te. - lÜ^
www.qorenjskiglas.si '
\ / V • •	v •
Vegi, lepsi,
za isto ceno
24. decembra 2004
Gorenjska
Banka
http: \\\\u,uhkr.>i
TROŠNIŠKI KREDITI
'A
Za vaše jesenske nakupe lanKo privarčujete tudi z najemom kredita.
> i i I
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 99 - CENA 200 SIT (16 MRK)
Kranj, torek, 14. decembra 2004
Anton Rop je obdržal predsedniško funkcijo v LDS. ki se je prvič v zgodovini znašla v opoziciji. Oblikovali bodo vlado v senci
Anton Rop si želi enotnosti v stranki. Mu bodo kritiki v stranki prisluhnili? Foto: Gorazd Kavčič
Bled - Anton Rop bo tudi naslednji dve leti - do rednega kongresa stranke po lokalnih volitvah 2006 - vodil Liberalno demokracijo Slovenije. Za novega (starega) predsednika največje opozicijske stranke ga je na izrednem kongresu LDS v Festivalni dvorani na Bledu kot edinega kandidata izvolila večina delegatov (320 za, 61 proti, 12 neveljavnih). Kongres je izvolil tudi nove podpredsednike stranke (njihovo število so s spremembo statuta razširili s tri na pet). Ti so nekdanja pravosodna ministrica Zdenka Cerar (prejela je 312 glasov od 390 veljavnih), bivši prometni minister Marko Pavliha (297 glasov), poslanka in domžalska županja Cvetka Zalokar Ora-žem (286), poslanec v evropskem parlamentu Jelko Kacin (279) in državni ' poslanec Rudolf Möge (209 glasov).
"Liberalna demokracija Slovenije je po tem kongresu konsoli-
dirana, je enotna in bo tako tudi delovala na vseh nivojih. Imamo pomembno dolžnost, ki so nam jo dali volivci, da predstavljamo programsko in kadrovsko alternativo obstoječi oblasti. Slovenija potrebuje dobro opozicijo, ki bo opozarjala, nadzorovala, ki bo alternativa in bo znala biti konstruktivna," je Rop povedal takoj po izvolitvi.
Še pred tem je Rop v deloma samokritični analizi položaja stranke po volilnem neuspehu stranki postavil ogledalo. V njem se med vzroki za volilni poraz zrcalijo tudi lastne napake: dolgoletno vladanje, slaba povezanost med lokalnimi odbori in centralo, oblikovanje široke koalicije, ki to ni bila in napačen pristop do vprašanja izbrisanih. Na kongresu so sprejeli nekatere spremembe strankinega statuta, ki po novem predvideva tudi oblikovanje vlade v senci. Več na 2. strani.
Simon Šubic

i
Milijonar s sedmico tudi v Kranju
Krai^j - V 50. krogu igre Loto je bila končno izžrebana dobitna kombinacija. Izžrebane številke 9, 14, 20, 24, 25, 26 in 30 ter dodatna 22 so srečo prinesle dvema: prvi je listek vplačal v Kranju, drugi v Celju. Tako si bosta razdelila 512 milijonov tolarjev. "Vsak bo prejel po 256 milijonov tolarjev, od zneska pa je potrebno odšteti še 15 odstotkov davka na igre na srečo. Dobro je vedeti, da dobitek ne gre v dohodnino," so nam včeraj pojasnili na Loteriji Slovenije. Tokratni znesek za sedmico je že šesti letošnji, ki presega 100 milijonov tolarjev. Doslej rekordno sedmico pomnimo iz leta 2002, ko je bila vredna skoraj 687 milijonov tolarjev.	S.S.
Vrhunski koncertni
noc

<r
\
V decembru

. i' , ^t '> J
MUSICAL, EVERGREENI, OPERNE ARIJE in KANCONE
Komorni orkester
CAMERATA LAB.\<:E\SIS	/
U'norist: Jurij RE.JA	^
Sopranistka: Dunja SPRUK Khivir: Mojmir SRPE Cvimna/ijski pcvci (Gimna/.ija Kranj) I*]c8na skupina Trike
l \ > - 1 • . • < ' 1 I	« ' •
/
-- /
Pnxl.ij.i vstopnic All'.:<4tOT Mu/ikA, .Studentski sitvjs cMOK. Kmn Ontpr
www.artcenter
naturcta^
KȣNJSKI
t v*
n. I m I M H Kr jn|
Brankovičeva na zmagovalnem odru

Krai\j - Sloviti Holmenkollm je bil za našo reprezentantko Tadejo Brankovič iz Vašce pri Cerkljah konec tedna srečno prizorišče biatlonske tekme svetovnega pokala, saj se je prvič v karieri povzpela na
zmagovalni oder, na drugo stopničko. 25-letna Tadeja (rojstni dan bo praznovala v ponedeljek), ki v svetovnem pokalu nastopa že od šestnajstega leta, je sicer že večkrat posegla po uvrstitvah za točke svetovnega pokala, najbolje, na šesto mesto, pa je bila uvrščena na posamični tekmi svetovnega pokala leta 1997 v Ostersundu.
"Že od začetka sezone sem dobro tekla, pri streljanju pa je bilo še preveč napak. Tokrat sem tudi pri streljanju zdržala pravi ritem in uspelo mi je," je po sobotni tekmi v šprintu pripovedovala simpatična Tadeja, ki je na Norveškem vendarle dočakala svoj srečen dan, saj je zaostala le za Rusinjo Olgo Zajcevo in si z Olgo Pilevo razdelila drugo mesto. Na nedeljski zasledovalni tekmi je nato Brankovičeva osvojila enajsto mesto. Sicer pa je odlično v
Tadeja Brankovič je odlično začela novo sezono.
Sin osumljen umora
Kranj - 72-letna Elizabeta Ja-kiša naj bi bila po dosedanjih ugotovitvah kriminalistov in izvedencev sodne medicine že novembra zadavljena in spravljena v hladilnik v svoji garsonjeri v prvem nadstropju bloka v ulici Tončka Dežmana 8 na Planini.
Truplo so odkrili v petek dopoldne, ko je umorjenkin sin, 45-letni Bojan Kaštrun - že od 26. novembra je zaradi drugih kaznivih dejanj v sodnem priporu -kriminaliste povabil v stanovanje. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave
Kranj Simon Velički tudi včeraj o podrobnostih umora zaradi interesa nadaljnjega zbiranja dokazov ni govoril. Gre za prvi umor letos na Gorenjskem, ki pa mu po okoliščinah in grozljivem načinu ni primerjave. Več na 11. strani.	H. J.
Šprintu nastopila tudi Kamni-čanka Andreja Mali, ki je osvojila 8. mesto, prvih točk v svetovnem pokalu po rojstvu sina Tjuša pa se je z 18. mestom razveselila tudi Križanka Andreja Koblar.
Slovenska reprezentanca je včeraj iz Osla že odpotovala v švedski Ostersund, kjer jih od jutri do nedelje čakajo nove tekme svetovnega pokala, na naši Pokljuki pa se bodo predstavili med 16. in 20. februarjem drugo leto.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
00 H O VO VD VD
(N
m ro o
r^ o-
<N CS
CN CM



: C'
O iS

VI cc ■p >
5 ?
CN
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004

Novi (stari) predsednik LDS Anton Rop je pričakoval, da bodo njegovi kritiki znotraj stranke ponudili alternativo, vendar je niso. Eden glavnih kritikov Jožef Školč kljub temu
ugotavlja, da stranka postaja podobna bratoma Podobnik.
Bled - Festivalna dvorana na Bledu je bila minulo soboto po desetih letih znova zgodovinski kraj za Liberalno demokracijo Slovenije. Leta 1994 je namreč prav na Bledu z združitvijo Liberalne-demokratske stranke, Demokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih - ekološko socialne stranke nastala se-dai\ja liberalna demokracya. 3. oktobra letos je LDS doživela najslabši rezultat na državnozborskih volitvah v vsej svoji zgodovini, zaradi česar se je po dvanajstih letih vladai^ja umaknila v opozicijo. Pozivom k takojšnjemu odstopu predsednik LDS Anton Rop ni v celoti prisluhnil, odločil pa se je, da stranka skliče kongres, na katerem bo celotno vodstvo odstopilo in s tem dalo možnost kadrovske prenove stranke.
Blejski kongres je bil tako za LDS prvi v njeni zgodovini, ko je stranka nastopala v opozicijski vlogi in iskala ključ za kadrovsko, organizacijsko in programsko prenovo. Prva je stranki v večji meri uspela, saj je zamenjala vse dosedanje podpredsednike - Antona Anderliča, Slavka Gabra in Majdo Širco,
ki za te funkcije tokrat niti niso kandidirali, podlago je s spremembami statuta dobila tudi za organizacijsko prenovo, pro-
gramsko pa bo morala poiskati v naslednjih mesecih.
Anderlič je sicer napovedal kandidaturo, toda po na Bledu sprejeti spremembi statuta, po kateri ima stranka po novem pet in ne več tri podpredsednike, se je premislil, "ker je s tem razvrednotena funkcija podpredsednika". Za nove podpredsednike je kongres izvolil pravosodno ministrico Zdenko Cerar, bivšega prometnega ministra Marka Pavliho, poslanko in domžal-
Predsedujoči kongresu LDS Pavel Gantar: "Le kam gremo?"
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
V četrtek, 23. decembra 2004, ob 20. uri
v dvorani Zlato polje v Kranju
Darilo naročnikom Gorenjskega glasa
Na velikem prednovoletnem koncertu bodo sodelovali Gašperji, Slovenski oktet, otroški zborcek OŠ Olievek, in povezovalec Franc Pestotnik - Podokničar
izbrali bomo Naj poštarja.
«
Spoštovani naročniki, ob iztekajočem se letu Vam v Gorenjskem glasu v zahvalo za vašo zvestobo podarjamo brezplačne vstopnice za praznični prednovoletni koncert. Med 12. in 14. uro imamoodprti telefon 04/201 42 41. S klicem si lahko rezervirate svoje vabilo, ki velja za dve osebi in vam ga bomo poslali po pošti, ^okličete nas. $eje prostor!

O
cr
Petek, dan za glasbene užitke
"Glasba je najboljše sredstvo, da prebavimo čas," je nekoč rekel angleški* pisatelj in pesnik Wystan Hugh Auden. Če ste tudi vi eni od tistih, ki se po vsakodnevnem hitenju in nervoznem prerivanju najbolj umirite ob zvokih glasbe, imate ta petek dve lepi priložnosti.
Gorenjski glas vas kot pokrovitelj vabi na:
Poletno noč v decembru
Koncert velikih razsežnosti za vse ljubitelje vrhunske glasbe v dvorani Kina Center. Na odru bo najmanj 60 izjemnih glasbenikov, pevcev ter plesalcev, obiskovalci pa boste lahko uživali v različnih operetah, napevih, romancah in prisluhnili prvi uprizoritvi skladbe Poletna noč za orkester in tenor v izvedbi komornega''Srkestra Ca-merata Labacensis z Jurijem Rejo v vlogi glavnega tenorja. Gre za prvi koncert s tako zasedbo v Kranju, z glasbo skladateljev romantičnega obdobja operete, komponistov kot so Imra Kaiman, Franz Lehar, Johann Strauss ml., G. Verdi ter Alojz Srebotnjak. Ogrele nas bodo zimzelene skladbe Italije, Španije in Madžarske (canzzone in čardaš), priča pa bomo tudi praizvedbi pesmi Alojza Srebotnjaka Komedijant za komorni orkester in solo tenor.
Božično novoletni koncert v Škofj i Loki
Priljubljena glasba z dalmatinsko klapo Intrade, v škofjeloški dvorani Poden.
Med tistimi naročniki Gorenjskega glasa, ki boste danes poklicali v našo naročniško službo (tel.: 04/201 42 41), bomo najhitrejšim poklonili 10 vstopnic za Poletno noč v Kranju in 10 za koncert v Škof-ji Loki.
v
Želim vam lep petkov večer,
Za vas beležimo čas!
Petra Kej žar
sko županjo Cvetko Zalokar Oražem, poslanca v evropskem parlamentu Jelka Kacina in državnega poslanca Rudolfa Mo-geta. Anton Rop je kot edini kandidat ostal predsednik stranke (za naslednji dve leti), kljub nekaterim ostrim kritikam s strani poslancev Jožefa Školča in Matjaža Švagana ga je podprla velika veČina delegatov.
Še en krog kadrovske konsolidacije
Školč je tako blejski kongres označil za zamujeno priložnost, ker Rop po volilnem porazu LDS ni takoj odstopil in s tem omogočil vzpostavitve alternative, te pa ni omogočil niti kongres. "Po volitvah se v LDS rešuje zgolj vodstvena ekipa, namesto da bi zanjo iskali alternativo. Pri tem postajamo podobni bratoma Podobnik," je bil kritičen Školč. Švagan pa mu je pritegnil s kritiko, da se je LDS v zadnjem obdobju distancirala od "svojega učitelja" dr, Janeza Drnovška in šla po svoji poti, odmaknjeni od sredine.
"če želijo nekateri predstavljati alternativo, je dobro, da se preizkusijo na najbolj demokratičen način, na volitvah na kongresu," je kritikom po izvolitvi
Jelko Kacin
odgovoril Rop in dodal, da je ta zgodba sedaj že mimo, pred LDS pa sla ključni opravili: posvetiti se delu v opoziciji in oblikovanje vlade v senci. "Ne želim si LDS, ki se stalno ukvarja sama s sabo in v kateri bi dva ali trije posamezniki stalno ponavljali eno in isto zgodbo. Na kongresu je bilo opravljeno demokratično preverjanje in računam, da se nam bodo zdaj pridružili tudi tisti, ki so razmišljali drugače," je v pogovoru z novinarji dejal Rop. Napovedal je, da bodo novoustanovljeni pokrajinski odbori z lokalnimi odbori začeli s pripravami na lo-
Borut Sajovic
kalne volitve leta 2006, še prej pa Čaka stranko še en krog kadrovske konsolidacije tudi na lokalnem nivoju.
Kacin: izkaz zrelosti
Gorenjski del LDS Ropa podpira. Poslanec Borut Sajovic iz Tržiča je veliko podporo delegatov dosedanjemu predsedniku ocenil kot odlično in najboljšo možnost za stranko. "Polemika znotraj stranke se mi je sicer zdela koristna, ne nazadnje je za LDS značilno, da se znotraj nje pogosto pojavljajo tudi drugačna razmišljanja in se zato nikogar
KMt:i je lAltrev

Itivec KRACJ
Cvetka Zalokar Oražem
ne obsoja. V vseh demokracijah pa je tako, da odloča večina in na kongresu je ta odloČila."
Jelko Kacin je ocenil, da je stranka na Bledu pokazala svojo zrelost. "V trenutku, ko ni nobene resne alternative, je stranka stopila skupaj in Ropu dala vso podporo, da stranko profilira kot konstruktivno opozicijsko stranko, ki se ne bo zadovoljila z nerganjem, ampak bo želela čimveč prispevati k temu, da se bodo ljudje spraševali o prihodnosti - svoji in slovenski. Po drugi strani pa verjamem, da se je predsednik na podlagi oktobrskih volitev in kasnejše analize, zavedel, da ni mogoče krivde iskati drugje kot pri sebi," je dejal Kacin, ki v podpredsedniški funkciji vidi priložnost: "Vsak teden odletim v Bruselj ali Strasbourg, zato na dogajanje doma gledam manj obremenjeno. Morda imam zato bolj realno predstavo, kaj si ljudje želijo, in kol podpredsednik sem dolžan to povedati tudi predsedniku."
Poslanka in domžalska županja, po novem pa tudi podpredsednica LDS Cvetka Zalokar Oražem tudi upa, da se je stranka na kongresu konsolidirala. "Kot županja imam veliko stikov z navadnimi ljudmi, zato znam začutiti njihove želje. Kot podpredsednica bom zato zastopala regionalni glas, glas občin in glas baze," je še dejala.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Gorenjski glas na Bledu
Bled - Tokrat smo poklicali Blejce in jim zastavili štiri kratka vprašanja, ki jih danes tudi objavljamo. Zanimalo nas je, kaj menijo, daj}i občina prevzela upravljanje Blejskega gradu. Ker je območje blejske občine zelo zanimivo za nova vlaganja, nas je zanimalo, kaj menijo o tem prebivalci Bleda. Zanimalo nas je, ali poznajo traso južne obvoznice. Tiste, ki so odgovorili, da jo vsaj delno poznajo, pa smo v nadaljevanju vprašali še, ali se strinjajo s predlagano traso.
V anketi je želelo sodelovati 574 poklicanih. Vprašani bi v 66 odstotkih zaupali upravljanje gradu občini. 42 odstotkov vprašanih meni, da ima občinska uprava več posluha za domačine, skoraj tretjina pa je tudi mnenja, da ima več posluha za prišleke.
Kljub temu da je južna blejska obvoznica tako priljubljena tema raznih razprav in nujno potrebna prometna razbremenitev Bleda, njene trase ne pozna 17 odstotkov vprašanih. Tisti, ki pa jo poznajo, pa v 78 odstotkih tudi soglašajo z lokacijo njene trase, ne soglaša pa 16 odstotkov.
Vsem sodelujočim smo tudi tokrat ponudili možnost, da rezultate ankete preberejo v svoji številki časopisa in tako ste lahko prejeli štiri brezplačne številke časopisa. Kot ste se dogovorili z operaterjem Klicnega centra slepih iz Škofje Loke, vas bomo ponovno poklicali in vas povprašali še o vasem mnenju o vsebini časopisa. Tisti, ki pa vam je bil časopis tako zelo vŠeč, da bi ga želeli prejemati na domač naslov dvakrat te-
densko, lahko postanete naročnik. Za nove naročnike imamo v božično-novoletnem času Še prav ugodne pogoje in kakor pravijo, so vse dobre stvari tri:
-	časopis vam bomo prve tri mesece prinesli brezplačno na vaš dom,
-	v sodelovanju s podjetjem SPAR Slovenija si boste lahko v njihovih trgovinah sami izbrali božično-novoletno darilo (vrednostni bon),
-	s tem boste tudi vi pripomogli k razvoju klicnega centra za slepe v Škofji Loki.
V Klicni center slepih nas lahko za morebitno naročilo ali kakršno koli vprašanje pokličete tudi sami po tel. 517-00-00!
Vodja klicnega centra
Matevž Pintar
Ali bi zaupali upravljanje Blejskega gradu
občinski upravi?
ne vem 8,4%
ne,
ne bi zaupal 26.0%
da, i zaupal 65,7%
Ali menite, da ima občinska uprava več posluha
za domačine ali prišleke?
nimam mnenja 12,0%
to nI pomembno 19,9%
za domačine 41,2%
za prišleke 26.9%


Torek, 14. decembra 2004
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN

KOMENTAR
V občini Tržič imajo številne znamenitosti in vodnike, ki vodijo turiste do njih. Za večji obisk bi rabili več postelj,
boljše hribovske ceste in privlačnejšo dodatno ponudbo.
Tržič - Turistično društvo Tržič je pripravilo s I\iristično promocijskim in informacijskim centrom Občine Tržič javno tribuno o razvoju turizma v občini. Govorili so predvsem o ovirah, ki preprečujejo bo^Ši obisk gostov in večji zaslužek od turizma. Pogrešajo skupno vizyo razvoja.
Tržič je poznan po tradicionalni Šuštarski nedelji. To je le ena od etnografskih prireditev, kijih prireja Turistično društvo Tržič za obiskovalce od vsepovsod. Turistično društvo imajo tudi v Podljubelju. V občini je veČ kot sto društev in klubov, od kulturnih do športnih; nekatera sodelujejo pri večjih prireditvah. V turizem se vključujejo tudi javni zavodi, med njimi osnovne šole, muzej in drugi. Za seznanjanje s ponudbo skrbi Turistično promocijski in informacijski center Občine Tržič. Zato so povabili na tribuno o turizmu sodelavce iz teh vrst, turistične vodnike, gostince, predstavnike obrtne zbornice in občinske uprave, je predstavil predsednik TD Tržič Lado Srečnik namen srečanja prejšnji teden.
Lani so v občini našteli 1830 nočitev, v enem mesecu pa so imeli največ 270 gostov. Turist je ostal pri njih povprečno manj kot dva dni. Glavni razlog za to je skromna in razdrobljena ponudba prenočišč. V občini je le 33 sob s 66 ležišči, 217 ležišč pa imajo v planinskih kočah. Ker je hotel na Ljubelju zaprt, odhajajo večje skupine prenočevat drugam. Zadnje desetletje je močno upadel promet preko Ljubelja - od 3,2 milijona potnikov v letu 1993 na le 1819 lani. Bolj zadovoljni so z dnevnimi obiski Dovžanove soteske, kamor pride letno na ogled 12.000 šolarjev. še enkrat toliko ljudi obišče druge znamenitosti v mestu in okolici, je povedala Petra Hladnik iz TPIC Tržič.
Slabosti znane, rešitve še ne
Zaradi zatona industrije bi morali bolj podpirati razvoj turizma
Dovžanova soteska privablja mnoge obiskovalce z naravnimi posebnostmi, žal pa tam še vedno ni niti najbolj osnovne dodatne ponudbe.
kot pomembne veje gospodarstva, je ugotovil podžupan Vinko Perne. Imajo naravne in kulturne znamenitosti, ki jih je vredno videti. Zato upajo, da bo k večjemu obisku turistov pripomogla tudi vključitev občine Tržič v »mednarodni projekt Alpske regije. Kot je ocenil Janez Meglic iz Jelendola, obisk gostov na podeželju zavirajo zlasti slabe hribovske ceste. Pri njih že dolgo čutijo potrebo po boljši povezavi z Lomom. Tudi povezave z Jezerskim in Podlju-beljem bi bile koristne, sta predlagala Jože MegliČ iz Loma in Filip Bence iz Doline. Prvi je potrdil, da se na turistično kmetijo Tič mnogi gostje ne vračajo zaradi slabe ceste na Potarje. Drugi je menil, da so za slabši obisk krive tudi neurejene smerne table in pomanjkljiva dodatna ponudba. Slednja bi morala biti boljša vsaj v Dovžanovi soteski, kjer je precej obiska. Grenko izkušnjo z Ljubelja je dodal predsednik AMD Tržič Marjan Romih. Njihovo društvo se samo trudi z vzdrževanjem ceste na stari prelaz, kjer prirejajo dirke starih vozil. Zal
je ena prireditev na leto premalo, dostop na zanimivo cesto pa je drugače zaprt.
Pogovor je preusmeril Izidor Jerala iz urada občine za urejanje prostora. Po njegovem napredek turizma ni odvisen le od urejenosti cest in naselij. Število postelj bo treba povečati, za kar si prizadevajo. Zal je Tržič izpadel na razpisu za evropska sredstva s projektom hotel Grad. Občina pa bo prisilila lastnike zaprtih hotelov k drugačnemu ravnanju s spremembo obdavčitev. Prostorski plan določa prazne lokacije tudi za turistično rekreacijske dejavnosti, vendar sprememb ne bo brez investitorjev z denarjem. Zakaj ni ekonomskega motiva, da bi izkoriščali možnosti za razvoj turizma, je težko razložiti. Dejstvo je, da so se z dežele - tudi iz Doline in Jelendola - odselile najbolj aktivne generacije prebivalcev. Kar je vredno obsojanja, pa je žaljiv odnos posameznih domačinov do obiskovalcev.
Ena od izkušenih turističnih vodnic seje strinjala, daje za napredek turizma potreben premik v glavah ljudi. Domačini prema-
lo poznajo in cenijo bisere starega dela mesta ter naravne lepote okolice, zato jih ne znajo ponuditi drugini. Ko bodo začeli delati vsi nosilci dejavnosti z roko v roki, bodo tudi rezultati opazni. Zaenkrat izstopajo iz poprečja le podjetni zasebniki, kot sta Andraž Koren in Zoran Ka-bič; prvi privabi do 10.000 Slovencev in 3000 tujcev na leto v adrenalinski park na Ljubelju in k podobnim dejavnostim drugod, drugi pa se trudi za boljšo ponudbo na letnem kopališču Tržič. Lastnik gostilne Pri Bajdu v Seničnem je menil, da bi občina morala pripraviti načrt povezave gostinstva in turizma. Tudi lokalna turistična vodnica Irena Mrak je vprašala, kakšna je vizija občine o prihodnosti turizma. Od tega je namreč odvisno, kaj bo moč početi v okolju, ki ima zaenkrat dokaj ohranjeno naravo. Enako velja mestno jedro, je poudarila Melanija Primožič iz Tržiškega muzeja, če Tržič ne bo kmalu sprejel pobude za preselitev Tehniškega muzeja v opuščeno tekstilno tovarno, bo ta možnost izgubljena za vedno.	Stojan Saje
Helena Jelovčan
Promet v Kranju
Staro jedro Kranja je lepo. Pozabimo, da je trenutno skoraj vsak peti lokal zaprt, da kakšna fasada ni ravno kot iz škatlice, tudi po tej plati se ho mesto s pravimi ljudmi slej ko prej zagotovo spet dvignilo. V mestu vse bolj moti nekaj drugega. Ko pešačiš po Maistrovem trgu, se moraš ogibati avtomobilom, upaš. da bo bolje na Prešernovi, pa ni, na Glavnem trgu je pa sploh vse zaparkirano. če ni avto, ti za hrbtom zapiska mopedist ali zazvoni kolesar. Pričakovani užitek se spremeni i' jezo. Zakaj, od kod toliko vozil, če pa je mesto zaprto za promet?
Dovolilnice za vožnjo v mestno jedro ima okroglo 1200 ljudi; stanovalcev je približno 450, vsi drugi so bodisi poslovneži, ki imajo i' mestu lastne ali najete lokale, bodisi zaposleni v intervencijskih in servisnih službah. Če se vsak od njih samo enkrat na dan zapelje v mesto in odpelje ven, se stebrički na Maistrovem trgu in v Poštni ulici potopijo 2400-krat. Pa se ne samo enkrat. če si vzameš čas in malo bolje opazuješ, se zdi, kot hi se nekateri prav nalašč vozarili sem ter tja, češ, jaz lahko, pa daj še ti, če moreš.
Kranjskemu županu predlagam, da v zvezi Z nadležnim prometom za božjo voljo nekaj stori. Ali naj mesto odpre za vse, ali pa naj ga zapre za vse, razen za stanovalce, ki imajo v svojih hišah garaže. Za vse druge "izbrance", ki se nastavljajo po mestu, pa naj ob robu Zgradi primerno zaprto parkirišče. Ideja, da hi se i' parkirno hišo spremenil Globus, se mi zdi dobra. Železni velikan je že grajen tako, da je mogoče pripeljati i' vsako nadstropje. Spodaj lokali, zgoraj avtomobili, in to prav ob zapornicah, zakaj ne?
Kaj pa dostava, ho ugovarjal trgovec in gostinec. Tudi za to so rešitve, ki so jih v številnih drugih starih mestih že davno osvojili. Z vozički na električni pogon bi se dalo v mestne lokale brez posebne muke zvoziti vse, saj velikih trgovin tako ali tako ni. Mogoče je tudi, da hi ob določenih urah dvignili zapornice. Denimo, zjutraj med šesto in sedmo uro. Pa konec. Število dovolilnic bi hitro skopnelo na kakšnih sto; za stanovalce z garažami in res nujna reševalna, gasilska in policijska intervencijska vozila. Drugi, ki imajo v mestu službene opravke, se po njem lahko sprehodijo tudi s kovčkom z orodjem, tako kot se (morajo) vsi drugi "navadni" ljudje. Ta je pa prehuda, kaj? Pa nič. Spoštovani upan, odprite torej mesto vsem, ki bi se še tja, kamor gre celo cesar peš. najraje peljali! če Ste že izdali 1200 dovolilnic, je zelo vseeno, če zapornic sploh ni.
T
Oktet obrtnikom
Škofja Loka - V počastitev decembrskih praznikov, bbžiča, dneva samostojnosti in novega leta in v zahvalo za sodelovanje je Območna obrtna zbornica Škofja Loka, ki deluje na ob-
^	v	v
močjih občin Železniki, Ziri, Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka, priredila koncert Slovenskega okteta. Koncert je bil v petek, 10. decembra, v farni cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Pevci okteta so potrdili svojo kakovost in navdušili občinstvo, ki je napolnilo starološko cerkev. Poslušalce sta nagovorila predsednik območne zbornice Milan Hafner in župnik iz Stare Loke dr. Alojzü Snoj, program pa je povezoval Jure Svo^šak. J. K.
Hvaležni prizadevnim občanom
Ob prazniku občine Tržič so podelili dve občinski plaketi in štiri diplome za vidne dosežke posameznikov in društev.
*
Bistrica pri Tržiču - Poleg splošnega športnega društva Tržič, ki je letos praznovalo stoletnico delovanja, sta si prislužila najvišje priznai\je tudi zakonca Marija in Mihael Petek. Njuna zasluga je, da je ohranjen in zapisan marsikateri drobec iz tržiške zgodovine.
Petkova akademija ob trži-škem prazniku je bila nepozaben kulturni dogodek, saj so jo prepletli z glasbo, plesom in pesmijo. Program sta ga vodila Andreja Meglic in Janez Ki-kel, sooblikovali pa so ga Pihalni orkester Tržič in dirigent Franci Podlipnik, plesalka Varstveno delovnega centra Kranj Eva Pirnat, vokalna solista Anja Jovanovič in Klemen Torkar ter pianistka Marja Ashamalla. Učenka podružnice OŠ Bistrica iz Ko-vorja Rika Kerin je prebrala odlomek iz listine, kije 12. decembra 1492 prinesla Tržiču nove pravice. Takrat je namreč oblast povzdignila vas v trg in dovolila meščanom trgovanje.
Kakšno je življenje v kraju dobrih petsto let pozneje, je ocenil tržiški župan Pavel Rupar. Izrazil je upanje, da bo bodočnost prinesla še večji razcvet, kot so ga omogočila prizadevanja v zadnjem desetletju. Ob čestitkah vsem za občinski praznik in dobrih željah za novo leto seje posebej zahvalil letošnjim nagrajencem. Kot je dejal, so se s svojimi dosežki zapisali v zgodovino mesta in
t v •	rr^ v » v
obcme Trzic.
S plaketo Občine Tržič so nagradili Splošno športno društvo Tržič, ki je letos proslavilo 100-letnico ustanovitve telovadnega društva Sokol. Kot je v poznejši zahvali v imenu nagrajencev priznala Antonija
Marin, so v društvu ponosni, da so drugi opazili njihovo delo. Iz njihovih vrst so izšli številni imenitni športniki, ki so ponesli ime Tržiča v svet. Zlasti pa je vesela, da sta med nagrajenci zakonca Petek. Njuno delo je dragoceno za ohranitev drobcev tržiŠke zgodovine. Marija in Mihael Petek sta si prislužila plaketo za življenjsko delo v publicistiki, izobraževalni praksi in zbiranju gradiv. Njun publicistični opus obsega sedem monografskih enot in več kot 150 člankov v različni periodiki. Marija je pustila viden pečat v spoznavanju trži-ških osnovnošolcev z geografijo in zgodovino, Mihael pa se je ukvarjal z izobraževanjem zaposlenih v BPT Tržič in Sava Kranj. Skupaj sta ustvarila tudi igrice za otroke in odrasle. V mnogih letih sta zbrala kopico zgodovinskih gradiv o raznih dejavnostih v Tržiču in okolici.
TrziskI župan Pavel Rupar in nagrajenci (od leve): Miha in Marija Petek, Antonija Marin (SŠD Tržič), Irena Mrak, Alenka Maršič Bedina, Sonja Primožič (ansambel Zarja) in Štefan Ahačič (KK Podljubelj).
Diplome Občine Tržič so prejeli Alenka Maršič Bedina za izjemne dosežke pri vodenju državne uprave na občinski ravni, Irena Mrak za vrhunske dosežke v alpinizmu, Kegljaški klub
Ljubelj za 50-letnico delovanja in ansambel Zarja za 10-letnico delovanja. Za kegljače je prevzel priznanje podpredsednik Štefan Ahačič, za ansambel pa pevka Sonja Primožič. Stojan Saje
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun. Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure/Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT petek: 300 SIT; naročnina za december^ 2.300 SIT; redni plačniki naročnine imajo 20% popust; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.


GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
Miklavž nagradil Bevkove otroke
Na Radiu Sora so letos že peto leto gostili svetega Miklavža. Tokrat je nagradil desetčlansko družino iz Davče.
Bevkovi skupaj z direktorjem pekarstva Orehek Dušanom Dermoto in Rudijem Zevnikom iz Radia Sora.
Davča - Bevkovih osem otrok nas je v petek popoldne nestrpno pričakovalo. Nekateri so že kukali skozi okno. Miklavža so prepričali s simpatično risbico z naslovom "V pričakovanju svetega Miklavža", na kateri vseh osem otrok sedi za mizo, kamor so postavili osem peharjev, in čaka na prihod svetega Miklavža. "Tako kot je tudi v resnici pri nas," so dejali otroci.
Radio Sora je že peto leto zapored gostil svetega Miklavža v oddaji Miklavževi večeri, v kateri so se lahko otroci pet večerov pred šestim decembrom pogovarjali z njim. Najbolj izvirne pisne in likovne izdelke je nagradil z oblačili za prosti čas, igračami in sladkarijami. Letošnjo glavno nagrado, torto v obliki Miklavževe kape in še nekaj drugih sladkih dobrot, pa je dodelil družini Bevk iz Davče. Miklavž nam je povedal, da je v petih dnevih dobil kar 200 pisem. "Prepričan sem, ' da je šla glavna nagrada v prave roke," je še dodal. Zmagovalno risbo sta ob pomoči ma-
mice Tatjane narisala drugi in tretji otrok po vrsti. Marko in Matej. Od njiju je starejša le Helena, ki je dopolnila 12 let, sledijo pa jima Andrej, Barbara, Blaž, Sabina in Rok, ki je na svet prijokal pred tremi meseci. "Vsak večer sem poslušal oddajo. V četrtek sem se odločil, da se bom tudi jaz potegoval za glavno nagrado in sem mame in Mateja do enajstih zvečer risal risbo," pravi Marko.
Za Bevkove otroke je Miklavž res nekaj posebnega. Prejšnji ponedeljek so vstali že ob pol petih zjutraj, da so videli, kaj jim je pustil v peharjih. Mama Tatjana in oČe Marjan pravita, da so malčki zelo pridni tako doma na kmetiji kot tudi v šoli, kjer so odličnjaki. "Zaenkrat Še ne veva, če bova imela še kakšnega. Zgledujeva se po županu Železnikov Mihaelu Prevcu, ki ima sedem otrok. Sedaj sva ga že prehitela," sta dejala v šali. Sicer pa so v Davči na splošno bolj nagnjeni k številčnejšim družinam. Med 278 ljudmi v Davči je kar 156 mlajših od 20 let.	Ana Hartman
Vita združuje glasbo in igro
Mojstrana, Slovenski Javornik - Ansambel Vita, ki ga združuje Marsel Gomboc iz Mojstrane, h glasovni ubranosti pa prispevajo še Alenka Resman, Monika Frčej, Branka Slapar, Tomaž Slapar, Tomaž Ankerst, Marko Možina in Bogdan Čufer, predstavlja svoj novi glasbeni izdelek, že šesti po vrsti. Gledališko glasbeni dogodek z naslovom Ejga, spet smo kle! bodo za uho in oči postavili 17. decembra ob 20. liri v Domu Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Javorniku. Režija in marsikatera vloga bodo v rokah Kondija Pižorna, tako da smeha, veselja in presenečen ne bo manjkalo, obetajo iz Vite. Na cedeju so polke in valčki, ki so nastali v zadnjih treh letih, dve skladbi acapella, narodni v dixie verziji, in dve narečni popevki ob spremljavi Big Banda ljubljanske televizije. Dodajajo Še, da bo prehod v novo leto zanje-deloven v hotelu Prisank v Kranjski Gori, po 15. januarju pa si obetajo ponovitve nastopov po Sloveniji s predstavo Ejga, spet smo kle!	M. K.
Direktor Turizma Bohinj odstopil
Bohinjska Bistrica - Občina Bohinj išČe novega direktorja Lokalne turistične organizacije (LTO) Bohinj, saj je dosedanji direktor Marko Lenarčič odstopil. Na seji sveta zavoda LTO Bohinj, ki je bila minulo sredo, je s svojo odločitvijo in odpovedjo seznanil tudi člane omenjenega sveta in bohinjsko županjo Evgenijo KegI Korošec, ki je že dalj Časa opozarjala na slabo poslovanje LTO Bohinj, saj naj bi slednja letošnje poslovno leto končala z izgubo. Lenarčič ostaja v LTO Bohinj kot vršilec dolžnosti direktorja zavoda do začetka maja prihodnje leto, do takrat mora po besedah županje Kegl Koroščeve pripraviti program reorganizacije LTO Bohinj in sanacijski program finančnega poslovanja zavoda. "Direktor Lenarčič ni navedel razlogov za svojo odpoved, ki smo jo sprejeli. Kot vršilec dolžnosti direktorja zaenkrat še ostaja v zavodu, naša skupna naloga pa je, da čim prej uredimo finančno stanje zavoda, ki je problematično, saj naj bi zavod v najboljšem primeru leto končal z dobrimi štirimi milijoni tolarjev izgube, po črnem scenariju pa kar z desetimi milijoni tolarjev izgube. Razlog za tako stanje vidim predvsem v nepazljivosti pri naročanju projektov in njihovi neusklajenosti s finančnimi tokovi. "Konec je negotovosti, kajti določili smo datume za posamezna dela, poleg tega bo šlo odslej vsako naročilo zavoda LTO Bohinj skozi podroben pregled občinske računovodske službe," je pojasnila županja. Občina Bohinj bo predvidoma v začetku prihodnjega leta objavila razpis za novega direktorja LTO Bohinj.	R. Š.
Srečanje medvoških športnikov
Zelo priljubljen med mladimi je tek na smučeh. Vrhunskim športnikom na tradicionalni prireditvi
nekaj tolarjev za spodbudo.
Medvode - Večer športa je družabna prireditev, na katero sta Športna zveza Medvode in župan Stanislav Žagar že četrto leto zapored povabila uspešne športnike. Pred dvema dnevoma so se srečali v Hiši kulinarike Jezeršek. Letos je pri Olimpijskem komiteju Slovenye kategoriziranih 37 vrhunskih Športnikov, občanov Medvod, ki tekmujejo v različnih razredih, od mladinskega do svetovnega. Uspešni so biatlonci, deskarji na snegu, atleti, alpinisti in številni drugi.
Športne zveze Medvode (ŠZM) so že pred leti sprejeli merila, potrdili so jih tudi na občinskem svetu, kako bodo razdelili razpoložljiva sredstva. Darinka Verovšek, predsednica ŠZM: " Letos smo imeli na razpolago milijon in pol tolarjev
tudi športnike, ki so na državnih prvenstvih osvojili katero od medalj, med njimi je bilo največ lokostrelcev in badmin-tonistov.
Za družabni del in tudi nekaj smeha sta poskrbela Nina Eržen in Matej Pritekelj, držav-
"Raje, kot da bi za silo obvladal dve, se je odločil za eno samo, ki ji je zvest že več kot desetletje." S temi besedami je voditeljica večera Silvana Knok povabila na oder uspešnega deskarja iz Dragočajne Roka Flandra. Svetovno prvakinjo v kegljanju v dvojicah Silvano Belcijan pa je napovedala: "Kadar ima dober dan, vsi padejo, če ne pa kakšen manj. Za njeno kariero je bil najprej zaslužen sindikat, sedaj pa predvsem njen mož." Povabilu se je odzval tudi alpinist Grega Kresal, ki za svoj največji podvig šteje kombinacijo lednega in skalnega plezanja na Empire strikes back v Italiji z oceno M 11. Voditeljica ga je pospremila z besedami: "Po razpoloženju je dvojček, po poklicu arhitekt, v genih pa ima strast za gibanje po vertikali." Še veliko je bilo simpatičnih opisov športnikov, med njimi so bolj znana imena Še Ines Hi-žar, ki je od teka na smučeh prešla na gorski tek, tenisač Andrej Kračman, kajakaš Miha Terdič in padalka Irena AvbeU.
Pri Olimpijskem komiteju Slovenije je letos kategorizira-
V ozadju Rok Flander, Silvani Belcijan čestita župan Stanislav Žagar.
nih 37 vrhunskih športnikov, občanov Medvod. 12 jih je uvrščenih v mladinski razred, 16 v
4
državni, dva v perspektivni razred, šest v mednarodni in en v svetovni razred. Vsaj med mlajšimi športniki je največ tekačev na smučeh. Na skupščini
proračunskih sredstev, ki smo jih razdelili športnikom na prireditvi glede na stopnjo kategorizacije, raven tekmovanja, doseženi rezultat in udeležbo na pripravah. Razpon je od 10.000 do 100.000 tolarjev." Letos so na prireditev prvič povabili
na pionirska prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih ter kombinaciji obeh. Mlade športnike sta učila prve plesne korake "ča ča ča".
Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič
Namesto odlagališča kamp
Pri občini so pripravili idejno zasnovo dolgoročne ureditve odlagališča gradbenih odpadkov Pustotnik.
Žiri - Zaradi velikega zanimanja za izvajai^je raznih dejavnosti na območju Pustotnika so se pri občini odločili pripraviti idejno zasnovo njegove ureditve. Na tem prostoru je ta čas urejeno odlagališče gradbenih odpadkov, v prihodnosti pa naj bi zgradili strelišče in koi\jsko manežo, razmišljajo pa tudi o ureditvi mai^j-šega kampa.
Na območju Pustotnika so predvideli tudi možnost ureditve manjšega kampa.
"Idejna zasnova predstavlja dolgoročni načrt ureditve tega območja, ko bo teren zapolnjen z gradbenimi odpadki. Tako smo postavili riek okvir za dejavnosti, ki bi se lahko odvijale na tem območju," je razložila Ida Filipič Pečelin iz občine Žiri. Dokument, še dodaja, predstavlja strokovno osnovo za nadaljevanje odlaganja odpadkov oziroma nasipanje terena do dokončne ureditve in projektno osnovo za pridobivanje gradbenih dovoljenj za konkretne posege v prostor Sočasno z deponiranjem in zasipanjem materiala se odvija sanacija območja, ki je zaradi poplavnosti manj vredno. Severni, že nasuti del zemljišča ta čas uporablja Konjeniški klub Žiri, enkrat na leto pa se tu srečujejo motoristi. "Motoristi bi tudi v prihodnje
radi tu organizirali srečanja, obenem pa iščejo možnost najema oziroma uporabe prostora za potrebe' kluba in vzpostavitev manjšega kampa za svoje goste." Ureditvi kampa je naklonjen tudi župan Bojan Starman: "Število popotnikov, ki med dopustovanjem in spoznavanjem Slovenije peš, s kolesom, motorjem ali avtom zaide-
v
jo tudi v Ziri, se povečuje. Možnost, da bi lahko tu postavili šotor, bi bil zato pozitiven prispevek k razvoju turistične dejavnosti v občini." Za možnost uporabe prostora v sklopu tega območja se razen tega zanima še Lovska družina Žiri, ki rabi prostor za ureditev strelišča s pomožnim montažnim objektom.
Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baldasin
Začetek zimske sezone v Kranjski Gori
#
Krai\jska Gora - Od petka, 17. decembra, do nedelje, 19. decembra, na smučiščih Kranjske Gore napovedujejo odprtje zimske sezone, letos prvič z Intersportovim smučarskim festivalom. Prazničen bo že petek zvečer s pozdravnim večerom pri hotelu Larix, baklado na snegu s smučarskimi šolami in nočno zabavo z živo glasbo. Sobotno dopoldne bo namenjeno testiranju najnovejših modelov smuči in snežnih desk, modnim revijam in drugim predstavitvam. Do popoldneva se bodo zvrstili demonstracijski nastopi smučarjev in deskar-jev, smučanje s staro opremo in akrobatski liki. Osrednja slovesnost z glasbo, pozdravom župana in živahnim programom smučarskih mojstrov se bo dogajala zvečer pod reflektorji, pa tudi ognjemet ne bo manjkal. Do nedeljskih popoldanskih ur pa bo možno ponovno videti, kaj ponujajo proizvajalci smučarske opreme.
Kranjskogorski turistični delavci so na odprtje zimske sezone skorajda povsem pripravljeni. Na naravni sneg ne gre preveč računati, zato so od minulega petka v polnem pogonu snežni topovi. V RTC Žičnice zagotavljajo, da bo umetnega snega dovolj, Če bodo le temperature zdržale. Zaenkrat dobro kaže, obratuje že žičnica Mojca II, od petka naprej pa bosta, če bo sreča z vremenom, v pogonu tudi Mojca I in štirisedežnica Dolenčev rut.	M.
Dražgoška proslava bo 9. januarja
Škofj a Loka - Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki ga vodi Zdravko Krvina, je sporočil, da bo osrednja svečanost v nedeljo, 9. januarja, opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Po pozdravu poslanca državnega zbora, župana občine Železniki in domačina iz Dražgoš Mihaela Prevca bo slavnostni govornik dr. Anton Bebler. Ta dan bodo v Dragoše organizirani tudi številni pohodi, med njimi najbolj znana in najzahtevnejša s Pasje ravni in z Železnikov preko Ratitovca. Prireditve se bodo začele že v soboto s srečanjem borcev v Lovskem domu v Poljanah. J. K.
Oictet pel obrtnikom
v
Skofja Loka - V počastitev decembrskih praznikov, božiča, dneva samostojnosti in novega leta, in v zahvalo za sodelovanje je Območna obrtna zbornica Škofja Loka, ki deluje na območjih občin Železniki, Ziri, Gorenja vas - Poljane in Škofj a Loka, priredila koncert Slovenskega okteta. Koncert je bil v petek, 10. decembra, v farni cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Pevci okteta so potrdili svojo kakovost in navdušili občinstvo, ki je napolnilo starološko cerkev. Poslušalce sta nagovorila predsednik območne zbornice Milan Hafner in župnik iz Stare Loke dr. Alojzij Snoj, program pa je povezoval Jure Svoljšak.	J. K.

Torek, 14. decembra 2004
KULTURA / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
vitrino
V Gorenjskem muzeju Kranj bodo vsak mesec pripravili "vitrino meseca", v kateri bodo predstavljali zanimive muzejske predmete.
Za začetek železno pisalo z Ajdne.
Kraiy - Minuli četrtek je bila v prostorih Mestne hiše pred-stavyena prva vitrina meseca, v kateri je času primerno, v mestu smo namreč obeleževali obletnico Prešernovega rojstva, na ogled železno pisalo oziroma stilus z Ajdne nad Potoki. Vitrino s pisalom dopolnjujeta še vitrini s faksimilom Prešernove Zdravnice in pisalnim priborom iz začetka prejši\jega stoletja.
''Dolžnost muzeja je, da ažurno prikazuje predmete, ki prihajajo v muzej, in jih hkrati tudi na čimbolj zanimiv način predstavna obiskovalcem," je na predstavitvi povedala Verena Perko, ki je s sodelavci muzeja pripravila tokratno vitrino. Osrednji predmet tokratne predstavitve je železno pisalo iz 6. stoletja, odkrito med najnovejšimi arheološkimi raziskavami letos poleti na poznoantični postojanki Ajdna nad Potoki. Pisalo oziroma stilus (lat.) je prva tovrstna najdba na Ajdni, iz Česar gre sklepati, da so tamkajšnji prebivalci še dolgo po razpadu rimskega cesarstva ohranili temeljne oblike rimske civilizacije in z njo tudi pismenost. Kot v nadaljevanju preberemo v predstavitvenem tekstu je stilus lesena, koš-
čena ali kovinska paličica z eni priostrenim in drugim splošče-nim koncem. S šilastim koncem so pismenke vrezovali v povoščeno tablico, imenovano tabula cerata, s ploščatim pa so znamenja po potrebi izbrisali. Dvokril-ne povoščene tablice so bile ponavadi lesene ...
Vitrina meseca je zasnovana tridelno, kar naj bi simboliziralo Časovno celoto, ki povezuje preteklost s sedanjostjo. V prvi vitrini ob stilusu je tako predstavljen faksimile Prešernove Zdravljice, ki je izšel ob dvestoletnici pesnikovega rojstva. Faksimile ob lepopisju, ki je v preteklosti sodilo tudi k splošni šolski vzgoji, hkrati opozarja tudi na stalno razstavo v Prešernovi hiši, kjer je originalni zapis iz konca leta 1844 stalno na ogled. "Kranj ni kakršen koli Osrednja predmeta decembrske vitrine sta stilus in dvokrilna povoščena tablica
kraj, je zibelka slovenstva," poudarja Perkova.
Tretji predmet so lesene škatlice s pomičnim pokrovčkom, v katerih je ohranjenih nekaj pisal, kakršne so uporabljali šolski otroci v začetku 20. stoletja. Med njimi je peresnik z nastavljivimi kovinskimi peresci. K puščici je obvezno sodila Še steklenička črnila ali tuša. Na dnu ene od puščic je izpisano ime lastnice Zmitek Micka, sicer pa so ti predmeti del stalne razstave v Oplenovi hiši pod Studo-rom v Bohinju. Predmete naj bi v vitrini menjali mesečno, želja pa je, da bi vitrine predstavljali tudi na drugih gorenjskih razstaviščih. Vsaka vitrina bo imela tudi strnjeno predstavitev na A4 formatu. Za tokratno je tekste poleg Perkove prispeval še arheolog Milan Sagadin, list pa je oblikoval Pavel Rakovec. V Gorenjskem muzeju so prepričani, da se bo vsako leto nabralo toliko zapisov, da bo iz njih nastala prava mapa o naši zgodovini in kulturni dediščini.
Igor Kavčič
/
Doma narejeno pohištvo Novoletno darilo KUD-a Triglav
Minuli četrtek so v Prešernovem gledališču v Kranju premiemo uprizorili Malomeščansko
svatbo Bertolda Brechta v režiji Vita Tauferja.
Kranj - Pod tretjo letošnjo premiero Prešernovega gledališča se je kot režiser, scenograf in kostumograf podpisal Vito Täufer v eni osebi, v zadnjem času zagotovo eden bolj iskanih režiserjev pri nas. Prevod Brechtove klasike, Malomeščanske svatbe Eduarda Milerja in Irene Novak Popov, so ustvarjalci predstave priredili v gorenjščino, ki je pravzaprav tudi uradni jezik predstave, ta pa tozadevno sodi ob bok Tau-. ferjevi uspešnici v Prešernovem gledališču, komediji Zupa-
nova Micka. Brecht je v Malomeščanski svatbi neusmiljen kritik malomeščanstva, tako imenovanega malega človeka, malomeščana, ki v vsej svoji komičnosti in sprevrženostih vsakdanjega življenja pogosto deluje nerealno svojemu statusu. Avtor kritiko tokrat usmerja skozi poročno slavje. Komična rdeča nit predstave je bržkone lepilo, ki lepi, a na koncu slabo, kot je, tudi vse razlepi. Ženin, ki prisega na doma narejeno, je izdelal vse pohištvo, postelje, stole (to je seveda tudi
Mišmaš v Naklem
Naklo - Gledališka skupina KD Ivana Cankarja iz Svetega Duha" bo z otroško gledališko predstavo Pekarna Mišmaš danes ob 18. uri gostovala v Kulturnem domu Naklo.	I. K.
Koncerti Glasbene šole Kranj
Krai\j - V decembru so v Glasbeni šoli Kranj pripravili tri koncertne večere. Ze jutri, v sredo, 15. decembra, ob 19. uri se bodo v dvorani šole na božičnem koncertu predstavili vsi učenci vseh oddelkov glasbene šole, v petek, 17. decembra, ob 19.30, pa bo na sporedu koncert akademskega klavirskega kvinteta. Prihodnji teden, v torek, 21. decembra, pa bo v Šmartinski cerkvi v Stražišču z začetkom ob 20. uri Božični koncert Komornega orkestra Carnium. Orkester bo predstavil dela baročnih skladateljev G. Torellija, J.S. Bacha, G. F. Telemanna in A. Vivaldija. Kot solisti bodo nastopili violinisti Vittoria Padano, Brane Brezavšček, Anžej Matic ter trobentač Matej Rihter in rogist Boštjan Lipovšek. Dirigent bo Peter Škrjanec.	L K.
najbolj poceni), ki pa skozi predstavo uspešno razpadajo, tako kot malomeščanom pogosto propade njihova iluzija, da so vendarle nekaj več.
Predstava je.polna komičnih vložkov, ki jih igralci bolj ali manj uspešno interpretirajo na poti k skupnemu vtisu celotnega dogajanja na odru. Vloge so tokrat interpretirali Tine Oman, kot nevestin oče, po daljšem času spet na odru Marjeta Gre-gorač (kot gostja), poročila sta se Rok Vihar in Vesna Pernar-
y
čič - Zunič, malomeščanske navade slednje je razbijala njena sestra Darja Reichman s svojim prijateljem Igorjem Štamula-kom (ta je s koroškim dialektom v predstavi edini negore-njec), divjaško razpoloženje bil Peter Musevski, dolgočasje po večletnem zakonu pa sta na odru živela Vesna Jevnikar in
Slovenski Javornik - Kulturno umetniško društvo Triglav s Slovenskega Javornika je v letošnjem letu doseglo kar nekaj odmevnih uspehov tako doma kot tudi v tujini. Za primeren zaključek leta pripravljajo Novoletni koncert, v okviru katerega bodo predstavili projekt En mojster kselu pravi. Koncert bo potekal v soboto, 18. decembra, od 19. ure naprej v Dvorani Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Javorniku.
Matjaž Višnar. . Igor Kavčič
Odrasla folklorna skupina KUD Triglav, ki deluje v okviru društva, je bila letos izbrana na mednarodni folklorni festival Folkart v Mariboru, gostovala je na 3. svetovni folkloriadi na Madžarskem, pevska in glasbena skupina pa sta se uspešno predstavili na medobmočnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Gorenjske na Slovenskem Javorniku. Ob tem člani KUD Triglav aktivno sodelujejo tudi na pevskem, glasbenem, folklornem in razstavnem področju, njihova razvejana dejavnost pa je najbolj vidna ob pripravi vsebinsko zaokroženih projektov, v katerih člani društva poustvaijajo elemente kulture in načina življenja ljudi v preteklosti. Letošnji projekt, kije bil pod-
prt tudi s strani države, bo predstavil posamezne utrinke iz življenja in dela obrtnikov in delavcev na Slovenskem, Člani KUD Triglav pa ga pripravljajo skupaj z Otroško folklorno skupino Breznica in Kulturnim društvom folklorno skupino Karavanke iz Tržiča. Bojan Knific, Metka Knific, Franci Šolar in Malči Možina ter drugi so pripravili bogat program, v katerem bo nastopilo več kot 150 nastopajočih.
Večina odrskih postavitev temelji na ljudskem izročilu Gorenjske, posamezne pa tudi na izročilu drugih slovenskih pokrajin. Časovno bodo postavitve omejene na obdobje od srede 19. stoletja pa do začetka 20. stoletja, saj iz tega obdobja izvira večino plesov, ki so bili na Sloven-
skem zapisani in objavljeni, v to obdobje pa sodi tudi večina kostumov, kijih oblačijo sodelujoče skupine. V soboto lahko pričakujemo domiselno in hudomušno napoved, ki bo prispevala k širjenju vedenja o kulturi in načinu življenja rokodelcev na Slovenskem, v tednu pred koncertom pa bo v preddverju dvorane na Slovenskem Javorniku odprta tudi razstava ročnih del članic društva. Vstopnice za prireditev so v predprodaji pri članih KUD Triglav, lahko pa jih naročite tudi po tel. 031/456-011 (Lidia Peterman).
Organizator pa je pripravil tudi nagradno vprašanje, s katerim si je mogoče pridobiti vstopnice za koncert. Med vsemi, ki boste poslali pravilen odgovor na dopisnici na naslov KUD Triglav, Kidričeva 37c, Slovenski Javornik, bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli vstopnico za koncert. Vprasaiye pa se glasi -naštejte vsaj tri pokrivala, ki so jih ženske na Slovenskem nosile v 19. stoletju! I. K.
Piše Eva Senčar
Za 'knjigobrbce'
Letošnja Nobelova nagrajenka za literaturo, Avstrijka Elfriede Je-linek.
Minuli petek bi se morala udeležiti slavnostne podelitve v švedski prestolnici. ''Nisem telesno bolna, vendar psihično nisem v stanju, da bi se s tem osebno soočila," je dejala v pojasnilo; nikoli ni skrivala svojih psihoz, kar jo je pogosto zadrževalo v popolni osami - ni se namreč niti mogla niti želela izpostaviti oČem svetovne javnosti. Z nagrado 1,1 milijona evrov naj bi si, kot je povedala, zagotovila mirno prihodnost, kar zanjo gotovo pomeni neobremenjenost pri pisanju. To je bilo vseskozi namenjeno velikim temam: kot marksistka je na začetku svojega ustvarjanja kritizirala kapitalizem in potrošniško družbo, nato nacistično preteklost in neonacistično sedanjost ter antisemitizem Avstrije in Nemčije, vseskozi pa ujetost ženske v odnose kot posledica patriarhalne družbe. Literarno pot je začela s pesniško zbirko, tri leta kasneje, leta 1970, v starosti 24 let pa izdala prvi roman Samo vabe smo, Baby!. Obsežen opus dramskih besedil začenja leta 1979 s Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moza kot nadaljevanje Ibsenove drame. Pravkar sta izšli govoijeni besedili o vojni v Iraku Bambiland in njegovo nadaljevanje Babel, pri nas pa pri Mohorjevi založbi njena
novejša zbirka petih dramskih besedil Smrt in deklica. Odraščala je na Dunaju in obiskovala katoliški vrtec ter samostansko šolo, kar je doživljala zelo restriktivno. Na dunajskem konservatoriju je študirala orgle in klavir, na univerzi pa umetnostno zgodovino in dramsko umetnost. Ni skrivnost, da je njen tudi v slovenščino prevedeni roman o Eriki in njenem sadomazohističnem odnosu do mame Učiteljica klavirja (Študentska založba, 2003) delno avtobiografski. Po razglasitvi Jelinekove kot letošnje Nobelove nagrajenke in seveda tudi zaradi uspeha leta 2001 v Cannesu nagrajenega istoimenskega filma se je izjemno povečala branost prav tega njenega romana. Leta 1975 je izšla knjiga Ljubimki, ki je prevedena tudi v slovenščino: Brigitta je šivilja v tovarni, svojo prihodnost brez dela za tekočim trakom pa vidi v poroki z električarjem Hein-zom in v življenju gospodinje urejenega doma. Paula si želi postati šivilja; tako bi ubežala usodi svoje matere, ki vse življenje streže očetu in sinu, ki z gozdarjenjem iz hoste prinašata 'umazanijo'. Zaljubi se v gozdarja ... "Ne portretiram individualnih usod, opisujem ženske," pravi in sebe označuje kot 'levo usmerjena feministka'; ne bori se proti moškim, pač pa proti sistemu, ki je seksističen, sistemu, ki sodi o vrednosti ženske skozi telo in izgled, in ne po njenem delu. Marksistka in članica Komunistične partije Avstrije že dolgo ni več. S svojimi delije pogosto razdelila javnost, se zamerila zlasti avstrijski, a nesporno ostala izjemna in odlična avtorica. Je dobitnica Številnih nagrad, med drugim nemške Bücn-erjeve (1998) in češke Franz Kafka, ki jo je za celoten opus prejela pred mesecem dni. "Če bi želela opisati svojo literaturo, bi rekla, daje kot musical, kot glasba z govorom. To je potem težko prevedljivo. In v tem smislu sem provincionalna avtorica ..."
«

