Sporami o Trsta Je odstraaH tisto kar Je oviralo sodelovanje z Italijo SEJA GLAVNEGA ODBOBA ZVEZE »SVOBOD« Delovnim ljudem čim več izobrazbe IZJAVA PREDSEDNIKI REPUBLIKE TITA DOPISNIKU ITALIJANSKE AGENCIJE ANSA O POMENU REŠITVE TEŽAŠKEGA VPRAŠANJA ZA ZVEZE MED JUGOSLAVIJO IN ITÄLUO, 0 MOŽNOSTIH ZA ČIMBOLJ PLODNO IN SEBOJ TER O JUGOSLOVANSKEM STALIŠČU BEOGRAD, 16 okt. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito Je sprejel danes dopoldne v Belem dvorcu dopisnika italijanske agencije ANSA g. Luigi ja Saporita in mu odgovoril na zastavljena vprašanja. ČIM LAŽJE SPOZNAVANJE OBEH BHŽAV MED DO NEKATERIH VPRAŠANJ SVETOVNE POLITIKE Vprašanje: Te dni z velikim optimizmom govore o možnostih, ki se odpirajo za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Kaj bi morala po Vašem mnenju, gospod predsednik, storiti Italija in kaj Jugoslavija? Katere ovire mora po Vaši sodbi premagati Italija in katere Jugoslavija?, Odgovor: Mislim, da rešitev tržaškega vprašanja odpira možnosti za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Rešitev tržaškega vprašanja ni stvar zase, ker je imela mednarodno obeležje. In prav zaradi mednarodnega značaja tega vprašanja bo imela dosežena rešitev velik pomen. Tu bom govoril najprej o pomenu rešitve tržaškega vprašanja za zveze med Jugoslavijo in Italijo. Sedaj so dane možnosti, da se izpolnijo težnje že od prej, se pravi gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje, ki bo v korist obeh držav. Kaj morata storiti jugoslovanska in italijanska vlada, ln kakšne ovire morata premagati? Mislim, da tu ne moremo govoriti o premaganju teh ovir naenkrat, pač pa bo to treba storiti polagoma. Tu so potrebni potrpežljivost, vztrajnost v iskanju načinov in možnosti za sodelovanje ter ustvarjanje razpoloženja znotraj naših držav. Razumljivo je, da vladi tu lahko in morata vplivati, ker bo to ustvarilo podlago za natančnejše spoznavanje in koristno sodelovanje med, Jugoslavijo in Italijo. Vprašanje: Mar menite, da mora biti med političnim, gospodarskim in tehnično-kul-turnim sodelovanjem časovno razdobje, ali pa sodite, da se italijansko-jugoslovansko sodelovanje lahko razvija na vseh področjih? Odgovor: Mislim, da ni nika-ke razlike med Italijo in drugimi državami glede naše politike dobrih zvez in sodelovanja. V vseh vprašnjih lahko sodelujemo z Italijo prav tako kot sodelujemo z drugimi državami, taiko da ni mogoče reči, da lahko sodelujemo v gospodarskem pogledu, ne moremo pa v kulturnem, ali da lahko v kulturnem, ne moremo pa v političnem. Na vseh področjih moramo sodelovati in najti pota za vsestransko sodelovanje. Vprašanje: Te dni so mnogo govorili o prispevku, ki sta ga dali Italija in Jugoslavija z rešitvijo ' tržaškega problema cb obojestranskih žrtvah evropski ustaljenosti. Mar menite, da se mora ta prispevek omejiti samo na, dejal bi. negativno stran, se pravi, da se odstrani vir sporov, ali pa lahko v bližnji prihodnosti ta Izmišljane vesti Beograd. 16. okt- (Tanjug) Glede na vesti v tujih časopir sik, po kate-ih je bilo baje v načrtu, da H predsednik republike J otip Broz Tito ob obisku Indije ir. Burme obiskal tudi Kitajsko, kar pa so pozne ji opustili, je agencija Tanjug pooblaščena objaviti, da so vse te vesti popolnoma izmišljene in brez sleherne podlage. Zvezna ljudska skupščina se bo sestala 24. oktobra Beograd, 16. okt. Iz zvezne ljudske skupščine objavljajo, da bo seja zveznega zbora in zbora proizvajalcev 24. oktobra ob 11. dopoldne in ne 23. oktobra, kakor je bilo prej javljeno. VREME Vremenska napoved za nedeljo: Lepo. pretežno jasno vreme. Pozneje delna oblačnost. Temperatura ponoči od — 2 do -f 3. na Primorskem okoli 6, čez dan med 14 in 20u C. Dopoldne po kotlinah megla. V prvi polovici naslednjega tedna »prva lepo in toplo vreme, pozneje pooblačitev, vendar brez bistvenih padavin. prispevek postane dejaven v obliki, ki bi jo Italija in Jugoslavija proučili skupno z zahodnimi zavezniki? Odgovor: Na to vprašanje sem deloma odgovoril že prej. Drugače tudi ni moglo biti. V Italiji govore o žrtvah, ki jih je ona dala, mi *pa govorimo o žrtvah Jugoslavije. To pomeni, da narodi v Italiji in Jugoslaviji niso gledali na svoje ozke koristi, na koriste ene ali druge države, pač pa na ko-risti, ki jih prinašajo pomiritev, ustaljenost in utrditev miru na svetu. Potemtakem je bil to velikanski prispevek, ki sta ga dali naši državi za utrditev miru na svetu. Odziv tiska in odgovornih ljudi na vsem svetu potrjuje, da srno zares nemalo storili za ustalitev in utrditev miru na svetu. Vprašanj®: Kakšno pobudo bi bilo treba po Vaših mislih prevzeti, da bi omogočili čimbolj plodno in čim lažje spoznavanje obeh držav med seboj? Odgovor: Mislim, da je to važno vprašanje in ga ni težko rešiti. Rešitev je lahka. Sodim, da je treba začeti z vsestranskim sodelovanjem, medsebojnimi obiski kulturnih delavcev, umetnikov, pa tudi političnih ljudi. Morda bi bilo potrebno, da se srečajo tudi politične osebnosti, da bi v splošnih obrisih določile bodoči razvoj naših zvez. Menim, da bi bilo to treba napraviti celo na višji stopnji. Ne mislim, da bi morali tu hiteti, pač pa gledam na postavljeno vprašanje v perspektivi. Seveda se moramo, če že to hočemo, pogumno lotiti te stvari. Pri nas se vedno pogumno lotevamo aranžmajev, ki prinašajo v naši zunanji politiki koristne uspehe. Ce opazimo tudi na drugi strani enaka stremljenja, zakaj torej ne bi storili tega? Tu ne gre zato, da bi se morali na nekem sestanku naenkrat sporazumeti o vsakem stvarnem vprašanju, pač pa za to, da si v splošnih obrisih povemo svoje mnenje in to pozneje obdelamo.' Vprašanje: Ali bi se moralo posvetovanje omejiti samo na diplomatski način, ali pa bi .lahko dobilo tudi druge oblike? Odgovor: Lahko bi imelo tudi drugačne oblike. Vprašanje: Ali se bo Jugoslavija sedaj, ko je odstranjen tržaški spor, še bolj približala Zahodu in kako bi se mogel jugoslovanski obrambni sistem povezati z zahodnim obrambnim sistemom? Odgovor: Na to vprašanje ni mogoča odgovoriti na kratko. Kar zadeva zveze Jugoslavije z Zahodom, ni mogoče reči, da bi bile doslej slabe in da nam je rešitev tržaškega vprašanja odprla vrata za še boljše sodelo-vanje.Smoter vse naše zunanje politike je bil doslej, da bi čim-več prispevali k varnosti in utrditvi miru v tem delu Evrope, kakor tudi da bi sodelovali na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Seveda ni mogoče nikoli reči, da so zveze med eno in drugo državo dovolj tesne, ker se zveze med državami vedno razvijajo in utrjujejo. Cim bolje se bomo razumeli, tem boljše bodo zveze. Sporazum o Trstu je potemtakem odstranil tiste prvine, ki so ovirale sodelovanje z državo kot je Italija, ki ima velikanske kulturne tradicije. Jugoslovani se vesele sodelovanja med našo državo in Italijo, ki se bo še bolj utrdilo v okviru obrambe pred nevarnostjo morebitnega napad. Napačno bi bilo govoriti sedaj o naglem razvijanju tega sodelovanja, .omogočeno pa bo še bolj z nadaljnjim razvijanjem naših zvez. Po drugi strani moram povedati, da sodelovanje Jugoslavije v zunanjepolitičnem pogledu v zahodnem svetu ne pomeni odklanjanje vzhodnih držav, ne pomeni zavračanje ponudb, ki prihajajo od one strani za sodelovanje na enakopravni podlagi, ker bi bilo napak, če bi odklanjali konstruktivne predloge, ki prihajajo z Vzhoda. To potem ne bi hil prispevek k miru. Prepričan sem, da Jugoslavija s svojo zunanjo politiko neodvisne države pomirjujoče vpliva in daje svoj delež k ustalitvi miru na svetu. Napačno je, če zunanji tisk piše, da se bo Tito vrnil v Moskvo. Nikoli nismo obračali plašča. Leta 1948 smo bili blokirani in osamljeni in tedaj smo našli pot tesnejšega sodelovanja z zahodnimi državami. To pa ne pomeni, da se nam ni treba lotiti razgovorov tudi na drugi strani. Ne nameravamo pa opustiti postojanke, ki smo si jo pridobili, postojanke neodvisne države, ki je popolnoma samostojna v svoji zunanji politiki. Vprašanje: V Jugoslaviji so se večkrat slišali avtoritativni glasovi, ki so poudarjali, da bi bila vlada v Beogradu pripravljena pristopiti k evropski integraciji, če bi bili odstranjeni vzroki nasprStij, predvsem med Francijo in Nemčijo. Ali mislite po londonski konferenci in s perspektivo, ki jo odpira bruseljski pakt v novi izdaji, da bi moglo postati stališče Jugoslavije glede na njeno sodelovanje, glede na evropsko integracijo pozitivno? Odgovor: Sedaj ni evropske obrambne skupnosti, pač pa je nastal v Londonu spremenjen bruseljski pakt. Res smo dajali Izjave, da ugodno gledamo na ustanovitev evropske obrambne skupnosti, in da smo hkrati tudi povedali svoje ugovore, da ta skupnost nima značaja, ki bi bil zaželen, da je to organizacija popolnoma vojaške vrste in ni sposobna za življenje, zaradi tako močnega nasprotja med' Francijo in Nemčijo. Ce bi se našla kaka druga rešitev tega vprašanja, bi bile odstranjene mnoge nevarnosti v Evropi, in tedaj bi bilo mogoče, da bi pristopili k taki skupnosti. Bruseljski pakt, čeprav je po mojem mnenju nekoliko boljši, ker je pokazal, da so se pojavile med Francijo in Nemčijo v njuni težnji po sporazumu, nekatere skupne točke, vendarle ni popolnoma uspešen. Ne moremo pristopiti k temu paktu, ker ne ustreza našim željam glede evropske integracije. To pa ne pomeni, da že naprej odklanjamo sodelovanje tudi s takšno formacijo. Sodimo, da je to stvar nadaljnjega razvoja. Doslej nismo zapazili niti enega otipljivega primera, da bi ta bruseljski pakt lahko odpravil dana nasprotja med Nemci in Francozi. Nemčija in Francija sta dve ključni državi v Evropi in če se ti dve ne bosta sporazumeli, ne more biti nikakega ustvarjalnega sodelovanja v Evropi. Videli bomo, kakšen bo nadaljnji razvoj, sami pa bomo storili vse, da bomo tudi tu kaj prispevali. Naša želja je, da bi bila Evropa nekoč enotna. S tem nočem reči, da se morajo izenačiti sistemi, pač pa sodim, da je Evropa lahko celota, v kateri ne bo povodov, ki bi dovolili takšne tragedije kot so se dogajale doslej med svetovnima vojnama. Taka je naša težnja. Nespametni bi bili, če ne bi želeli take Evrope in če ne bi storili vsega, da bi pri tem sodelovali in dali k temu svoj delež. Na koncu bi želel zagotoviti italijanskemu narodu, da-jugoslovanski narodi in njihovo vodstvo nimajo nič proti italijanskemu narodu. Ker živimo skupaj, je naša žglja, da bi se čimbolj zbližali in sodelovali. S tem v zvezi bi vas prosil, da izročite italijanskemu narodu pozdrave v imenu jugoslovanskih narodov. Maribor, 16. okt. Danes se je začela v Mariboru prva seja razširjenega glavnega odbora »Zveze Svobode. Sejo je začel predsednik Ivan Regent. Na dnevnem redu je bilo kratko poročilo o deiu »Svobod« ,po kongresu in delovnem programu za novo sezono. O -delu »Svobod« po kongresu je na kratko 'poročal tov. Ivan Regent. Dejal je, -da je namen današnje seje predvsem ta, da se pomenijo o praktični strani in načinu izvedbe programa majskega kongresa. Poudaril je osrednji smoter in nalogo društev »Svobod« — nuditi delovnim ljudem kar največ izobrazbe na najrazličnejše načine in v najrazličnejših oblikah. Naštevajoč uspehe »Svobod« po kongresu je omenil natečaj za himno »Svobod«, za skladbe in gledališka dela, ki je dal kvantitativno bogate rezultate, izvzemši prispevke s področja slikarstva. Glavna naloga »Svobod« v letošnjem letu naj bi bila organiziranje ideoloških krožkov v vseh društvih. Namen teh krožkov ni, da bi omejevali članstvo v kulturnem in umetniškem udejstvovanju, vendar pa naj praštane glavna dolžnost »Svobod« ideološko dviganje članstva. Lani je obiskovalo take tečaje do konca nad 6C0 ljudi v Sloveniji, ki so pripravljeni sami razširjati svojo izobrazbo, kar je že lep uspeh. Govoreč o načrtih glavnega odbora »Svobod« je tov. Regent med drugim omenil, da nameravajo skiicati konferenco za predavatelje na Delavskih univerzah, da se pogovore o izbiri tem, nadalje konferenco za knjižničarje, s katerimi bo treba rešit! vprašanje knjig, ki leže neizkoriščene v naših založbah v' vrednosti 220 milijonov dinarjev, ker jih ne kupujejo zaradi previsokih cen. Posledica tega je, da-število obiskovalcev v knjižnicah od 1. 1949 stalno pada. Opozoril, . ie. še.na vrsto problemov s podfbčja dela »Svobod«, ki terjajo od današnje seje konkretnih sklepov. Kot osnovo za razgovor o de- PKVI DAN KONGRESA LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE ' Za najširšo tehnično vzgojo Celje, 16- okt. Danes dopoldne se je v veliki unionski dvorani v Celju začel II. kongres Ljudske tehnike Slovenije. Nekaj nad 24.000 organiziranih članov Ljudske tehnike Slovenije zastopa na kongresu okoli 250 delegatov. Kmalu po 10. uri je kongres začel predsednik glavnega odbora Ljudske tehnika Slovenije Milko Goršič. Potem ko so gostje tov. Slavko Filipi, Miran Cver.k. inž. Peternelj in prof- Luznar pozdravili kongres v imenu svojih organizacij, so udeleženci kongresa izvolili svoje organe, nato pa je predsednik glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije Milko Goršič spregovoril o delu organizacij Ljudske tehnike. V začetku svojega govora je tov. Goršič opozoril na nekatere sklepe II. kongresa Ljudske tehnike Jugoslavije in med temi zlasti na tisto točko statuta, ki določa, da republiške skupščine organizacij Ljudske tehnike lahko same določajo obliko svojega dela. V zvezi s tem se ie pojavilo vprašanje, ali naj Ljudska tehnika Slovenije menja svojo organizacijsko obliko m vključi v svoj delokrog tudi druge organizacije, kakor Društvo inženirjev in tehnikov, LM, sindikate in druge, in ali naj po vsem tem menja še svoje ime. V odgovor na to je tov- Goršič podrobno utemeljil, da je Ljudski tehniki že uspelo učvrstiti osnovne organizacije, zlasti pa še okrajna vodstva, ki so že postala iniciator in organizator tehničnega izobraževanja, zaradi česar bi sprememba že uveljavljenih in sposobnih vodstev pomenila korak nazaj. Sodelovanje z drugimi organizacijami je že sedaj stalno delo Ljudske tehnike, zato je glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije mnenja, je dejal tov. Goršič, da naj ostane ime naše organizacije nespremenjeno, ker je v skladu z Ljudsko tehniko kot samostojne organizacije. V nadaljevanju svojega govora je tov. Goršič opozoril na nekatere delovne naloge in pri tem dejal, da je Ljudska tehnika s preorientacijo v pravo množično organizacijo dosegla lep napredek. Med znaki izboljšanja je zlasti viden tisti, da se je povečalo število okrajev, kjer iniciativni odbori Ljudske tehnike uspešno in samostojno opravljajo svoje naloge. Poleg okrajnih odborov Ljudske tehnike v Celju in Mariboru se čedalje bolj uveljavlja odbor v Kranju. Med dobre organizacije se uvrščajo še okrajni odbori Ljudske tehnike v Novem mestu, Kočevju in Postojni. Kljub nerazumevanju okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti se tamkajšnji odbor Ljudske tehnike vztrajno bori za tehnični napredek na zaostalih področjih. Posebno je razveseljivo, da se je znova začelo delo Ljudske tehnike v Ljubljani. Čeprav je v skupnem delu organizacij Ljudske tehnike vzpostavljena enotnost, se vendarle čuti, da nekatere zveze pretirano teže k rekor-derstvu in športnem udejstvovanju. Izživljanje v tej smeri je deloma posledica tradicij, deloma pa posledica odklanjanja od glavnega načela dela organizacij Ljudske tehnike, ki imajo osnovno nalogo tehnično vzgajati članstvo in množice. Na področju vasi so kmetijske tehnične komisije žele prav lepe uspehe. Organiziranih je bilo več kmečkih praznikov s tekmovanji kmetijskih strojev, tekmami žanjic, koscev itd. Organizirane so bile najrazličnejše razstave, ki so obsegale vse panoge kmetijskega dela itd. Ko je lani konferenca Ljudske tehnike opozorila na zanemarjanje področja tehničnega izobraževanja na naših osnovnih in srednjih šolah, se je glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije trudil, da bi se predmet ročne spretnosti znova uvedel v učne načrte višjih razredov osemletk ter neobvezno v nižjih gimnazijah. Ko je tov. Goršič omenil delo elektrostrojne komisije, je že v uvodu poudaril, da je škoda, ker organizacije Ljudske tehnike na tem področju niso v večjem številu zajele problematiko naših gospodinj- stev. Zaradi tega bo sodelovanje z Zavodom za modernizacijo gospodinjstva ter z ženskimi organizacijami ena izmed osnovnih nalog te komisije v bodoči poslovni dobi. V nadaljevanju svojega govora je tov. Goršič omenil delo organizacij Ljudske tehnike pri vojaški vzgoji mladih ljudi, nato pa je poudaril, da bo morala komisija za tehnično univerzo sedaj le še tesno sodelovati z Ljudsko univerzo. Na vsak način bo treba delo usmeriti tako, da se po odstranitvi vseh ovir ustanovi tudi samostojna tehniška univerza. Ker se Ljudska tehnika čedalje bolj uveljavlja pri dvigu tehniške ravni našega delovnega človeka in spričo tega, da je koristnost takega udejstvovanja organizacij Ljudske tehnike nesporna, je upravičena še zahteva, da mora naša javnost prizadevanja organizacij Ljudske tehnike podpreti moralno in materialno. Na koncu govQra je tovariš Goršič še predlagal, da se v priznanje za uspešno delo organizacij in posameznikov uvede sistem pismenih pohval. Po govoru tov. Goršiča, ki so ga delegati in gostje pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem, je kongres izvolil štiri komisije, v katerih bo nadaljeval delo do jutrišnjega ponovnega skupnega sestanka. V počastitev kongresa je bila v prostorih Društva inženirjev in tehnikov že včeraj odprta fotoamaterska razstava, danes pa je bila v mali dvorani »Uniona« odprta i-az-stava kmetijske in "lekt^o-strojne dejavnosti. Kongres bo jutri dopoldne nadaljeval delo. M. B. lovnem .programu je podal nekaj misli tajnik »Svobod« Roman Albreht. Izhodišče pri razpravljanju naj bi bile smernice letošnjega kongresa »Svobod«, katerih osnovni smoter je, zagotoviti hitrejšo duhovno rast delovnih ljudi. Nato je orisal glavne značilnosti družbenega položaja, v katerem se danes delovni ljudje nahajajo — samoupravljanje v proizvodnji in družbeno samoupravljanje. Opozoril je, da je prav na področju tehnike mnogo možnosti za nadaljnji napredek in navedel konkretne primere storilnosti pri nas in v tujini. Marsikje delo počasi napreduje prav zaradi tega, ker posamezni delavci ne skrbe dovolj za svojo splošno in tehnično izobrazbo. Vse to kaže, da bo treba resno proučiti sistem po-šolskega izobraževanja delavcev. Od miselnega in duhovnega na- _ predka delovnega človeka je v ogromni meri odvisna notranja rast organov delavskega upravljanja. Govoreč o družbeni vrednosti »Svobod«, je tov. Albreht dejal, da so na posameznih podro čjih »Svobode« stopile talco globoko v življenje delovnih ljudi, da j ih ne morejo več pogrešati. Če zasledujemo javne prireditve, shode, delavska slavja itd., vidimo da zavzemajo na njih delavska prosvetna društva pomembno viogo. Govoreč o programih »Svobod«, je dejal, da nosijo jasen napreden pečat. Slabša dela prihajajo na programe delavskih prosvetnih društev predvsem zaradi praktičnih težav, katere je mogoče s pametno družbeno skrbjo odpraviti. Da bi napotite kongresa čim bolj uveljavili, je tov. Albreht predlagal glavnemu odboru, da svetuje vsem društvom, naj v letošnji sezoni posvete največ svoje pozornosti izobraževalnemu delu in ga smatrajo kot težišče društvenega delovanja. V ta namen naj se iz vrst javnih in prosvetnih delavcev ustanovi začasna komisija, ki naj temeljito prouči možnosti in način pošolskega izobraževanja. Glavni odbor naj svetuje vsem delavskim prosvetnim društvom, da čiroprej osnujejo iposebej izvoljene sekcije, v katere naj pritegneje čim širši krog naprednih izobražencev in delavcev, ki naj napravijo temeljit program za letošnja predavanja. Isto velja za knjižnice. Glavni odbor naj svetuje vsem delavskim prosvetnim društvom, naj razpolagajo s svojimi denarnimi sredstvi taso, da bodo v tej sezoni dali prednost izobraževalnemu delu ter pokrene jo vse potrebno, da bo v okviru proračunov lokalnih organov oblasti predvidena tudi primerna denarna pomoč za izobraževalno delo delavskih društev. Glavni odbor naj svetuje vsem društvom, da pritegnejo k sodelovanju čim širši krog delavcev m izobražencev ter naj za svoje kulturno delo iščejo praktične pomoči tudi pri poklicnih kulturnih delavcih, kot. so režiserji, _ igralci, glasbeniki pevci, književniki ;td., ker so le-ti neštetokrat izrazili svojo pripravljenost aktivno sodelovati v kulturnem življenju delavskih društev. Na podlagi poročila tov. Ivana Regenta in Romana Albrehta se je razvila živahna razprava, k: se bo nadaljevala še na jutrišnjem nadaljevanju seje. -]p Kljub slcbcniu vremenu v letošnjem poletju je gradbeno podjetje »Tehnika« dogradilo odsek Rudnik— Škofljica avto-ccste Ljubljana—Zagreb. Na novi cesti bo promet odprt že čez 1-4 dni. Tlakovanje ceste je bilo izvršeno v izredno kratkem času, čeprav je bilo mnogo težav pri dovozu granitnih kock iz Pohorja in Srbije. Nova cesta je 14 metrov široka s tlakovanim cestiščem v širini 7 metrov in stranskima pasovoma makedama v širini po S.3 metra. Cesta do Škofljice je dolga 5200 metrov. Za tlakovanje so ............... ' ‘ ' ’—--------------------- " ' ----so vgradili 30 tisoč kubičnih tojčenca in 3 tisoč m1 sejanega kaže novo cesto pod Debelim hribom. SLOVENSKI Izdaja časopisno-založniško podjetje SZDL. »Naš tisk« — Dl* rektor: Rudi Janlmba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23?526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 200 din F 2 sb. I SLOVENSKI POBOČEVILEC / ST- 2« - «• oktobra 1954 Stane Kraševec: O pravnem in ekonomsko-komercialnem študiju Tiskovna konferenca MLO Lfnbllane • Dne 13. t. m- smo objavili razgovor z univerzitetni^ profesorjem dr. Jožetom Goričarjem o problemih združevanja pravne ir, ekonomske fakultete. Razgovor je vzbudil v vsej naši javnosti, posebno pa še med ekonomisti in pravniki, izredno zanimanje in pozornost, kar potrjuje, da je to resen problem, ki zahteva temeljite in široke razprave in proučitve. Kot smo zvedeli, so vzbudili odgovori dr- Jožeta Goričarja posebno zanimanje tudi na univerzi. Za današnjo številko nam je napisal univerzitetni profesor Stane Krašovec daljši sestavek, ki ga v celoti objavljamo in s tem odpiramo o problemu anketo. Želeli pa bi, da bi v anket: sodelovali tudi pravniki in ekonomisti iz prakse predvsem pa tudi drugi javni, kulturni in politični delavci. Odgovor dr. Goričarja uredniku »Slov- Poročevalca« v številki od srede je načel v našem dnevnem tisku zelo perečo diskusijo o našem el*a-nomskem, komercialnem :n pravnem študiju. Moje stališče je bilo, da je treba stvar temeljito proučiti, morda celo s statistično anketo, in razpravljati najprej v strokovno teoretičnem tisku, da ne dì bilo napačnega vznemirjanja širše ekonomske in pravne javnosti in zlasti študentov. To razpravljanje se pri nas že vrši dalj časa na straneh »Ekonomske revije«. M-orda pa je ie prav in je potem zasluga dr. Goričarja, da se napravi širši uvod v to anketo v dnevnem tisku. Strinjam se v tem, da je edino pravilno najprej ugotoviti, kakšen tip ekonomista in pravnika potrebujemo. V odgovoru r.a anketo v srbskem »Ekonomistu«, ki je v tisku sem podobno kakor dr- Goričar poudaril, da enotnega tipa ekonomista ni. temveč jih imamo pravzaprav tri ali vsa* dva, med katerima je v nati praksi težko najti razmejitve- 1) ekonomist v starem smislu besede, politični ekonom, za ekonomiko naroda (makro-ekonemiko), kakor se n. pr. v Angliji šola na filozofskih fakultetah; 2) ekonomist za ekonomiko podjetij, gospodarski inžm.r (ne r.arodno-gospodarski) « Nemčiji, kakor se šola na j s hvaležnostjo spominjal moža, ki je vse svoje mo?i posvetil povzdigu strojne fakultete univerze v Ljubljani, da bi mu ob tej priliki ne čestital. Mi tehniki, ki živimo v dobi velikih tehničnih problemov, občudujemo moža, ki se Je dvignil iz naše sredine na vrh strojnega šolstva. To mu je uspelo radi njegove velike vere v boljšo bodočnost naše zemlje. Na tej osnovi postavljene načrte je tudi izpolnil. V novi Jugoslaviji smo dobili popolno strojno fakulteto, katere dekan je bil slavljenec več let. Do danes, v pičlih nekal letih je ta fakulteta dala okoli 170 strojnih inženirjev. Ta, in pa mnoge drnge storitve so tesno povezane z delavnostjo slavljenca in pomenijo veliko pridobitev za slovenski rod. Slavljenec je oral ledino na strojnem tehničnem polju. Kadi tega inženirji in tehniki, čutimo večjo zahvalnost do slavljenca kot ostali. Mi vsi želimo, da nam narava ohrani slavljenca 5e mnogo, mnogo let in da ga spremljajo uspehi kot do sedaj. DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV __ podružnica Ljubljana nasprotna tendenca nego izzveni iz razgovora z dr- Goričarjem. Če pomislim, da gre tam za industrijsko velerazvi-te dežele, ss zdi, kakor da bi pri nas z vračanjem ekonomike na pravo in s pošiljanjem komercialistike v prakticizem hoteli zasukati kolo zgodovine nazaj v pruski juristicizem in kramarsko-kapitalističen ruti-nizem. Mislim, da je za klasični tip pravnika advokata, tožilca, sodnika, zlasti kriminalisia, več kakor splošni orientacijski študij ekonomije balast, kakor bi mu bil balast študij tehnologije, čeprav včasih koristen. Ne bi se pa upal trditi isto za pravnike v upravni službi. Zdi se mi, da je pravzaprav njimi resnična težava, ne •. ekonomisti. Nemci in nekateri drugi narodi še danes vztrajajo na tem. da se predava politična ekonomija v manjšem obsegu tinti na pravni fakulteti, da bi dala