Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj 'EDKISTTO IK OPKAVA fTUJ. PREŠERNOVA 1 — rELtPOh STrv 156 CEKOVm RACO* PRI MAROON) BAM Ki PODRUŽNICA PTUJ S7EV «43-1 20»- OIBJOJB OKEONISKJ OOMR — ODOOVORHI UREOKT* VRABL i O Z t ROIOPISOT KE VRAČAMO - nSKA MARtBORSRA TISKARNA trnu NAROClflMA 900 0W. POLLETNA 250 DIN CmiTlFTNA 12« OfN Štev. 29 — Leto VII. PTUJ, 23. julija 1954. Poštnina plačana v gotovini Cena din 10.- DAN VSTAJE MEJNIK V ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA V dneh, ko so skoraj vai ev- ropski narodi brezupno ječali v fašističnem suženjstvu in ko j€ nemški militarističrt: škorenj bliskovito prodiral v deželo na katero so zasužnjeni narodi polagali poslednje upanje, ter si utiral krvavo gaz proti Mo- skvi, so jugoslovanski narodi in z njimi slovenski narod storili nekaj, kar niso pričakoval; niti fašisti niti ostali svet. Začeli so vojno, krvavo in neizprosne vojno s tistim, za katerega se je zdelo, da mu nihče več n« more zaustaviti poti. To se je z.g.odilo 22. julija 1941, ko so prvi streli partizan- skih pušk oznarili slovenske- mu ljudstvu, da je prišel nje- gov čas. Presenečeni fašisti .so podivjali v morilski strasti, to- da zaman. Preko mrVčev in po- gorišč So se iz dneva v dan množile vrste prvih znanilcev upora in prera^gčale v čete, ba- taljone, brigade in divizije. Na- še ljudst.vo bo stojetja "n sto- letja pomnilo, da je to bila bor- ba neizmernih junaštev in ne- izmernega trpljenja. 2re od vsega začetka tega ve- likega boja je bilo vsakomur jasno, da se slovenski delavec in kmet ne borita s fašlzmiom za čast monarhije in koristi buržoazije, temveč za svoj na- cionalni' obstanek in za svojo oblast. Da, za svojo oblast, ka- tere pn^i nosilci so bili narod- noosvobodilni odbori, o katerih je tovariš Kardelj olctobra 1941 zarisal sledeče: »Narodnoosvobodilni odbori še nimajo povsod značaja no- silca oblasti, toda oni ga mo- rajo dobiti. Oni so danes de- jansko nosilo" oblasti, resda sa- mo začasni. Kajti njihova na- loga je, da vrše to funkcijo v interesu narodnoosvobodilne bor- be, do naše osvoboditve, do trenutka, ko se bo — po izgonu okupatorja iz naše zemlje — prešlo na organi23'ranje držav- le uprave... To je edini način in pot, da se ves narod mobi- lizira v interesu fronte, da ifvela spremeni v vojaško ta x>rišče ... Narodnoosvobod'li^ xibori so skupaj z našimi obo- roženimi silami osnovno orož. ie za zmago pravične stvari na- šega ljudstva. Da, ljudska oblast se je rodi- la slcupaj z narodnoosvobodilno vojsko in se skupaj z njo razvi- jala v okupirani Jugoslaviji. Ljudska oblast je dobivala tudi v Sloveniji iz dneva v dan jasnejše obrise in silednjič zdru- žila vsio slovensko zemljo. To dejstvo je narekovalo potrebo po upostavitvi enotnega pred- stavniškega telesa slovenskega naroda. To se je moralo zgodi- ti in se je zgodilo leta 1944. V tretjem letu neizprosne to da uspešne borbe naišega ljud- stva se je prvič sestal Sloven- ski narodnoosvobodilni svet — prvi slovenski parlament. Ko ob 13. obletnici oborožene vstaje slovenskega ljudstva praznujemo tudi 10. obletnico rojstva slovenske ljudske skup- ščine, se s ponosom oziramo na prehojeno pot. To, o čemer smo pred trinajstimi in dese- timi letd sanjali in želeli, to da- nes imamo, imamo celo mnogp več. Ko bodo poznejši rodovi oce- njevali naše delo v tem usod- nem desetletju, jih bo n*>rda še bolj kot naša oborožena bor- ba navduševala prav tako tež- ka ali še težja borba za izgradi- tev nove družbe, sloneče na resnični socialistični demokra- ciji. Sprejem etiopskega cesarja v Beogradu BeoRrad, 21. julija. Včeraj ob pol šestih je prisjjel na le- tališče v Batajnici s posebnim letalom JAT etiopski cesar Haile Selassie na sedemdnevni uradni obisk v FLRJ. Cesarja Haile Selassija, ki so mu ob sprejemu izkazali najvišje ča- sti, je sprejel predsednik repu- blike Josip Broz-Tito z najviš- jimi jugoslovanskimi državnimi funkcionarji. Ko je letalo začelo pristajati, je 42 topovskih stre- lov pozdravilo srečanje pogla- varjev obeh držav. Ko se je letalo ustavilo na letališču, sta stopila vanj opol- nomočeni minister In poslanik Etiopije v Beogradu g. Amde- ntiikaei Dessalegn in jugoslo- vanski poslanik v Addis Abebi Zdenko Stambuk. Cez nekaj trenutkov se je pojavilo Nj. Cesarsko Veličanstvo Haile Se- lassie. Naproti mu je prišel predsednik republike Josip Broz-Tito. Voditelja obeh pri- jateljskih držav sta se zelo pri- srčno pozdravila in se nekaj trenutkov pogovarjala. Cesar Haile Selassie je nato pred- stavil predsedniku republike člane svojega spremstva, pred- sednik republike Josip Broz- Tito pa je predstavil cesarju Haile Selassiju visoke jugoslo- vanske državne funkcionarje, med njimi predsednika Zvezne ljudske skupščine Mošo Pijada in podpredsednika Zveznega iz- vršnega sveta tov. Edvarda Kardelja. Predsednik r^ublike je nato predstavil svojemu visokemu gostu tudi osebnosti, ki ga bodo spremljale med bivanjem v Ju- goslaviji. Nato je vojaška godba zaigrala etiopsko in jugoslovan- sko hinvno in potlej sta cesar Haile Selassie in predsednik republike Josip Broz-Tito v spremstvu svojih pribočnikov pregledala častni bataljon. Predsednik republike je nato predstavil etiopskemu suverenu ostale visoke državne funkcio- narje, ki so se udeležili spre- jema. Med njimi predsednike republiških ljudskih skupščin, generaliteto JLA in funkcio- narje državnega tajništva za zunanje zadeve. Pred mikrofonom Radia Beo- grad na letališču v Batajnici je Nj. Cesarsko Veličanstvo Haile Selassie podal sledečo izjavo na amharskem jeziku za jugoslovansko javnost: »Zelo sem zadovoljen, da sem na povabilo njegove eksce- lence predsednika FLU-T mar- šala Tita prišel na obisk k tema herojskemu naroda in njegove- ma hrabremu predsednika. Iz- kušnje, ki sta si jih naša na- roda pridobila kot rezultat skupnih žrtev in naporov v borbi za mednarodno pravico (Nadaljevanje na 6. strani) lolekliv Tovarne gimice in aliiinlnila Kidričevo pošilja vsem delovnim ljudem ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva tovariske pozdrave in sporoJa,, da bo storil vse za ustvaritev ciljev nase socialistične industrije , Ivan Potrč: Oborožena vstaja v ptuiskem okraju Pr^o onanie za izb-^ljsanje francosko- tuniskih odnosov? Pariz, 21. jul. (Tanjug). Fran- coska vlada je pričela reševati problem Tunisa in Maroka, ki terja nujno rešitev. Visoki tu. niški politični predstavniki so rta povabilo francoske vlade pri- speli v Pariz ter se sestali z ministrom za Tunis in Maroko Christianom Fouchetom. Ob tej priložnosti je tuniški predstav- nik Tabar Ben Ammar izjavil, da te u tanovitev vlade Mendes. Francea in ministrstva za Tunis in Maroko »ustvarila resno upa- nje Za ureditev novih francosko- tupiških odnosov Voditelj Neodestura Burguib je izjavil, da je treba organizi. Tati sodelovanje obeh narodov za zblžanje njihovih 'il in njihove so!; da ^nosti Pristavil je, da upa na srečanje z Mendes-Franceom. na skora'šnjo osvoboditev in na vrnitev v Tunis Bilo je v Ptuju, pred volitva- mi. Dvorana »Svobode« v stari vojašnici je bila natlačena do zadnjega kota. Takrat so jo na- polnili tuds: kmetje. V očeh ptujskih delavcev, starih tn mladih, je bil praznik. Veselje in radost sta žarela z obrazov. Delavci so čutili, da rušo sami, da so z njimi kmetje, da jih je mnogo. Med množico delo^Tiega ljudstva je biLa pomešana tudi mladina, ona. ki so jo pozneje /apiraL: na shodu so bili Zni- darič, Kveder, Bratko... Govo- ril je dr. Jože Potrč, jotem je stopil na .der kmet Lacko. Bil je praznično oblečen ter je imel trd, bel ovratnik, kakor se je spodobilo za tako zbo. rovanje. Njegove ozke ustnice so govorile v trdih in odsekanih stavkih: »Kmet in delavec se morata za- vedati, da ne bo prej boije na svetu, dokler se ne bomo združili VSi delovns ljudje, vsi delavci in kmetje. Kmet in delavec mo- rata vedeti, da ne bo prej bolje, dokler ne bomo stopili kmetje ob stran delavstva. Kmet in delavec se morata zavedati, da ne bo prej bolje, do- kler si ne bosta skup no priborila tak svet. v katerem bomo lah- 1^0 vsi pošteno ži- veli. ne da bi nas kdo izkoriščal!