\
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004

Prazniki in godovi
Adventni svetniki napovedujejo božič
Za sv. Barbaro (4. december), sv. Miklavžem (6. december) in sv. Lucijo bo v petek praznik Lazarja,
četrtega adventnega svetnika.
Danes, 14. decembra, je praznik škofa Spiridiona (Dušana) in cerkvenega učitelja Janeza od Križa (1542 - 1591), ki seje
rodil revni materi v Španiji. Po zaslugi dobrotnikov je postal duhovnik in vstopil v karmeličan-ski red, ki ga je temeljito prenovil, vendar je bil zaradi tega zasmehovan in poniževan. Znani so njegovi spisi Vzpon na goro Karmel in Duhovna pesem.
Jutri, 15. decembra, bo praznik device Kristine (Tince) in redovne ustanoviteljice Marije di Rossa. Leta 1836 je v severni Italiji izbruhnila kolera in Marija je stregla bolnikom in ustanovila družbo Služabnice ljubezni, ki je pomagala bolnikom v bolnišnicah. Marija, njeno dekliško ime je bilo Pavla, je ustanovila v Italiji več redovnih hiš.
V	četrtek, 16. decembra, bo praznik mučenke Albine in cesarice Adelhajde (Adele). Ime Adelhajda pomeni "plemenita oseba". Pri nas poznamo sicer redke izpeljanke iz tega imena Adela, Ada, Adelija, Adelina, Alica, Alida, Heidi in Ajda.
V	petek, 17. decembra, bo praznik device Jolande, opati-nje Vivine in Lazarja iz Beta-nije, vasi, ki leži na pobočju Oljske gore nad Jeruzalemom. Lazar in njegovi sestri Marta in Marija šo bili Jezusovi prijatelji. Evangelist Janez je zapisal, da je Jezus obudil Lazarja četrti
dan po snorti. To dejanje je povečalo strah Jezusovih nasprotnikov pred njegovim vplivom in pospešilo odločitev za njegovo usmrtitev. Lazar je patron grobarjev, po njem pa naj bi se imenovale tudi nekdanje bolnišnice za kužne bolezni lazareti.
V	soboto, 18. decembra, bo praznik muČencev Teotima in Baziiijana, škofa (>acijana in misijonarja Vunibalda.
V	nedeljo, 19. decembra, bo praznik mučenke Teje, spokor-nice Favste in papeža Urbana V., ki se je rodil kot Vilijem Grimoard okrog leta 1310 v južni Franciji. Bilje nadarjen in kot benediktinec na vseučiliščih predaval cerkveno pravo. V cerkvi je hotel vpeljati red in preprečiti zlorabe, zaradi česar je trpel ugled duhovništva in cerkve. Iz Avignona v Franciji, kamor so se v začetku 13. stoletja zaradi velikega vpliva francoskih kraljev preselili papeži, je oktobra leta 1367 prišel v zanemarjeni Rim. Ker ni imel podpore, se je leta 1370 vrnil v Avignon in 19. decembra umrl.
V	ponedeljek, 20. decembra, bo praznik mučencev Evgenija in Makarija, v torek, 21. decembra, pa se bodo ljudje spominjali apostola Tomaža, ki je umrl v Indiji. Njegov god je bil leta 1969 z 21. decembra prestavljen na 3. julij.
Jože Koši\jek
Nove škofije še aktualne
Ljubljana - Da ustanavljanje novih škofij na Slovenskem ni izključeno, kaže razprava o tem na seji Slovenske škofovske konference, ki je bila minuli teden v Ljubljani, in nedavni obisk novega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana v Vatikanu, kjer so tudi obravnavali to vprašanje. V Ljubljani in v Vatikanu je bilo sklenjeno, da bo morebitno ustanavljanje novih škofij potekalo hkratno z imenovanjem novega pomožnega škofa. Ljubljanska nad-škofija ima pravico do dveh, po imenovanju pomožnega škofa Alojza Urana za nadškofa pa je ostal pomožni škof samo msgr. Andrej Glavan, ki ga je novi nadškof imenoval tudi za novega generalnega vikarja.	J. K.
Novi prevod Korana
1
Ljublana - Na knjižnem sejmu v Ljubljani seje pri založbi Učila v žepni izdaji pojavil novi prevod Korana. Prevajalec je Erik Ma-jaron, ki je, po besedah izdajateljev, uveljavljen prevajalec s področja religij in duhovnosti. Primerjalni prevod iz več jezikov je opremljen z 270 opombami in obsega kar 522 strani. Prvi prevod v slovenščino je opravil sicer pred dvema letoma Klemen Jelinčič, vendar po besedah poznavalcev, zaradi neizkušenosti in nestrokovnosti avtorja, niti ni vreden omembe. Tokratni prevod je po besedah Mojce Benedičič, direktorice založništva pri izdajatelju, zagotovo boljši in bolj strokoven.	D. F.
Žive jaslice v Mojstrani
Pogovor z režiserko in scenaristko Natašo Cotman.
Mojstrana - V dolini Mlačca
v Mojstrani bodo letos pripravili že tretje žive jaslice zapovrstjo. Po nepričakovanem velikem obisku prvo leto so bili ustvarjalci tako opogumljeni, da so se odločili program izpopolniti in razširiti prostor za gledalce. Letos so žive jaslice že kar na spodobnem nivoju.
Kako bodo letos izgledale jaslice v Mojstrani? Kaj bo novega?
''Bistvena sprememba je novi scenarij, ki prinaša osnovni spremenjeni pogled na božično zgodbo. Odločili smo se, da jo letos želimo prikazati preko izkušnje mlade ženske, matere in žene. Sporočilo letošnje božične zgodbe je namenjeno vsem - v premislek - kako se ravna v današnjem svetu z ženami, z ženskami - v svetu, v katerem se toliko govori o enakopravnosti.
Dekoracija bo še bolj izpopolnjena. Več bo Skulptur iz ledu, vstavljen bo vodomet, preko dva tisoč luči in lučk, več pirotehničnih efektov, ob gozdu pa bodo postavljene Še stacionarne jaslice."
Prvo leto je bila kar stiska s prostorom^ ker je prišlo nepričakovano veliko ljudi. Kako bo s tem letos?
"Letos s tem ne bo težav. Tri-
Žive jaslice v Mlačcl vsako leto navdušijo obiskovalce. - Foto: Tina Dok
bune so narejene tako, da bodo gledalci videli vse iz vseh kotov, postavljenih bo tudi nekaj klopi za starejše in invalide, imeli pa
bomo tudi stojnice za "lažje čakanje", kjer se bo prodajalo marsikaj."
Kdo sodeluje pri pripravi in izvedbi projekta ?
"Igrajo osnovnošolci, dijaki in študentje iz Širše okolice Mojstrane. Veliko pa je vložilo v pripravo tudi Športno društvo lednih plezalcev iz Mojstrane. Zgodba se dogaja na ledu, zara-
Predstave bodo od 25. do 29. decembra ob 16., 17., 18. In 19. url, vstopnina: odrasli 1000 SIT. otroci 500 SIT, do starosti 6 let pa je brezplačno..
di česar mora biti pristop profesionalen in v nekaterih primerih zahteva gorsko varovanje."
Zakaj je vredno prid na ogled živih jaslic v Mojstrano?
"Gotovo zaradi prijetnega okolja v ledeni soteski, ki bo ob božični zgodbi še bolj zaživela. Vredno pa seje potem sprehoditi še do zaledenelega in osvetljenega slapa Peričnik, do katerega se sprehodite po predstavi. Z baklami je pot prav čarobna."
Dominik Frelih
Verska svoboda pogoj Turčiji
Katoliška cerkev načelno ne nasprotuje začetku pogajanj med Evropsko unijo in Turčijo ter zagovarja
novo ustavno pogodbo.
Ljubyana - Dr. Anton Stres,
mariborski pomožni škof, ki zastopa Slovensko Škofovsko konferenco v komisiji škofovskih konferenc iz držav Članic Evropske unije, je slovenskim škofom in javnosti pojasnil stališča komisije do kandidature Turčije za sprejem v Evropsko unijo. Dr. Anton Stres je povedal, da so za rimskokatoliško cerkev pomembni dobri odnosi med Evropsko unijo in Turčijo in da komisija, katere član je, ni ugotovila religioznih ovir za začetek pogajanj s Turčijo, vendar mora ta država v celoti spoštovati človekove pravice in svoboščine, med katere sodijo tudi verska svoboda, enakopravnost žensk in svoboda izražanja. Prav te pravice pa so v Turčiji najpogosteje kršene, čeprav so
Pomožni škof In generalni vikar ljubljanske nadškoflje msgr. Andrej Glavan in mariborski pomožni škof dr. Anton Stres.
zapisane v ustanovnih dokumentih današnje turške države. Verske skupnosti, razen islam-
ske, nimajo veliko pravic in niso pravne osebnosti, zato ne morejo imeti lastninske pravice. Na
vprašanje, ali evropska škofovska konferenca soglaša s sprejemom nove ustavne pogodbe Evropske unije, je škof dr. Anton Stres odgovoril pritrdilno. Cerkev bo še posebej v državah, kjer se bodo o pogodbi odločali na referendumu, vplivala na vernike, naj glasujejo zanjo.
Škof Anton Stres, ki bo še naprej vodil komisijo Slovenske škofovske konference za urejanje odnosov med cerkvijo in državo, je na novinarsko vprašanje o sodelovanju z novo vlado dejal, da so pričakovanja cerkve enaka, ne glede za katero vlado gre. Slovenska katoliška cerkev pričakuje spoštovanje demokratičnih meril verske svobode in ne privilegijev.
Jože Košrgek
Jasna Paladin
XXXVIII. del
Kamniški Kurhaus
Po smrti Prašnikarja je kopališče in zdravilišče prevzela Keclova veja in glede na to, da je iye-gova vnukinja Terezija po poroki živela na Dunaju in da so tudi vsi zdravniki prihajali iz tujine, po večini iz Nemčge, so povsem brez posluha za domačine in i^jihov jezik vodili tudi kamniški Kurhaus.
Tuj jezik in ignorantski odnos do domaČih in drugih slovanskih gostov pa ni bila edina napaka novega vodstva. Izmed očitkov, ki jih lahko preberemo v takratnem časopisju, so najpogostejši premalo zabave, previsoke cene in negospodarno vodenje kompleksa.
V Kamničanu iz leta 1905 lahko v zvezi s tem preberemo naslednje:
''Kamnik kot letovišče izgublja od leta do leta na svoji privlačnosti, v naše mesto prihaja vedno manj tujcev. Nastopila je komaj druga polovica septembra in ze ni bilo videti nikjer več nobenega
letoviščarjaJ V Avstriji nimamo baš velikega števila kopališč ali tam, kjer so že, tam skrbe za največje udobnosti in prijetnosti tujcem. Človek gre vendar na letovišče zato, da se odpočije od trudana-pornega dela in velikomestnega hrupa. V tem času, ki je posameznim navadno precej umerjen, pa hoče tudi nekaj uživati. Kaj pa ima pri nas? Kopališče se oddaja vsako leto drugemu zdravniku in drugemu gostilničarju. Da si ne dado taki niti najmanjšega truda, je popolnoma naravno. Njih skrb ni, pridobiti si naklonjenost občinstva, da bi prišlo drugo leto in privabilo morda še kaj svojih znancev; njih edini namen je, izsiliti iz leto-viščarjev kar največ denarja. Kje je bilo opaziti kak trud za povzdigo kopališča. Samo prerahljana zemlja i' kopališkem parku gotovo ne zadošča za vse. Komu je bilo mar vzbuditi zanimanje za kamniško kopališče? Gostom ni bila na razpolago nobena zabava, nobene udobnosti. In še tisto malo
Posdrav is K^tfii^ik^.

^
•
••'iT'
'J"*
Nekoč prekrasen park je z leti po Prašnikarjevi smrti počasi začel samevati ...
takega menjavanja so tudi neizmerno visoke cene. Kogar ni pognal dolgčas, ali skrajno predrzno žaljenje drugih narodnosti, razen nemške, tega je odpodilo odiranje v kritičnem položaju se nahaja-jočih podjetnikov. Da se ne troši za reklamo nič, je pa splošno znano, in ne zdi se nam vredno opozarjati še posebej na to napako kopališče uprave in njenih najemnikov. če nočejo lastniki, da pride njih kopališče v nekaj letih na boben, morajo vendar skrbeti, da dobe stalnega najemnika in zdravnika, ki bi se zavezala s pogodbo vsaj za 10 let. Stalen podjetnik vidi, da mora svojim gostom res nekaj nuditi, če hoče, da pridejo ti prihodnjič zopet in da priporočajo kopališče med
so jih napravili Kamničani sami! Ali dejstvo, da se menjavajo vsako leto zdravniki in najemniki ima kot posledico, da skuša vsak, ki se je ujel na lepe besede lastnice kopališča, priti čim hitreje na svoj račun, kajti upanje, da si bo tekom sezone nabasal svoje žepe, splava takemu napačno poučenemu gostilničarju takoj prve dni po Bistrici. Posledica
svojimi znanci.
Upravi kopališča so očitali še splošno pomanjkanje razvedrila za goste, slabo organizacijo, stare kopališke naprave ter premalo reklame, prav nič prijetna pa ni bila niti bližina smodnišnice. Kopališče so vodili ljudje z zastarelimi nazori, zato ni bilo mogoče več konkurirati Bledu, Bohinju in drugim turističnim krajem.

Torek, 14. decembra 2004
MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.sj
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
pmp
Suzana Kovač i č
Zivjo!
Vse že diši po praznikih, tudi vsebine pesmic in zgodbic, ki nam jih pridno pošiljale. Tokrat sem izbrala dve temi za našo rubriko. Prva je praktična, kuharska, saj se Še posebno v decembru po kuhinjah širijo omamne vonjave sladkih dobrot. V drugi temi se bomo popeljali v svet lepih misli in dobrih Želja. Petošolci iz Osnovne šole Škofj a Loka - Mesto so nam namreč poslali veliko pesmic in spisov o sreči. Učenka Ai\ja Rihtaršič pravi, da "kjer sta ljubezen in prijateljstvo, tam zagotovo najdeš srečo!"
9
Suzana

Peka piškotov
Prejšnjo soboto sva se s sestro Katjo domislili, da bi presenetili atija in mu spekli piškote. Takoj sva začeli s peko.
V posodo sva dali mleko, jajca, moko in pet žlic sladkorja, da bi bili piškoti bolj sladki. Ker sva mislili, da sva dali malo preveč sladkorja, sva dodali še malce soli. Jaz sem pekaČ namazala z oljem. Nanj sva vlili testo in vse skupaj postavili v pečico na 150 stopinj Celzija.
Piškoti niso bili tako dobri kakor babičini, saj sva med peko gledali televizijo. Film je bil zelo napet in zanimiv. Piškoti so se zato preveč zapekli, pa tudi oblike niso imeli, saj sva jih pozabili oblikovati z modelčki.
Ko je ati prišel domov, je zavohal piškote. Razveselil se je in pogledal v posodo. Ob pogledu na najine piškote bi se najrajši prijel za glavo, ampak se je rajši zadržal. Vedel je namreč, da je bil to najin prvi poskus. Dobili sva samo nasvet, naj prihodnjič pri peki opazujeva mami in se tako učiva.
pela Rihtaršič, 5. r, PŠ Selca
Šola za kuharje
Jaz bi rad hodil v kuharsko šolo, nosil bi kapo in rokavico, v roki pa držal kuharsko žlico.
Kuhal bi juho in makarone, golaž, polento pa kanelone, sadno solato in pito zavito.
V kuharski šoli vse bi dišalo, tudi če bi se malo zažgalo, vse bi pospravil in dobro pomil, potlej pa hitro domov bi zavil.
Rok ŠtremfeU, 3. c, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka

I T

«t>
i
I
I
i
alti.
Ema Tacer, 4. r, PŠ Kranj - Primskovo
Otfol^G p^v-e^SQ

Sreča, draga sreča, kam si se ti meni skrila, da si samo žalost v moji sobi pustila.
Zakaj deliti moram te, zakaj imeti zase ne.
v
Želim biti srečna, tukaj in zdaj, takoj te imeti hočem nazaj.
Vrata sobe moje ti priprem, da zletiŠ k meni ti v objem. Spet bom vesela, srečna, brez skrbi samo vrni se k meni ti.
Veliko nam je usojeno, veliko nam je podarjeno, vsakomur od nas je dano, v zibelko poslano.
Kdo ve, koliko v življenju ti jo bo namenjeno, do kdaj bo tvoja luč, in čemu sem ter tja ugasne.
Nekomu jo je dano veČ, spet drugemu čisto nič, da bi le vedel jaz, kje v njej se skriva kljuČ.
Slabo se ti godi, ko te zapusti, a vendar zapomni si to, da vrne se ti,
o tem največ odločaš prav ti.
Nejc ZiherI
Neko jutro sem se zbudila nenavadno dobre volje.
v
Vedela sem, da bo dan nekaj posebnega. Ze ko sem se vsa vesela oddrsala v kopalnico, sem bila vsa srečna. Ko sem pred šolo videla starejšo gospo.z vrečko, sem začutila, da potrebuje pomoč. Šla sem ji naproti in ji pojasnila, da bi ji rada pomagala. Sprejela je mojo pomoč. Bila je vesela, da še obstajajo ljudje, ki jim ni vseeno za sočloveka. Pomagala sem ji nesti vrečke, zato mi je gospa obljubila, da me bo po pouku čakala pred šolo. In tam je tudi bila, ko sem se vračala iz šole. Peljala me je na sladoled in tam sva se zapletli v prijazen pogovor, ki je naletel na temo o sreči. Povedala mije, da sem ji zelo polepšala dan, ko sem ji pomagala nesti vrečke. Rekla pa je tudi, da ji največ pomeni to, da na svetu obstajajo tudi taki ljudje, ki jim je v veselje pomagati sočloveku v stiski. Bila sem vesela, da sem nekomu polepšala dan. Šele takrat sem spoznala, daje res, kar pravijo odrasli: če nekomu nekaj podariš, ni srečen le tisti, ki darilo prejme, temveč tudi ti, ki darilo daš. Špela Debelak
Tjaša Obadič Jan Klopčič
Učenci iz 5. razredov OŠ Škofja Loka - Mesto, mentorica Olga Volčič
I
1
\i
Ohraniti poklicno izobraževanje
V letošnjem šolskem letu so prvič izvedli vpis v Srednjo poklicno in strokovno šolo Kranj.
Krai\j - Sredi^ja poklicna in strokovna šola je nastala z združit-vyo sredice tekstilne, obutvene in gumarske šole ter srediye gradbene Šole. Na ta način žel^o ohraniti poklicno in strokovno izobraževai^je v Krai\ju in regiji, obenem pa razvijati perspektivne programe za mladino in odrasle. To je šele prvi korak, pravi svetovalna delavka v šoli Barbara Oman^. "Verjamem, da v pravo smer," Še dodaja. Sčasoma naj bi se iz tega namreč razvil center poklicnih strokovnih šol na Gorenjskem.
Vpis v programe omenjenih dveh šol se je zadnja leta vztrajno zmanjševal, tako da je bila združitev edini izhod, da bi obstali vsaj nekateri programi. "Na srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli se je tako ali tako ohranil zgolj frizerski del. V okviru srednje gradbene šole pa želimo obdržati izobraževanje za poklice zidar, tesar, slikopleskar in peč ar-keramik, ki jih izvajamo po modelu skupnega izvajanja programov v gradbeništvu," je .razložil ravnatelj Srednje poklicne in strokovne Šole Kranj Ivan Šambar. V prihodnjem šolskem letu bodo izobraževali Še gradbene tehnike in Čistilce objektov. "Naš cilj je ohraniti poklicno izobraževanje in razvijati perspektivne programe, ki bodo bolj povezani s potrebami gospodarstva v regiji." V letošnjem Šolskem letu so vpisali 185 dijakov, od tega 102 frizerja in 83 gradbincev.
"Ta šola naj bi predstavljala šele zametek nadaljnjega razvoja srednjega poklicnega izobraževanja v Kranju. Treba bo oblikovati tudi programe za nove, perspektivne poklice, ki bodo usklajeni s potrebami gospodarstva in zanimivi za dijake," pravi Barbara Oman. Sedanji sistem vpisovanja, ki je
naklonjen gimnazijam, je po njenih besedah povzročil, da so nekateri poklici začeli izumirati, kljub temu da se močno trudijo z njihovo promocijo. Poklicne šole so se razen tega začele zgoščati v Ljubljani. če ne bi prišlo do združitve tekstilne in gradbene Šole, bi se morali tudi dijaki, ki so se letos vpisa-
li v srednjo poklicno in strokovno šolo, voziti v Ljubljano, je Še opozorila Omanova. Šoli sta se namreč znašli pred velikimi finančnimi težavami'. "Že samo stavbo bi težko vzdrževali," je pojasnil Šambar. Tekoče stroške ta čas uspejo pokrivati z oddajanjem prostorov na nekdanji tekstilni Šoli. Boljše čase si obetajo s preselitvijo tudi gradbenega dela šole na Cesto Staneta Žagarja, kjer je sedež nove šole. Vendar pa se bo pred tem morala izseliti ekonomska Šola.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Ivan Šambar
Mednarodni projekti
za mlade
9
V Mladinskem kulturnem centru Kranj so minuli teden pripravili svetovalni dan programa Mladina.
Krai^ - V okviru svetovalnega dneva programa Mladina so želeli posameznikom in organizacyam omogočiti dvajsetminutno svetovaiye o ideji za projekt ter jim pomagati pri izpolnjevanju proši^je za sprejem projekta v program Mladina. Svetovalnega dneva se je udeležilo deset organizacy iz goreiyske regije.
"Iz gorenjske regije se glede na število mladih prijavi podpovprečno Število projektov za pridobitev sredstev iz programa Mladina. Med najbolj aktivnimi so Ljudska univerza Radovljica, zavod Triglavski narodni park, Mladinski svet Kranj in Zavod 'O' škofjeloške mladine," je pojasnil programski delavec programa Mladina Matjaž Dra-gar. Omenjeni program je namenjen mladim med 15. in 25. letom, v okviru katerega lahko posamezniki ali skupine mladih znotraj organizacij pridobijo sredstva za mladinske izmenjave, prostovoljno delo v tujini, mladinske pobude, seminarje in usposabljanja. Posamezne projekte v program odobri nacionalna agencija programa Mladina in jih posreduje Evropski ko-
misiji, ki sofinancira izvedbo projektov. "Z našim vstopom v Evropsko unijo so se povečala sredstva v ta namen in s tem tudi možnost večjega števila prijavljenih projektov," je pojasnil Matjaž Dragar in dodal, da imajo letos za ta program na voljo milijon evrov. Na svetovalnem dnevu v Kranju so organizacije lahko dobile informacije o tem, na kakšen način je mogoče prijaviti projekt, v katerih državah lahko izbirajo partnerje, kako naj pripravijo projekt, da bo ustrezal kriterijem za odobritev finančne pomoči in podobno. Z odzivom organizacij so bili po besedah Matjaža Dragaija zadovoljni. "Želimo, da bi postale tudi promotorke tega programa," je končal Dragar.
Mateja Rant
Na srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli se je ohranil le frizerski de
Pripravljenost šol na spremembe
Ljubljana - Na iskanju poti za uvajanje in vzdrževanje sprememb, ki prinašajo boljšo kakovost izobraževanja, je osnovni poudarek evropskega projekta Basics. O tem je tekla beseda tudi na strokovnem srečanju projektne skupine Basics, ki ga je minuli konec tedna v Ljubljani pripravil republiški zavod za šolstvo. "Osnovno izhodišče projekta sloni na prepričanju, da naj bi se šole, če bodo tudi v prihodnje želele imeti pomembno vlogo v družbi, ki se nenehno spreminja, naučile stalnega soočanja s spremembami," so razložili pri zavodu za šolstvo. V okviru projekta Basics naj bi zato oblikovali pristope in primere dobre prakse za usposabljanje uvajalcev sprememb, ki bi bili bodisi ključne osebe znotraj šole bodisi zunanji strokovnjaki. Za uresničitev omenjenega cilja, so še poudarili pri zavodu za šolstvo, je najpomembnejša podpora izgradnji šolske skupnosti, ki bi postala učeča se skupnost.	M. R.
<
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
ODBOJKA
Autocommerce in Calcit večata prednost
Kraixj - Po II. krogu I. DOL sla blejski Autocommerce in kamniški Calcit povečala prednost pred zasledovalci, saj je Olimpija v Mariboru ugnala Prevent, oba gorenjska ligaša pa sta zanesljivo zmagala. Blejci so gostovali v Novem mestu, kjer so hitro pokazali, katera ekipa je v vodstvu državnega prvenstva. Domačini na Čelu z razpoloženim Babnikom so zapretili le v drugem nizu, v nadaljevanju pa so odbojkarji Autocommerca ob razigranem Radoviču in Flajsu zanesljivo vknjižili nove tri točke. Krka : Autocommerce 1:3 (-17, 24, -20, -16). Ob rezultatu 3:0 bi lahko pomislili, da so odbojkarji Calcit Kamnika zlahka prišli do novih točk, kar pa še zdaleč ni bilo res. Novinci iz PrvaČine so se izkazali kot izredno trdoživ nasprotnik, ki zlasti v prvih dveh nizih niso dali najmanjše možnosti za ležerno igro domačih. Gostje so v prvem nizu imeli celo zaključno žogo, ki pa jo je z dobrim napadom "izničil" Turk, Bezdrop pa z odličnimi servisi spremenil v vodstvo z 1:0. Tudi v nadaljevanju so Kamničani imeli obilo težav z nasprotniki, na koncu pa vendarle priigrali maksimalno zmago. Calcit Kamnik : Marchiol Pr-vačina 3:0 (24, 25, 21). Tretji gorenjski prvoligaš - Termo Lubnik iz Škofje Loke tokrat ni imel pravih priložnosti za uspeh proti aktualnim državnim prvakom iz S^oštanja. Ob vseh težavah se je pri domaČih že na začetku poškodoval še Erbežnik, ki ni več vstopil v igro, tako da so se Škofjeločani zapretili gostom le v tretjem nizu. Termo Lubnik : Šoštaiy Topoišica 0:3 (-13, -19, -28). Sedem krogov pred koncem rednega dela se Blejci, ki so v vodstvu z 29 točkami, že počasi bližajo točkam, ki jim bodo tudi teoretično zagotovile nastop v finalnem delu. Calcit Kamnik ima na drugem mestu 25 točk, najbližja zasledovalca pa sta Prevent gradnje IGM in Šo-štanj Topoišica z 22 točkami. Odbojkarji Termo Lubnik so trenutno na 9. mestu s šestimi točkami, tri toČke za osmouvrščenim Salonitom Anhovo.
V	moški drugoligaški konkurenci sta gorenjska ligaša odigrala svoji tekmi v skladu s pričakovanji. Kranjski Astec Triglav je sicer na gostovanju v Framu morda naletel na malce trŠi odpor domačinov, kot je bilo to glede na položaj na lestvici pričakovati, toda maksimalna zmaga ni bila ogrožena. Hoče : Astec Triglav 0:3 (-20, -
v
20, -21). V Žirovnici pa je gostovala vodilna ekipa Pomurje-Galex-Mir. Domačini so goste uspeli presenetiti le v drugem nizu, za kaj več pa so bili lanski prvoligaši iz Murske Sobote v tem trenutku premočni, tako da bodo Žirovničani toČke za obstanek v ligi morali iskati na drugih tekmah. Telemach Žirovnica : Pomurje-Galex-Mir 1:3 (-15, 21, -15, -20). Krog pred koncem jesenskega dela sta v vodstvu Pomurje-Galex-Mir (29 točk) pred Fužinarjem Metal Ravne (28). Odlični tretji so odbojkaiji Astec Triglava (24), ki imajo tri točke naskoka pred Brezovico. Telemach Žirovnica je na 10. mestu s šestimi točkami. Žirovničani zaostajajo za devetim Framom za 4 točke, pred decetimi Hočami pa imajo 3 točke naskoka. Vodstvo na prvenstveni lestvici pa so izgubile igralke Mladih Jesenice. JeseniČanke so se v derbiju doma pomerile z izkušeno ekipo Hitachi iz Izole in Primorke so s pridom izkoristile vse slabosti domače
vrste ter jih dokaj prepričljivo ugnale. Mladi Jesenice : Hitachi 1:3 (-13, -15, 19, -11). Vodstvo je po novih treh točkah tako prevzela ekipa Hitachi (26 točk). Mladi Jesenice so-na 2. mestu (24), tretji pa je ŽOK Šentvid (23), s katerim se bodo JeseniČanke pomerile v zadnjem krogu jesenskega dela.
V	3. DOL zahod sta gorenjski moški ekipi odigrali tekmi s polovičnim uspehom. Elmont OK Gorje so doma ugnale Krko II s 3:0, z enakim izidom pa so odbojkarji UKO Krope na gostovanju izgubili pri vodilnem VC Portorožu. V vodstvu je VC Portorož (16) pred ŽOK Kočevjem (14). Elmont OK Gorje je na 5. mestu (6), mesto za njimi pa je UKO Kropa (4). V ženski konkurenci 3. DOL pa obe vodilni gorenjski ekipi še naprej "meljeta" svoje nasprotnike. Po zmagi ŽOK Partizan Sk. Loka nad neposrednim tekmecem iz Ljubljane se je prednost obeh ekip pred zasledovalci povečala že na 9 oziroma 6 točk. Izidi - ŽOK Partizan Šk. Loka : Slovin Vital II 3:1, Bro-line Kamnik : ŽOK Izola 3:0, Bohinj : Bled 3:0, Pizzeria Morena : Kostak Elmont 2:3. V vodstvu je Broline Kamnik (30 točk) pred ŽOK Partizan Šk. Loka (27). Pizzeria Morena je na .6.'mestu (16), Bled je osmi (12), Bohinj pa se je povzpel na 10. mesto (5).
Štiri gorenjske ekipe v pokalu
Krai\j - Jutri in v četrtek so na sporedu prve tekme Četrtfinala Pokala Slovenije. V igri za finalni turnir četverice so kar Štiri ekipe z Gorenjskega. Autocommerce z Bleda se bo v četrtek ob 20. uri v dvorani SGŠ v Radovljici pomeril s Fužinar Metalom z Raven. Calcit Kamnik igra prvo tekmo proti vodilni ekipi 2. DOL - Pomuije-Galex-Mirom v sredo v Murski Soboti, Termo Lubnik pa čaka ponovna tekma s Krko iz Novega mesta. Škofjeločani igrajo prvo tekmo v Novem mestu. Četrti par v moški konkurenci je Marchiol Pr-vačina : Salonit Anhovo. V ženski konkurenci se bodo za vstop na finalni turnir poriierile naslednje ekipe: Luka Koper : Sladki greh Ljubljana, Nova KBM Branik : TPV Novo mesto, HIT Nova Gorica : Sloving Venus Vital I in Benedikt: ŽOK Šentvid.
Brane Maček
Tudi v povratni tekmi osmine pokala EHF so slavili nemški rokometaši, ki so v nabito polni dvorani v Železnikih,
skupaj 2 domačimi rokometaši Terma, navdušili več kot tisoč gledalcev.
Železniki - Zgodovinski rokometni dogodek, ko se je edini gorenjski prvoligaš, ekipa škofjeloškega Terma, v osmini finala pomeril s slovitim Magdebur-gom, je v petek Železnike spremenil v pravo rokometno velemesto. Tradicija rokometa v kraju je pač dolga in to so občutili tudi igralci obeh ekip, ki so se pomerili pred nabito polnimi tribunami. Bolje so začeli gostje, ki so sredi prvega polčasa vodili že za Šest golov, nato pa so se domačini zbrali in tik pred polčasom celo povedli s 14:13. Tudi v odmoru je bil izenačen rezultat 15:15 obetajoč, čeprav je bilo jasno, da razlike enajstih golov prednosti iz prve tekme v Nemčiji ne bo moč "loviti". Vendar pa so se rokometaši
Magdeburga v nadaljevanju izkazali kot pravi profesionalci, vse niti igre so vzeli v svoje roke in tudi velika borbenost igralcev Terma ni pripomogla, da bi Ločani slavili vsaj minimalno zmago. Na koncu je bil rezultat 31:38 (15:15) za Magdeburg.
"Za nas je bil velik uspeh že dejstvo, da smo v domačih krajih igrali s takim "velikanom" evropskega rokometa, kol je ekipa Magdeburga. Igra Magdeburga nam že pred prvo tekmo v Nemčiji ni bila neznanka in v zadnjem tednu smo se na povratno tekmo res dobro pripravili. Mislim, da smo v prvem polčasu igrali precej enakovredno, v nadaljevanju pa so zable-steli nekateri posamezniki iz ekipe Magdeburga, morda je
Rokometaši Magdeburga so tudi v Železnikih uspešno ustavljali borbeno igro Terma.
Slovenski reprezentant Renato Vugrinec je po koncu tekme še dolgo radodamo delil podpise številnim oboževalkam.
našim fantom tudi malce zmanjkalo moči. Vseeno mislim, da smo v evropskem pokalu dostojno zastopali loški, gorenjski in tudi slovenski rokomet," je po tekmi povedal trener Terma Borut Rebič.
Nemški rokometaši, ki so v Železnikih prikazali nekaj mojstrskih akciji, so na koncu prav tako kot domači poželi aplavz navdušenih navijačev, najbolj oblegan v ekipi pa je bil slovenski reprezentant (svetovnemu prvenstvu v Tuniziji seje, zaradi utrujenosti, sicer odpovedal) Renato Vugrinec, ki je še dolgo po tekmi delil avtograme. "Ob prihodu v Škofj o Loko smo se zavedali, da je Termo zelo dobra ekipa, kar so pokazali že na prvi tekmi v Nemčiji, čeprav so izgubili za 11 golov. Vendar "žoga je okrogla", vse je bilo mogoče, mi pa smo si seveda tudi v Železnikih želeli zmago. Nova zmaga nam, pred sredinim nadaljevanjem izredno kvalitetnega nemškega prven-
stva, pač dviguje samozavest. Smo pa bili tu v Železnikih navdušeni nad zelo dobrim vzdušjem, saj je dvorana zelo lepa, gledalcev je bilo veliko in upam. da smo jim pripravili lep športni dogodek," je povedal Renato Vugrinec, ki se je tako s svojim moštvom prebil v četr-tfinale pokala EHF.
Rokometaše Terma pa že danes zvečer čaka nov obračun v državnem prvenstvu, ko se bodo v Kopru pomerili z ekipo Cimosa. "Po končanem evropskem tekmovanju bodo sedaj vse naše moči usmerjene v državno prvenstvo in tudi pokalno tekmovanje. Tekma s Koprom bo zadnja v prvem delu prvenstva, z ligo po nadaljujemo februarja, tako da nas konec leta čaka nekaj počitka, po praznikih pa seveda priprave v borbi za čim višje mesto na lestvici," pravi Boštjan Frelih, kapetan ekipe Tekma.
Vilma Stanovnik, feto: Gorazd Kavčič
Dunaja s tremi medaljami
Zlato, srebro in bron ter vrsta finalnih uvrstitev so žlahtni izkupiček evropskega plavalnega prvenstva v 25-metrskih
bazenih, ki se je konec minulega tedna odvijalo na Dunaju.
Dunaj - Med ducatom slovenskih plavalcev imamo sedaj evropskega prvaka na 100 metrov mešano, Petra Mankoča, ki je naslov osvojil že petiČ zapored. Mariborčan Blaž Medvešek je osvojil srebro na 200 metrov hrbtno, bron pa je v disciplini 50 metrov prsno osvojil Emil
Tahirovič, Ljubljančan na "začasnem delu v Kranju", član plavalnega kluba Merit Triglav. Gorenjcev je bilo med dvanaj-sterico kar sedem, domala vsi a so se uvrstili v finala. Anja arman (Merit Triglav Kranj) je dvakrat pristala na 4. mestu, in sicer na 400 metrov prosto in
200 metrov hrbtno, Anja Klinar (Radovljica) je bila četrta na 200 metrov mešano in šesta na 400 metrov mešano, Sara Isako-vič (Radovljica) peta na 200 metrov prosto in osma na 400 metrov prosto, Emil Tahirovič pa si je poleg brona prislužil še četrto mesto na 100 metrov prs-
VATERPOLO
Naši na tujem
Krai\j - Konec tedna so igrali vaterpolisti drugi krog lige prvakov in povratna srečanja osmine finala pokala LEN Trophy. V igri so bili tokrat štirje Slovenci. Erik Bukovac, ki igra za reško Primorje EB, je v domačem bazenu na Costabelli igral proti nemškemu prvaku Spandau 04 iz Berlina. Boljše je bilo Primorje EB in zmagalo z 8:6. K tej zmagi pa je Erik Bukovac prispeval dva zadetka. Od Evrope pa so se poslovili vaterpolisti francoskega Marseilla, za katerega igrata Teo Galič in Jure Nastran. Po podaljških so doma izgubili proti Sintez Kazanu iz Rusije z 10:8. Čeprav so imeli iz prve tekme dober rezultat (6:6), jim ni uspela uvrstitev v četrtfinale. Naša dva pa se med strelce tokrat nista vpisala. V igri pa je bil tudi naš mednarodni sodnik in predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Matjaž Rakovec. Sodil je tekmo 2. kroga lige prvakov v Barceloni med špansko Barceloneto in italijanskim Pro Reccom. Srečanje se je končalo brez zmagovalca 7:7.
Jože Marinček
Kranjčani visoko porazili Primorje
Krai\j - V 4. krogu državnega vaterpolskega prvenstva so se nam obetali kar.trije derbiji. Prvi v Ljubljani v bazenu Kode-Ijevo, drugi v Kranju v pokritem olimpijskem bazenu in tretji na Reki na Costabelli, kjer sta pred tekmo našega državnega prvenstva Primorje EB in Spandau 04 igrala tekmo 2. kroga v ligi evropskih prvakov. Pravi derbi je bil le v Ljubljani, kajti zmagovalca smo dobili tri desetinke sekunde pred koncem srečanja. Kranjčani so visoko porazili Primorje na Costabelli, in sicer
s 13 : 6. Strelci za Triglav so bili Troppan (5 zadetkov), Balder-man (4), Štromajer (2), Nastran (1) in Anzeljc (1). Koper je v Kranju prejel le en zadetek, gostje so porazili Kokro z 8 : 1, edini zadetek za domačine je dal Kern. Branik pa je v Celju pokazal, kdo je najboljši na Štajerskem. Četrtemu krogu sledi odmor v državnem prvenstvu za člane, kajti s pripravami bo začela članska reprezentanca, ki jo konec meseca čaka nastop na mednarodnem turnirj u TRI-STAR v Kranju in kjer bodo na-
stopile reprezentance Italij e, Francije, Slovenije in Jadran iz Herceg Novega (SCG). V soboto, 18. decembra, pa bodo vaterpolisti Zagreba in Primorja odigrali zaostalo srečanje 1. kroga. Na lestvici strelcev še vedno vodi Armin Kern (AVD Kokra) s 16 zadetki, a mu je tik za petami s 15 zadetki že Primož Troppan (AVK Triglav)
Trenutno na lestvici vodi Triglav z 8 točkami pred Koprom in Zagrebom, Kokra je z dvema točkama na 7. mestu.
Jože Marin
Emil Tahirovič
no, medtem ko je njegov klubski kolega Aleš Aberšek v svoji disciplini 200 metrov delfin še ujel osmo mesto. Tudi Tamara Sambrailo in Lavra Babič sta se dobro držali, uvrstiti pa sta se uspeli v polfinale.
v
Danica Zavrl Zlebir, foto: Gorazd Kavčič

i
Torek, 14. decembra 2004
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
KOŠARKA
V
Marcel in David Rodman sta, ob pomoči soigralcev, v nedeljo zvečer trikrat zadela gol ZM Olimpije, za novo zmago Acroni Jesenic pa sta bila natančna še Peter Rožič in Tomaž Razingar. Danes zbor reprezentance na Jesenicah.
Ljublana, Jesenice - Uvodna tretjina 16. kroga inter lige, ko sta se v Tivoliju srečali ekipi Zavarovalnice Maribor Olimpije in Acroni Jesenic, seje začela v ritmu Gorenjcev, prvi, ki je v 9. minuti zadel gol vratarja Tommija Salosaarija, pa je bil starejši bratov Rodman, Marcel. Tudi tri minute kasneje je bil Marcel Rodman najbolj zaslužen za novo veselje med jeseniškimi navijači, za vodstvo Jeseničanov z 0:3 po prvi tretjini tekmi pa je minuto pred koncem zadel Peter Rožič. V nadaljevanju tekme je bil za Jeseničane natančen Tomaž Razingar, vodstvo Gorenjcev, ki so v tempu malce popustili, pa sta znižala Olimpijina tujca Willsi in Mal-hotra. V zadnjem delu tekme je bil edini strelec mlajši bratov Rodman, David, ki je tako postavil tudi končani rezultat srečanja 2:5 (0:3, 2:1, 0:1).
Ostali dve tekmi inter lige sta bili na sporedu že v petek. Ekipa Slavije je gostovala pri DAC-u in izgubila s 3:0 (0:0, 1:0, 2:0), v Zagrebu pa sta se pomerili moštvi Medveščaka in Albe Volana. Madžarski prvaki so slavili z I: 5 (0:1, 1:2, 0:2).
Na lestvici inter lige še naprej vodi ekipa Acroni Jesenic, ki je v 16 tekmah zbrala 47 točk, Alba Volan na drugem mestu ima 24 točk, DAC na tretjem je zbral 22 točk, prav toliko točk pa ima tudi ZM Olimpija na če-
^.UR
ROViSLNi
dvakrat
trtem mestu. Slavija na petem mestu ima 20 točk, Medveščak pa je zadnji z 9 točkami.
Nov krog v inter ligi bo na sporedu 22. decembra, že danes pa se bodo člani naše članske hokejske reprezentance zbrali na pripravah na Jesenicah. Prvi trening v ledeni dvorani v Podme-žakli bo danes ob 10. uri, še prej pa bodo imeli igralci in vodstvo reprezentance sestanek z vodstvom Hokejske zveze Slovenije,
na katerem bodo govorili o odplačevanju dolga HZS za premijo, ki so si jo reprezentantje zaslužili na svetovnem prvenstvu, ko so se uvrstili v skupino A.
Od četrtka do sobote bo na Jesenicah potekal tudi turnir EIHC, kjer bodo poleg naše reprezentance nastopale še ekipe Nizozemske, Danske in Italije. Prva tekma bo na sporedu v če-^ trtek ob 16. uri, ko se bosta pomerili ekipi Italije in Danske, ob
19.30 pa bosta prekrižali palice ekipi Slovenije in Nizozemske. V petek bo popoldanska tekma med ekipama Danske in Nizozemske, ob 19.30 pa med ekipama Slovenije in Italije. V soboto bosta v Pontebbi ob 17. uri nastopili ekipi Nizozemske in Italije, v Podmežakli pa ob 19. uri ekipi Danske in Slovenije.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Mladinci za elito v Estoniji
Naša mlada hokejska reprezentanca do 20 let bo v Estoniji skušala premagati vse ekipe in se uvrstiti
v elitno skupino ekip do 20 let.
Bled - Nič kaj lahkega dela ne bodo imeli naši mladi hokejski reprezentantje na poti do zastavljenega cilja, prvega mesta, v estonskem mestu Narva, kjer se merijo na svetovnem prvenstvu Divizije I.
"Vedno si postavljamo najvišje cilje, saj se zavedamo, da z dobro igro lahko premagamo tudi moštva, kot so Poljska, Latvija, Estonija, Danska in Ukrajina. Najtežji boj sicer pričakujemo z ekipama Danske in Ukrajine, ki sta po naših podatkih res močne, vendar je naš cilj, da se
uvrstimo v elitno skupino realen," je po zaključnih pripravah konec tedna na Bledu povedal glavni trener naše reprezentance do 20 let, Kranjčan Gorazd Drinovec, ki je v Estonijo v soboto odpeljal močno ekipo mladih slovenskih "risov'^
Tako bodo barve Slovenije zastopali: vratarji Gašper Kro-šelj, Aleš Sila in Jernej Čerin, napadalci Anže Ahačič, Matej Badiura, Marko Ferlež, Anže Gegala, Nejc Japelj, Anže Kopitar, Jure Košnik, Anže Markovič, Rok Pajič, Nejc So-
tiar, Luka Vidmar in Klemen
v
Zbontar ter branilci Marko Češnjak, Igor Cvetek, Saba-hudin Kovačevič, Aljoša Med-
v
ja. Žiga Pavlin, Robert Pesjak, Klemen Pretnar in Žiga Svete. V vodstvu reprezentance so poleg glavnega trenerja Go-razda Drinovca še vodja reprezentance Jure Ahačič, pomočnik trenerja Gorazd Rekelj, tehnični vodja Silvo Košnik in pomočnik Dragö Pretnar.
Naši fantje so se včeraj zvečer na prvi tekmi že pomerili z ekipo domače Estonije (tekma se
do zaključka naše redakcije še ni končala), danes jih čaka obračun z reprezentanco Poljske, v četrtek z reprezentanco Danske, v petek z reprezentanco Ukrajine, v nedeljo pa Še z reprezentanco Latvije.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
JUDO
Türnir domačim
k
Jesenice - Člani Judo sekcije pri TVD Partizan Jesenice so v soboto, 11. decembra, organizirali judo turnir za mlajše kategorije z rekordno udeležbo. Na blazinah je merilo moči več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 klubov.
Ekipno so zmagali domačini pred Olimpijo in Sokolom iz Ljubljane. Od gorenjskih predstavnikov so med posamezniki zmagali: Erik Stare in Erik Ali-šič (Judo klub Jesenice) ter
v
Manca Sadi, Tilen Pičelin in Benjamin Mlakar (Judo klub Alpina Žiri).	J. Rabič
Končno zmagal tudi Helios
Krai\j -V 15, krogu lige Goodyear so domžalski košarkarji prvič zmagali, novo pomembno /mago pa je dosegel tudi kranjski Triglav.
Triglav je tekmo proti na lestvici precej višje uvrščenemu Kopru začel zelo odločno in po treh minutah po lepih akcijah vodil že z 11:0. V nadaljevanju prve četrtine so se gostje sicer razigrali, a so mladi Triglavani uspeli zadržali vodstvo. Na začetku druge četrtine je Mensud Julevič po nešportni osebni napaki in tehnični napaki moral z igrišča, Koprčani pa so se približali le na dve točki. Vseeno domači niso dovolili preobrata in so ohranili minimalno prednost. Tudi v nadaljevanju gostom niso pustili blizu, tako da so na koncu povsem zasluženo še drugič letos zmagali, tokrat s 93:80 (66:53, 41:34, 26:18). Najboljša strelca za domače sta bila Lorbek z 19 in ■ Fon z 18 točkami, pri gostih pa sta bila najboljša strelca DržiČ z 22 in Djurkovič z 20 točkami.
Prvo zmago v jadranski ligi so končno dosegli tudi Domžalčani. Na gostovanju v Mariboru pri Geoplin Slovanu so zmagali z 81:78 (62:65, 38:45, 19:22). Domžalčani so sicer večji del tekme zaostajali, sredi tretje četrtine pa prvič povedli in prednost obdržali do konca. K prvi zmagi sta največ točk prispevala Močnik 20 in Laške-vič 19, pri Slovanu pa je izstopal Modrič s 27 točkami.
Ostali rezultati: moški - 1. a skl: Loka Kava TCG : Ajdovščina 93:73; 2. skl zahod: Plama Pur : Radovljica 76:70, Portorož : Jesenice 80:77, Kolpa : Šenčur 81:88; 3, skl center: Podbočje : Gorenja vas 89:95, Žiri : Tinex Medvode 83:90, Ki vavec : DGN Ljubljana 78:75, Kranjska Gora : Calcit Mavrica 82:88; ženske - 1. skl: Odeja prosta; 2. skl: Jesenice proste, Domžale : Triglav prestavljeno na 6. januar.
Barbara Todorovič
gias. (i O.Ü.. ?oiso/a 1 Kranj


