Slev. 231. Posamezna Številka stane 1 Din. V LfnbnanL v pelek 12. akiaDra 1923. Leto u, Naročnina ssa za državo SHS i do preklical I) po pottt m»aečuo Oin 14 i, dostavljan j na dom mesečno . . . . „ 12 sa inozemstvo: Besedno ....... Dla 23 e Sobotna Izdaja: == i Jugoslaviji i inozemstva . i . Oin 20 ...» «0 n Ckme tnsor »tom i m Bnoitolpns peti t n* mti auB iiglani po Oin 1*50 In Ota f— fMUu oglasi nad 4» mm tfr ilns po Oin. 2 60, poslana Itd, po Oia. *. Pri večjem naročila popust tzhala vsak dan izvMmfi? ponedeljka ln aneva po prao nlku ob S. url zjutraj. HT OrednlliTO je v Kopitarjevi nlioi itev. S/OL Benopisl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ao sprejemajo. Dreta, telet. štv. 50, npravn. itv. 328. Političen lis! za slovenski narol Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Bačnn poštne bran. ljubljanske it. 650 za naročnino In št. 348 za oalase, zagreto 39.811, sarajev. 7563. praške In dana). 24.797. Zmeda v Nemčiji. Stara Nemčija leži strta na tleh. Voja-kemu porazu junkerskega militarizma je edil notranjepolitični polom, ki se rav-okar dovršuje z velikansko finančno kata-trofo. Nemška marka, nekdaj med najso-dnejšemi valutami sveta, danes na nevtral-b borzah ne šteje več. Zmaga zaveznikov 1. 1918. je Nemčijo ostavila pred alternativo: Ali plačati — ne plačati. Nemška politika se je odlo-a za pasiven odpor proti plačilnim zah-ivam zaveznikov, upajoč na skorajšnjo ne-ogo med Anglijo in Francijo. Nemčija je ač plačevala, kar in kolikor Je morala, ne a toliko, kolikor bi bila mogla. Nemška fi-aačna uprava je pričela ubijati marko, da replaši svetovni finančni trg, začeia je več manj odkrito simpatizirati z boljševiki, a preplaši politično zapadno Evropo, to-a pomagalo ni nič. Francija je ostala ne-irosna upnica in ko vse energične fran->ske besede niso nič zalegle, je Francija isedla Poruhrje kot jamstvo za izplačilo ej pripadajočega deleža reparacijskega olga. Boj za Poruhrje je pa bil za Nemčijo retrd. Ta boj je veljal obubožano Nemčijo rasne vsote in pod ogromno težo materinih žrtev za uporno delavstvo in uradni-vo v Poruhrju se je razsulo celokupno mško finančno gospodarstvo. Državni ancler Cuno, ki je vodil politiko pasivne-odpora pod pritiskom nemške veleindu-rije, je padel, na njegovo mesto pa je sto-dr. Stresemann, ki je imel poguma do-J/ Nemcem povedali, ia so poraženi tudi (epodarsko in da se je treba — udati. Stresemannova politika pa je naletela a huda nasprotstva. Spoznanje in prizna-e gole resnice je prišlo širšim nemškim rogom tako nepričakovano in se je zdelo jem tako neverjetno, da trenotno sploh ihče ni mogel razumeti dalekosežnosti tresemannove politike v celoti. Ko pa so icele posamezne stranke uvidevati pravi dejanski finančni in politični položaj emčije, je nastala splošna zmeda prav ta- 0 kakor po vojaškem porazu leta 1918. In kakor pri vsaki splošni zbeganosti iko so se tudi v Nemčiji pojavile razne are in nove politične struje, ki bi rade ovale iz splošnega potopa politični in tudi ravi kapital za sebe. Stari junkerji, ki še vedno čepe na fOjih obširnih posestvih v vzhodni Pru6iji, J se oglasili prvi s svojimi bojnimi klici, akor da ne bi vedeli, da je Nemčija danes izorožena in brez prave armade. Govor rofa Westara na zadnji seji nemškega par-imenta se čila tako kakor njegovi na voj-ohujskajoči govori pred letom 1914. Vpliv ruskih konservativcev pa je danes v dr-ivi brez cesarja mnogo premajhen, da bi »gel kaj doseči, vendar pa je držanje stali junkerjev značilno, ker kaže, da oni 1 vedno niso opustili svojih gospodovalnih iženj. Nič manj značilno ni držanje raznih demokratskih meščanskih strank, ki stoje še edno pod vplivom ideologije Bismarcka in reitschkeja. Večina teh strank je po voj-pač izpreinenilo svoja imena, jedro pa je stalo staro: od glave do pet oborožena eračija se ne sme udati nikomur! Stari oltke je rekel: »Wir Deutsche fiirchten °tt und sonst nichts auf der Welt. Taka duševnost večine nemških meščanskih fank. Za junkerje in nacionalne prenape-vojne ni bilo in tudi bridka lekcija ver-Mega miru jih ni izpametovala. Edino izjemo med meščanskimi stranki tvori v tem oziru katoliški centrum, ^a uvidevnost kanclerja dr. Wirtha se je ^ala prezgodaj umakniti staremu bojcvi-;®u nemško-nacionalnemu duhu, ki je ■fastno pobijal dr. Wirthovo »Erfiillungs-»litik«, kakor nasprotuje danes Stresema-"veniu jasnemu pogledu. , Naravnost zagonetno pa je bilo in je še Jtanje voditeljev številnih nemških soci-ftičnih strank in strančic. Nemški sociali-so imeli dolgo odločilno moč v državi in bili mogoče v prvi vrsti poklicani, da re-10 nemško delavstvo in eelo nemško dr-z energičnim nastopom iz vseh zadreg. Predli Da so v staro napako vseh sociali- stov,-v enostavnost. Od i so imeli in imajo še vedno pred očmi le socialno revolucijo, ki bi jo radi izpeljali s pomočjo svetovnega proletarijata. Toda svetovni pro-letarijat.se je izkazal za enkrat še kot jako nezanesljiv zaveznik, ker se j3 v zapadni Evropi povsod uklonil meščanski demokra-tiji. V svoji onemoglosti so se zato začele vrste socialističnega delavstva cepiti in na zadnjem glavnem zborovanju socialističnih strank, je moral komunistično nadahnjeni državni finančni minister dr. Hilferding priznati javno, da »delavstvo do svojih voditeljev nima več nobenega zaupanja«. Ena najmočnejših oseb, ki je znala zt kulisami zelo energično posegnti v notranje boje v Nemčiji, je brez dvoma znani Industrijalec Hugon Stinnes. Skupno s svojimi tovariši, s katerimi je stvoril ogromen kapitalistični koncem, obvladuje ta mož skoro vse nemško gospodarsko politiko in hoče zavladati nad Nemčijo tudi politično. Inflacijska politika Nemčije, ki ie danes tako žalostno končala, je donašsla nemški veloindustriji ogromne koristi. Ta sistem naj bi v Nemčiji vladal še nadalje, če bi šlo po volji nemških industrijskih magnatov. Polagoma pa so začeli Nemci uvidevati pogubnost stlnnesovih načrtov in se jim upirati in notranji boj, 7 ' danes razdeva nemško državo, ni le boj med junkerstvom in demokratijo, ni le boj med buržuazijo in komunizmom, ampak tudi boj med veleka-pitalora in državo. Francija pa stoji mirno in odločno ob strani in gleda. Poincare ve, kaj hoče — v Nemčiji pa take močne osebnosti ni, ki bi znala narod potegniti za seboj na pravo pot sptiznaiva. Jedro in bistvo te?i;a spoznanja pa je, da mora plačati pač tisti, kdor je izgubil. Nemčija je še vedno močna dovolj, da dela brez Stinuesovega »dumpinga«, vsled česar je Nemčija izgubila milijarde v zlatu Stinnesu v korist, tudi toliko je še vedno močna, da spravi svojo zavoženo finančno politiko v red, in je tudi še vedno toliko močna in lahko tudi toliko možata, da drli in izpolni, kar je podpisala. Hrupna seja INTERPELACIJA RADI O^—^KIH VOLITEV V SRBIJL — PRETEP MED RA-DIKAT T IN MUSLIM.^7. — SEJA PONOVNO p^*"NJENA. Belgrad, 11. oktobra, (Izv.) Seja narodne skupščine se je začela 20 minut po 10. uri. Na dnevnem redu je bila interpelacija Ljube Davidovica in tovarišev o nepravilnostih pri občinskih volitvah v Srbiji in Črni gori. Na interpelacijo je odgovarjal notranji minister Vujičič, ki je branil vlado. Za njim je imel 2 uri dolg govor Ljuba D a v i d o v i 6, ki je končal z apelom: »Mi hočemo vlado široke jugosio-vinske koncepcije«. Minister za agrarno reformo Simonovič je zaklical: >Tega mi nočemo!« Ta klic je izzval med opozicijo silen hrup. Za Davidovičem je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Žebot, ki je dejal, da se nočemo vmešavati v spore glede občinskih volitev v Srbiji in Črni gori. Mi smo nezadovoljni, ker vlada noče izvesti občinskih volitev v prečanskih krajih. Vlada se boji teh volitev, ker bi ideja avtonomije zmagala v vseh prečanskih krajih. Govornik se pritožuje, ker se nalagajo ogromna bremena občinam in ker postajajo župani navadni hlapci posebno vojnih oblasti. Povdarja, kako gre radikalna vlada v Sloveniji na roko demokratom proti zakonito izvoljenemu članu višjega šolskega svete in upravnega sveta Mestne hranilnice v Ljubljani. Za njim je dobil besedo minister U z u-n o v i č, ki skuša braniti vlado. Seja traja dalje. Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) Nadaljevanje seje narodne skupščine. Ob 4. popoldne je še vedno govoril minister Uzunovič, s katerim so zelo polemizirali demokrati. Radi sihu-ga hrupa je bila seja odgodena na 8. uro zvečer. Prvi jo govoril -adiknl Mihajlo R a n k o v i č, ici je dejal, da ne more ra-ztifteti, kako d&sfc more gospoda"mM seh o j-prepirati. Opozicionalni poslanci so mu odgovorili, naj raje rešava svojo afero z di'. Lazo Markovicem. Rankovič je nato izjavil, da je radikalna gospoda korumpirana, a da so se te korupcije naučili od demokratov, ki so bili z njimi v koaliciji. Izjavlja, da bo on v svoje- r klubu obračunal z radikalnimi a?eraši, v parlamentu pa s pokvarjeno demokratsko gospodo, ki prestopa v muslimansko vero, da se more desetkrat ženiti. Proti temu je ostro protestiral musliman A j a n o v i č. Proti Ajanoviču se je dvignil bosenski radikal Majkič, ki ga je prijel za suknjo in mu pretil, da ga bo zlomil. (Ajanovič je namreč precej suh in dolg.) Musliman Bajič je zaklical Majkiču: »Molči ti, ki izgledaš kakor gola r..k V prvem trenutku je nastal v skupščini silen vihar. Radikalni in muslimanski poslanci so se spoprijeli in pričeti pretepavati. Med silnim hruščem in truščem je pred ednik Jovanovič prekinil sejo in s tajniki skočil med pretepajoče se poslance, da jih pomiri. Komedija traja dalje. Teološka in medicinska fakulteta v Ljubljani ostaneta. > Izjava Pašiča dr. Korošcu. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Danes je imel Jugoslovanski klub sejo, na kateri je dr. Korošec poročal o svoji intervenciji pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču radi ukinitve teološke in medicinske fakultete v LJubljani. Nikola Pašič inu je izjavil, da bo člen 83 finančnega zakona, ki pooblašča ministra za prosveto, da ukine pravoslavno bogoslovno fakulteto v Zagrebu in katoliško bogoslovno fakulteto ter medicinsko fakulteto v Ljubljani', črtan. Pašič je dejal, da je ta odredba prišla v finančni zakon edino iz razloga štedenja. Poslanci SLS med ljudstvom. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Skoro vsi poslanci Jugoslovanskega kluba odpotujejo iz Belgrada v Slovenijo, kjer bodo prihodnjo nedeljo govorili na napovedanih shodih. Zadruge proste taks in davkov. Uspeh Jugoslovanskega kluba. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Vsled odločnega nastopa Jugoslovanskega kluba v finančnem odboru in v plenumu narodne skupščino, je finančni minister pristal na to. da je nepremično imetje v vrednosti pod 2 milijonov, ki ga podedujejo sorodniki v prvem kolenu, prosto taks. Istotako se oproste zadruge vseh taks in davkov. PREDRZNA NEMŠKA LAŽ. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Novosadski ^Deutsches Volksblatt« je napadel poslance SLS, da se ne udeležujejo sej narodne skupščine in s tem omogočajo vladi, da dobi večino. Dobro je znano, da 'r pri glasovanjih razlika velika, prostaška laž Nemcev pa je, da poslanci Jugoslovanskega kluba ne prihajajo k sejam. Jugoslovanski klub je stalno v skupščini. Nemci so tisti, ki s svojo prisotnostjo in glasovanjem pomagajo sedanjemu reakcionarnemu in koruptnemu režimu. PRAVICA OBčIN DO POSOJIL. Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) Vse občine z nad 10.000 prebivalci dobijo po novem finančnem zakonu pravico, da se na podlagi sklepa svojih odborov morejo zadolžiti za svoje prosvetne, gospodarske, zdravstvene in druge potrebe. IZOBEŠANJE ZASTAV. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Notranji minister je izdal naredbo na vse podrejene oblasti, da morajo ob narodnih slovesnostih in državnih praznikih razobesiti državne zastave. Lahko razobesijo tudi narodne zastave. Kdor se ne bo pokoril tej odredbi, bo kaznovan z zaporno kaznijo, ki se no bo mogla spremeniti v denarno globo. Sodna komisija v Hrvatskem seijačkem domu. Zagreb, 11. oktobra. (Izv.) Danes zjutraj ob pol 9! je prišla sodna komisija v prostore zadruge ^Hrvatski seljački dom« in je vzela seboj glavno štraco zadruge. Sodnik Gvozdanovič je izjavil podpredsedniku zadruge dr. Mačku, da se to postopanje vrši na podlagi prijave zagrebške policije, ki se glasi, da obstoji utemeljen sum, da je denar zadruge poneverjen. Sodnija hoče ugotoviti: 1. če zadruga sploh vodi kako knjigovodstvo in če je ta v redu; 2. jeli se vodt knjige članov in če so vknjiženi po njih vplačani deleži; 3. jelj nadzorstvo v.smislu pravil in predpisov trgovskega zakona pre-gledavalo knjige in blagajno; 4. kje je naložen po članih vplačani denar. Sporazum v jugoslovansko-bolgarski komisiji. Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) Med člani jugoslovanske in bolgarske delegacije je prišlo do sporazuma glede plačila rekvizi-cij, ki so jih Bolgari izvršili v Srbiji za časa vojno. Bolgari so odstopili od svojega dosedanjega stališča, da se imajo rekvizi-cije smatrati za vključene v reparacije, katere dolguje Bolgarija zaveznikom po ne-wilski mirovni pogodbi. Poleg tega so bolgarski delegati načelno osvojili tudi predlog jugoslovanske delegacije, da se med Bolgarijo in kraljevino SHS sklene konvencija o izročitvi zločincev. Jugoslovanski delegati, pa so pristali na zahtevo Bolgarije, da se ukinejo sekvestri na posestvih bolgarskih podanikov. RAZMEJITVENI ODNOŠAJI Z ROMUNIJO. Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) Romunski poslanik Emandi in predsednik naše delegacije za razmejitev z Romunsko general Kalafatovič sta imela danes konferenco s pomočnikom zunanjega ministra Panto Ga-vrilovičem. Na konferenci je bilo pregledano delo naše in romunske delegacije, do kakih sklepov glede razmejitve pa ni prišlo. Ukrepi nemške vlade. Berlin, 11. oktobra. (Izv.) Državni kabinet se je bavil danes z 10 zahtevami nemških veleindustrijcev, nato pa se je posvetoval o gospodarskem in o finančnem položaju. Izdano bo v kratkem več naredb, izmed katerih sta najvažnejši odredba' za pocenitev kruha in pa za določitev novega denarja, takozvane »Boden«-marke. Upanje na ameriški kredit. Berlin, 11. oktobra. (Izv.) Kakor poro« čajo listi, je upanje nemške vlade na ameriški kredit opravičeno. Kredita pa ne bodo dali na račun reparacij, ampak ameriški kapital se namerava udeležiti s primernim kapitalom pri ustanovitvi nove nemške državne banke. Rudarska stavka. Katovice, 11. oktobra. (Izv.) Danes so začeli rudarji v vseh revirjih Gor. Šlezije štrajkati, ker niso dosegli 130 procentnega povišanja plač. Katovice, 11. oktobra. (Izv.) Tudi v elektrarnah je delo ustavljeno. Premogovniki in industrijske napravo so brez luči. Garnizije v okolici rudarskih revirjev so v pripravnosti. SOCIALISTIČNO-KOMUNISTIČNA VLADA NA SAKSONSKEM. Draždano, 11. oktobra. (Izv.) Nova so« cialistično-komunistična vlada je sestavljena. AMERIKA IN PRIZNANJE SOVJETSKE VLADE. London, 11. oktobra. (Izv.) Na kongresu ameriške delavske zveze so odklonili zahtevo, naj bi Amerika posredovala za mednarodno priznanje sovjetske vlade. INFLACIJSKA POLITIKA V ANGLIJI. London, 11. oktobra. (Izv.) Angleška vlada je sklenila započeti lahko inflacijsko politiko namesto dosedanje deflacije, da so vsaj nekoliko odpomore silni brezposelnosti, Iz zunanje poliflKe. * Katoliški blok na Češkem. Kakor poročajo češki listi, se prizadevajo katoliške stranke v Čehoslovaški ustanoviti enoten katoliški blok. Predpogoj za ustanovitev takega bloka pa je sporazum med katoliki na Češkem in med Hlinko. Tudi nemški katoliški krogi na Češkem pozdravljajo to misel simpatično. •Francija oborožuje Malo antanto. Iz Bukarešta poročajo, da je izjavil znani francoski senator Bčranger sotrudniku >Adeverula<, da državni proračun Francije dovoljuje, da oboroži Romunijo, Jugoslavijo in Poljsko. Interes Francije zahteva, da se stvori neprodiren obroč proti nemškemu kajzerizmu z ene in proti boljševizmu z druge strani. * Razorožitev Nemčije. Dosedaj izvršena razorožitev Nemčije Francozom še ne zadošča m oni hočejo razorožiti tudi še obstoječo nemško državno hrambo. Tako zahtevo je stavil nemški vladi francoski general Nolet, član raz-orožitvene komsi-je. NAPAD NA FAŠISTOVSKEGA POSLANCA. Rim, 11. oktobra. (Izv.) Na načelnika fašistovskega parlamentarnega kluba Maz-zucca je bil danes poskusen atentat. Ko se je peljal skozi postajo Valenza v Rim v družbi nekega popolarom pripadajočega poslanca, je neznanec oddal nanj strel iz revolverja, ki bi bil Mazzucca kmalu pogodil. "-f Teater med radikali v Sloveniji. Borba, ki so jo začeli med seboj radikalci v Sloveniji, postaja dan za dnem zabavnejša. Revežem nadomešča lahko gledišče. Imajo brezplačne predstave, žaloigro /ali burko, kakor si pač medsebojno radikalsko borbo tolmačijo. Ta borba postaja vedno hujša. Izključeni generalni sekretar Emil Štefanovič, ki se je zatekel na pomoč k Orjuni, je izdal celo letak, v katerem očita akcijskemu odboru radikalne stranke, v katerem je pred kratkim še sam sedel, same čedne stvari, za katere resničnost mora že on sam nositi odgovornost. Med drugim trdi, da je dr. Ažman neštetokrat izjavil, da je potrošil več milijonov dinarjev za agitacijo, pa ni bilo mogoče dobiti mandata. Pravi, da se je radikalna stranka ba-vila z osebno politiko, n. pr. je razpravljala, ali naj postane g. Presl namesto g. Šubica ravnatelj obrtne šole. Očita radikalni stranki v Sloveniji bankokratsko-birokratsko politiko, trdi celo, da je nekdo ponoči vdrl v njegovo mizico, v kateri je imel imenik članov radikalne stranke, nadalje da finan-sira Jadranska banka radikalsko banko-kratsko politiko z milijoni. Naznanja, da bo izdajal svoj tednik, ki bo edini zastopal pravilno radikalno stranko v smislu programa in pravil in končno napoveduje za danes ob 8. zvečer v Mestnem domu shod. To bo na njem teatra, ako bodo nastopile na pozorišču obe stranki radikalne stranke. »Jutranje novosti« sevoda ne ostajajo Štefanoviču prav nič dolžne in ga raz-krinkavajo, kaj je Štefanovič prej očital Orjuni, h kateri se zdaj zateka, in mu očitajo, da ima prepričanje, kakor mu pač bolje kaže. V uvodniku skušajo zabrisati neprijetne vtise tega boja med radikali, priznavajoč: >Gotovo je, da je bil ta boj (v stranki) mnogokrat zelo hud, kajti drznost ravno takih moralnih propalic presega vsako mejo človeške predstave.