Ker je paketov veliko število, bo razdelitev trajala dalj časa Zato so intervencije za izdajo posameznih paketov brez obvestila brezpredmetne. Pakete iz bolj oddaljenih krajev bo IRK vrnil svojim poverjeništvom, da jih razdele v svojem področju. d Pestro pozivljena je te dni pokrajinska slika ljubljanske okolicc in podeželja sploh Po travnikih se pase živina in v mirno ozračje sc dviga dim pastirskih ognjev. Gibanje živali na čistem zraku je nad vse koristno, zato napredni živinorejci skrbno izkoristijo jesensko pašo d Zanimivost o novem hrvatskem vojnem ministrstvu. V Nezavisni državi Hivatski je pred dnevi postal vojni minister general Navratil. Njegov stari oče Ivan Navratil se je rodil v Mehiki in ie bd slovenski pisatelj in tolmač za slovanske jezike pri upravnem sodišču na Dunaju. Njegov prednik ie bil Ceh in polkovnik pri hrvatskih graničarjih. d Poenostavljena poštna dostava. Nemški državni uradni list je te dni objavil naredbo, ki močno poenostavlja vso poštno dostavo. Različna potrdila prejemnikov pisemske pošte odslej odpadejo. d Na enoletnem trgovskem tečaju s pravico favnosti v Novem mestu plačajo javni nameščenci polovično šolnino. d O jesenskem pridelovanju v petem vojnem letu piše gorenjski tednik, da je treba sejati krušno žito v starem obsegu, povečati pa je treba pridelovanje oljaric za okoli 30% nasproti lanskemu letu. Zato bo treba omejiti pridelovanje poletnega žita Nikakor pa se ne sme povečati pridelovanje oljaric na škodo okopavin. Ofcrog sosedov s Hrvatska zbornica za narodno gospodarstvo je dobila zakonske pooblastilo, da prevede v državno last vse gozdove, ki so bili po bivši jugoslovanski agrarni reformi razdeljeni. Zasebnikom bodo plačali odškodnino v isti višini, ki so jo plačali ob izvedbi agrarne relorme. s Primorsko mesto Sibenik so zasedle hrvatske in nemške čete. s Osvobojeni Dalmatinci bodo sprejeli v delovno službo. Hrvatsko ministrstvo vojnih sil je izdalo odredbo s takojšnjo veljavo, da se morajo §rijaviti vsi osvobojeni Dalmatinci posebnim na-brnim komisijam, katere jih bodo določile za delovno službo v vojski. Prijaviti se morajo vsi moški iz osvobojenega dela Hrvatskega primorja, rojeni v letih 1908—1925. s Nekaj za Ljubljano. Zaradi velikega navala na električno cestno želcznico v Zagrebu, je bilo vstopanje in izstopanje na postajah zelo počasno. Uprava je zaradi tega dala preurediti nekaj voz, tako da imajo po dva vhoda in dva izhoda. Listi pišejo, da so «e novi vozovi dobro Izkazali. s Nove določbe za uvoz saharina. Poglavnik je izdal zakon, po katerem se smejo uvažati umetni sladkorji samo za medicinske in industrijske namene. Načeloma je uporaba umetnih sladkorjev za prehrano prepovedana. Tihotapstvo s saharinom kaznujejo z globo do pol milijona kun. a Namesto žita druge pridelke. Ministrstvo Narodnega gospodarstva na Hrvatskem je izdalo 4' predpise o nadomestni oddaji poljskih pridelkov za tiste kmetovalce, ki ne pridelujejo sami dovolj žita, da bi izpolnili svoje obveznosti glede oddaje. Ministrstvo jc odredilo, da lahko taki kmetje oddajo državi namesto žita druge pridelke, tako krompir, fižol, lečo proso in druge pridelke. s Dve leti srbske prostovoljne milice. Srbska prostovoljska legija, ki je imela nalogo boriti se proti komunizmu, obhaja zdaj drugo obletnico svoje ustanovitve. List »Obnova« piše ob tem slovesnem dogodku, da so prostovoljci ne samo čuvarji miru in reda v Srbiji, marveč tudi glasniki nove ideje in nosilci živega narodnega izročila. V skladu s svojimi osnovnimi načeli ti prostovoljci ne mislijo na svoje zasluge in pravice, marveč lc na dolžnosti, ki jih moraio še izpolnjevati ler neomajno vztrajajo na svojih postojankah. s Zagrebška tovarna čevliev je dosegla lani pri glavnici 3 milijonov kun 1.25 milij. kun čistega dobička. s Mošejo so pred kratkim svečano odprli v poslopju dosedanje carinarnice v Zemunu. s Za 100"» je zvišala cene tobaka s 1. septembrom hrvatska monopolska uprava. s Po vseh hrvatskih vinorodnih krajih kaže trta zelo dobro. Zato že zdaj naglo padajo cene vina v prodaji na debelo. Fričakuieio tudi znatne pocenitve grozdja in vina v prodaji na drobno. s Na Reki je po dolgem trpljenju umrl v 45. letu starosti odvetnik in dolgoletni župan v Ca-bru dr. Bogdan Koritnik. s Zaradi posebno lepega vedenja ie Poglavnik pomilostil 670 na hude kazni obsojenih kaznjencev iz državne kazndnice v Lcpoglavi. s Zaradi varčevanja z električnim tokom je zagreška občina znatno omejila tramvajski promet. Na nekaterih manj prometnih progah je promet s cestno električno železnico sploh ustavljen. PRAVNI NASVETi Vsi predpisi ostanejo v veljavi. Oblast je objavila. da vse uredbe in drugi predpisi, ki so veljali do sedaj, ostanejo še v naprej v veljavi in se morajo točno izpolnjevati. Preskrba prebivalstva. Da se zagotovi preskrba prebivalstva, se bodo ludi v naprej kupovale in prodajale na nakaznice tisle življenjske potrebščine kakor do sedaj. Dosedanje kazenske določbe ostanejo še dalje v veljavi. Krompir in fižol za domačo potrebo. Visoki komisar je odredil, da so pridelovalcem puščajo na razpolago naslednje količine krompirja, suhega fižola in lanenegn semena letino 1043 za potrebe družine, za seme in za živalsko prehrano, in sicer: n) neposrednemu pridelovalcu zanj in za vsakega člana družine, ki se pri niem vzdržuje: 120 kg krompirja in 10 kg fižola; b) posrednemu pridelovalcu znnj in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 80 kg krompirja in 8'k'i fižola; c.) za vsakega prašiča, določenega za pilnnje ali za pleme: 100 kg krompirja, če se prideluje koruza. 200 kg pa. če se ne prideluje koruza; d) za vsak hektar zemlje, ki se po-ndi s krompirjem. 15 stolov, s fižolom 150 kg in lanom 250 kg. Družinski spor. M. L. Opisujete težavo, nastale v družini In bi radi zvedeli, kako naj se reši spor med možem in ženo in lo. če mogoče brez sodišča, koliko lahko žena zahteva preživnine, kako naj zahteva, da bi bilo uspešno. — Z oziram na vašo opisovanje družinskih razmer bi bilo res najpnmetneje, da se spor reši v družinskem krogu, Cim pa to nc gre, ni drugega izhoda, kakor sodna pot. O uspešnosti pravde ne moremo ničesar reči, ker ie iz Vašega pisma razvidno samo ženino stališče. Zn pravilno rešitev spora bo treba slišali t ml i drugo plat zvona. Če bi žena prod sodiščem dokazala, da je vse lo res, kar ste navedli v pismu, in da sama ni dala nobenega povoda k takemu moževemu ravnanju, bi po našem mnenju dosegla ločitev zakona iz moževe krivde. V leni prim"ru bi ji moral mož plačevali primerno preživnino, fe je mož državni uslužbenec, jma ločena žena pravico do pokojnine po moževi »mrli le tedaj, če ni bila izrečena loči lev iz njene krivde. Stalno na zalotri knjige ..Slovenčeve knjižnice" Peterlln «10111), trafika, Vel. Laiic NOVI GROBOVI r******************************************..