iZDePiii
Naša mlada reprezentanca "risov" do 20 let je zaključne treninge pred odhodom v Estonijo opravila na Bledu
Vseslovenski portal malih oglasov
ROKOME
Termo igra danes
Škofja Loka - Pozornosti slovenske rokometne javnosti je deležna slovenska ženska članska reprezentanca, ki uspešno nastopa na EP na Madžarskem. Naše so premagale Rusijo in Srbijo in Črno goro, izgubile pa v nepomembni tekmi s Hrvaško. Drugi krog tekmovanja Slovenija začenja s štirimi točkami in velikimi možnostmi za visoko uvrstitev. Zaradi EP za ženske je zaključek jesenskega dela v ligaškem tekmovanju kar malo "pozabljen".
V moški Telekom ligi bo zadnji krog končan pojutrišnjem z derbijem med Celjani in Gorenjem. Termo v zadnjem krogu gostuje v Kopru. Tekma bo danes ob 19. uri. Če Ločani zmagajo, bodo peti, če izgubijo, sedmi, če osvojijo toČko in Prevent zmaga, pa šesti.
Oba moška l.B-ligaŠa nadaljujeta s porazi in bosta prezimila na repu lestvice. Če ne bo sprememb pri obeh ligaŠih, med prvenstvenim odmorom, se kaj lahko zgodi, da bomo naslednjo sezono v drugi ligi imeli kar pet ekip z Gorenjskega.
Za novo presenečenje v drugi moŠki ligi so poskrbeli rokometaši Dupelj. Premagali so lanskega l.B-ligaša, Mokerc. Minimalen poraz je v Ajdovščini doživela Radovljica in njihove možnosti za uvrstitev med prve štiri, na zahodu, že kopnijo.
REZULTATI: l.B liga - moški: Gorica Leasing - CHIO Kranj 39 - 25; Dol TKI Hrastnik - Cerklje 33-28; 2. liga - moški: Duplje -Mokerc 29 - 28; Ajdovščina - Radovljica 24 - 23. Alples je bil prost.
M. D.
SAH
Prva tri mesta na Gorer^sko
Novo mesto - V Novem mestu je prejšnji konec tedna potekalo 6. srednješolsko državno šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu. V okrnjeni konkurenci so med dijakinjami prva tri mesta osvojile igralke, ki tekmujejo za šahovske klube z Gorenjskega. V odločilni partiji je Vesna Rožič (ŠS Tomo Zupan Kranj) premagala MiŠo Hrenič (ŠK Jesenice) in zasluženo osvojila naslov državne prva-
v	* v
kinje. Na tretje mesto seje zanesljivo uvrstila Barbara Spendal SD
Gorenjka Lesce.
Med fanti je Alen Hasanagič (ŠK Jesenice) po 6. krogu delil prvo mesto, nato pa v zadnjih treh partijah osvojil le pol toČke in pristal na 8. mestu. Drugi najboljši predstavnik Gorenjske je bil Žiga Sitar (ŠD Gorenjka Lesce), tretji pa Žiga Mrak (ŠS Tomo Zupan Kranj).
Končni vrstni red: dijakinje - 1. Vesna Rožič (Gimnazija Ledina Ljubljana) 8, 2. Miša Hrenič (Gimnazija Jesenice) 7, 3. Barbara Špendal (Gimnazija Jesenice) 6.5 itd. dijaki: 1. Rok Hržica (Gimnazija Celje Center) 8, 2. Žiga Volf (Gimnazija Kočevje) 7.5, 3. Klemen Četina (Gimnazija Celje Center) 6.5 ... 6. Alen Hasanagič (Gimnazija Jesenice) 5,5, 12. Žiga Sitar (EGSŠ Radovljica) 5.5, 15. Žiga Mrak (Gimnazija Kranj) 5 itd..	Oskar Orel
PLAVANJE
Razglasili bodo n^ plavalce
Ljubljana - V modrem salonu Grand hotela Union bodo v četrtek popoldne svečano podelili priznanja najuspešnejšim slovenskim plavalcem. Ob tej priložnosti bodo razglasili tudi naj plavalko in naj plavalca leta 2004. Kot so napovedali na novinarski konferenci Plavalne zveze Slovenije, se bo s tem dogodkom od aktivnega plavanja poslovila plavalka Alenka Kejžar. Letos je končala študij na univerzi v Dallasu, sedaj pa čaka na nostrifikacijo diplome. D.Ž.
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih ie nikoii ni bilo tako udobno.
DELO
Novići


mcs^
pjrimorske šta........
novice TEDNIK
(>•'»■ r.i
I .. -4
»
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
Želja po znanju in
sprostitvi
Društvo pravnikov Gorenjske povezuje 185 članov, ki se družijo na predavanjih, družabnih
srečanjih in ob športu.
Kranj - Na lanskem občnem zboruje Društvo pravnikov Gorenjske sprejelo obsežen program dela v letu 2004. Letos so ga še razširili, saj je na aktivno sodelovanje pripravljena večina od 185 članov. Predsednik Mihael Kersnik je na nedavnem zboru pohvalil posameznike, ki so uspešno opravljali najbolj odgovorne dolžnosti. Veliko dela imata tajnica Valentina Gorišek in blagajnik Marko Klofutar. Pri organizacijskem delu pride prav pomoč mlajših članov, med katerimi je posebej dejaven Dejan Kmetec. Zanimanje za društveno delo sta pokazala tudi Petra Filipič in Peter Osolnik. Kazensko sekcijo vodi Marijan Pogačnik, civilno sekcijo pa Janja Roblek; oba pripravljata strokovna predavanja na njunih področjih. Letos so imeli kar sedem predavanj z različno tematiko, ki so jo predstavili ugledni pravni strokovnjaki in člani domaČega društva. Pri vodenju športne sekcije je ostal zvest Andrej Žemva, ki je ob pripravi predavanja o vzponu na Mt. Cook spodbujal planinsko dejavnost. Janez Poljšak je vodil izlet na Planino pod Golico, Črni vrh in Španov vrh. V Gorenji vasi so s pomočjo odvetnikov iz Škofje Loke pripravili teniški turnir na v spomin na pokojnega Janeza Kovačiča. Septembrski skupni pohod s člani sekcije Športnega društva Pravnik na Slivnico so posvetili spominu na pokojnega Tomaža Kavarja. Razen tega so se člani zbrali na družabnem srečanju na Bledu, kjer pa tokrat niso imeli kulturnega programa. Razmišljajo tudi o delu v prihodnosti, saj bo naslednje leto na vrsti volilni zbor. V nove obveznosti se že uspešno uvaja Aleš Paulin, sedanji podpredsednik društva.
Stoj an Saje
Domove krasijo s cvetjem
Turistično društvo Naklo je znova podelilo priznanja gospodinjstvom, ki imajo najlepše urejene
domove.
Naklo - Letos je bilo priznanj 59, poleg posameznikov, ki lepo skrbijo za svoje domove, pa so jih dobila tudi podjetja in ustanove. Podelili so jih na akademiji, kjer so nastopili glasbeniki, plesalci in recitatorji iz domaČe občine: otroci iz osnovne šole Naklo, trio Koz-jek iz Podbrezij, kvartet sakso-
lice, Sonja Mohorič, Almira Konjar, Fani Oblak, Ivanka Sušnik, Marjeta Zelnik, Francka Pavlin, Slavka Šter, Robi Lunar, Mira Papier, Zdenka Burja, Tatjana Hudobivnik, Ne-venka Šekčevič, Iva Križaj, Rajko Žebovec, Anica Černi-lec, Magda Pužem, Majda Gy-orkoš, Anica Leban, Francka
Občinstvo so navdušili štirje mladi saksofonisti, učenci Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane.
fonistov Fasade, mešani pevski zbor Dobrava Naklo in znani pevec slovenske estrade Stane Vidmar iz Strahinja. Vmes so prikazovali diapozitive z rožami najlepše okrašenih hiš. Priznanja so dobili: Tilka Purgar, Janez Pintar, Vera Šelak, Doroteja Pavec, Marija Aljančič, Zdenka Purgar, Rezka Aljančič in Polona Jeglič iz Podbrezij, Ivanka Svetic in Francka Mrak
v
iz Zej, Mojca in Boštjan Rako-vec, Marija Slapar, Vera Sušnik, Jana Šter, Ivka Trampuž, Tončka GrašiČ, Marija Žižek, Sonja VerbiČ, Natalija in Boštjan Pivk iz Strahinja, Ivanka Križaj, Mara Jagodic, Mija Šmid, Eva Zadnikar, Elza Ver-bič s Cegelnice, Jelka in Tomaž Kozina in Janko Drinovec z Okroglega, Štefka Pavlin s Po-
Škrej
anc, Mateja Kleindinst in Julka Tomazin iz Naklega. Priznanja so dobila tudi podjetja k
Vita center, MB -.Matej Bernard, MI-
ŠA Tatjana Mikič, KSI - Silvo Kepic, kmetije Veronike Debeljak in Mari Petrov^ čič iz Podbrezij, Milke Ažman in Anice ter Toneta Pavlina iz Naklega, poleg njih pa še osnovna šola Naklo, farna cerkev v Naklem in vrtnarija Gomzi v Podbrezjah. Petkova slovesnost ob podelitvi priznanj pa je dobila nekoliko presenetljiv konec: tajnik turističnega društva Mirko Poličar, ki je tudi letos vodil prireditev, je oznanil, da skupaj s predsednico društva Maro Černilec po dvanajstih letih vodenja društva s svojih položajev nepreklicno odstopata.
Danica Zavrl Zlebir
Nagrajeno delo v planinstvu
Planinska zveza Slovenije je podelila najvišja priznanja za leto 2004. Svečano listino PZS sta dobita tudi dva Gorenjca.
Brdo pri Kraryu - Med desetimi dobitniki svečanih listin sta tudi Dušan Feldin iz Kranja in Margan KrišelJ s Srednje Bele pri Preddvoru, ki pa nista mogla priti na slovesnost. Sedem od 23 jubilantov, ki so prejeli spominske plakete PZS, je prišlo iz gorei\jskih planinskih društev.
Letošnja podelitev planinskih priznanj je potekala v hotelu Kokra na Brdu, kjer so poskrbeli za hribovsko vzdušje Kamniški koledniki. Pevca Rok Lap in Janez MajcenoviČ ter citrar Tomaž Plahutnik so z več skladbami ogreli srca gornikov in gostov iz vse Slovenije. Z mislimi o gorah jih je sprejela pesnica Rada Polajnar iz Planinskega društva Dovje - Mojstrana, ki je povezovala program. Zbrane je spomnila, da priznanja izročajo 11. decembra, ob svetovnem dnevu gora. Geslo tega praznika je Mir, ključ do trajnostnega razvoja gorskih območij. Mnogi zahajajo v gore prav zato, da se naužijejo miru in tišine.
Pred govornikom sta pozdravila planince Nace Polajnar iz ministrstva za šolstvo in šport ter podpredsednik Turistične zveze Slovenije Andrej Babič. Prvi je zagotovil pomoč države pri razvoju planinstva, drugi pa se je zavzel za nadaljnje sodelovanje s planinsko organizacijo, ki veliko prispeva k napredku turizma. Predsednik slovenskih planincev Franci Ekar je govoril o ohranjanju neokrnjene gorske narave, kar omogočajo sporazum NATURA 2000, dopolnjen zakon o TNP, oblikovanje Savinjsko-Kamniškega parka in ustanavljanje Zveze gorskih občin. Spomnil je, da
bodo leta 2005 praznovali 110-letnico Planinskega vestnika in enak jubilej postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu. Ob tem je potrdil, da bodo nadaljevali prizadevanja za ureditev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Čeprav je planinstvo med vsemi dejavnostmi v Sloveniji letos napredovalo s petega na Četrto mesto, morajo izboljšati še marsikaj in odpraviti zlasti organizacijske težave. Če bodo ostali združeni, bodo močni in uspešni, je menil predsednik Ekar. Čestital je tudi vsem dobitnikom priznanj.
Dobitniki najvišjih planinskih priznanj so prišli iz vse Slovepije.
Med deset dobitnikov svečanih listin PZS sta se uvrstila dva Gorenjca. Dušan Feldin iz PD Kranj je prejel najvišje priznanje za vsestransko delo in uspehe v prostovoljnem vodništvu.
zasluži priznanje tudi France Urbanija
Marijan Krišelj iz PD RTV
Ljubljana, doma s Srednje Bele, pa za uspešno delo posebej na področju publicistike. Spominske plakete PZS so podelili 23 posameznikom za visoke življenjske jubileje. Od Gorenjcev so jih prejeli Marica Okršlar iz PD Gorje za 60-letnico, Metod Humar iz PD Kamnik za 65-letnico, Peter Keše in Alojz Zelnik iz PD Kranj, Franc Golob iz PD Kamnik in Jožica Za-kelj iz PD Javornik - Koroška Bela za 70-letnico ter Janez Go-gala iz PD Gorje za 80-letnico. Zlata častna znaka PZS sta dobila bivši predsednik Združenja dežel alpskega loka Roberto de Martino in Danica Blažina iz Obalnega PD Koper. Kot je predlagal Metod Humar, bi si zaslužil priznanje v jubilejnem letu tudi župnik France Urbanija z Dovjega, ki nadaljuje Aljaževo poslanstvo med slovenskimi planinci. Stojan Saje
Praznično smreko pripeljali
konjsko vprego
Člani Konjeniškega društva Naklo so pripravili ob pomoči gasilcev in prebivalcev
Strahinja božično-novoletno drevo.
Strahii\j - Praznično smreko, ki krasi center občine, so letos posekali v Strahiiyu. Tam so jo v soboto dopoldan naložili na voz s koiysko vprego in jo v spremstvu konjenikov odpe^ali v Naklo. Popoldan kulturni program.
Mladi gospodarji so se odpravili v gozd nad Strahinjem s skupino prijateljev že v soboto zjutraj. Kar dolgo so iskali primerno drevo za božično-novo-letni okras v Naklem. Smreko so posekali v Pščevem gozdu na star način, z ročno žago in sekirami. Nato jo je Jure Meglič naložil na tovornjak in pripeljal v vas. Sredi dopoldneva so tja prijezdili jahači Konjeniškega društva Naklo, katerim so sledili člani v narodnih nošah na za-pravljivčku in vozniki parizarja s konjsko vprego. Slednjo je vodil Janez Črnilec. Po napornem nalaganju smreke na voz so domače gospodinje postregle z vročim napitkom in pecivom. Tudi petje in glasovi harmonike so jih spodbudili, da so lažje nadaljevali pot.
Po prihodu v Naklo so izpregli konje in jih odpeljali domov. Pri postavitvi smreke je spet prišlo prav dvigalo na tovornjaku. Nato so se lotili krasitve drevesa in na-
meščanja lučk, za kar je poskrbel Vojko Korenčan. Na večer so jih prvič prižgali. Svečano vzdušje je dopolnil kulturni program, v katerem so nastopili učenci Osnovne šole Naklo, pevska skupina Strahinjke, kvintet
Vedrina in pevec Stane Vidmar iz Strahinja. Številne zbrane je pozdravil župan Janez Štular, smreko pa je blagoslovil novi
župnik Maks Ipavec. Slednji bo
sodeloval tudi na tradicionalnem blagoslovu konj, ki ga pripravljajo za sv. Štefana, 26. decembra. Za izvedbo vseh prireditev skrbi Zdravko Cankar, eden od aktivnejših članov Konjeniškega društva Naklo. Stojan Saje
4
v Strahinju so preložili smreko s tovornjaka na voz s konjsko vprego.
»-

t
Talne obloge pestrih barv, vzorcev in materialov - PVC, guma, tekstil, flotex
K
O CS
M
«O
m
«n
CO i
^ K >t;
o
00 ^ »o
o
o
o
ü>
EKO STIL, d.o.o., Smartinska 152 BTC, dvorana E, Ljubljana
Prodajni salon
Delovni čas: 3on. • petek od 9. • ]7. ure
J
Zbirajo denar za nov avto
Olševek - Prostovoljno gasilsko društvo Olševek potrebuje novo vozilo za prevoze mladine in gasilcev.
Na severu občine Šenčur se nahaja Olševek, majhna vas z nekaj manj kot 300 prebivalci. V naselju imajo vseeno več pomembnih stavb: podružnico Osnovne šole Šenčur, cerkev in gasilski dom. Gasilstvo ima v kraju tradicijo, saj prostovoljno gasilsko društvo deluje skoraj Šest desetletij. Sedaj povezuje okrog 50 članov, med njimi 20 operativcev. Še bolj ponosni so, da je med podpornimi člani večina vaščanov. Kot je povedal predsednik PGD Olševek Primož Šimenc, imajo domačini vedno precej razumevanja za potrebe gasilcev.
Zaenkrat je v garaži doma le starejše orodno vozilo, ki ga uporabljajo tudi za prevoze ljudi. Ker to vozilo po zakonskih omejitvah ne omogoča več prevozov mladine, so se odločili za nakup novega avta. Večje investicije že dolgo niso imeli, zato so sami privarčevali nekaj denarja. V vasi so zbrali dober milijon tolarjev, tri milijone tolarjev pa pričakujejo od Občine Šenčur. To vseeno ne bo dovolj za nakup avta, ki jih bo stal s predelavo vsaj sedem milijonov tolaijev. Glede na to je vodstvo društva naslovilo prošnje za pomoč podjetnikom in drugim, ki bi bili pripravljeni prispevati denar za uresničitev njihovega načrta. Prepričani so, da bo novo vozilo povečalo tudi zanimanje za gasilstvo med mladimi in motivacijo za delo vsega članstva. S prostovoljnim delom naredijo marsikaj. Letos so uredili okolico gasilskega doma, kar prispeva tudi k lepšem izgledu domačega kraja. Stojan Saje
•	V.
J
Torek, 14. decembra 2004
KRONIKA
GORENJSKI GLAS -11. STRAN
Umor kot v najbolj strašnih filmskih grozljivkah

Sum umora na Tončka Dežmana 8 na Planini, je v petek okrog enih popoldne na kratko sporočil
tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi.
Krai\j - Zdenka Guzzya smo našli pred vhodom v blok. Na vprašanje, kdo je umorjen, kako, kdo je moril, nismo dobili odgovora. Samo: starejša ženska. Hidi prvi mož gorenjske kriminalistične policije Simon Velički, ki je hip pred krai\jskim komandirjem Miranom Oštirjem in njegovimi policisti prišel iz bloka, je bil nenavadno bled in redkobeseden. Več boste izvedeli, ko preiskovalci končajo, je dejal in se, čeprav vajen vsega hudega, opazno stresel. Je tako hudo? l\idi to vprašanje je ostalo neodgovorjeno.
Petek, 10. december
Iz pritličja 12-nad.stropnega bloka je vzpon po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se je zgodilo, preprečeval policijski trak in policist. Zapeljali smo se z dvigalom. Tudi tu trak in policist. Na drugem koncu hodnika smo videli kriminaliste in forenzike, oblečene v bela plastična oblačila, z rokavicami na rokah, ki so prihajali iz garsonjere in se vračali vanjo. Tudi dežurna preiskovalna sodnica Andreja Ravnikar in državna tožilka Anka Kozamemik sta bili v belem. Resni, Če ne kar hudi, češ kaj se motate tukaj.
Pozvonili smo pri najbližjih vratih. Jasmina Konc ni vedela, kaj se dogaja. Izvedela je od nas, ko smo povpraševali po sosedi. Kdo je bila, kakšna ženska. Opazno presunjena se Jasmina v tistem hipu ni mogla spomniti niti sosedinega priimka. "Liza.
Starejša, kakšnih 65, 70 let. Zadnjih Šest let je živela sama. Pred tremi leti sva skoraj obe hkrati izgubili sinova. Njej je umrl starejši. Žalost naju je zbližala, druga drugo sva tolažili. Drugače pa je bila soseda zelo prijetna ženska. Družabna, zgovorna, vedno pripravljena prisluhniti in pomagati. Rada se je sprehajala. Nedolgo nazaj je stanovanje na novo opremila, o tem mi je z veseljem pripovedovala. Tarnala je predvsem zaradi mlajšega sina. Kot je pravila, je bil vseskozi nekoliko problematičen. Upala je, da se bo z žensko, ki jo je dobil v Ljubljani in s katero ima otroka, umiril, pa se je ločil in zadnje čase je spet prihajal domov, k mami."
Jasmina Konc je povedala, da sosede Elizabete Jakiša ni videla že najmanj tri. Če ne celo štiri tedne. "Čudno se mi je zdelo. Ko me je njen sin enkrat prosil za cigareto, sem ga vprašala, kje je mama. K sestri je šla v Italijo, mi je odgovoril. Niti pomislila nisem, da bi bilo lahko karkoli narobe." Tudi Vlado Đačić kar ni mogel dojeti, da Elizabete Jakiša
ni več in da vse kaže na umor.
f
"Bila je vesela, klepetava ženska. Šalili smo se, da bi morala z nami na nogometno tekmo navijat za Olimpijo. V bloku je stanovala, odkar je bil zgrajen."
Soseda, ki ni želela biti imenovana, je ob novici zajokala. Z Beti sta prijateljevali, skupaj hodili na sprehode. "Seveda sem jo pogrešila. S sosedo sva zvonili pri njenih vratih, trkali, pa
nihče ni odprl. Ko je sin Bojan povedal, da je šla k sestri v Italijo ali v Gorico, ne vem več natančno, je nisem veČ iskala. Ne vem, ali je v Italiji res imela sestro," je med jokom pripovedovala sogovornica.
..Sft----ik--