< Lepa stranka I -f Izredna prikazen v parlamentarnem «vetn je poslanec Pucelj. V svet javlja, da je vstopil v zemljoradniški klub, a ko je njegov klub sklenil, da zapusti skupščino v znamenje protesta proti taksnemu zakonu, je Pucelj ostal v skupščini in si dovolil kaj >strokoven«- govor proti zakonu. Ko je pa prišlo do glasovanja glede zakona samega, si pa protigovornik Pucelj niti udeležil ni glasovanja. Še bolj kot njegova taktika je bil zanimiv njegov govor. Govoril je o visoki politiki, samo o taksah nič, končno se je pa spomnil, da je le treba nekaj o predmetu »povedati« in je izjavil, da je »On« dal novi načrt zakona trem gospodom preštudirati, ker on se na predmet ne razume in oni gospodje so izjavili, da zakon ni dober. Zanimiva izjava je dvignila bučen smeh pri 25 poslancih, ki so ga poslušali. Navsezadnje se je pa »On« samega sebe zavedel in zaklical: »ali nekaj pa le moram govoriti za svoje volilce« in dotaknil se je gostilniških koncesij. Da je bila vsa zbornica pod »vtisom« govora slov. samo-stojneža, to se razume. Dnevne nnvfae, — Osvoboditev industrijskih podjetij oddajanja priprege in rekvizicije prevoznih sredstev za vojaško službo. Po čl. 233 točka 3 zakona o ustrojstvu vojske ima ministrstvo vojne in mornarice s posebnim pravilnikom v sporazumu s pristojnimi ministrstvi določiti, katera industrijska podjetja se imajo oprostiti od dajatve živine in vozil za mirodobno službo in za slučaj vojne. Ministrstvo trgovine in industrije je v svrho sestave predlogov za ta pravilnik pozvalo trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da predloži seznam podjetij, ki bi prišli za oprostitev v poštev. Ker je zbornici v to svrho določen zelo kratek rok, poživlja trgovska in obrtniška zbornica vsa industrijska podjetja, ki rcflektirajo na to ugodnost, da ji nemudoma najavijo število vprež-ne živine po posameznih vrstah, dalje število in vrsto vozil in drugih prevoznih sredstev, ki bi prišla za vojaško službo v poštev s podrobno in konkretno utemeljenim predlogom koliko bi jih bilo treba oprostili od vojaške službe. Obenem naj podjetja navedejo ali in v koliko so uživala tozadevne ugodnosti že med svetovno vojno. — Dobre prevajalce in odlične poznavalce nemškega jezika imajo v vna-njem uradu v Belgradu. V pogodbi, sklenjeni med našo državo in Avstrijo glede razdelitve bivših avstro - ogrskih arhivov, se je nahajala tudi beseda «Glaubiger-zentrale«. Ko so pa dobili Avstrijci na podpis nemško besedilo pogodbe in besedilo srbskega prevoda, so podpis zaradi netočnosti srbskega prevoda odklonili in vrnili srbski prevod nazaj v Belgrad s pripombo, da «Glaubiger-zentrale« ne pomeni «centrale verskih udruženja«, ampak «poverilačko centralo«, kakor je pravltno dostavil avstrijski Nemec z vljudno prošnjo za tozadevni popravek. — Prečansko civilno uradništvo bo v kratkem šlo isto pot kot prečansko častništvo. Začelo se je že s penzijoniranjem slovenskih in hrvaških uradnikov po Stari Srbiji in Vojvodini, kjer so penzijonirali celo Slovence z 2 (reci: >dvema<) službenima letoma. Ko se je v naše šole tudi najnižjih vrst uvedla srbščina, je samo ob sebi umevno, da v petih letih niti ne bo več treba ljudskošolskih (ali osnovnošolskih) učiteljev, kam šele drugih uradnikov. Slovenec bo kakor v starih časih, zadostoval kot tolmač. — Usposobljenostni izpit za gospodinjske šole so napravile pri pokrajinski upravi — oddelek za kmetijsko: Helena Čer ne iz Zg. Šiške, Mica P 1 e š k o z Vrhnike, Franica Sušnik iz Škofje Loke, s. Jožefa N a g e 1 iz Šmihela pri Novem mestu, s. Hedvika P u n t a r iz Repenj, s. Barbara Šenenekar iz Mostarja, s. Albina Tavčar iz Maribora in s. Jakobina Voje iz Splita. Naštete kandida-tinje so prve, ki' so napravile izpit iz te stroke. — Kranj. »Izobraževalno in zabavno društvo Kranj« je otvorilo z ljudsko igro »Deseti brat« dramsko sezono za leto 1923-24. Igrali so 28. sept prvikrat, na roženvensko nedeljo 7. okt. so pa igro ponavljali. Dosegli ho prav lepe uspehe. Priznati je treba, da bo težko dobiti daleč na okoli tako izvežbanih igralcev, kot jih ima društvo »Kranj«. V resnici, društvo je lahko ponosno na svoje igralce. Igralci niso samo dobro naštudirali svojih vlog, ampak so se tako vživeli vanje, da je iz njih govorilo srce in čustvo. Vsi igralci so nastopali v svojih vlogah z vso natančnostjo, a obenem tako naravno, da so gledalci večkrat osupnili. Posebno hvalevredno so igrali Krjavelj (A. Rohrman), Deseti brat (Fr. Mohor) in pa Do lef (A. Kalan), ki so občinstvo večkrat spravili v buren in dolgotrajen smeh. Tudi ostali igralci so igrali nad vse hvalevredno. Geste so bile umerjene, mimika pravilna. Dvorana je bila obakrat polna; sedeži so bili večinoma že v predprodaji razprodani. Kakor čujemo, ima društvo »Kranj« za to sezono na programu še več prav lepih ljudskih iger. belimo le, da bi vse z enakim uspehom igrali, kot so »Desetega brata« in tako mnogo storili za umsko in srčno izobrazbo našega ljudstva. Dobre volje in jeklene discipline je potreba in novi uspehi so zagotovljeni. — Jesenice. Katoliško delavsko društvo igra »Miklovo Zalo« v nedeljo, 14. oktobra ob pol 4. uri popoldne in 8. uri zvečer v katol. delavskem domu na Savi. Okoličani, ki si hočejo rezervirati vstopnice, naj pošljejo na društvo potom svojih društev znesek in sporočilo, kakšne vstopnice zahtevajo. Vstopnina je 10, 8, 6, in 4 Din. — Odbor KDD. — Izredni občni zbor Slov. kat. akad. sta-rešinstvs fco 2. dec. t. I. ▼ Celju. Tovariši naj mislijo že danes, da sc gotovo uHeleže. — Predsednik. — Tombola zveza bivših salezijanskih gojencev je častno končala. Glasom četrtega zapisnika finančne kontrole, je odločil žreb kolo gospici Kle-me-.čič Mariji, Novi Vodmat 78, vagon premoga go-spej Mirni Spur, Celje, na okopih 1, zaboj sladkorja gosp. Selmi Kflraer, St. Vid nad Ljubljano 47, blago za moško obleko gosp. Ivann Šuštarju, Poljanska costa 41, Ljubljana, blago za žensko obleko gosp. Ernestu Samobor v Mariboru (priglaSen potom I. del. konsumn. društva). Dva činka izmed tridesetih, dasi strankama naznanjena, sta še nedvig-njena. Tablice, izročene varstvu odbora niso zadele, razen ene kvaterne, katero smo obvestili in so jo dvignili. Vsem darovalcem dobitkov, vsem, ki ao požrtvovalno oddajali in kupovali tablice, zavestno podpirajoč Mladinski dom v svojem težkem začetku, kliče prisrčen »Bog plačaj!« hvaležno ndani odbor. — Vasira Brdo s a izloči iz okoliša pošto Ljubljana 7. in priklopi pošti Vič. Ker hodijo prebivalci vasi Brdo v občini Zg. Šiška na Vič na pošto, so izloči vas Brdo iz okoliša pošte Ljubljana 7 (Sp. Šiška) in se pri?:'opi stalno pošti Vič. — Ponovni razpis tobačnih velikoprodaj du-hana. Uprava državnih monopolov, oddelek za prodajo, je z odlokom z dne 1. oktobra 1923 M. Pr. štev. 32.166 odredila ponovno oddajo velikoprodaj tobaka pod zakup za dobo leta 1924 in 1925 na javni ofertalni licitaciji, ki se ima vršiti dne 3. novembra 1923 ob 11. dopoldne v pisarni Oblnsne mono-polske direkcije v Ljubljani pod istimi pogoji, ki so bili določeni za prvo licitacijo z dne 14. 9. 