^ V Mariboru sta umrla: 82-lelna polirjeva žena Marija Schundnerjeva in 57-letni delavec I .me Peternonec. — V Slov. goricah je umrla 70-letna poscstnica Amalija Cehova. — Na vzhodni fronti je padel grenadir Franc Ribič od St. Pavla pri Preboldu. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: Jožefa Spec roj. Lovšc. uslužbenec tiskarne France Ferkov in Silva Zebre, — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog! Immanuel Kant je bil nekoč na kosilu pri guvernerju provinc iic Prusije, vojvodi Petru Avg. Frideriku Iluchskin-skemii. Družba se je po kosilu pogovarjala o d ,-mah, ki so se mudile v sosedni^ sobi. Tudi K, :it sc je pridružil pogovoru in de|al s finim sni, h-ljajem: »2enske so kakor odmev, zakaj vedno imajo zadnjo besedo. So pa ludi kakor polž. k^r nosijo vse. kar imajo, s seboj; končno so kak< r ura v stolpu, zakaj, kar govore, ve vse mesto.< Pravkar vstopivše dime so bile ogorčene nad ti primero in sr< z divjimi pogledi napadale žensk.itn sovražnega lilozofa Kant jc to opazil in jc n i-daljeval: »Samo po sebi umevno vse to v polni meri ne vel|'a za vas, moje dame Seveda ste*tu>:i vse podobne odmevu, ker ste vedno odmev svojega moža, podobne sle uri v stolpu, ker ste tako točne kakor ura, podobne ste pa tudi polžu, ker se drži svoje hiše kakor ve.« Pater Jožel Ve bil v veliki milosti pri kardinalu Richelieui" in se je lahko vmešaval v vse pogovore, ki jih je imel kardinal z uglednimi osebnostmi. Tako sc je nekega dne vo!voda Bernhard Weimarski p; I niti najmanj v zadrego L)e:al jc: »I.rpr od tebe, moj sin, da dobro vidiš. Torej dodaiem tvojemu zaporu še 24 ur, da boš sedel za obadva.« Franc Schubert Ko je 20-letni Franc Schubert skompnnir.il Gocthejevcga Vilinskega kralja in ga poslal C. s-beni založbi Breitkopl in Hiirtcl v Lipskem na ogled, so rokopis vrnili po pomoti nc avtor,u na Dunaj, temveč nekemu soimeniaku. Draždančanu Francu Schuberlu, ki je tudi komponiral. Ta je potem poslal založbi pismo sledeče vsebine: »Sporočiti vam moram, da sem pred kakšnimi desetimi dnevi prejel pošiljko nekega rokopisa, Gocthejevcga Vilinskega kralja, ki nai bi bil mol. Začudeno vam sporočam, da te kantate jaz nik« i nisem zložil. Shranil sem ga, da bom poizvedel, kdo vam jc takšen zdelek poslal na tako nevladen način pod mojim imenom, in da bi odkril tudi tega patrona, ki moje ime tako zlorablja « Schubertov Vilinski kralj jc, kakor znano, ena njegovih najboljših skladb. ^ Dvojni zaslužknr. »Veste kaj? Dvojni zasluž-kar ste vi, razumete!« kriči mojster nad pomočnikom. — »Dvojni zaslužknr? Kako to? Sat vendar nisem niti oženjen!« stoka pomočnik. — sUvoi-ni zaslužknr, pravim. Eno zaslužite od leve, en pa od desne .. .< . Kmet pride v davkarijo. Pisar mu re«e. čaka in se vsede. Pa ni bilo nikjer nobenega stola. »Poglejte,« pravi kmet. »tukaj je pa tako Kakor na našem skednju. Tam ni 110 stolov nc wo-pi, pač pa dosti cepcev.« »Brezpomembno in smešno je tvoje dej.inje, ker si streljul na /i v al, ki je /e mrtva. l'o iie|iotreb-ncm si poraliil strelivo, ki gu bova morila pogrešala ob kaki resnejši priliki. Greli je, če smo brezsrčni do iiliogili živali, ki so prav tako božje stvuri. Bog nuni daje pravico, da jili usmrtimo le, da se branimo pred njimi ali pa če nam morejo koristiti. Si razumeli'« Dobri deček je \es skesan prosil odpuščanja in mi obljubil, da 111 ga lic bo storil nikdar več. lil les je bil mož beseda. Jaz. pa sem si očiliil, da sem slab vzgojitelj, ki prav uri, u daje slab vzgled. Ksuri me je nato prosil, ali sme levu odrezali glavo. Dovolil sem mu in pri tem mislil, da jo lx>m lahko podaril kakemu muzeju, ko se mi Im» i »osrečilo, da se vrnem v omikane dežele. 1'odu kljub vsej dobri volji, Ksuriju njegovo pri-zadevun;e ni uspelo, 'ledaj pa je meni šini'a boljša misel v glavo. 1'rcdlugul sem dečku, du bi leva oilrla in vzela njegovo kožo s se-lx)j. J'ri tem delu pa se je Ksuri pokazal zelo spretnega. Ves dan s\a delala, u končno je najin trud bil kronan z uspehom. Odnesla sva krasno ko/o na ladjo. Razpela sva io na krovu in čez dva dni je bila /c suha. I porabljal sem jo, da sem n.i ii jej sladko spal. Nuto sva so spet odpravila naprej proti jugu. Potovalu sva kakih deset ali dvanajst dni. Začelo me jc skrbeti, ker' je zalogu živil po-siujula vedno manjša in sva mo-rulu začeti zelo' varčevati. Na suho s\a odšla samo, kadar nama jc zmanjkalo vode. Tu sitnost pa je neizogibna /a vse pomorščake, ki nimajo dovolj velikih posod, da bi si pripravili večjo zalogo. Miroljubni divjaki. Želel sem, dn bi odkril obalo med rekama Senegal in Gambia, da bi namreč dospel do Kupverd-skega rtiča, kjer sein upal, da najdem kako evropsko ladjo. Vedel sem. du so sc naše ladje ustavljale ob tem rtu ali na kakem bližnjem otoku, ko so plule v Gvinejo, v Brazilijo ali v Zahodno Indijo. Od tega upanja je bilo odvisno moje življenje. Po desetih dncli sem opazil, da je dežela, mimo katere sva plula, obljudena. Videl sem na obali ljudi, ki so se ustavljali in gledali proti nainn. Bili so črni kakor oglje in jKipolnoma goli. Obšla me je skušnjava, da bi pristal, toda Ksuri, ki se mu je groza brala na obrazu, me je vlekel za obleko in kričal: "Ne iti, ne iti! Ubiti, ubiti!