administratorjem in advokatom tudi nekaj ekonomske orientacije in znanja. Imam pa mnogo simpatij za stališče starega Ernsta Haeckela, ki je menil, da »e bila za staro prusko administracijo največja nesreča "a coklja, steber konservativna, prav to, da je bila šolana pravniško, a ne sociološko, politično, filozofsko, psihološko prirodno-znanstveno. zgodovinsko- Popolnoma sem pa prepričan, da bi vsebinska združitev pravnega in eko-ncapskega pouka ne vzgojila niti dobrih pravnikov niti ekonomistov prvega lipa. Dejstvo, da so mnogi veliki ekonomisti izšli s pravnih fakultet — ker niso imeli včasih drugih ali ker so bili tam moč- nejši predavatelji ekonomije — ne pobija dejstva, da jim je pravo bilo le breme. Oni so si gradili potem ekonomsko znanje »na kakršen koli način«, kot pravi dr. Goričar, kot av-todidakti. Poglejte prva dva referata naših ekonomistov « portoroškega kongresa, objavljena v srbskem »Ekonomistu«, in vprašajte jih. koliko jim je pri tem pomagal ves njihov pravni študij. Spričo podobnih trditev, da so najboljši ekonomisti izšli iz .prava, je izvršila italijanska »Rivista internazionale delle scienze sociali« anketo pri vrsti njih in ugotovila, če jim je kdo sploh dal joodlago za njihove ekonomske kvalitete, ul bila pravna fakulteta, nego klasična gimnazija, ki jo morajo imeti pravniki za razliko od tehnikov. Zelo priznan ekonomist v mednarodni organizaciji. po študiju pravnik, mi je zatrjeval, da je postal ekonomist šele s pofakult.pt-nim študijem, da ga je pravo le motilo, ker ga j° sililo, da misli s pravno glavo, »in terms of lav/«, formalistično in konservativno- V klasični deželi kapitalizma, Angliji, se je razvila politična ekonomija na filozofski faku!teti( in tudi ostala), a Adam Smith je začel s predavanji iz filozofije. Keynes je začel s predavanji iz logike. Marxu v njegovem študiju ni dalo pečata pravo, temveč filozofija (Heglova) Od ekonomista prvega tipa pričakujemo, da bo znal analizirati tržno situacijo, izračunati ne le današnji, temveč tudi perspektivni narodni dohodek ali dohodek posameznih gospodarskih panog, da bo znal predvidevati možnost /ar-čevanja, učinek raznih davkov na produktivnost dela, da bo znal perspektivno izračunati potrošnjo žita in mesa za naslednjih dvajset — trideset let, ugotoviti za tako dobo povprečne presežke izvoza ali potrebe -uvoza, razvoj potreb ne le po čisto bioloških. temveč tudi do socioloških vidikih, ter dati pravilno orientacijo v poljedelski produkciji in investicijah: da bo izračunal potrebe tekstila preproste kvalitete ali tekstila za določene vrste potrošni- kov (otrok, žena, kmečkih ljudi) za daljšo perspektivo ere ali dveh generacij, glede na perspektivno kupno moč teh slojev; da bo znal predvideti potrebo stanovanj v mestih za bodočo vrsto let; izračunati učinek določene kreditne politike na nacionalni dohodek. Lahko bi naštel še cele strani njegovih nalog, da si lahko odgovorimo, kaj naj počne z vsem trudom, ki ga je vložil v študij kazenskega in vsega civilnega prava in postopka, rimskega prava? Mislil bo v jeziku pravnih norm, izračunati ne bo znal nič, najbolj preprostega indeksa ne bo znal citati in računati. Skratka, v ekonomiji bo Je frapira!. Ekonomist prvega tipa, ekonomist za konjunkturne inštitute, za gospodarske zbornice, gospodarsko administracijo (morda še v komunah), za gospodarski tisk, mora imeti temeljito poznavanje statistike, višje matematike za ekonomiste (korelacije, verjetnostne račune, funkcije), sociologije, ekonomske zgodovine, geografije, eventualno tudi josihologije, morda ekono-metrike, če se odločimo za njo. Od teh disciplin je že samo matematična statistika tako razčlenjena, da sem predlagal še pred šestimi leti posebno fakulteto samo za njo, samo eno v Jugoslaviji, ali vsaj oddelek za njo. Brez ekonomistov takeg-a tipa ne bomo niti dobro planirali, niti znali braniti svoje potrebe v Zveznem planu niti v posojilih od zunaj: ves jus nam tu ne pomaga. Za vzgojo ekonomistov takega tipa je tudi celotni program naših ekonomskih fakultet, z njihovim knjigovodstvom in trgovsko tehniko ter organizacijo podjetij obremenitev. Današnji izpiti mi kažejo, da študentje tudi siromašnemu programu politične ekonomije ne utegnejo posvetiti dovolj pozornosti. Kakšen naj bo izhod, spregovorim pozneje, ko se najprej dotaknem šolanja ekonomista drugega tipa. za ekonomiko podjetij, kjer smatram, da ne gre brez' družbenih znanosti, tako tuoi, ne brez prava. (Konec jutri j 0 vprašanjih obrti, družbenega piana za leto 1955 in komune 10 let jugoslovanske statistike V ponedeljek je bil v Beogradu redni letni občni zbor jugoslovanskega statističnega društva, na katerem je bil izvoljen za predsednika dekan ekonomske fakultete v Zagrebu dr. Vladimir Serdar. S tem je društvo zaključilo drugi letni sestanek, ki je imel do-' lovni značaj in na katerem je obravnavalo 36 referatov razne probleme iz organizacije in sisteme statistike v FLRJ, statistike narodnega dohodka, demografske statistike in kvalitete statističnih podatkov- Referati in diskusija so pričali o visokem nivoju, ki ga je že dosegla jugoslovanska statistika, za katero je bilo obenem letošnje lato jubilejno, saj je minilo deset let, kar je bil v septembru 1. 1944 osnovan statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve Jugoslavije na Visu, 14. decembra istega leta pa je izšla uredba o ustanovitvi Državnega statističnega urada, ki se imenuje sedaj Zavod za statistiko in evidenco. Udeležencev drugega sestanka je bilo nad 200. Poleg znanih statistikov so bili med njimi mnogi ekonomisti, pravniki, zdravniki in drugi, ki se bavijo s statistiko v teoriji in praksi, s svojo navzočnostjo pa so poudarili pomen dela jugoslovanske statistike ugledni zastopniki tujih statističnih ustanov: direktor francoskega inštituta za statistiko In gospodasko proučevanje Francis Closon, direktor francoskega narodnega inštituta za študij prebivalstva Alfred Sauvy, direktor glavnega sta- Msntaša tretjega agregata v HO Dravograd Ljubljana, 16. okt. (Tanjug). V hidrocentralo Dravograd )e začela prihajati oprema za tretji agregat, ki ga dobavljajo avstrijske tvrdke na osnovi sporazuma o vodnem režumu na Dravi. Montaža tega tretjega agregata se je že začela. Obratovati bo pričel v prihodnjem marcu. Dvigala iz Litostroja za Indijo Reka, 16. okt- (Tanjug). — Litostroj je odposlal 4 dvigala, od katerih ima vsako nosilnost 20 ton. in pet dvigal t nosilnostjo po 5 ton v Indiin. Dvigala predstavljajo de» opreme tovarne vagonov v Persmburu pri Madrasu. To le doslej največja pošipka Litostroja v inozemstvo, obenem pa prva pošiljka dvigal za Indijska podjetja. Do začetka prihodnjega leta bo poslal Litostroj temu podjetju še 15 dvigal. tisiičnega urada v Turčiji Inan Sefik, predsednik nemškega statističnega društva dr. Karl Wagner, odposlanec oddelka za družbene znanosti UNESCO A. B. Liu in univerzitetni profesor iz Madrasa v Indiji K. B. Madhava. Za to obletnico je izvedel Zvezni zavod za statistiko in evidenco veliko delo in sicer je izdal prav na prvi dan sestanka prvi povojni statistični letopis, v katerem je prikazano s številkami takorekoč vse javno življenje v Jugösla-slaviji. To je zajetna, ICO strani obsegajoča knjiga, v kateri je nad 300 tabei, ki dajejo sliko o prebivalstvu Jugoslavije in ljudskih repub- ■lik, o narodnem dohodku, industrijski in ostali proizvodnji, prometu, trgovini, gostinstvu, denarju, zavarovanju, cenah, gradnjah, šolstvu, kulturi, socialni zaščiti, zdravstvu, pravosodju itd. Dodani so natančni pregledi o coni B ter mednarodne primerjave- Večina podatkov kaže stanje po posameznih letih, položaj n letu 1953, ki je najbolj nadrobno obdelan, pa je razčlenjen še po ljudskih republikah. S tem pcmebnim letopisom ie izpolnjena velika vrzel, ki jo je že bilo doslej občutiti pri kompleksnem proučevanju jugoslovanskega gospodarskega in kulturnega življenja. Razširjena seja okrajnega komiteja Zveze komunistov v Celju Celje, 16. okt- Včeraj je bila razširjena seja okrajnega komiteja ZK v Celju, katere so se udeležili tudi sekretarji občinskih komitejev. Med gosti je bil navzoč tudi član izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije Franc Leskošek-Luka. Po temeljiti analizi dela osnovnih in občinskih organizacij ZK so sprejeli sklepe, ki bodo usmerili delo organizacij ZK v celjskem okraju. M. B. Ta mesec kristalni penicilin domače proizvodnje Beograd, 16. okt. (Tanjug). Ta mesec bo prišel v prodajo domači penicilin v kristalu, ki ga izdeluje tovarna zdravil »Galenika« v Zemunu- Po zatrjevanju strokovnjakov je ta penicilin izredno kvaliteten in po svojih Lastnostih enak antibiotikom, ki se proizvajajo v ZDA, Angliji, Nemčiji, Fra".-ciji in drugih državah. Obenem strokovnjaki poudarjajo, da bo proizvodnja tega penicilina kmalu krila potrebe naše države. Äkcija za znižanje cen v Zagrebu Zagreb, 16. okt. Danes, dragi dan akcije za znižanje cen v Zagrebu, so se mnoga podjetja odevala pozivn ljudskega odbora mesta Zagreba in znižala cene posameznim artiklom. Znižanje cen so že izvršila posamezna podjetja, ki prodajajo tekstilno blago za 5 ali več odstotkov, špecerijske trgovine do 10°/o. nekaterim artikfom pa tedi do 30%, Na trgu so danes prodajali jajca, ki so bila za 50 do 89% cenejša kot doslej. M B. 80-Ietaica »Češke besede« v Zagrebu Zagreb, 16 okt. Včeraj se je začela v Zagrebu proslava 80-letni-ce češkoslovaškega kulturnega društva »Češka beseda«. To društvo je danes združeno s slovaškim društvom »Obec« in je v njem včlanjenih mnogo Cehov in Slovakov, ki žive v Zagrebu. To je najstarejše manjšinsko društvo v naši državi. Proslava je pod pokroviteljstvom podpredsednika Sabora Hrvatske. Karla Mrazovi-ča. Poleg drugih prireditev bo v nedeljo v Narodnem gledališču svečana proslava »Prodane neveste«, v četrtek, 21. oktobra pa akademija z bogatim umetniškim programom. M. B. Bazsiava v počastitev osvoboditve Beograda Komisija za kulturne zveze z Inozemstvom bo priredila 20. oktobra v Mestni galeriji v Beogradu razstavo »60 slik modernega jugoslovanskega slikarstva« v počastitev proslave 10-letnice osvoboditve glavnega mesta. Ta razstava bo izpopolnjena z novimi deli našib sodobnih umetnikov. Teden dni. po otvoritvi v Beogradu jo bodo prenesli v Francijo (Lyon in Marseille), zatem na v Holandijo. — Razstava »60 slik modernega jugoslovanskega slikarstva« je bila doslej prirejena že V Grčiji in deželah Bližnjega vzhoda. Objava vrhovnega gosnodarsfeega sodišča FLEI Dne 13. oktobra je stopila v veljavo u-edba Izvršnega sveta o taksah pri gospodarskih sodiščih V zvezi s tem 1e vrhovno gospodarsko. sodišče FLRJ Izdalo naslednje sporočilo: »Za razliko od dosedanjih taks so nove takse povišane ter se plačujejo v taksnih znamkah ln ne kakor doslej v gotovini Ako taksni obveznik ne plača takse pravočasno ali nepopolno plača poleg redne še dvojni znesek povišane takse. Takso plača tožitelj ob predložitvi tožbe in ne kakor doslej po objavi razsodbe. Ljubljana, 16. okt. Danes je bila na Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani redna tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki MLO na čelu s predsednikom tov. dr. Marjanom Dermastjo in podpredsednikom tov. Klemenčičem odgovarjali na vprašanja novinarjev. Vprašanje: Kdaj bo v Ljubljani uvedeno za manjše socialistične in zasebne obrate pavšalno obdavčenje in koliko obratov pride v poštev za tako obdavčenje? Ali se obrtniki zanimajo za pavšalno obdavčitev? Odgovor: Zanimanje manjših obrnikov za pavšalno obdavčenje je prilično veliko. Doslej so 604 zasebni davčni zavezanci vložili prijave za pavšalno, obdavčenje. Finančna uprava bo predlagala, da se od teh prijav 499 obratov pavšalno obdavči, za 87 primerov pa bo predlagala zavrnitev. Poleg tega se bo obravnavalo do konca meseca za pavšalno obdavčenje še pet zasebnih gostinskih obratov. Za manjše socialistične obrtne obrate bo uvedeno pavšalno obdavčenje do konca meseca, ln sicer bo predvidoma prišlo v poštev 20 obrtnih in 50 gostinskih socialističnih obratov. Glavni namen uvedbe pavšalnega obdavčenja je, izenačiti pogoje v socialističnih obrtnih obratih s pogoji, ki jih imajo zasebni obrtni obrati v pogledu zahtev družbe do njih. Doslej so bili socialistični obrati v slabšem materialnem položaju kot privatni obrati. Poleg zasebnih in socialističnih obratov s: obstojali doslej še državni obrtni mojstri, ki pa po novi uredbi niso več predvideni. Zato se postavlja vprašanje, kako obdržati državne obrtne mojstre v socialističnem sektorju. Da bi bili v tem pogledu stimulirani, je bilo doslej govora o tem, da bi šle plače državnih obrtnih mojstrov v obračunske plačne sklade, drugič, da se jim nudi udeležba na ustvarjenem dobičku, tretjič, da se jim zagotovi stalnost zaposlitve v obratu in četrtič, da se jim zagotovi pokojnina. Da bi v vprašanju udeležbe na dobičku ne kršili načela družbenega upravljanja, je biio govora o tem, da bi dobiček, ki bi ga dobil obrtni mojster, šel na breme tistega dela dobička, ki pripada MLO. Poudariti pa je treba, da so to šele predlogi in dokončno o tem še ni ničesar sklenjenega. Vprašanje: A!i so znaki, da pripravljajo podjetja za drugo leto realnejše plane? Odgovor: Predlog družbenega plana za prihodnje leto predvideva povečanje vrednosti proizvodnje za 25% napram 1953: letu in za 17°/» napram 1954. letu. Povečanje fizičnega obsega pa se predvideva napram 1953. letu za 36%. Povečanje produktivnost glede rta vrednost proizvodnje na enega zaposlenega se predvideva za 5.5°/°. V splošnem so podjetja dobro planirala in velja to predvsem za kovinsko in elektroindustrijo. Povečanje produktivnosti v kovinski industriji se predvideva v primerjavi z 1953. letom za 24°/°, pri elektroindustriji pa je ta odstotek še večji. Povečanje delovne sile pa je predvideno v primeri z 1952. letom za 53% in se opaža, da precej podjetij predvideva večje povečanje zaposlene delovne sile, kot pa povečanje proizvodnje. S takimi plani se gospodarski svet ne bo strinjal. Za izvoz se po predlogu predvideva 200% povečanje napram 1953. letu in 100-odstot-no napram 1954. letu. Gradbeništvo predvideva prenizek plan, v prometu pa še bo zaradi določenih problemov -kapaciteta v bodočem letu znižala. (Tu gre za cestni in lokalni premet.) Vprašanje: Ali investicijski sklad zadostuje za vse potrebe podjetij? Odgovor: Investicijski sklad ne zadošča za potrebe podjetij, kajti prošenj za investicijske kredite je bilo vloženih za skoro 2 milijardi dinarjev. Vprašanje: Kakgni so dosedanji rezultati dela iniciativnega odbora OLO Ljubljana-oko- SAH DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLADINCE lica in MLO Ljubljana za ustanovitev okrajne skupnosti komun in ljubljanske komune? Odgovor: Na sejah obeh ljudskih odborov je bil izvoljen iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za temeljito razpravo v ljudskih odborih o komunah na ljubljanskem področju. Iniciativni odbor se je sestal in je glede na naloge, ki so pred njim osnoval tri sekcije. Ena sekcija ima nalogo pripraviti statut skupnosti komun in statute komun. Druga sekcija je prevzela skrb za probleme or-ganizacijsko-teritorialne narave, tretja pa skrb za kadrovska vprašanja. Vse tri sekoije delajo s polno paro. Organizacij-sko-teritorialna sekcija je napredovala tako daleč, da bo lahko prihodnji teden dala svoje predloge. V petek se bo sestal iniciativni odbor, kateremu bo predložila osnovni koncept razdelitve tega teritorija na ko- mune. Iniciativni odbor bo nato' s tem konceptom prišel pred ljudske odbore in na podlagi tega koncepta se bo razvila razprava, ki se bo prenesla tudi na teren. Tudi komisija za statut je tako daleč s svojim delom, da lahko rečemo, da so osnovna, načelna vprašanja v zvezi s statutom razčiščena. Na seji iniciativnega odbora v petek bosta predložena že dva statuta — statut skupnosti komun in statut ljubljanske komune v ožjem smislu besede. Kadrovska komisija pa ima posebno delikaten posel in se bo nieno deio začelo pravzaprav šele takrat, ko bo izdelana organizacijska shema posameznih komun. Vprašanje: Kdaj predvidevate, da bodo zbori volivcev razpravljali o vprašanjih komun? Odgovor: Načelno smo se dogovorili, da bo to v drugi polovici novembra. Druga stvar pa je dejstvo, da dobra priprava in stvarno kvalitetno aeio zborov volivcev zavisi od predhodnega političnega pojasnjevanja vsebine komun. To delo opravljajo organizacije Socialistične zveze na terenu. ri rfor,^i£C® muTUiiJž CIEIC VODI SAM Celje. 16. okt. Včeraj Je bil prost dam. Odigrane so bile le prekinjene partije XII. ter še prejšnjih kol. Potem, ko je mojstrski kandidat Čirič iz Beograda v dopoldanskih urah premagal svojega največjega tekmeca Crepimška iz Maribora, popoldne pa v svoji drugi neodlgrani partij: premagal še Kneževiča iz Pančeva se je Čirič sam povzpel na čelo tabele z 10 točkami. Sledijo Crepinšek 9, Minič (Titograd) ter Vukčevič (Beograd) 8. Draksler (Celje) 7 in po) točke itd. M. B. V zaostali prvenstveni tekmi H. zvezne lige je Velež premagal Zenico 5:1 (3:1). Pivovarna »Union« v Ljubljani potrebuje za izdelavo Kvasa kot surovino melaso. Ze meseca junija t. I. se je povezala z dolgoletno dobaviteljico melase s kombinatom pre-hranbene industrije »Servo Mihalj« v Zrenjaninu, da bi si pravočasno zagotovila zadostne količine te surovine za gospodarsko leto 1954-55. Ze v avgustu pa je najavila omenjenemu kombinatu določeno količino, ki jo potrebuje, in sicer 1500 ton melase, obenem pa je prosila, da bi sklenila pogodbo za omenjeno količino, na kar je tovarna v Zrenjaninu tudi pristala. Kombinat v Zrenjaninu je član »Združenja industrije vrenja FLRJ«. To združenje je sklicalo v Osijeku dne 2. septembra 1954 sestanek predstavnikov vseh sladkornih tovarn, tovarn špirita in kvasa v naši državi. Navzoč je bil tudi predstavnik kombinata v Zrenjaninu. Na tem sestanku so se zastopniki sladkornih tovarn kot proizvajalci melase na eni strani in zastopniki špiritarn in kvašam na drugi strani sporazumeli o razdelilniku melase in njeni ceni. Dogovorjena je bila cena 14 din za kg in po tem razdelilniku se je kombinat v Zrenjaninu zavezal, da bo dobavil pivovarni »Union« 1900 ton melase. Ta dogovor je pravomoćno podpisal zastopnik tovarne v Zrenjaninu in ga je tudi pivovarna »Union« vzela za pravnov el javnega. Razlika 400 ton, za kolikor je bila količina večja od prvotno predlagane od strani pivovarne »Union«, naj bi šla v korist kvasarne v Mengšu pri Domžalah. Ko se je po sestanku v Osijeku vrnil direktor pivovarne »Union« domov, ga je dva dni nato telefonično poklical omenjeni zastopnik tovarne v Zrenjaninu šef komerciale Radko Djukič in mu javil, da on in njegovo podjetje ne pristaneta na ceno 14 din za kg melase, temveč da postavlja podjetje novo ceno 16 din za kilogram. Direktor »Uniona« se je začudil, kako je to mogoče spričo prej podpisanega dogovora. Toda Z-enjanin je vztrajal pri svoji zahtevi in direktor »Uniona«, ki je precenil položaj in so mu bile v spominu še zmešnjave glede dobav melase v preteklem letu, je zastopniku tovarne v Zre-njaninu izjavil, da pristane na povišano ceno melase 16 din za kg, in sicer za 1500 ton melase, obenem je zahteval od zastopnika naj mu takoj pošlje pogodbo v podpis. Zastopnik tovarne v Zrenjaninu je telefonično potrdil pristanek na povišano cerio in na dobavo 1500 ton melase ter da pošlje pogodbo. Takoj naslednji dan je tovarna v Zrenjaninu še enkrat telefonično klicala pivovarno »Union« in jo ponovno vprašala glede melase. Ob tej orili ki je pivovarna odgovorila, da velia dogovor, ki je bil prejšnji dan sklenjen telefonično med obema podjetjema. Pri tem je zastopnik pivovarne tudi zahteval, naj tovarna v Zrenjaninu takoj pošlje pogodbo za 7500 ton melase v podpis. Zastopnik tovarne v Zrenjaninu je nato izjavil, da je zadeva v redu. Po omenjenem telefonskem razgovoru je pivovarna »Union« zvedela, da so povzročili dobavitelji melase glede cene zmedo na trgu. Da je bilo temu tako, kaže tudi nova konferenca predstavnikov industrije »Združenja vrenja FLRJ«, ki je bila 22. sept 1954 v Beogradu Na tej konferenci so obravnavali stanje, ki so ga povzročile glede cene melase sladkorne tovarne, predvsem pa sladkorna tovarna v Zrenjaninu. Na tej konferenci so ugotovili, da je tovarna, v Zrenjaninu začela kršiti vse podpisane dogovore ter samovoljno dvigati ceno za melaso. Sklep navedene konference je bilo napotilo članom združenja, da naj s tovarnami sladkorja sklenejo pogodbe po novih cenah. Na tem sestanku so tudi vsi prisotni obsodili poslovanje tovarne v Zrenjaninu. Ko je prišel direktor pivovarne »Union« po konferenci v Beogradu nazaj v Ljubljano, je takoj poslal tovarni v Zrenjaninu telegram, s katerim je ponovno potrdil svoj telefonično dani pristanek na povišanje cene za melaso na 16 din za kg in za količino 1500 ton, in sicer 400 ton od tega za tovarno kvasa v Mengšu. Istočasno je tudi pismeno potrdil odposlani brzojav. Dne 25. sept. 1954 pa je pivovarna »Union« sprejela od tovarne v Zrenjaninu brzojavko naslednje vsebine: »Ra-spodela nevažeća stop na dva poziva niste odgovorili stop melase više nemamo.« In dne 27. septembra je pivovarna »Union« prejela od tovarne v Zrenjaninu dopis, s katerim ji omenjeno podjetje sporoča vsebino že navedenega telegrama ter pristavlja, da ji je žal, da pivovarna »Union« rta dva njena poziva ni dala pristanka za dobavo melase. Telegram kot dopis sta pivovarno »Union« seveda nemalo začudila, saj vse to, kar navaja tovarna v Zrenjaninu v dopisu in telegramu, kot je iz prej navedenega razvidno, ni res, in se seveda pivovarna, »Union« z njenim odgovorom ni mogla zadovoljiti. Saj je tovarni v Zrenjaninu že pred tem poslala tudi na račun za dobavo melase znesek 8 milijonov dinarjev s pozivom, naj ji začne surovino dobavljati. . Menimo, da ni treba posebej poudarjati, kako daleč je že prišla trgovska morala v poslovanju med nekaterimi našimi podjetji, kar je najlepše razvidno iz gornjega primera. Drugo vprašanje, ki se pri tem postavlja in ki je materialnega značaja pa je to, kako bo s proizvodnjo kvasa v Sloveniji, ker je pivovarna »Union« edina večja tovarna v Sloveniji, ki proizvaja kvas, kajti spričo razdelilnika in podpisane pogodbe v Osijeku z dne 2. septembra 1954 in no pogodbi in dogovoru o naknadnem povišanju cene pivo-varna »Union« ne bo mogla dobiti melase od nobene druge sladkorne tovarne, ker so vse melaso že oddale vo razdelilniku drugim podjetjem. J. DEVIZNI TESSI! Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 15. X. 1954 zaključki po naslednjih tečajih: Ameriški dolar 10SS.46 (108^.46, 1095,08, 265,03): angl. funt 3170 (3169,99. 3170, 277,34'; nemška marka 27000 (26749,84, 26850,99, 275,91): belg. frank - (2526.60. 2510.27, 318,38): franc, frank — (301,97. 301,97. 252,30): ki Ir. švic. frank 20450 (20449.90 , 2047;.98, 198,50); italijanska lira 193,70 (193 43. 193,88, 303.92); Lit STO 193 (193, 193, 302,03): holand. forint 23490.40 (23490.40, 23-490.40. 197.54); švedska krona — (16848,76. 16848.76. 190.54); eeipt. funt 2100 (2100, 2100. 143.77); obr. dolar Avstrija - (954,34, 054.91. 21S.30); obr. dolar Danska 815 (Sl5. v,5, t71.67); obr dolar Finska — (651, 651, 117); obr. dolar Norveška 665 (665, 665, 121.67): obr. dolar Grčija — (763, 767,41. 155.80): obr. dolar Tarči ja 665 (660,30. 663.43, 121,14): obr. dolar Izrael 666 (659.05, 666, 122): obr. dolar Brazilija 690 (680, 6^5,74. 128.58). Opomba- številke v okl«nsju pomenijo: 1. predhodni srednji tečaj: 2. srednji tečaj: 3. agio v °/o. Crtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi v. Ljubljani ni bilo zaključkov. Situacija: Promet srednji, največji zaključki v Lit., obr. dolarjih Turčija. Izrael in Brazilija davni nro-daialee Slovenita le«. T rubljena. Tečaji so se delno ustalili ali pa 1« malenkostno prekoračili novprečj* zadnjih srednjih tečajev. Povpraša* vanje je zopet močno narastlo. , -*■-■'te- si. 244. w IT. OKTOBRA 1954 ----------- It 7 SLOVENSKI P0R0CHVXLEC J Wfc 3 * NEHRU JEV1 POT NI BUJSKO Kongres v Marseilleu V političnem življenju Francije je letošnji kongres radikalno socialistične stranke, ki se je te dni začel v Marseillu, gotovo mnogo pomembnejši od dosedanjih. Kajti Men-dès-France, ki je član ta stranke s svojo politiko ni pridobil ugleda samo sebi, ampak tudi stranki. Tako kot je s svojo spretnostjo uspel zgladiti nesoglasja med poslanci različnih strank v skupščini ter za vse svoje mednarodne akcije dobil močno podporo francoskega parlamenta, je Mendès-France s svojim prizadevanjem v Bruslju in še bolj kasneje v Londonu uspel odpraviti tudi globoka nesoglasja, Tei so prav glede EOS obstojala v radikalno socialistični stranki. Tako je dovčerajšnji ogorčeni nasprotnik EOS, bivši predsednik vlade Eduard Daladier že ob začetku kongresa izrekel laskavo pohvalo predsedniku vlade in njegovi »mladi skupinu, ki da vodi Francijo z odločnostjo in naglico, ki je bila v državi že pozabljena. Tako, kakor je že v začetku kongresa prišlo do izraza strankino odobravanje mednarodne vladne politike, ki jo vodi Mendès-France, so dosedanji govorniki izrazili tudi svoje soglasje glede notranje, predvsem gospodarske politike in nadaljnjih Mendès-Franceovlh načrtov za izboljšanje gospodarskega in finančnega položaja države. Felix Gaillard je v svojem poročilu poudaril, da je Francija sedai prvič za 35°/o zvišala najvišjo raven proizvodnje, ki je bila dosežena leta 1929. Zvišanje najnižjih delavskih plač in drugi ukrepi, ki bodo sledili, pa bodo v kratkem za 12°.'» dvignili kupno moč prebivalstva. Edini črni oblak, ki sedaj lebdi nad ponovno doseženo enotnostjo stranke, je kandidatura Edvarda Daladiera za predsednika upravnega odbora stranke, za položaj, ki ga je doslej zavzemal Leon Mar-tinaud-Deplat. Čeprav je prav ta večkrat odkrito nasprotoval akciji predsednika vlade, sodijo, da bo Mendès-France vseeno posredoval, da bi ga kongres ponovno izvolil za predsednika, samo da bi se na ta način izognili ponovni ce-p ‘vi stranke, do katere bi lahko prišlo, če bi bil Marti-•naud-Deplat odstranjen s tega mesta. Ivstnjske volitvs Azija hoče živeti svoje lastno življenje N O ¥ I C E ¥ E I K I Predsednik indijske vlade v Rangunu — Pred odhodom je Nehru ponovno poudaril, da je mimo sožitje brez vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav edina možnost, da se izognemo vojni — Komentarji indijskega tiska Kalkuta, 16. okt. (Reuter). Indijski predsednik Nehru je danes odpotoval Iz Kalkute v Rangun na poti proti Pekingu, kjer bo imel razgovore s predsednikom kitajske vlade Ču En Lajem. Na letališču v Mlngaleju ga je prisrčno pozdravilo okrog 15.000 oseb, dobrodošlico pa mu je zaželel predsednik burmanske vlade 17 Nu. Med krajšim bivanjem v Rangunu bo Nehru gost burmanske vlade !n se bo srečal s predsednikom Burmanske unije dr. 17 Bajem. Jutri zjutraj bo odpotoval na Kitajsko. New Delhi, 16. okt. (Tanjug), čeprav je imenoval svoje potovanje na Kitajsko veliko dogodek leta, če ne celo stoletja, indijski predsednik Nehru sinoči v Kalkuti ni hotel povedati kaj nadrobnejšega o vsebini razgovorov, ki jih bo imel v Pekingu. »Grem na Kitajsko, ne da bi imel določen načrt,« je izjavil in pripomnil, da bo »nadaljeval razgovore, ki so se začeli v Delhiju za poglobitev razumevanja med dvema velikima azijskima državama.