1928. Ponudbe na tiskanih formularjih je vložiti pri gornji direkciji najkasneje do 3. XI. 1923 do 11. dopoldne, 1 odstotek kavcije od letnega prometa, izkazanega v tozadevnih pogojih pa najkasneje do 2. XI. 1923 do B. popoldne. Pogoji so vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike stm-ljeni interesentom na vpogled od 8. do 12. ure pri Oblasni monopolski direkciji v Ljubljani in pri vseh okrajnih upravah finančne kontrola Ponovno se razpisujejo v Sloveniji velikoprodaja za okoliš: Logatec, Litija, Slov. Gradec, Radeče, Konjice, Smlednik, Zagorje, Laško, Marenberg, Prevalje, Rogatec, Slov. Bistrica, Murska Sobota, Dol. Lendava, Radovljica, Kočevje, Cerknica, Novo mesto, Celje, Lukovica, Ptuj, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Gornja Radgona in Šmarje pri Jelšah. — Direktor: Mandelj. Pismo iz Italije. (Dalje.) Težko je tujcu pripraviti tukajšnjega Kmeta, da bi mu povedal svoje politično mišljenje. Nezaupljivi so postali, prestrašeni vsled fašistovskega terorizma. Vendar se mi je posrečilo spraviti toliko iz njih, da sem spoznal njih veliko nezadovoljnost s fašistovsko vlado, ravno radi teh bremen. Ko so zvedeli te dni za krizo, ki pretresa fašistovsko stranko, niso mogli skriti svojega veselja, izhajajočega iz upa, da se bodo stvari menjale. »Tako ne more iti dalje I« to je refren. »Socialisti so nam obljubili, nebo in zemljo«, pravijo koloni. Za časa vojske so kmetom obljubovali, da mu bodo dali zemljo, a danes so obljube pozabljene. So sicer izdali neke nove naredbe, ki urejujejo pogodbeno razmerje med gospodarjem in kmetom, in ki so zboljšale nekoliko položaj kmetov, a kmetov le niso »idovoljili. Dokler Italija ne bo uredila radikalno agrarnega vprašanja, toliko časa ne bo kmet zadovoljen. Gotovo bi so tudi produktivnost zemlje zelo zvišala, če bi bil kmet gospodar svoje zemlje. — Hiše imajo koloni velike in lepe, samo manjka snage in — stranišč. Takoj po končani vojski so kmetje precej zaslužili, ker je bila cena vinu, bir-sici in drueim pridelkom visoka, danes pa točijo po gostilnah dobro domače vino po 2 L, in kmet ga prodaja na debelo po 1 L in manj. — Utis sera pa tudi dobil, da tukajšnji kmet ni tako delaven kakor naš. — Razlagam si to s tem, da je italijanski kmet že po svoji naravi bolj len (klima na to tudi vpliva); potem s tem, da obdelovanje tukajšnje zemlje ne povzroča posebnih težkoč, med tem ko si mora naš Kraševec res v potu svojega obraza izsiliti iz zemije kos kruha; zlasti si pa to razlagam s tem, da se v tej recimo kmetski komodnosti izraža ona urojena in od roda do roda podedovana zavest, da ne obdelava svoje zemlje. Tukajšnje ljudstvo je mirnega značaja. Če se govori o Lahih, si navadno predstavljam človeka, ki neprestano, hitro in dosti govori in ki pri tem gestikulira z rokami in očmi. Kdor bi si predstavljal gornjeitali-janskega človeka tako, bi še motil. Tako živahni so južni Italijani, ki so čisto drugi tip, kakor severni. Ti poslednji ne morejo skriti svojega langobardskega pokolenja. Plešejo pa in pijejo radi. Vsaj dvakrat na teden mora dekle na ples. Pa da jih vidite, kako so napucanel Vse po zadnji pariški modi!! Ne ločite jih od mestnih gospodičen. Svilene obleke, nogavice, lakaste čevlje r visokimi petami, parfumirane in napudra-ne! Tudi mladeniči no zaostajajo v tem oziru za dekleti. Danes — na plesišču v dolgih, špičastih čevljih, kratkih, podvihanih hlačah, izpod katerih gledajo koketno svilene nogavice, na glavi preštet vsak las — jutri pa v lesenih cokljah na gnojišču. Menda je danes povsod kmetska mladina enaka. Tutto mondo un paese. Od naših jih loči samo to, da se znajo tudi res gosposko obnašati. In res! Pijancev ni videti in pijanskega kričanja in vpitja ni slišati ne po gostilnah in ne po cestah. Krasne so tu ravne ceste. Kot beli trakovi se vijejo med polji, okinčane od velikih kostanjev ali platan. Zato se vse vozi na biciklju: delavec na delo, kmet na polje; dekle ti pripelje na biciklju perilo, in duhovnik gre v talarju in biretu na biciklju v cerkev. Ob nedeljah so cerkve zelo dobro obiskane, tako od moških kakor od žensk. Ženska ne sme nobena odkrita v cerkev. Na cerkvenih vratih so povsod napisi, ki prepovedujejo vstop v hram božji odkritim in nespodobno oblečenim ženskam. Tudi pri obhajilnem oltarju stoji za take ženske primeren napis. Zato si tudi ženske, preden stopijo v cerkev, pokrijejo glavo s pajčola-nom. Ženske morajo izstopiti pri enih, moški pa pri drugih vratih. V cerkvi sta oba anola strogo ločena. Dasi pa ljudstvo pohaja redno cerkev, vendar njihovega obnašanja v cerkvi ni moč pohvalno omeniti. Nobenega spoštovanja do svetega kraja no — Smrtna nesreča. 8. oktobra Je 16 leti Palčič, voznik pri Pintarju v Jelendolu p Ribnici, ko je pripeljal v Goričovas hlode i parno žago Češarkovo, prišel med transmisij katera ga je vsega razmesarila. Revež je v e uri v groznih mukah izdihnil. — Strašna smrt. Žena lesnega trgovca Iv| Singer v Osjeku je snažila sobe s svojo služkig z neko mato, v kateri je bil tudi bencin. Ker jc ta masa strdila, jo je stresla v umivalno postu in jo nato hotela ogreti na plinovem plamenu. N enkrat sc je masa vnela in Singerjeva je bila tali vsa v plamenih. Dekla ji je priskočila na pore< a bilo je že prepozno. Nesrečna gospa je v stra nih bolečinah umrla. — Železniška nesreča. Na progi Zagreb—! Klara se je pripetila grozna železniška nesrei katere žrtev jc bil mladi železniški čuvaj Vikt Osek, ki sc jc vozil na drezini. Že blizu čuvajni ga je dohitel vlak ter zavozil z vso silo v drezii Osek je prišel pod kolesa lokomotive, ki ga vlekla še kakih 14 metrov daleč in ga popolnoi razmesarila. Osek se je še-le pred kratkim ožei — Velik požar. V Velesti v Macedoniji preteklo nedeljo izbruhnil velik požar. Velik t mesta je bil v plamenih. Zgorelo je veliko itev hiš in trije otroci. — Tatvin« in vlomi. Francu Kozjeku s Ka lje je bila ukradena obleka v vrednosti 4000 Tudi Matevžu Tomincu v Zg. Podložu je nezn tat ukradel obleko v vrednosti 8400 K. viDek tega velikega mojstra. Nemci radi a pot —■ Iz naše driavc izgnana je 8. julija 1884 G8ssu pri Leobnu rojena in v goriški okraj p stojna prostitutka Klara Bizjak. š Preselitev. Zdravnik dr. Karel P ečn za notranje in pljučne bolezni se je prest iz Sv. Jurja ob južni železnici v Celje, Canlu jeva ul. 11. š Slovonjgradec. Na dan rojstva presto naslednika je bilo uradno razglašeno, da i delo v državnih uradih počiva. Pri okrajm sodišču v Slovenjgradcu je pa gospod pre stojnik sodišča ukazal, da so na imenovani d vsi uslužbenci popoldan službe prosti, sai sodni sluga mora z jetniki v jetnišnici sta slamnjake basati in šivati. Tako je prazno? imenovani sluga, kateri je tudi državni n stavljenec, slavni dan rojstva prestolonasle nika. š 500 lepih dobitkov, med temi pet glan je že prijavljenih za tombolo vojnih invalidov, se vrši dne 14. oktobra t 1. na glavnem trgu Mariboru. K višjim ciljem. Ministrstvo za prosveto kraljevine H. S. v Belgradu je poslalo pod O. N. 1 24.335 z dne 25. maja 1923 sledečo n redbo vsem vodstvom narodnega šolstv »Velika svetovna vojska je pustila ; vsem svetu, pa tudi pri nas mnogo nere ne le v gospodarskem, ekonomskem socialnem, marveč tudi v moralnem ozii Preden se spravi vse to zopet v red, bo preteklo dokaj časa; poklicani so v ta n men mnogi činitelji društvenega življen velik del tega posla je pa odmerjen šoli učiteljstvu. Vzgoja, ki ima glavno skrb, da reg lira vse vplive na individualni in sploš razvoj človeka, je imela od nekdaj pr vlogo med činitelji za napredek kulture civilizacije v narodu in. v človeški druž sploh. Družinsko in šolsko vprašanje dan; njega časa mora svojo vzgojno m todo uravnati po višjih cilji ki izvirajo iz etiških načel in so v skladni religijsko-moralnimi, narodnostnimi in c žavnimi interesi, tako da se bodo uspe dela pokazali v srečnejšem vzajemne življenju. kažejo. Malokdo ima molitveno knjižico rožni venec v roki. Vse ae ozira, ogledu smehlja, pogovarja. In kakšen ropot del; s stolicami! Znano je, da v Italiji nimajo cerkvah klopi, kakor pri nas. To ima s\ vzroki Klopi namreč zelo motijo v arhite tonsko pravilni in lepi cerkvi estetični u tek. Predstavljajte si n. pr. baziliko i Pavla v Rimu obloženo z masivnimi klop in priznati morate, da bi zgubila polov na svoji lepoti I Namesto klopi pa im< slamnate stolice. Te pa med službo bo premikajo, prenašajo in prestavljajo, h na njih sedijo, klečijo in ob njih sloni Med mašo pa cerkovnik pobira in menjf denar za te stole. Vse to povzroči tak pot, da je res človeku nemogoče biti zb nemu pri službi božji. — Kar na nas h čudno vpliva, je, da pobirata po cerkvi i loščino cerkovnik in — župnik. Čudno tudi to, da ni v cerkvah ob nedeljah —1 zen velikih praznikov — nikakršnega p ja. Narod s tako visoko razvitim umet škim smislom, s toliko umetniki, cerkve petje po deželi pa tako zanemarjeno 1 J< si ne vem razlagati. Ali je kriva zanik1 nost? Ravno te dni se jc vršil v bližnji V cenzi ob navzočnosti nekega kardinala ' papeževega odposlanca kongres za cerk no glasbo, ki je pozval duhovšščino, 1 skrbi za ljudsko petje v cerkvi. Moeoče bo sedaj obrnilo na boljše 1 (Konec.) Brez tega ni ne narondega napredka, ne napredka v civilizaciji. Vsled raznih kvarnih vplivov, ki de-tujejo danes na narodno mladino v moralnem pogledu, so nastale med narodom po raznih krajih razmere, ki ustvarjajo moralno dekadcnco naroda; zlasti vsled pojavov mnogih grdih inštinktov, vsled brezbrižnosti za vrline, vsled razuzdanosti, po-hotnosti ter vsled pomanjkanja verskega čuvstvovanja. V našem narodu, osobito med mladino, Izginjajo lepi nacionalni običaji