« Hotel je reči, (lil naj nikakor ne grem tja, ker bi mo divjaki gotovo ubili. Zadovoljil sem se s tem, da sem se nekoliko približal, da bi videl, ali bi bilo mogoče stopiti v stik z divjaki. Opazi! sem, da so se nama tudi oni približevali. Bili so vsi ne-oboroženi. Samo eden je imel v roki dolgo palico, ki naj bi bila, po Ksurijevi trditvi, sulica, s kate-| ro je mogoče zadeti z neverjetno točnostjo tudi na veliko razdaljo. Zato sem postal zelo oprezen in se nisem preveč približal. S kretnjami j in znaki sem jim skušal dopove-I dati, da nam primanjkuje hrane in pijače ter jih vprašal, ali imajo kaj jesti. Prav dobro so me ra-I ziuneli in mi odgovorili s kretnjami. da imajo meso in da gredo ta-j koj |Kinj. Dopovedal! so mi, da i imajo meso, na ta način, da so sc , potipuli po nogah in rokah ter nato j naredili kretnjo, kot da nesejo nc- I" kaj v usta. Zadrgnil sem jadro in ladja jc obstala. Čez dobre |kiI ure sta se j vrnila dva divjaka, ki sla bila prej j stekla proč, ter prinesla dva ve; l lika' kosa suhega incsa in nekaj žita. Nastalo je za naju in zanje vprašanje, kako se približati, kajti bala sc nisva ravno midva, ampak tudi oni. Končno pa so divjaki vprašanje tako rešili, da so položili meso in žilo na obalo iu se precej oddaljili. Midva sva ledaj stopila z ladje na suho, vzela podarjena živila in se vrnila na krov. Ko so se divjaki vrnili nu obalo, sein jim s kretnjami skušal izraziti najino zahvalo in hvaležnost. Nato pu sem naredil žalosten obraz in jim skušal dopovedati s kretnjami človeka, ki išče, a ne najde, du mi je zelo žal, da nimam ničesar. da bi jim dal v plačilo. Tudi Ksuri je skušul posnemali moje kretnje. Delal pa je to tako smešno, da bi se mu bil najraje na ves glas zasmejal. Razumeli so naju in namu s kretnjami odgovorili, da nič lic zahtevajo. Nenadoma pa so Zamorci začeli divje bežati, njihove ženske pa so vreščale na vso moč. a nenadna sprememba naju je silno presenetila. Ker pa se je Zamorec s sulico ustavil in gledul v določeno smer, sva tudi midva pogledala v islo smer in ooaz.ila dve veliki zverini, ki sla prihajali druga za drugo proti obali, skočili v vodo in začeli plavati proti ladji. Čakal sem ju s puško v roki in ko je prva prišla dovolj blizu, sera jo zadel naravnost v čelo. Za hip je izginila pod vodo, toda kmalu sc je spet prikazala na površini in splavala proli obali. Za njo se je vlekel širok trak krvi. Njena to-varišica je že pred njo splavala na breg.in zbežala po hribu navzgor. Toda v islem hipu ko je zgrmel strel, so tudi divjaki zakričali in nekuteri izmed njih so popadali na tla... Kmalu pn so se pomirili in se spet vrnili k obali. Ko so videli zver, ki sem jo ubil, ležati v vodi, so začeli skakali od veselja in ploskati z rokami kakor otroci. Vrgel sem jim vrv in z njeno pomočjo so potegnili mrtvo zver iz vode. Bil je krasen leopard. . ,9p,azi1 srm' Ja •>' davjaki radi jedli leopardovo meso. toda si niso upali, ker so spoštovali mojo lastninsko pravico in morda so se me tudi nepoliko bali. S kretnjami sem jiin dopovedal, da ga jim darujem. Zavladalo je med njimi nepopisno veselje in zdeli so se kakor blazni. Spravili so se nad zverino in čeprav niso imeli nožev, so jo prav spretno deli iz kože s pomočjo priostrenega lesa. Nato so meso ruzsekuli s preprostimi kamni in mi ponudili najlepši kos. Razumljivo je, da sem ponudbo odklonil, pač pa sem jih prosil za kožo. Prav radi so mi ustregli , in podarili so mi poleg kože tudi še nekaj rastlinske hrane, za katero sem jim bil prav hvaležen. Ko 6om videl, da so ti ljudje tako ljubeznivi, sein vzel posodo za vodo, jim pokazal, da je prazna in jim nato z žalostnim obrazom skušal dopovedati, da sem žejen. Takoj so me razumeli. \ idel sem, da so se nekaj pogovarjali med seboj, nato pa so se nekateri oddaljili. Čez nekaj časa sta prišli na obalo dve ženski, vsaka z velikim vrčem na ramenu. ledaj so je K6uri opogumil in odšej na breg z našimi posodami, da jih napolni z vodo. Ko se je vrnil, ni prinesel samo vode, ainpak tudi še žito, neke vrste užitne korenine in sadje, ki ga do tedaj še nisem poznal. Z velikim veseljem | sem se jim zahvalil in se poslovil od njih. Dobri divjaki pa so naju pozdravljali s kričanjem in ploskanjem. N'a odprtem morju. — Ladja na vidiku. Oddaljila sva sc od obale in plula enajst dni ne da bi videla zemljo, liuajsti dun pa sein opazil v razdalji kakih štirih milj zemljo in ker je bilo morje popolnemu mirno, sem usmeril ladjo tja. Ko jc bila ladja samo šc dve tnilji oddaljena od zemlje in seirt opazil zemljo tudi na drugi strani, sem spoznal, da sem dospel do Kapvcrdskega rtiča iu da so pred menoj otoki, ki imajo ime po njem. Otoki pa so bili tako oddaljeni, da nisem vedel, ali naj sc jim približam. Če bi se namreč dvignil močan veter, tedaj bi nikdar ne dosegel niti otokov niti rtiča. Medtem ko sla sc v moji glavi borila da in ne, sem odšel v kabino in prepustil Ksuriju krmilo. Nenadoma sem zaslišal dečka kričati: »Gospodar, gospodar! Prihajati jadrnica! Skočil sem na krov in videl Ksu-rija, ki je z očmi, izbuljenimi od strahu, gledal v daljavo in kazal neko belo točko na morju. Revček je mislil, da je to ladja najinega gospodarja, ki naju zasleduje. Moj izkušen pogled pa mi je takoj povedal, da je porlugulska ladja, ki jo bržkone namenjena na Gvinejo. A zmotil 6em se. Ladija se ni bližala obali, ampak je plula drugam. Okrenil sem svojo ladjo proti njej in se i« skušal približati toliko, du bi naju opazila. Kljub vsemu prizadevanju sem se moral kmalu prepričati, da je ne bom nikdar dosegel, že sem izgubil vsako upanje, ko sem nenadoma opazil, da je začela pluti bolj j>o-časi, kakor da čaka. To pot se nisem varal. Kapitan je opazil mojo. ladjo z daljnogledom in takoj sj>o-znal, kaj želim. Da bi inu še boljo dopovedal, sem dvignil belo zastavo, kot je navada, in ustrelil večkrat v zrak kot znak, da prosim: pomoči.^ Z ladje s0 videli oba znaka... Kakor so mi povedali pozneje, so videli le dim iz puške, strela pa ni bilo slišati, ker je ladja bila predaleč. Ko sta se ladji dovolj približali« smo se skušali sporazumeti. Kapitan me je nagovoril najprej v tior« tugalskem jeziku, nato v španskem in končno v francoskem. Razumel nisem niti besedice in prav tako on ni razumel mene. ledaj pa se jo oglasil nek škotski mornar in so ponudil za tolmača. Z njegovo jkh močjo sem pojasnil, kdo sem, kaj se mi jc zgodilo in kaj želim. Kapitan me je prijazno povabil na svojo ladjo. Sprejel sem njegov vo ponudbo ter se vkrcal s Ksuri-jem in z vsem svojim imetjem, kl ?a je kapitan "dal spraviti v neko tubino in mi dal ključ. Odkazal nama je vsakemu svojo kabino ia dejal, da bom jaz jedel pri njegovi mizi, Ksuri pa pri moštvu. Skušal sem tedaj omeniti o plačilu, a ka« pitan ni hotel o tem prav nič sli« šati. 1'ogovor je na nesel tudi na' mojo ladjo, ki je bila še v dobrcia stanju. »Iz več razlogov bi se je rad iznebi!,« sem izjavil. »Odkupim vam jo. Koliko liočeto zanjo?