« Nehru je ponovno poudaril, da Propagandna stran gospodarske pomoči Trstu Od 32 milijard, ki jih obljublja italijanska vlada, je velik del samo vračanje posojil iz Marshallovega fonda, kar je že tako tržaška last Trst, 16. okt. (Po tel.) Odkar je italijanska vlada uradno objavila sklepe, ki naj pomagajo k »poživljenju dejavnosti tržaškega gospodarstva«, je to začel propagandno izrabljati ves italijanski, vladi naklonjen tisk. Trstu obljubljene milijarde, s katerimi prihaja Italija v Trst, niso naredile na javnost tistega učinka, kot so ga pričakovali, zlasti še, ko se je pokazalo, da je v obljubljenih milijardah več demagogije, kot dejanske pomoči. Uradno poročilo italijanske vlade govori o ustanovitvi skladov za pospešitev tržaškega gospodarstva, v katerega vključuje predvsem vsa razpoložljiva sredstva vračila kapitala in obresti iz fondov Marshallovega načrta (ERP) in to je denarja, ki je bil posojen raznim industrijam in je že itak tržaška last. Skupno gre za vračilo 32 milijard lir. Ta denar bodo uporabili pred- Večerja v čast Van Kleifensu New York, 16. okt. (AFP). Združenje novinarjev, akreditiranih pri Združenih narodih, je sinoči priredilo večerjo v čast predsedniku Generalne Danes bo nad dva in pol milijona avstrijskih volivcev in volivk volilo nove deželne zbore in nove občinske odbore na Dunaju, v Nižji Avstriji, Salzburgu in Vorarlbergu, medtem ko bodo nove občinske volitve v Burgenlandu konec meseca novembra. Danes bodo nove deželne in občinske volitve v štirih od skupnih 9 avstrijskih dežel. V vseh deželah Avstrije deželnozborske in občinske volitve še nikdar niso bile ob istem času, ker hočejo z volitvami v posameznih deželah volivcem še bolj vzbuditi zanimanje za deželne in krajevne razmere, ločeno od problemov zvezne republike, ki so v ospredju pri parlamentarnih volitvah.» Pri današnjih volitvah bodo tekmovale za mandate štiri stranke, glavni boj pa bo med socialistično in Ljudsko stranko, ki tvorita vladno koalicijo, volilni uspehi tako imenovane »Zveze neodvisnih^ in kominformovcev, ki nastopajo pod imenom ljudske opozicije, pa ne bodo važni. Ko so bile razpisane sedanje volitve, je ena struja ljudske stranke nameravala preusmeriti volitve v nekakšno meščansko fronto proti socialistom. Druga, močnejša struja, pa je to preprečila, kajti ljudska stranka je že nekajkrat imela slabe izkušnje s svojimi volilnimi zvezami z neodvisnimi, ki so zatočišče nekdanjih nacistov. Današnje volitve torej ne bodo vplivale na vladno koalicijo, bodo pa v neki meri še vedno važne kot >harometrske volitve«, kakor so to večkrat poudarjali agitatorji ljudske stranke. V Nižji Avstriji naj bi prišel ta »barometer« predvsem do veljave. Ljudska stranka je namreč že pri zadnjih parlamentarnih volitvah leta 1953 prvič v Nižji Avstriji izgubila svojo absolutno večino ter je obdržala samo še 48.5 % glasov, medtem ko je za socialiste glasovalo nad 40 % volilnih udeležencev. Tudi na Dunaju se je odstotek glasov za ljudsko stranko od leta 1945 do parlamentarnih volitev 1953 precej znižal in če se bo znižal tudi pri teh volitvah, potem ljudska stranka ne bo imela več svojega podpredsednika v dunajskem mestnem svetu. Najmanj upanja na kakršen koli volilni uspeh imajo kominformov-ci s svojo ljudsko opozicijo, nihče pa tudi ne prič,’.kuje, da bi mogla svoje pozicije okrepiti »Zveza neodvisnih «. vsem za neproduktivna javna dela, kar bo nekoliko zmanjšalo brezposelnost. Izčrpano tržaško gospodarstvo pa se s tem ne bo okrepilo. Značilno je tudi, da so dodali 5 milijard lir za zemljiške melioracije, s čimer bodo omogočili naselitev italijanskih beguncev iz Istre, 4 milijarde pa za zidanje novega italijanskega naselja pri Domju. Pri teh investicijah gre za nadaljnje raznarodovanje slovenske zemlje, kar povzroča veliko zaskrbljenost med tržaškimi Slovenci. V gospodarskih krogih v Trstu so mnenja, da je osnovno vprašanje osamosvojitve tržaškega gospodarstva, do katere pa lahko pride samo z okrepitvijo produktivnih panog v Trstu, predvsem pomorstva in pristanišča. Ti dve panogi sta najmanj upoštevani v zadnjih sklepih italijanske vlade. Pozitivno pa ocenjujejo v Trstu izjavo ministra Martina, ki je dejal, da se Italija zanima v prvi vrsti za ureditev vprašanja tržaškega pristanišča in da bo kot predvideva memorandum, povabila na mednarodno konferenco vse države, katerih promet gravitira na Trst. Poleg Jugoslavije in Avstrije napoveduje udeležbo tudi nekaterih kom-informovskih držav, kot Češkoslovaške in Madžarske, ki sta zainteresirane na tržaškem pristanišču. S. Lenardič je »mirno sožitje brei vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav« edina možnost, da se izognemo vojni in popolnemu uničenju. Po njegovem prepričanju ima prednost v mednarodnih odnošajih vprašanje, kako preprečiti vojni spopad. Vsako politiko je treba ocenjevati po tem, koliko prispeva k tej ideji, je pribil Nehru. Na koncu je svetoval svetu, naj se sprijazni z velikimi spremembami, ki so se zgodile v Aziji. Dejstvo, da marsikomu te spremembe niso všeč, je dejal Nehru, ne bo prav nič spremenilo položaja, pač pa bo sleherna ovira, ki bi jo postavili razvoju Azije, Se bolj ntrdila zavest Azije in njeno odločnost, da hoče živeti svoje lastno življenje. Davišnji delhijski časopisi pozdravljajo pot indijskega predsednika Nehruja na Kitajsko in so soglasno mnenja, da je njegov obisk širšega pomena in se ne omejuje samo na idijsko-kitajske zveze. Nehru nedvomno nosi s seboj sporočila azijskih predsednikov vlad in njegovi razgovori naj bi prispevali k utrditvi zaupanja v Kitajsko tudi pri ostalih državah. »Nehruja sprem ja jo želje, skrbi in upanje vse jugovzhodne Azije, v kateri ima indijska zunanja politika velik pomen,« piše »Statesman«. Nehru je jasno povedal, piše »Indian Express«, .da kakor tudi ceni prijateljstvo Kitajske, ne sprejema slepo vsega, kar je kitajsko. Dobronamernost in mirno sožitje sta pojma, ki veljata za obe strani in za njuno uresničitev je potrebno, da tudi Kitajska opre svoje zveze z azijskimi državami na sprejemljivejšo podlago. Nehru je veliko storil za razumevanje Kitajske v Aziji. Toda če mu Peking ne bo pomagal zasidrati ta uspeh, ne bo mogel preprečiti razočaranja. Najvažnejša naloga Kitajske je, da prepriča Azijo o iskrenosti dobrohotnih izjav,« zaključuje časopis. V podobnem smislu piše tudi »Times of India«, ki omenja, da je naloga Nehruja prepričati Peking, da pomeni indijska nevtralna politika prav tako nevtralnost do blokov Zahoda kot nevtralnost do blokov proti Zahodu. Po drugi strani pa je dolžnost Pekinga, da prepriča Azijo, da razume mirno sožitje kot spoštovanje drugih. London. 16. oktobra — London« grozi nevarnost, da bo popolnoma odrezan od morja in paraliziran. Posadke remorkerjev in drugihh pristaniških ladij so zagrozile, da bodo začele stavkati, če se §elo» dajalci ne bodo sporazumeli s stavkajočimi pristaniškimi delavci. V kolikor te zahteve ne bodo izpopolnjene, se bo 23.000 delavcem pridružilo še 4500 mornarjev in London bo, poleg drugega, ostal B«z bencina in premoga za elektrarne in kurivo. S stavko pa so vrhu vsega zagrozili tudi pristanikši ài, lavci v Liverpoolu (okoli 17.000 ljudi) kar bi verjetno pritegnilo še pristaniške delavce v vseh ostalih britanskih * ' * * ’ ’ 3 ' :i ’ " ‘ .--—i u-t .« Čezurn se bo zato, _ _ doki, ki so siefé« med najbolj živahnimi na svetu. PBED KONFERENCO DEVETIH V PARIZU Posarskf oreh bo najtrši V Parizu pripisujejo nenavadno velik pomen sestanku med Mendes-Franceom in Adenauerjem, ki bo v torek in na katerem bosta oba državnika proučila vprašanje Posarja ter govorila o morebitni skupni proizvodnji najvažnejših vrst orožja Pariz, 16. okt. (Tanjug). V francoskih dobro poučenih krogih trdijo, da bo prišlo do prvih stikov v zvezi s pariškimi konferencami že v torek, ko se bosta v ministrstvu za zunanje zadeve sešla francoski predsednik Pierre Mendès-France in zahodnonemški kancler dr. Adenauer. Pariški uradni krogi pripisujejo nenavadno velik pomen temu razgovoru, ker bosta državnika proučila vprašanje Posarja ter govorila o morebitni skupni proizvodnji najvažnejših vrst orožja. Ureditev posarskega vprašanja je zaenkrat še velika uganka. Francoski krogi so prepričani, da bo Adenauer privolil na sodelovanje v industriji orožja. Zmeda v londonskem prometu London, 16. oki. (Tanjug). Stavki šoferjev in sprevodnikov na londonskih avtobusih in trolejbusih s« je danes pridružilo še 5.000 ljudi, tako da je danes, četrti dan stavke, v stavki nad 20000 šoferjev in sprevodnikov. Danes v Lon- Oospodarski odnosi no dobri poti Van Kleffens skupščine Van Kleffensu. Na večerjo so prišli generalni sekretar OZN Dag Hammersk-joeld, vodje francoske, sovjetske, ameriške in britanske delegacije, predsedniki odborov Generalne skupščine in drugi. Trst, 16. okt. (Po tel.). S podpisom gospodarskega sporazuma je bil dokončno prebit zid, ki je onemogočal vse obsežnejše gospodarsko sodelovanje med Trstom in Jugoslavijo. Kot se je zvedelo so se dosedaj že vodili razgovori med predstavniki jugoslovanskih podjetij in predstavniki rafinerije Aquilla, tovarne strojev in drugih podjetij v Trstu za jugoslovanska naročila po sklenjenem gospodarskem sporazumu. V gospodarskih krogih izjavljajo, da bodo pogajanja v nekaj dneh ugodno zaključena. Poudariti je treba, da je prišlo do sklenitve sporazuma po dolgotrajnih naporih Jugoslavije, da bi tako prišlo tudi do obsežnejšega gospodarskega sodelovanja med tržaško industrijo in da so tudi ti zadnji razgovori rezultat teh naporov. Če lahko smatramo te razgovore samo za začetek, potem je mogoče upati, da bo v gospodarskih odnosin med Trstom in Jugoslavijo nastopilo novo obdobje. S. L. BENGAZI, 16. okt. (Reuter). — Predsednik libijskega senata Said Omar paša je danes odstopil. Namesto njega je imenovan Said Ali Adir. đonu ne vozi 4.000 avtobusov in trolejbusov, kar je skoraj polovica vseh, ki normalno vozijo v Londonu. Stavka je povzročila popolno zmedo v mestnem prometu. Vlada še ni posredovala v sporu med delodajalci in delojemalci glede plač in čezumega dela. Predsednik britanske vlade Winston Churchill je sklenil danes sklicati sejo vlade, ki bo premislila položaj, ki je nastal zaradi stavke pristaniških delavcev, ki še vedno traja. To bo v tem tednu že četrta seja britanske vlade-Kakor pravijo, se tudi na tej seji še ne bodo odločili za *o, da bi poklicali vojaške enote, ki naj bi zamenjale stavkujo-če na najvažnejših mestih. Predlog Mendèsa - Frances za zgraditev skupnih tovarn orožja, so v Bonnu sprejeli kot resno podlago za razgovore. V Parizu pa stalno poudarjajo zahtevo francoske narodne skupščine, da bi morali namreč vprašanje Posarja rešiti prej, preden bo organiziranih 12 nemških divizij in preden bo Zahodna Nemčija dobila suverenost. Zato so prepričani, da bo posarski problem v središču konference štirih — zastopnikov treh zahodnih sil in Zahodne Nemčije — ter konference ministrov devetih zahodnih držav. Hkrati so opazili rezerviranost tukajšnjih uradnih krogov glede sklepa zahodnonemške vlade, da bi za rešitev posarskega vprašanja predložili načrt socialnega demokrata Mommerja. Zahodna Nemčija hoče sedaj pravzaprav začasno ureditev tega vprašanja, se pravi ureditev do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo, ko naj bi določili tudi državne meje. Tako stališče pa utegne vzbuditi opozicijo v Quai d'Orsayu proti Mommerjevemu načrtu. Tudi holandski poslanec Van Natters je prispel v Pariz ia takoj začel razgovore, da bi sklepali o njegovem predlogu za rešitev posarskega vprašanja, ki pa je v nasprotju v Monimer-jevim in ga je bonnska vlada zavrnila. Politični krogi v Parizu pa upajo, da bosta Mendès-France in Adenauer proučila tudi načela, ki jih ne vsebuje niti Mommerjev niti Van Natte rso v načrt. Premestitve italijanskih funkcionarjev Trst, 16- okt. (Tanjug). V Trstu je bil objavljen sklep italijanske vlade, po katerem je dosedanji italijanski funkcionar v engloameriški vojaški1 upravi Giovanni Vitelli imenovan za prefekta mesta Rima. Njegov prvi sodelavec Adolfo Memmo, tudi visoki italijanski funkcionar v angloamerički vojaški upravi, ie imenovan za prefekta v Moden! Politični svetnik italijanske vlade pri generalu Wln-tertonu Fracassi, M je bil imenovan na to mesto pred ne* kaj meseci, bo postal italijaow ski veleposlanik v Madridu. Papagos v Španiji Madrid, 16. okt. (Reuter). Predsednik grške vlade maršal Papagos je danes prispel v Barcelono, kjer ga je sprejel španski minister za zunanje zadeve Artajo. Jutri bo grški predsednik odpotoval v Madrid, kjer bo ostal šest dni. TELEGRAMI NEW YORK, 16. okt. (Reuter). Silovit orkan, ki je včeraj divjal na ameriški atlantski obali, je povzročil smrt 33 ljudi in milijone dolarjev škode. Danes je zajel jezero Ontario v Kanadi. « CASABLANCA, 16. okt. (AFP). Poročajo, da je neznan človek davi ustrelil Een hadži Taida, šejka Setata. Napadalec je zbežal. Konec McCar Volilna kampanja v ZDA dobiva obseg, kakršnega še menda dosedaj ni bilo. Vanjo sta posegla celo oba voditelja glavnih strank — Eisenhower in Stevenson. V tej kampanji pa manjka ime, ki ga je bilo do pred nekaj tedni slišati na vsakem koraku, ne samo v ZDA, ampak tudi po vsem svetu. Gre ze senatorja iz Wi-scosina Josepha McCarthyja. Pravijo, da sedi mož v Washing-tonu in se pripravlja na bitko, ki ga čaka borih šest dni po volitvah. Ne glede na izid volitev, bo senat 8. novembra razpravljal o priporočilih tako imenovanega Watkinsovega odbora, ki je več tednov raziskoval pritožbe proti McCarthyju v zvezi z njegovo dejavnostjo, ko je bil še predsednik zloglasnega senatnega odbora za raziskovanje protiameriške dejavnosti. Pred dobrim mesecem dni, ko je še zasedal kongres, je namreč senator Flanders vložil proti McCarthyju pritožbo in predlagal, naj ga senat zaradi njegovih dejanj javno obsodi. Obtožil ga je sledečih stvari: senator McCarthy je omalovaževal senat; žalil je generala Zwickerja; žalil je posamezne senatorje; pregovarjal je državne uslužbence, naj mu izročajo zaupne dokumente; te zaupne dokumente je protizakonito uporabljal. Zasliševanja so, kot že rečeno, trajala več tednov, pri čemer so bila v sredini političnih dogodkov v ZDA. Vsak dan jih je poslušalo in videlo po televiziji več milijonov ljudi, in kmalu se je začelo javno mnenje obračati proti senatorju. Njegovi žolčni izbruhi ' in motenje poteka zasliševanj na eni strani, na drugi strani pa trezno in neosebno vodenje zasliševanj od članov odbora — v njem so bili trije demokrati in trije republikanci — so glavni razlogi, da si je senator McCarthy verjetno sam uničil kariero. Kajti če ga senat javno obsodi, bo to pomenilo konec njegovega političnega življenja. Posebni senatno odbor je vse obtožbe skrbno proučil, nato pa je izdal sporočilo, v katerem priporoča, naj senat javno graja McCarthyja zaradi prvih dveh obtožb, in sicer, da je omalovaževal senat in žalil generala Zwickerja. Toda tudi odstavki, ki govorijo o obtožbah, zaradi katerih se senatorju se bo treba zagovarjati, so za njega porazni. V zvezi z dokumenti je odbor ugotovil, da je MaCarthy napravil hudo napako in se izkazal kot človek, ki ne pozna odgovornosti. Njegovi napadi na ostale senatorje so bili »neopravičljivi«, vendar ga odbor ne obsoja, ker jih ni napadal kot člane kongresa. Kakor koli že, obe prvi priporočili zadostujeta. Se več, opazovalci in komentatorji, ki poznajo razifiere v Washington!!, Kako je, če se človek ajame v svojo lastno mrežo. ■. so mnenja, da bo senat res obsodil McCaruthyja in mu s tem skoraj gotovo onemogočil nadaljnje politično delovanje. V primeru, da bodo zmagali demokrati, McCarthy po vseh svojih navdih nanje ne more pričakovati milosti. Obtožil j^h je (med (Jrugim) nič manj kot veleizdaje, ki naj bi bila trajala vseh dvajset let, ko so bili na vladi. Glede republikancev pa pravijo, da so sami izbrali Wat-kinsov odbor in da sedaj prav gotovo ne bodo odklonili njegovih priporočil. Bpleg tega je znano, da je Eisenhower odločno proti McCarthyju in zato tudi precejšnje število senatorjev. McCarthyja bodo podprli le nekateri najzvestejši izmed njegovih pristašev, le-teh pa bo, pravijo opazovalci, premalo. McCarthyjeve dejavnosti je torej konec. Tudi če ga senat ne obsodi, predstavlja namreč izid preiskave tako hude obtožbe, da preko njih ne bodo mogli iti niti vplivni krogi, ki ga podpirajo, ne da bi si škodovali mnogo bolj kot je McCarthy zanje vreden. Drug problem, ki ga poznavalci ameriškega notranje političnega položaja že dolgo ločijo od McCarthyja, pa Je mccarthyzem. McCarthyjeva histerična gonja proti vsemu, kar je naprednega, je namreč okužila precejšnje število ljudi, ki sedaj delujejo popolnoma samostojno. Prav na podlagi te množične histerije je izšel nedavno zakon o prepovedi KP ZDA, ki se močno bije z načeli ameriške demokracije, kakor jo Američani preradi tolmačijo. Dejstvo je, da še vedno odpuščajo ' profesorje, ki niso storili drugega, kot da so napisali članek o UNESCO in podobno. Če predstavlja verjetni padec McCarthyja tudi konec žalostnih pojavov te vrste, pa bo pokazala prihodnost. NEW DELHf, 16. okt. (Tanjug). Gospodarska delegacija Vzhodne Nemčije je v New Delhiju sklenila trgovinski sporazum o enoletni trgovinski zamenjavi z Indijo. Vzhodna Nemčija bo v Indiji kupovala čaj, kavo, tobak in razne rude, v Indijo pa bo izvažala industrijsko opremo, stroje in -kemikalije. KAIRO, 16. okt. (Reuter). Egiptovski minister za nacionalno orientacijo major Šalah Salem Je odvzel dovoljenje egiptovski časopisni agenciji Mana, ki je dobivala subvencije od vlade. Zastopnik ministrstva za . nacionalno orientacijo je izjavil, da Je bil major Salem že nekaj časa nezadovoljen s poročili agencije iz Kartuma. Končno je agencijo prepovedal, ker mu Je »pripisov»« la govor, ki ga nikoli ni imel«. Aman. 16. okt. (AFP). Davi so se v Jordanu začele splošne volitve. Policijski oddelki križarijo po nli-cah. da bi skrbeli za red in nadzirali ceste ter preprečili množične prehode volivcev iz eneca okraja v dragega. Samo pooblaščene osebe smejo obiskovati posamezne kraje. Navzlic tem ukrepom pa so tujce, zlasti zastopnike ameriške pomoči v Jordana opozorili, naj ne odhajajo iz svojih prebivališč. Bonn. 16. okt. (.AFP). V zahodno-nemških uradnih virih so sporočili, dB so strokovnjaki visokih komisij treh zahodnih okupacijskih sil in federalne vlade dal končali delo v zvezi z odpravo okn-meijakega statuta v Zahodni Nemčiji. •••• «•**••••• • «••«•aaft «•»«•« R A Z H» a S l Okrajni zdravstveni dom v Kopra potrebuje za novo j osnovana mesta na svojem področju naslednje zdrav- | stveno osebje: ZDRAVNIKA splošne prakse za vodjo zdravstvene postaje v Dekanih. ZDRAVNIKA splošne prakse za mestno ambulanto v Izoli. ZDRAVNIKA splošne prakse za centralno ambulanto v Kopru. SANITARNEGA TEHNIKA za higiensko postajo v Kopru. SANITARNEGA TEHNIKA za mesto Piran. MEDICINSKO SESTRO za zdravst. postajo v Dekanih. MEDICINSKO SESTRO za pomožno zdravstveno po- ' stajo v Marezigah. STOMATOLOGA za zobno ambulanto v Izoli ZOBARJA za zobno ambulanto v Izoli DVA ZOBARJA za zobno ambulanto v Piranu. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Izoli ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Piranu. DVE ZOBNI INŠTRUMENTARKI za zobno ambulanto v Izoli DVE ZOBNI INŠTRUMENTARKI za zobno ambulanto v Piranu. PEDIATRA za Solài dispanzer, oziroma zdravnika splošne prakse, ki bi imel možnost specializacije v otroški bolnišnici v Kopru. BABICO za Koper okolica. BABICO za Škofije. MEDICINSKEGA LABORANTA za centralno ambulanto v Kopru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — K prošnji je treba priložiti življenjepis. ! str* Z SLOVENSKI POHOCEVÄLEC | gj, 244._oktobra 1951 Vpisali so se, toda... 1320 novincev na ljubljanskih visokih šolah in akademijah — Precej jih je prišlo s srednjih strokovnih šol — Ljubljana ima 6000 študentov — Pomanjkanje prostorov, velika ovira pri študiju — Novo prirodoslovno-lilozoisko fakulteto bomo zgradili ! Hodniki in učilnice ljubljanske univerze so zaživeli. Nova generacija je prišla z gimnazij in srednjih strokovnih žol v skrivnostni hram učenosti. Stari študenti se tudi že zbirajo. Doba izpitov je tu in predavanja so se že začela. Mnogo novega naraščaja je dobila letos univerza. Prvi podatki, ki smo jih uspeli zbrati o vpisu, nam to že zgovorno govorijo. Približno 1320 novincev se je v novem šolskem letu vpisalo na ljubljanski univerzi, visokih šolah in akademijah. Tako ima sedaj Ljubljana okrog 6000 študentov. Na katere fakultete pa je bil letos največji naval? Največ naraščaja je dobila Tehnična visoka šola (600), sledi ji Filozofska fakulteta z 233 novovpisanimi študentu Vseh vpisanih pa je tu zaenkrat 876, toda vpis še niso zaključili. Na medicinski visoki šoli se je vpisalo okrog 200 študentov. Na agronomski fakulteti 1C7 novincev, od teh je prišlo 88 iz srednjih kmetijskih in strokovnih šol. Na prirodoslovno - matematični fakulteti se je vpisalo 113 študentov v prvi semester, vseh vpisanih pa imajo tu doslej 437, poleg tega pa ima ta fakulteta še 263 absolventov, od teh jih je največ iz letnika 1353-54. Na akademiji za glasbo so letos vpisali 29 novincev, vseh študentov pa imajo okrog 100. Na akademiji za upodabljajočo umetnost se je prijavilo k sprejemnim izpitom 21 novincev, med tem ko se je v starejše letnike doslej vpisalo 49 študentov. Najmanj naraščaja pa je debila letos igralska akademija in sicer 13 novih študentov. Teda vpis še ni zaključen. Kot srno že omenili, se je na tehnični visoki šoli vpisalo 690 novincev, 200 pa jih še čaka na vpis, ker morajo prej opraviti še pogojne izpite. Mnogo novincev je prišlo na tehniko s srednje strokovnih šol, računajo, da je teh okrog dve tretjini. Na tehničnih visokih šolah je največji naval na elektrotehnični fakulteti (143 novovpisanih) nato sledita strojna in kemija po 127, in gradbena fakulteta z 91 novimi slušatelji. Ffsdavnnjo v izmenah Tako so se vpisali novi in stari študentje. Vpisali že, toda kako bodo študirali? Ob tem pa bi moral človek postaviti velik, velik vprašaj. Ob precejšnjem vpisu novincev na naše visoke šole se postavlja spet vprašanje predavalnic in laboratorijev, ki postaja iz leta v leto vedno bolj pereče. Obiskal sem nekaj fakultet in se zanimal za ta vprašanja. Začnimo kar s tehnično visoko šolo. Njen rektor dr. ing. Kuhelj mi je pojasnil, da je pri njih kljub gradnji več novih stavb in modemih inštitutov še za nekatere fakultete vedno izredno pereče vprašanje prostorov. Elektrotehnična fakulteta se še vedno stiska v mali baraki in tudi za splošne predmete, ki jih poslušajo študentje z več fakultet skupaj (tudi pio 300 ljudi naenkrat) nimajo predavalnic. Tako morajo na kemiji ista predavanja poslušati v treh izmenah, arhitekti imajo predavalnico za 39 ljudi, letos pia je vseh novovpisanih 68. Na vprašanje, kako mislijo rešiti ta problem, mi je tov. rektor prijazno pojasnil: Najvažnejše je, da dogradimo tiste objekte, ki so že v gradnji. Če bomo popolnoma dogradili metalurško fakulteto, bo ta lahko s svojimi prostori delno pomagala tudi drugim. Tudi na strojni fakulteti se bodo izkopali iz stiske, če bodo dogradili vse laboratorije. Mnogo ty. si tudi pomagali, če bi dobili veliko nedograjeno dvorano pri Inštitutu za električno gospodarstvo. Z dograditvijo nekaj dodatnih prostorov okrog nje bi bilo rešeno vprašanje elektro-tehnične fakultete. Edina rešitev je gradnja nove fakultete »Za filozofsko fh prirodo-slovno-matematičrio fakulteto ni drugega izhoda kot gradnja novega skupnega poslopja.