in vrline; se izgublja patriarhalno spoštovanje in ljubezen do vsega, kar je sveto in vzvi- šeno. Starejši z bolestjo v duši opazujejo tok sedanjega življenja ter pota, ki po njih mladina dere v propast; a šola in učiteljstvo razen svojega poklicnega dela med štirimi stenami zelo malo deluje izven šole. Učitelji, kot vzgojitelji narodne mladine, morajo tudi sami uvideti, da zahteva od njih domovina v teh usodnih časih izvrševanje dolžnosti tudi v prosveti, v moralnem in verskem pogledu na široki podlagi. Učitelji morajo prednjačiti z zgledom osebnega občevanja in obnašanja med ljudstvom tako glede na obisk cerkve, kakor glede spoštovanja in izvrševanja narodnih običajev, gojenja čednosti in plemenitega ravnanja ter vsega tega, kar se želi z vzgo-io doseči. Naš narod se je že od prejšnjih časov naučil, da šolska mladina redno hodi v cerkev, da moli in časti Boga, da popova v cerkvi, da prejema sveto obhajilo, da posluša božjo besedo, ki jo oznanja posvečen služabnik božji in da izvršuje predpise verskih obredov itd. Izgleda, kakor da se je vse opustilo. Ministrstvo je obveščeno, da v cerkev pogostokrat ne hodi ne učiteljstvo, ne dijaštvo, da se verski vzgoji ne posveča dovolj pažnjej da so se kletvine in brezbožna dela razširila tudi med mladino. Če je po zakonu o narodnih šolah in po predpisih o pohajanju cerkve ukazano vse to kot dolžnost, je redno posečanje cerkve dolžnost tudi vestnih vzgojiteljev; pe. tudi brez ozira na to je njih dolžnost, da store vse, kar je v prilog razvijanju verskega čuvstvovanja ne le pri mladini, ki io vzgajajo, marveč tudi pri vseh, ki so v njih okolišču. S tem bi se mnogo doprineslo, da se v našem narodu popravi morala in vsadi ljubezen do dobrih del. Ministrstvo polaga to na srce vzgojiteljem in jim naroča, naj se odlikujejo v prizadevanju, da redno hodijo v cerkev, cfa oskrbujejo lepo petje in spremljajo dijaške pevske zbore pri cerkvenih obredih; da goje čednosti pri svojih učencih, pa tudi sicer pri bolj odrasli mladini; prizadevajo naj se pa tudi, da one, ki se pregreše v teh dolžnostih, naganjajo, da jih vrše. Prosvetni inšpektorji se bodo po šolskih nadzornikih potrudili, da se razvije v tej smeri poseben sistem delovanja. Šolski nadzorniki bodo pa v svojih poročilih izrecno naglašali, kako se je ta moja naredba — in s koliki muspenom se je izvrševala.« Minister prosvete: M. Trifunovid s. r. To naredbo je izročil višji šolski svet vsem šolskim vodstvom in ravnateljstvom, Ja jo objavijo podrejenemu učiteljstvu s pozivom, da se v bodoče p onji ravnajo. Gospodarstvo. g Naš izvoz. Pred par dnevi so bili objavljeni podatki o našem izvozu v mesecu maju. V navedenem mesecu je bilo izvoženih blaga 250,868.468 kg v vrednosti 484,922.435 Din in 17.909 glav živine (91,471.394 Din). Celokupen izvoz je dosegel v teži 260.259 ton, v vrednosti pa 576,393.829 Din. S tem je dosežen nov rekord. Odkar beleži naša statistika izvoz še ni dosegel tako visoke številke. S tem je prekoračena tudi številka, dosežena v marcu tekočega leta (541 milijonov). Napram istemu Mesecu lanskega leta je izvoz skoro še enkrat večji po teži in po vrednosti. V povečanju izvoza leži tudi vzrok za izboljšanje naše valute. Najvažnejši izvozni predmet je stavbeni les, katerega se je izvozilo 77.045 ton v vrednosti 110 milijonov Din. Po vrednosti stoji na drugem mestu koruza Izvoz koruze je dosegel težo 34.7,12 ton in 94.8 milijona Din. Na •o slede: goveda 43 milijonov, jajca 42 milijonov itd. Skupno se je v prvih petih mesecih tekočega leta izvozilo za 1831 milijonov Din, prekaša izvoz v i9tem času lanskega leta. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 356 do 357.50 Din, rž 295 Din, ječmen 240 Din, koruza 257—260 Din, beli fižol 510 Din, pšenična nioka št. 0 560 Din, št. 5 425 Din (za 100 kilogramov). Tendenca nespremenjena. g Cene goveji živini. Na zagrebškem zad-"leiii sejmu so se plačevali domači voli I. vrste po 13.50—15 Din, II. vrste 12.50—13.50 D, JU- vrste 9.50—11.50 Din, bosanska živina «50—12.50 Din, prašiči I. vrste 27-28 Din, vrste 22.50—25 Din, teleta 24.50—25.50 D, vrste 23.50—24 Din. g Naš finančni minister pladnje dolgove! ^Rrehški >Morgr»n« ohtavlin ogln« finančne "Prave za Hrvatsko, ki se glasi:">Z odlokom koralne direkcije državnega računovodstva belgradu so vpostavljene v državnim finanč- nem proračunu v oddelku 46 tretjih dvanajstin za 1. 1923. svote za izplačilo državnih obvez osebne in materijelne narave. Te obveze ob segajo državni proračun za 1. 1919. oziroma za leto 1920—21 in deloma proračun za leto 1922. tn se tičejo oseb in tvrdk, ki so izvršile razne dobave v območju zagrebške finančne direkcije in njej podrejenih davkarij. Na podlagi tega oglasa se pozivajo tvrdke in privatne osebe, ki imajo še iz prejšnjih let kaj od države tirjati, da se informirajo pri državni blagajni v Zagrebu, če so njihove tirjatve nakazane, nakar jitn bodo proti pobotnici njihove zahteve izplačane. — Zanimivo bi bilo ugotoviti, kako je s tirjatvami slovenskih dobaviteljem, katerim bi v sedanji težki denarni krizi kakšen milijonček jako prav prišel. g Novi Sad — skladišče za češko blago. Na konferenci med češkimi in novosadskiini trgovci so sklenili, naj bi bil v bodoče Novi Sad veliko tržišče in prekupovališče za češko blago. Češko blago bi prišlo do Novega Sada po Donavi, v skladiščih v Novem Sadu bi si jugoslovanski trgovci lahko izbirali njim uga-jajočo robo. g Češkega posojila ne bo. Nedavno so razširili belgrajski listi vest, ki smo jo objavili tudi mi, da se vrše med našimi trgovskimi zastopniki in Čehi pogajanja zaradi posojila v znesku 70 milijonov čeških kron. Kakor poročajo sedaj, po obisku čeških trgovcev v Belgradu, iz tega posojila ne bo nič. Zato se pripravljajo zlasti vojvodinski trgovski in industrijski krogi, da dobe potrebne jim kredite v zapadni Evropi. g Prodaja »Dravske kasarne« v Mariboru. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1, se bo vršila dne 27. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne javna ustmena dražba za prodajo »Dravske kasarne« v Mariboru. g Zborovanje italijanskih izvoznikov. V novembru se vrši v Trstu kongres italijanskih izvoznikov, katerega sklicuje tržaško društvo za študij gospodarskih vprašanj. BORZA. Zagreb, 11. okt. (Izv.) Devize: Pešta 0.48 do 0,52, Italija 3.93-3.94, London 390—393, Nowvork 85.50—86.25, Pariz 5.20-5.27 Praga 2.56—2.58, Dunaj —12.05 do —12.15, Zurich 15.40—15.45, Bu-karešt 35—41. Valute: dolar 84.50—85.—. Curih, 11. oktobra. (Izv.) Berlin: ne notira več. Holandija 219.50, Newyork 558.37K, London 25.41. Pariz 33.40, Milan 25.40, Praga 16.70, Pešta 0.0307, Belgrad 6.55, Varšava 0.0005, Dunaj 0.00787», avstr. krona 0.0079. Ljubljanske novice. lj Stalna prosveta ima danes v petek zvečer ob 8. v Jugoslovanski tiskarni sejo, katere se gotovo vsi odborniki udeležite. — Predsednik. lj Prijateljski sestanek Slov. kat. akad, starešinstva je danes, 12, okt., ob 8. zvečer v srebrni dvorani Uniona. Tovariši naj se zanesljivo vsi udeleže radi važnosti predmeta. Prisotnost obvezna! — Predsednik. Ij Akademija dobrovoljcov. Dne 13. okt. ob 8 zvečer se vrši v veliki dvorani hotela Union akademija dobrovoljcev s sodelovanjem članov naše opere ge. Lovšetove, gg. Šimcnca in Betetto, ge. Dane Golie-Koblerjeve, g. Neffeta ter pevske-da gruštva »Ljublj, Zvon«. lj Mesto cvetlic na grob gospej Uršuli Kremžarjevi je darovala ga. Kati Fiala 100 Din za Stolno Vincencijevo konferenco. Povrni Bog! lj Krekova mladina v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 14. t. m. ob " zvečer v prostorih I. del. konsumnega društva družabni v-čer z jako zanimivim sporedom. 1. Kuplet. 2. Mutasfi muzikant. (Burka enodejanka.) 3. Srečolov. 4. Šaljiva poŠta. Pri prosti zabavi jako zanimiva tekma za ? ? ?. Vstop prost. Kdor se hoče pošteno zabavali, naj pohiti v nedeljo med našo delavsko mladino v konsum. lj Klub esperantisfov v Ljubljani naznanja, da se otvori v torek, dne 16. t m. v prostorih šentjakobske šole II. nadstropje, soba št. 20, tečaj za mednarodni jezik Esperanto. Kdor se želi učiti, naj se zglasi navedenega dne ob 7. zvečer. Učna pristojbina znaša 10 Din, za dijake 5 Din mesečno. Ta dan naj pridejo tudi v s i člani kluba in lanski učenci. — Odbor. lj Čevljarska zadruga naznanja, svojim članom, da se bo vrši1 sestanek v nedeljo, t. j. 14. t m. ob 10. dopldne pri g. Mraku, Rimska cesta. Načelstvo. lj Poročil se je g. Janko V i z j a k v Ljubljani z gdč. Pavlinko Kern iz Sp. Šiške. lj Pokojninski »avod za nameščence v Ljnb-Ijani razpisuje službo kurjača in hišnika za svojo uradno poslopje. Pogoji so razvidni iz Uradnega lista št. 93 z dne 5. oktobra. Prošnje je vložiti do 15. oktobra. lj Nesreča na Bloiweisovi cesti. Avtomobil dr. Franca Jenka je zadel na Bleiweisovl cesti v kolesarja trgovca Filipa Šibenika in ga podrl na tla. G. Sibenik se je poškodoval pod kolenom. lj Ii III. nadstropja padel je na dvorišče na Mestnem trgu št 12. 