« »S človekom, ki je bil tako velikodušen do mene, ne* morem go« voriti o ceni. Sprejmite jo v dar« če je ne sprejmete kot plačilo, kee je za to premalo...« »Nikakor ne. Nikar mi ne zmanjšajte veselja ,da sem mogel storiti majhno dobro delo-« Nekaj časa »va se prerekala, natd pa je kapitan zaključil razgovor z naslednjimi odločnimi besedami; »Zadnja besedal Dam vam ček ztf 80 zlatnikov, ki vam ga bodo izplačali v Praziliji. Če pa vam tom kdo ponudi več za ladjo, sem pripravljen plačali vem razliko. Ste razumeli?« Ta »ste razumeli?« je bil tako odločen in poveljujoč, da tem kar takof pristal. »Za ladjo je že urejeno. Koliko hočete po za tegale smrkavca?« Pri teh besedah je pokazal na Ksu« rija. Skoraj me je pograbila jeza oh tem predlogu, ker je bil v meni globoko ukoreninjen čut spoštovanja člo« veke osebnosti. Poleg tega pa me jO Ksuri iskreno ljubil in tudi jaz sem ga imel zelo rad. To je popolnama naravno, soj sva si. toliko dni delila kruh, vodo, trud, strah in upanje Ko je kapitan videl, da ne odgovorim, je napačno razlagal moj molk in mi dejal: »Vam zadošča šstdeset zlatnikov?« »Nikakor ne,« sem mu tedaj odgovoril. »Oprostite mi, loda Ksuri btf ostal pri meni.« Kapitan pa me je opozoril na dejstvo, da zaradi svojega negotovega položaja ne bom mogel zadostno poskrbeti za dečkovo bodočnost. Njegovi pomisleki so se mi zdeli popolnoma upravičeni. Ker pa mi vest nI dopuščala, da bi prodaji človeka, sem prosil kapitana, naj ga sprejme pod svoje varstvo in ga da krstiti. Zahteval pa sem, da mu mora čez desel let vrniti popolno prostosf, (Unije prihodnja.j Značilnosti budizma Budističnega duhovnika fbonraj sežigajo o lesenem slunu Pravi budhist tudi ne more biti dober vojak, ker smatra umor za največji zločin. Niti najne/nat-nejše živolice ne sme umoriti Če lazijo na primer pred durmi budhista mravlje ali kake druge živa-lice, si lc-ta ne upa stopiti iz hiše iz strahu, da bi katere ne pohodil in da bi morda kdaj tudi aam ne prišel kot žival na svet. Iz tega razloga pri budhistih živali niso deležne samo lepega ravnanja, ampak uživajo nekatere med njimi ic posebno nego in pažnjo. Iz starega veka. Učitelj: »Jakec. s čim so so krasili pri starih narodih razni zmagovalci pji bojnih tekmah?« — Jakec: >Z, s, s.. .< — Učitelj: »Ne veš? No, kakšni so sc vrnili zadnjo n— deljo člani našega pevskega zbora?« — Jakec: »Pijani, gospod učitelj.« Dragocena slika Bude, ki ]o je poklonil kralj Amanullali berlinskemu muzeju 6» Budistična procesija Indijec pred romanjem k čiščenju, ker ie je dotaknil »nižje kastei Med številnimi verami Indijcev je najbolj raz-lirjcn budhizem. Posebnost in bistvo budhizma obstoja v veri v potujočo človeško dušo. Če človek Umrje, njegova duša navadno ne najde pokoja, ampak gre na potovanje in se prej ali slej zopet preseli na svet bodisi z rojstvom novega človeka bodisi kot kakšna ižval. Če je umrl človek, ki je živel lepo in čednost-Eo življenje, sc njegova duša zopet porodi v kanš-nem popolnejšem človeku, na primer v duhovnu. In če je ta duša prepotovala vse mogoče stopnje y smeri človeških čednosti, potem je svoje potovanje na zemlji končala in se preseli v raj, v toko-rvano nirvano, kjer uživa večen pokoj. Duš« grešnega in hudobnega človeka pa se preseli po njegovi smrti v nižje bitje, v nižje vrste človeka, ali pa v žival. Kakor je pri Indijcih vsa človeška družba razdeljena v številne vrste ljudi, v kaste, z različnimi pravicami in dolžnostmi, tako vrednotijo budhisti tudi živalstvo z oziroin na njih koristnost ali krot-kost oziroma njih hudobijo. Med drugim se živali od zgoraj navzdol takole vrednotijo: konj — pes — »vinja — žaba — kača — uš itd. Indijci poznajo nad 200 kast. Pripadniki različnih kast so med seboj strogo ločeni. Bog ne daj, da bi prestopil pripadnik nižje kaste prag člana višje kaste. Hiša poslednjega bi bila tako omadeževana, da sc mora vsa očistili in na novo blagosloviti. Najvišjo kasto tvorijo duhovni, imenovani brahmani, nato knezi, med nižie koste spadajo de- lavci in kmetje ter drugoverci kakur tudi vsi Evropejci. Te kaste so za Indijce prava narodna ne6reča, ki kakor stene delijo narod v nasprotujoče si skupine in razredne vrste. Te kaste, katerih sc drže budhisti z občudovanja vrednim fanatizmom, so slej ko prej nepremagljiva ovira za enotno in nacionalno Indijo, ki šteje preko 300 milijonov ljudi. U. M i o u i — V. L o v 5 i d Zgodovinski roman iz časov sv. Pavla RFSHEIR b 8 Rahela molči. »Odgovori!« ukaže. »Ljubimi...« reče deklica tilio. »Ne niaram zaenkrat vedeti imena tvojega ljubljencu, da mi ga ne bo treba uničiti. Zato vedi, dn nima hči velikega duhovnika pravice ljubiti drugega moža, kakor ga ji je izbral njen oče, in du je tvoj zakon z Izmacloin, l abijevim sinom, sklenjena zadeva, Izbij si iz glave spomin na drugega in glej, (la ne zapazim, da ga še ljubiš, ker bom moral izvedeti za ime in preprečiti vajino ljubezen. Smrt vzame vsako nado.« »Očka!« vztraja prestrašena deklica. iSnio /.govorjeni. Pojdi!« Raliclu oinuiiuje še mulo. Hoče še nekaj povedati, toda pogled na razdraženi očetov obraz ji zapre ustnice. Dobro ve, da ta človek ljubi samo sebe in nima nikoli sočutja z nikomer: zato ji ne bi nič pomagalo. On, ki je žrtvoval vse za lastne koristi, si ne bo delal očitkov žrtvovati hčerine sreče. Odšla je žalostna, potrta, s solznimi očmi iu se umaknila v svojo sobo, kjer je dolgo lire/ utehe jokala, lako nesrečna je bila. Sonce njene,:.! življenja je ugasnilo; ledena slonu je polomila dišeče cvetje njene prve ljubezni in zelo temna bodočnost ji stopa pred oči. 7.enu starega l/muela, surovega, nasilnega in krutega duhovnika! \ si so občudovali staro zvesto ženo. ki je ndano prenašala moževe čudi iu svojevoljno«!, /daj bo stura žena odslovljena: to bo plačilo z,i njeno zvestobo in njej bo zaupano I ain.ii ino mestu. ("'uli. da ne bo zmožna tega. Izinuelovu /ena? .Nikoli! Tudi ("e bi imela svobodno srce; toliko manj /daj. ko ljubi. Kaj storiti? Oče se ni dal omehčati in bila je strta od nameravane zve/e. Samo njemu je mogla zaupati, njemu, ki je moder, miren, dober in veder. Njemu bo pisalu. V/nine povoščeno tablico in vtisne črke. »Nntunucl Lucij, Ruhela Annnijeva te pozdravlja.« _ Imel je dva imena. Ime Natanncl ji je bolj ugajalo kakor rimsko ime. Čemu dajati otrokom dvoje imen? »Oče me hoče (lati zn ženo staremu duhovniku Izmučili, rabljevemu sinu. Ne morem pripadati drugemu ra/en te i...