-s
I
4 \
S

•,
• »
Visoki blok na Tončka Dežmana 8 se je v petek popoldne ovil v žalost. Ljudje so postavali, pritajeno šepetali, začudeni, ali je mogoče, saj se v garsonjeri v prvem nadstropju ni dogajalo nič neobičajnega. Sosedo so spoštljivo pospremili, ko sojo v krsti prinesli ven. Odpeljali so jo na Inštitut za sodno medicino v Ljubljano, na obdukcijo.
Vse, kar smo v petek uradno uspeli zvedeti, je bilo, daje bilo truplo v "grozljivem stanju" in da so ga odkrili v hladilniku, ko so preiskovali kazniva dejanja, ki naj bi jih zagrešil sin Elizabete Jakiša.
Ponedeljek, 13. december
Tudi na včerajšnji novinarski konferenci Policij ske uprave Kranj vodja sektorja kriminalistične policije Simon Velički o podrobnostih umora - okoliščinah, času, motivu, načinu - ni govoril. Povedal je, da je umora utemeljeno osumljen 45-letni sin, ki so ga že kazensko ovadili, daje sin edini osumljenec, da pa kriminalisti še zbirajo dokazila za kazenski postopek; zanima jih predvsem, kaj se je v Času, ko se je umor zgodil, dogajalo v stanovanju na Tončka Dežmana 8.
Sin - v javnosti ni veČ nikakršna skrivnost, da je to Bojan
Kaštrun - naj bi svojo mamo umoril novembra. Kdaj, se natančno ne ve, vsekakor pa pred 24. novembrom, ko so ga kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj ropa, dveh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil in drugih premoženjskih kaznivih dejanj prijeli ter ga dva dni kasneje odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Kranj. Ta je po zaslišanju odredil sodni pripor in od 26. novembra je Bojan Kaštrun v sodnem varstvu.
"V petek so kriminalisti preiskovali kazniva dejanja in osumljenec, ki s'o ga pripeljali iz sodnega pripora v Ljubljani, jih je povabil v mamino stanovanje, da
jim pokaže in izroči predmete, uporabljene oziroma pridobljene pri teh kaznivih dejanjih. V hladilniku so našli njegovo mamo. Po ogledu kraja dejanja in sodni obdukciji, ki so jo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani opravili v soboto, je ugotovljeno, da je bila pokojna zadavljena. Daje bil osumljenec do nje pred umorom nasilen, kažejo tudi nekatere druge poškodbe," je včeraj povedal Simon Velički.
Potrdil je, da je osumljenec zasvojenec, užival je heroin in kokain. Kriminahsti so ga pred tem že obravnavali, zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, tudi z elementi nasilja, pa je bil tudi že pravnomočno obsojen. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
NESREČI
Po nesreči pobegnil
Trboje - V nedeljo, 12. decembra, ob 3.10 seje v Trbojah zgodila prometna nesreča, v kateri je bil pešec ranjen. Taje hodil ob desnem robu ceste Trboje - Kranj. Pri hiši številka 6 je za njim pripeljal voznik neznanega vozila in ga zadel. Voznik je peljal naprej, ne da bi pešcu pomagal.
Policisti vabijo voznika, da se oglasi na najbližji policijski postaji ali pokliče na telefonsko številko 113 oziroma številko kranjske policijske postaje 04/268 15 99. Dobrodošle bodo tudi informacije morebitnih prič nesreče.
Pešec prek ceste zun^ prehoda
Kranj - 44-letna Kranjčanka je v četrtek, 9. decembra, zjutraj z osebnim avtom peljala v koloni vozil po Kidričevi cesti od Zlatega polja proti semaforiziranemu križišču pri zavarovalnici Triglav. Vzporedno z "njeno" desno kolono je bila tudi kolona na levem razvrstilnem pasu. Ko je bila z avtom pri porodnišnici, je z leve strani nenadoma predenj stopil 59-letni Tržičan. Voznica ni uspela pravočasno ustaviti ali kako drugače preprečiti trčenja. PeŠca je zbila, padel je na pokrov motorja in vetrobransko steklo ter se huje ranil. Policisti, ki so nesrečo obravnavali, so ugotovili, daje pešec prečkal cesto Čez dve neprekinjeni črti približno 22 metrov od prehoda za pešce. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v klinični center, policisti pa so mu že napisali plačilni nalog.	H. J.
Vlomilci na bencinskem servisu
Goreiya vas - Neznanci so v Četrtek, 9. decembra, navsezgodaj vlomili v prodajalno na bencinskem servisu v Gorenji vasi. Ukjadli so veČ steklenic alkoholnih pijaČ, nekaj praznih cedejev, nekaj paketov mobilnih telefonov in veČ zavojev cigaret različnih znamk. Škode je za približno 700.000 tolarjev.
Kar štirinsust denarnic
Podreča - V četrtek zvečer pa je nekdo vlomil v poslovno stavbo podjetja Family Frost na Podreči. V pisarni je našel ključ, s katerim je odklenil blagajno. Iz nje je vzel štirinajst denarnic, v katerih je bilo skupaj 215.000 tolarjev gotovine.
DVD predvajalniki
Škofja Loka - Istega večera je neznanec vlomil v trgovino s tehničnimi izdelki Big Bang v Skofji Loki. Odnesel je veČ DVD predvajalnikov znamk philips, yamaha in JVC. Podjetje je olajšal za približno pol milijona tolarjev.
Cigarete, pijača, denar
Škofja Loka - V petek zjutraj je nekdo vlomil v lokal Tržnica v Škof j i Loki. Iz predala točilnega pulta je ukradel približno 20.000 tolarjev gotovine, iz skladišča pa cigarete in nekaj steklenic žgane pijače. Lastnika je oškodoval za okrog 50.000 tolarjev.
Posavec - Domala hkrati je neznani vlomilec "delal" tudi na Posavcu. Iz gostinskega lokala je ukradel približno 20.000 tolarjev gotovine in nekaj škatlic cigaret west, boss in marlboro. Škode je za okrog 60.000 tolarjev.
Vlomilski pohod
Tržič, Krai\j - Neznanec je v noči s četrtka na petek vlomil v veČ stanovanjskih hiŠ na območju tržiške in kranjske policijske postaje. Iz nekaterih so ga stanovalci prepodili, v drugih, kjer mu je uspelo, pa je odnašal predvsem denar. Skupaj ga je nabral za približno pol milijona tolarjev.
Prenosni računalnik
SeniČno - V noči na soboto je nekdo skozi kuhinjska vrata vlomil v stanovanjsko hišo v SeniČnem pri Tržiču. Pregledal je vse prostore, odnesel pa starejši prenosni računalnik, vreden kakšnih 100.000 tolarjev, ki gaje našel na mizi v delavnici.
V hišo po orodje
Podobeno - Med 9. in 11. decembrom je neznanec vlomil v novogradnjo v Podobenem v Poljanski dolini. Pobral je za približno 130.000 tolarjev različnega električnega orodja.
Denar in žetoni
Bohinjska Bistrica - Neznanec je s sobote na nedeljo ponoči preplezal žično ograjo podjetja Filbo, nato pa Še platno s steklenimi vlakni. Tako je prišel v delavnico, iz nje pa z vlomom v pisarno. Iz predala pisalne mize je trem delavcem ukradel za skupaj okrog 60.000 tolarjev denarja in žetonov za avtomate.
Neznani požigalec
Hraše - Kriminalisti iz sektorja kriminalistične policije bodo kazensko ovadili neznanca, osumljenega požiga. V soboto, 11. decembra, okrog treh zjutraj naj bi na podstrešju kozolca toplarja ob lokalni cesti Hraše-Rodine, kjer je bilo shranjeno seno, zanetil ogenj. Kozolec je skoraj v celoti zgorel, požar so pogasili jeseniški poklicni gasilci ter prostovoljci iz Smokuča in Zabreznice. Škodo cenijo na okrog 1,5 milijona tolarjev.	Helena Jelovčan
Skočil z mostu
Krai^j - V četrtek, 9. decembra, ob 11.40 je 47-letni Kranjčan storil samomor. Skočil je z delavskega mostu v Savo in se utopil. Ker pri sebi ni imel nobenih dokumentov, so policisti o njem poizvedovali tudi prek medijev in ga v petek dopoldne identificirali.
Umrl v gozdu
i
Podblica - 63-letni Podbličan je v petek, 10. decembra, skupaj z zetom v gozdu s traktorjem spravljal pred dnevi posekan les. Traktor sta z vitlom dodatno zavarovala z jeklenico tako, da sta jeklenico privezala okrog drevesa s premerom 30 centimetrov. Zaradi preobremenitve se je drevo izruvalo in padlo na PodbliČana, ki je umrl na kraju nezgode.	H. J.
GORENJSKI GLAS •12. STRAN
ZGODBA / info@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
Vsako
Janez Marenčič, 90-letnik
rec
"Sem amaterski fotograf, vendar pa je moj odnos do fotografije profesionalen v lepem pomenu besede, kar pomeni resen, temeljit, študiozen
M
• •
Kraixj - Mojster in nestor slovenskih fotografov Janez Marenčič danes praznuje svojo 90-letnico. Ob občinskem prazniku, 3. decembra, je postal častni obČan Krai\ja, ob nedavnem odprtju razstave ixjegovih del v galeriji mestne hiŠe je prejel nagrado Janeza Puharja, najvišjo nagrado Fotografske zveze Slovenye, domaČe fotografsko društvo Janez Puhar, ki ga je pred skoraj petdesetimi leti tudi soustanovil, pa mu je za zasluge v i\jem namenilo tokrat prvič podeljeno častno plaketo Janez Puhar. V petek izide i^egova fotografska monografya. Janez Marenči6 se v besedah o sebi in svojem delu drži skromnosti, kot je ponavadi značilno za ^udi, ki so na svojem področju veliki, o Čemer pričajo i\jihova dela. Tokrat fotografye.
Na nedavnem odprtju razsta-ve vaši fotografij sem se pri vaših fotografskih kolegih poza-nimaly ali ste že poskusili tudi z digitalnim fotoaparatom, pa so mi reklif da ste "digitalca" menda že kupili...
"Res sem si kupil digitalni fotoaparat, počasi ga "Študiram", a mislim, da bo zadeva bolj koristila vnukom, kot meni."
Vašemu prvemu fotoaparatu pred več kot sedemdesetimi leti bi v primerjavi z današnjimi
tehnološkimi dosežki najbrž
komaj lahko rekli fotoaparat... Kaj vas je v daljnih tridesetih letih prejšnjega stole^a pripeljalo v fotografijo?
"Fotografirati sem zaČel kot dijak v peti, šesti gimnaziji. Spomnim se, ko se je cel razred moral fotografirati za dijaške knjižice, kako je takrat znani fotograf Rovšek postavil fotoaparat kol "kanon" na stojalo, stopil za črno ruto ... Velika radovednost, kako iz vsega tega nastane fotografija, meje vodila, da sem si priskrbel kamero, nekakšno škatlo iz lepenke, s kol gumb
nekateri že svetovno uveljavljeni mojstri, med njimi ludi kasneje moj dober prijatelj Peter Kocjančič. Najprej so me milostno sprejeli kot nadobudnega mladeniča, dokler niso ugotovili, da mogoče iz mene še nekaj bo. Začel sem se udeleževati domačih in mednarodnih razstav, v dunajski reviji Die Galerie objavil prve slike, ki soji v naslednjih letih sledile še objave v še nekaterih tujih revijah ... Začetek 2. svetovne vojne je vse to prekinil. Ker v Časih okupacije ni bilo priporočljivo po cesti hoditi s fotoaparatom, sem takrat fotografiral družino, sorodnike, posnel sem veliko portretov, predvsem otrok ..."
Kljub težkim Časom fotografiranja niste opustili?
"Fotografija zame nikoli ni bila le konjiček ali veselje v prostem Času, ampak je bila, odkar sem jo spoznal, y^remljevalka mojega življenja. Sel sem v partizane, kjer sem deloval kot fotoreporter. Dva meseca sem bil v partizanski tehniki v Davči, dokler me niso prestavili v
Janez Marenčič nikoli ni beležil, na katerih razstavah doma in po svetu je sodeloval in koliko nagrad za svoje fotografije je dobil. Zato le nekaj najpomembnejših: Debrecen (1939) za sliko V božjem hramu, Dunaj (1956) za sliko Preproga, sodeloval je na razstavi 10 vabljenih mojstrov z vsega sveta v francoskem Clichyu, Teplice (1962) za cikel fotografij, leta 1970 pa je prejel tudi Prešernovo nagrado za Gorenjsko. Ima najvišji priznanji obeh fotografskih zvez AFIAP in EFIAP.
majhnim objektivom. Kmalu sem ugotovil, da si z njo ne bom mogel kaj dosti pomagati in sem nekako prišel do kamere s ploščami. V Kranju ni bilo kluba, niti človeka, ki bi ga kot nadobuden dijak upal spraševati o fotografiji, pa sem se na začetku največ učil na svojih napakah. Moja prva objavljena fotografija leta 1934 v reviji Fotoamater je
imela naslov Jesensko vreme, na kateri sem ujel utrinek z ulice.v predvojnem Kranju. Ko sem prišel študirat pravo v Ljubljano, sem se vključil v ljubljanski fo-toklub, v katerem so delovali
XXX. divizijo, v kateri sem bil reporter na terenu. Ob tem, kar sem slikal po službeni dolžnosti, sem posnel tudi mnoge motive, ki sem jih kot fotograf videl na svojih poteh od Predmeje do Krope in drugod ... Negative sem hranil v pločevinasti škatli in jih nekega dne, da se ne bi uničili kje na poti, shranil v nekem bunkerju v Cerknem. Ko sem se po določenem času vrnil v Cerkno, je bil bunker požgan in z njim tudi velik del mojih posnetkov. Nekatere iz vojnega časa, ki so se ohranile, sem nekaj let po vojni na poseben na-
"Črnobela fotografija je tista, ki med fotografi nekaj šteje."
Čin obdelal in z njimi, kot pravi stroka, zaznamoval svoj slog."
Že kmalu po vojni ste v Kranju s kolegi fotografi ustanovili Foto klub Janez Puhar...
"Po vojni smo po klubu iz leta 1910, ki je trajal le dve leti, v
Kranju ustanovili drugi foto-klub, ki se je kasneje kar lepo uveljavil in imel tudi vpliv na razvoj slovenske in jugoslovanske fotografske umetnosti. Sam sem se takrat orientiral predvsem na fotografiranje krajine. Krajine v smislu tiste klasične, lirične fotografije, ki je posnemala slikarstvo."
In v petdesetih letih strokovno javnost presenetili s posnetki od zgoraj, Ploskovite krajine brez horizonta, posnete s cerkvenega zvonika, vrha hriba ... Fotografi so perspektivo celo poimenovali "Marenčičev pogled'',
"Zelo dolgo obdobje sem se ukvarjal s to perspektivo in ko se mi je zazdelo, da sem začel kopirati samega sebe, za nekaj let prekinil s fotografijo, ki pa me je spet močno pritegnila v času prihoda bärvne fotografi-
je."
Z letala niste fotografirali?
"Samo enkrat. Na primer fotografija z naslovom Ornament bila posneta iz zvonika glavne kranjske cerkve. Ta pogled od zgoraj je res moja značilnost, in kot pravijo kritiki, pomemben za slovensko fotografijo pa tudi
"A je črno-bela še vedno tista, ki edina velja med nami fotografi. Sam Še vedno trdim, da je barva največja nevarnost za barvno fotografijo. Čeje preveč barve, preveč dobrega, potem to za fotografijo ni več dobro. Tudi ko gre za barve, se morata na fotografiji začutiti ritem in usklajenost hkrati. Črno-bele fotografije smo od začetka do konca, od posnetka do dela v temnici, ustvarjali fotografi sami. Danes preko interneta posnetke pošljete v laboratorij in čez dve uri so ti gotovi, brez kakršnega koli tvojega vpliva na to. Sicer pa, ko greste danes po ulici, tako rekoč že vsak otrok fotografira ..."
Je biti dober in priznan foto-graf pred petdeset in več leti, imelo kaj večjo veljavo kot da-
nesi
v • v 9 9
sirse.
Omenili ste prihod barvne fotografije, kije vse bolj izpodrivala črno-belo fotografijo...
"Predvsem nas je bilo manj."
S kakšnim fotoaparatom ste največ fotografirali?
"Najdlje z vzhodno nemško Praktico. Na vsakih pet let se je fotoaparat sicer pokvaril, tako da imam doma štiri, pa nobeden več ne deluje. Nasprotno so bili objektivi zelo dobri."
Danes fotografi v društvih z veliko zagnanos^o zbirajo točke mednarodne fotografske zveze, je bilo včasih podobno ?
"V času Fotosaveza Jugoslavije smo na podlagi pridobljenih točk dobivali nazive* fotograf prve klase, fotograf druge klase, kandidat mojster, mojster ... Sam sem bil vedno izrazit nasprotnik zbiranja točk in še danes sem. Umetnosti se enostavno ne da točkovati. Nagovarjali so razvil ...
me, naj pošljem te točke, da pridobim naziv mojstra, pa jih nisem hotel. Tako sem edini v Jugoslaviji dobil naziv mojstra, ne da bi zbiral točke ali pa, da bi prosil zanj. Naziv so mi preprosto poslali po pošti."
Pa vendarle sami sedaj točkujete na raznih natečajih...
"Res sodelujem pri raznih žirijah. Pred nedavnim smo trije, še kolega iz Avstrije in kolegica iz Srbije, izbirali najboljše med 2(X)0 na natečaj za razstavo Miniature prispelimi deli. V prvem delu smo po izločevanju prišli do 200 del, med temi pa smo potem izbirali nagrajena dela."
Sami niste veliko razstavljali?
"Že pred mnogo leti sem imel slabe izkušnje s pošiljanjem na nekaj razstav, pa sem to opustil. Razen razstav' po galerijah v Kranju in Ljubljani, kjer je bila leta 1993 večja pregledna razstava v Moderni galeriji in je bila prenesena na Dunaj in v Pariz."
Ste kaj fotografij tudi dobro prodali?
"Za plačilo sem le kakih deset let bil fotograf v Prešernovem gledališču, sicer pa nikoli nisem fotografiral zato, da bi od tega na primer boljše živel. Kar se tiče fotografije, sem amaterski fotograf, vendar pa je moj odnos do fotografije profesionalen v lepem pomenu besede, kar pomeni resen, temeljit, študiozen ..."
Kakšno poroko ste tudi poslikalo, mar ne?
"Redko, kakšne sorodnike. Poroko sestrične, ki pa je komaj dobila slike, saj preden sem jih
Že pred vojno ste bili uspešen fotograf, vas ni nikoli zamikala poklicna pot?
"Nikoli. Ko smo prišli iz partizanov domov, so nas poslali v Kranj, naj naredimo gradbeno podjetje. Ustanovili smo Projekt in takiat sem se začel ukvarjati s financami, kar sem pozneje počel ves moj poklicni vek."
V svojem ustvarjalnem obdo-bju je fotografija doživela tudi nekaj revolucionarnih sprememb ...
"Največja je bila nedvomno prehod iz analogne fotografije na digitalno, prav tako pa je bil pomemben tudi pojav barvne fo-tografye. Mislim, da bo digitalna fotografija povsem izpodrinila analogno, čez pet let fotografskega filma tako rekoč ne bo več. Tudi v našem klubu je vedno manj fotografov, ki bi delali na star način. Fantje z digitalnimi fotoaparati delajo stvari, da te v znak položi. Obvladajo vso to tehnologijo, računalnike ..."
Še fotografirate?
"Malo. Leta so tu, in tudi fizično ne zmorem veČ. Če slikaš krajino, moraš paČ na teren, kar je vedno težje."
Na sestanke kluba pa še vedno hodite...

"Vsak drugi torek, ali pa, če je kaj posebnega na programu, saj so klubski prostori na kranjski gimnaziji na podstrehi, do koder je kar precej stopnic."
Glede na to, da ste veliko slikali krajino, vam je bila kakšna pokrajina še posebej vŠeč?
"Vedno sem si še temeljiteje želel fotografirati Kras, vendar bi zato moral mesec, dva preživeti tam. Moja velika želja je bila Španija, a kljub temu, da sem videl kar precej sveta, v Španiji nisem bil nikoli. Španija se mi zdi ena taka klasična herojska dežela s staro arhitekturo, kulturo, ljudmi. Seveda je Gorenjska zelo lepa, hkrati paj)o-polnoma nefotogeniČna. Šala mala je na Gorenjskem narediti sto lepih razglednic, težko pa eno dobro fotografijo. Pokrajina je lepa, sladka, urejena, kultivirana, ampak za nas fotografe, in tega ne trdim samo jaz, povsem nefotogeniČna."
Najbrž imate v arhivu gore fotografij in negativov?
"Ne dosti. Če rečem, imam sto črno-belih, sto barvnih, pa še toliko negativov in diapozitivov, bo to tudi vse. Kar se mi ni zdelo res dobro, je šlo v smeti."
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic
Gorenjski kraji in ljudje
od A do Z
Ljubezen po kontrabantarsko
Lepe, sočne in vrh tega po resničnih osebah in dogodkih prirejene ljubezenske prizore najdemo tudi v delih žirovskega slikarja in pisatelja Jožeta Peternelja Mausarja. V letih od 1981 do 1995 je izšlo osem njegovih knjig, v vseh je zajeta domača snov. Posebno pozornost je zbudila knjiga Krtar in Dolinci (Kmečki glas, 1983), ki se godi v njegovi rodni Jarčji Dolini, kraju na zahodnem koncu Žirovskega, ki je bil v času med obema vojnama tik pod rapalsko mejo in torej kot nalašč za kontrabant. Najmlajši med kontrabantarji pa so si poleg prepovedanega pogosto izmenjali še tisto prastaro blago, ki je bilo zunaj zakona zmeraj prepovedano in prav zato tembolj iskano - ljubezen.
Prav takšno blagovno' menjavo sta vrh ene od strmih jarčjedolinskih senožeti opravljala tudi mlada Jamnikova Rozalka in njen "poslovni" part-
ner, ko ju je pri tem početju zasačila in opazovala stara Belačka, sicer posestnica te senožeti. "Kako nežno znajo danes mladi opravljati takšno delo", je zavzdihnila sama pri sebi in se hkrati spomnila, kako grobo je to isto reč opravil njen pokojni mož. "Moj rajni, bog mu bodi milostljiv, je Čikal in kadar se mi je približal v postelji, je zaplazil name kot žival in že je bilo vsega konec. Vse bolj se mi dozdeva, da meje ogoljufal za življenje, daje bila moja mladost prikrajšana za tisto najlepše, kar zdaj uživa Jamnikova deklina z onim fantom."
In kako je izgledalo "tisto najlepše"? Tudi zanj je bila stara opazovalka v glavnem prikrajšana, saj je večino dogajanja zakrivala visoka trava. Kar se je videlo, pa lahko s pisateljevo pomočjo obnovimo. "Nato je Rozalka vstala, objestno zakrilila z rokami kot ptica, se sklonila navzdol, slekla kos spodnjega perila in ga smeje obesila na bližnji grm. Spet je legla v travo in Belački zakrila pogled." A kar je slednja kljub temu videla je bilo "golo in migalo je v travi ..." In spet sta se za trenutek prikazala iz nje kot iz valov. "Fant je Rozalko znova objel, jo poljubil po licih in prsih, ji začel poljubljati drobno vzboklino na vratu. Potem se je znova sklonil, zdrsel z dlanjo čez napete, rožnate dojke, jih pobožal in poljubil.
Značilna slika Jožeta Peternelja Mausarja.
Nato sta padajoče izginila v travi, ki je v žaru sonca vztrepetala v nežnem valovju ljubezenske naslade."
Finale tega pregrešnega dejanja, naslado obeh zaljubljencev in hkratne muke tiste, ki je morala vse to gledati, je pisatelj spretno zlil z dogajanjem v pomladno prebujeni naravi. "Nebo je prekril velik oblak, soparen veter je potegnil prek smrek in rahlo vzvalovil travinje. Od onih dveh je slišala le še tiho stokanje. Poskušala seje dvigniti, a so bile
njene stare noge otrdele, kot po prestani ljubezenski noči. Skozi zamegljene oči je videla le del belih teles, ki sta se v travi ritmično premikali. Veter je potegnil Še močneje in nihajoče trave so včasih razkrile njuno belino. A bilo je manj, kot je Belačka želela videti iz svoje sence. Slišala je še odrešujoč vrisk, potem je vse utihnilo. Celo oblaček se je umaknil prek sonca in trave so se povsem umirile."
Razburjena Belačka se od teže videnega ni mogla razbremeniti drugače kot tako, da je stekla po dolini in hitela pripovedovati, kar je videla. Pa si je naredila slabo uslugo. Bila je bajtarica, mlada zaljubljenka pa kmečka hČi. Tožila jo je zaradi obrekovanja in obe sta morali na sodnijo v Logatec, kamor so takrat sodile Ziri. Sodnik je BelaČko vprašal, ali je res videla, kar govori. Če je bil on zgoraj, kje je bila tedaj ona? "Spodaj, gospod sodnik, spodaj", je pohitela z odgovorom. A sodnik je bil stvaren: "Ste jo videli spodaj?" "Ne, zaradi visoke trave", je bila v zadregi tožnica. "Torej ste ju lažno obrekovali, ko ste rekli, da sta spolno občevala", je sklenil sodnik in jo obsodil na plačilo sodnih stroškov in denarne kazni. Pravica je imela tudi tisto pot zavezane oči in ni videla nič.
ä
Torek, 14. decembra 2004
GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Letos bo končana dokapitalizacija podjetja Kobla ŽTG. Hypo banki dolgujejo dobrih 100 milijonov tolarjev.
Snežni topovi čakajo na ugodne temperature.
Bohinjska Bistrica - Smučišče Kobla še ni prekrila belina. Sedemnajst snežnih topov, s katerimi lahko zasnež^o dobrih sedemdeset odstotkov smučišča, je priprav^enih. Čakajo še nizke temperature, da zasnežijo smučišče in poženejo žičniške naprave. Smučišče Kobla bo letoši\jo zimo obratovalo. Če bo narava radodarna, naj bi s smuko začeli že konec tedna.
Lani je smučišče začelo obratovati Šele sredi januarja, smučarsko sezono so končali konec marca, in nasploh je bilo obratovanje Koble zadnja leta vprašljivo. Zaradi nesporazumov med lastniki zemljišč in podjetja ter dolgov še decembra niso vedeli, ali bo smučišče obratovalo ali ne. Letos naj bi tudi na Kobli zavel drugačen veter, tako vsaj pravi novi vršilec dolžnosti direktorja podjetja Kobla, žičnice, turizem, gostinstvo (ŽTG), d.o.o., Peter Žnidar, domačin, ki bohinjsko smučišče dobro pozna, saj je v preteklosti na Kobli že delal. Predsednik nadzornega sveta ostaja Ivo Rep iz
Hypo banke, največje upnice podjetja Kobla ŽTG, saj jim slednji dolguje okrog 110 milijonov tolarjev. Žnidar je povedal, da bodo bančni dolg odplačali, dolgova, ki jih imajo pri podjetju Filbo, slednji je 70-odstotni lastnik podjetja, in pri Gozdnem gospodarstvu, v lasti ima 20-odstotni delež, bodo spremenili v lastninske deleže, oziroma v dokapitalizacijo podjetja, ki naj bi bila končana do konca leta, 10-odstotni delež pa ima 25 lastnikov družbe, med njimi so tudi lastniki zemljišč in nekdanji zaposleni.
Podjetji sta se že lani odločili, da postaneta lastnika Koble
ŽTG, in kot je pojasnil Žnidar, bo dokapitalizacija Filba vredna okrog 18 milijonov tolarjev, Gozdnega gospodarstva pa dobrih 5 milijonov tolarjev. 'To dveh, treh letih težav smo sedaj "umirili žogo". Smučarski center Kobla je še vedno v finančnih težavah, pomagata pa nam podjetji Filbo in Gozdno gospodarstvo. Odplačati moramo velik dolg, zato novosti na smučišču letos ne bo, bodo pa smučarji lahko uživali tudi v vodnem parku, ki so ga odprli v bližini smučišča. Večjih naložb vsaj dve leti še ne bo, v tem času pa bomo pridobili gradbena dovoljenja za nove žičniške naprave, in posodobiti moramo tudi sistem umetnega zasneževanja," je dejal Žnidar in dodal, da bi našteto stalo vsaj 1,5 milijarde tolarjev.
Smučišče Kobla, ki deluje od začetka sedemdesetih let, se razprostira na 95 hektarjih zem-
Smučišče Kobla je lani obiskalo 35 tisoč smučarjev. Letos bo smučarjem na voljo tudi nočna smuka.
IjiŠč, urejenih prog, ki jih lahko umetno zasnežijo, je 25 kilometrov, smučišče ima tri dvosedež-nice in tri vlečnice, ki so stare od 20 do 30 let. Smučarske proge so namenjene tako zahtevnim smučarjem, kot tudi smučarjem začetnikom, dostop do smučišča je lahek, smučarjem bo na voljo petsto parkirnih mest, tudi letos pa bosta v Bohinjsko Bistrico vozila snežna vlaka iz Ljubljane in iz Kopra. Smučarske vozovnice bodo med cenejšimi, saj bodo odrasli za dnevno vozovnico morali odšteti 3.900 tolarjev, otroci tisoč tolarjev manj, poldnevna vozovnica za odrasle stane 3.000 tolarjev, za otroke 2.300 tolarjev, za sezonsko vozovnico pa je treba odšteti 62.400 tolarjev (odrasli) in 43.680 tolarjev (otroci). Med prazniki, počitnicami in ob koncih tedna bodo organizirali nočno smuko, uredili bodo sankališče in poskrbeli za šolo smučanja za otroke. Na smučišču bo delalo od 30 do 35 delavcev, večinoma domačinov, za gostinsko ponudbo pa bodo poskrbeli v gostišču Janez in v več manjših gostinskih lokalih. "Na letošnjo smučarsko sezono smo dobro pripravljeni, snežni topovi so nameščeni in čakamo le še prave temperature, če bomo varčni, bomo lahko dobro poslovali in izplavali iz dolgov, seveda, če nas ne bodo doletele zelene zime. Za uspešno poslovanje moramo v eni sezoni našteti vsaj 35 tisoč smu-čarjev," je pojasnil Žnidar.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki




Davek
na nepremičnine
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Ena od dejavnosti države, pa naj jo poosebljajo staroegipČanski faraon, rimski cesar, celjski grofje ali sodobne vladajoče elite v preobleki raznih levih, desnih, zgornjih, spodnjih in srednjih strank, je Že od nekdaj pobiranje raznih davkov. Davek je v osnovi neprostovoljna oziroma prisilna dajatev državi, ki po svoji opredelitx'i služi za zadovoljevanje splošnih potreb v neki družbi. Kaj so te potrebe in za kaj se z davki zbrana sredstva porabijo, je žal odvisno od vladajočih. Ali bo javni denar porabljen za topove ali maslo, je stara ekonomska uganka, s katero so se, se in se še bodo ukvarjale horde ekonomistov in zlasti politikov po vsem svetu in tudi naŠa mala državica pri tem ni izjema. Da pa bi država lahko financirala zadovoljevanje splošnih potreb družbe, mora razpolagati z ustreznim delom tistega bogastva oziroma sredstev, ki se ustvari z gospodarsko aktivnostjo njenega prebivalst\>a ali družbenega proizvoda. In do njega pride, kot vemo, med drugim tudi z obdavčenjem podjetij in prebivalstva. Davki so kaj različni in raznovrstni, pobirajo jih na različnih ravneh države, pri ljudeh pa poleg vremena tvorijo hvaležno temo pogovorov, na katero se vsak spozna do obisti. No, zadnje čase se veliko "davčnih" pogovorov vrti in suče okrog zloglasnega in zloveščega davka na nepremičnine oziroma širše davka na premoženje.
V Sloveniji se že nekaj Časa pripravlja in kuha davčna reforma, katere del je tudi priprava davka na nepremičnine. Glavna vprašanja, ki jih je pri tem treba razrešiti, so tri: kaj in koliko bo davčna
I
osnova, kakšen bo davčni donos ter kateri ravni države bo ta davek dodeljen. Teoretično gledano, je davek na nepremičnine verjetno najbolj "lokalen " davek, saj ima nekatere specifične lastnosti. Najprej lahko ugotovimo, da je zaradi nepremične narave davčne osnove (zemljišče ali hiša ne more "pobegniti" v tujino) izogibanje davku majhno, stroški pobiranja so relativno majhni, davčni donos pa malo odvisen od splošne gospodarske aktivnosti in zato precej predvidljiv. Kljub temu pa je, kot je pokazala študija Mednarodnega denarnega sklada, osnovna pomanjkljivost davka na- nepremičnine, gledano seveda s stališča države, njegova majhna izdatnost, saj tudi v državah z visokim davčnim donosom, le-ta ne doseže 3 odstotke BDP. Razlogov je seveda več, eden izmed njih pa je tudi njegova regresivnost ali povedano drugače, tisti, ki ima v lasti več nepremičnin ne plačuje nujno več tega davka, saj ga prevali na najemnike. Vsemu temu primerna je tudi politična neprivlačnost davka in temu ustrezno nizke davčne stopnje. O tej se kopja lomijo tudi pri nas. Nedavna primerjalna analiza EIPF je pokazala, da bi na lokalni ravni davek na nepremičnine s stopnjo I odstotka bil v povprečju enako izdaten (približno 35 tisoč tolarjev na prebivalca), kot je to sedaj veljavna udeležba obČin na dohodnini (približno 38 tisoč tolarjev na prebivalca). Star ljudski rek pravi, da smrti in davkom nihče ne uide. Včasih se zdi, da je morda lažje ubežati prvi...


let»
, ' ■'dloćil- na si* u prr .
C ? gUsa. izberemo ijuiiijer^e^fa i^ostarja na območju, kamor seže nas časopis.
Tisočletja stara dejavnost - začetki državne pošte segajo 8.000 let nazaj stari Egipt - ostaja tudi v času elektronskih sporoal, televizije in mobitebv nepogrešljiva v našem vsakdanjem življenju. Prijazen poštar, ki ^utraj prikolesari do našega doma in nam prinese svež časopis - kaj je lepšega za spodbuden začetek dneva?!
Za "naj poštarja" glasujte s priloženim kuponom, ki ga bomo objavljati v časopisih Gorenjski glas in prilogah do 20. decembra 2004, Med glasovala bomo 23. decembra 2004 na javni prireditvi
"Gorenjski glas bratcem" izžrebali šest prejemnikov nagrad Gorenjskega glasa in Pošte Slovenije ter razglasili "naj poštaija".