« De- lavci so dolgo p'o'5ka. li, enako kmetje. Lac- kova misel ni noslej več umrla v njih; tako jim je vedel govoriti samo njihov člo- vek, kmet, ki je vstajal ob zori kakor oni in lezel v dolgove ka- kor on,. .. ★ Minila so leta. Med prvimi številkamf »Ljudske pravice«, ki je prišla iz Lendave, je bil objavljen Lackov dopis. Pod člankom, ki je pisal o težkem življenju kmeta na v. in ki je opozarjal kmef.a na skupni boj z delavstvom, je bil ponos, no podpisan »kmet Jože Lacko«. Njegovo ime smo slišali poslej še in še: na letakih, med imeni v internaciji — povsod, kjer je bilo treba dvigniti glas ali pa , trpeti, ker si se boril za pra- vico delovnega ljudstva. Govo- rili so o njem delavci, ko so posedli med odmori med stroje, , kmetje ob južinah in vinrčarji < med kopjo ... Po razpadu Jugo- / slavije, ko sem prišel za nekaj ; dni domov, me je mačeha, Lac- ■ kova teta, neko nedeljsko po- poldne povabila na voz: »Pri- • sedi, peljali se bomo mimo ; Lacka, se boš kaj pomenil z • njim, boš videl, kaj bo Lacko ; povedal.« Bilo je sredi senske • košnje in Lacko je imel z otroki polne roke opravkov, ker se je pripravljalo k nevihti. Pogpstil nas je po svoji stari gostoljubni navad; ter nas ni nikamor pu- stil od hiše: dejal mi je: »Sko- da, da ni Jožeta (dr. Potrča) doma, zdaj smo tako sami...« ^ Takrat sva se poslovila za vedno. Pozno poleti, ko so poželi ter je zorelo prvo sadje, so ga že iskali. Njega ni bilo doma, zato : so pobraV domače; zaskrbljeno kmetico, ki ji pa skrbi niso mo- gle vzeti vere v njenega moža, : ki ji je vedno sijala iz oči, po- ; tem niegove zvedave šolarje ter ^ stareišo hčerko z njenim" zlati. < mi pšeničnimi laismi. Cez nekaj ! dni so iih izpustili. Takrat sta ; z Osojnikom izkopala pu?ki — ' in žena se ga je oonoči skoraj i malce preplašila, ko ga je za- i 2'edala s puško, ki mu je vi- pe^a z ramen. Imela sta otroke, i bila je v skrbeh, vendar jo je 1 Lacko znal pomiriti: »Mene ne i bodT Nemci kar tako kakor od- i Sanjaio dnj.ee kot teleta v za- : kol, mene se bodo spominjalt. Mama, sedaj ne smemo rnjsLiti samo nase ...« Kmetica je ve- rovala vanj; ni si mogla dru- gega, kakor da ga je objela in počakala mimo, da jo je polju- bil, kar se že dolgo ni zgodilo. Bulo je v koruzi in okrog in oikrog so pošelestavali široki li- sti, da je bilo obema čudno pri srcih. »Stori, kakor veš, da se mora zgoditi!« mu je rekla kme- tica ter se žznenada iztrgala iz rok. Bila je vdana njemu in temu. za kar se je šel bit. Do- ma se je prikradla po prstih v izbo, da ne bi zbudila otrok. Ko pa je potegnila ruto z gla- ve ter se zazrla proti prazni postelj: — mesečina je svetik na odgmjene odeje — ni moglč več vzdržati. Zatulila je v ruto da je ne bi otroci slišali. Ni bilo prvič, da je legla tako v prazno posteljo odkar eta kme- tovala na domačiji. Nso gs samo enkrat zaprli, delali same enkrat preiskav, ga gnali v in- ternacijo — ali zdaj je šlo za veliko več, šlo je za zadnji boj. da bi se izpolnilo to, za kar so že toliko prestali, kakor ji je povedal... Kmetje so odhajali spat fi skrbjo. Nem.^ka oblast ni segala samo po ljudeh, ki so morali z domov, ni segala samo po mla- dini, ki je morala v verman- šaft -'.n na fronte, nemška oblast je začela segati po domovih, po posestvih. Kmet ni bil več gosTi^ar na svojem. Ponoči je potrkalo na okno. Hiša je bila tik žandarmerije. Kmet se je preplašil: »Za božlo voljo. Lac- ko, to si t:, beži!« Ali Lacko se je smehljal. Tako se je vedel nafnnehniti samo on. No. Lacko se Nemcev ne b7ji! Kmetova vrata so se potiho odprla; kme- tica je morala seči v tunko, fant je moral skočiti v klet. V izbi in za zapahnjentmi vrati pa je kmet zvedel, kako je po svetu, kako se je začela puntati Slo- venija, Hrvatska, Srbija. Lac- kova beseda je vedela pregnati strah pred Nemci, ki se je lju- dem zalezal že v kosti. Mladi svet je bil povsod na njegovi strani, mladi svet se je začel zbirati okrog njega. Ko je od- na ix>t, so ga povabili za drugič hajal, so mu želeli vse najboljše »Ce bi bili vsi Lacki,« je vzdih, nil kmet po njegovem odhodu, »bi Nemcem trda predla.« Res je bilo Lackov takrat še malo. ali bilo jih je vedno več. Fant- je niso hoteli več v verman- šaft, niso več hoteli v zapore da bi jih streljali za talce ali pa odganjali v taborišča Lac- kova skupina se je širila . To je bil upor... Zima je Nemce ustavila, poleti pa so znova divjali na vzhod. To so bili tež- ki čafi. Vsepovsod so se znašli ljudje, ki so izdajali vsepovsod Si moral paziti na besedo, pri košnji, pri ličkanju. pr- kopa- nju v g:orici. Povsod so se našli ljudje, ki so izblebetali, da sta žandarmerija in gestapo are- tirala. Ponoči so žandarji are- tirali v dol m i dva kmeta — v Mariboru so takra^ streliTli talce na široko — ter fu gnali (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2__'^^^E^J^Z^^ _ _Ptuj. SS. julija 1954 Kmet Lacko še vedno živi (Nadaljevanje b 1. strani) proti Urbanu, tik pred žaiidar- merijo pa so jdh počaicali Lacko in njegovi, pobili žandiarje ter rešili kmeta. Drugi dan so go- vorile o tem vse Gorice, je go- vorilo Ptujsko polje, so govo- rile Haloee, eo govorili delava po tovarnah, v Ptuju, v Mari- boru, v Gradcu so si požei)eto- vali po kavarnah oni. ki so za- pustili domovino in odšli po- magat Nemcu. Lacko, to je bila vest, hi je pekla in žgala, ki je trdo opominjala... Kmetje so u«?tavljali pluge med oranjem, delavci so si ppsepetavali med stroji... Da, to je bU Lacko, to je bil Oeojnik. To so bile Slo- vence gorice. Nemoi so pobes- neli, kulturbundovcl so pobes- neli, izdajalci pa so ee drugič zdrznili, izdajalci in z njiimi vred vsa stara avstrijakeirska dr- hal ter učiteljice, ki so pri&lepo- tujčevat deoo. Slovence gorice nrso bdle več docela Hitlerjeve, nemške... Slovenske gorice so bile tudi Lackove in njego- ] vih... • 1 Izdajalci so zatrepetali. Zbali i So se za svoja majhna in podla i življenja. Izdajalci to je bilo nemštvo v Slovenskih goricah, na Štajerskem, to nemštvo se je znebilo duhovščine, se je zne- bilo inteligence in je že sla- vilo zmago — ni se Pa znebilo Lacka in njegovih, ki so jim zdaj vse kvarili. 