« Ali bo prav tako? Ali ni to v nasprotju z ne/niin čutom sramežljivosti, ki je prirojen vsaki plemeniti deklici? Pomisli tnalo, nato popravi. »Rajši um rje m. kakor da bi zvezala svojo Usodo s tem starcem « . .. Tako bo prav. On naj misli nn gnus. ki |l ga povzroča poroka, h kateri jo hočejo prisiliti. Nadaljuje: »Tvojega sveta potrebujem. Jutri zjutraj pridem k tvoji svakinji. Glej. da le dobim toni.« Izbriše povabilo. Zadostuje, da bo on mislil, da rabi samo njegovega nasveta. Golovo ne bo izostal in bo prišel v bratovo hišo. Ponovno prebere pismo. Bilo je kratko, pn saj so vsa pisma kratka. Nihče ne piše niti besedice več, kot je potrebno. . Prepiše ga na razgrnjen pergnmentni list, pn večkrat prebere, da ga zna že na pamet, ga zloži, kane nn pregib kapljo voska, pritisne lastni pečat, njegovo dragoceno darilo. Gre ven. da naroči stari, zvesti Sari, naj ponese pisemce naslovi jenen. Sara je poznala zgodbo njene ljubezni in ji ie bila naklonjena. Dobro je želela svoji gospodinji in bila je prepričana. da ne bo srečno z drugim, kakor s tem mladeničem. .. . . Ko jo šla po hodniku, je Sara vprav peljala obiskovalca k očetu. Bil je mladenič, nn videz obseden, z raz-mršono brado, rnzkuštrnnimi lasmi in divjim Ognjenim pogledom v očeh. Oblečen te bil kot fnrizej in z njegovega oblačila so visele številne resice in mnogi čopi. S pogledom obinine lta-helo, kot bi. jo hotel u/.gnti, jo spoštljivo pozdravi in čaka, dn mu odvrne pozdrav, toda ona m n samo nalahno odzdravi z glavo in odide. Kaj hoče fnrizej pri njenem očetu, ki je 'glava saduccjske stranke? * 3. p c g I n v j e. Farizej in sndueej. Ananija je bil ves iz sebe zaradi hčerinega odpora, zelo jezen na Izmaela. ki ga je prisilil, du mora žrtvovati mladost njegovi starosti, zelo jezen nu hčer. ki se brani ubogati in žrtvovati svojo cvetočo mladost njegovi žeji po vludurslvu, in še posebno jezen nu njenegu ne/nanega ljubljenca. Ako bi ona nikogar ne ljubila, bi se ne proti vila temu zakonu. .Mora zvedeli njegovo ime in ga uničiti. V svoji piekanjenosli ni hotel tega zvedeti od hčere, ker ji je bolel pokuzati, da se nič ne zanima zu njeno ljubezen, ki da jo pre/ira; bal se je namreč, du bi ji strah za življenje ljubljenega mladeniču napravil izvoljenca še bolj drugega in da bi se še bolj upirala. Ilutel pa je nu drug način zvedeti njegovo ime: ko ga bo vedel, mu bo lahko storili mladeniča neškodljivega. Ko razmišlja te mračne misli, pripelje Sara furi/c ju. Mir bodi s teboj, Ananija.« pozdravi mladenič in obstane pri vhodu. Ananija dvigne glavo. »Stopi naprej,« pravi in ne odgovori na vljuden po/drav. Mladenič se nekoliko približa. »Kdo si?« »Me mar ne poznaš? Ozej sem, Bueijev sin « »Sedaj te prepoznam. Že dolgo te nisem videl. Od kdaj si pa postal farizej?« »Verujem v vstajenje mrtvili,« odločno odgovori mladenič. Prezirljiv nasmeh zaigra nn Aniinijevih ustnicah. On ni veroval v posmrtno življenje. »Česa išče farizej pri velikem duhovniku?« vpraša zanieljivo. .Ni bilo često, da bi farizej vstopil v suducejevo hišo. Preveliko je bilo so-vruštvo, ki je ločilo obe stranki. »Hiša velikega duhovniku mora biti odprta vsem in upoštevati mora zadeve vsega ljudstva,« odvrne furi/c j. »Ali si prišel zato, da bi mi lo povedal?« vpraša Ananija z navadno porogljivostjo. »Vračam se ravno iz Črta reje ob morju.« »Čemu si se pa podal v mesto neobrezunili?« »Zaradi svojih osebnih zadev. Pred dvema dnevoma je dospel tja naš največji sovražnik.« »Cesar Neron?« vpraša Anuniju porogljivo, da bi vedno pokazal, du sc nič ne meni zu to, kar na ii pripoveduje. >Se veliko hujši sovražnik: drzne/, ki si upa grajali Postavo in ki uči, da je Mesija že prišel in da se morejo zveličali tudi neobreznni.« »Savel i/ Inrz«, izdajalec?« vpraša veliki duhovnik, ki je poslal razburjen. a slranici opažnib modelov na zunanji strani zidu pri tolčenju ilovice ne odstopila, dobila na koncu, kjer se slikata, železni ušesci (zanki), ki se pri-legala druga v drugo in sta speti z majhno lo-lezuo zagozdo. 5 a (Stika 5.) Taki opažni modeli imajo to prednost, da zahtevajo malo' lesa in je delo z njimi zelo enostavno. Njihova slaba stran pa je, da jih moramo često prestavljati in uravnavali, kajti zelo moramo paziti na lo. da sloje navpično in v isti višini. Za večja .dela napravimo lahko tudi celoten opaž, za kar moremo uporabiti les, ki je pripravljen za streho (špirovri), stropnike iu za strešni pod. Hiša iz stekla »Kdor sedi v stekleni hiši, naj ne meče kamnov,« pravi neki pregovor, toda naš čas sc nanj mnogo ne ozira Na neki stanovanjski razstavi r londonski Olympiji jc zbujala naivetio pozornost baš hiša, ki ie bila izdelana iz stekla. Stene, strelu, tla so bila iz lega gradiva. A čeprav dajejo steklene stene sončnim žarkom od ju'ra do zaton* prosto pot v hišo. od zunaj ne vidiš notrajnosli. Prednost steklenih zgradb |e ta, d» so vedno svetle in da jih ie lahko sna žili. Pravijo, da b.ido hiše bodočnosti steklene hiše. Betonske Indje Tri ameriške betonake ladje m> spustili nedavno v morjo. Betonske ladje 60 začeli delati zaradi pomanjkanja jekla. Nove betonske ladje bodo zla-sti 6lužile za prevoz petroleja in nafte ob ameriški obali. Nekaj betonskih ladij je že v službi in f> menda lastniki y njimi zelo zadovoljili. Naročite se čimprej na poljudnoznanstveno zbirko knjig »Svet«! Prva knjiga »Denar« je že izšia in je vzbudila splošno pohvalo. — V knjigi okoli 470 slik. Na zanimiv način pisatelj prikazut« nastanek in razvoj denarja do današnjih dail Naslednja knjiga bo »Ladje« — podan bo njih razvoj, njih razmah v današnjih dneh itd. — Nato bo sledila knjiga »Kako si p'1' dobim prijatelje«, ki bo gotovo zanimala veh« krog naših bralcev. Mesečna naročnina je le 210 '1' za broširane knjige. Za polplatno vezane knjig je mesečria naročnina 35 lir. Naročite se na »Svet« čimprej! Obdelava ilovice (slika t.) Naprava zidakov (slika 2.) Za obdelavo ilovice si pripravimo na zemlji približno 3X3 m velik |>od iz desk, ki je obdan s približno 30 cm visokimi stranskimi stenami kakor kaže slika 1. Stene so pa pritrjene na močne kole, ki so zabiti v zemljo. V kupih pripravljeno ilovico dobro prckopljcmo in stolčemo ter jo večkrat poškropimo z vodo. Potem jo pustimo čez noč ležali, du se vsi delci ilovice dobro napojijo z vodo in