. » m	m^

Naj poštar je (ime i^priimek)
Zaposlen na pošti


Vaše ime in priimek

Ulica
Pošta in kraj:

Davčna št:
Naročnik Gorenjskega glasa: i...: DA'....: NE
Strinjam se, da mi Gorenjski glas pošilja obvestila, vabila, ankete ipd.:
DA NE

Glasovnico poš^e na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova I p.p. 124, 4001 Kmnj, ah prinesite v naš oddelek za male ogiase na Zoisovi 1 v Krargu. Zbiranje, nadzor natečaja in žrebanje nagrad bo izvedeno v podjelu Goreryski glas, d. o. o., Kranj.
Novi predsednik je Jure Meglic
Skupščina Gorenjske turistične zveze je prejšnji teden izvolila novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje.
Krai\j - Redni zbor skupščine Gorenjske turistične zveze (GTZ) je minuli četrtek za novega predsednika izvolil mag. Jureta Meglica, bivši predsednik Lado Srečnik pa bo v naslednjem mandatu zasedal funkcijo predsednika nadzornega odbora GTZ. Skupščino je vodil dr. Peter Vencelj, nekdanji šolski
minister, prisoten pa je bil tudi
dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije.
Novi predsednik GTZ je že predstavil smernice delovanja GTZ v naslednjem štiriletnem obdobju. Med prednostmi turizma na Gorenjskem je naštel dolgoletno in uveljavljeno tradicijo Bleda, Kranjske Gore in Bohinja, Gorenjska ima tudi edini nacionalni park v Sloveniji (Triglavski narodni park), krajino pa bogatita tudi raznolika naravna in kulturna dediščina. Vendar pa se kljub temu dolžina bivanja turistov v regiji skrajšuje in je pod slovenskim povprečjem, zmanjšuje se tudi število prenočitvenih kapacitet, po drugi strani pa se kakovost ponudbe dviga. Glavni problemi so po Megličevih besedah pomanjkanje regijske strategije razvoja turizma, zamiranje starih mestnih jeder in druge kulturne dediščine ter premalo inovativna turistična ponudba.
Meglič predlaga, da člani GTZ v regiji postanejo nosilci sodelovanja in koordiniranja, spodbujevalci kakovosti turistične ponudbe ter soustvarjalci nove
Novi predsednik GTZ Jure Meglič.
turistične ponudbe. ''Gorenjska bo tako postala dinamična evropska regija, saj bo privlačna za obiskovalce, ker bo predvsem prepoznavna s svojo etnološko, folklorno, literarno, slikarsko ... tradicijo in ohranjeno alpsko krajino," zaključuje Meglič.
Sledila je razprava, kjer so člani in predsedniki različnih turističnih društev z Gorenjskega s predsednikom TZS Marjanom Rožičem razpravljali predvsem o slabostih turizma, katerih posledice nosijo tudi oni, kot je problem javnega interesa, članstva v turističnih društvih in sodelovanja s sosednjimi državami. Rožič je razpravo zaključil z mislijo, daje na turizem potrebno gledati z dušo in ne v njem iskati le lahkega zaslužka.
Polona Pegan, foto: Tina Doki
• !
NE
CISTERNE?
-	£i£ienje cisi
-	po potrebi i roxreiemo h
-	dobava kuri po konkuren
M«
\

I
Brezpla« qso 2A ^ '
080/
EKOL d.o.o., LozelSo, 4000 Kranj,
e-pošto: lcomerciala@ekol.si
Kako zaščititi interese Elana
Begurye - Lastniki Skimarja so na četrtkovi skupščini pregledali poročilo izredne revizije poslovanja za pretekla štiri leta in sklenili, da so njeni izsledki dobra osnova za zaščito interesov celotne skupine Skimar oziroma za Elan. Kaj več s strani lastnikov in uprave Skimarja ni bilo moČ izvedeti, "ker je v interesu družbe, da ne dajemo izjav". Tevž Tavčar, predsednik Skimaijeve uprave, pravi, da ni pametno razkrivati vseh svojih kart v sporu z nekdanjim vodstvom Elana. Vsebina revizije je sicer zaupne narave, vendar pa naj bi nakazovala nekatere napačne prikaze poslovne uspešnosti Elana s strani prejšnje uprave in tudi napačen izračun nagrad iz udeležbe na dobičku. Zaenkrat še ne vedo, ali se bodo odločili za odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo Elana z Urošem Koržetom na čelu. Kot je znano, ta na podlagi pogodbe s Slovensko razvojno družbo zahteva dve milijardi tolarjev nagrade.	S.S.
HYPO


r
lil

PRODAMO:
Zvirče pn Tržiču naselje družinskih hiš možnost ugodnega financiranja pri Hypo bankt
• prevzem jesen 2004
In formacije na tel,: 01 580 45 90. 041 618 300
Hyf>c Alpš^c/ns-coffsun^ntt d o o. Železna c. 16. 1000 Qubl/nn^
««
L..

GORENJSKI GLAS • ^4. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / jnfo@g-glas
.SI
Torek, 14. decembra 2004
Priložnost za vlagatelje? Vlada za Hovclo zakona o dohodnini
Kitajska je z gospodarskimi reformami začela v letu 1978. V letih prehoda iz centralno planskega v trtno usmerjeno gospodarstvo je bila njihova gospodarska rast izredno visoka. Priključitev Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) v letu 2001 je pripomogla k nadaljevanju visoke rasti in letošnje leto naj bi zaključili z več kot 9-odstotno rastjo BDP. Pritok tujega kapitala na Kitajsko je izjemno velik, predvsem zaradi poceni delovne sile. Ali je Kitajska kot taka zanimiva tudi za vlagatelja v vrednostne papirje?
Nekateri finančni analitiki so skeptični, češ da je vprašljiva stabilnost kitajskega finančnega sistema, ker naj bi bilo po nekaterih ocenah kar 40 odstotkov danih posojil spornih, ker še vedno o dogodkih na državni ravni odloča kitajska komunistična partija, ker se povečujejo razlike med urbanim in podeželskim delom, idr. Na drugi strani pa so zagovorniki vlaganja na Kitajsko, ker ima velike možnosti zaradi poceni delovne sile, ki se ze dolgo ne uporablja več samo v delovno intenzivnih panogah, temveč tudi v intelektualne namene, predvsem informacijsko tehnologijo.
Ravno v zadnjih dneh je podjetje IBM prodalo kitajskemu podjetju Lenovo celoten oddelek za izdelavo osebnih računalnikov. Posel je bil vreden 1,5 milijarde dolarjev, s čimer je Lenovo postalo tretji največji izdelovalec PC-jev na svetu, takoj za Dellom in Hewlett-Packardom. IBM pa
se bo s prodajo "hardware" proizvodnje lahko osredotočilo na veliko bolj donosno področje poslovnih IT rešitev in hkrati pridobil sredstva za vlaganja v storitve, programsko opremo in razvoj velikih strežnikov.
Za vlagatelje na Kitajskem je zaradi nižjega tveganja in nižjih stroškov ta hip ena izmed najboljših naložbenih možnosti vsekakor indeksni sklad iShares FTSE/Xinhua China 25. Delnica tega indeksa kotira na borzi v New Yorku pod oznako FXI. Indeks sestavlja 25 največjih in najbolj likvidnih kitajskih podjetij, ki kotirajo na borzi v Hong Kongu. Zaradi razpršenosti naložb i' indeksu je omejena maksimalna utež posamezne delnice v njem na 10 odstotkov. Indeks je tudi panožno precej razpršen, saj ga sestavljajo podjetja iz telekomunikacijske panoge (20%), ■ energetska podjetja - nafta in plin (20%), sledijo transportna panoga (13%), banke (8%), življenjske zavarovalnice (8%), idr. Med 25 podjetji ima največjo utež v indeksu mobilni operater China Mobile (9,88%), energetsko podjetja Petrochina (8,94%), bančni holding Bank of China (8,18%), energetsko podjetje
CNOOC(6,75%), telekomunikacijsko podjetje China Telecom (6,07%) in že prej omenjeno računalniško podjetje Lenovo Group (2,27%). Indeks je v zadnjem letu zabeležil nekaj manj kot 30-
odstotno rast, povprečna letna rast indeksa v zadnjih petih letih pa je bila več kot 11 odstotkov.
Čeprav so na eni strani mnenja svetovne javnosti o kratkoročni prihodnosti Kitajske precej različna, so na drugi strani mnenja o dolgoročni prihodnosti Kitajske precej enotna, in sicer, da se je gospodarska rast Kitajske šele začela. Če razmišljate o dolgoročni naložbi, je zato verjetno smiselno del premoženja vložiti tudi v najhitreje rastoče gospodarstvo sveta.
Goran Dolenc GBD Gorei\jska borzno posredniška družba, d.d.
Dobiček od kapitala bodo obdavčili efektivno do dvajset odstotkov,
po sedanjem zakonu pa bi ga obdavčili s 50 odstotki.
Ljublana - Vlada je prejši\ji teden sprejela predlog novele zakona o dohodnini, s katerim znižuje davčno osnovo od kapitalskih dobičkov, izvzema iz obdavčitve z dohodnino prejemke iz naslova denarnih pomoči za naravne nesreče in ukrepov kmetyske politike, ki bodo delno izplačani letos in delno naslednje leto, ter ohraiya enako davčno obravnavo dohodkov javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, kot veya sedaj.
Skladno s sprejetim predlogom bi se za 60 odstotkov zmanjšala osnova od dobička iz kapitala, ki je dosežen z odsvo-jitvijo pretežnega lastniškega deleža ali njegovega dela, in sicer v primeru, če je od pridobitve do odsvojitve kapitala ali njegovega dela preteklo manj kot tri leta. Finančni minister An-
4
drej Bajuk je pojasnil, da bo osnova za obdavčitev le 40 od-
stotkov celotnega zneska dobička in ne več ves dobiček; zato bo tudi efektivna stopnja obdavčitve 20-odstotna in ne več 50^ odstotna, kakor predvideva letos sprejeti zakon o dohodnini.
Predlagana sprememba temelji na vladni oceni, da veljaven sistem obdavčenja dobička iz kapitala iz odsvojitve pretežnih lastniških deležev ne prispeva k pričakovani gospodarski rasti,
razvoju podjetništva in razvoju kapitalskega trga, zato meni, da ga je treba ustrezno spremeniti. S predlagano spremembo se vzpostavlja davčno bolj konsistentno in ekonomsko spodbudno okolje za uspešen razvoj slovenskega gospodarstva.
Predlog zakona določa tudi davčno oprostitev od izplačil v letu 2005, ki se nanašajo na denarne pomoči zaradi naravnih nesreč ali na posamezne istovrstne ukrepe kmetijske politike, če so bile odločbe za tovrstna izplačila izdane v letu 2004, plačila pa nekaterim upravičencem izvedena v letu 2004, drugim pa v letu 2005. S predlagano spremembo se izv^ma iz
obdavčitve z dohodnino istovrstne prejemke iz naslova naravnih nesreč in ukrepov kmetijske politike, ki bodo delno izplačani v letu 2004 in delno v 2005 ter želi preprečiti neenakopravno obravnavo zavezancev.
S predlagano spremembo se za javne uslužbence, ki jih država napoti na delo v tujino, uvaja sistem obdavčevanja, po katerem ti delavci v letu 2005 ne bodo postavljeni v slabši položaj, kot so bili pred uveljavitvijo novega zakona o dohodnini. Po novem se bo tako v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja teh uslužbencev vštevala plača v višini plače za enaka dela v Sloveniji. S.Š.
Pivovarni Laško večinski delež Uniona
Ljubljana - Pivovarna Laško je v petek pridobila dodatnih 5,98 odstotka delnic Pivovarne Union, s čimer je postala lastnica večinskega deleža, v ljubljanski pivovarni, saj je imela prej v lasti že slabih 48 odstotkov delnic. Zadnje delnice so Laščani kupili po 91 tisoč tolarjev na delnico, glede na veljavno zakonodajo Pivovarna Laško ni dolžna dati ponovne ponudbe za prevzem Uniona, ker je to že storila v letu 2002, so sporočili Štajerci, ki so prepričani, da bo urad za varstvo konkurence v kratkem izdal soglasje za njihov brezpogojni prevzem Uniona.
S.Š.
Na poslovni šoli že 549 diplomantov
Bled - Mednarodni podiplomski študij managementa MBA je na lEDC - Poslovni šoli Bled zaključila že 14. generacija ude-
ležencev izobraževanja, letos pa je diplome prejela tudi prva generacija magistrskega Študija managementa (MSc). Blejska
šola je diplome podelila na petkovi slovesnosti v Festivalni dvorani na Bledu, ki se je je udeležilo skoraj tristo gostov; poleg diplomantov tudi deset veleposlanikov, mednarodno uveljavljeni profesorji in predstavniki podjetij. Letos je študij na poslovni Šoli zaključilo 45 udeležencev mednarodnega podiplomskega študija managementa (EMBA), deset udeležencev predsedniškega podiplomskega študija managementa (PMBA) in šest udeležencev magistrskega programa managementa iz sedemnajstih držav. Skupaj je doslej študij managementa na blejski šoli zaključilo že 549 udeležencev iz 31 držav.
S.S., foto: G.S.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENA DELA; dol. č. 3 mes., posk. delo 3 mes., del. izk. v gradbeništvu 3 mes., slov. j. - dobro; rok prijave: 18.12.04; MUŠIĆ NATAŠA S.P., C. CIRILA TAVČARJA 3B, JESENICE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA; nedot. č., del. Izk. 1 leto, kat. B, rok prijave: 17.12.04; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI UUBUANA, ŠPORTNI CENTER PLANICA, RATEČE 167, RATEČE - PLANICA POMOČNIK PRODAJALCA NA TERENU; dol. č. 6 mes., slov. j. - tekoče; rok prijave: 12.01.2005; št. del. mest: 2; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE POMOŽNA DELA
ČISTILKA, POMIVALKA; dol. č. 5 mes., poskrdelo 1 mes., slov. j. - zadovoljivo, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 18.12.04; št, del. mest: 2; A&S&CO. D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM
SOBARICA; dol. č. 5 mes., posk. delo 1 mes., slov. j. - zadovoljivo, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM POM. MIZARSKA DELA; nedol. č., del. izk. 1 leto, kat. B, rok prijave: 14.12.04; št. del. mest: 2; HAB-JAN & HABJAN D.N.O., LENART 20, SELCA GRADBENA DELA; dol. č. 1 leto. posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, hrv. j. - osn., slov. j. -osn.; rok prijave: 15.12.04; MILENKOVSKI BU-GOJ S.P., RATEČE 12, RATEČE - PLANICA GRADBENA DELA, SUKANJE NA STENI IN PLATNU V CERKVAH; dol. č. 1 leto, posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, ital. j. in slov. j. - zadovoljivo, znanje restavriranja etarih umetnin: slike, freske na steni in platnu; rok prijave: 15.12.04; MILENKOVSKI BLAGOJ S.R, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA GRADBENA DELA; dol. č. 1 leto, posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, hrv. j. in slov. j. - osn.; rok prijave: 15.12.04; št. del. mest: 3; MILENKOVSKI BLAGOJ S.R, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA POMOČNIK V PEKARNI; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE SKLADIŠČNIK, TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO; dol. č. 1 leto, slov. j. - zelo dobro; rok prijave: 17.12.04; PORIČ FERIDS.P., PE JESENICE, C. MARŠALA TITA 22A, JESENICE SNAŽILKA
dol. č. 6 mes, posk. delo 1 mes., del. izk. 3 mes., rok prijave: 17.12.04; LASER, D.O.O., KAJUHOVA C. 1, BLED .
nedol. č., rok prijave: 14.12.04; OŠ DAVORIN JENKO CERKUE, KRVAVŠKA C. 4, CERKUE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL, KOMBIJA; dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes., del. izk. 1 leto, kat.
C,	rok prijave: 17.12.04; št. del. mest: 2; SIMP,
D.O.O.,	TRIGLAVSKA C. 1, RADOVUlCA CVETLIČAR; alter, izobr.: PRODAJALEC; dol. č. 6 mes,, 20 ur/teden, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. delo 1 mes,, del. Izk. 1 leto; rok prijave: 20.12.04; GUNDE KOŠELNIK ROMANA S.R, CANKARJEVA 70, RADOVUlCA KLJUČAVNIČAR, VARILEC; dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 21.12.04; MARČETA MIROSLAV S.R, RETEČE 46, ŠK. LOKA
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE; POMOŽNI TISKAR. REZAČ; REZANJE KARTONA IN PAPIRJA, ZGIBA-NJE PAPIRJA; dol. č. 6 mes., posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. B, po potrebi uporaba lastnega avtomobila v službene namene, možnost podaljšanja del. razmerja; rok prijave: 14.12.04; ADOZ TISK, D.O.O., LAZE 14, KRANJ
SLIKOPLESKAR; nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 2 leti; rok prijave: 08.01.2005; MEGAMATRIX, D.O.O., STARETOVAUL. 39, KRANJ DIMNIKAR
MERILEC, KRANJ; dol. č. 3 mes., posk. delo 1 mes., del. izk. 1 leto, kat. A,B, slov. j. - tekoče, lasten prevoz, terensko delo, možnost podaljšanja del. razmerja; rok prijave: 24.12.04; št. del. mest: 2; SNEDIM, D.O.O., JAKČEVAUL. 8, 1001 UUBUANA
KRANJ; dol. č. 3 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 6 mes, kat. A,B, slov. j. - tekoče, lasten prevoz, terensko delo, možnost podaljšanja del. razmerja; rok prijave: 24.12.04; št. del. mest: 5; SNEDIM, D.O.O., JAKČEVAUL. 8, 1001 UUBUANA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNAR. TRANSPORTU; nedol. č., posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. E, angl. j. in nem. j. - osn., slov. j. - dobro; rok prijave: 05.01.2005; št. del. mest: 2; GE TRANS. D.O.O., SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR. TRANSPORTU; dol. č. 3 mes,, posk. delo-3 mes,, del izk. 3 mes,, kat. C, nem. j. - osn.; rok prijave: 08.01.2005; HAMZIČ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE
VOZNIK C KAT ZA PREVOZE V MEDNAR. TRANSPORTU; nedol. č.; posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. C, nem. j. - osn.; rok prijave: 15.12.04; HAMZIČ VEHID S.R, TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK TOVORNJAKA; dol. č. 1 leto, posk. defo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. B,C,E, izpolnjevanje dokumentov v kamionu; rok prijave: 21.12.04; št. del. mest: 2; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ VOZNIK AVTOBUSA; dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes, del. izk. 1 leto, kat. D, angl. j. in nem. j. - osn., slov. j. - tekoče; rok prijave: 05.01.2005; št. del. mest: 2; PEČEUN PAVEL, BEDRIH 42, ŽIRI-PRODAJALEC
dol. č. 1 leto, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. delo 1 mes., kat. B, rok prijave: 17.12.04; BERTONCEU VERONIKA S.R, ALPSKA 37B, LESCE
VOZNIK PRODAJALEC; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, rok prijave: 22.12,04; OGREX, D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE V TRGOVINI S SADJEM IN ZELENJAVO; dol. č. 1 leto, slov. j. - tekoče; rok prijave: 17.12.04; PORIČ FERIDS.R, PE JESENICE, C. MARŠALA TITA 22A, JESENICE KUHAR
dol. č. 5 mes., posk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti, angl. j. - zadovoljivo, slov. j. - zelo dobro, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave; 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM
dol. č. 6 mes., posk. delo 2 mes., del. izk. 1 leto, kat. B; rok prijave: 17.12.04; ALPINUM ZLATOROG,
D.O.O., U., HOTEL ZUTOROG, UKANC 64, BOH. JEZERO
nedol. č., del. izk. 1 leto, kat. B, rok prijave: 17.12.04; št. del. mest; 2; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI U., ŠPORTNI CENTER PLANICA. RATEČE 167, RATEČE - PLANICA nedol. č., posk. delo 3 mes., slov. j. - tekoče; rok prijave: 14.12.04; GLUŠČIČ MIHA S.R, ALPSKA C. 58, LESCE
DEL MESTA PO CEU GORENJSKI; dol. č. 3 mes.; rok prijave: 17.12.04; št. del. mest: 10; I.S.S., INDUSTRIJSKE SERVISNE STORITVE, D.O.O., KOROŠKA C. 53C, KRANJ
alter, izobr.: TEHNIK KUHARSTVA; nedol. č., posk.
delo 1 leto. del. izk. 5 let, rok prijave: 14.12.04;
ROK, D.O.O., MUNSKA 1, BLED
dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, rok
prijave: 17.12.04; STIP, D.O.O., STARA FUŽINA 12,
BOH. JEZERO
NATAKAR
dol. č. 6 mes., posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. in nem. j. - zelo dobro; rok prijave: 17.12.04; ALPINUM ZLATOROG, D.O.O., HOTEL ZLATOROG, UKANC 64, BOH. JEZERO DEL. MESTA PO CEU GORENJSKI; dol. č. 3 mes, rok prijave: 17.12.04; št. del. mest: 10; I.S.S., INDUSTRIJSKE SERVISNE STORITVE, D.O.O., KOROŠKA C. 53C, KRANJ
dol. č. 6 mes., možnost podaljšanja del. razmerja; rok prijave: 08.01.2005; JEROVŠEK MARJETA S.R. LAH0VČE9, CERKUE ARANŽER; after, izobr.: MIZAR; dol. č. 3 mes., del. izk. 6 mes., kat. B. delo na terenu; rok prijave: 17.12.04; MERKUR, D.D., MALOPRODAJA, C. NA OKROGLO 7, NAKLO
KMETIJSKI TEHNIK ZA VRTNARSTVO, UČI-TEU/ICA STROK. TEORETIČNIH PREDMETOV tN PRAKTIČNEGA POUKA; alter, izobr.: KMETIJSKI TEHNIK; dol. č. 9 mes., rok prijave: 21.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNI-ŠKA C. 3, KRANJ LESARSKI TEHNIK
SKUPINOVODJA; dol. č. 1 leto, del. izk. 1 leto, rok prijave: 29.12.04; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA
NABAVNI REFERENT; dol. č. 6 mes., del. Izk. 1 leto, angl. j. - tekoče, nem. j. - dobro, rok prijave: 05.01.2005; LEGOLES, D.D., KIDRIČEVA56, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK
UPRAVNIK; alter, izobr.: ELEKTROTEHNIK; nedol. č., del. izk. 1 leto, kat. B, izk. na področju vzdrževanja objektov in naprav; rok prijave: 17.12.04; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI U., ŠPORTNI CENTER PLANICA, RATEČE 167, RATEČE-PLANICA
TERENSKI ZASTOPNIK; alter, izobr.: ORODJAR; nedol. č., delovno mesto je prosto: od 15.01.2005; posk. delo 6 mes., kat. B, poznavanje orodij z zamenljivimi ploščicami (rezkarjev, svedrov, stružnih nožev); rok prijave: 12.01.2005; NUBIÜS, D.O.O., TRATA 38, ŠK. LOKA
ELEKTROTEHNIK, SERVISER; alter, izobr: STROJNI TEHNIK; dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti, 6 mes., kat. B, angl. j. in nem. j. - tekoče, poznavanje sodobnih elektronskih naprav; rok prijave: 21.12.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, KONF. TEHNOLOG; dol. č. 6 mes, delovno mesto je pros-
to: od 01.01.2005; del. izk. 6 mes., angl. j. - dobro, nem. j. - osn., rok prijave: 21.12.04; KROJ, D..D., HAFNERJEVO NAS. 125, ŠK. LOKA KOMERCIALNI TEHNIK, PROD. REFERENT, PRODAJA KNJIG PO TELEFONU, KRANJ; alter, izobr.: PRODAJALEC; dol. č. 3 mes., posk. delo 1 mes, del. izk. 6 mes., slov. j. - dobro, lahko druga poklicna ali srednja izobr., možnost zap. za nedol. čas; rok prijave: 01.01.2005; št. del. mest: 5; PREŠERNOVA DRUŽBA, D.D., OPEKARSKA 4/A, UUBUANA EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA; alter, izobr.: TRG. POSLOVODJA; dol. č. 6 mes., kat. B, lasten prevoz; rok prijave: 28.12.04; št. del. mest: 5; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA SKLEPANJE ŽIV-UENSKIH ZAVAROVANJ (GORENJSKA); alter, izobr.: GIMNAZIJSKI MATURANT; dol. č. 3 mes.; de-, ovno mesto je prosto: od 01.02.2005; del. izk. 1 eto, kat. B, lasten prevoz, nekaznovanost, lahko druga smer V. st. izobr., prošnje poslati na: SLOVE-NICA, D.D., CELOVŠKA 206, 1000 UUBUANA; rok prijave: 21.12.04; SLOVENICA. D.D., PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 2, KRANJ UBORATORIJSKI TEHNIK; alter, izobr.: ZDRAVSTVENI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 4 mes., del. izk. 2 leti, strok, izpit; rok prijave: 14.12.04; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLINIČNI ODD.ZA PUUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO, GOLNIK 36. GOLNIK GIMNAZIJSKI MATURANT, ZASTOPNIK NA TERENU, TRŽENJE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ, GORENJSKA; dol. č. 6 mes.; posk. delo 3 mes., kat. B, angl. j. - dobro, lahko katerakoli srednja šola, možnost zap. za nedol. čas; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 15; GENERALI ZAVAROVALNICA, D.D. U., KRŽIČEVA UL 3, UUBUANA INŽ. KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ., STROK. SODELAVEC ZA PODR. EKOLOŠKEGA POUEDELSTVA IN ŽIVINOREJE; alter, izobr.: UNIV. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA; dol. č. 9 mes.; rok prijave: 21.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKAC. 3. KRANJ UNIV. DIPL. EKONOMIST KOMERCIALIST. PRODAJA PROMOCIJSKIH DARIL; alter, izobr.: ORGANIZATOR DELA; nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. -te-koče, rok prijave: 29.12'04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
KOMERCIALIST KOORDINATOR NABAVE; alter, izobr.: ORGANIZATOR DELA; nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. - tekoče, rok prijave; 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
KOMERCIALIST, NABAVNI REFERENT; alter, izobr.: ORGANIZATOR DELA; nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. - tekoče, rok prijave: 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
DIPL EKONOMIST (VS), PRODAJNI REFERENT ZA IZVOZ; alter, izobr: DIPL. ORGANIZATOR - ME-NEDŽER (VS); nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 3 leta, angl. j. in nem. j. - zelo dobro; rok prijave: 12.01.2005; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL INFORMATIK, SKRBNIK APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME; dol. č. 1 leto, del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. in nem. j. - tekoče, možnost
zaposlitve za nedol. čas; rok prijave: 17.12.04; ISKRA MEHANIZMI. D.D.. UPNICA 8, KROPA PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO, UČITEU/ICA ANGLEŠČINE; dol. č. 8 mes., delovno mesto je prosto: od 03.01.2005; rok prijave: 17.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNI-ŠKAC. 3, KRANJ
PROF. ZA DRUŽBOSLOVNE PREDMETE, UČITEU/ICA DRUŽBOSLOVJA; alter. Izobr.: PROF. ZGODOVINE; dol. č. 9 mes., delovno mesto je prosto: od 03.01.2005; rok prijave: 17.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNI-ŠKAC. 3, KRANJ
PROF. SLOVENŠČINE; dol. č. 8 mes., rok prijave: 17.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ. SMLEDNIŠKAC. 3, KRANJ PROF. BIOLOGIJE, UČITEU NARAVOSLOVJA; nedol. č.; del. izk. 1 leto, kat. B, angl, j. - dobro, poznavanje osnov smučarskih tekov; rok prijave: 17.12.04; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI U., ŠPORTNI CENTER PLANICA, RATEČE 167, RATEČE - PLANICA PROF. ZGODOVINE, UČITEU/ICA DRUŽBOSLOVJA; alter, izobr.: PROF. GEOGRAFIJE; nedol. č., del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. - dobro, poznavanje osnov alpskega smučanja in smučarskih tekov; rok prijave: 17.12.04; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI U., ŠPORTNI CENTER PLANICA, RATEČE 167. RATEČE - PLANICA PROF. ŠPORTNE VZGOJE; nedol. č., del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. - dobro, naziv učitelj alpskega smučanja in učitelj smučarskih tekov; rok prijave: 17.12.04; št. del. mest: 2; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI U., ŠPORTNI CENTER PLANICA, RATEČE 167, RATEČE - PLANICA UNIV. DIPL PEDAGOG
SVETOVALNI DELAVEC/KA; alter, izobr.: UNIV. DIPL. PSIHOLOG; dol. č. 7 mes., rok prijave: 17.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKAC. 3, KRANJ VODJA MLADINSKIH PROGRAMOV; alter, izobr.: UNIV DIPL. SOCIOLOG; dol. č. 1 leto, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. delo 1 leto, del. izk. 3 leta, kat. B, 3 leta na vodstvenih delih, lahko katerakoli VII. stopnja družboslovne ali naravoslovne usmer., KANDIDAT NAJ NAPIŠE NA KRATKO PROGRAM DELA -VIZUO MLAD. CENTRA; rok prijave: 14.12.04; ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE, LEDARSKA 4, JESENICE DR. MEDICINE
ZDRAVNIK SPL/DRUŽINSKE MEDICINE; nedol. č., kat. B. licenca zdr. zbornice, strok, izpit; rok prijave: 18.12.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ
ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU VSPL AMBULANTI V ZD RADOVUlCA; alter, izobr.: DR. MED. SPECIAUST SPL MEDICINE; dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče, rok prijave: 22,12.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DR. MED. SPECIALIST ANESTEZIOLOGIJE Z RE-ANIMATOLOGIJO, ZDRAVNIK SPEC. ANESTEZIOLOG; nedol. č.. posk. delo 4 mes., del. izk. 1 leto, rok prijave: 17.12.04; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE, TITOVA 112. JESENICE
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje. Območna služba Kranj, Bleiweisova c. 12, Kranj,
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glinška 12, Ljubljana