21ato so začeli vo4xa!ti za puntarji... kakor stekli psi... Izdajalec je bil oni, ki Je prignal žandarmerijo, es- esovce in vojaStvo. Ko so jih obkolili ob Pesnici, so se tolkli do zadnjega. Prebil se je samo Osojnik, Lacko in nekaj tova- rišev. Laciko le bil težkp ranjen, na pol živ. Tak se je privlekel do nekega kmeta. Ta ga je sladko sprejel, ga skril na ske- denj, zvečer pa se splazil od hiše. Borba drugo jutro je bila :ratka. Lacko je bil preslabo- en, da bi ee mogel braniti, )rez moči, da bi mogel pobeg- liti. Planil je s skednja — in ijeli sio ga živega. Takrat so , /ztrepetale Slovenske gorice, je ^trepetalo Pujsko polje, so /-ztrepetale Haloze, glas o Lac- ; cu je šel po vsej Štajerski, da- eč preko meja, vsepovsod, kjer 0 bili oni, ki jim je bila nje- ; jova beseda opomin in pekoča ; /est, daleč od domovine po ivstrijskih in nemških tovar- lah ... Pot od kmetovega sked- ija do Ptuja, tega starega in pokvarjenega nemšikutarskega niezda, je bila strahotna za Lacka, spremljali pa so jo taso- ieri, spremljali sp jo in si za- pisali v srce vsak košček tiste njegove kalvarije, ki jo je mo- ral delati po Ptuju med podiv- jano hitlerjamsko in kulturbun- dovsiko svoj at jo on — Jože Lackp, kmet, pretolčen in pre- streljen, z glavo, ki je bila modra in črna od udarcev, ki nd bila več podobna človeški podobi, z napisom okoli vratu: »Ich bin Josef Lazko, Morder und Bandit!« — Takrat je šel šepet preko Goric, Haloz in Po- lja. Kamorkoli je prinesel be- sede, je delo zastalo. Plugi eo obstali sredi brazd. »Lacka so ujeU.« Zanjrice so nehale žeti: »Po mestu ga gonijo in mučijo ga, da ni živemu človeku več podoben. — Otroka so prignali pred njega ter ga muč^i pred 1 jim«. On pa: »Oprosti mi, si- lek. odpusti mi!« Rabljem pa: 'Zakaj nas mučite, ko veste, da le boste ničesar izvedeli? Za- caj me še ne ubijete?« Po to- /amah so delavci ustavljali stroje in se zbirali v gruče. De. avec je moral reči: »Vse nas je tahko sram, da smo še tu!« Ti- rti dnevi so bili strahotni. — 1'ant, ki je naletel v mestu na i^ackovo procesijo, ni našel ve(č niru. Preklinjal je Nemce in >onoči se mu je bledlo. Name- ^ da bi odšel v nemško voj- sko, je odšel med Lackove. ^ ^ati mu ni branila. Nekaj za tem. je pogorela hi- • ia Lackovega izdajalca, je pa- ' iel kmet Bezjak, ki ga je po- nagal sramotiti v Ptuju ter ga ] idaril s pestjo v obraz, je po- i jorela hiša še drugič in tretjič ! zdajaku, dc^ler ni tudi ta do- : >il plačila. Ne, ILačko ni umrl ] - Lacko je živel, I^cko še : iivi. Živi, ker živi srd do izda- ; alcev in zatiralcev, do te naše ' lesreče, ki so pdli vino, ki so > ;a pridelovale v naših goricah : roke naših viničarjev, ki so nas zastrupljali z žganjem, ^rav- Ijali ob zemljo, nas rekrutirali 5a topovsiko krmo in nas tx>tuj- Sevali. Ptuj ima direktno telefonsko zvezo z Liubilono Prve dni julija t. 1. je bila vključena v poštno centralo Ptuj direktna telefonija zveza z Ljubljano. Sedaj ni več po- trebno, da posreduje telefonske pogovore za Ljubljano in kraje, ki jdh dobimo preko Ljubljane, telefonska centrala v Mariboru. Z vključitvijo neposredne tele- fonske zveze Ptuj—Ljubljana je čas čakanja na zvezo z Ljub- ljano in posredno z drugima kraji zelo skrajšan, olajšano pa je tudi delo xxslužbenk v cen- tralah Ptuj in Maribor. Vsekakor je neposredna tele- fonska zveza z Ljubljano razve- seljiva pridobitev in korak na- prej. Na Štajerskem je razen Maribora in Celja Ptuj prvo okrajno središče, ki je dobik) stalno direktno telefonsko zve- zo z republiškim centrom. Po- stopoma Pa bodo seveda dobili vBi okraji take zveze. Stalna splošni razvoj, predvsem pa go- spodarski, nujno zahtevata vedno boljše in hitrejše zveze med gospodarskimi, političnimi in kutumima sredi^. Zato je bilo nujno, da je dobil Ptuj ne- posredno telefonsko zvezjo z Ljubljano. Ljubljanska telefon- ska centrala ima več direktnih zvez z Beogradom in Zagrebom, nadalje Skopljem in Saraje- vom, v Sloveniji pa seveda s Priniorsko, Gorenjsko, Dolenj- sko itd., zato bo nova telefon- ska zveza znatno 2±)oljšala brzi- no in kvaliteto pogovorov na relaciji Ptuj—Ljubljana in pre- ko Ljubljane z ostal-imi kraji Telefonska zveza Ptuj—^Ljub- Ijana je omogočena z 12^kanalno visokofrekvenčno aparaturo si- stema SOJ, katere en kanal iz- korišča ptujska telefonska cen- trala za omenjeno zvezo. 12- kanalna visokoffrekvenčaia na- prava omogoča 12 pogovorov , istočasno po enem telefonskem ^ vodu. Te naprave so zelo drage, , saj je stala nabava okrog 90 , milijonov dinarjev. Visoko- ^ freikvenčne telefonske naprave ^ imajo predvsem to prednost, da ^ se z nj-imi ogronrmo prištedi na j, materialu, razen tega pa je pr^ r nos govorov hitrejši in kvali- » tetnejši. n V perspektivi je predvidena avtoma(fcizacija telefoniske službe ^ v ptujskem okraju. Predppgoj g bo seveda kabliranje mestnega j telefoo^ega omrežja in kabel i Maribor—Ptuj. Avtomatska tele- g fonska centrala v Ptuju, ki bo j povezana z avtomatskimi centra- i lasmi Maribor, Kidričevo, Slov. j- Bistrica itd. bo omogočila vsa- p kemu telefonskemu naročniku s neposredno telefonsko zvezo z g vsakim telefonskim naročnikom ]\ avtomatske mrežne skupine, na primer v Mariboru, Slov. , Bistrici, Ormožu itd. brez po- ® sredovanja uslužbencev poštnih central. Taka avtomatska mrež- ^ na skupina že obstaja na Gor ^ renjškem. Potrebne bodo seveda § ogromne investicije za nabavo J; liaprav in montažo, pptrebna bo t verjetno tudi nova poštna ~ zgradba v Ptuju. Podjetje za^^ PTT paxMnet v Ljubljani ne bo J moglo kriti vseh stroškov iz ^ lastnih sredstev, zato bo po- ^ trefana pomoč v kreditih tudi ^ od okrajne oblasti, da bo čimprej '' prišlo do modernizacije telefon- 1 ske in telegraf^e službe v na- ' sem okraju in s tem sploh v * zahodnem delu Slovenije. Upa- mo, da bomo v bližnji bodoč- nosti doživeli avtomatizacijo te- lefonije in da bodo merodajni činntelji v Ptuju in Ljubljani naiSh za to potrebna sredstva, K. V. Delo kmečke mladine v poletju v dviganju kmetijske proiz- vodnje in razvijanju sociali- stičnih odnosov na vasi ima ve- lik delež kmečka mladina. Za naprednejše kmetijstvo in b^j- ši način gospodarjenja je kaj dovzetna- Da pa je pripravljena za izpolnjevanje takšnih nalog, je potrebno, da le več ali manj seznanjena z razvojem našega gospodarstva v industriji in v kmetijstvu, da vidi pri vsena tem zlasti to, kakšne možnosti razvoja se odpirajo v kmetij- stvu. Posebno je važno, da vi- dijo gospodarske in druge pro- bleme svoje vasi in občine, da vidijo tudi razne oblike samo- upravljanja na vasi in kako se občine razvijajo v smislu ko- mun. K tej razgledanosti so mnogo priiX)mogle kmečko na- daljevalne šole, ki so bile od- prte v zimskem času, razni te- čaji, čitanje strokovnih listov in knjig. V krajih pa, kjer ni takšnih šol in se starejši niso pobrigali za mladino, je mrtvilo in je tudi šibkejši gospodarski razvoj. Tu tudi nd mladine na zborih volivcev in zadrug, na sestankih socialistične zveze de- lovnih ljudi. Mladina malo raz- pravlja ali pa nič o gospodar- skem razvoju tistega kraja. Razumljivo je, da se kmečka mladina v zimskem času ne mo- re dosti izobraževati, ker je pre- več izmučena od vsakodnevne- ga dela od jutra do večera, pač pa lahko mladina mnogo prido- bi na nedeljskih poučnih izle- tih in občinskih praznikih. Mla- dina hoče videti čimveč sveta in se obogatiti z doživljaji. Za- to je razvese^ivo, če mladinske organizacije in druge, kjer je vključena mladina, organizirajo v poletnem času čimveč nedelj- skih izletov. Mladina si tudi želi, da se po napornem tednu razvedri na raznih izletih. Mladino zelo mičejo kmečki praaiiki, m katerih se lahko vsak mladinec po svoje sprosti. Ob takšnih praznikih mladinci kaj radi tekmujejo, da bi po- kazali svoje sposobnosti pri opravljanju raznih del v proiz- vodnji in tudi v udejstvovanju v raznih organizacijah. Mladin- ci tekmujejo, kdo zna