« Tako so mi te dni zatrjevali vsi, ki sem jih obiskal na naši univerzi; od rektorja do posameznih profesorjev. Na obisku na univerzi, njenih fakultetah in v njihovih seminarjih ter inštitutih sem se povsod srečal z borbo za izkoriščanje vsakega najmanjšega prostorčka. Najteže je s tem na Prirodoslovno-matematični fakulteti, kjer se študij predvsem odvija po laboratorijih. Ti pa so tesni in tako morajo profesorji prirejati tudi po osemkrat iste vaje, da lahko pridejo na vrsto vsi študenti. Filozofska fakulteta je tudi stisnjena v treh zgradbah, univerzitetnem poslopju, univerzitetni knjižnici in v I. državni gimnaziji. Toda do nekaterih seminarjev se človek že kar težko prebije. Hodniki so natrpani s knjigami in raznimi učnim: pripomočki. Posamezni seminarji pa nimajo niti svojih prostorov. Na Filozofski fakulteti danes ni več pravih seminarjev, kjer bi študentje lahko v miru študirali ob pomoči asistentov in profesorjev. Prostori so premajhni in služijo za predavanja in seminarje, v mnogih primerih pa tudi kot edini prostor profesorju. Tako sem našeh celo po pet profesorjev stisnjene v enem prostoru. Tehnične visoke šole in akademija znanosti so po osvoboditvi dobile več velikih novih stavb. Medtem ko so fakultete univerze le malo povečale svoje prostore, se je število študentov tudi tu potrojilo. Saj imata danes filozofska in prirodoslovno-matematična fakulteta skupaj okrog 1500 slušateljev. Zaradi vsega, kar sem že naštel, sta se odločili prirodoslovno-matematična in filozofska fakulteta, ki imata danes skupaj okrc-g 1500 slušateljev, za gradnjo nove stavbe za obe fakulteti skupaj. Od zamisli so storili tudi že korak dalje in sedai so gradbene priprave že v drugi fazi. Izdelan je idejni načrt lepe monumentalne zgradbe, ki ho stala ob Aškerčevi cesti nasproti srednje tehnične šole. Imela bo štiri nadstropja in visoko prostorno pritličje. Vsaka fakulteta bo imela svojo polovico stavbe. Kleti bodo izkoristili za fotolaboratorije, skladišča, zoološki akvarij ••••■••• • •••*•» «a» •»•••• ; • ; KUPIMO dobro ohranjeno • ; stružnico ? ■ dolž. od 1000 do 2000 mm j ; na j večji premer 400 mm | • ter ? * © i skobelni stroj ? ? z delovno dolžino 350 do • • 400 mm. Ponudbe poslati \ ! INSTALACIJA j • Ljubljana — Slomškova 4 * • ? ••»•••••» • • ; Gozdno gospodarstvo * j Kranj proda 3-tonski ! 1 TOVORNI AVTO • • »Opel-Blitz«. Informacije ? i in ogled pri Transportnem • i odseku G. G. Kranj, i j Stražišče, teL 472. i delovnih ljudi ki se zbira okrog delavskih društev, opravičeno pričakuje, da jim bodo slednja pomagala pri njih. izobraževanju in prvsvetljeva-nju, ki je delovnim ljudem danes, ko opravljajo sami vsa družbena opravila, ko je v veliki meri odvisen od njih lastnih delovnih veščin in spretnosti njihov življenski položaj in ko sami urejajo temeljne osnove pravemu social. sožitju v našem družbenem življenju, potreben enako kot vsakdanji kruh. Že bežen pregled dosedaj opravljenih občnih zborov delavskih društev in na njih povedanih poročil dovolj zgovorno priča, da so »Svobode« v teh prvih dveh letih svojega obstoja temeljito razvile in da se v dobri meri zavedajo svojega družbenega poslanstva. »Svobode« dobivajo že zelo izklesano pogodbo• V njih se je zbralo dobršno število zelo požrtvovalnih m agilnih prosvetnih delavcev, najrazličnejših stopenj izobraženosti. Nenehno priča, da 'so »Svobode« v teh okrog društva. Neprestano se širi društtvena dejavnost na najrazličnejša področja izobraževanj a in prosvetljevanja. V programih, s katerimi se delavska društva predstavljajo javnosti, se vse bolj jasno kaže izrazito napredna noia. Seveda obstajajo tudi posamezna društva, ki se iz najrazličnejših vzrokov niso uspela še prav postaviti na lastne noge- Toda, ta so daleč v manjšini. Ker obstoja precej društev, tei zelo lepo napredujejo, imamo tudi polno jamstvo, da bodo tudi ostala društva napredovala, saj imajo v dobrih društvih lepe vzornike in saj je v vseh društvih dobršno število prosvetnih aktivistov, ki resno žele, da bi društvo napredovalo in ki ne varčujejo s svojimi silami pri društvenem delu. Prav tako je res, da v programih posameznih društev najdemo, tako v idejnem pogledu kot v pogledu izvedbe posameznih del, še marsikaj, s čimer ne moremo biti zadovoljni. Toda, nastane vprašan je ali so te slabosti odraz idejne 'nezrelosti društvenih vodstev in ali so odraz primitivističnega pojmovanja prosvetnega delovanja? Menim, da bi bili krivični, če bi tako presodili vzroke slabosti, ki jih še srečujemo v programih delavskih prosvetnih društev. Morda je le v majhni meri mogoče trditi, da sta idejna nezrelost in primi-tivistično pojmovanje prosvetnega dela vzrok omenjenim slabostim. V veliki večini primerov pa so vzroki povsem drugje. Ti so zlasti praktične prirode. Torej taki, ki se dajo s primerno družbeno pomočjo in skrbjo kaj hitro odstraniti. V mnogih primerih je vzrok slabemu izboru del razmeroma skromen izbor del, ki jih imajo društva v svojih knjižnicah oziroma, ki jih je mogoče dobiti v kraju. kjer društvo deluje. Temu je mogoče odpomoči samo, če posvetimo res prvenstveno pozornost ljudskim knjižnicam, ki naj bodo predvsem opremljene s tistim čtivom, ki je nujno potrebno za neposredno delovanje društva. Drug vzrok slabostim v programih delavskih društev je iskati še vedno v prešibki * I i tt strokovni pomoči, ki jo dobivajo društva od zunaj. Tudi tej stvari se da hitro odpomoči. Saj je na eni strani v strokovnih združenj kulturnih delavcev raznih panog dejavnosti velika pripraljenost pomagati delavskim društvom, z druge strani pa je v delavskih društvih naravnost glad po taki pomoči. Treba bo samo poskrbeti za to. da se prvi in drugi češče najdejo in da skupaj razmotre, kje in kaj bi se dalo pomagati. Zaenkrat je najobčutljivejša, lahko bi celo dejali najbolj nedognana in neizvedena izor braževalna dejavnost delarjr skih prosvetnih društev, dasi imajo društva na tem področju poglavitno družbeno poslanstvo. Krivični bi bili, če bi trdili, da društva zanemarjajo izobraževalno delo■ Prav tako bi bili krivični, če bi trdili, da izobraževalna dela ni v delavskih društvih. Toda, če dosedanje delo primerjamo s notrebami, ki obstajajo, potem moramo reči, da doslej delavska društva niso bila še kos svoji nalogi. Predvsem bo treba preiti od občasnih predavanj, ki trenutno prevladujejo in ki jih je tudi v bodoče treba skrbno negovati, tudi na sistematično izobraževalno delo, morda v obliki nekih večernih delavskih šol. Z vsebinske strani je občutno zapostavljeno v društvih obravnavanje sodobnih tehničnih vprašanj in obravnavanje sodobnih kulturnih vprašanj, ki ne zadevajo samo delokroga društva, ampak še celotno javnost. Ob koncu teh misli morda samo še eno. Kdor ima pr.li-.to Zasledovati dejavnost delavskih prosvetnih društev, temu se nehate vsili občutek da se v našem periodičnem tisku in v kulturnih revijah premalo posveča pozornosti delovanju delavskih prosvetnih društev. Marsikdaj je na ta način naša širša javnost prikrajšana za res lepe sivari, ki jih dosežejo v svojem prosvetnem delovanju delavska društva. Toaa še važnejše, kot je količina poročil, razprav, študij, kritik, ki se o delu delavskih društev javljajo v :■ iaši publicistiki in ki je v velikem nesorazmerju s količino dejansko opravljenega dela pa je marsikdaj način obravnave kulturnih prizadevanj delavskih društev. Zvečine sodijo poročila o delovanju delavskih društev v zvrst informacij, krrf istovih zapitkov, mnogo manj pa je resnih studii, analiz in podobno o delu đ'uštev. ki bi vsekakor občutno lahko korist.le splošnim prizadevanjem delavcev in bi jim pomagale pri premagovanju nebrojnih težav. Na to stran publicističnega obravnavanja prosvetne dejavnosti delavskih društev ;e vredno opozori«), kot smo dejali že prej zlasti zate, ker vendar ni vseeno, kakšne plodove oorode -iemali napori ti-sočev amaterjev in s kakšnimi kulturnimi prireditvami ter ' predavanji in podobno se predstavljajo delavska društva stotisočem delovnih ljudi. O vseh teh stvareh in še o mnogočem drugem ra zpre c1 '-a. glavni odbor, ki zaseda v Mariboru. O zaključkih tega zasedanja bo vsekakor vredno še kaj spregovori*i in napisati še kakšno misel. Homan Albreht Zopet laskav sispeis jugoslovanskih pevcev V Ženevi ob švicarsko-franco-ski meji se je tudi letos vršil že tradicionalni mednarodni konkurz mladih glasbenih umetnikov. Po svoji visoki ravni in odlični organizaciji pomeni pravcato revijo najtalemtirainejših novincev na koncertnem in opernem polju. Letos je bilo tekmovanje razpisano za klavir, violino, solistično petje, flauto in pihalne ansamble. Trajalo je od 21. septembra do prvih dni oktobra. Redno se ga udeležujejo najodličnejši mladi jugoslovanski glasbeniki, ki uživajo posebno s svojimi lepimi glasovi kljub najtežji svetovni konkurenci med ženevsko festivalsko publiko že izdaten reno-tné. — 2iiija je bila tudi letos sestavljena iz razgledanih glasbenikov. ki uživajo v glasbenem svetu svetovni sloves. Med nj imi so bili n. pr.: za pevski oddelek Senda Erd. Lotte Schöne, Fernando Carpi, Alberto Erede, Peter Maag in drugi. Tej žiriji se je javilo v pevskem delu tekmovanja 105 kandidatov, 75 žensk in 30 moških. Prvi, širši del tekmovanja se vrši vedno v prazni dvorani; žirija je za zaveso In ne vidi nastopajočega. Drugi, ožji del tekmovanja, h kateremu so tokrat pripustili doslej rekordno število zmožnih pevcev, namreč 25 kandidatk in 10 kandidatov, se vrši javno, to je pred občinstvom v obliki koncertnega nastopa in ob snemanju radia. Komisija je določila .za vsako grupo po dve denarni nagradi in štiri kolajne (prix). V moški grupi si je priboril prvo nagrado mladi basist beograjske opere. Dušan Popovič, ki je presenetil z izvrstnim glasovnim materialom, izrazito muzikalnost; o in samozavestnim nastopom. Kolajno si je pridobil tudi Rudi Šute j, k: študira v inozemstvu. Med najboljše pevke, kjer je bila konkurenca najostrej-ša, se je povzpela mezzosopranistka S. Drakslerje va in prejela priznanje žirije v obliki kolajne. Dobila je hkrati povabilo za samostojen koncert v ženevski ra-.dio-postaji in povabilo za nas.op v bonnski operi. Vsi tekmovalci ženevskega kon-kurza so bili ened svojim Vanjem v Svici gosti na slavnostnem sprejemu ženevskega župana. Jugoslovanske kandidate vzdržujejo med tekmovanjem švicarske oblasti, ki s tem izkazujejo napredku naše mlade kulture zelo veliko uslugo. Vzhodno-evropske države se tekmovanja doslej še niso udeležile. K-baVo temu kaže pregled • uspehov na letošnjem tekmovanju zanimivo sliko o tem, kje je najti naj lepše in za umetniško oblikovanje najprimernejše glasove, v ožji konkurz so se povzpeli: iz Nemčije 2, iz Švice 4, iz Anglije 2, iz Južne Afrike. Mehike, Filipinov in Avstralije po 1 iz USA 3. iz Francije 2. iz Italije 5, iz Holandske 2. iz Finske 2. iz Avstrije 6 (cd teh so tri imena iz razlito slovanska), iz Jugoslavije 3 'pevci. Če upoštevamo. da se iz Jugoslavije udeležujejo tekmovanja le redki izr-branci. ki običajno zelo častno zastopajo svojo domovino, je tudi njih letošnji uspeh prav pomena ben. p. s, , Brez zdravnika ni bolnišnice naprej ali nazaj? *7 -J.-!_ _ _ ._. _ nncloH eli e cnnrn^lnm M «» »n ncnvVaml tn nopnctnlilihnn^tiO! Veliko pomanjkanje kadrov v psihiatrični službi Pred nekaj dnevi je imela komisija za psihiatrično dužbo pri »vetu za ljudsko zdravstvo LRS svojo drugo sejo, ki jo je vodil njen predsednik prof. dr. Janez Kanoni in ki je obravnavala naslednje probleme: Do lani se je o težkem stanju v psihiatrični službi Slovenije sicer govorilo, pisalo in kritiziralo, ukrepajo pa se je premalo. Sele lani je bila stvar premaknjena z mrtve točke, ko se je svet za zdravstvo in socialno politiko po kritični analizi stanja odločil za važne ukrepe. Omogočeno je bilo, da je začela delati bolnišnica za duševne bolezni v Begunjah, kot Retencijski zavod, to je zavod za neozdravljive bolnike. Dobro napredujejo tudi dela pri bodočem zavodu v Idriji, ki bo imel 400 postelj. Nadalje je dobila mariborska bolnišnica psihiatrični oddelek, za potrebe psihiatrične službe pa tudi adaptirajo centralne zapore na Poljanskem nasipu v Ljubljani, ki bodo preurejeni v detencijski zavod z 200 posteljami. Gradijo tudi že stano-novanjski blok v Polju, ki bo rešil uslužbence tamkajšnje bolnišnice in njihove družine sedanjih, več kot obupnih stanovanjskih razmer. To, kar je bilo storjenega v tem kratkem letu, je nedvomno veliko, vendar še vedno premalo, da bi prenehale težave, ki se z njimi bari psihiatrična služba. Z detencijskima zavodoma se bo sedanje stanje sicer omililo, — opravljeno pa bo takrat, ko dobimo nove in sodobne bolniške zgradbe in ko se bo ta služba okrepila rud: v drugih naših zdravstvenih središčih. Po izjavi prof. dr. Kanonija je nesorazmerje med številom postelj na klinikah in bolnišnicah za telesno bolne in med psihiatričnimi posteljami močno kričeče. Kliničnih in bolnišničnih postelj za telesno boine imamo v Sloveniji 5.076, (tu niso vštete postelje za pljučno in kostno tu-berkoluzo, ki jih imamo 1.372), medtem ko je postelj za duševno in živčno boine le 922. Enako težko je v naši psihiatrični službi stanje kadrov. To vprašanje je bilo pravzaprav glavni predmet razgovora na dragi seji komisije. Značilno je dejstvo, ki ga je osvetli! prof. dr. Kanoni, da premore Slovenija le 9 psihiatrov, zdravnikov pa, ki so se lotili psihiatrične specializacije pa je komaj 10. Za potrebe našega časa, ki teria na vseh koncih in krajih psih-atrove na- poudarjeno iri sklenjeno, da je treba učni načrt na univerzah vskladiti s sodobnimi zahtevami. V medicinskem študiju bo treba dati psihiatriji več ur. Nujna je tudi uvedba pouka duševne higiene na srednjih šolah itd. Nad temi in še drugimi vprašanji se bodo morah odločujoči forumi resno namisliti, če hočemo priti iz zagate v naši psihiatrični službi. Spričo resnice, da je psihiatrovo delo v zdravstveni službi najtežje, da terja še znanja, strok, kot so n. pr. psihoterapija, ki mu ga medicinska fakulteta ne duševna higiena, kriminalna psiho- nudi, da ne uživa pri širokih iogija, sodna psihiatrija itd. Psi- plasteh ljudstva tistega ugleda in hiatra vedno bolj pogosto kličejo pozornosti kot ostale medicinske javna toznsrva, sodisca, zavodi za stroke, ni čudno, da ni psihiatrič-defektno mladino, potrebujejo jih mladinska vzgajališča itd. Tn goji v nekih ozirih korenito in naglo spremenili. Pravilna je ugotovitev profesorja dr. Kanonija, ki jo je poudaril na seji, da tudi z novimi in sodobnimi bolniškimi in kliničnimi zgradbami ne bomo rešili psihiatrične službe iz zagate, če ne bomo nudili mladim zdravnikom ra Zadnjega septembra sem prisostvoval seji okrajnega ljudskega odbora v Celju. Razpravljali so o ustanavljanju komun. Poleg številnih drugih odbornikov in gostov se je oglasil tudi predsednik občine Vransko. »Po nalogu ljudske volje, je dejal, moram izjaviti, da je naš odbor sklenil, da sc občina ne vključi v komuno.< In vzočnosti in njegovih ukrepov, je to mnogo premalo, zlasti še ker ne obvlada sleherni od navedenih psihiatrov, za družbo tako pomembnih subspeciainih kih pogojev, ki bi jih napotili v d^.l: LjuJ’e’ ™ *"»*** f' psihiatrijo. Občine smo imeli v času cesarsko Seveda bo kako naj vse to opravi 9 psihiatrov, izmed katerih ima marsikdo mdi po več funkcij? Bolnišnica in klikina premoreta vsega samo 6 psihiatrov, tako da ima samo eden opraviti s 160 pacienti, smel bi jih pa imeti po mednarodni normi zdraviti največ 50, na kliničnih oddelkih na celo samo 20. Tako je z višjim strokovn'm kadrom v naši psihiatrični službi. In srednii strokovni kader, ki pomeni hrbtenico v službi katerekoli medicinske stroke? Tega v naši psihiatrični službi sploh ni. Zelo nizko je tudi število bolničarjev in boiniških strežajev in še ti, ki jih premoremo, nimajo zadostne strokovne izobrazbe. Pomanjkanje tega kadra bo še bolj občutno, ko bosta odprta zavoda v Idriji in v Ljubljani na Pot ijanskem nasipu. Kakor je bilo vsa leta po osvoboditvi zanemarjeno vprašanje zavoda za duševne in živčne bolezni, tako je bilo puščeno vnemar tudi vprašanje kadrov. To pa predvsem zaradi tega, ker smo se premalo poglabljali v važnost duševne higiene in ker nam ni bilo jasno, kakšno je pravzaprav to delo. Redki so tudi izbranci med mladimi medicinci, ki bi se odločili za specializacijo v psihiatriji. Vzroki, zakaj se niso odločili za to panogo zdravstva so pa v tem, ker jim niti medicinska fakulteta ne daje pobudo za to veliko in važno medicinsko stroko. (Na medicinski fakulteti imajo v letnem semestru le 2 uri predavanj v psihiatriji). Po drugi strani pa mladim medicinskim kadrom ne nudi naša družba tistih materialnih Ppgo-jev, k: si jih kot speciaiisti’ftru-gih medicinskih področij lahko ustvarijo. V razpravi, ki je na seji pote- nega naraščaja in ga tudi v danih materialnih in duhovnih pogojih še dolgo ne bo, če se ne bodo po- treba še posebej osvetliti vprašanje mentalne higiene s strokovne piati, da nam bo vsem jasno, kaj mora vedeti, znati in deiati današnji psihiater, katerega delokrog ne sme biti samo bolnišnica za duševne in živčne bolezni, temveč ki mora biti res družbeno-zdravstveni delarvec, človek široke razgledanosti v prav vseh problemih, ki jih življenje* postavlja predenj. E. K. Kdo je odgovoren za nesrečo v Vuzenici Nesreča, ki se je zgodila 20. junija letos na hidrocentrali Vuzenica, je nedvomno za naše gospodarstvo drag in svarilen primer. Omenjenega dne je prišlo do težke okvare generatorja III. na 'tej hidrocentrali. Neposreden povod za io je bil v tem, da je turbina »ušla«, to se pravi, da je dobila preveliko število vrtljajev. Agregat, ki je obratoval že od 28. 12. 1953 je postal nepozaben za obratovanje, škoda znaša 35 do 40 milijonov dinarjev. Okvara je danes že popravljena in agregat spet dela -toda ker gre pri vsei matska regulatorja odpovedala. To se je namreč tudi zgodilo. Ugotovljeno je bilo dalje, da je agregat obratoval z regulatorjem, ki je im,el regula-torsko olje onečišćeno. Ta okolnost je utegnila biti vzrok ali so vzrok za to, da je regulator odpovedal, zaradi česar je turbina ušla. Generator povečanega števila vrtljajev ni zdržal in so na njem nastale zaradi tega glavne okvare. Generator je dobavilo podjetje »P.ade Končar« iz Zagreba, montažo pa stvari tudi za malomarnosti opravilo podjetje »Ilid-omon- in odgovornost nekaterih ljudi,. ki -so imeli opravka pri gradnji in upravljanju hidrocentrale, je bil primer izročen javnemu tožilstvu. Iz poročila komisije, ki je preiskovala vzrok okvare, je razvidno, da je prvič odpovedal regulator turbine. Ta regulator je izdelala nemška tvrdka Voith in ga dobavila preko Litostroja. Omenjena firma je dostavila navodila za obratovanje regulatorja, ki niso popolnoma ustrezala temu tipu regulatorja. Strojnik, ki je bil v kritičnem času v službi, zaradi tega ni bil za- taža« iz Maribora. U gr tovljeno je, da so pri montaži odstopili od konstrukcijskih načrtov tovarne »Rade Končar« glede izvedbe in naima pri-'trdžive dovoda istosm-ernega toka od drsalnih obročev na vzbujevalno navitje na polih. Najverjetneje so prav ta od-stopanjp bila vzrok za to, da generator ni zdržal prekomernega števila vrtljajev. Naj bo krivda že tam ali tukaj. Izkušnja, je ta, da je v naši investicijski izgradnji potreben večji nadzor nad kvaliteto izvajanja del med samo gradnjo im. montažo in dostno poučen, da bi se lahko tudi večja odgovornost stro-poslužil ročne regulacija, ki kovnih uslužbencev pri uprav-je tudi, delovala kot hitra za- Ijanju s tolikimi žrtvami zgra- kala po tem vprašanju, je bilo pora za primer, da bi avto- jenih industrijskih naprav. -A A A A_ kraljeve vladavine Habsburžanov, imeli smo jih v prvi Jugoslaviji, pa jih zopet imamo danes, čeprav jih prva povojna leta ni bilo. Kako nam bo, ko jih homo morali ’ zopet obnoviti, če jih seda j ukinemo? Trikrat premislimo, predno o tem kaj sklenemo. In tako dalje. Postal sem pozoren na te besede. Po seji sem se želel videti s predsednikom vranske občine in ga kaj več pobarati o vzrokih, zaradi katerih tako odločno nasprotujejo komuni. Pa mi ni uspelo. Čez nekaj dni sem zvedel, da bo na Vranskem v kratkem zbor volivcev z dnevnim redom: Komu-na. »Tja bom šel in slišal neposredno, zakaj so Vrančani proti!« In res. Šel sem tja, poslušal in beležil vse, kar sem videl in slišal. Ko sem naslednjega dne in pozneje prelistaval svojo beležnico, sem sklenil, da ne bom o zboru ničesar pisal. Človek ima prerad lepe kraje Savinjske doline in njene ljudi, pa bi težko zapisal kaj takega, kar tem krajem in njihovim prebivalcem ne bi prineslo slovesa m dobrega imena. Zato sem že hotel raztrgati beležnico. Pa je nisem. Ni moja krivda. Odmev zbora voiivcev na Vranskem samem me le prepričal, da tega ne smem storiti. 0?j kolsri mi? Sestanek volivcev je biP dogovorjen za peto uro popoldne. Da ne bi ničesar zamudil, sem bil v prosvetnem domu natančno ob 17. Le dva volivca sta že čakala. Več jih ni bilo. Zavil sem nazaj v trg. Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze je povedal, da bo zbor natančno ob šestih. Srečal sem še nekatere znance. Ti so vedeli, da bo zbor ob sedmih. Dve tovarišici pa sta povedali, da je sestanek sklican za osmo uro. Tovariš, ki bere javno vse uradne razglase občine, je pa povedal, da bo menda ob pol sedmih. Res se zbor ni začel cb šestih. In ne ob pol sedmih. Tudi cb sedmih ne. in ob osmih tudi ne, pač pa točno nekaj minut pred pol osmo uro. Tako je bilo tuđi prav. Se vsaj nobeden sklicateljev ne bo mogel pohvaliti pred drugim, da so volivci poslušni le njemu, sem si mislil. In to na Vranskem ni nepomembna malenkost. Pa še zaradi nečesa je bilo dobro, da se sestanek ni začel ob »uradno« napovedani uri. Predsednika občinskega ljudskega odbora ni bilo ne ob šestih, ne ob sedmih. Slišal sem celo, da sploh ne misli priti na zbor. Pa so mu menda __A A 0\____A. Srečanje z rojakom ? (Podcški za kozerijo niso vzeti niti iz Ljubljane niti iz Slovenije. Ti šeie pridejo.} Pet dni sem iskal po Beogradu premog in drva, toda vse prodajalne kuriva so bile prazne in nikjer mi celo niso mogli povedati, ali bo kurivo kmalu na razpolago in alj ga bodo sploh dobili kakor vsako leto ob koncu decembra ali v januarju. Pretegnil sem si noge, ko sem letal od prodajalne do prodajalne s kurivom. Potem pa sem zvedel, da morem kurivo vendarle do-jjti če bi na-el zveze. Začel sem iskati zveze, prisluškoval sem ljudem in šele tretjega dne sem našel, kar sem iskal. Naletel sem na svojega rojaka, šolskega tovariša iz prvega razreda gimnazije, ki je sedaj ugledna osebnost v Beogradu — direktor podjetja za promet s sadjem in zelenjavo na veliko. Neki znanec se mi je zaklel, da mi bo Zivadin v trenutku preskrbel kurivo, če se le nanj obrnem. V Beograda živim že 20 let, navadii sem se vsakršnih čudežev, vendar me je presenetilo, ko sem videl, kako daleč je prišel moj Zivadin. Pisarne njegovega podjetja so v prvem nadstropju trinadstropne hiše. Po hodniku je položena preproga, po kateri hodijo lepo oblečeni uradniki z vedrim, nasmejanim obrazom. Vidi se, da imajo kurivo in tudi še kakšno paro v žepu. In Zivadin ima tajnico, plavolask;), ki govori tudi nemško. Najprej se mora iti skozi njeno pisarno ter tu na majhnem stolu odsedeti vsaj uro dolgo, dokler te Zivadin ne sprejme. Meni se je to zdelo čudno in smešno, zakaj, pa povem po pravici: Zivadin je bil že pred sedmimi leti, pa tudi ie pred vojnb navaden branjevec. Ker je ponavljal prvi razred gimnazije, je odšel za vajenca v branjarijo. Videl sem ga raztrganega, ko je nosil vrečo na ramenfh. In šele, ko sem maturiral, je odpri majhno branjarijo v našem okrajnem mestu, toda že po letu dni je bankrotiral in je z ženo ter tremi otroci prišel v Beograd. Odpri je na Cukarici trgovino, ko je prodal ženino posestvo, toda pred vojno je zopet bankrotiral. Po osvoboditvi sem ga našel v neki mestni prodajalnici, bil je poslovodja, toda mene je zopet prevzela žalost, ko sem ga videl. V prodajalnici je bilo blaga zelo malo, parol pa preveč. Bil je suh, bledega obraza in v zakrpani obleki. Uteha mi je bila samo ta, da ni mogel več bankrotirati. Tu je Zivadin prebil nekoliko mesecev, potem pa sem izgubil sled za njim, in glej, šele sedaj sem ga našel kot grosista, kot direktorja podjetja za promet s sadjem in zelenjavo na veliko. Tajnica je reševala križanko, niti glave ni obrnila, dokler nisem povedal, da sem Živadinov rojak in šolski tovariš. Tedaj se je razgovorila. Zvedel sem najprej: Moj Zivadin se je ločil in oženil z neko Beograjčanko. — Zamislite si, je dejala plavolaska in mežiknila z enim očesom, tak človek, direktor podjetja, ves Beograd ga pozna, žena njegova pa je ostala preprosta, kakršna je bila. Meni je bilo nekako žal Živadinove žene in otrok. Bila mu je dobra žena, tiha; mirna. Skrbela je za otroke in hišo, toda vraga, kaj se more, če pa je zaostala. Mogoče je, sem sklepal na tihem, da je Zivadin končal kak šestmesečni večerni tečaj. Tajnica mi govori in pripoveduje^ Svojega direktorja hvali. Devetkrat je bil Zivadin že v inozemstvu, enkrat je tudi njo vzel s seboj za tolmača. Okreten je in sposoben. Mnoga podjetja so ga že povabila, naj bi prišel k njim, vendar pa ga kolektiv ne pusti. Pred dvema mesecema je prejel 100.000 din kot nagrado za marljivo delo, toda t<^ je malo glede na to, kar prispeva k podjetju. Tajnica mi je tudi naročila kavo in prižgala sva si cigareto. S težavo sem ji povedal, zakaj sem prišel, ona pa se je nasmehnila in dejala, da mi bo to tovariš Zivadin uredi! kar po telefonu. To je malenkost zanj, je dejala, nabavlja tudi blago za mnoge beograjske manufakturne trgovine in v prejšnjem mesecu je celo prt brezovih metlah zaslužil za podjetje pol- drugi milijon dinarjev. Kar začudil sem se. — Ali vaše podjetje ne trguje s sadjem in zelenjavo? sem vprašal. — Samo mimogrede, je dejala plavolaska. Verujte mi, to se ne izplača. Treba je barantati s kmeti, prepirati se, vzdrževati kamione, skladišča, pa se potem še onegaviti z branjevci. Zato mi na veliko kupujemo in na veliko prodajamo. Vsak mesec razdeljujemo čisti dobiček. Pameten človek je naš direktor. Vprašalo me je dekle, kako se imenuje najvišja gora na svetu, potrebno ji je bilo, da bi mogla rešiti. križanko, pa je vzdihnila in nadaljevala: »Potrebno je tudi, da veste samo, koliko sovražnikov ima tovariš Zivadin! Ljudje so vsakovrstni na tem beograjskem trgu. Ne mislim onih iz trgovinske inšpekcije, ti reveži niso dorasli tovarišu Zivadinu, temveč mislim druga podjetja. Najdejo se pametnjakoviči, ki vržejo na trg kakšno blago, pa se ne dogovore z drugimi podjetji za ceno. Potem pa moramo iti mi za njimi. Zato tudi naš direktor noče kupovati zelenjave. Tudi v podjetju samem smo imeli kričača, vojno siroto, tovariš direktor ga je sprejel iz usmiljenja in mu je dal dobro plačo. Toda, ko smo ga izvolili v delavski svet, je začel rovariti: »Naša dolžnost je — je dejal — da kupujemo sadje in zelenjavo, ne pa blago za obleke in brezove metle, živino, kavo. Mi bi morali cene zniževati.