15 mesecev stari Ljubemir Klobčaver. kjer pa niso ugotovili nobene težke poškodbe. Otrok je že zopet pri stariših. Pač sreča! lj Posknšena tatvina. V delavnico čevljarskega mojstra Dermastje na Poljanski cesti je prišel neki približno 30 let star mož, ki je sunil Dermast-jovo gospo in hotel ukrasti par čevljev. Slučajno je stopil v delavnico neki vojak, na kar je nasilnež hitro odšel. li Jiinsf prosi Hobre ljudi, da b: mu pripomogli do kake primerne službe ali instruk-cije, da bi mogel nadaljevati svoje študije. Pojasnila daje uredništvo »Slovenca«. lj Oglejte si v izložbah oblačilne industrije A Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, najnovejše raglane, njih nedosežno lepi kroj in nizke cene pri izvrstnem blagu. 6150 lj Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po Izdatno znižanih cenah. 6358 lj Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co. je Izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v svojem interesu posluži te prilike. 6357 Prosveta. pr Trfie. Prosvetni odbor JD vabi na V. prosvetni večer. Vrši se v pondeljek, 15. oktobra, ob 8. zvečer v »Našem domu« pod predsedstvom Rudolfa Prešeren. Spored: 1. G. Šebek, »šumi...!« Koračnica. Igra na klavir Lud. Pečnik. 2. Nazorni nauk o lepem vedenju: Kako se žlica v usta nese. Teorijo pojasnuje F. Tič. Zaeno kaže teorijo v praksi mešana družba ob servirani mizi — Rud. Aha-čič kot dr. Skaza — pod vodstvom gdč. Mici Pre-mru. 3. Toselli, »»Serenata«. Ga Blanka Peharc igra z vijolino, gdč. Iv. Paternoster spremlja s klavirjem. 4. Po minuti — priglašenim za besedo! 5. Mačja godba: »En mal za špas, en mal za res.c — Vstopnine ni! Marodno gledišče. .Tevgenij Onjegin. Danes v petek zvečer točno ob pol 8. se poje v opernem gledališču prvič v tej sezoni Čajkovskega opera Ergontj Onjegin. Vlogo Onjegina poje novoangažirani član dr. Aleksander Rigo, ki nastopi ta večer prvokrat v večji ulo-gi na našem odru. Dr. Rigo je banaški Srb, ter je študiral po končanih medicinskih študijah solo-petje na Dunaju in nato tri leta v Neaplu. Njegov bariton je povsem liričnega značaja, ter jo pel ulogo Onjegina v Gradcu, kjer je bil preje angažiran, vedno z najlepšim uspehom. Prvokrat je pel na našem odru MIho v Prodani nevesti začetkom septembra t. 1. Ulogo Filipjevne poje gdč. Ropa-sova, ki so je po par letnem presledku vrnila v ljubljansko opero. Ostale vloge so v istih rokah kakor minulo sezono: Tatjano poje gdč. Zikova, Olgo gdč. Sfiligojeva, Larino ga Smolenska, kneza Gremina Zathey, Lenskega Burja, Truqueta Mohorič, Zareckega Šubelj in stotnika Perko. Predstava se vrši za red F. Drama uprizori danes zvečer Šekspirjevo veseloigro: »Kar hočete« za red E. Verdijeva «Aida« je pač najbolj značilna za višek tega velikega mojstra. Nemci radi s ponosom poudarjajo, da je Verdi v tej operi privzel Wagnerjevo načelo svobodnega, na strnjene glasbene oblike ne vezanega glasbeno dramatičnega govora (deklamacije, rccitativa). Res jc to, pa je prav tako tudi re«, da sc Verdijev recitafciv tako loči od Wagnerjevega, kot so loči milo, mehko italijansko nebo od ostrega, neprijaznega nemškega; trdi, hripavi, odbijajoče patetični, po na-redniško oholi, težki nemški besedni zvok od sočno gibke, ljubko zvonkc, lahne italijansko-to. skanske govorice. Pri Wagnerju se glasbeni govor (recitativ) rodi iz zvoka govorjene besede, pri Verdiju pa je tudi glasbeni govor redno otrok neprestano žuborečega melodičnega čuvstvovanja; tam je glasbi za podlago beseda, tu besedi za podlago glasba. — Opera je bila očividno skrbno pripravljena, sijajno opremljena,1 v celoti dobro peta in igrana. Pred vsemi sta se po dovršenosti odlikovala Betetto in Zikova. Saj smo že slišali znamenite pevce peti velikega svečenika Ramfida, toda takega vtisa, kakor ga je napravil mogočni, veličastni pevski nastop Betettov ob sodbi, se ne spominjamo. Zikovo to pot najlaže označimo, če rečemo, da je bila globoka; zmagovito je nadvladovala zbor s polnim orkestrom vred, njeni ognjeviti izbruhi so pretresali. Oprema je bila pa za sužnjo očividno prerazkošna; umetniška resničnost bi se zadovoljila z manjšim bogastvom. — Tudi Šimenc jc ime! lepe trenutke; seveda vse ponosite veličine, vse brez-danje bolesti Radamove ni mogel izčrpati. Prav tako je bila Sfiligojeva, ki se sicer lepo razvija, dokaj prijetna Amncris. Vendar pa i po petju i po igri, v skrivnem upanju in strastni tožbi, prevaranega srca ponosi to hčerke starodavnih faraonov in mogla pozajeti. Pugelj jc marsikako besedo in stavek dokaj zveneče zapel, za pristnega faraona ga pa tudi nismo mogli povsem imeti; je pa vedno boljši. S a x o v a jc malo vlogo svečenice prav prijetno odpela. — Cvejič ima Izdaten organ, tudi za igro ni slab, samo vo-kalizacija šo ni slovenska; o, u, i so prav lepi; gre še za a in zlaetl za e, pa bomo z njim bržkone še prav zadovoljni. Orkester jc bil to pot v celoti prav dober; gotovo slaba jc bila pa harfa, ki nas je ob skrivnostno plahem spevu svečenic z divjim zamahom bila po ušesih. To kričečo neskladnost med rahlo dihajočim spevom in veliko prevslljlvim spremljanjem bi dirigent že moral čutiti in jo izravnati, saj slane samo besedo, samo mig. K. 1 Vondar sc zdi umestnih nekaj pripomb. Urcj (lik egiptovske naočarke) ja bil kolikor vemo, častni znak faraonov in faraonovih sorodnikov; prav gotovo pa ga niso nikdar nosili sužnji. — Zdi sc tudi, da pogled na gola hedra vojakov itd. ni kdovekaj prijeten. Saj jc rjavkast triko žc ludi moči dobiti. — Dalje bi domišljijo zelo podpiralo, če bi za spremljanje speva svečenic v templju postavili vsaj dve egiptovski harfi ob oltar. — V Gledališkem listu naj sc popravi, da sc dejanje vrši «za časa faraonov«, Beseda faraon ni e?obnc, ampak skupno ime za vse egiptovske vladarje. Nc bilo bi tudi nSpak, čc bi sc odrski orkester in njega novodobna glasbila, kot je svetoval Adamič — tako vsaj smo njegovo besedo razumeli — zakril z egiptovskimi pihali in trobilu Ljubljanski občinski svet. Včeraj zvečer se je vršila redna seja ljub« ljanskega občinskega sveta. Predsedstvena naznanila Zupan dr. Perič je po otvoritvi seje imenoval Za overovatelja zapisnika obč. svetnika Orehka in dr. Rožiča. Poročal je nadalje, da je povodom rojstva prestolonaslednika čestital brzojavno kraljevi dvojici. Umrl je častni meščan Maks Pleterš-n i k ter so se občinski svetniki v znak sožalja dvignili s sedežev. Po nekaterih drugih naznanilih je župan nato naznanil, da so odložili mandate občinski svetnik Fr. K r e m ž a r z utemeljitvijo, da kot' poslanec ne more vršiti v polnem obsegu dolžnosti občinskega svetnika, nadalje občinski svetnik Jos. Vidmar in obč. svetnik dr. Brecelj brez utemeljitve, kar vzame občinski svet soglasno na znanje. Dolgovi mestne občino. Župan dr. Perič je podal nato naslednje poročilo: Ker so nekateri časopisi Jeli prinašati netočna in neistinlta poročila o dolgovih mestne občine, zlasti pri Mestni hranilnici ljubljanski, smatram za potrebno, da dani ua tem mestu občinskemu svetu točne podatke, o vseh dolgovih mestne občine ter o doslej izvršenih investicijah. Razun okoli 2 milijonov kron starega dolga! pri deželni, sedanji Hipotekami banki, ima mestna občina vse svoje dolgove izključno pri Mestni hranilnici ljubljanski. Dolgove delim v one, ki so bili sklenjeni do spomladi 1921 ter v one, ki so nastali na podlagi sklepov, od kar sem jaz prevzel županske posle. Prvih dolgov je za Din 10,112.868.13. V tej svoti sta kredita po 5 milijonov dinarjev za tlakovanje in 750.000 Din za zgradbo prve hite na Prulah. Prvi kredit po 5 milijonov dinarjev je bit dovoljen na podlagi sklepa občinskega sveta z dno 15. februarja 1921 za popravo in razširjenje mestnih podjetij, to je klavnice, plinarn ~ mestne električne železnice, ustanovitev mestne ledarne, popravo mestnih cest in ulic, za tlakovanje javnih trgov in ulic, za izpopolnitev mestne kanalizacije. Glede na to, da posojilo po 5 milijonov dinarjev v vse navedene namene nikakor ni zadoščalo, je sklenil občinski svet dne 30. marca 1922 porabiti posojilo po 5 milijonov dinarjev izključno za restavracijo mestnih cest in ulic ter fcpopolni-tev cestnih kanalov. Ta sklep je pokrajinska uprava odobrila z odlokom z dne 11. avgusta 1922. S tem denarjem se je tlakovalo nekaj ulifl ter popravilo nekaj trotoarjev. Z drugim posojilom po 750.000 Din, ki je p« moralo biti dvignjeno za 150.000 Din, se je zgr* dila prva stanovanjska hiša na Prulah. Pod mojim županovanjem so sklepi za najetje sledečih posojil: Za razširjenje mestne ubožnice v Japljevi ulici za mestno brizgalno za