bolje ko- siti s koso ali kosilnico, kdo zna bolje upravljati traktor z raznimi priključki in druge stroje, kdo je bolj spreten pri organizaciji dela, kdo je naj- boljši igralec, recitator, pevec, plesalec itd. Res, prav lei>o je oi)azovati mlade ljudi, ki so polni zdravja in zagoreli od sonca in ki si prizadevajo na VSo moč, da bi dosegli v tek- movanju i>rvo mesto, V takšnih tekmovanjih se mladina dobro razgiba, razvija svoje fizične in duševne sile. V nastopih se ob- likujejo med mladino tudi so- cialistični odnosi. Tako ima kmečka mladina tudi v poletju lepe pogoje, da se izpolnjuje izven delovnega mesta in da ima tudi pr; tem zdravo razvedrilo. Rudi Iler_ Omogočite kmečki mladini več tehnične vgole Tudi v kmetijsko proizvod, ijo uvajamo sodobno tehniko, lasi je kupovanje traktorjev in ■aznih drugjh kmetijskih stro- ev še vedno izredno drago, ^ato pa je treba tem bolj skr- :>eti, da se z njimi pravilno •avna in da se jih pravilno iz- korišča. Stroj v šupi je mrtev capital. Zadruge naj bi kupo- vale res najpotrebnejše stroje, ci bi naj bili res popolnoma iz- coriščeni v sami proszvodnji, le pa kakor so marsikje trak- orji le prvenstveno za razne jrevoze. V prihodnje bodo stroji vedno x»lj nadomeščali precej drago i^amudno in naporno ročno de- o v kmetijstvu. Spremenilri bo- io način kmetijske proizvodnje 3 tem bo prišlo tudi do spre- memb v načinu kmečkega živ- ljenja. Življenje na vasi bo po- stalo lepše, lažje in kultumejše. Vse to že večina kmečke mla. iine prav dobro ve. Zato pa je med njo precej zanimanja za tehniko in za izkoriščanje teh- nike v kmetijski proizvodnje Marsikje o tem smo že videli v raznih poučnih kmetijskih Bilmih iz drugih tehnično mno- go bolj razvitih držav. Nekaj smo videli tudi na raznih kme- tijskih razstavah ter demon- stracijah z novimi vrstam-i kme- tijskih traktorjev in njihovih priključkov. Toda vsekakor nam 30 vsak pritrdil, da je le viideti Tmogo premalo. Mi bi radi tu- 31 sami preizkusili, se sami im več naučili in se čimbolj isposobili za delo s kmetijski- ni stroji. Ni dovolj, da naše zadruge labavljajo razne kmetijske stroje. Potrebno je prav tako, Ia se njeni člani usposobijo za >ravilno uporabo teh strojev, ilesnica pa je, da vse premalo Joznamo notranji ustroj kme- ijskih strojev, način njihovega ielovanja ter pravilne uporabe, :ato pa marsikdo povzroči stro- u nehote veliko okvaro čn ško- io. Mislim, da bi bilo zelo umest- 10, če bi res osnovali posebne tiladinske kmetijsko.tehnične krožke, zlasti tam, kjer imajo adruge že precej mehanizacije bi se tako mladinci prav ahko naučili teoretično in )raktično ravnanja s stroji, /"ečkrat se je doslej zgodilo, la so kmetijski stroji propada- i, ker so bili premalo negova- li. Niso bilii po delu dovolj te- neljito očiščeni, namazani in popravljeni. Pogosto so ostajali ;udi dalje časa ali pa kar celo rimo na prostem nezavarovani pred mrazom, dežjem, snegom, vetrom in soncem. Ni čudno, da jih je načela rja. Ali bi ne bilo mnogo bolje, k» bi v takih zadrugah zadolžili nekaj mla- dincev, ki so uspešno končali kmetijski tehnični tečaj, da bi skrbeli za stroje, jih čistili, na- mazali, spravljali pod streho ter skrbeli, da jih ne načne rja in da se manjše okvare takoj pred novo uporabo poravijo. Ljudska tehnika bi v tem oz;- ru prav lahko precej koristila ter dvignila med vaško mladi- no zanimanje in ljubezen do sodobne kmetijske proizvodnje. Tone B Proslava Dneva vstaje na Vičavi Terensk. odbor SZDL Viča- va-Orešje je med najaktivnej- šimi v Ptuju priredil letos 17. t. m. prvo proslavo Dneva vsta- je s pestrim programom. Mladinci predvojaške vzgoje so ob sodelnvtnju manjše eno- te JLA ptujske gamizije iz- vedli naoad preko Panorame v smeri prireditvenega prostora na otroškem igrališču, nakar je sledil program proslave. Za otvoritev jt zapel mešani pev- ski zbor terena intemacionalo. Nagovor o pomenu Dneva vstaje številnim na-i-zočim le imel tov. Janko Vogrinec, predsed. LOMO Ptuj. Sledil je nastop moškega in ženskega pevskega zbora te- rena s številnimi partizanskimi pesmimi pod vodstvom tov. Lu- bec Franca. V programu je so- deloval tud. mladinski tambu- raški zbor DPD »Svobodeevci so skrbeli za razvedrilo pozno v noč. Člani odborov iz ostalih te- renov smo s te odlično oirgani- ' zirane prosla\'e odnesli napo- tila, kai in kako se lahko orga- nizira tudi v ostalih terenih in aktivizira članstvo SZDL. Stane Sprah Ali veste^ — da je bil v pet6k, 16. julija na obisku v Kidričevem in v Ptuju ter Borlu avstrijski ve- leposlanik v Beogradu dr. Wal- ter Wodak, ki si je v spremstvu predsednika OLO tov. Alojza Frangeža, predsednika LOMO Ptuj tov. Janka Vogrinca, se- kretarja OK ZKS tov. Jožeta Tramšeka, poslancev tov. Lojz- ke Stropnik in tov. Mira Bra- čiča ter predstavnikov tovarne in drugih ogledal Tovarno gli- nice in aluminija v Kidričevem, Bori in ptujske zanimivosti, zla- sti Pa niuzej na gradu; — da bo začela NB letos de- cembra izdajati obveznice, po katerih bo izplačana odškodni- na za zemljo, odkupljeno v zemljiški sklad in da bodo raz- deljevali obveznice občinski ljudski odbori po navodilih Na- rodne banke; — da je bil 17. 7. t. 1. gotov četvorček v Ptuju na Ljutomer- ski cesti, ki ga je tega dne pre- vzela kolavdacijska komisija predstavn'lcov podjetja »Re- mont« Ptuj LOMO Ptuj in gradbene inšpekcije OLO. Sta- •lovanja v tem četvorčku so do- deljena 4 družinam. Nasproti stanovanjskega bloka v kolo- dvorski ^eji je začelo podjetje »Drava« s kopanjem temeljev za novi dvanajstorček. — da se bo graditev stano- vanjskih zgradb za delavce in nameščence iz Tovarne glinice in aluminila Kidričevo nadalje- vala v Ptuju, in sicer na parce- lah ob kolodvor:'cih alejah; — da bo do III. okrajne go- spodarske razstave v Ptuju ob- novljena fasada tronadstropne stanovanjske zgradbe pri par- ku, ki je doslej kazila podobo Ptuja; — da je v Sloveniji ustanov- ljenih več komisij, ki prouču- jejo vprašanje komun. Ustanov- ljene so pri izvršnem svetu Slo- venije za Ljubljano, Kranj, Maribor in Celje, kjer so naj- ugodnejši pogoji za ustanovi- tev komtin glede na politični in gospodarski napredek ter na zemljepisno celotnost. V tem prednjačijo zlast-; Kranj, Tržič in Skofja Loka, Radovljica in Jesenice ter Ljubljanska kotlina s Kamnikom, Vrhniko, Litijo in GrosupUem; — da se bo predsednik Espe- rantske sekcijc tov. Jože Do- manjko letos avgusta udeležil 27. esperantskega kongresa Sve- tovne delavske esperantske zve- ze, ki bo v Nancyju v Franciji; — da bodo tudi v šolskem letu 1954/55 poslovale šolske mlečne kuh.nje iz sredstev okrajnega proračuna ob pomoč; MDF z mlekom v prahu; ■ — da je Vrhovno sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo Ro- zalije Obran iz Ptuja zoper ka- zen 4 leta in 6 mesecev stroge- ga zapora kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo Okrožnega so- dišča v Mariboru, s katero je imenovana bila obsojena na gornjo kazen glede na težko kaznivega dejanja — prilaščanje večjih vso^ denarja v 111 pri- merih, dajanja lažnivih podat- kov v uradne spise in poskusa pobega če? mejo. Ali se že pripravljate na III. okrajno gospodarsko razstavo v Ptu|y ki bo od 5. do 19. septembra 1S54? 