da jo lahko pričnemo obdelovati. Na omenjeni pod namečemo približno R cm debelo plnsl le ilovice, ki ji dodamo na kralko (10 do 20 cm) nasekane slame ali vresja. Oboje z nogami dobro premešamo. Nalo namečemo na pod novo plast ilovice in slanic in ludi lo premešamo. Ta postopek ponovimo 4—5 krat, tako [* 15 Orodje (slika 3.) si napravimo iz 25 cm dolgega kosa hrastovega ali bukovega lesa in sicer tako (glej sliko 3), da meri spodnja ploskev 15X15 cm, zgornja pa 10X10 cm. 1.IO m dolg in Sein debel ročaj uvr-taino 5 cm globoko. Večji lolkači niso priporočljivi, ker z njim ni mogoče vseh kotov dobro za-tolči. če je pa tolkač iz železa, so pa te dimenzije lahko šc manjše. da jc pod na|K>lnjen do vrha ograje. Priporočljivo je, da dodamo nekaj žlindre, ker sc na la način zviša trdnost zidu iu njegova propustnost za zrak. Istotako koristne so primesi apna in laporja, ker zvišajo trdnost ilovnatega zidu. medlem ko izdelavi opeke ti dve primesi škodujeta. Tako obdelano nuno zmečemo potem na kup in jo po 12 urnem ležanju porabimo. Čuvati pa jo je treba medtem sonca in dežja. Ilovica naj se porabi po možnosti v takem stanju vlage, kot jo ima v zemlji, zalo ji pri obdelavi ne smemo dodajati preveč vode. Dodatek majhnega Za pest debelega kamenja ne škoduje. Debelejše kamenje pa lahko porabimo za napravo hišnih temeljev. Za nekatera gradbena dela jc priporočljivo, da imamo na razpolago surovo (nežgano) opeko (zidake) iz gline. V to svrlio si pripravimo na že gori opisani način ilovico z. dodatkom slame ali resja. Iz 2 centimetra močnih desk si napravimo kalup • (model) — glej sliko 2, ki je zgoraj odprt in meri v notranjosti: dolžina 27 cm, širina 14 cm in višina 8 cm. Zgornje robove kalupa obijemo z železom. Na enostavno mizo si pripravimo omenjeni kalup, nekaj obdelane ilovnato inase in nekaj čistega drobnega peska. Množino ilovice, ki jo rabimo za en kalup, odrežete od ilovnatega kupa na mizi, povaljamo parkrat po pesku in stlačimo v kalup. Pri tem moramo pazili, da vse kote kalupa dobro zapolnimo. Nalo z mokro deščico ilovico zgoraj posnamemo in poveznemo kalup na desko, ki je posuta s peskom, da zidak Izpade. Ko se zidaki nekoliko osuše, jih postavimo pokončno ter jih sušimo približno 4—8 tednov, da postanejo trdi. Te zidake lahko uporabljamo 3' Opažni model (slika 4.) Za napravo opažnega modela potrebujemo 4—5 cm močne, znotraj skobljane deske, ki so v razdal jah 1 — 1.50 m zbile s 15—20 cm širokimi deščicami v plošče 30—40 cm širine. Dolžina plošč znaša 3—5 in. Plošče, ki so namenjene za zunanjo stran zidu (slika 5), morajo biti za debelino zidu daljše, to jc približno 45—50 cm. Za silo zadostuje en opažni model, to je, dve plošči; loda bolje je, če imamo vsaj dva modela, ker je potem možno napraviti -lepše vogle. Ce je na razpolago dovolj lesa, pa je najbolje, da napravimo opažne modele za vse štiri obodne zidove (lo je za en cel zidni venec hkrati). Za opažne modele ne smemo uporabljati pretankih ali slabih desk, ker se pri močnem pritisku zaradi tolčenja, oziroma pod vplivom vlage z notranje strani in pod vplivom sonca zunanje strani prično zvijati (vežiti), kar bi povzročilo, da slene ne bi bile ravne. Obe plošči, oziroma stranici opažnega modela zvežemo na mestih, kjer so pritrjene ojače- Štev* 36. ■' POMOL.) Ulit, dnu 22. septembra 194:1. Stran 11. Baltazar Hacquet Veliki Francoz, po imenu Baltazar IIacquet (izgovori Hakil), je vreden, da ga prištejemo tudi med naše velike može, kajti njegove zasluge za bivšo Kranjsko vojvodino so izredno velike. Rodil se je ta mož leta 1739 ali 17-10 v Le Conquetu v Bretagni, umrl pa je 1815 na Dunaju. Bil je med najodličnrjšiini naravoslovci svoje dobe. Po svojem pekolenju in po svojem značaju je bil precej skrivnostna osebnost. Ker je bj^oster opazovalec narave in izredno umen njen raziskovalec, je vsestransko preiskal ludi rastlinstvo in rudninstvo na Kranjskem, v zvezi s Kranjsko pa tudi dobršen del slovanskega juga. Kljub veliki njegovi izobrazbi, je bila po večini le narava predmet njegovega zanimanja in zatorej njegova izobrazba preveč enostranska. Za časa znamenite sedemletne vojne je živel v nii kot zdravnik, in sicer je začel s francosko službo,' a je nazadnje prestopil v avstrijsko armado in ostal do konca v njej. Ko si je zaželel iz vojaške službe v civilno, je bil poslan kot zdravnik v Idrijo. In prav idrijska okolica mu jc nudila silno veliko priložnosti za njegova naravna raziskovanja Kljub veliki izobrazbi pa Hacquet na Kranjskem ni bil posebno priljubljen, da, lahko rečemo, naravnost osovražen, posebno zaradi lega, ker ni kot Francoz prav nič prikrival svoje nenaklonjenosti do vere in duhovščine, saj jc bil po prepričanju materialist. V Idriji je bival med leti 1766 in 1773. Od tamkaj je napravil več ekskurzij, kakor na koroške Alpe. v Italijo, v Istro in Dalmacijo, na Velebit, na Štajersko in na severno Ogrsko. Leta 1773 je postal član cesarske Kmetijske družbe za Kranjsko in se tedaj preselil v Ljubljano, kjer jc po izgonu jezuitov postal tudi profesor anatomije, fiziologije, kirurgije in porodništva na ljubljanskem lircju (nekakem predhodniku vseučilišča). Tukaj je deloval do 17S7. Seveda je tudi iz Ljubljane še zmerom hodil na znanstvena potovania. Tako je sedaj prepotoval ves slovanski jug tja do Turčiie, Ogrsko, znova Istro, vso Kranjsko, Julijske Alpe, Koroško, Tirolsko, Salzburg, Gorjance, Furlanijo, Švico, Bavarsko, večkrat tudi Bosno in Liko. Vsa ta premnoga popotovanja so mu izredno mnogo koristila pri njegovem študiju naravoslovnih ved, obenem pa so od njih imeli korist tudi njegovi učenci, kaiti silno so se pod Haci|uetovim vodstvom pomnožile naravoslovue zhirke n.i li- ceju. Omenjene zbirke kakor tudi njegove zasebne zbirke so v tedanji Ljubljani zbujale splošno pozornost in silno zanimanje, čeprav jih ni kaj rad razkazoval. Omebe vredno je, da so te njegove odlične zbirke videli med drugimi tudi največji odličniki, kakor papež Pij VI, cesar Jožef II., car Pavel I. Zato ni čuda, da je dobil zaradi svojih odličnih znanstvenih raziskovanj in izsledkov Haci|uet premnogo odlikovanj iz vse Evrope in postal član najznamenitejših znanstvenih akademij tedanjega časa v Nemčiji, na Francoskem in na Angleškem Ob znamenitem požaru 1774 v Ljubljani je tudi našemu znanstveniku pogorelo mnogo odličnih zbirk. Leta 1787 