« To je bil smešen človek, imeli smo mnogo truda z njim, toda tovariš Zivadin si je izmislil pravo, preskrbel mu je potni list in poslal za tri mesece v Pariz. — Zaradi kakšne kupčije? sem vprašal. Dekle se je zaupljivo nasmehnilo. Da bi tam prišel do pameti in da bi ne bil več tak, ko se bo vrnil. V sobo je stopil debeluh v žametni suknji in s čevlji na zadrgo. Hodil je težko in je šel mimo tajnice ter brez trkanja vstopil v direktorjevo sobo. Zaslišala sta se dva vzklika, debeluhov in Živadinov. — Kaj si kupil v Sloveniji?, je vprašal Zivadin. Mesec dni si se tamkaj potepal in sem že mislil, da te je prijela milica. — Kupil sem pet vagonov česna in dva vagona motik, sem slišal debeluhov odgovor, tajnica pa me je zmagoslavno pogledala. — Dobro, česen bom pustil za zimo, oddali ga bomo, ko bo zapadel sneg. Toda za vraga, kaj naj napravimo z motikami? Kdo pa v tej državi še mara za motike? Če bi bila dobra in lahka bi ti ostal v vasi na posestvu in ne bi bil pri Zivadi-nu za nakupovalca. Debeluh se je zahihital in odgovoril: — Te motike sem dobil po mojih osebnih zvezah kot staro železo. Če jih" nočete, vem, komu jih lahko prodam. Takoj morem to urediti po telefonu. 800.000 din bo čisti dobiček. ‘ — Ne, sem zaslišal Živadinov glas, motike so moje. In koliko je treba tebi izplačati? Debeluh se je prestavil z noge .na'nogo, kajti parket je zaškripal, in dejal: — 400.000 z dnevnicami. Toda moj Zivadin se ni vdal. Od njegovega glasu so zašklepe-tale šipe: — Več kot 300.000 ti ne dam. In čeprav bi mi kupil 100 vagonov volov? Pretekli mesec si mi odvzel 350.000, dovolj ti je! Ti bi hotel menda zopet iti sedet v ječo, pa ni minilo niti leto dni, odkar si se vrnil iz Mitroviče. Postami že enkrat pameten ... Pojdi, pokliči one bedake iz »Povrtnine«. Dogovori se z njimi za ceno paradižnika. Vrgel sem že vagon paradižnika v Donavo. Povej jim, naj postanejo vendar že enkrat pametni, kajti ne morem več znižati cene. Debeluh je bržkone sedel, zaškripal je namreč naslonjač, zavrtel je telefon in kmalu sem čul njegov bobneči glas: — Halo, sinci materini! Kaj mislite napraviti s tem paradižnikom? Ali hočete, da ga vendarle vržemo na trg . ..? Tukaj je Tasa iz »Podunavlja«, da, mi smo čakali na ceno, doslej smo vrgli že tri vagone v vodo in sedaj, čeprav bi hoteli, ne moremo ’ ga dati za manj kakor 32 din .. . Kako ...? Morda kakšna inšpekcija. Zakaj se niste zbali, ko ste preplavili Beograd s plesnivo kavo in ste pograbili milijone.. .1 Da, da. Kupili smo paradižnik po 18 din, kje pa je naša režija, plače, čisti dobiček in koliko nam vzame komuna...! Nikar ne tako. Dobro, pojdite, sporočite branjevcem, naj pridejo jutri: po 28, manj ne moremo. Videli boste, v, branjariji bo ta paradižnik po 40 din, poznam te razbojnike. Dobro, v redu. In poslušaj: marmelado umaknite iz prodaje in čez teden dni, ko jo bomo zopet postavili na trg, vsi z dvojno ceno. Sadje letos ni obrodilo. »Sava in »Jabuka« pristajata. Poslušaj sem ves vzhičen. V trenutku so se dogovorili lepo in po trgovsko. Tajnica se je še nadalje smehljala, ponosno. Za tem je Zivadin sam poklical neko podjetje in dejal, da je kupil 20 vagonov krajinskega vina, da pa ga ne misli prodajati in da bo počakal na ceno, ker letos grozdje ni obrodilo. Poklical je po telefonu tudi Zagreb in se dogovoril za nakup 10 vagonov paradižnika po 18 din, nato pa je nagnal nakupovalca in se šele tedaj spomni! name. Prijetno sem bil presenečen, ko sem videl svojega rojaka. Komaj sem ga spoznal. Rejen rdeč kakor roža, v obleki iz angleškega blaga, vrat pa je imel — oh, da bi videli ta Živadinov vrat! Samo na obrazu se mu je videlo, da ima skrbi. Ni lahko biti direktor podjetja za sadje in zelenjavo, sem pomislil. Zivadin mi je zares po telefonu uredil, da mi bodo pripeljali meter bukovih drv in tono premoga, denarja nisem imel več, nato pa me je njegov šofer prepeljal domov. Kar se kuriva tiče, mi je lažje pri duši, ostala pa mi je druga skrb: da bi moj Zivadin s svojim nakupovalcem ne odšel . v Mitrovico. ker bi bilo potem zelo težko meni! Ali pa, da bi ga ne pognali iz podjetja in da bi ne pripeljali na njegovo mesto onega kričača, ki ga je poslal v Pariz, da bi se ga znebil! K. S. poslali sla s sporočilom, da ga čakajo. Sele temu vabilu se je odzval. In prišel je točno nekaj minut pred osmo. Istočasno, ko se je sestanek začel. In tedaj se je tudi lahko začel. Kaj pravi javno mnenje? Stiri ure čakanja na zbor sem izkoristil tudi za to, da prisluhnem, kaj pravi javno mnenje na Vranskem o predmetu, ki bi moral hiti vsebina sestanka. Zvedel sem. da so pred dnevi že imeli zbere volivcev na območju cele občine. Sklical jih je, kot je to po zakonu, občinski ljudski odbor. Razpravljali so o komunah. Pa ne samo razpravljali. Tudi sklepali so. »Pa zakaj ste proti komuni?« sem vprašal. »Saj nismo bili v začetku proti. Hoteli smo jo imeti celo tu pri nas. na Vranskem samem. Tako so sklenili tudi na občini, od koder so Poslali svoje »parlamentarce« v Motnik, na Polzelo in Trojane. v T~bor, na Gomilška in menda v St. Pavel. Teda nikjer niso hoteli slišati o tej priključitvi.« »Potem smo zvedel*, ml b? se priključili savinjski komun* v Žalcu. Na občini pa so rekli: »O drugi ne pridejo k nam, pa tudi mi ne gremo k njim!« »In da bi lahko ostali za sebe in župan še nanrej predsednik, ie občina brž razpirala zhoro volivcev. Tam nam. povedali, da se ne dajmo ker tako. da Vransko n\ vas. marveč tre, kser je bM re za časa !YPr!.?e Teve-ijp sedež sodnije, potem davkari?o in tako userei. Pa «vinh so rekli, naj v te komune nič ne verjamemo, da je to zm?et rmkn rf)org*Tn7*»C!i:T, ki ne ho dol.ro držala. N-vi homo pametni. ostanemo sami za sebe, ko imamo venđr.r dobrega župana.« — • »Pa tudi to s^* ret’ti. dn smo tu boM tam Y linde pa tudi drugi, ni bolide, ria .stanemo narri Najbrž berne imeP tudi nižje davke, če bomo za sebe, so povedali. Jr* tud* .gospod’ so kar za staro občino. Nai le ostane oh?'~*a tam, kjer je fara. r^avi^n,« »?.7i smo pač rajši za sobe. so bomo brigali dru,T/' stvori ir» za veliko politiko. Sedaj Je menda tako nal-oliše. Pod vtisom teh in takih razgovorov sem odšel n^* zbor volivcev, ki s? je kmalu začel. 17 : S3 odstotkom Dvorano prosvetnega doma na Vranskem, v kateri je bil sestanek volivcev, poznam že od prej. Več sto ljudi lahko sprejme. Ko sem vstopil tokrat, se mi je zdela, da prihajam v majhen parlament. Ne I>i se smel zmotiti, saj zbori voiivcev so tudi parlament. Zato, da bi dobil ta parlament novih pravic in še večjo besedo, je bil sklican tudi nocojšnji sestanek, sem si mislil. To je važen dogodek za ta kraj. Nedvomno zasluži, da zabeležim njegov datum: 6. oktober. Kdo pri nas Še ni bil na nobenem zboru volivcev? Zato je potek teh zborov znan. Vendar imajo na Vranskem na takih zborih nelio-liko drugačne navade kot drugod. Kakšne pa? Da so do gostov, če tudi so to poslanci ali najuglednejši politični delavci, negostoljubni. Ali jim ne dajo besede? Ne, ne! Besedo že dajo. Teda prekinjajo jo. In to na poseben način: z medklici, žaljivkami in psovkami. Pa še nekaj posebnosti: da perejo perilo, ki ni na dnevnem redii; da zapuščajo zbor tisti, ki mislijo, da ne poteka tako, kot bi oni želeli. In končno: da v obrambo svojih želja ne nastopajo odkrito in s protiargumenti, marveč neiskreno in včasih potuhnjeno. Pa so vsi Vrančani taki, se člo-praša? Ne. gotovo ne. Toda oktobra so bili taki vsi tisti, prej mesec dni napeljevali vodo na svoj mlin. Ta večer so se pa ustrašili, da bo pametna in odkritosrčna beseda rodila zdravo misel in menjala »ljudsko volip« ter speljala vodo na plodovita tla. In če bi se to zgodilo, bi šla občinska vojvodina po vodi! To na je b*lo treba preprečili, vseeno kako! Ce treba, tudi z žaljivkami, psovkami In negostoljubnostjo! So še druge značilnosti, k; jih je človek lahko kaj hitro zapazil na tem zboru. In te so bistvene. Na Vranskem imajo Zvezo komunistov. Socialistično zvezo tudi. In Zvezo borcev prav tako. Ni dvoma, da bi se moral slišat: pri obravnavi tako pomembne vsebine njihov glas. Pa ga ni bilo slišati, Človek je dobil vtis, da so pokazali dosti nesGiidarnosti s predsednikom občine, ki je sam. toda vztrajno izvlačil kostanj iz žerjavice. Ali so se pa tako dogovorili? Po triurnem zasedanja se je oglasila volivka in predlagala glasovanje: za ali proti komuni. — Predlog, ob katerem so nekateri zardeli in postali vznemirjeni. Po očetovskem opozpriiu občinskega predsednika: »Premislite dobro, kako boste glasovali.« so začeli šteti dvignjene roke. In rezultat: 17 odstotkov glasov proti komuni, 83 pa za vključitev vranske občine v žalsko komuno. Nekateri so pred glasovanjem pobegnili iz dvorane. Bruei so se vzdržali. Niso* se še odločili Prizn3imo, da je bilo teh poslednjih veliko. In zbor volivcev je bil zaključen. £Ii je res led aololsea? Kaj poreko Vrančani sedaj, sem si mislil? Povprašal sem jih. Takole so pripovedovali: »Veste, prej smo mislili, da je vse, kar so nam govorili predsednik občine in Socialistične zveze, pa še nekateri drugi, pravilno in za nas dobro. Pa srao videli, da najbrž ne bo kar najboljše. Večkrat bi morali priti k nam. Slo bo počasi, a damo se premakniti. To, 'kar smo slišali o fch komunah nocoj, je čisto nekaj drugega, kot so govoril: naši na Vranskem doslej.« »Hotel bi vam povedat?, da je boljše, da nimamo občine tukaj. Bomo imeli več besede, •sedaj 30 imajo tako ali tako samo župan, tajnik in še nekateri, ki vse vodijo. Tn ti hočejo imeti občino še naprej. Za sebe pač. Led je treba prebiti. Malo smo .21 nocoj že na-tolkii.« »Kaj pa nam če sedami a občina? Za njo so se potegoval! Ie župan, tajnik in pa tisti, Ki jim je kazalo. da je tako za njih boMše. Med temi sta tudi eden ali dva, ki sta se z Nemci debro razumela. Pa gospod so jo hoteli imeti skupaj s faro. Če bi pa človek rekel kaj drugače, ja. potem bi bilo pa hitro vse narobe. Pri nas ne pustijo kaj dosti govoriti. Do sedaj jih je le par govorilo z a vse.« »Ja, prijatelj, tega po nisem misli!, da bo Vransko zaradi 7 ljudi prišjp na slab glas. Samo da se je začelo enkrat lomiti. Le nekateri ljudje bodo morali malo na stran stopiti. Niso se obnesli.« »Ne bomo se dali spet kmalu speljati na limanice. Začetek ne bo kar lahak. Počasi fco pa le šlo.« »Bomo videli — sem odgovarjal — Vrančani ste tisti, ki imate besedo. In to vsi, ne samo njih nekaj. Pokažite se, kje stojite in kam pelja vaša pot. Nazaj ali naprej. Sredini ni. Nasvidenje!« Ko prelistavam zapiske in razgovore z Vranskega, razmišljam o ne y ir a SC f vek vp L 6. okte f ki so ; sledečem: Ali V ranča n: res znajo misliti z lastno glav of Kako je mogoče, da par ljudi* zlasti Še župan, vod: svojo politiko pod zaščitnim znakom »demokracije« in »ljudske voller? Živijo morda tako odmaknjeno od bogatega dogajanja pri nasi In dalje. Vključiti te kraje v komuno, pomeni predvsem dati niikovim prebival-vem večje pravice. Ali jih bodo znali pametno koristit:f Saj povsod drugod v domovin: se za večje pravice vedi boj. Zakaj bi dajali ljudem voziti se s kolesi, da bi prej prišli na cilj, dokler je še peš hoja za nje naporna? Ah ne bi morda kazalo počakati rezultatov na popravnem izpitu iz demokracije? Sicer pa? Prebivalci vranske občine želijo, da jim Pustimo besedo. P- Drenovec. .O..«..«. mmsmi I& G0SP0DMSTO5 LIS MZPISSJE N A T E C SI ZA NASLEDNJA DELOVNA MESTA: Mesto gradbenega inženirja z večletno prakso — za gradbeno inšpekcijo. 2 mesti gradbenih inženirjev s krajšo prakso ali 2 mesti gradbenih tehnikov z večletno prakso — za gradbeno inšpekcijo. 3 mesta gozdarskih inženirjev z večletno prakso — za gozdarsko inšpekcijo. Mesto inženirja metalurga z večletno prakso — za rudarsko inšpekcijo. Mesto inženirja agronoma z večletno prakso — za kmetijsko inšpekcijo. 2 mesti pravnikov finančne stroke z večletno prakso v finančni stroki — za službo dohodkov in finančno inšpekcijo. Mesto pravnika zunanjetrgovinske stroke z večletno prakso v deviznem poslovanju — za devizno inšpekcijo. 6 mest finančnih inšpektorjev Pogoj strokovna izobrazba predpisana s pravilnikom o strokovni izobrazbi finančnih inšpek-vtorjev (Uradni list FLRJ št. 2-54). V poštev pridejo tudi začetniki s fakultetno izobrazbo. 2 mesti deviznih inšpektorjev z večletno prakso v deviznem poslovanju — za devizno inšpekcijo. 4 mesta administrativnih moči z znanjem strojepisja in stenografije. Prednost imajo z znanjem tujih jezikov. PONUDBE Z ŽIVLJENJEPISOM TN S Pf"'-"" n SEDANJI ZAPOSLITVI JE TREBA POSLA?)! NAJKASNEJE DO 30. OKTOBRA 1954 *•••••••* —-----------------------—'—It '‘tu. DNEVNE • KOLEDAR Nedelja, 17. oktobra: Mira. * Na današnji dan leta 1881 se je rodil v Lipah na Barju kipar in slikar Svitoslav Peruzzi. Obdeloval je v glavnem kamen. Med drugim je izdelal relief pisatelja Frana Levstika za spominsko ploščo v Velikih Laščah in nagrobni spomenik pesnika Antona Medveda. 17. oktobra 1849 je umrl v Parizu znameniti poljski skladatelj in pianist Frederic Chopin. Dne 17. oktobra 1. 1901 je umrl slovenski časnikar in ljudski pisatelj Jakob Alešovec. Znane so njegove povesti »Vrtomirov prstan« im »Ne v Ameriko«. Posebno priljubljeni med našim ljudstvom so bili njegovi spomini »Kako sem se jaz likal«, »Ljubljanske slike« in humoristično-sa-tirični Ust »Brencelj«. Istrsko ljudstvo se danes spominja smrti Vladimirja Gortana, borca proti Italijanskemu nasilju v Istri. 20-letnega Vladimirja Gortana so fašisti na današnji dan leta 1929 ustrelili, štirje Gor-tanovi prijatelji pa so bili obsojeni vsak na 30 let ječe. Lani ob desetletnici vstaje istrskega ljudstva so posmrtne *ostanke Vladimirja Gortana svečano prenesli iz Pulja v njegov rojstni kraj Beram pri Pazinu, kjer so mu postavili velik spomenik. Na današnji dan pred 11 leti Je bil v Dobrniču na Dolenjskem I. kongres Slovenske pokrajinske ženske zveze na osvobojenem ozemlju. Žene so na kongresu pregledale uspehe svojega dela in nare&Ie sklepe, ki so jih narekovali novi hudi boji za popolno uničenj*e fašizma. Desetletnico tega svojega prvega kongresa so naše borilne žene proslavile lani s posebnim zborovanjem v Dobrniču. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika. Miklošičeva c. 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. Ceije: 19. oktobra: dr. Josip Čerin, Cankarjeva ulica 9. * Prof. dr. Heb ein, rentgenolog, xcpet redno ordinira. Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« v Ljubljani razpisuje avdicijo za nove člane v dnetu.19. In 22. oktobra. Prijavnice in navodila pri vratarju Univerze. Ljudski odri! Igri »Vrnitev Bla-žcnovih« in »Kolesa teme«, ki ju je napisal priznani slovenski pesnik in dramatik Matej Bor, sta najprimernejši za uprizarjanje v letošnji dramski sezoni. Igri sta izšli v zelo lepi knjigi na izbranem papirju in s spremno besedo dr. Bratka Krefta. V polplatno vezano knjigo dobite v vseh knjigarnah za’ 350 din, lahko pa jo naročite na naslov: Založništvo »Naš tisk«, Ljubljana, Tomšičeva 5. Pohitite z naročili! Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS priredi v torek, dne 19. oktobra v* prirodoslovni predavalnici Unjverze (Gosposka ul.) predavanje tov. ing. Marjana Ferjana »O jugoslovanskih cementih in o predlogu za nove jugoslovanske standarde za cement.« Predavanje bo ob 20. uri. Vabljeni! PUTNIK SLOVENIJA opozarja vse izletnike za München in Dachau, da dvignejo izletniške legitimacije v ponedeljek v poslovalnici Ljubljana. Poleg tega sporočamo vsem izletnikom, da morajo imeti s seboj svoje osebne legitimacije in brano za ves čas potovanja. Odhod posebnega vlaka v torek, dne 19. oktobra ob 19.42 uri. »RAZKRINKANI VOHUNI« — voliunska zgodba iz druge svetovne vojne — talco je naslov knjigi ki jo je napisal ameriški pisatelj Alan Kind in ki nam razkriva metode nacistične vohunske mreže v ZDA med drugo svetovno vojno. Nadvse napeto, zanimivo branje za vsakogar. Knjiga je izšla v zelo lepi opremi, ima čez 40 ilustracij in stane samo 330 din. Dobite jo v vseh knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi na naslov: »Naš tisk«, založništvo. Ljubljana Tomšičeva 5. Avtobus na progi Boh. Bistrica — Zlatorog vozi ob delavnikih samo do Jezera od vlaka 9.23 in k vlaku 17.30. — V sobotah in nedeljah vozni red ostane neizpreme-Rjen. Skupinske vožnje po naročilu, cena no din za km. — Novi vozn; red velja z dne 18. oktobra 1S54 do preklica. Novi »Gosadov« izdelek »NAS C A J« ie odličen sadni čaj izvrstnega okusa tn vas bo prav gotovo zadovoljil! Barv ari J a usnja DOBRAVC — Ljubljana, Stari trg 17, obvešča vse krojaške delavnice, da barva gumbe v vseh barvah ter vse, ki imajo usnjene plašče, jope, površnike, obleke, fotelje, zofe, avtomobilske sedeže in podobno. — Pošljete lahko po pošti, plačate povzetje. Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Celje sporoča, da bo cesta II. reda štev. 328 (»Zasavska cesta«) zaradi popravila ceste in mostu v Hrastniku med Zagorjem ob Savi in Hrastnikom za vsak promet zaprta od 16. okt. od 7. ure zjutraj dalje. — Promet se preusmeri iz Zagorja preko Trbovelj — Sv. Marka na Hrastnik in obratno. — Vozače opozarjamo na previdno vožnjo v odseku ceste Trbovlje — Sv. Marko — Hrastnik. V počastitev »Svetovnega dneva varčevanja dne 31. oktobra 1954« bo Mestna hranilnica ljubljanska od 15. oktobra do 15. novembra 1954 dnevno nagradila z žrebanjem enega od vlagateljev v hranilno knjižico ? dm 1000 Stomatološka klinika obvešča vse zainteresirane zdravnike, ki se želijo specializirati iz stomatologije, da se pričnejo predavanja v ponedeljek, 13. oktobra t. 1. Vsakovrstne bolečine vam sigurno preprečijo Phenaigol ta-biete — naj novejši preparat tovarne LEK. Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico Pbe-nalgcl tablete. »VEZENINA« Maribor, obrtna delavnica za vezenje ročnih del, predtiskanje vzorcev, preobleko gumbov, entlanje itd. se je preselila iz Partizanske c. 16 v Vetrinjsko 17 ter se priporoča cenjenim strankam. Dispanzer za žene obvešča: od 18. t. m. dalje bo delovala Posvetovalnica za noseče žene za področje bivšega IV. rajona v novih prostorih na Tržaški c. št.3 (pritličje levo) ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 17.30. Dolgo pogrešana dobra sol za kopeli se zopet dobi. Zahtevaj v parfumerijah samo odlično »JELA« kopalno sol. Osvežuje in krepi živce. Kromov prašek Je odlično sredstvo za čiščenje kovin. Posebno ga hvalijo gospodinje za čiščenje štedilnikov. Prepričaj se in povej drugim. Krompir posut s praškom K ROSAN je varen pred gnitjem. Vprašaj tiste, ki ga že več let posipavajo. PREPARAT št. 27 Je bil — Je — in bo ostal kljub vsemu na j učinkovitejše in naj cenejše sredstvo za čiščenje mastnih madežev. Zato zahtevajte v vseh drogerijah vedno le priznani PREPARAT št. 27. Eau de cologne NARTA 777 — Eau de cologne NARTA 777 — Eau de cologne NARTA 777 — 777 Četrtek, a. okt. ob 1SJO: HrlstUS: Ohridska legenda, Balet. Abon-na red K. Petek, 22. okt. ob 19.30: Musorg-ski: soročlnski sejem. Abonma red U. Neahbnirano občinstvo obvešča Uprava SNG, da so pri abonentskih predstavah v Drami in v Operi sedeži tudi še v prodaji, v vseh redih predvsem galerijski sedeži, na dan predstave po 12. uri pa tudi še nekaj boljših sedežev, največ v ložah. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja. 17. okt. ob. 15: Mira Mihelič: Zlati oktober. Izven. Ob 20: I. Cankar - dr. F. Smerdu: Martin Kačur. Izven. Sreda, 20- okt. ob 20: Christopher Fry, Gospa ne bo zgorela. Izven. Premiera. Šentjakobsko GLEDALIŠČE, Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 17. okt. ob 16: J. Spicar-M. Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada ...« Izven. Ob 20: J. Spinar - M. Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada...« Izven. i>. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE, ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 17. okt. ob 17: Gostovanje v.Polenšaku ob 19.30: Gostovanje v Dornavi Ponedeljek, 18. okt. ob 8. Gostovanje v Kostanju ob io,l2 in 17: Gostovanje v Ljutomeru Torek, 19. okt. ob 8 Gostovanje v Razkrižju ob 11: Gostovanje v Ivankovcih ob 14: Gostovanje v Miklavžu pri Ormožu ob 16.30: Gostovanje v Središču ob Dravi Sreda, 20. okt. ob 10: Gostovanje v Ormožu ob 14: Gostovanje v Veliki Nedelji ob 16: Gostovanje v Gorišnici MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja. 17. okt. ob 15.30: Finžgar-Mikeln: Pod svobodnim soncem. Izven. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 19. okt. ob 20: Hans Tle-meyer: Mladost pred sodiščem. Red A in izven. Četrtek, 21. okt. ob 16: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Red C In izven. Petek, 22. okt. ob 20: Hans Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Red B in izven. Sobota, 23. okt. ob 20: Hans Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Gostovanje v 2eleznikih. Nedelja, 24. okt. ob 16: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Izven in za podeželje. Pri abonmajskih predstavah so vstopnice tudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 17. okt. ob 14: Shakespeare: Othello. Pri nedeljski predstavi zveze z vlaki ugodne. DRAMA LJUBLJANA Nedelja, 17. okt. ob 20: Harris: Molčeča usta. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 18. okt. Zaprto. Torek, 18. oktobra ob 20: Rostand; Cyrano de Bergerac. Abonma Ted E. Sreda, 20. okt. Zaprto. Četrtek, 21. okt. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Abonma red H. OPERA Nedelja. 17 okt. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven. Ponedeljek. 18. okt. Zaprto. Torek, 19. okt. ob 19.30: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red F. Sreda, 20. okt. ob 19.30: Gounod: Faust. Abonma red G. Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim interesiranim krogom. 21. oktobra t. 1. ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU akademik prof. Marijan Kozina. Tema: L. van Beethoven in njegov opus 31. Ljudska univerza v Ljubljani obvešča vse, ki želijo obiskovati tečaje matematike in fizike, da odpira Društvo matematikov in fizikov LRS v svojem šolskem le. tu 1954/55 tečaj iz geometrije, ana litične geometrije, algebre in f nitizimalnega računa, ver j etnos KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. — CERKNICA z odseki: trgovina, odkup lesa in kmetijskih pridelkov, mesnica, krojaška, kovaška in sedlarska obrt, gostinstvo in pospeševalni odseki razpisuje MESTO UPRAVNIKA ZADRUGE s spodaj navedenimi pogoji: a) srednješolska izobrazba in pet let komercialne prakse ali b) nižja šolska izobrazba in 15 let kornere, prakse. Plača po dogovoru ali kolektivni pogodbi zadruge. — Ponudbe poslati na naslov zadruge. nega raduna In Iz il* esperimenti. Vpisovanje bo v sredo, dne 8. novembra od 17. do 18. ure v prostorih I. gimnazije — Vegova ul.. Ljubljana. Mesečna ukovina 250 din. Tečaji so namenjeni interesentom — delavcem in tehnikom raznih strok, dijakom in študentom, ki žele izpopolniti svoje znanje matematike in fizike. OBVESTILO Glasbena šola Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« — Beži-grad, Parmova ul. 32/1 (v bivši rajonski stavbi), še vedno vpisuje učence v svojo glasbeno šolo vsak dan od 8. do 9. in od 17. do 18. ure do 20. oktobra t. 1. V šoli se poučujejo razen ljudskih instrumentov (harmonika, kitara) tudi klavir in violina, v primeru zadostne priglasitve pa še vsi ostali instrumenti. DPD »Svoboda« Bežigrad ima tudi pevski zbor, tamburaški zbor, dramsko sekcijo za odrasle in mladino ter šahovsko sekcijo. Člani, prijatelji DPD »Svoboda«, “vpisujte vašo mladino v našo glasbeno šolo, priglasite jo v naš tamburaški zbor, pristopite v naš pevski zbor, vkijučite se v našo dramsko ali šahovsko sekcijo, pristopite k našemu društvu, da boste kakor koli prispevali h kulturnemu dvigu delovnega ljudstva. Delavci, delovna inteligenca, v DPD »Svoboda« je vaše mesto. To je vaše društvo, v katerem imate priliko udejstvovanja na vseh področjih kulturno prosvetnega delovanja. Društvo potrebuje tu-gi organizatorje. Pristopajte v in vsak po svojih močeh naj pomaga k hitrejšemu kulturnemu dvigu delovnih ljudi. OBVESTILO Gradbeno - mojstrska šola na Gradbenem tehnikumu LRS v Ljubljani — Goru po va 10/IH. Vpisovanje v I. letnik bo do 31. oktobra, v IL letnik pa 2. sept. 1954. Pogoji za sprejem v I. letnik: a) kvalificiran delavec gradbene stroke, razen tesarske, b) triletna pomočniška doba, c) kolkovani prošnji s kolkom 30 din in 20 din v gotovini je priložiti rojstni list in dokazila o pomočniškem izpitu in triletni pomočniški dobi. — Uprava. RAZPIS ŠTIPENDIJ Geološki zavod v Ljubljani, Parmova 33 Tazpisuje štipendije za naslednja mesta: 1. Za študenta tehnične fakultete — gradbeni oddelek, za zadnji 2 leti študija, ki se specializira za hidrotehnika. 