23. jalTja T954 Stran 3 Sagadin Zvonko: O delu revolucionarne mladine v Flup TovariSi iz Ptuja ^^ "i® prosili, naj nekaj napišem o de- lovanju mladine v Ptuju za ča- sa stare Jugoslavije, ker sem bil SKOJ-evec od leta 1933. Sprejet sem bil v SKOJ kot 13- leten dijak otujske gimnazije, sekretar Okrožnega komiteja SKOJ-a v Ptuju pa sem bil od leta 1938 do 1940. Takrat so mi bile razmere in delovanje ptuj- skega SKOJ-a precej dobro znane, z^to sem tudi obljubil tovari.šem, da bom o tem nekaj napisal. Uvodoma bi rad povedal, da so stvari, ki sem jih že pozabil, ali se jih več točno ne spomi- njam in so mi le blede v .s^po- minu Dosti ie tudi stvari, za katere so zaradi potrebne kon- §piracije in budnosti pred raz- rednim sovražnikom vedeli le posamezniki ali le ozek krog tovarišev. Ker so mnogi SKOJ- evci žrtvovali življenja za smotre Partije i« narodno osvoboditev, bo veliko zanimivejših dogod- kov iz življenja in borbe SKOJ-a in Partije za boljše živ- ljenje ljudstva in mladega po- kolenja ostalo neznanih Zato sem deloma opisal tud^ razdobje in dogodke pri katerih nisem osebno sodeloval in so mi zmani le Po pripovedovanju tovarišev, od katerih mnogi ne žive več To sem storil tudi zato, da bi ostal-; tovariši, ki bodo pisali zgodovino SKOJ-a, Partije in delavskega gibanj,-, ne prezrli teh dogodkov. Vem, kake teža- ve ima, kdor hoče zapisati iz spomina dogodke, ki so 10, 15 aii celo 20 let za nami. Pri tem tudi prosim vse prizadete, na] mi oproste eventualne netočno- sti, ki so W vrinile v moje delo in naj popravke sporoče Okraj- nemu komiteju ŽKS Ptuj ali CK ZKS. Le «a tak način bo mogoče dobiti, kolikor se da resnično sliko dogodkov. Ker sem bil sprejet v SKOJ kot dijak ptujske gimnazije bom najprej opisal delo SKOJ-a na gimnaziji. Ostalo delo SKOJ-a med delavsko in kme- čko mladino sem spoznal šele leta 1938, ko sem postal sekre- tar okrožnega komiteja SKOJ-a Začetki SKOJ-a in napredne- ga mladinskega gibanja na gim- nazij-; v Ptuju segajo daleč na- zaj. Leta 1932 sem začel hoditi v gimnazijo. 2e takrat je bilo na šoli zel© razgibano mladin- sko življenje. Mladina se je na gimnaziji v Ptuju delila na več političnih grup. Do leta 1938 je bila številčno najmočnejša grupa nacionali- stov. To so bili po večini otroci uradnikov, učiteljev, trgovcev, obrtnikov, tu> splošno meščanov. Njihov; starši so bili pripad- niki tako imenovanih napred- nih meščanskih strank. Udej- stvovali sc se pri Sokolu, neka- teri v Narodni obrambi. Jadran- ski straži in drugih nacionali- sti čnili organizacijah. Druga številčno močna grupa so bili klerikalci. To so bili po- večini dijaki, sinovi in hčere kmetov, 'ki so prinesli s seboj na gimnaajo pobožnost in na- črt, da bodo šli v bogoslovje. Čeprav so mnogi že med šola- njem na gimnaziji spremenili načrte o svojem bodočem po- klicu, so ostali pod \'plivom cer- kve in klerikalizma. Tej grupi je pripadalo tudj nekaj meščan- ,skih otrok, katerih starši so bili po svoji politični usmerje- nosti klerikalci, Obe gnjpi pa sta se v svoji notranjosti delili: nacionalisti oa primer na ultra nacionaliste ali skrajne desničarje, fašiste, ki so bili za časa Živkovičeve diktature pristaši Zivkoviča, po- zneje so bili sprejemljivi Zg vse nacionalistične ideje, ki so smr- dele po fašizmu. Nadalje so se delili na demokrate in na levi- čarje Prj klerikalcih je ravno tako bila peščica zagrizenih klerikalcev ali klerofašistov, večina pa povprečnih pobožnih klerikalcev in skupina krščan- skih socialistov. Posebno skupino so tvorili Nemci in nemčurji, ki jih ne smemo prezreti kajti v vsakem razj-edu so bili do trije dijaki, ki so se imeli za Nemce. Neka- teri so v resnici bili nemškega porekla, od nanogih pa stari stariši niti nemško niso znali govoriti. Dijaki te skupine nem- čurjev in Nemcev so postali vsi do zadnjega hitlerjanci in so bili ilegalno organizirani v »Hit-oT-^iitfenf^ ■ Prirejal: so ta- borjenja in vojaške vaje. S svo- jo ideologijo niso imeli vpliva na sloventko dijaško mladino, V javnosti so se pokazali ob zlo- mu stare Jugoslavije aprila 1941, ko so skupaj z drugimi ptujski- mi Nemci in nemčurji opravlja- li aretacije svojih sošolcev in ostalih zavednih Slovencev v Ptuju ali bili za vodiče gesta- povcem in SS-ovcem. Skoraj vsi 80 popadali v nemški vojski, v katero so se prijavili večinoma prostovoljno. Njihovi starši so bili vsi dobro situirani mešča- ni, podjetniki, industrijalci, tr- govci in ljudje svobodnih pokli- cev V SKOJ-evskem aktivu- so prevladovali dijaki delavskega porekla. Precej pa je bilo tudi otrok obrtnikov, uradnikov, uči- teljev in drugih poklicev ter nekaj kmečkih. Neopredeljene mladine je ostalo zelo malo. Vsak se je, če že ne na zunai z aktivnim sodelovanjem v orga- nizacijah, vsaj v svoji notranjo- sti prei ali opredelil in si temu primemo osvojil svetovni nazor. V razdobju let 1930 do 1934 so bili najvidnejši in najaktiv- nejši SKOJ-evci na ptujski gimnaziji: Tone Znidarič, padel Tov. Dušan Kveder v NOB, Dušan Kveder. sedaj generalni podpolkovnik. Ivan Bratko, sedaj direktor državne Založbe Slovenije, Mirko Cen- trih, sedal direktor tovarne Re- mont v Mariboru, Rudi Ilec, se- daj upravnik Kmetijskega teh- nikuma v Mariboru. Ivan Potrč, književnik, k- živi v Ljubljani in dmgi. Imenovani so na gimnaziji razvili zelo aktivno skojevsko in mladinsko dejavnost. Pre- vzeli So v svoi vpliv nekatera dijaška društva, med drugimi tudi Ferijaln; savez ali Počitni- ško zvezo. Društvo je prirejalo izlete, tekmovanja in vsaj eno kulturno prireditev večjega ob- sega letno v mestnem gledali- ,šču. V enen; letu je imelo društvo okro£7 30.000 din denar- nega prometa česar v poznej- ših letih nismo nikoli dosegli. Najzanimivejše dijaško dru- štvo pa 31 bile literarno društvo »Oton Zupančič«. Ne vem pa o tem društvu veliko povedati, ker sem še bil v času delovanja tega društva zelo mlad in se še nisem toliko zanimal za litera- turo. V društvu so se predvsem u dejstvo vali SKOJ-evci: Ivan Bratko, Ivar Potrč. Tone Zni- darič-Stefan i n drugi. Spominjan' se Toneta Znida- riča, ki je ob neki prireditvi društva »Oton Zupančič« v ri- sainici bral svojo novelo. Bil je majhne postave. širokopleč, imel je terrne lase, ki si jih je česal nazaj in rjave živahne oči. Bil je iz delavske družine. Nje- gova mati še danes živi v Ptu- ju. Zelo dobro je govoril in imel simpatičen revolucion^en nastop. V delu, ki ga je bral, je opisoval tež?ško delo delavca v kamnolomu in na cesti, ki za vse svoje težaško delo prejme tako malo plačilo, da ne ve kam z njim. Doma ima ženo in otro- ke, ki stradajo, plača pa ne za- leže, da bi si potolažil glad. V obupu se nanije. Družina pada v še večjo revščino... Delo je bilo pisano realistično in se mi je zdel© zelo prepriče- valno. Kaž® kako so 5>KOJ-evH opisovali v svojih literarnih prvencih socialne probleme. Li- terarno društvo »Oton Zupan- čič« je izdajalo tudi svoj list »Rast«, ki je izhajal v ciklostilni tehniki, bil pa je kljub temu lepo opremljen in celo ilustri- ran. TLskan je bil na velikem formatu. Ne vem koliko številk tega lista je izšlo. V »Rasti« so bilf objavljeni razni potopisi i'^ literarni prvenci ptujske gimny zije. Spominjam se zelo obši nega rokopis^ iz potovanja ' Nemčiji in Avstriji, koder skupina dijakov potovala v p čitnicah. Bili pa so tudi obja- Ijeni nekateri članki o Sovjpi ski zvezi. Spominjam se nekeg članka, ki v obliki reportaž opisuje življenje v rdečem kr tičku neke šole v Sovjetski zv zi Ti članki v »Rasti« so vzb- dili veliko pozornost ne sanr med dijaki, temveč tudi p ostalih prebivalcih Ptuja Spo minjam se. da so v naši druži- vsi z zanimanjem brali »Ras' Ti članki pa so vzbudili tu-.