drugo stanovanjsko hišo na Prulah in prvo stanovanjsko hišo za Bežigradom za hišo mestnega dohodarstvenega urada na Dunajski cesti za drugo stanovanjsko hišo za Bežigradom za popravo plinarne za nakup hiše Šafec Na stolbi za vodovodno omrežje za mestno zastavljalnico biJi storjeni Din Din 1,250.000 390.000 Din 2,500.000 Din 2,500.000 Din Din Din Din Din za mestno kopališče ob Ljubljanici Din 2,000.000 950.000 50.000 1,000.000 400.000 1,500.000 skupaj Din 12.540.000 Mestna hranilnica je dovolila mestni občini ljubljanski vseh kreditov skupaj za 20,863.985.40 Din, od kojih dovoljenih kreditov je mestna občina dvignila pri Mestni hranilnici 20,800.815.29 Din. V vsoti dovoljenih kreditov sta še 1 milijon dinarjev za kritje proračunskega primanjkljaja v letu 1921 ter aprovizačnega kredita v znesku 1 milijon Din. — Mestna občina ima torej dolgov Din 10,112.868.13 ter Din 12,540.000, skupaj torej Din 22^652.868.13. ToIeg'tega ima mestna občina dovoljenih a neizrabljenih kreditov in sicer: za mestni pogrebni zavod Din 2 milijona, na napravo nove klavnic-® in hladilnice .15 milijonov Din. Za ta podjetja, kakor tudi za novo električna centralo, ki jo Ljubljana nujno potrebuje, si namerava mestna občina preskrbeti inozemsko posojilo v zlati valuti ter se že vrše tozadevna pogajanja — Glede Mestne hranilnice ljubljanske si dovoljujem samo pripomniti, da je najtrdnejši zavod, ker garantira za njene vloge mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem, ki presega gotovo milijardo kron ter z vso svojo davčno močjo. Pokvarjeni mestni avtomobil. Nato je občinski svetnik Jeglič (SLS) prosil župana, naj pojasni zadevo glede mestnega avtomobila, ki da ga je pokvaril občinski svetnik Pire. Župan dr. Perič izjavi, da je 23. septembra občinski svetnik Pire šel na mestno pristavo in vzel mestni avtomobil za privatno uporabo. Po izvedencih ugotovljena škoda znaša 20 do 25 tisoč K ter je občinski svetnik Pire izjavil, da je pripravljen poravnati škodo, s čemer je smatrati zadevo za rešeno. Občinski svetnik Pire je nato izjavil, d* prevzema vso odgovornost in da plača vso škodo, ki jo jc trpela občina. Mislil je, da jc bi! ko! aa čelnik odseka za mestne vožnje upravičen vzett avtomobil tn ako je to storil, še ni taka napaka, da bi se moralo zato kakega človeka ugonobiti. Svoj mandat pa daje na razpolago stranki, od katere ga je dobil in kateri je odgovoren. Občinski svetnik dr. Lemež je nato izjavil, d« Je popolnoma nedopustno, da bi se mestna vozila uporabljala za privatne vožnje. Ker pa j« slučaj, ki je v razpravi, izrabljalo demokratsko časopisje, prosi župana, naj naroči knjigovodstvu, da ugotovi, v koliko so se pod prejšnjo upravo uporabljala mestna vozila za privatne vožnje. Tudi zadela o poškodovanem mestnem konju naj se preišče, da se škoda povrne. Občinski svetnik Tur k je nato oporekal, da f>5 se bivši občinski svetniki vozili z mestnim avtomobilom. Zupan Perič je izjavil, da bo pustil poškodovanega konja preiskati po strokovnjakih in ugotoviti morebitno škodo. Dr. Lemež je nato vpmšal župana za pojasnilo glede stroškov mestne občine ob katoliškem shodu, ker so se mestni delavci porabljali za gradnjo Stadijona in »e je napeljala tja tudi mestna elektrika. Župan dr. Perič je izjavil, da sta zadruga stadion in pripravljalni odbor za katoliški shod izjavila, naj »« jima predlože računi, ki bodo poravnani. Podžupan dr. Stanovnik, ki je med katoliškim shodom zastopal župana, je izjavil nato, da bi prej pričakoval takega vprašanja od strani opozicije, kakor pa od večine. Pripravljalni odbor za katoliški shod je prosil občino, naj mu gre pri prireditvi na roko, naj se okrase mestne hiše z zastavami in pozove prebivalstvo, naj izobesi zastave. Zadruga Stadion je prosila, naj poeodi mestna občina delavce, ker je šla trda za delo. Nikdar pa ni kot podžupan naročil, naj se to delo izvrši na mestne stroške. Ko je bilo delo dogotovlje-no, je prišel k njemu cestni mojster in vprašal, komu naj predloži račun. Izjavil je, da je samoobsebi umevno, da plača stroške zadruga Stadion, kateri se naj tudi račun pošlje. V kolikor se to še ni zgodilo, je to stvar mestnega knjigovodstva, in prosi župana, naj to pospeši. Kar se tiče očitka napeljave električne luči, je samobsebi umevno, da ima elektrarna predložiti račun, kolikor znašajo Btroški, zadrugi Stadion. Ugotoviti pa se mora, da je treba velikim prireditvam, kakor je bil n. pr. katoliški shod, iti na roko. Kakor je šla lansko leto mestna občina na roko prirediteljem sokoLke-ga zleta, tako je šla tudi letos mestna občina v idealnem pogledu na roko katoliškemu shodu. To jo zahtevalo gostoljubje napram gostom, btlo pa je iembolj potrebno, ker so veliki katoliški shod poselili visoki gostje, med njimi kralj Aleksander. (Že radi njegovega prihoda je bilo potrebno, da se mesto okrasi z zastavami. Naj bo kdo po svojem prepričanju tudi republikanec ali karkoli, takt zahteva, da take goste dostojanstveno pozdravimo '.n proti temu taktu ne more imeti nihče ničesar. Protest prati kršenju mestne avtonomije. Občinske svetnik C e 1 e * n i k je nato podal nastopno izjavo; Z ozirom na vesti, da namerava notranji minister kraljeve vlade v Belgradu predložiti narodni skupščini poseben zakonski načrt sa samoupravo glavnih meet Belgrad, Zagreb in Ljubljano, a katerim se samouprava avtonomne ljubljanske občine znatno omeji zlasti s tem, da dobi od vlade imenovanega župana, ki bo nadziral občinski svet in upravo ter o upravi občine odločeval, izreka ljubljanski občinski »vet svoj odločen protest v imenu ljubljanskega prebivalstva proti taki nameri. Mesto Ljubljana je izvojevalo svojo avtonomijo pred več stoletji od fevdalcev ter jo znalo ščititi stoletja' pred vsemi napadi od strani fevdalcev, absolutizma, Metternichovega reakcijofiar-stva in nemskonacionalnega birokratizma. V novi narodni državi je Ljubljana pričakovala zaščito te avtonomije, ker si ta država nadeva značaj demokratizma; r*iČakovala je od nje razširjenja, izpopolnitev in poglobljenje avtonomije, ker je občina v večstoletni dobi svoje samouprave v polni meri dokazala, j«* zrela zanjo. Vsakršno omejitev avtonomije bi smatrala občina ljubljanska za nezaupanje in žalitev svobo-doljubja in demokratičnega čuta, ki je stoletja vko-reninjen v srcih ljubljanskega prebivalstva. Nameravana omejitev avtonomije mesta Ljubljane pomeni korak nazaj v srednji vel-. Zato pričakuje občinski svet mesta Ljubljane najizdatnejšo podporo vseh naprednih in svobodoljubnih krogov, ki so prepojeni z demokratizmom, da to namero ministra za notranje stvari preprečijo, da 6e ohrani, razširi in poglobi v teku stoletij izvojevana avtonomna samouprava mesta Ljubljane. Občinski svet bi obžaloval, ako ne bi na merodajnih mestih spoštovali pridobljenih samoupravnih pravic ljubljanske občine, ker bi kršitev teh pravic bfla v lice nadam in zahteve m napredka v tej narodni državi. Občinski svet mesta Ljubljane konstatira, da so občinska zastopstva, izvoljena na temelju splošne in enake vollvne pravice, dejanska predstavništva volje prebivalstva Vsled tega smatra občinski svet: 1. da je prenehati z vsakršnim varustvora s strani države nad občinami, dokler vrše zakone, in razširiti njih pravice samoodločbe in samouprave; 8. da je omejiti državno nadzorstvo le na pravico razveljavljenja protizakonitih upravnih ukrepov ter nvesti obenem možnost, da se zakonitost spravnih poslov ugotavlja rednim sodnim potom. Pri glasovanju je biJa nujnost predlagane resolucije sprejeta. Občinski svetnik dr. Lemež je za tem podal i izjavo svojega kluba, ki se v bistvu strinja i njo. Občinski svetnik dr. Ravnikar je izjavil, da je večina občinskega sveta hotela, da bi bila resolucija sprejeta soglasno. Ker p« je dobila opozicija resolucijo na vpogled malo trenutkov pred sejo, je ni mogla zadostno poučiti, vsled česar ne more glasovati zanjo, dasi hoče braniti avtonomijo mesta. Občinski svetnik T a v č a r je izjavil v imenu narodnih socialistov, da se ne udeleže glasovanja, češ da večina s svojim postopanjem briskira opozicijo. Občinski svetnik Cele sni k je nato napadel narodne socialce, češ da s svojim postopanjem kažejo, koliko jim je do samouprave mestne občine. Na medklic, da se večina boji nadzorstva velikega župana in da hoče v občinski svet zanašati strankarsko politiko, je odvrnil, da si tudi v občinskem svetu ne bo pustila kratiti večina svobodo govora od velikih županov. Občinski svetnik Turk se je pridružil izjavi opozicionalnih predgovornikov, nakar je občinski svetnik Rupnik izjavil, da hoče večina politično izrabljati predlagano resolucijo, vsled česar se tudi nI pravočasno sporazumela z opozicijo. Kot dokaz, da večina v obče briskira opozicijo, jo nagajal, da ni bil še nikdar povabljen k seji