je odšel iz Ljubljane v Lvov, Nato v Krakov, nazadnje pa je živel v miru na Dunaju in tamkaj tudi umrl. Hacrfuct je glavni raziskovalec našega rastlinstva in nu£ih krajev v tisti dobi. Dolga vrsta cvetlic pri nus in po Krasu nosi njegovo ime. Ustvaril si je svoje posebne nazore o postanku in razvoju zemeljske krogle, proučeval je vodo in njene lastnosti, posebno morske vode. Na drobno je kot prvi raziskal naše gore in sesedne Aloe v posameznih oddelkih. On jc bil tudi prvi, ki se je povzpel na Mali Triglav lela 1777, na vrh Triglava pa dne 8 avgusta 1779, drugič 1782. Poleg raziskovanj v Vzhodnih Alpah in v Karpatih je treba omenili tudi njegova popotovanja po Bosni, Da-maciji, l.iki, Istri in Notranjskem. Ta popotovan-a so dovedla do prvih poskusov, znanstveno opisati Kras in njegove znamenite pojave, ki jih učeni svet do takrat še ni nič poznal. Pa tudi književno je Hac<|uet mnogo deloval, da, kar velikansko je število njegovih znanstvenih del. Mnogo jih je opremil tudi s podobami. Pisal je ali v latinščini ali v nemščini ali v francoščini. Največ njegovih spisov je izšlo na Dunaju, v Benetkah in v Berlinu, pa tudi v Pragi, Leipzigu. Ljubljani in Milanu. Nekako šest in šestdeset knjig imamo izpod njegovega peresa, obravnavajo pa seveda predvsem stvari iz njegove znanstvene široke, pa tudi nekakšen narodopis vseh Slovanov je napisal. Njegova dela so proslavila našo domovino in jo glede rastlinstva in rudnin-slva prikazala vsemu tedaj izobraženemu svetu. Zalo njegovo ime po pravici sodi tudi v naš pre- tfle.d vplik;h mn* Sfcff^lMMHLN V Kako rože spreminjajo svojo barvo Znano nnin je. da cveto hor4enziic v naravi rožnato ali bledozeleno. v izložbah pa vidimo često leno modre nli vijoličaste cvctove. To dosežemo na ta način, da dodamo zemlji razne snovi, ki vplivaio na rastlinsko barvilo nuto-kijan. od katerega zavisc vse bnrvc cvetic in se dajo tudi umetno izpreminjati. Ako vzamemo barvilo od rdečega zelja in mu dodamo liiga, ho poslala prej rdeča barva kmalu vijoličasta, pri večji množini na modra. Ce pa tej modri vodi dolijemo nekoliko kisline, sc barva takoj iznreuieni v prvotno rdečo. To izpreminjiinic cvetnega barvila pod zti-nnnjimi vplivi ic pruv lepo dokazni Molisch. ki ie nnbrnl štiri šopke vijolic, jih postavil v kozarce z vodo iu vsakega posebci pokril s sle-klcnim zvoncem Pod prvi zvon. je postavil poleg šopka posodo s solno kislino, k drugemu žgoščen anioni jak. pod tretjim ie zažgal žveplo. da se ic razvijal žvetllov dvokis. četrli šopek nai lii služil kol doknz. Šopek pod prvim Poveznikom je poslal krasno nicsnordeč. pod drugim svellozelen. pod tretjim bel. n četrti je ( ostal neizpreinetijcn. Tudi v naravi poznamo nešteto primerov, pri katerih spreminjajo rastline cvetne barve. Tako na pr. izpreineni pljučnik svoje rdeče cvetove v modre, prav tako gudovec in še mnogo dolinskih in planinskih cvetk. Te fzpreineiiihe v naravi se zgode le zaradi večje življenjske moči rastline same. bodisi da pridobi rastlina z novo barvo več obiskovalcev žuželk, ali na ie vzrok spremembe varovanje klorofilu, da bi Ka ne uničili vroči sončni žarki ali pa pomanjkanje toplote. Molisch je dokazni, da ie mogoče bele cvetove sinku spremeniti v rdeče, če vanje dibnnio v manjšem prostoru vsaj en četrt ure. Barvo izpreineni ogljikov dvokis. ki ga izdihovanio. Seveda, ko prenesemo cvet v zračen prostor, spel zadobi prvotno barvo. To izpreniininnic niitokijnna. pa se da st-inino izrabiti v umetnem vrtnarstvu s pisavo nn cvetice. Ze precci dolgo ie znano, da sc da prenesti pisava z. vzorcem nn liste rastlin, da tudi od fotografskih negativov dobimo na listu kar dober pozitiv. Vendar igra tu vlogo le listno iflenilo in ker ie potreba list pripraviti z alkoholom in jodom, ni z« praktično uporabo. Praktično pa je to mogoče doseči po obsevanju z kremenasto lučjo. V ta mimen postavimo primerilo cvetico v stekleno posodo in jo zavarujemo proti obsvellitvi s ciukovo pločevino ali slanioloin. V pločevino ali slanini' vreže-nio primerno besedilo in pritrdimo na cvet tako, da se cvetni list lepo priloga izrezani pločevini. Dobro zavarovano rastlino milo ohsveliino s kremenasto lučjo, in sicer dve in pol do tri minule v razdalji 35 cm. Seveda čini bližje smo luči. tem krajša nai bo osvetlitev. Po osvetlitvi, ko smo odstranili slaniol. opazimo na cvetu, kjer ie prišla svetloba skozi izrezano pločevino ime nli voščilo ali kar je že bilo vrezano v šablono, v modri barvi. Kako ie do tega prišlo? Tudi tu ie vzrok v atilokiiunu. ki se ie v slanicah, po ultra-vijoletnem obsevanju s kremenasto lučjo poškodovanih. zmešal z lužnato snovjo teb slanic in postili nevtralen. Ako seda i pustimo tako popisane cvetice dni i časa 11—2 dnil na vlažnem temnejšem mestu, ali pa jih postavimo že v primerno posodo nli zaboj, ki ima stene preoblečene s suknoni. ki ga popolnoma premočimo, opazimo drugo iz-preinenibo — napis poslane popolnoma bel. Na suhem prostoru pa ie ohranila moder napis. Prav tako kol na cvetove, ie možno pisali tudi na liste nekaterih rastlin, ki vsebujejo itu-tnkiian. to so zlasti trndeskanciie ftiksije. beguni je. lokvanji itd. Tu pa je način izprcmemlie nekoliko drugačen. Z daljšim obsevan jem se da autokiiiin popolnoma uničiti, lako du poslane napis zelen po klorofilu, ki leži pri teli rastlinah neposredno pod barvilom. List sam pa tudi izpremeni bnrvo in poslane živordeč. Niso pa vse cvclice enako uporabne za pisanje s kremenčevo lučjo. Posebno lepo se dajo popisati tulipani, prinude. slak. slez.i itd. Večkrat se tudi dogodi, da nam namesto zaželic-nega modrega odnosno belega napisa z.až.are nasproti temnordeče ali ko zlato rumene črke. Na deškem, še več pa na Nizozemskem, so pred sedanjo voino delali mnogo tega. In tako popisane cvetice z raznimi voščili za god. božič ali novo leto niso bile prav nič redke v izložbah vrtnarjev. Križanka št. 17 1 i t i. 1 o u 10 " 12 13 14 | b 10 17 18 lt» ZU '.'I a 23 24 25 * 28 29 iu 11 Si 33 34 a,) b3 17 3 P |'J 1 1 Vodoravno: 1. oseba iz Shakespearovega Beneškega trgovca, 6. ravnina, 10 vez, 11 del pohoda, 12 . zvok, 13 ukrasni pridevek, 14. italijanski general, 16 sila, 17. žensko ime, 18 orodje, 21. glodalec, 22. jed, 23 utež, 24. jed. 25. drevo, 28. žensko ime, 30 abesinski naslov, 31. nadav, 33. velikan, 35. stročnica, 36. kritika, 37. del Hrvatske, 