-! pozornost reakcije. V Ptuju i bil takrat profesor Miloš Djcr manovič iz Beograda, ki je velikim ogorčenjem govoril komunistitoih člankih in o k munistični propagandi v Ra in med študenti. Miloš Djerm novič je bil dober prijatelj p veljnika žandarmerije kapetana Smiljaniča, oziroma je bil sploh neke vrste eksponent velikosrb- ske buržoazije, ki ]e ravno v tej dobi, to je v letih 1930— 1934, v času Živkovičeve dikta- ture in še po xijej, nastavljala po šolah profe.sorje srbske na- rodnosti. Ti niso znali sloven- skega jezika, niti niso imeli vo- li e, da bi se ga naučili, češ, saj slovenskega naroda ni in je sploh neimmo, da še obstaja slovenski jezik. Najbolje je, da pozabite na slovenščino in se čimprej zlijete v enoten jugo- slovanski narod. V tistem času «0 tudi slovenske profe^rje premeščali v Srbijo. Makedoni- lo in Cmo goro. Kmalu po izidu številke »Ra- sti«. v kateri so bili objavljeni članki o Sovjetski zvezi, je bila preiskava na gimnaziji. Tej so sledile aretacije in izključitve dijakov SKOJ-evcev iz gimna- zije. Ne vem sicer, če le povzročil preiskavo Mi^oš Djermanovič z ovadbo pri žandarmerijskemu kapetanu Smiljaniču ali pa je bil kak drug razlog. Točno vem, da je bil Djermanovič zagrizen nasprotnik demokracije; javno je obsojal dijake komuniste in je na seji profesorskega zbora najodločneje vztrajal na zahte- Na, da se izključijo vsi dijaki, ki so bili osimnljeni komunizma. Tako je na žalost nadaljnje delo tega SKOJ-evskega aktiva preprečila policija in protiljud- ski k fašizmu stremeči JNS- ovski režim Iz ptujske gimnazije so bili januarja 1934 leta izključeni in odvedeni v zapore kolikor se spominjam, sledeči dijaki SKOJ- evci: Ivan Pctrč, iz 8. razreda. Rudi Ilec iz 7. razreda. Tone Znidarič iz 6. razreda. Mirko Centrih iz 7. razreda, Marko Kuhar, doma iz Borove pri Ptu- ju (ki je umrl pozneje za tuber- kulozo), zani ne vem iz katere- ga razreda Dmgih se ne spomi- njam. Dušar Kveder in Ivan Bratko sta že končala gimna- zijo, zato nista mogla biti iz- ključena. Obsojeni so bili na daljše zaporne kazni in izklju- čeni iz vseh srednjih šol v Ju- goslaviji To je bil najhujši udarec, ki ga je doživel SKOJ in napredno mladinsko gibanje na ptujski gimnaziji med obema vojnama. Mislim pa, da tudi na nobeni drugi gimnaziji v Sloveniji ni bilo mafsovoejše iaddjučitve SKOJ-evcev. Izključitev dijakov SKOJ- evce^'^ ni bil samo težak udarec Tov. Ivan Bratko za SKOJ na gimnaziji, temveč tudi za celotno Partijo v Ptuju, najtežji pa seveda za izključene dijake. Zapor bi sam po sebi še ne bil najhujša zadeva, če bi ne bilo istočasno z njim tudi onemogočeno nadaljnje šolanje. Izključeni tovariši Mirko Cen- trih, Rudi Ilec, Ivan Potrč in dru^i niso imeli poklica in niso mogli dobiti nobene stalne za- poslitve. Delali so na kmetijah ali tolkli kamenje na cestah, delali kot težaki pri regulaciji Drave in ixxioibno. Bili so več brezposelni kot pa v službi. Ze- lo težko so se prebijali skozi življenje. Reakcija jim je po- vsod metala pod noge polena, kjer je le mogla. Ce je dobil ta ali dnjgi tovariš službo, so kma- lu nahujskali delodajalca, da ga je odpustil. Reakcija in njeni p^re^iki pa so govorili: »Vi- dite, to So komunisti, študentje, ki so zanič, saj jih nikdo noče v službo! In taki bi radi nare- dili preobrat in revolucijo...« 2^radi neurejene eksistence so tovariši tudi osebno zelo trpeli; ne samo pomanjkanje, boli so trpeli duševno, ker niso imeli poklica in niso vedeli zase ob takratnem režimu in preganja- nju mladine nobenega izhoda. Takrat niso slutili, da bo tako kmalu prišlo evki za pomo* španskim borcem. Prispevki so se zbirali tudi od hiše do hiše Posebno aktivna je bila pri tem Micka Korenova-Peršonova. Se- veda k izrazitim reakcionarjem in klerikalcem ni nikdo šel, saj je znano, da sta kler in cerkev z vsemi silami podpirala faši- sta, krvnika Franca. V zvezi s pobiranjem pomoči španskim borcem je Partija organizirala, da so razne oiganizacije postav- ljale jugoslovanski vladi zahte- vo, da omogoči španskim bor- cem, ki So borci proti fašizmu, vrnitev v domovino, ki ji je tudi grozila nevarnost s strani nem- škega in italijanskega imperia- lističnega fašizma. Te zahteve so postavili sindikati, delavsko društvo Vzajemnost in nekatere meščanske organizacije, na pr Kolo jugoslovanskih sester in Mestni odbor Rdečega Križa. Tudi meščanski krogi so nekaj prispevali za pomoč španskim borcem. Tega pa niso storili to- liko iz političnih simpatij, tem- več bolj zaradi starega Kvedra. očeta Dušans Kvedra, ki je bil ravnatelj Meščanske šole v Ptu- ju in je bil zarad- svojega po- štenja, nepristanosti in napred- nega protiklerikalnega stališča vobče priljubi i en v Ptuju. Zla- nimiva je anekdota, ki se je ta- krat o njej govorilo. V kavami »Korže«, v Vseh svetnikov uli- ci, (starejši Ptujčani se te ka- varne še dobro spominjajo), sta se znašla star^ Kveder in ta- kratni župan Ptuja. Oba sta bila nekoliko v »rožcah«. Zupvan je pričel ravnatelja Kvedra zmer- jati in zasmehovati zaradi sina- komunista Ravnatelj Kveder ni nič rekel, temveč je naslonil župana preko biljardne mize, da je imel napete hlače in mu jih nekaj naštel z biljardno pa- lico. Po vdoru Nemcev v Francijo leta 1940 je hotela vichijska vlada Francije prepeljati inter- nirane španske borce v sever- no Afriko Spansk-i borci pa so se temu uprii in so rajši šli na delo v Nemčxjo, ker so vedeli, da se bodo od tam laže vrinili v domovino kjer bodo nadaljevali borbo proti fašizmu. Jimija, julija in naslednje mesece leta 1941 so že priha- jali prvi španski borci iz Nem- čije v Slovenijo in Jugoslavijo in so se vključili kot ilegale- v delo Za narodno osvoboditev. Ko so zapele prve partizanske puške in mitraljezi. so že bili med partizani španski borci. Ta- ko sta se vrnila tudi dva hrabra Ptujčana, Dušan Kveder-To- maž in Tone Znidarič-Stefan. Oba sta bila med vodilnimi ljudmi Narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji. Dušan Kve- der je bil že leta 1941 polit, ko- misar I. štajerskega bataljona Boril se je po celi Sloveniji in se izkazal kod izredno junaški in si^soben komandant vojaških edinic, zato je general-polpol- kovnik JLA in odlikovan z Or- denom narodnega heroja. Tone Znidarič-Stefan je tudi pokazal velike sposobnost in ju- naštvo v NOB. Leta 1943 je pri- šel na Štajersko in bil politični aktivist v ptujskem okraju. Ta- krat je tudi likvidiral izdajalca ki je prijavil' gestapovcem na- rodnega heroja Jožeta Lacka. Marca leta 1944 je odšel na Do- lenjsko in prevzel neko funkci- jo pri glavnem štabu NOV in POS. Ker je bil sposoben in neustrašen komandant parti- zanskih edinic, je postal pod- polkovnik Narodnoosvobodilne vojske. Pri eksplozij: minome- ta, pri kateri je bil ubit koman- dant NOV in POS Stane Roz- man, je bi! težko ranjen in je na posledicph ran umrl. Njego- vo truplo je počivalo v belo- krajnski zemlji skupaj z mno- gimi ostalim:, junaki sedaj i« počiva na ptujskem pokopali- šču. (Nadaljevanje aa 4. svala borbo za cilje komunistične partije Bila sta predana člana Partije, kj ni«;ta samo z besedo Pridobivala in vzgajala novih borcev z^ delavski razred in Partiio. temveč sta bila mlaj- šim borcem vzgled, kako le tre- ba prenašati udarce in žrtve, ki jih je borcem za pravice dedov, človeka