stanovanjsko-gradbenega odseka, čegar član je, in la ne ve, kako so se stanovanja oddajala v mestnih hišah. Župan dr. P e r i č je odgovoril, da je slučaj, ako občinski svetnik Rupnik ni bil vabljen k sejam, samo formalna napaka ekspedita in da bo skrbel, da se temu odpomore. Ko je še občinski svetnik Mihe v c zavrnil očitke glede stanovanjsko-gradbenega odseka, je občinski svetnik inž. Vidmar predlagal v imenu opozicije, naj se razprava o resoluciji prekine za danes, da se najde sporazumno z opozicijo enotna podlaga za njeno stilizacijo, da se ne bo roklo, da je opozicija principielno nasprotna. Zupan je nato prekinil sejo v svrho sporazuma glede tega predloga za 10 minut Po zopetni otvoritvi je župan naznanil, da zaključuje sejo in da se razprava o njej nadaljuje danes ob 6. zvečer. Demonstracija obrtnih vajencev. Med sejo občinskega sveta se je zbralo pred magistratom več sto ljubljanskih vajencev, ki so po končani seji poslali k županu deputacjio s prošnjo za pojasnilo, kaj je z obrtno-nadaljevalnimi šolami, ki še dosedaj niso otvorjene. Zupan je depu-tacijo štirih obrtnih vajencev sprejel ter jim sporočil, da jim bo odgovoril z balkona magistrata občinski svetnik dr. Let cž, ki bi imel na včerajšnji i seji poročati o zadevi obrtno-nadaljevalnib šol. Dr. Lemež je nato zbranim obrtnim vajencem pred magistratom pojasnil, kaj je doslej občina ukrenila za zopetno otvoritev obrtno-nadaljevalnih šol. Naglašal je dolžnost države, da prispeva v ta namen pO- trebne vsote, kakor tudi zasebnikov, ki tmajo obli, ne vajence. Občinski svetnik dr. Roži« j« po-zdravil množico obrtnih vajencev ▼ imenu kluba SLS in naglašal dejstvo, kolikega pomena je, da ravno mladina sama zahteva potrebnih šol ln na-obrazbe. To je razveseljiv znak in mestna občina bo vse ukrenila, da se omogočijo obrtno-nadalje. vaine šole, bodisi z njenimi prispervki kakor tudi države in zasebnikov. Končno je govoril še občinski svetnik T a t, čar v istem zmislu, nakar so se obrtni vajenci razšli. Kakor poročajo, je policija štiri vajence are-tirala, ker so zahtevali pred magistratom, naj tram-vaj prekine vožnjo. Pričakujemo, da se bo ta za-deva poravnala, ker ne gre, da bi bila mladina radi malenkostnih prestopkov v svoji mladostni vroče kr vnos t i, ko manifestira za svojo naobrazbo, za katero skrbeti je dolžnost drugih faktorjev, š« kaznovana. Orlovski vestnik. Orlovski odsek Krakovo-Trnovo. Dane« ob pol osmih fantovski večer. Na sporedu predavanje. Bodite točni in polnoštevilnil Turistika In šport. Sturm (Graz) : Ilirija. — SK Ilirija je pri. dobila za soboto in nedeljo 13. in 14. t m. za dve nogometni tekmi graški SK Sturm. Sturm je letošnjo sezono pod vodstvom trenerj Haista, ki izpolnjuje mesto srednjega napadalca, izvanredno napredoval. Odlični rezultati, ki jih je dosegel proti prvim dunajskim in budimpeštanskim klubom ter proti praški Sparti, so mu ustvarili sloves enega najmočnejših klubov v Avstriji. Z Ilirijo je igral doslej tri tekme. Leta 1921 v LjuL^ S z rezulta-tom 2 : 0 in leta 1922 v Gradcu z rezul.r.M 2 : 1 '.n 4 : 3. Letos je nastopil v Ljubljani proti pj> morju. V moštvu je imel takrat sicer le tri igral e prvega moštva, toda vkljub temu je podal lepo in zanimivo igro ter dosegel visoko zmago. Ilirijo zadene srečanjo s Sturmom v dobri formi Rezultati proti Hajduku, Concordiji in Gradjanskemu so tudi Ilirijo dvignili med prve klube v državi. Od zad-njega nastopa proti Gradjanskemu se zdi, da je forward še izboljšal svojo formo. Nasprotno je ozadje po odhodu Tavčarja nekoliko oslabljeno. Vkljub fožkoči naloge Ilirija ne gre v boj brez šans, ako do moštvo na višku ter se bo zavedalo svoje naloge. Tekma obeta vsekakor prvovrsten šport. Igro bo vodil kak zagrebški sodnik. — Začetek tekme t soboto ob 16. uri, v nedeljo ob pol 16. uri. V nedeljo ob tričotrt na la. se vrši predtekma med Slovanom in rezervo Ilirije. — Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini J. Goreč. Sedeži I. vrste so num*v rirani. Znižane članske iu dijaške karte se izdajajo le v predprodaji. Istotako pr ste vstopnice za aktivne člane nogometne sokcije. Prvenstvena tekma med Jadranom in Herme-som se vrši v nedeljo ob 10.30 na prostoru Ilirije in sicer le ob lepem vremenu. Tudi ta tekma bo brez dvoma zbudila pozornost ker odloča o drugem mestu v prv. tabeli I. r. ter bosta oba kluba moral« napeti vse moči, da se izogneta padcu v drugi razred. Obe moštvi sta enakovredni, izid je dowla negotov. Kuharico pošteno, pridno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi pod 6489. poštenih staršev, letos prost voj. službe in vešč nekoliko mesarske službe, želi dobiti mesarskega mojstra, da lahko dopolni rok učne dobe. Pogodba po dogovoru. Naslov mojstra prosi pod »Dobrodošel Metlika« na upravo »Slovenca«. MLADENIČ SPREJMEM TAKOJ prodajalko ca prodajo MOKE, katera je zmožna tudi trgovske korespondence. Prednost imajo x dežele. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Valjčni mlin v Radečah pri Zid. mostu. 6475 Prevzemalec lesa IŠČE SLUŽBO pri kaki večji tvrdki; gre tudi za POTNuCA. Jc popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika. Nastopi 1 lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro «LES«. 6502 tam Premog — IZ RUDNIKA TRBOVLJE — cement stalno v zalogi P" H. PETRIČ, sedaj Gosposvetska cesta 16 — nasproti Kolizeja. 6262 Iščem v najem kovačnico z orodjem in stanovanjem. Ponudbe na upravo pod šifro «KOVAČNICA 6495«. POTNIK ftateri obiskuje vse kraje v Sloveniji in hrvatski Gorski Kotor, želi v zastopstvo še par predmetov. Ponudbe pod »Potnik 6492« na upravo »Slovenca«. Gospodar, zveza v LJubljani IŠČE Izurjenega kletarja za svoj vinski oddelek, ki se lahko ; izkaže najmanj z 8 letno prakso v j pOSeStVO prOtlam ! kakem večjem obratu m z dobri-I , ■ ,, , , . , , I mi referencami 6390 ^d^a, klet. čebeln.ak, lep njivi, 3—4 mernike posetve. Od postaje Radohovavas p. Št. Vid pri Stični oddaljeno četrt ure, ter 50 korakov od tekoče vode Temenica. — Več pove lastnik: IVAN JERAJ, Škofije 12, p. St. Vid pri StiSnL 6501 Učenca ■■■■■■■■■■■■eaMBBHaamaff IZJAVA. Za svojo odsotno hčerko ELVIRO nisem za njena dela niti za dolgove v nobenem slučaju odgovoren in ne plačniki Ljubljana, dne 11. oktobra 1923. MISSON. poštenih staršev, dobro _ razvitega, zdravega, sprejmem v slaščičarsko in medi-čarsko obrt pod najugodnejšimi pogoji; teela oskrba, zaradi oprostitve enega vajenca. FRANJA STARY, slaščičarna, Krško ob Savi. 6486 Izurjeno pletiljo SPREJMEM takoj. Hrana in stanovanje ov. v hiši. Naslov v upravi pod št. 6440. "prodam pletilni stroj štev. 5 f sistem Gross) 45 cm dolg. — Naslov pri upravi .-Slovenca« pod številko 6499. PRODAM TAKOJ enonadstropno hišo s trgovskim lokalom in prostim stanovanjem, gospodarskimi poslopji, sadonosni-kom, vrtom in stavbiščem, ob glavni cesti v zelo prometnem trgu severne Slovenije. Vprašanja na upravo lista pod številko 6483. 6483 s popolno separiran. vhodom, meblov, ali prazno, v mestu, IŠČE samec za takoj. Ne Igra nobene vloge, ako je soba velika ali pa majhna. Plačam vsako ceno. Kdor mi preskrbi adrese takih sob, ki mi ugajajo, mu plačam nagrade do 300 dinarjev. — Ponudbe pod «1000 Din« na upravo lista. SOBO Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša preljv.bljena soproga, dobra mamica, sestra, teta, stara mama Itd., gospa Beria pl. Puieony roj. Kanschego dne 10. oktobra ob pol 28. uri po noči po dolgoletni in mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere. PogTeb predrage ranjke se vrti v petek dne 12. oktobra t. L ob pol 15. url iz hiše žalosti Pod Turnom grad Tivoli na pokopališče k sv. Križu. Sv. maSe zadufaiee se bodo brale v farni cerkvi oo. frančiškanov. Blaga pokojnica naj počiva v mini. V Ljubljani, dne IL oktobra 1828. ŽALUJOČI OSTALI. kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 7 Din. pri TRNKOCB, lekarna LJubljana, Slovanija. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BAKRENO KOTLARSTVO: »Jugometalija«, Kolodvorska ulica št. 18, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul- 13 Kom T, Poljanska cesta Stev & MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževalne in dru-jje pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Scbreva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. 4 dinarje.) STAVB. FN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuclis, Ljubljano, Mirje Stev. 2 ŠPEDICIJSKA PODIET7A: »Cehoslavija« d. dL, Sodna uL 3, Tel. 46J Ranzinger R, Cesta na luž. železa 7-9 TRGOVINA Z ZELEZNINO] Sušnik A., Zaloška cesta St. 21. Ljubljani TRGOV. Z DE2NIKI IN SOLNČNIKl; MikuS L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM Fran Erjavec, pri Slovenca«, Jdgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna ,v. Ljubljani