2. Za absolventa tehnične fakultete — gradbeni oddelek, ki bi se specializiral v geologiji. 3. Za 3 študente geologije v zadnjih 2 letih študija. Prošnje z življenjepisi naj interesenti predložijo Upravi Zavoda, kjer dobijo tudi ostala pojasnila do 31. oktobra 1954. NATEČAJ TRGOVINSKA ZBORNICA za LRS v Ljubljani razpisuje natečaj za sestavo treh učnih knjig za vajenske šole trgovinske stroke in sicer za predmet blagoznan-stvo, trgovsko računstvo in higiena hrane. Blagoznanstvo naj obsega okrog 20 tiskovnih pol. Najboljše delo bo odkupljeno z 8.000.— din za tiskovno polo, drugo najboljše delo se nagradi z din 40.000.— in tretje z din 25.000.—. Trgovsko računstvo na.1 obsega okrog 15 tiskovnih pol, a odkupi in honorira se enako kakor blagoznanstvo. Higiena hrane naj obsega 5—8 tiskovnih pol. Najboljše delo bo odkupljeno z din 5.000.— za tiskovno polo, drugo najboljše delo se nagradi z din 20.000.— in tretje z din 15.000.—. Rok za predložitev rokopisov je 31. marec 1955. Vse ostale podrobnosti so na razpolago pri odboru za založništvo Zbornice. Na Tajništvu za notranje zadeve Ljubljana-mesto se naha/ajo naslednja dvokolesa, katerih lastniki so doslej neznani. 1. Moško, »Partizan«, št. 11030 (947); 2. Moško, »Luxoerc, št. 55642; 3. Moško, »Partizan«, št. 47-16440; 4. Meško, »ßi’anchk, B-43223; 5. Moško, »Partizan<, št. 47-24154; 6. Moško, »Paris«, št. 4070SO z vel. aktovko. 7. Moško, »Visla«, št. 4920150; S. Moško, »Curjel-t, št. 749698; 9. Moško, »Tribuna«, št. 1914; 10. Moško, »Standard«, št. OF-S-30; 11. Moško, »Partizan«, št. 47-3242: 12. Moško, »Partizan«, št. 47-10726: 13. Moško, »brez znamke«, št. 73155; 14. Moško, »brez znamke«, št. 17065; 15. Moško, »brez znamke« št. NM-293607; 16. Moško, »brez znamk««, it. 6566 ital. izvora; 17. Moško,, »brez znamke«, št. 718831; 18. Moško, »brez znamke«, št. 523310; 19. Moško, »brez znanfte«, št. 246; 20. Moško, »Nag Chemitz«, št. 766373; 21. Mošiko, »brez znamke«, it. C 188970; 22. Moško, »brez znamke«, št. 1359418; 23. Moško, »brez znamke«, št. 422525; 24. Moško, »brez znamke«, št. 275267; 25. Moško, »brez znamke, št. 235003; 26. Moško, »brez znamke«, št. 594027 z aktovko; 27. Moško, »brez znamke«, št. 26008; 28. Moško, »brez znamke«, št. 1217421: 20. Moško, »brez znamke«, št. 1205795: 30. Moško, »brez znamke«, brez št., zelene barve z staro aktovko; 31. Moško, »brez znamke«, brez Št., zelene barve, blatniki plavi; 32. Moško, »brez znamke«, brez št., plave barve; 33. Moško, »brez znamke«, št. 1795573; 34. Moško, »brez znamke«, št. 72063; 35. Moško, »brez znamke«, št. T-3502; 1. Žensko, »brez znamke«, št. 73365; 2. Žensko, »brez znamke«, št. 1413542; 3. Žensko, »brez znamke«, 15423 (ital. izvora); 4. Žensko, »brez znamke«, št. E-1401: 5. Žensko, »brez znamke«, št. 11953 (ital. izvora); 6. Žensko, »brez znamke«, št. 16701 (ital. izvora); 7. Žensko, >brez znamke«, št. 749670; 8. Zesko, »brez znamke«, brez št., črne barve, z navadno alumini- jasto svetilko: 1. Moško ogrodje, »brez št. 4440; 2. Moško ogrodje, »brez št. 6502; 3. Moško oerrodje, »brez št. 79530S; 4. Moško ogrodje, »brez št. 717; 5. Moško ogrodje, »Adlerwerke«, brez št., v srednji osi je prestava. 1. Žensko ogrodje, »brez znamke«, št. 794S27. Avtomobilska guma poltovornega avtomobila »BATA-Borovo«, velikost 7.50 X 16, nosilnost 700 kg, tlak 225 atmosfer. Lastniki gornjih predmetov naj se s potrebnimi dokumenti o lastništvu zglasijo na Tajništvu za notranje zadeve Ljubljana-mesto. Prešernova cesta št. 22, soba št. 74. V slučaju, da se lastniki v zakonitem roku ne javijo, bodo predmeti izročeni upravi Narodne imovine. Spored za nedeljo. Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) 8.00 O športu in športnikih: Na telovadnem tečaju učiteljev osnovnih šol 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro 9.00 Otroška predstava — Niko Kuret: Ostr-žek — II. del 10.00 Družinski pogovori 10.10 Dopoldanski simfonični koncert, Wolfgang Amadeus Mozart Mala nočna glasba, serenada Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 11.00 Oddaja *za Beneške Slovence 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00 — 12.10 Pogovor s poslušalci 13.00 Pol ure za našo vas 15.15 Prenos mednarodne nogometne tekme Turčija:Jugoslavija iz Sarajeva 17.00 Javni veseli večer (ponovitev 20.15 Večerni operni koncert 21.00 Kulturna kronika: Boris Ziherl »O inteligenci v našem kulturno prosvetnem delu« 21.15 V svetu ritmov in melodij, sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana 22.15—23.00 Misli in pogovori o sodobni glasbi Robin Läufer: Paul Hindemith od 23.00 do 24.00 oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). Z dopisnim tečajem se nitro naučite Esperanto. Prvo lekcijo pošlje pTOti priložltvl 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana Miklošičeva c. 7. RÄZPIS Državni sekretariat za splošno upravo in proračun LRS razpisuje mesto RAČUNOVODJE s srednjo šolsko ali enakovredno strokovno izobrazbo in najmanj 8-letno prasko v računovodstvu državnih organov. Plača po temeljni uredbi. Prošnje z življenjepisom in dokazili sedanje prakse je treba poslati do 30. okt. 1254 na Državni sekretariat za splošno upravo in proračun LRS v Ljubljani. RAZPIS Ravnateljstvo Sole za umetno obrt razpisuje mesto profesorja za grafiko in pisavo in honorarno mesto za keramično poslikovanje in prostoročno risanje. Prošnje s potrebnimi dokumenti in z opisom dosedanjega dela v stroki je treba predložiti ravnateljstvu Šole najkasneje do vključno 1. novembra 1954. Ravnateljstvo. »ff■'■■>>> "'MI" ___rf_i .jji _ Po knjigi M. Kinnan Rawlingsove — Riše Miki Muster 1 355. Nekaj časa sta se samo osuplo gledala. Nato sta stDpila bliže k mogočnemu t : ’u. »Strela to je presenečenje!« ' kc’ Fenny. Po-trepljal je sin po rami, nato pa nenadoma zmagoslavno zavriskal: »Hura!!!« Tudi Jody je zatuli!, Julija p- ° - mu je podražila z razburjenim laježem. Kip sl je lizal rane in maha! z repom. Penny ?•» J ’ sta začela poskakovati v divjem bojne.r: plesu, pri tem pa sta ' ’cala in rjovela, dokler nista čisto ohripcla. Nazadnje sta onemogla in ”ennv se je zasmejal, š ves brez sape: »Takih norčij nh«n uganjal že svojih štirideset let. A dobro je tako!« 356. Lotila st se natančnega ogleda svojega plena. Medved je tehtal gotovo svojih pet centov. Kožuh je ' 11 prekra-' - my je potežkal orja-šk šapo in menil: »No, stari, bil si nizkoten krvoločne?, ve dar mora ime' človek spoštovanje pred teboj! N' to je z radostjo zmagovalca se ’H na mogočni trup in si pr!”gal pipo. Jodyju pa je rekel: »A kaj napraviva zdaj? Sredi divjine sva i~ morava 'praviti odtrd nekaj, kar telit. več kot vsa Eaxterje. a družir skupaj, z njihovo k....e vred No, pa le ’epo 'agodno preudariva.« Bil je tako razigrane volje, da se mu nobena naloga ni zdela pretežavna. 357. Že samo za to, da sta ga prevalila na hrbet, sta porabila precejšen del svojih moči. Penny ga je nato najprej lepo iztrebil in zdaj je bil Stari Šepavec videti tako nedolžen kot vol v mesnici. Jody ga je držal za šape in po prestanih težavah se je zdel sam sebi velik junak. »In zdaj poskusiva, ali sva dovolj možaka, da ga spraviva proč,« je dejal oče. Zgrabila sta ga vsak za eno nogo in začela na vse kriplje vleči. A pri vsem natezanju sta ga premaknila komaj za ped. »Tako ne prideva z njim pred pomladjo do reke,« je sklenil Penny in spet sedel, da bi dalje premislil. RAZPIS CENTRALNA LEKARNA LJUBLJANA razpisuje delovna mesta za: 3 farmacevta in 3 farmacevtske pomočnike. Pogoji za sprejem so: farmacevt — opravljen strokovni izpit, 2 farmacevtska pomočnika — dokončana Srednja farmacevtska šola, opravljen strokovni izpit, 5 let prakse, 1 farmacevtski pomočnik — dokončana Srednja farmacevtska šola. Plača po pravilniku o plačah Centralne lekarne. Prošnje poslati do 25. okt. 1954 v Centralno lekarno, Ljubljana — tromost j e. DRŽAVNI ARHIV LRS razpisuje mesto arhivarja in mesto arhivskega pomočnika. Pogoji: Za mesto arhivarja diploma filozofske fakultete (zgodovina) ali diploma juridične fakultete; znanje nemškega in latinskega jezika. Za mesto arhivskega pomočnika popolna srednja šola z višjim tečajnim izpitom in znanje nemškega jezika. Prosilci za obe mesti morajo imeti odslužen vojaški rok. Prošnje poslati na Drž. arhiv LRS, Ljubljana, Levstikov trg 2 do 31. oktobra. RAZPIS Komisija za razpis mesta upravnika kmetijskega posestva OZZ Prevoje razpisuje po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in ob rtov mesto upravnika kmetijskega posestva OZZ Prevoje Kandidat mora imeti višjo kmeti jsko izobrazbo ali vsaj srednjo kmetijsko šolo ter več let prakse v vodenju kmetijskih obratov. Prošnje kolkovane s 130 din in 95 din v gotovini je z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana - okolica. Ljubljana, Zupančičeva 8/II, najpozneje do 23. okt. 1954. RAZPIS Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo » v Ljubljani razpisuje na gozdarskem oddelku: mesto docenta, izrednega ali rednega profesorja za »Mehanično predelavo lesa«, mesto docenta, izrednega ali rednega profesorja za »Organizacijo gozdnega in lesnega gospodarstva«, mesto asistenta za »Urejanje gozdov in dendrometrijo«, mesto asistenta za »Izkoriščanje gozdov«, mesto asistenta za »Varstvo gozdov«, mesto asistenta za »Gozdne komunikacije«, mesto asistenta za »Urejanje hudourniških področij«, mesto asistenta za »Anatomijo in tehnologijo lesa«, mesto asistenta za »Ekonomiko gozdarstva in lesne industrije«, mesto asistenta za »Gozdarsko pedologijo« na agronomskem oddelku: mesto asistenta za »Agronomsko pedologijo«. Asistenti morajo biti inženirji gozdarstva odn. agronomije in morajo obvladati vsaj en tuj jezik. Rok za vlaganje prošenj je 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. Prošnje je oddati na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani — Krekov trg 1. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo nepozabno mamo ANGELO SEDEJ roj. Polše v tako obilnem Številu spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala tudi vsem darovalcem prelepih vencev in pevcem za globoko občutene žalostinke. Žalujoči Sedejevi. Ob izgubi našega dragega moža in očeta JOSIPA CIHLARA se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. poklonili krasno cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. zdravnikom za lajšanje bolezni. Žalujoča žena in otroci. Vsem, ki ste spremili mojega moža in očeta DRAGOTA ROTARJA do njegovega zadnjega doma, darovali cvetje in vence, iskrena hvala. Posebna zahvala zdravnikoma dr. Varšku in dr. Žvoklju in sestri Seme, ki so mu lajšali trpljenje zadnjih dni njegovega življenja. Zahvaljujemo se dalje kolektivu Grosističnega podjetja »Ekonom«. govornikoma, pevcem in vsem stanovalcem terena Milana Majcna in osebnim prijateljem pokojnika. Žalujoči družini Rotar in Kovač. Vsem, ki ste ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA KREMESEC sočustvovali z nami, poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebej zahvala dr. Miheliču za trud, društvu mojstrov, gasilcem, godbi in pevcem. 2alujoča žena Katarina, sinovi Franci. Rudi, Milan in Karel z družinami, bratje, sestra ter ostalo sorodstvo. Metlika, Ljubljana, Zagreb, Krško, San Frančiško. • Vsem, ki ste našega očeta in dedka IVANA PILGRAMA spremili na njegovi zacinji poti ter nam izrazili svoje sožalje, se prisrčno zahvaljujemo. Sin Vladko z družino. Vsem, ki ste spremili našega očeta, moža LOVRA GROHAN na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja in nam izrazili sožalje, se prav prisrčno zahvaljujemo. 2alujočl: družine Grecian in ostalo sorodstvo. Preminul je HILARIJ HABJAN član gradbenega odbora Pogreb bo danes, dne 17. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti Podgora 35 na pokopališče v Šentvidu Zavednega in marljivega člana bomo ohranili v trajnem spominu. TVD Partizan, Sentvid-Ljubljana Poglej no, to je pa tisti turist. ki se neme je lani izgubilU »UNI0N«: meh. film »En dan življenja* Tednik Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10. matineja amer. filma »Vlomilec«. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa samo od 10—11 in od 15. dalje. •KOMUNA«; amer. nim »Beneški tat«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja istega filma. »SLOGA* ameriški film »Poročeni — neporočeni«. Tednik Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 Je matineja istega filma. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9 do 11 ter od 15 dalje. •SOCA«: angl. film »Zlata mrzlica«. Tednik. Predstavi ob 13 in 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter 17 dalje. Ker je sedanji dohod do kina SOCA zaprt je sedanji dohod iz Vilharjeve ceste, čez Navje ter drug. iz Titove ceste mimo garaž Izvršnega sveta med Vilharjevo in Linhartovo cesto do kina SOC A. »GUNCLJE*: * ital. film »Dekleta iz španskega trga«. Tednik. — Predstavi cb 17 in 19. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: premiera angl. filma »Vlomilec« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 in od 15. dalje. »TRIGLAV«; amer. barvni film »Viharni zaliv« in tednik. Ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. »LITOSTROJ«: angl. film »Odveden«. Ob 20. Zadnjič. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: švedski film »Dobri vojak Bum«. ZADOBROVA: mehiški film »Rio Escondido«, cb 15 in 17. VEVČE: ameriški film »Na slabem glasu*. DOMŽALE: ameriški barvni film »Sestrična Rahela«. JARŠE »TNDUF LATI« : ameriški film »Najboljši med slabimi«, ob 15 in 18. KAMNIK: ameriški barvni film »V vrtincu«, od 19. do 23. BLED: argentinski film »Motne vode«, ob 15, 18 in 20. Matineja filma ob 10. CELJE »UNION«; amer. barvni film »Chariijeva tetka«. Od 16. 18 in 20. CELJE »DOM«: avstrijski Cim »Jaz in moja žena«. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film »Rdeče nebo nad Montano« in tednik. Danes zadnjikrat! Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. Matineja ob 10: amer. barvni film »Na Rivieri« in tednik. — Prodaja vstopnic za matinejo od 9. do 10. ure. KRANJ ».SVOBODA«: premiera ameriškega barvnega filma »Na Rivieri«, cb 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom prve predstave. Matineja ob 10: amer. barvni film j Rdeče nebo nad Montano«. — Predaja vstopnic za matinejo od 9.—10. JESS-NICE »RADIO«: nemški film »Stari grešnik«, cb 16. 18* in 20. Matineja istega filma ob 10. JESENICE »PL.V'Z«: francoski film »Državni sovražnik št. 1«, ob 15, 38 in 20. Matineja istega filma cb 10. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 76. letu starosti, naš dragi mož, oče, stari oče, tast in pradedek JOŽEF HUDOHMET posestnik in bivši lesni trgovec Dragega nam pokojnika bomo pokopali na pokopališču Rečica ob Savinji. Žalujoči: žena Jožefa, sinovi: Franc, Jože, Alojz, Ciril z ženami in Ivan; hčere: Micika, Anica, Jožefa in Angelca z možmi; vnuki, vnukinje, pravnuki ter družine: Zveglič, Fricelj, Tratar, Gomiršek, Benedičič, Kovačevič, Klančnik in Žohar Rečica ob Savir.JV Celje, Laško, Ljubljana, Stei? ^-.zova, Beograd, Kanada, 15. oktobra 1954. OZZ IN KZ ter ostala odkupna podjetja prosimo, da ponudijo vagonske količine krompirja z navedbo vrste. Javite nam svoje cene in pošljite ponudbe. Potrudili se bomo blago najhitreje vnovčiti! Ponudbe z navedbo razpoložljivih količin javite pismeno ali telefonično na: Agencija Slovenija, Ljubljana, Parmova 33, telefon 30-582 in 30-685. 17234-11 OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem plačnik za morebitne dolgove, katere bi napravila moja žena Anica Koželj rej. Kavčič na moj račun. Mr. Ph. Ivo Koželj, bivši lekarnar in sedaj farmacevt Mestne lekarne na Jesenicah (Gorenjsko), Gosposvetska c. 10. 17214-11 GOSPODINJA gre v skupno gospodinjstvo z meškim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Od 45 do 55 let«. 17126-11 KUPEC RADIA »KAPSCH« štev. 193274, marca 1944. naj se zglasi zaradi naslova v Ljubljani, Marxov trg 8. 17037-11 UPOKOJENEC, posestnik, išče upokojenko ali posestnico za skupno gospodinjstvo. Ponudbe v oeL odd. pod »Samostojen«. 16893-11 SAMOSTOJNA UPOKOJENKA — šivilja — srednjih let sprejme SAMOSTOJNA UPOKOJENKA (šivilja) srednjih let sprejme v skupno gospodinjstvo uslužbenca od 55—60 let v Kamniku ali v Zagrebu, ima svoje stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zavičaj«. 16937-11 ST ARE JS A VDOVA brez otrok in z lastnim stanovanjem želi upokojenca starejših let za skupno gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mimi dom«. 16910-11 SKUPEN DOM nudim tovarišu do 40 let. Ponudbe pod »Preskrbljen« v ogl. odd. 17185-11 MOŠKI star 50 let gre v skupno gospodinjstvo z lastnim stanovanjem. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Jesen«. 17176-11 ST. 244. — 17. OKTOBRA 1954 F 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 7 1 ________________________________-i STRANKE, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. UPRAVA »SP« KOVINOSTRUGARJE sprejme takoj podjetje Avtoobnova, Ljubljana, Bežigrad 11. Sprejem in olača po dogovoru. 17279-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — išče tričlanska družina. Prednost starejše in upokojenke.' — Naslov v ogl. odd. 17276-1 POMOČNIKE ali priučene avtokleparje, kolarje-ključavničarje, orodjarje ter vajence-avtokaro-seriste sprejme: »Karoserija«, Kamniška 25, ali Vodnikova 89. 17278-1 VC J VOD JANŠKA AGENCIJA — Ljubljana, Tavčarjeva 3, sprejme takoj daktilografa, mlajšo moč, eventualno pride v poštev tudi začetnik. Zglasiti se v pisarni. 17270-1 ISCEMO pošteno dekle, vajeno gospodinjstva. Naslov v ogl. oddelku. 17266-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — išče 3-čIanska družina. Vprašati popoldne. Naslov v ogl. oddelku. £.17265-1 TCRBARSKO DELAVKO, 'mlajšo moč, ki je Izurjena tudi kot prešivalka, iščem. Nastop takoj. : slov v ogl. odd/ 17263-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k '2-čianski obrtniški družini sprejmem takoj. Žlajpah, Slomškova št. 6. 17262-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za vsa dela sprejmem takoj. — Naslov v cgl. oddelku. 17231-1 ČEVLJARSKI POMOČNIK išče zaposlitev kjerkoli z vso oskrbo v hiši. Na razpolago nudim svoj čevljarski stroj. Naslov v podružnici SP, Zagorje. 1725S-1 MEHANIK šivalnih strojev išče zaposlitev. Ponudbe poslati podružnici SP, Kranj, pod »Vesten . 17252-1 SAMOSTOJNEGA DELAVCA na polavtematu »Hempel« sprejmem takoj. Lastnoročno pisane ponudbe o dosedanji zaposlitvi v ogl. odd. pod »Hempei«. 17291-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — kuharico sprejmem. Gradišče šb-III., za Dramo. 17207-1 TOVARNA baterij »Zmaj«, Ljubljana, Šmartinska c. 28, sprejme mezdnega knjigovodjo s popolno srednješolsko izobrazbo in večletno prakso. Ponudbe s podatki o dosedanjem delu in kratkim življenjepisom dostaviti v oravi tovarne. 17205-1 KMETIJSKA ZADRUGA Rudnik ; Ljubljani išče honorarnega knjigovodjo, po možnosti upo-!:ejenca za dopoldanske ure. — N mi op s 1. nov. 1954. Ponudbe uo.vaii na gornji naslov. 17155-1 ABSOLVENT ekonomskega tehnikama dobi službo za delo v ra-Č-one vodstvu. Javiti se pri trgovskem podjetju »Les Ljubljana«, Li ubijana, Parmova ul. 37. 17231-1 LITOSTROJ sprejme strugarje, ‘stroj, ključavničarje, 3 mizar- je. 3 k va lifici rane zidarje, p ri- učene; "a eie ktremonterja za skl a dl šče eie ktromateriala in iz Vi čer .ega žel: Dzninarja za pre- vzc mra ■ca mat; »riala. 17 233-1 VEČLETNI TRGOVSKI ZASTOPNIK sprejme -zastopstvo katere-I: i trgovske firme. Miloševič :s, Nenadovičeva 36, Beo- 172S8-1 V JA TOVARNA v Ljubljani ■e strokovnjaka z daljšo pravim v zunanji trgovini. Ponudbe z opisom dosedanjega dela m kratkim življenjepisom ter z zahtevki plače dostaviti v ogl. Gdci. pod »Zunanja trgovina«. 17244-1 SPREJMEMO strojnega tehnika, ur j a in gradbenega tehnika I - vi pogoj: odslužen kadrovski rok. Služba v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.- 17232-1 DEL. PROS V. DRUŠTVO »SVOBODA- rudnika Kočevje potre,-bv.ie pevovodjo. Ponudbe nasloven na upravo rudnika Kočevje. 17237-1 DELAVCA sprejmem takoj v službo. Prednost ima pek ali mlinar. Naslov v ogl. odd. 17211-1 GOZDARSKE INŽENIRJE in tehniku sprejme takoj v službo ž va . Ljubljana. Parmova 37-III. Plača po tarifnem pravilniku. 17242-1 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejmemo. Delo stalno. Čevljarska delavnica, Domžale. 1723C-1 PODJETJE »AVTOMONTA2A« — »Mercedes Benz« service, Ljubljana. Titova 24, sprejme raču-novodjo-knjigovodj o takoj ali po dogovoru. 17224-1 ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in stenografije sprejmemo takoj. Oglasiti se 19. okt. od 8.—11. ure. Tovarna močnih krmil, Ljubljana. Zaloška c. 51a-I. 17228-1 DOBREGA KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejme krojaštvo Križaj, Rozmanova 6. , 17222-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA — sprejmem takoj. Vrbinc, Vidovdanska 20. 17221-1 KOMERCIALIST, vešč tudi finančnih in administrativnih poslov. išče honorarno zaposlitev v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Sposobnost« v ogl. oddelek. ‘ 17175-1 POŠTENO IN ZDRAVO ZENSKO srednjih let, tudi upokojenko, iščem" k tri mesece staremu otroku za 4—5 ur dnevno, od 10.30 do 14.30 ure razen nedelje. Javiti se na naslov: Kern, Ko-rotanska 28-1. 171S6-1 DELAVCA ALI UPOKOJENCA za kurjenje centralne kurjave sprejme osnovna šola »Frana Levstika« v Ljubljani, Levstikov trg 1. • 1715G-1 SLUŽBO BLAGAJNIČARKE ali knjigovodje v Ljubljani iščem. Imam 5 let prakse. Ponudbe pod »Vestna in zanesljiva« v oglasni oddelek. 17146-1 GRADBENE DELOVODJE in tehnike sprejmemo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalno v Ljubljani«. 17135-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem. Januš, Pražakova 15-IV. 17133-1 SPREJMEMO takoj dobro, pošteno in vestno raznašalko. Podružnica »SP« Novo mesto. -1 ZENSKO k dvema otrokoma sprejmem za dopoldanske ure. Kovačič. Eipprova 13. Vprašati od 15. dalje. 17132-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -za dopoldanske ure k majhni družini iščem. Windpassinger -Gallusovo nabrežje 19. Vprašati popoldne. 17131-1 SC30SLIKARSXEGA - pleskarskega pomočnika, kvalificiranega kot skupinovodjo. ter več soboslikarskih pleskarskih pomočnikov za delo v in izven Ljubljane sprejmemo. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in starosti v ogl. odd. pod »Dober«. 17073-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO - srednjih let, samostojno, sprejmem k dvočlanski družini takoj. Ponudbe od ponedeljka dalje od 16 do 18- Pirnat, Lavričeva 4. 17155-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA in skladiščnega delavca za špecerijo sprejmemo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Marljiv«. 17199-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -ali upokojenko sprejme mala družina. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 17166-1 SPREJMEM vodovodnega inštalaterja. Oglasiti se: Plešec, Stari trg 21. 17168-1 SNAŽILKO, zdravo in vestno, sprejme Moderna galerija v Ljubljani, Tomšičeva ulica, s 1. novembrom. 17085-1 DOBRE ZIDARJE in delavce za zimsko delo sprejmem takoj. — Bevčar, Lepodvorska 25. 17036-1 SPREJMEMO v službo skladiščnega delavca, fizično močni imajo prednost. Javiti se v trg. podjetju »Steklo«, Ljubljana, Titova 10. 17023-1 STALNE DELAVCE za betoner-ska in železokrivska dela sprejme Tovarna gradbenih polizdelkov, Lj., Šmartinska 100a. 17016-1 MANUFAKTURISTA, vojaščine prostega, dobrega in sposobnega, sprejmemo takoj v službo za oddelek volnenega blaga. Ponudbe poslati pod »Manufakturist« v ogl. odd. 17093-1 UPOKOJENKO ali kako drugo primerno žensko za pomoč v gospodinjstvu za dopoldanske ure sprejmem. Soba in hrana. Usenik Sonja, Vič, Sattnerjeva št. 9. 16960-1 »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme takoj izučene in priučene šivilje, pletilje in nekvalificirane delavke. V poštev pridejo samo gnteresentke iz okoliša tovarne. 16929-1 VOJNA POŠTA 1132 — Koper — sprejme v službo 6 krojačev in 6 čevljarjev. Nastop takoj. — Plača po uredbi. 16928-1 TRGOVSKEGA POMCCNIKA(-co) in enega delavca za špecerijsko stroko sprejme trg. podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna zaposlitev«. lo'Ä-l KMETIJSKA ZADRUGA z o. j., Slovenska Bistrica, razpisuje mesto kmetijskega tehnika. Pogoj: organizacijska sposobnost z večletno prakso. Nastop takoj. 16979-1 SPREJMEM strojnega tehnika, risarja in gradbenega tehnika. Prvi pogoj: odslužen kadrovski rok. Služba v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 15381-1 BRIVEC in PEDIKER, dobra moč, išče ali zamenja službo v Kopru za službo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. cdd. pod »November«. 