zadajal kruti kapitali- stični sistem s svojimi hlapci. S svojimi izkušnjami v razrednem boju sta pomagala dijakom SKOJ-evcem na gimnaziji, da se ni več ponovilo, kar se je zgodilo z njimi. Ivan Potrč je živel v Mari- boru. Bavil se je s književnostjo in Se zaposlil pri Mariborskem dnevniku »Večemik«. Trdote življenja, borba za vsakdanji kruh in frakcijonaške borbe v Partiji so ga za nekaj časa vrgle iz tira, v osebno zagrenjenost vendar je zopet našel pot k Partiji. Ivan Bratko je živel v Ljub- ljani in bii vpisan na pravni fa- kulteti. Vse svoje sile pa je po- svečal partijskemu delu in bil dejansko prolesionalni revolu- cionar. Univerza in študij sta mu bila alibi, s katerim se je kril pred policijo. Od časa do časa je prišel v Ptuj in nas se- znanjal z delom revolucionarjev na Univerzi in drugod po Slo- veniji. Vsi od te prve generacije SKOJ-evcev so bil^ tudi prvo- borci v NOB. To je bil v vsakem oziru naj- revolucionamejši SKOJ-evski aktiv na gimnaziji v Ptuju, ker je dosegel velikanske uspehe. Res, da je nadaljnje delo tega SKOJ-evskega aktiva prepre- čila policija, toda spomin na uspehe, na neustrašenost. na žrtve, ki so jih dali in na zadr- žanje pred policijo, je živel v SKOJ-evcih ptujske gimnazi' in jim je bil vedno dragocen pobuda in vzgled Za nadaljnjo borbo. Po teh SKOJ-evcih so se mla- dinci v Ptuju zgledovali vse d^ leta 1941 v časih okupacije pa še posebej. Vsedržavno filatellstični razstava v Ljubljani v spškodoval nogo; Juriju Cučku iz Podvinc 62 je čez trebuh peljal voz; Jože Tikvič iz Sakušaka 46 si je pri padcu fK)š kod oval levo nogo; Marija Medved iz Lovrenca 128 si je s srpom poškodovala ko- leno; Božo Hajdenkumer iz Or- moža si je na kosi poškodoval obe nogj"; Ivanu Potočniku iz Lahonc 9 je bik poškodoval re- bra; Ludvik Pšajd iz Ptuja, Trg svobode 3, se je opekel z juho; Janeza Vertiča iz Zg. Ve- lovlaka 2 je Zrebec vrgel na tla; Francu Pukšiču iz ^uhlje 103 je krava poškodovala roko; Marija Vidovič z Mestnega vrha ai je pri delu poškodovala desno roko. POPRAVEK V St. 28 z dne 16. juUja t 1. treba razumeti članek o kre- ditih za delavce 'n nameščence, da gre za KREDITE ZA DO- GRADITEV HlSlC, ne pa za graditev hišic, da ne bi imeli 'nteresenti za novogradnje hi- ^ic nepotrebnih poti in stro- škov. Ali veste, — da bc ob III. okrajni go- -Tx>darski razstav-: od 5 do 19. septembra t. 1. ptujski grad raz- svetljen na način kot je raz- svetljen Ijubljan^i grad kar bo nedvomno zelo privlačno in opazno za daljnjo okolica; Ptuj. 23 julija 1954 Stran 5 Prijeten dan med ptii'sfzimi otroci na letovanju v Novem v močnem nalivu, kar letos tudi na Jadranu ni nič nena- vadnega, sem preko Crikveni- :e pripotoval ponoči v Novi. Pred gost Ino sem takoj povpra- šal za kolonijo otrok padlih in &ivih borcev iz ptujskega jkraja. »E, djece ima ovde, a Icoji vrag zna, odakle su i gde stanu ju!« Končno sem le zve- del, da So ptujski otroci v nekaj ?to metrov oddaljenem Domu »Tome Striž ča«. Ubral sem pot proti Domu »Tome Strižiča« šele zjutraj. V Domu je bilo tedaj še vse mimo ■n tiho. Ze me je preplašila ta tišina. Misl'1 sem si, da so otro- ci morda že odpotovali. Toda strah je bil odveč. Ob sedmih je ^apel tradicionalni mornarski zvonec v prostorni zgradbi. Na mah je završalo po sobah m hodnikih in že sem stal sredi najzgodnejših prebivalcev tega doma. Sprejel me je pri- iazni ekonom tov. Pemer, ki je vse dni od ranega jutra do po- ?.nega večera neumorno skrbel, da so bli mladi želodci zalo- ženi z okusno in izdatno hra- no, zelenjavo in sadjem. Od- govorna, precej utrudljiva na- loga, ki Pa jo je ekonom oprav- ljal z veseljem, resno in preudarno. Ne morem si kaj, da ne bi že takoj v začetku po- hvalil tudi kuharice, ki so s svojo mojstrovino zadovoljile okus prav vseh. Kar brž se je napolnila je- dilnica z dekleti in fanti, ki jih je bilo vsega skupaj 97. Lepo umiti in počesani, razigrani in kljub slabemu vremenu dobre volje, so se disciplinirano raz- vrstili ob dolgih mizah. Res, poudariti moram, da sem se ves dan lahko prepričeval, kako le- po so vzgojeni, redoljubn.; in ubogljivi, in pedagogi, ki so jih spremljali, so mi z veseljem in ponosom zaupali, da so le redko s kakim otrokom za trenutek na »bojni nogi«. Ob obilnem zajtrku so se otroci razpršili po prostranem dvorišču pred domom. Deževno vreme je preprečilo kopanje, pa tudi za izlet ni bilo primemo, zato je tov. Lado prevzel vod- stvo nad igranjem. Sicer ener- gičen, toda hkrati poln humorja in nenehne veselosti, je z razno- vrstnimi šalami in igrami znal otroke tako razgibati m raz- vedriti, da je veselje odmevalo rv, v^pp^ Novem tia do obale Kar presenečen sem bil nad tem, kako more človek v nekaj pič- Hh dneh tako pridobiti in nave- zati na se skoraj sto otrok, j>o večini nevajenih, da bi se kdo kaj več ukvarjal z njihovo do- raščajočo dušeVnostjo Na tem mestu naj zasluženo pohvalim poleg tovariša Ladota tudi vse ostale tovariše in tovarišice, ki so pripomogli, da je letovanje otrok padlih borcev in ostalih otrok iz ptujskega okraja v Novem vsestransko odlično uspelo. Težko je pri tolikih otro cih, med katerimi so tudi taki. ki jih je teže obvladati, vzbu- diti v kratkih treh tednih tako globok čut redoljubnosti, disci- Tod^ ko'ektiv, ki je vodil prvo izmeno v Novem, je uspe] ter mu je treba čestitati, da je brez ukrepov, skozi šalo in lepo besedo do- segel pri vzgoji teh otrok mno- go več, kakor je bilo pričako- vati in kolikor dosežejo na drugih letovanjih, kjer vladajo strožji pedagoški režimi. Ta na- čin kolonije otrok padlih borcev in drugih otrok naj bi služi] za vzor prav povsod, kjer letujejo otroci padlih borcev, katerim mora biti vselej in povsod po- svečena naša največja skrb. Opoldne je obiskala Dom »Tome Strižiča« dr. Lunačkova, ki jc kot sanitarna inšpektorica predlagala, da je treba odpraviti nekatere drobne pomanjkljivosti,- ob slovesu pa je priznala vod- stvu kolonije, da je zadovoljna s stanjem, ki vlada v tem domu. Prišel jc čas kosila. Bilo je okusno, porcija zadostna, po vrhu pa še močnata jed in kompot. »Veš mnogi so z eno porcijo povsem zadovoljni, ima- mo pa tudi take, ki prosijo vselej za dodatek in celo take, ki si znajo »prišvercati« kako porcijo, ker jih je najbrž mal. ce sram, da jim tako teknei Otroci pač ne morejo skriti, da jim prija morski zrak, kopanje in predvsem odlična in izdatna hrana. Kaže, da so bili otroci mojega obiska veseli Vsaj tak vtis sem imel, ko sem med njihovim igranjem skušal s kamero ujeti kak vesel trenutek No. sami se lahko prepričate pri^ Ptujskem tedniku po slikah, aa jim je bilo v Novem zares »hudo«! Vsi otroci so mi hkrati sku- šali povedati, kako prijetno se počutijo na letovanju in kaj jim^ je bilo v tem času najbolj všeč. Iz njihovega pripovedo- vanja sem razbral, da so bili med njimi le redki, ki jih je sem in tja obvladalo rahlo do- motožje, vendar so se tudi ti brž nalezli dobre volje pri igri. športu, na kopanju ali na izle- tih, ki so jih priredili v bližnjo okolico. Obiskali so grobove padlih borcev se poklonili pred njihovim spomenikom, si ogle- dali gradbišče nove hidrocen trale v Triblju, bližnji kraj Klc- novac, radi pa bi obiskali svoje rojake v Silu, obiskali Selce ii» druge, bolj oddaljene kraje, ven- dar pa zaradi prevelikih stroš- kov prevoza teh želj ni mogoče izpolniti. Grajati moram Turistično društvo v Novem, ki je zahte- valo, naj