38. Zolajev roman, 39. porok Navpično: 1. drevo, 2. graja, 3 stran, 4. sta-rokrščanski pozdrav, 5. krasota, 6, žival, 7. del kozolca, 8. pogorje v Italiji, 9. žensko ime, 15. del stene, 16. zvezda, 19. bogastvo, 20 sveta gora V Grčiji, 21. hude sanje, 22. država v Severni Amc« riki, 26. tatarska pokrajina, 27. mesto v Srbiji, 29, mesto v Franciji, 30. vzrok bolečin*, 32. del t«' lesa, 34. pod, 35. stebelce 2» Naše domače živali v 7. Ovca in jagnje. Bolj ko ovca niekcče, več volkov sc steče. Bolje je dati volno, nego živo ovco. Če jagnjeta v sušcu na travah nore, rade aprila mirno leže. Če sušca ovce po paši blejajo, se v aprilu nazaj v ovčarno podajo. če sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet v hleve požene. Česar se ovčka snirni, po tem koza grabi. Diha ko zvezana ovca. Dobra ovca da malo mleka, pa veliko volne. Dobrega ovčarja je ovce striči, ne pa dreti. Dobri pastir spravi ovce v hlev hitreje s piščalko kakor pa s šibo. Ena garjeva voca vso čredo oskruni. 1 brojeno (prešteto) ovco volk odnese. I mlade jance koljejo. Je siva ko božja ovčica. _ Kadar imajo ovce volno, se morajo striči. Kadar se ena ovca striže, vedo tudi druge, kaj jih čaka. Jagnje ni volku vode skalilo. Kdor dobi ovco, naj dobi z njo tudi volno. Kolikor ima ovca o sv. Jedrti jesti, toliko krava o sv. Juriju. Krotkih ovac gre mnogo v en hlev. Krotkih ovac — mnogo v lilevac. Rešitev križanke št. 16 Vodoravno: 1. vabilo, 7. dom, 10- etapa, II. Kuba. 12 ton. 13. Ilirik. 14 emu, 16. ras, 17. ilo, IS. Raduha, 22. bil, 23. Slcmenice, 24. tat, 25, Ararat, 27 Abo, 29. zel, 30 ara. 32. lakota, 34. lat, 35. Emerik. 36 oči, 37. Žale, 38. kovač. Navpično: 1. veter, 2. atom, 3. ban, 4. Ipi, 5 Lala. 6 okis, 7. duri, 8- obilica, 9. Makole, 15. Udet 16 Ruma. "19 Alabama, 20 heretik, 21. anal, 72. bira, 23. stalež, 26. tatič, 28. okel, 29. Zort, 31. Rača. 33. ako, 34- lov. Mali oplasrtik Pristojbina za male oqlate te plaiuje naprej. OGLAŠUJ v Oomoljubovem malem oglasniku) slovenskih pregovorih Lažje je dati kožo, nego ovco. Lažje je varovati ovce, nego novce. Malo ovac — malo volne. Milo jagnje dve mame eica, nemilo ne ene. Nora ovca je, ki k volku v goste gre. Ovca cela, volk pa sit, to ne more biti. O* ca ne ugrizne volka. Ovce, ki jo volk odnese, ne da volk nikdar nazaj. Niso vse ovce enega hleva enake. Raztepli so se kakor ovce pred volkovi. Taka ovca se mora striči, ki je kosmata. Vsak pastir naj svoje ovce vrača. Zvit ko ovnov rog. 8. Kozel. Če se kozel navadi na sol, rad li/e. Dere naprej ko trmasti kozel z rogovjem. Ko se kozel nagosti, grm pusti. Kozla za vrtnarja postaviti. Smrdi ko kozel o sv. Jakobu. Smrdi kakor medmašni kozel. Star kozel ima trd rog. Starega kozla so rogovi krepkejši. 9. Koza. Ako bi koza rep imela, bi se muham branila Ako koza laže, rog ne laže. Bo že tudi moja koza mleko imela. Bog ni dal kozi dolgega repa. Bog že ve, kateri kozi rep krati (odbije, zasuče). Čas vse v kozji rog užene. Če bi nekim dal večni Bog, vse bi ugnali v kozji rog. Da ima koza denar, gospa bi ji rekli. C.re kakor koza po deski, llodi kakor koza no lojtrah. Ima take zobe kakor koza roge. Koza je kravica ubožcev, l.akotnnik in koza ne rabita olja na solati, l ep jc domek, četudi je majhen ko kozji bobek. Leti kakor pastir za kozami. Ni pripognjeno drevo vsaka koza p. 5». Ni vredno, da bi kozo pod rep pihalo. Niso složni ko ne kozji rogovi v torbi. On kozo drži, da mu jo drugi molzejo. Prej grm zraste, preden ga koza obira. Stara koza se težko odvadi lizanja. Tudi stare koze rade sol ližejo. V Trenti se še na zelniku koza ubije (tako je svet kainenit). Vsaj še ne orjemo s kozami! Laništem laneno predivo za svoje izdelke tovarne kupuje ali zamenjuje Motvoz In platiiOd Grosuplje Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje Vsaka koza bi se ti smejala. Vsaka koza rada sol liže, stara pa še žakelj požre. Za jalovo kozo se kregati. Za kozo je boljše, če ima polne roge snep«, ko polne gare sena (koza bolje uspeva, če obira pozimi grmovje, četudi pod snegom, kakor pK če so ji polaga doina seno, za katero mala mara). 10. Pes. Ako ima priklenjen pes tudi odvefi kosti« vendar jih drugim ne prepusti. Ako se p;* z metlo tepe, bo piščance žrL Beseda besedo prinese, pes pa kost. Beži pred delom ko pes pred bičem. Bližnji pes je najhujši. Bo bogat kakor pes rogat. Bolje je, du jaz pasjo meso jem, nego pel moje. Boš našel zn pas jim zglavjem suhe govedine! Boš že še rad jedel, če ti bo tuui pes na repu prinesel. Ce dva psa eno kost glojeta, se skregata« Če je kost še tako velika, za dva psa ja premajhna. Če niinuš boljše kosti, poišči si drugega ps»< Če pes crkne, ga vsak brcne. Če pes ošanti, vedno ga love. Če psi grizejo truvo, prihaja hudo vreml v bližavo. Če se psu na rep stopi, zacvili. Dober je krajcar, če ga tudi pes na rcp< prinese. Dosti psov je za jčja smrt. Dosti psov sne volka. Dvoje psov na eno kost, koljeta se med seboj. Enkrat z (jatom, drugič z nosom. Ga preganjajo kakor steklega psa. Gleda na besedo kakor pes na kost. Gledata se kakor pes in mačka. Godi se mu kakor psu v cerkvi. Gola kost še psu ne tekne. Gospoda jedo, psi gledajo. Gospodari kakor pes v konopljah'. Hromega psa in lažnjivca je lahko ujeth Grize ko nori pes. Hudega psu se ni treba bati. Imaš me rad ko pes orglice. , Je hud ko kraški pes. Je ko pasja združba. Je navezan na delo ko pes na verigo-Je prišel prej glas kakor pes v vas. Je vesele volje kakor pes, ki pride zdr« iz cerkve. Kadar je volk v selu, ni psu počitka. LJUDSKA Posojilnica ie bila ustanovljena leta 1895. lOSOJILNICA vuu zadruga s neomejenim jamstvom ▼ lastni pa« laii v Ljubljani, Mikloiičeva cesta « nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge ▼ vsaki višini Ia jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvi čreslo, jezice In Kostanjev les vsako količino kup) uenjarna L A V R I O, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 1 »Domoljub« stane 24 lir za celo leto, za inozemstvo 30 lir. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate ia reklamacij« , pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in uprave štev. 40-04. Herausgeber — Izdajatelj — Editore: dr. Gregorij Pečjak. — Schriitleiter — Urednik — Redaltore: France Kremžar. — Fiir »Ljudska tiskarna« Za »Ljudsko tiskarno« — Per »Ljudska tiskarna«:Tlože Kramarič.