16822-1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA — mlajših let sprejme Trgovsko grosistično podjetje »Galanterija« v Ljubljani, Trubarjeva cesta št. 1. 16893-1 STROJNI TEHNIK s petletno prakso želi spremembo službe. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stanovanje«. 16680-1 PISALNE MIZE kupimo. Prodamo železne sode in železne stopnice, zavite (polžaste). »Šumi«, tovarna bonbonov, Gradišče 9. 17090-1 UPOKOJENKO ali kako drugo primerno žensko za pomoč v go-. spodihjstvu za dopoldanske ure sprejmem. Šoba in hrana. Usenik Sonja, Vič, Sattnerjeva 9. [ 16960-1 DEKLE od 14—16 let iščem za hišna dela. Grdič, Zagreb, Praška 10. 16983-1 MOJSTRICO - PRIKROJEVALKO ženskih oblek, strokovno sposobno za vedenje oddelka, z mojstrskim izpitom in daljšo prakso sprejmemo takoj. Zglasiti se osebno ali poslati ponudbo z opisom dosedanjega dela na naslov: Modno krojaštvo, Ljubljana, Celovška c. 97. 16993-1 KOVAŠKEGA IN PODKOVSKE-GA POMOČNIKA sprejmem takoj, stanovanje v hiši. Zidar, Jegličeva 15. 16978-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, sprejmem. Zupančičeva 14-III., vrata 10. 17109-1 RESTAVRACIJA V LJUBLJANI išče verzirano kuharico, prvovrstno, za stalno službo. Opisati dosedanja službena mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Verzirana«. 17106-1 SAMOSTOJNO ADMINISTRATIVNO MOC sprejmemo. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Šmartinska c. 64-b. 17115-1 UPOKOJENKO za 8-urno dnevno zaposlitev pri gospodinjstvu sprejmem, stanovanje preskrbljeno. Naslov v ogl. odd. 17GS5-1 BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO, veščo vseh del. sprejmem. Naslov v ogl. odd. 17078-1 MLADEGA DELAVCA za skladišče iščemo. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 37091-1 KNJIGOVODKINJO, povsem samostojno. sprejmem honorarno za popoldanske ure. Lastnoročno pisane ponudbe o dosedanjem službovanju v ogl. oddelek pod »Obrtniško knjigovodstvo«. 17200-1 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam izdela v dveh urah foto »PAULI ALENKA«, Trubarjeva cesta 38, Ljubljana. 16411-2 POSTKEZNICO za dvakrat tedensko iščem. Šiška, blok 4, vhod 4, vrata 4. 17009-2 PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 17271-2 MATEMATIKO za višje razrede inštruira starejši nastavnik. Naslov v ogl. odd. 17193-2 GRADBENEMU INŽENIRJU ali tehniku ‘nudi delo izven uradnih ur »Silva«, Ljubljana, Parmova 37-III. 17243-2 MATEMATIKO za višje razrede inštruiram. Ponudbe pod »Stare iši inštruktor« v oglasni oddelek. 17193-2 INŠTRUKTORJA za klavir iščem. Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek. 17165-2 V DELO VZAMEM ženske in moške jopice, rokavice in nogavice, otroške garniture in obleke za punčke od 2 let naprej. Ponudbe pod »Ročna pletilja« v ogl. oddelek.. 16712-2 POSTREZNICO sprejmem po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 17044-2 SAMOSTOJNA KNJIGOVODKI-NJA. vajena vseh pisarniških poslov, išče honorarno zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ekspeditivna moč«. * 17045-2 STROJEPISNA DELA ln prevajanje (nemščina) ha domu. Ponudbe pod »Dom« v ogl. oddelek. 17047-2 PUH ODEJE hitro in lepo izdelujem. Ljubljana, šiška, Vodnikova 12, pritličje. 17040-2 VAJENCI VAJENCA ZA DIMNIKARSKO OBRT za center sprejmem. Stanovanje v hiši. Rogel Vaclav — dimnikarstvo, Ljubljana, Trubarjeva 7. 17181-3 VAJENCA takoj sprejme elektro-inštalacijsko podjetje Havliček Brata, Stari trg 32. 17179-3 ZIDARSKEGA VAJENCA takoj sprejmem. Plačam dvojno plačo. Bevčar, Lepodvorska 26. 17077-3 MESTO šiviljske vajenke iščem. Imam malo maturo. S. B., Dalmatinova 13-1. 17095-3 VAJENCA sprejmem v uk. Ma-zora Anton, mizarstvo, Dob 23. Domžale. 17104-3 PLETILJSKO VAJENKO sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro spričevalo«. 16952-3 NOV CRN SEAL PLAŠČ, predvojni, za veliko postavo, prodam*. Naslov v ogl. odd. 17218-4 POSREDOVALNA PISARNA — Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6, proda: likalni stroj na motorni pogon z električnim segrevanjem valj kov za 198.000 din in pisalni pisarniški stroj »Remington« za 60.000 din. Projekcijski aparat »Episkop«, večji model, tudi za diapozitive, znamke »Ika«, ugodno prodamo. 17283-4 SUKNJO, zimsko, rjavo, srednje veliko.. prodam za 6.000. Pržan-ska 30, Dravlje. -4 MOTORNO KOLO »Zündapp« 500, odlično, prodam. Šmartinska 18. 17264-4 4 NOVA OKNA, 120X120 cm, enojna, z dvojno zasteklitvijo, prodam. Savski breg 3, Kranj. 17253-4 BLAGO za zimsko suknjo, marengo, temnosivo, inozemsko, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17251-4 DIATONIČNO HARMONIKO, 2-tonsko, prodam ali zamenjam za kolo, razliko doplačam. Petrič, Ljubljana-Polje 29. 17178-4 RADIO,' baterijski, v kovčku, z anocinim usmerjevalcem, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17123-4 BENCINSKI MOTOR 7 KS prodam. Repče 4, Šmarje-Sap. 17215-4 SREBRNE SMREKE, palmo pahljačo, kopalno kad in črpalko (štirno) prodam. Predjamska S2. 17213-4 PLETILNI STROJ 4/27 in češki porcelan prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17212-4 ZARADI SELITVE prodam: koze, kozla, psico (volčjak), mladiče in seno. Hafner, Linhartova 41. 17208-4 ŠIVALNI STROJ »Singer«, po-grezijiv, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17205-4 PkOuAM: 2 stolitrske kadi za zelje, nože za rezanje zelja, otroške sanke in 16 kg bodeče žice. Rožna dolina c. XXI.-11. 17232-4 MLATILNICO, ročno, v zelo dobrem stanju proda Tegelj Angelca, Planina pri Rakeku. 17227-4 GUMI DIRO na peresih do 4 tone nosilnosti proda Šenk, mizar, Trata 13, Ljubljana. 17223-4 KRAVO s teletom prodam. Tomačevo 17. 17226-4 RADIO ZNAMKE »LORENZ« 64-1 prodam po ugodni ceni. Kodro-va 73, Nove Jarše. 17225-4 GROBNICO prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Grobnica«. 17239-4 »SINGER« šivalni stroj, dolg čolniček. star tip. brezhiben, poceni prodam. Zitnikova 8. 17249-4 OTOM ANO; rabljeno, dobro ohranjeno, zelo poceni prodam zaradi pomanjkanja prostora. — Zitnikova 8. 17250-4 PRODAMO: 1 par konj z vprego, 3 krave rodovniške, 1 težki gumi voz, 1 lahki gumi voz, 1 voz (zapravljivček), 1 voz (zapravljivček) na peresa, 1 težki poljski voz, 1 elektromotor 5 KS, 1 motor 8 KS, že rabljen, 1 Diesel motor 8 KS, 1 amer. glavo za stružnico in razno poljsko orodje. Kmetijska zadruga Jarše pri Domžalah. 17235-4 TAPETNIKI! Razne fotelje in zofe, možnost predelave, p/odam. Kaiser, Stari trg 3. Ogled vsak dan od 14—16 ure. -4 KOLO z novim motorčkom prodam. Miklošičeva 17, hišnik. 17123-4 PLINSKO PEC (Radiator) ugodno prodam. Pred Škofijo 20-1. Pust. 17130-4 CEMENTNO STREŠNO OPEKO ugodno prodam. * Staretova 13a. 17136-4 ODDELEK ZA VZGOJO službenih psov LM Ljubljana, proda 5 šolanih nemških ovčarjev in 1 mladiča. Prodaja bo dne 17. X. 1954 od 10. do 12. ure na dvorišču doma »Maksa Pirca« — Slomškova cesta. 17140-4 STRUŽNICO za kovine, namizno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 17141-4 KROJAČI, KROJACICE! Prodam razne modele (pupe) za izdelavo suknjičev in sukenj ter kostumov. Kaiser, Stari trg 3, desno. Ogled vsak dan od 14. do 16. are. -4 TRICIKELJ. decimalno tehtnico in samokolnico prodam. Šmartinska 5. 17142-4 VIŠINSKO SONCE (kvare lampe) »Hanau«, sanatorijski model prodam. Interesenti naj dajo ponudbe v oglasni oddelek pod »Sončenje«. 17139-4 ZENSKO ŠPORTNO KOLO prodam ali zamenjam za krompir. Ambrožev trg IOa. 17145-4 OTROŠKO POSTELJO s predali, dobro ohranjeno, in železno zložljivo posteljo prodam. Titova cesta 35a-I. Desno. 17152-4 UGODNO PRODAM: globok in športni otroški voziček, stajico, kompletno jedilnico in spalnico iz trdega lesa. Kaiser, Stari trg 3-1. Ogled od 14. do 16. ure vsak dan. -4 GLAVO za mizarski poravnalni stroj dolžine 61 cm prodam. Kastelic Ciril, Zapužka 63, Dravlje. 17153-4 STREPTOMICINA 10 gr. v olju in 20 gr v prahu prodam. Čevljar, Janševa 13. 17148-4 SPALNICO, imitacija orehove korenine, prodam. Vidmar, mizarstvo, Vodnikova 31. 17197-4 PRODAM dobro ohranjeno deško kolo italijanske znamke. Vida Olga, Goce Delčeve 13 — Ljubljana, Kodeljevo. 17196-4 MOTOR 150 cm3, v dobrem stanju, poceni prodam. Bank, Celovška 99, Ljubljana. 17192-4 PRODAM: 6-sedežni voz zapravljivček, skoraj nov in decimalno tehtnico, nosilnost 2000 kg, pripravno za tehtanje živine. Naslov v ogl. odd. 17139-4 NOV RADIO. 5-cevni, inozemski. prodam. Vilharjeva 41. 17188-4 KUHINJSKO BANJO, porcelanasto, 1X0.5 m prodam. G. V. — Novi trg 2-T, dvorišče. 17187-4 ZENSKO NEMŠKO KOLO, lepo. prodam. Pevc - Blok 1-1 — Celovška cesta. 17183-4 MOTORNO KOLO »Gilera« 500 -magnetni vžig, prodam ali zamenjam za manjši avto. Cigaletova 13. 17171-4 PRODAM: cement, betonsko železo. plinski avtomat za kopalnico »Vailiant« ter pločevinaste cevi za dimnik. Informacije na tel. štev. 20-293 od 12. do 14. ure. 17170-4 KLAVIR, dunajska mehanika — ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17169-4 SPALNICO iz trdega lesa po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. 17162-4 KRATEK KLAVIR znamke Stingi s kovinsko konstrukcijo, odlično ohranjen, uporaben za koncerte, prodam. Ponudbe pod »Takojšen plačnik« v ogl. oddelek. 17017-4 »SMIRNA« PREPROGO, velikost 10 m2, dobro ohranjeno, prodam. Osnovna šola Ljubljanamoste, Bazoviška 1. 17095-4 RADIJSKI APARAT »MINERVA«, model 53, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. 17058-4 PRODAM: omaro, ogrodje za kavč, raztegljivo mizo in spalnico. Slomškova 16-1. 17062-4 PRODAM: železen štedilnik, novo barako 4X5 in železno traverzo 7.80 m. Polska pot 93-a. 17006-4 POPOLNO ZIMNICO (zgornjo trodelno ln spodnjo — Feder-modroc) za eno posteljo, skoraj novo, po ugodni ceni prodam. — Ogled: Glušič, Titova 17-m., levo stop., od 10.—13. ure. 16995-4 MOŠKO KOLO »Dürkop«, žensko italijansko kolo, moško zimsko suknjo, dobro ohranjeno, prodam. Društvena 15, Ljubljana. 17098-4 PRODAM obleke, rabljen zimski plašč za večjo postavo in dober koncertni klavir. Naslov v ogl. oddelku. 17100-4 2 PLEMENSKI KOZI prodam. — Vodnikova 17. 17105-4 DIVAN, globok otroški voziček in sesalec za prah prodam. Medvedova 5a, klet. 17107-4 RADIO poceni prodam. Emonska št. 4. 1711Ö-4 ELEKTRIČNI VLAK prodam. Mi-latovič, Trnovska 29. 17112-4 KRZNEN PLAŠČ (Seehund) in otroško kolo do 11 let prodam. Naslov: Stari trg 32-11./ Zorman. 17114-4 RABLJENO KOMPLETNO POSTELJO prodam. Naslov: Mici Parlič, Trubarjeva c. 5, dvorišče. 17061-4 BENCINSKI MOTOR, 4-valjni s spojko, teža cca 450 kg, stabilni, uporaben za avtomobil ali kompresor ,zakost 80 KS, 600—2000 obratov na min., v prav dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl oddelku. 17064-4 MOTORNO KOLO 200 ccm, v odličnem stanju, ugodno prodam. Cesta IX. štev. 10, Rožna dolina. 17067-4 PEČKO H za ogrevanje prodam. Pod ježami 7-1. 17055-4 PRODAM dobro ohranjen radijski aparat znamke »Olimpia«, 4-cevni, po zmerni ceni. Potočnik, Njegoševa 15, Ljubljana. 17069-4 ZAPRAVLJIVČEK prodam. Ka-runova 12, Trnovo. 17076-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, temnomoder, tapeciran, ugodno prodam. Ramšak, Litostroj ski blok 12. 16976-4 RADIO »SIEMENS« z vgrajenim gramofonom prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17010-4 PISALNI STROJ AEG prodam. Naslov v ogl. odd. 17011-4 ŠTEDILNIK, emajliran, malo rabljen, prodam. Grabrijan, Stari trg 3-II. 17019-4 PLETILNE STROJE št. 9, 11 in 12, vsi po 35 cm dolžine, prodam. Gliha Josipina, Ljubljana, Kavškova 26. 16571-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Šorman, Marxov trg 2-1. 16341-4 ŠTEDILNIK »TOBI«, skoraj nov, prodam. Lederer, Vidovdanska 24-1. 16943-4 PRODAM moški črni zimski in jesenski plašč. — Jelašič, Ple-teršnikova 28-11. 17G52-4 VINSKE SODE 155—389 litrov in manjše pletenke prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17053-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Zrinjskega c. 7-1. 16182-4 VIŠINSKO SONCE (Hanau) prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hanau«. 17087-4 RADIO »BLAUPUNKT«, italijansko moško kolo, pomožni motorček, zapestno uro in majhno pečko prodam. Sedelšek, Drenikova 21. 17051-4 PRODAMO »Berda« bas. Društvo »Svoboda«, Rovte nad Logatcem. 17036-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — TAPECIRAN, češki model, prodam. Zavrti 6. 17160-4 KOMPLETNO SPALNICO in kuhinjo ugodno prodam. Celovška cesta, blok VI, I. stop. 17161-4 PRODAM ZELO UGODNO lepo moško kamgarn obleko za manjšo postavo. Na ogled v ponedeljek v uredništvu Slov. por. I/soba 7 po 14. uri. 17159-4 RADIO »Ingelen«, mali format -prodam. Petkovškovo nabrežje 21, pritličje levo. 17157-4 PIANINO vzamem v najem proti garanciji. Lipušček, krznar, Trubarjeva 19. 17219-8 GARAŽO za osebni avto vzamem v najem. Ponudbe pod »Buick . 71« v ogl. odd. 17195-8 MdiSfgj PIANINO, dober, kupim ali zamenjam za moderen šivalni stroj. Naslov v ogl. odd. 17220-5 KUPIM stare obleke izpred prve svetovne vojne, kašmir ali tanek damentuch. Ponudbe pod »Kašmir« v ogl. odd. 17026-5 KUPIM dober pianino ali klavir, plačam takoj. Prodam krzneno rjavo in črno jopo, inozemski sil, rjave salonarje, predvojne, nove, ter otroško posteljico in košarp. Veršič, Žabjek 3-III. 17247-5 KUPIMO dobro ohranjene avtomobilske gume: 2 kosa 1050xig, 5 kosov 5.25X20. »Vinocet«, Ljubljana, telefon 23-309. 17240-5 BLOK MOTORJA znamke »Fiat-Balilla« 508 kupi takoj Kmetijsko gospodarstvo Zavrč pri Ptu-. ju. 17239-5 PIANINO z dobro mehaniko kupim. -Ponudbe poslati SP Zagorje ob Savi. 17245-5 »UTA« podvodno črpalko s tlačnim kotlom kupim. Naslov v ogl. oddelku. 17267-5 RADIJSKI APARAT kupim. — Ajdove Janez, Šenčur 33, p. Šenčur. 17259-5 KUPIMO 2.000 do 3.000 kg bukovega oglja. Državni obrtni mojster Hribar Jakob, Jesenice. 17255-5 KUPIMO: kompletno krmilo, kompleten motor ali posamezne dele in menjalnik, vse za avto »Bianchi Miles« licenca »Mercedes« in hidravlično avtodvigalo za 7 do 10 ton. »Izolirka«, Ljubljana, Moste. 17177-5 OSEBNI AVTO, 4-sedežni, novejši model, kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«. 17083-5 HIDRAVLIČNO STISKALNICO za 20 do 50 ton kupi Železniško podjetje za signalne naprave, Ljubljana, Celovška 6, telefon štev. 21-421. 17111-5 KUPIM poškodovane rute od narodne noše. Molnar, Bled. 17025-5 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR, po možnosti Bradač-Pregljev 1z leta 1931, nujno kupimo. Zavod za statistiko in evidenco LRS. knjižnica, Ljubljana, Hrenova ulica 11. 17094-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno (štrapacno), kupi ..Vinko, Rakov-niška 6, Ljubljana. 17072-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo,'‘zastopstvo v Ljubljani, Krojaška št. 6. 16974-5 IZLOŽBENO OKNO cca 2X2 s šipo in roleto kupim. Hren. Cerknica. 17125-5 LAŽJI TRICIKEL kupimo. Ponudbe: Trgovsko podjetje »Tkanina«, Ljubljana, Trubarjeva štev. 1. 17190-5 DOBRO ZENSKO KOLO, nemške znamke kupim. Ponudbe: Celovška cesta 204. 17167-5 DVODRU2INSKO HIŠO z vrtom v Ljubljani ali predmestju, vseljivo eno stanovanje, kupim. — Slaščičarna, Karlovška 30. 17248-7 HIŠO na Celovški cesti 68 prodam. -7 ZAZIDLJIVA PARCELA za enonadstropno vilo v bližini centra Ljubljane naprodaj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Parcela 900«. 17216-7 UGODNO PRODAM gospodarsko poslopje, primerno za veliko skladišče ali delavnico v večjem obsegu z vrtom in stavbnimi parcelami ob prometni cesti. Ponudbe: Stanič Matilda. Ptuj, Breg 18, ali v ogl. odd. pod »Ugoden nakup«. 17274-7 PRODA1VI parcelo na Brdu-Lj ubijana, 1024 m--, in dve kozi. Naslov v ogl. oddelku. 17239-7 POLOVICO HIŠE, 4-sobno stanovanje (kopalnica, zaprta veranda, kabinet, vrt in pohištvo — jedilnica) prodam, delno takoj vseljivo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Zmajski most«. 17194-7 2-ST ANO VANJSKO HIŠO na Blejski Dobravi prodam. Cena po dogovoru. Sedej Ana, Jesenice, Gosposvetska 24. 17254-4 HIŠO prodam v Šoštanju, tudi nekaj zemljišča in gozda. Cesta talcev 7. Šoštanj. 17275-7 ENODRUŽINSKO HIŠO ali vilo kjerkoli v Ljubljani kupim takoj. Ponudbe pod »Enodružinska« v ogl. odd. 17281-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini centra mesta Ljubljane od 500—1000 m2 takoj kupim. Ponudbe pod »Takoj gotovina« v ogl. oddelek. 17282-7 LEPA ZAZIDLJIVA PARCELA, vsa ograjena, 200 m od vladne palače, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 17230-7 PARCELO v okolišu Celovške— Vodnikove ceste kupim. Informacije: tel. 21-628. 17269-7 DVE ZAZIDLJIVI PARCELI po 600 m2 v Radovljici prodam ali zamenjam za parcelo v Ljubljani ali okolici. Fonudbe na naslov: Volarič Marija, Ljubljana, Rožna dolina, cesta II. št. 7. ZAZIDLJIVO PARCELO ob Ljubljanski cesti v Celju prodam. Poizvedbe: Vrečer, Celje, Le-skovškova 21. 17258-7 DRUŽINSKO STANOVANJE ali hišico v Celju ali okolici iščem. Ponudbe na SP Celje pod »Hiša«. 17257-7 ENOSOBNO STANOVANJE, velika soba in kuhinja, v centru, zamenjam za manjšo sobo in kuhinjo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Manjše«. 17277-9 STANOVANJSKO HIŠO, eno ali dvodružinsko, kupim v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Sončna«. 17144-7 REALITETNA AGENCIJA Maribor posreduje najceneje vsepovsod kupo-prodajo posestev, vil, hiš (tudi idealnih in fizičnih delov), parcel in vsakovrstnih strojev. Informacije brezplačne. ZastoDstvo Ljubljana. Študentovska 2-H. 16375-7 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad — Moste«. 17116-7 HIŠO, stanovanje ali parcelo z užitkarjem kupim. Grbac Ivan, Trnovski pristan 12, Ljubljana. 17071-7 DRUŽINSKO HIŠO z vrtom sa-donosnikom ugodno prodam. — Mlinarič Ivan, Celje, Breg 3. 17031-7 ENODRUŽINSKO HIŠO v Celju prodam. Naslov SP Celje. 16989-7 VSELJIVO HIŠO in nekaj vrta v Li ubij ani kupim. Anžič, Rimska cesta 24. 17013-7 KIŠO Z GOSTILNO, 4 km od Bleda, prodam. E. Sitar, Gorje— Bled. 1S947-7 NOVO HIŠO za večjo družino prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Domžale«. 1704S-7 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«. 17043-7 UGODNO PRODAM blizu Verda 5 ha lepega gozda (jelka), lahko tudi polovico. Ponudbe v ogl odd. pod »Jelka«. 17075-7 DVE PARCELI v Vižmarjih in Rakovniku naprodaj. Poizvedbe: Tavčar. Ilirska 12. 17180-7 POLOVICO ali četrtinko hiše v Ljubljani, Zidovska ulica št. 3, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 17164-7 NOVO ENOSTANOVANJSKO HIŠO v bližini Kranja zamenjam za osebni avto. Ponudbe v ogl. cdd. pod »Sporazum«. 16887-8 ŠTEDILNIK, lep, znamke »Kräff-blumen«, kroman in emajliran, zamenjam za elektromotor 2—4 konjske sile. Drole, Čopova 5. 17147-6 ELEKTROMOTOR, — trofazni — 3/4 KS, zamenjam za enofaznega od /2 KS naprej. Goljat, Škofja Loka, Kilobovsova H. 17002-6 no pisarno lil, faii&riewa § Posredovalna pisarna za promet z nepremičninami in Premičninami v Ljubi]ani, Tavčarjeva ulica štev. 6 — proda v L]UBL]ANl: NEPREMIČNINE: 1. HIŠO z~gostilniškimi lokali na zelo prometni točki Šiške, avto-garaža, balinšče, dve lepi stanovanji, za 3,500.00 din. 2. HIŠO z eno- in dvosobnimi stanovanji v Zeleni jami za 1,009.000. 3. HIŠO v Starem Vodmatu, dvostanovanjska, z lepim* vrtom, v vsaki etaži eno dvosobno stanovanje, za 1,800.000 din. 4. HIŠO z večjimi delavnicami in prostornim dvoriščem v Šentvidu. Hiša je enodružinska, za 3,000.000 din. 5. HIŠO, pritlično, enostanovanjsko, gospodarsko, poslopje s hlevom in 809 kv mrzelenjadn§ga vrta, za 1,500.000 din (Trnovo). 6. HIŠA v \fodmatuv enonadstropna, štiristanovanjska, Dodkletena, dvosobna stanovanja, vrča 258 m2,-Plačilo: 500.000 takoj, ostalo na obroke. Cena 1,500.000 din. 7. HIŠA v slogu vile, dvostanovanjska, s parketiranimi stanovanji in lepim vrtom v Mostah, za 2,500.000 din. 8. HIŠO na Kodeljevem, dvostanovanjsko, s trosobnimi stanovanji in vrta 267 m2, za 2,200.009 din. 9. HIŠO v Zeleni jami, enonadstropno, z lepim in velikim vrtom, dvostanovanjsko, vso podkleteno, vrta 1000 m2 za 2,800.000 din. 10. HIŠO, enonadstropno, dvostanovanjsko, z dvoriščem, na Žabjeku. - za l-.COO.OOO din. 11. HIŠO v Rožni dolini, s trgovskimi in obrtnimi lokali, s trosobnim komfortnim stanovanjem, vrta 600 m2, za 2,400.0-00 din. 12. HIŠO v Rožni dolini, dvostanovanjsko, z več stanovanji in lepim vrtom, za 2,2G0.CGO din. 13. HIŠO s tremi lokali in skladišči z več stanovanji, se proda na na Viču za 5.0CO.OOO din. 14. HIŠO, dvostanovanjsko v Zeleni jami, dve dvosobni stanovanji, in 400 m2 vrta, za 1,200.000 din. 15. HIŠO, zidano v dvojčku, delno podkleteno, z dvosobnimi stanova- ■ nji in 200 m2 vrta, v Mostah, za 1,80-0.020 din. 16. HIŠO v Zeleni jami, dvostanovanjsko, z vrtom, za 700.000 din. 18. HIŠO trinadstropno, vso podkleteno, s komfortnimi stanovanji, povsod parket, plin in centralna kurjava, vrta in dvorišča 700 m2. Hiša je na Poljanah. 19. HIŠO enonadstropen, dvostanovanjsko, s štirisobnima komfortnima stanovanjima, vrta 540 m2, poleg hiše garaža, za 2.200.000 din. Hiša je na Poljanah. 20. HIŠO. enodružinsko, v Vižmarjih, s trosobnim stanovanjem in vrtom, za 1,000.000 din. 21. HIŠO, enostanovanjsko, nepodkleteno, s prizidkom za drvarnice, dve sobi, kuhinja, shramba, vrta 400 m2, za 250.000 din. Hiša je v Trnovem 22. VILO v Tacnu, visokopritlično, s popolnim komfortom, za 3.209.000 din. 23. VILO na Mirju, enonadstropno, z lepim vrtom, za 2.000.000 din. 24. VILO, dvostanovanjsko, s komfortnimi stanovanji v Šiški, za 3.500.090 din 25. VILO, dvostanovanjsko, zidano 1. 1953. takoj vseljivo. 8 komfortnimi stanovanji in 400 m2 vrta, v Koleziji, za 4.000.000 din. 26. VILO, dvostanovanjsko, v Spodnji Šiški, s 650 m2 vrta, z manjšima stanovanjema, za 2,000.000 din. 27. VILO za Bežigradom, visokopritlično, dvodružinsko, z garažo m 600 m2 vrta, za 2,500.000 din. 27. a VILO, dvodružinsko, pod Rožnikom, s 3000 m2 sadnega vrta, za 5,000.000 din. 28. POLOVICO HIŠE z vrtom, z dvosobnim stanovanjem v Šentvidu, za 1.300.020 din. 29. Š.TIRISTANOVANJSKO HIŠO z dvosobnimi stanovanji prodamo celo ali delno, v Zeleni jami. za 1,200.030, odnesno 600.000 din. 30. HIŠO. novejšo, dvostanovanjsko, s komfortnima stanovanjima in vrtom v Mostah, za 2.50O.COO din. 31. HIŠO. enodružinsko, popolnoma novo. s komfortnim stanovanjem in vrtom, možna vselitev, v Dravljah, za 3.000.030 din, 32. STANOVANJE, štirisobno, s souporabo pritiklin (komfort), v strogem centru mesta Ljubljane, za 1.4f>n.000 din. 33. STANOVANJE, dvosobno, v Spodnji Šiški, za 300.0.90 din. 34. DVE STANOVANJI, dvosobni, v centru mesta, za 750.000 din. 35. STANOVANJE, dvosobno, z vsemi pritiklinami, v centru mesta, za Goo.oro din. 36. STANOVANJE, lepo. sončno, na Poljanah, trisobno, za 600.000. 37. STANOVANJE, dvosobno, s komfortom, za Bežigradom (etaža), za 1,700.000 din. 33. STANOVANJA na Poljanah (pri gimnaziji), dvo- in trisobna, sončna lega. za cca. 1,500.000 din. 39. PARCELI, zazidljivi, v Rožni dolini. 868 in 831 m2, po 609 din/m 2. 40. PARCELE, zazidljive. 1269 m2, po 690 din kv. m. v Gerbičevi ulici. 41. PARCELO, zazidljivo, na Vrhovcih. 840 m2, za 138.090 din. 42. STAVBNO FARCELO v Šentvidu, 930 m2, za 139.500 din. 43. PARCELO, zazidljivo, vrt (sadno drevje) na Brdu, 1100 m2, za 280.'990 din. 44. PARCELE/zazidljive, na Fužinah, po 250 din za kv. meter. 45. PARCELE v Polju, v izmeri 3000 m2 in več drugih parcel v vseh predelih Ljubljane. LOKALI: 46. LOKAL r.a -Mestnem trgu, takojšnja vselitev mogoča, za 560.000. 47. LOKAL v strogem centru Ljubljane, obstoječ iz dveh prostorov in dveh izložbenih oken. 48. LOKAL, trgevsko-obrtniški, na zelo prometni točki za Bežigradom. za l.rvri.ooo. V DPUGTH KFA.TTH SLOVENIJE IN HRVATSKE: 49. HIŠO, enostanovanjsko. s trisobnim stanovanjem, vrta 500 m*, v Tki (Lovran'» za 800.000 din. 50. KMEČKO HIŠO v Višnji gori, enostanovanjsko, z dvoriščem, za 259.990 din. 51. HIŠO. visokopritlično, enostanovanjsko, v Podnartu-Otoče, za fino.oro dm. 52. HTŠO v Kranju, s trgovskim lokalom, dva balkona, za 1.400.009. 53. HIŠO v Ko-krici pri Kranju, visokopitlično. v vrtom, za 1,000.009. 54. HIŠI. trgovsko-obrtni, v Škofji Loki, z* dvorišči in vrtovi, za 2.2nn eoo in 1.000.000. 55. HIŠO v Celiu. visokonrifHčno, enostanovanjsko, z 2700 m2 vrta, takoi vseliiva. za 950.000 din. 56. HIŠO na Reki. dvostanovanjsko, komfortna stanovanja, 1263 m2 vria. za 2.000.000 din. 57. HIŠO v Črnomlju, z gostilniškimi lokali, trisobno stanovanje, za 60n.ono din. 53. VILO v Kamniku, dvostanovanjsko, s trisobnimi stanovanji, možna vseRtev. za 2.500.000 din. 59 HIŠO. dvostanovanjsko, s sodavlčarsko delavnico in vsem inventarjem. s trisobnimi stanovanji, možnost vselitve, v. okolici Li ubij ar» e PO. ZEMLJTŠCE-TRAVNIK. v okrniti Krško. 2 ha 56 a, po 5 din za m2. 61. VILO, enodružinsko, v Domžalah, z lepim vrtom, s štirisobnim komfortnim stanovanjem, za 2,500.000. SOLIDEN STUDENT išče stanovanje. Plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Priden«. 17223-9 PRAZNO SOBO v centru ali v bližini iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada v naturi«. 17210-9 DVE DEKLETI iščeta sobico za nagrado. Lastna posteljnina. Naslov v ogl. odd. 17203-9 UPOKOJENKA gre pazit otroke za mali kotiček. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 17184-9 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Ptuju zamenjam za dvosobno komfortno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lahko na periferiji«. 17272-3 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam takoj za enakega. — Ogled od 16.—18. ure. Staretova 13-1. 