bi vodstvo kolonije za vsakega otroka plačalo 800 din kopalne takse. Upravnik je imel precej dela, da je izposloval občutno znižanje tarife, kljub temu pa je bil otrokom odrejen prostor na skalnati obali, da ne bi s svojo prisotnostjo na lepi peščeni plaži motili inozemskih, predvsem nemških gostovi Ko- mentar je odveč! Otroci so v vsiljeni skromnosti bili zado- voljni tudi s tem »kopališčem«, le zaradi vremena, ki je bilo zelo muhasto, so se upravičeno razburjali Mnogo Se jih je na_ učilo plavat: Zabavljali so se tudi z nabiranjem školjk in dru- gih morskih živali. Bolniška sestra je imela pri tem dokaj strokovnega dela, saj so otroci pobrali z nogami precej zoprnih bodic morskih ježev Sicer pa je letovanje minilo brez kakršnih koli nesreč ali bolezni, v čemer je pač ponoven dokaz, da je bilo vodilno osebje na mestu. Da bi videli, kako so mladinci in mladinke spretni pri folklor- nih plesih kolu in petju! Res. tovarišice. ki so jih učile teh umetnosti, svojega prostega časa niso zamanj porabljale! Od veselega življenja v No- vem. ki jim je prav gotovo preveč hitro minilo, so se ptuj- ski otroci padlih borcev in drugi poslovili z lepim kulturnopro- svetnim večerom, na katerega so povabili tudi domačine, člane Zveze borcev in drgih množič- nih organizacij Zapeli so, de- klamirali in zaplesali vrsto folklornih plesov in ljudskih kol, ki »o se jih naučili v kolo- niji v Novem. Poskrbljeno pa je bilo tudi za tiste, ki so v minulem šolskem letu imeli popravne izpite. Na te izpite jih je v prostem času pripravljal sedmošolec Kajo, ki jc tudi sam sin padlih staršev. Z ljubeznijo in čutom odgovor- nosti je otrokom vlival znanje, ki jim bo pomagalo, da bodo opravili popravni izpit in jese- ni začeli z učenjem v višjem razredu. Polni zdravja, veselja in ne- pozabnih doživetij, so se 13. t. m. vrnili, hvaležni ZB, OLO, dr- žavnim posestvom in kmečkim zadrugam kakor vsem ostalim v organizacijskem štabu, da so jim omogočili tako prijetne po- čitnice. Spočiti bodo jeseni šli v šole, kjer bodo z marljivim učenjem še odločneje manifesti- rali svojo hvaležnost skupnosti, ki skrbi da bi si z učenjem ustvarili lepo bodočnost in po- stali ljudje, na katere bo naša socialistična domovina lahko po- nosna, kakor je ponosna na nji- hove padle starše! J. C. Prosvetni delavci iz ptujskega okraja pozdravljamo ob Dnevu vstaje sloven- skega ljudstva delovno množico sirom po Sloveniji in ji zagotavljamo, da bo vse naše delo tudi v bodoče usmerjeno k smotru, da bo naš mladi rod sledi! Vzgledu herojskih sinov in hčera Slovenije v borbi za našo svobodo, neod- visnost ter gospodarski in kulturni napredek. Stran ' rtui. iulija 19'4 Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva Čestitamo delovnim kolektivom in delovnim kmetom sirom po ptujskem okraju: OK ZKS Ptuj, Okrajni sindikalni svet Ptuj, Okrajni odbor SZDL Ptuj, Okrajni odbor ZB NOV Ptuj, Okrajni komite LMS Ptuj, Okrajni odbor Združenjf rezervnih oficirjev Ptuj, Okrajni odbor Gasilske zveze Ptuj in ostale množične organizacije ter društva. B rohrotska odnos odliom ¥oike skupnosti do kmetov in kočarfev V RusiiU spomladi letos so v Rošnji na Dravskem polju izvolili novi šestčlanski odbor vaške skup- nosti. Slabe izkušnje ljudi s starim odborom so narekovale, da so ljudje tokrat izbrali v odbor druge člane, za katere so mislili, da bodo dobro gospo- darili z lastnino vaške skupno- sti. Toda tudi letos so se pre- varali. Odbor, v katerem so trije veliki kmetje (ki so tudi sami o vsem odločali) in trije mali, je zagrešil vrsto nepra- vilnosti na škodo kočarjev in malih kmetov. Začel je prodajati pašo po poljskih stezah na licitacijah, da bi iztržil čim višjo ceno, ki pa ni bila dostopna revnejšim. Nekaj stez pa je odbor prodal kar ipod roko« svojim izbran- cem. Travnik, last vaške skupnosti, si je pokosil najbogatejši kmet v vasi, ki mu krme nikakor ne primanjkuje, saj ima svoje dovolj. Na drugi strani pa so tako niali kmetje ostali brez krme za živino. Odbor je nadalje močno oško- doval delavce pri razdelitvi drv. Predsednik odbora je izjavil, da morajo štediti z lesom in da se ga mora dobro izkoriščati. Takrat pa verjetno ni mislil na štednjo, ko je dovolil sekati drva samim bogatim kmetom, ki posedujejo lastne gozdove, poleg tega pa imajo doma že lesa za dve do tri leta. Odbor se izgovarja, da delavci niso upravičeni prejemati drv od vaške skupnosti, čeprav zakon tega nikjer ne prepoveduje. Nastane vprašanje, kakšen odnos imajo ti ljudje do skup- nosti? Ali še vedno mislijo, da smo v stari Jugoslaviji, kjer so lahko po mili volji izkori- ščali ljudi? Tem bi morale naše družbene organizacije na vasi dokazati, da je vaškim velja- kom pri nas za vselej odklen- kalo. V Rošnji pa naj v bodoče dobro premislijo, koga bodo volili v odbor vaške skupnosti, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo. Pi-No. Cene na ptujskem živilskem trgu v torek, dne 20. julija 1954. za liter, kilogram ali komad Čebula 30, česen 60, luščeni fižol 40, stročji fižol 30-40, grah 20, luščeni grah 30, krom- pir 15-20, koleraba 30, karfijola 40-50, kumare 30, kumare za vlaganje 30, peteršilj 40, rdeča pesa 40, endiv. solata 30, solata v glavah 25, špinača 60, rdeče zelje 40, zelje v glavah 35, ko- renček 40, ohrovt 40. Ječmen 30. koruza 20, pšenica 30, proso 35, koruzna moka 25, koruzni zdrob 30. Surovo maslo 400, zaseka 250, m^eko 20, smetana 100-120, sir 40-70. Kokoši 250-400, piščanci 200- 400, kozlički 700. Becgrad je sveCano sprejel etiopskega cesarja (Nadaljevanje s 1 strani) in svobodo, so postale osnova prijateljskih odnosov med obe- ma državama. Živo upamo, da bo ta naš obisk osnova za še tesnejše odnose med obema državama v njunih naporih za zagotovitev blagostanja in na- piedek svojih miroljubnih na- rodov.« Crešnje 50, breskve 60, hruške 60, jabolka 50, slive 40-50, bo- rovnice 50. Gobe 100, lisičke 50. Jajce 11, med 280. POPRAVEK V št. 28 z dne 16. julija t. L mora biti na 4. strani v tretjem stolpcu pravilno tako: Iz zavoda za socialno zavaro- vanje je pojasnjeno, da poedi- ni'h poimenskih — individual- nih prijav ne bo, nego se pri- javi le doba (čas) dela z mla- tilnico (koliko dni, ur) in je ja- kost stroja izražena v ^CS. To- zadevne prijavnice imajo občin- ski ljudski odbori. PODGORCANI, POZOR! IZUD »Ruda Sever« Gorišnica vas bo razveselil v nedeljo, 25. julija v Podgorcah v prosvetni dvorani ob 15. uri s komedijo ZADREDA NAD ZADREGO v režijii tovariša Dušana Cokla. Predprodaja vstopnic v Kmetij- ski zadrugi Podgorci. Opozarja- mo občinstvo na točen MČetek predstave. Vabljeni! VABILO na izredni občni zbor Aero- kluba Ptuj, kji bo dne 24. ju- lija 1954, ob 16. uri v sejni dvo- rani OZ ZKJ Ptuj s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, 2. Izvolitev delovnega pred- sedstva. 3. Poročilo odbora AK. 4. Sprejetje pravilnika AK. 5. Volitve novega odbora AK. 6. Razno. Udeležba za vse člane Aero- kluba obvezna! KRAVO VZAMEM V REJO.— Vprašajte v upravi lista. PRODAM ENONADSTROPNO HiSO Z LOKALOM na pro. metni točkd. Naslov v upravi lista. Ugodna prilika sa nakup šolskih kn ls Učenci osnovnih šol in dijaki gimnazij! Izkoristite pri- ložnost za ugoden nakup šolskih knjig pri 5-odstotnem popustu. Obenem pa ne pozabite kupiti tudi ostalih šol- skih potrebščin, ki so v bogati Izbiri na zalogi pri PAPIRNICI GALANTERIJE V PTUJU (nasproti gostilne Rozika