17172-9 ENOSOBNO STANOVANJE in sobo 6X6, oboje 2 minuti od tramvajske proge, zamenjam za eno 2-sobno stanovanje, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. odd. 17124-9 ODDAM OPREMLJENO SOBO s hrano v centru zdravi upokojenki za vodenje gospodinjstva. Naslov v ogl. odd. 1712S-9 TAKOJ ZAMENJAM opremljeno sobo v delavskem domu. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Kjerkoli«. 17137-9 ZDRAVNIK, kirurg, samski, išče opremljeno sobo. Cez dan odsoten. Dr. Jordanov, Kirurška klinika. Zaloška 2. 17143-9 PRAZNO SOBO v Mariboru, centralna kurjava, kopalnica hi ostalo, zamenjam za prav tako v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Center«. 17149-9 ENOSOBNO STANOVANJE ali veliko prazno sobo iščem kjerkoli. Dam visoko nagrado. Naslov v ogl. odd. 17151-9 ZAMENJAM sobo in kuhinjo v Kranju za enako v Ljubljani. Naslov v podružnici SP, Kranj. 17263-9 MIREN VISCKOŠOLEC išče sobo v Ljubljani — kakršnokoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka nagrada«. 168S1-9 VELIKO NAGRADO dobi, kdor mi priskrbi ali da dvosobne stanovanje ob železnici blizu Ljubljane. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Visoka nagrada«. 17021-9 ZAMENJAM 4-s'obno komfortno stanovanje v Celju za ravno tako v Ljubljani. Ponudbe pod »Solidne« v ogl. odd. 17C38-9 ŠTUDENT išče sobo. pripravljen tudi pomagati. Dolinar, Bogi-šičeva 6. 17108-3 SOBO, prazno ali opremljeno, iščem. Za uslugo bi pomagala 4 ure tedensko v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 17037-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za dvosobno s kabinetom v centru ali Sp. šiški. Naslov v ogl. oddelku. 1706C-9 SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno. Zamenjava v okolici Litostroja. Ogled od 16. ure. Naslov v ogl. oddelku. - 17089-9 ZA STANOVANJE v Ljubljani dam veliko nagrado. Ponudbe v cgl. odd. ood »Do zime«. 16954-3 ŠTIRISOBNO komfortno stanovanje v vili .na lepem kraju v Šentvidu zamenjam za enako ali trisobno s kabinetom v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek- 16951-9 GARSONJERO v strogem centru zamenjam.za komfortno dvosobno stanovanje ali enosobno s kabinetom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«. 17034-9 ŠTUDENTKA išče sobo. nudi počitnice na deželi. Ponudbe pod »Postojna« v ogl. odd. 17030-9 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Zg. šiški, zamenjam za enako v centru, Sp. šiški ali za Bežigradom. Vprašati: Drenikova 14. 16325-9 ENOSOBNO STANOVANJE za Bežigradom zamenjam za enako ali dvosobno. Naslov v ogl. cd-delku. 16953-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za manjše z vrtom v Trnovem. Cesta dveh cesarjev št. 185. 17933-9 VELIKO PRAZNO SOBO z vrtom v Krškem zamenjam za veliko prazno sebo v Ljubljani- Ponudbe v ogl. cdd. pod »Takoj — Krško«. 17054-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami išče starejši zakonski par brez otrok. P!»ca najemnino vnaprej za daljšo dobo ali prispeva k dograditvi hiše ali adaptacije ali pa tudi kupi stanovanje. V poštev pride tudi bližnja okolica Ljubljane. Fonudbe pod »Miroljubni« v ogl. oddelek. 17038-9 VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE v I. nadstropju v Mostah in sobo s posebnim vhodom prav tam zamenjan za dvosobno v šiški ali v bližini glavnega kolodvora. Pismene ponudbe pod »Primerno« v ogl. oddelek. 17009-3 DVO ALI TRISOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako v Beogradu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Beograd«. 17113-9 MIRNA ŠTUDENTKA germanistike išče sončno sobico, opremljeno ali neopremljeno, v centru. Ponudbe pod »Inštrukcija« v osi. oddelek. 17018-9 NAGRADO D03I, kdor mi priskrbi ali da opremljeno sobo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 17020-9 NA BLEDU iščem takoj stanovanje, enosobno, preprosto. Po-* nudbe v ogl. • odd. pod »Dobra nagrada«. 17113-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Sončne«. 17144-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico. zamenjam za dve sobi. Ena cd teh lepa, velika v centru ali v bližini. Naslov v ogl. oddelku. 17193-9 ODDAM SOBICO za pomoč v gospodinjstvu. Oražnova 3-1. 17174-%, OPREMLJENO sobo iščem. Eventualna zamenjava za Maribor. Bevc Milena, Maribor, Poštel-ska ulica 14. 17173-9 SOBO IŠČEM v Ljubljani ali okolici. Sorejmem manjše adaptacije. Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd. 17154-9 i.y i Lsffl 0 IZGUBLJENIH 6 ključev in DKW ključavnico 1. okt. zvečer od Mengša do Ljubljane oddati za nagrado na naslov: Štefančič, Poljanski nasip 12, X. stopn. 17191-10 »PARKER« pero, izgubljeno v petek, vrniti, prosim, v ogl. odd. 17217-10 IZGUBIL SEM SIVO USNJENO ROKAVICO. Čuček, Kidričeva 1-VIII. 17121-10 V PETEK v popoldanskem gorenjskem vlaku v prvem vagonu II. razreda sem izgubil ✓ aktovko s knjigami in mrežo z dvema revijama 'in mapo. Poštenega najditelja prosim, da vrne dr. Pogačniku, kemični laboratorij, Vegova 2, za nagrado. -10 31. VIII. JE BILA NAJDENA URA pred kinom Tabor. Naslov v ogl. oddelku. 1C965-X0 ZADNJE ¥ EST I WS& ----------------—1------ britanskih želemlfia Kardelj in Bakarič na Danskem Obisk pri ministrskem predsedniku Hedtoftu K odan j, 16. okt. (Tanjug) — nor, prizorišče Shakespearo-Generalni sekretar SZDLJ vega »Hamleta«. Edvard Kardelj in član predsedstva Vladimir Bakarič sta Danes dopoldne sta Kardelj in Bakarič obiskala danskega železničarjev Beograd, 16. akt. (Tanjug). — Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je danes sprejel delegacijo sindikata britanskih železničarjev, ki jo vodi pred-danes popoldne sprejel pred- sednik tega sindikata J. W. stavnike tiska in se zadržal z Statford. Delegacija britanskih njimi v daljšem razgovoru, železničarjev je gost centralne-odgovarjajoč na njihova vpra- ga odbora sindikata železničar- Kodanju Je Edvard Kardelj na povratku iz Švedske sinoči ministrskega predsednika Han-prispela v Kodanj, med potjo sa Hedtofta ter se z njim in sanja. jev Jugoslavije. pnspeia V rmuauj, UlCU puijo o» mi oc * ujmi um ~B ** • — pa sta obiskala mesto Helsin- njegovimi sodelavci zadržala WdTS, S'!,/W*É, MA. inn ni o/floinlo ITI C i _ XT HollČom TYT*1 ìot X C li" OTTI r27. ^ ^ ^ m/ m ger in si ogledala grad Elsi- v daljšem prijateljskem razgovoru. Opoldne je vodstvo danske soc. demokratske stranke priredilo na čast jugoslovanskih gostov kosilo, ki so se Diplomatska kronika BEOGRAD, 16. okt. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Sve-tczar Vuikmanovič je sprejel veleposlanika Zahodne Nemčije g. Hansa Krolla in se z njim dlje časa raztovarjal o jugoslovanskih predvojnih in vojnih zahtevah. V kratkem se bodo pričela med obema državama pogajanja o tem vprašanju. RIM, IS. okt. (Tanjug). Jugoslovanski po slični k v Rimu dr. Pavle Gregorič je danes odpotoval v Beograd, kjer bo ostal nekaj dni. V Londonu stavka že nad 22.000 delavcev — V pričakovanju novih stavk ... .... LONDON. 16. okt. (Tanjug). — doma v tem tednu, na kateri so ga z danske strani udeieziil Britanska vlada je opozorila jav- proučili položaj v zvezi s stavko, podpredsednik socialdemo- nost, da bo celotno britansko go- Čeprav niso znani sklepi današnje kratske stranke Aising Ander- spodarstvo ogroženo, če se bo na- enourne seje, sodijo obveščeni con rnnonii minictor TT r daljevala stavka londonskih pri- krogi, da vlada še ni storila zad- sen, zunanji minister n. y. staniških delavcev. Položaj v ion- njega koraka, da bi pripeljala vo- Hansen, finančni minister Vi- donskem pristanišču se je danes jaštvo na delo v pristanišče, ker občutno poslabšal in ga occnju- se hoče izogniti zaostritvi polo- jejo za bolj resnega kakor kdaj koli v letih po generalni stavki tfstep govor Trumana O T-éjy Hudi očitki bivšega predsednika ZDA na račun republikanske vlade je nocoj govoril delegatom demokratske stranke Srednjega go Kampman in drugi, z jugoslovanske strani pa poslanik FLRJ v Kodanju Miloš feu pristan Carevič in dr. Antun Vratuša. je popolnoma zamrlo. Jutri bo Med kosilom so izmenjali pri- stopilo v stavko še okoli 4500 de-srčne zdravice lavcev na vlačilcih, stpiavih in srene zuravice. ladjah, ki plovejo po Temzi, s Na splosno zahtevo danskih čimer ho ogrožena preskrba Lon- duna z bencinom, uljem in pre-mogo>m. Minister za delu je imenoval danes člane razsodišča. ki bodu razsojali o sporu, zaradi katerega je izbruhnila stavka. Pristaniški delavci stavkajo že trinajsti dan. Stavka je zajela nad 22.000 delavcev, medtem ko 8000 delavcev v londonskih ladjedelnicah za popravila ladij stavka že tretji teden. O resnosti položaja nisti so pripravljeni zapustiti priča tudi dejstvu, da je bil pre- ----. — - - - • •• mi er Churchill prisiljen sklicati še eno sejo vlade, četrto zapore- in inozemskih novinarjev v Cansas City, 16. okt. (AFP). Bi™ predsednik ZDA Truman OZN in odločeni intervenirati mier^Churrtni^pnsUjen skl.caU v Kitajski za ceno izzivanja tretje svetovne vojne. Neumna zahoda. Truman je zelo ostro zunanja politika sedanje via- Demonstracije v Tordanu ____________i.in___i__ -.1 _J napadel republikansko vlado, ki jo je obtožil, da je naredila de nas je pripeljala do izgube zaupanja pri naših prijateljih JERUZALEM, 16. okt. (Reuter). Pri današnjih, splošnih parlamen- . _ . . .. ., . j . . — « ii uaiiocnjiu. «piusiim fiiu l ct-XJLl c. n- resne napake v zunanji poli- in zaveznikih«, je dejal Im— tarnih volitvah v Jordanu je pri-tiki in da je popuščala pred man. Bivši predsednik je oči- šlo na več mestih do »resnih in- »privatnimi egoističnimi inte- resi. To je še vedno tista stara ničesar za zmanjšanje brez-izolacionistična in reakcionar- poselnosti, s katero je po nje-na garda, ki je dala pečat republikanski stranki. Izolacio- tih približno 3 milijone ame-_________________________________riških delavcev. tal sedanji vladi, da ne stori eidentov« navzlic policijski pre- povedi vseh manifestacij m osne-jitvi gibanja med volilnimi okraji. Po nekaterih poročilih je resno govern mnenju sedaj prizade- ranjenih 7 oseb. v glavnem me- stu Jordana Araanu so izbruhnile demonstracije, .pri čemer so demonstranti metali kaanenje na Izraelska mladinska delegacija pri Moši Pijadeju BEOGRAD. 16. okt. (Tanjug)/ — Predstavniki CK LMJ in člani delegacije socialistične mladine Izraela so se posvetovali danes o možnostih medsebojnega sodelovanja. Izraelsko delegacijo je danes sprejel predsednik zvezne ljudske skupščine Meša Pijade. Delegacija socialistične mladine Izraela, ki je bila v naši državi gost CK LMJ, ho, jutri odpotovala v Izrael. Kakor ie bilo že dogovorjeno. bo LMJ vrnila obisk sredi prihodnjega meseca. »To stanje ni V čast vladi, ker ameriški informacijski center in so milijoni ljudi ostali brez poskušali zažgati poslopje, vendar dela«, je končal Truman, poudarjajoč, »da se je v manj je policija razgnala množico. Volišča so zaprli cfl* 18. uri po krajevnem času in povsod so vzpo- kakor 20 mesecih, odkar je na stavili red. Štetje glasov se je oblasti, republikanska stranka izkazala nesposobno upravljati državo.« začelo takoj, vendar ne pričakujejo, da bodo uradni rezultati objavljeni pred jutrišnjim dnevom. Zralatfew© memiSciBa - SOCÌ«BlfiI@Hl«»K&S'€MÉ€9V Proti popuščanju Nemčije v saarskem vprašanju Razmejitvena komisija zaznamovala novo mejno črto KOPER, Iß. okt. (Tanjug). Mešana jugoslovanska-angloameriška \Tojaška komisija je končala danes popoldne zaznamovanje nove razmejitvene črte na odseku Sv. Mihael—morska obala v bližini Lazareta in s tem končala določevanje nove cneje na vsej njeni dolžini. Komisija bo nadaljevala delo pri izdelavi tehnične dokumentacije za novo razmejitveno črto. Pričakujejo, da bo to delo končala do prihodnje srede. BONN, lß. okt. (Tanjug). Za-hodnonemški socialdemokrati so glede Saara danes objavili svoje zahteve v petih točkah: 1. nobena rešitev ne sme ogroziti pripadnost Saara Nemčiji. 2. vsaka rešitev mora predvideti osnovne demokratske pravice in svobodo državljanov Saara. 3. Saar ne more biti evrotpeiziran, 4. Franciji Je treba priznati samo njene gospodarske interese in 5. saarsko vprašanje bo lahko dokončno rešeno edino z mirovno pogodbo. Koalicijska svobodno demokratska stranka pa je danes pismeno sporočila kanclerju Adenauerju, da so ne bo sprijaznila z nobeno rešitvijo, ki bi legalizirala sedanje stanje v Saaru. Tudi v ostalih koalicijskih strankah so močne struje, ki nasprotujejo popuščanju Nemčije v saarskem vprašanju. PARIZ, 18. okt. (AFP). Francosko zunanje ministrstvo je nocoj sporočilo, da so Tazgovori med zastopniki francoske in saarske vlade o saarskem vprašanju končani. Britanska parlamentarna delegacija pri Malenkovu MOSKVA, 16. okt. (Reuter). — Predsednik ministrskega sveta ZSSR Malenkov je sprejel danes britansko parlamentarno delegacijo, ki je bila 16 dni na obisku v Sovjetski zvezi. žaja. Po-leg omenjenih stavk pričakuje London sedaj še stavko* 12.000 gradbeniških monterjev, ki so tudi sklenili stavkati za zvišanje plač. Tudi na Finskem Helsinki, 16. okt. (Reuter) Finska sindikalna zveza, ki jo vodijo socialdemokrati, je danes sporočila vladi, da bo pozvala svoje člane na generalno stavko, če ne bo vlada do konca meseca sprejela načrt sindikata za zmanjšanje življenjskih stroškov. Kupimo kotel z a centralno kurjavo, nov ali rabljen, tipa ogrevne površine ali ustrezajočega v brezhibnem stanju. — Takojšnje ponudbe na naslov: Proizvodnja seruma in vakcina Centralnega higienskega zavoda v Zagrebu, Mirogojska ul. 4. • •«*,.*......... >,••■»! —...«• ......... ......... ...... ...... Tovarna lesne galanterije, Rimske Toplice razpisuje mesto RAČUNOVODJE Nastop službe takoj ali najkasneje do 31. oktobra 1934. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Pogoji: ustrezna šolska izobrazba in vsaj petletna praksa, po možnosti v lesni industriji. £ Državnemu podjetju pro-■ damo dobro ohranjen ! ROSNI TR5ÈHI j BRUSILNI STE9J Ogled od 6. do 14. ure < pri »ROLETA« — KRANJ ' .«•••• ••••«• •••••••«• •«.•••••• DANAŠNJA NOGOMETNA NEDELJA Spet obrnjen spored za točke Mednarodni nastopi naše državne nogometne reprezentance so v zadnjem času napravili nekakšno zmedo prvenstvenem tekmovanju. Reprezentanca Jugoslavije se bo danes spet pomerila, in sicer z izbranim moštvom Turčije v Sarajevu. Po vesteh iz Beograda pa je na vidiku še ena tekma, ki so jo ponudili Italijani, vendar ni gotovo, če bo dosc- ▼ goste enajstorici Uljanika, oziro- Ostali spored: Izola : Grafičar, ma Segeste. Zadnji neuspehi obeh wT' t» . • ^*- moštve terjajo točke, v nasprotnem primeru pa se bosta znašla prav na dnu lestvice, od koder bo težko zlesti na boljša mesta. Ostali dve slovenski ekipi Ljubljana in Branik pa bosia resevwli čast slovenskega no-. __ ljana bo merila svoje sposobnosti s Spli- gometa na tujih igriščih. Lj tom. Branik pa potuje na Reko. Preostali dve tekmi tega kola bosta v Šibeniku (Šibenik : Borovo) in v Varaždinu, kjer nastopi Trešnjevka iz Zagreba. DERBY ZAHODNE LIGE Krim : Železničar Branik : Korotan, Postojna : Slovan, Piran : Aurora; vzhodna skupina: Aluminij : Sobota, Rudar (V) : Kovinar (S), Nafta : Drava, Rudar (T) i Kovinar (M), Proletarec : Bratstvo, ZAGREB : ODRED Tudi ljubitelji žoge iz severnega dela našega mesta, ne bodo ostali praznih rok. Na stadionu Odreda bo ob 15 prijateljska tekma med članom I. zvezne lige Zagrebom ia Odredom. Edin žen ?< poru/ti m med itali jau>ko nogometno federacijo in Nogometno zvezo Jugoslavije, ki ima težave s termini v letošnjem letu. Kot rečeno, danes ne bo tekem I. in JI. zvezne lige, medtem ko bo v hrvatsko-slovenski in v slovenski ligi popoln spored. Od slovenskih zastopnikov imata po računih na papirju najlažjo nalogo Kladivar in mariborski Železničar, ki sprejemata Ozke zvočne projektorje, brezhibne, in prenosen normalni projektor kupi Založba kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva 6 •«.•••• ••••• lina prvenstvena nogometna tekma slovenske lige v. Ljubljani bo med Železničarjem iz Nove Gorice in domačim Krimom. Nasprotnika sta doslej še neporažena in sta resna kandidata za prvo mesto. Njune dosedanje igre dokazujejo, da sta v odlični formi, zaradi česar bodo gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. Začetek tekme bo ob 15 s pred-*ekmo bo 13. DOLINAR IN HARANGOZO MED DESETORICO NAJBOLJŠIH NA SVETU V vrednostni lestvici, ki jo je na-nravila komisija mednarodne namiznoteniške federacije za sezono 1953-54 sta naša igralca Dolinar in Vil im Harangozo med dcsetorico najboljših na svetu. Ta lestvica je takale: 1. Ogimura (.Taoonska). 2. Andrea-dis (CSR), 3. Flisberg (Švedska). 4. Bergmann (Anglija) 3. Szido (Madžarska, 6. Tomitta (Japonska). 7. Dolinar (Jugoslavija). 8. Roothoft (Francija). 9. Milcs^(ZDA), 10. Harangozo (Jugoslavija), 11. Tereba (CSR)," 12. May Won Hoa (J. Vietnam), 13. Leach (Anglija). * Jugoslovanska reprezentanta v balinanju je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Franciji osvojila 12. mesto (13 sodelujočih ekio). Prvaki so Francozi, drugi pa Italijani. Jugoslavija je premagala četrto ekiioo Italije s 15:8, izgubila pa je z Marokom in Francijo. Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je na poti v Brazilijo igrala še eno tekmo za trening, in sicer z rimsko ekipo Stella Azzura ter zmasrala 71:47. Največ košev sta dala Curčič (IS) in Kristančič (14). Danes popoldne bodo košarkarji z letalom nadaljevali pot v Južno Ameriko. Smučarski klub Enotnost vabi svoje tekače vseh kategorij — moške in ženske — na sestanek, ki bo dne 19. t. m. ob 19. uri v klubski pisarni. državno prvenstvo V KOTALKANJU Prvi dan obvezni liki LJUBLJANA. 16. okt. Na kotalkališču na Čufarjevi ulici se je danes popoldne začelo državno prvenstvo v kotalkanju, ki pa se je zaradi skromne udeležbe nepri-.čakovano sprevrglo pravzaprav v lokalno tekmovanje. Poleg povabljenih Zagrebčanov na prvenstvo niso prišli niti vsi upravičeni tekmovalci iz Ljubljane ter ostalih krajev Slovenije. Danes so bili na sporedu obvezni liki za člane, članice, mladince in mladinke. Kot Je bilo pričakovati je bila glavna borba med Andreejevo in Galovo. Prizori so bili podobni dogodkom na prvenstvu v umetnem drsanju. Rezultati: Clan? (-C e) : Andree 95.23, Ga-la 92.58, L iška 80.30, Grünfeld 67.30, Peršin 86.90; mladinci: Skriba 43.0, Grünfeld 38.23. Gorše 35.43; mladinke: Brezovnik 51.86, Kristan 43.43, Zalar 42.80. Žagar 40.20. Jutri 1*0 prvenstvo zaključeno. Na sjporedu bo prosto kotalkanje. Začetek ob 9. uri. Nemški atlet Fütterer je izboljšal dosedanji evropski rekord na 209 m s časom 20.8. Dosedanji rekord je imel prav tako Fütterer s časom 29.9. Svetovnega rekorderja na eno miljo Landyja je na nekem tekmovanju v Avstraliji premagal njegov rojak Hammett, in sicer v teku na 440 jardov s časom 59,7. Na sestanku predstavnikov Zveze športov (v Bgd.) iz desetih največjih mest v naši državi, je bilo sklenjeno, da se ustanovi organizacija pod imenem »Stalna konferenca Zveze športov FLRJ*. Ena naj večjih nalog te konfenrence bo dobiti materialno bazo za množični šport po mestih. Začasni predsednik »Stalne konference« je Stanič (Bgd.). eden njenih podpredsednikov je tudi Rožman iz Ljubljane. »Oementiims« Ljubljana, Vodovodna cesta 3 Cenjenim odjemalcem in naročnikom sporočamo, da smo naše podjetje preimenovali • po odločbi MLO-Ljubljana v * PODJETJE II IZDELOVANJE UMETNEGA KIMM III BETONSKIH IZDELKOV j na kratko j »CEMENTIH« LJUBLJANI, j Vodovodna cesta 3 Prosimo naše poslovne prijatelje, da odslej naprej v svojem poslovanju adresirajo vso korespondenco na naš novi naslov. Za naročila in poslovne stike se še nadalje priporočamo! UPRAV/ t ? DSOSOSO^OBOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BCD BO BO BCD BCD B CD BCD B CDO BCD BCD BCD BCD BCD BO BCD BCD BCD BO BO BCD BCD 5CD BCD H 0 ■ 0 m 0 a 0 ■ 0 ■ o B o H 0 H 0 H 0 Emižane cene volnenimtleumimumt Trgovsko podjetje s tekstilom NA VE&BSfO TEKSm-OBUTEV Ljubljana, Nazorjeva ulica 4 vabi maloprodajno mrežo k izrednemu nakupu. Gladke in dezinirane tkanine za ženske obleke. — Lepi, novi vzorci tkanin za prehodne že.i-ske in športne plašče. — Kam-garnl za moške obleke in ženske kostume. 0 ■ 0 a o H 0 a 0 ■ o H o RS 0 a 0 H 0 a 0 bscioüoioioaoioioioioBoiotoiogoi OBOioaoioiogoioioioaoioicsaEOioiioicoaoaoioioeoBoioioioioaoBosoBoioa Iznenada si nista imela več kaj povedati. Še vedno sta hotela ohraniti prejšnje prijateljstvo; toda življenje je stopilo med njiju. Njuni poti sta se razhajali. Stvari, ki so ju družile, ni bilo več. Bila sta si tujca s kopico skupnih spominov. »Moral se bom odpraviti,« je dejal Henri in vstal z roba divana. »Ne smem te več odtegovati delu. Upam, da se bova lahko tu pa tam videla.« Pri vratih sta se v zadregi drug drugemu nasmehnila in si stisnila roke. Z očmi sta si voščila na svidenje. »Saj se bova še nič kolikokrat srečala, preden odpotujem,« je obljubil Rachou. »Da ne pozabim, saj veš o Juliji, ne?« »Ne.« »Utopila se je — približno teden dni zatem, ko si ti odšel.« »Kje pa je pokopana?« Rachou je nevedno zmajal z glavo. »Saj veš, kako je. Ni imela ne denarja ne bližnjih sorodnikov... Če hočeš imeti grob zape, moraš šteti denarce.« Ko je odhajal, je Henri zadrževal solze do prvega nadstropja; potlej je sédel na stopnico in tiho zajokal. Enako ga je razočaral večer v »La Nouvelle«. »Trgovska spretnost, ta ti nekaj velja,« je pridigal Gauzi, mahajoč naokoli z oguljenimi rokavi. »V njej se skrivajo peharji denarcev. V ilustrir.anju katalogov in v oglaševanju tiči sijajna bodočnost. Celò napisne table na trgovinah ti utegnejo vreči lepe denarje — če ti jih kdo dà v delo.« Anquetin se je ustil s svojo spretnostjo, da zna velikopotezno risati verske snovi. »Murillov .Vnebohod’ mi vzame tri dni. Lahko bi ga sicer spravil skupaj celò v dveh, a ti preklicani angeli te zadržč precèj časa. .Kristusovo rojstvo’ je gotovo v štirih dneh. Saj veš, kopica dodatnih malenkosti.« Na vse kriplje so se trudili, da bi bili videti prešerni Obnavljali so preteklost in privlekli iz ropotarnice spominov stare ateljéjske šale. Toda prav kmalu je bil repertoar njih študentskih let, ki je bil videti tolikanj razburljiv, izčrpan. Za junačenjem prijateljev je Henri intuitivno zaslutil njih bojazen pred bodočnostjo in obžalovanje zavoljo let, ki so jih bili zavrgli. > »Kaj ni smešno?« se je čemerno hihital Gauzi. »Znojiš in mučiš se ko grešna duša, da bi zlezel v ta preklemanski Salon; brž ko pa se ti to posreči, odkriješ, da pomeni vse skupaj prekleto malo.« »Resda, polovica umetnikov, ki zdaj gladujejo v Parizu, je prešla vse zapreke na poti v Salon,« je potrdil Anquetin. »Tisti stari kajon Degas je imel le prav. Umetnost ni poklic, marveč počasna oblika samomora. Pha, vsaj ne beš imel več skrbi...« Koj od prvega trenutka je imel Henri občutek, da jih je njegova vrnitev na Montmartre hudo iznenadila ter da ga nehote in nevede za to zavidajo. Seveda — on si je lahko privoščil, da je padel pri izpitu za Salon! Še vedno bo v svojem udobnem studiu lahko packal prav vse, kar mu bo prišlo na misel; pri tem mu ne bo treba prav nič skrbet; za hrano, obleko in izposojanje denarja. Henri je bogat, oni pa so siromaki! Ta misel jim je zagrenila prijateljstvo in zabrisala dolga leta njih tovarištva. Henri si je priklical v spomin daljno preteklost: vnovič je postal bog»t diletant iz Bonnatovih časov. Razšli so se in se pridušili, da se bodo mnogokrat sešli, v duši prepričani, da ne bo tako. Edini, ki se je iskreno razveselil njegove vrnitve, je bil Vincent Van Gogh. Oči. čiste ko dragulji, so se mu kar zaiskrile, ko je podajal Henriju koščeno, pegasto roko. »Henri, hudo sem te pogrešal. Nič koliko se imam pogovoriti s teboj. Tàk, pojdiva v hišo, do okusiva Théov s t o k v i s h!« Njuna iskrena zaupnost se ni nič omajala; kot v preteklih dneh sta tudi poslej prebila marsikak veder večer ob debati- ranju. Toda Vincent je bil bolan, ves izgubljen in zapreden v vrtince neozdravljive mrzličnosti. Tudi on se je zadnje mesece spremenil. Nekaj pošastnega, grozljivega je vrtalo po njem in mu za trenutke pomračilo um. »Hočem od tod!« je kričal. »Želim si sonca! Rad bi slikal sonce, poljane ...« Pariz mu je postal neznosen. Njegov kronični nemir mu je trgal živce na koščke. Usta so mu krčevito trzala. Zdaj zdaj mu je v oči planil bes, malodane blaznost. Ves njegov videz je razodeval neizbežno katastrofo. Nekega dne se je opotekel v Henrijev studio; bil je pijan, besen in premočen do kože. »Misliš, da sem f o u?«* je stokal na kavču z glavo med rokami. »Kaj res misliš, da sem f o u? Meniš, da me bodo zaprli v umobolnico?« Popoldne je bil v trgovini očka Tanguyja srečal Cézanna, ki je po pregledu njegovih slik v svoji zategnjeni izreki skozi nos izjavil: »Resda, monsieur, vaše slike so slike blazneža!« Ta pripomba je delovala na Vincentove možgane kakor iskra, ki pade v sod, poln smodnika. Po tem srečanju je bilo z Vincentovim duševnim mirom konec. Vse bolj je popival. Kadar ga je zaneslo v Henrijev studio, je momljal brezzvezne pripombe, ki so jih spremljale divje kretnje. Tu pa tam je nevede zašel tudi v holandščino. Njegovo jecljanje je postajalo vse izrazitejše, njegovi nenadni izostanki pa vse pogostejši. Naposled se je nekega puščobnega februarskega dopoldneva odpeljal v Arles. Zadnje, kar je Henri še ujel, je bil pogled na prijatelja, ki se ves zapit, s krvavimi očmi sklanja z okna tretjega razreda, se reži v dolgo razmršeno brado, izginja v oblaku pare in klati z rokami okrog sebe ko človek, ki se potaplja. * Blazen. — Op. prev.