/X :>

Torek, 14. decembra 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GU\S •IS. STRAN
V
Veterinarski inšpektorji Evropske unije so ugotovili nepravilnosti, zaradi katerih v Bohinjski Bistrici predvidoma do sredine prihodnjega tedna ne smejo klati živine. Pred tem dobili dovoljenje območnega veterinarskega
urada za povečanje zakola.
Klavnica v Bohinjski Bistrici, ki jo je od KOZ Srednja vas najelo in obnovilo novoustanovljeno podjetje Mesnine Bohinja, začasno spet ne sme obratovati. Ugotovljene pomanjkljivosti bruseljske inšpekcije naj bi bile odpravljene do sredine prihodnjega tedna.
Bohinjska Bistrica - Rezultati obiska evropskih veterinarskih inšpektorjev, ki so v družbi kolegov z Veterinarske uprave republike Slovenije (VURS) minuli teden pregledovali obrate za klanje živine in predelavo mesa, je začasno zaprtje klavnice v Bohinjski Bistrici. Inšpek-
torji so namreč med pregledom ugotovili nekaj manjših pomanjkljivosti in družbi Mesnine Bohinja tudi svetovali glede njihove odprave. Klavnico, ki jo je spomladi od Kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas prevzelo novoustanovljeno podjetje Mesnine Bohinja, je bila po ob-
novi odprta v sredini maja, v njej pa so klali živino rejcev s celotnega bohinjskega območja in tudi z drugih koncev Gorenjske. V prenovo klavnice, ki je trajala dva meseca, je podjetje s 16 ustanovitelji vložilo okoli 15 milijonov tolarjev. Klavnica naj bi bila urejena skladno s slovenskimi in evropskimi veterinarskimi predpisi, kot seje izkazalo ob zadnjem pregledu, pa vse le ni bilo v redu. Po besedah Janeza Korošca, direktorja Mesnin Bohinja, so se bruseljski inšpektorji obregnili predvsem v kon-denz, ki se nabira na stropu klavnega prostora. Mogoče je, da kakšna kapljica vode pade na sveže zaklano meso, to pa je za stroge evropske normative že preveč. Po prvotnem dovoljenju, ki so ga v bohinjski klavnici dobili ob spomladanskem zagonu klavnice, so smeli zaklati 1000 glav živine letno, 22. oktobra pa so od kranjskega območnega urada VURS dobili dovoljenje za povečanje letnega zakola na 1500 glav, kar naj bi po Koroš-čevem mnenju dokazovalo, daje
klavnica urejena po veljavnih predpisih.
Evropski inšpektorji so bili očitno bolj natančni, kot poudarja Korošec, pa imajo za zdaj v rokah samo zapisnik inšpekcijskega ogleda, ki je bil s strani evropskih inšpektorjev opravljen prejšnji teden, ne pa tudi odločbe o zaprtju. Kljub temu pa so v klavnici začasno prfenehali klati, hkrati pa so se takoj lotili odprave pomanjkljivosti. Tako bodo v klavnem prostoru uredili ustrezno prezračevanje in obložili strop z izolacijo in vodoodporni-mi ploščami. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi klavnico ponovno odprli sredi prihodnjega tedna, direktor Korošec pa naj bi se sestal z direktorico VURS-a Vido Čadonič - Špelič, da bi tudi formalno uredili dovoljenje za ponovno obratovanje. O začasnem zaprtju so že obvestili rejce, ki so doslej vozili živino na zakol v Bohinjsko Bistrico, trenutno jih bo moralo počakati ali preusmeriti živino v škofjeloško ali jeseniško klavnico okoli 200.
Matjaž Gregorič
Skrb za črno-belo pasmo govedi
Na 13. občnem zboru članov Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so največ pozornosti namenili
predstavitvi rejskega programa in problematiki bolezni IBR/IPV.
Groblje - Rejski program za črno-belo pasmo so v društvu skupaj s strokovnjaki z biotehniške in veterinarske fakultete začeli pripravljati že lansko leto, njegove cilje in bistvo 16 nalog, ki jih program zajema, pa je rejcem na zadnji seji predstavil predsednik društva Marko Dolinar. Poudaril je, da je program namenjen govedorej-cem za boljšo dohodkovno strukturo na kmetijah, z njim pa želijo v skupnem načrtnem delu izboljšati kakovost črno-bele pasme ter gospodarnost reje. Eden glavnih rejskih ciljev tega programa je prav razvoj specializirane mlečne pasme v okvirih, ki bodo rejcem omogočali tudi gospodarno pridobivarije mleka. Program je namenjen izboljšanju kakovosti storitev kot so rodovništvo, reprodukcija, selekcija, kontrola, nove razvojne naloge idr. Z vidika intenzivnosti rejski program ne postavlja nobenih omejitev, razen osnovnih ekoloških in etoloških zahtev, kijih morajo rejci v vsa-
Marko Dolinar
kern primeru upoštevati. Prav tako ni posebej opredeljen način reje in to, kje bi te reje lahko bile. So pa v programu določeni pogoji za sodelovanje in kriteriji za odbiranje bikovskih mater, po katerih ima pravico za sodelovanje v programu vsak rejec, katerega govedo izpolnju-
je pogoje za vnos v rodovniško knjigo. Del programa, ki je vezan na izbor t.i. elitnih očetov in elitnih mater oz. bikovskih mater, je rejcem predstavila dr. Marija Klopčič. Poudarila je najpomembnejše lastnosti, ki jih upoštevajo pri izboru elitnih živali, ter tudi napake, na katere so pozorni. V društvu so poudarili, da gre za pomemben program, ki predstavlja prvo demokratizacijo kmetijstva na tem področju po letu 1950, saj bodo o nalogah programa, izvedbi in financah rejci odločali sami preko pasemske organizacije.
Veliko govora pa je bilo tudi o problematiki bolezni IBR/IPV, čeprav do predvidene predstavitve sanacije te bolezni s strani direktorice VURS-a dr. Vide
v	v
Cadonič-Spelič na srečanju ni prišlo, saj je bila njena udeležba in gostov z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi zadržanosti odpovedana. Predlog programa sanacije za leto 2005, ki je bil obravnavan
na delovni skupini odbora za kmetijstvo DZ, je tako predstavil Marko Dolinar, stališča stroke z nedavne konference na to temo pa je rejcem predstavil Ožbolt Podpečan. Država po njegovih besedah denarja za sanacijo IBR/IPV zaenkrat še ne predvideva, rejci pa so ob tem izrazili skrb, saj še vedno ne vedo, v kolikšnem obsegu je ta bolezen sploh prisotna in kakšno škodo povzroča. Razočarani so tudi nad delovanjem Kmetij-sko-gozdarske zbornice, ki naj kmetov pri prizadevanjih za preprečevanje bolezni ne bi dovolj podpirala. Država bi morala po njihovem prepričanju najprej poskrbeti za pridobitev statusa negativne reje, nato pa z načrti poskrbeti za sanacijo te bolezni. Govedorejci od nove vlade pričakujejo več pomoči, za dokončno rešitev pa vse strani čaka še veliko dela in predvsem več sodelovanja.
Jasna Paladin, foto: Gorazd Kavčič
Več mleka za mlekarne
KGZS proizvajalcem mleka svetuje, da izvedejo pretvorbo mlečne kvote za neposredno prodajo
v kvoto za oddajo mlekarnam.
Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije proizvajalce mleka opozarja, da je časa za pretvorbo individualne kvote iz neposredne prodaje v kvoto za oddajo mlekarnam samo še" nekaj dni oziroma do 24. decembra. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je namreč 1. decembra 2004 izdala 10.762 dopolnilnih odločb in dodatno razdelila 46.194 ton kvote za neposredno proda-
jo mleka. Kvota, ki je razdeljena, nadomešča kvoto za oddajo mlekarnam v višini 9,8 odstotka, ki je bila proizvajalcem mleka zmanjšana z odločbo 31. avgusta 2004. Tokratna pretvorba je pomembna zlasti z vidika višine razdelitve kvot v naslednjem kvotnem letu. To pomeni, da bodo pretvoijene kvote iz neposredne prodaje v oddajo mlekarnam v letošnjem letu, vplivale na zmanjšanje kvote za odda-
jo ob dodelitvi za prihodnje leto. Z dopolnilno odločbo so kmetje od Agencije RS za kmetijske trge prejeli tudi obrazec za pretvorbo individualne kvote. Proizvajalci morajo obrazce ustrezno izpolniti in jih najpozneje do 24. decembra poslati na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Obrazce lahko pridobijo tudi pri kmetijskih svetovalcih Kmetijske svetovalne službe KGZS, odku-
povalcih mteka (kmetijske zadruge) ali na spletnih straneh Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Dopolnilnih odločb te dni še ne bodo prejeli tisti proizvajalci, ki so se na odločbo o dodelitvi mlečnih kvot pritožili in so v pritožnem postopku. Odločbe o dodatni individualni kvoti bodo ti proizvajalci prejeli po zaključenem pritožnem postopku.
Matjaž Gregorič
Gozd uspeva, če je dobro
negovan
Za najbolj skrbnega lastnika gozda na kranjski območni enoti zavoda za gozdove je bil izbran Franc Ribnikar iz
Srednje vasi pri Goricah.
Franc Ribnikar je svoje izkušnje z negovanjem gozda prenesel na svojega sina Marjana.
Krai\j - Letošnji izbor najbolj skrbnega lastnika gozda, ki ga opravljajo na območnih enotah Zavoda za gozdove (ZGS), je končan. V kranjski enoti je priznanje pripadlo Francu Ribni-karju iz Srednje vasi pri Gori-Čah, ki na svojem posestvu gozd neguje s pomočjo sina Marjana.
Na kmetiji pri Štruklovih gozd sicer ne predstavlja glavne dejavnosti, saj so usmerjeni v živinorejo in pridelavo mleka. V hlevu je 30 glav živine, tako da gozdarjenje predstavlja le dopolnilno dejavnost. Pred sedmimi leti je gozd prizadel žled in Franc je moral pospraviti okoli 300 kubičnih metrov mladega lesa, zaslužka je bilo komaj za stroške. V obrazložitvi ob podelitvi naslova najbolj skrbnega gozdarja so na območni enoti ZGS zapisali, daje

Franc Ribnikar zelo angažiral za sanacijo in obnovo gozda po žledolomu in pri tem aktivno sodeloval z revirnim gozdarjem. Poleg tega se je večkrat udeležil izobraževanja, za katerega sam pravi, da zelo koristi, saj se marsikaj nauči, letno pa opravi gojitvena dela na več kot 5 hektarjih oziroma na 18,5 odstotka svoje gozdne površine. f
Gozdu se pozna, če ga neguješ," pravi zdaj JS-letni Franc Ribnikar, ki je zaradi težav z zdravjem veČino dela v gozdu moral prepustiti sinu, nanj pa je uspešno prenesel tudi svoje znanje, "ob pravilno izvedenih gojitvenih delih je prirastka lahko tudi za desetkrat več kot sicer. K uspešnemu delu v gozdu pripomorejo tako izobraževalni tečaji kot lastne izkušnje.
Matjaž Gregorič

Subvencije ne gredo v dohodnino
Ljublana - Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji obravnavala in sprejela spremembo Zakona o dohodnini, s katero je med drugim uvedla oprostitev plačila dohodnine za državne pomoči v kmetijstvu. Oprostitev velja za izplačila na podlagi odločb, izdanih
v letu 2004 in izplačanih v letu 2005. S 1. L 2005 se bo začel uporabljati nov Zakon o dohodnini. Vlada je na pobudo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič sprejela predlog sprememb Zakona o dohodnini, v katerem je med drugim določena davčna oprostitev za izplačila v letu 2005, ki jih bodo upravičenci prejeli iz naslova ukrepov kmetijske politike in pomoči zaradi naravnih nesreč. Oprostitev velja za vse odločbe, ki bodo izdane do konca leta 2004 in izplačane v letu 2005. M. G.
oŠ»«»

ECO OIL=
W 0453177 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
O
m
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO.
(O
o
<r> a
o o
o o
UJ

.zooA
GLASOV IZLET Z AGENCIJO
Čas najlepših praznikov je pred vrati in vabimo vas, da skupaj doživimo "PREDBOŽIČNI SALZBURG". Mesto ob svoji bogati zgodovinski zakladnici krasi na tisoče drobnih lučk, v katerih se zrcalijo številni spomini ter doživetja in velja za najlepše okrašeno mesto v Avstriji Odhod je izpred poslovne stavbe Gorenjskega glasa. Z avtobusom se bomo iz Kranja odpeljali ob 6. uri zjutraj. Pot bomo nadaljevali po turski avtocesti do Salzburga, se okrepčali ob dobri kavici "Kaiser melange". V Salzburgu si bomo ogledali glavne znamenitosti Mozartovega in Renesančnega trga, stolnice, benediktinske opatije Sv. Petra, koncertno in rojstno hišo W. A. Mozarta. Popoldan bo čas za samostojne oglede in za uživanje v predbožičnem vzdušju. V popoldanskih urah se bomo vračali mimo Beljaka in Spittala ter se v poznih večernih urah vrnili nazaj v Slovenijo.
Cena: 6.000 SIT pri udeležbi najmanj 45 oseb
NAROČNIKI ČASOPISA GORENJSKI GLAS IMAJO io% POPUSTA!
Cena vključuje: avtobusni prevoz, stroške cestnin, parkirnin in predornin, vodenje, osnovno nezgodno zavarovanje, DDV in organizacija izleta.
PRIJAVE zbiramo v Gorenjskem glasu, d.o.o. Zoisova i, 4000 Kranj -tel: 04/201 4241 in v turistični agenciji Linda-Primskovo, Cesta Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj, tel. 2358 420 in 2323 507, do zasedbe mest. V turistični agenciji tudi plačate izlet.
C m
C«
fV
C
U
O C
-o -o
C
ft G
C 4/

GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
Obvladujem bolezen, sem zdrav
Slabša kakovost življenja pri več kot 95 odstotkih bolnikov z astmo. V svetu 300 milijonov astmatikov. Popoln nadzor
nad astmo omogoča kakovostno življenje.
Ljubljana - Bolniki z astmo mrzlih in meglenih jesensko-zimskih dni niso veseli, saj tako vreme še poslabša njihovo počutje. Več kot 95 odstotkov astmatikov zaradi simptomov bolezni živi slabšo kakovost živUei\ja. Imajo težave z dihanjem in občutek dušenja, težje premagujejo stopnice in oprav^ajo svoje delo, nekateri tudi slabše spyo.
Astma je zelo razširjena bolezen, saj je v svetu okrog 300 milijonov bolnikov, njihovo število narašča tudi pri nas, kjer jih je vsaj 80 tisoč. Za omenjene bolnike velja, da se (pre)hitro sprijaznijo s svojo boleznijo in spremenjenim načinom življenja, ki ga astma pogojuje. To je potrdila tudi raziskava GOAL (Gaining Optimal Asthma Control), V kateri je sodelovalo več kot 3000 bolnikov in jo je vodil prof. dr. Eric Bateman. Z raziskavo so opredelili dve stopnji nadzora astme - dobro nadzorovano ast-
mo in popoln nadzor astme ter analizirali različne pristope k zdravljenju. Dokazali so, da je mogoče doseči popoln nadzor nad astmo, kar naj bi bil cilj pri zdravljenju vsakega bolnika in ga lahko doseže vsaj tretjina bolnikov, več kot tri četrtine pa ga lahko dobro obvladuje s kombiniranim zdravljenjem, ki ga omogoča zdravilo seretide.
Skoraj sedemdeset odstotkov bolnikov, ki je med raziskavo doseglo popoln nadzor, je ostalo brez astmatičnih težav še eno leto po zaključku raziskave.
Astmatiki lahko z doslednim zdravljenjem uspešno obvladujejo bolezen. Pomembno je tudi redno preverjanje pljučne funkcije in jemanje zdravi
Popoln nadzor nad astmo so dosegli v 21. tednu, kar je prej, kot
Akcija za obsevalno napravo
Ljubljana - Ob svetovnem dnevu Človekovih pravic, 10. decembru, se je začela humanitarna akcija zbiranja denarja za nakup obsevalne naprave za zdravljenje obolelih z rakom, ki jo vodi sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Omenjena naprava stane 300 milijonov evrov, svoj prispevek lahko nakažete na transakcij-ski račun številka: 61000-0000115389, za sindikat ZSVS-humanitarni-onko, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, denar pa bodo po besedah direktorja Onkološkega inštituta dr. Zvonimirja Rudolfa porabili za nakup linearnega po-speševalnika. K sodelovanju so .
povabili vse slovenske sindikate, zavode, podjetja, družbe in posameznike, saj je naprava draga, na omenjenem inštitutu pa jo nujno potrebujejo za zdravljenje hudo bolnih bolnikov. Onkološki inštitut ima zastarelo opremo, dotrajane so tudi obsevalne naprave, ki jih je premalo in je čakalna doba za obsevanje zelo dolga. "V našem sindikatu želimo tokrat storiti korak več od običajnega iskanja boljšega materialnega in pravnega položaja zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zato svoje delovanje razšiijamo tudi na področje pomoči bolnim. Skupaj lahko obolelim za rakom ponudimo
žarek upanja na poti k ozdravitvi. Ča s je dragocen, saj je vsak zamujeni dan zdravljenja za posameznika lahko usoden. Bliža se čas praznikov in morda bo tudi denar, ki bi bil namenjen za voščilnice in darila, rešil marsikatero življenje in ohranil družinsko srečo. Upam, da nam bo uspelo zbrati celoten znesek, potreben za nakup obsevalne naprave, ki bo bolnikom z rakom omogočila kakovostno zdravljenje," je ob začetku akcije, ki se bo končala 10. decembra prihodnje leto, dejala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Nevenka Lekše.
Renata Škrjanc
pri zdravljenju s kortikosteroidi, ko jim je nadzor uspel šele v 45. tednu. Po besedah prof. dr. Stanislava Šuškoviča z bolnišnice na Golniku, je zelo pomembno redno jemanje zdravil in pregledi pri zdravniku, saj ni dobro, da bolniki zdravnika obiščejo le v primerih hudega poslabšanja bolezni. Približno polovica bolnikov, ki je sodelovala v raziskavi, je povedala, da imajo vsakodnevne simptome, ki slabšajo kakovost njihovega življenja in jih ovirajo pri športnih dejavnostih, hoji po stopnicah in sprehodih, zato približno tretjina bolnikov spremeni način svojega življenja. Moški zaradi astme umirajo pogosteje kot ženske. po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa so leta 2001 v svetu zabeležili več kot 17
milijonov novih primerov astme.
Renata Škrjanc
DRUŽINSKI NASVET
Njegovo ime je Izgovor
Damjana Šmid
"Smejati se - je tveganje, da bomo videti neumni. Jokati - je tveganje, da bomo videti sentimentalni. Pokazati svoje sanje - je tveganje, da jih bomo izgubili. Ljubiti - je tveganje, da nam ljubezen ne bo vrnjena. Živeti je t\>eganje - da bomo umrli. Človek, ki ne t\'ega, ne naredi niČ, nima nič in ni nič. " (NN)
Konec starega leta je za mnoge ljudi priložnost, da storimo nekakšen obračun z vsem, kar smo uspeli in česar nismo uspeli narediti. To je dobra navada in prav je, če nanjo navajamo tudi otroke in mladostnike. Vsak nov začetek obeta upanje, da bo nekaj boljše, drugače, da bodo cilji doseženi. V pogovorih o nedoseženih sanjah in delih pa vedno srečamo sopotnika, ki je tako zaslužen, da si skorajda zasluži, da njegovo ime zapišemo z veliko začetnico. Njegovo ime je Izgovor. Izgovor je bil, je in bo prisoten vedno in povsod v našem življenju. V slovarju slovenskega knjižnega jezika je izgovor med drugim zapisan tudi kol opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok. Torej, ko se bomo v prihodnje izgovarjali, uporabimo vsaj kanček več domišljije in si izmislimo vsaj dober vzrok. Pred leti sem začela pisati v zvezek vse moje izgovore, da bi končno ugotovila, kdo ali kaj je tisto, kar me ovira v življenju. Izgovorov je bilo več, kot pa strani v zvezku in vsakega sem si podrobno ogledala kot najhujšega sovražnika, če smo pošteni, potem so izgovori res naši najhujši sovražniki, proizvajamo pa jih sami, da zaščitimo svoj mali, veliki ego. Če boste vprašali sebe, svoje otroke ali kogarkoli, kakšno količino izgovorov tovorite s seboj, boste dobili le redko prave odgovore. Dejstvo je, da si tega nihče noče priznati in tako na žalost večino svoje energije uporabljamo zato, da ohranjamo obstoječe stanje in se bojimo premika v drugačno smer. Kai" spomnimo se, kako poteka učenje ali neka dejavnost, ki nam ne diši. Najprej postorim vse ostalo, kar imam rada. Potem postanem lačna. Mogoče me zmoti telefon. Potem se moram malo razmigati, saj potrebujem za učenje ogromno
kisika. In ko je moje telo polno kisika, zakaj ne bi poklicala še
«
prijateljice, da ji nekaj povem ... In potem sem žejna ... In tako naprej, vse do takrat, ko mi teče voda v grlo in ko sem že prisiljena nekaj storiti. Kljub temu imam vedno na voljo še poln zvezek izgovorov, ki jih lahko uporabim v sili ... Koliko energije je vržene proč, koliko prave, ustvarjalne narave vloži človek v iskanje izgovorov, namesto, da bi jo vložil v koristne zadeve, v svoje srčne sanje? Ni čudno, da pravijo, daje Bog najbolj žalosten takrat, ko vidi, kako ljudje ne uresničujemo darov, ki nam jih je poklonil. Zato, poiŠčimo namesto praznih obljub vse liste izgovore, ki nam stojijo na poti. Dajmo si obljubo, da bomo poslej živeli brez izgovorov ...
Mesečev nasmeh za socialno šibkejše
Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa pojutrišnjem prirejata dobrodelno dražbo
Mesečev nasmeh.
Radovljica - Lani so prvič priredili dobrodelno dražbo in z njo zbrali več kot 450 tisoč tolarjev. Del denarja so namenili skupnemu izletu dijakov in varovancev zavoda Matevža Langusa, okoli 320 tisočakov pa je šlo za dijake, ki zaradi svojega socialnega stanja težko plačujejo nekatere dejavnosti od ekskurzij in predavanj do tečajev in šole v naravi.
Letošnja dobrodelna dražba, v kateri s svojimi likovnimi deli spet sodelujejo dijaki in slikarji, bo v četrtek, 16. decembra, ob 18.30 v avli šole.
"Gre za zamisel dijakov, ki so jo predstavili profesorici psihologije Ireni Pungerčar, ki na šoli sicer vodi projekt Unesco, nato pa smo se v akcijo vključili tudi drugi v kolektivu," je povedala pomočnica ravnatelja Ksenija Lipovšček. "Dijaki so zbrali likovna dela, ki nastajajo pri predmetu likovna umetnost in poskrbeli za njihovo okviijanje, za dražbo pa so zbrali tudi slike uveljavljenih slikarjev. Tako so lani akciji odzvali člani likovne kolonije Vir Radovljica in jeseniškega likovnega društva Do-lik, akademska slikarja Boni Čeh in Ivan Bernik ter še nekateri. drugi. Na dražbi, ki so jo vodili dijaki sami, smo prodali skoraj vse slike. Del izkupička
je šel za skupni izlet naših dijakov z varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, kajti njihovo druženje je dragoceno za oboje, saj se s to izkušnjo oblikuje nov odnos z drugačnimi."
Letošnja dobrodelna dražba, v kateri s svojimi likovnimi deli spet sodelujejo dijaki in slikarji, bo v četrtek, 16. decembra, ob 18,30 v avli šole. Letos pričakujejo veliko udeležbo, saj so vabila poslali tudi vsem pomembnim ustanovam v Radovljici in na Bledu, razen tega pa bodo uro pred prireditvijo tudi govorilne ure, tako da na dražbi pričakujejo tudi starše dijakov, pa tudi druge občane Radovljice. Dijaki bodo skupaj z varovanci centra Matevža Langusa pripravili kulturni program, slikar Boni Ceh pa je ocenil likovna dela, ki jih je že moč videti na spletni strani (http://www.s-set-sr.kr.edus.si). Za dražbo je že vse pripravljeno, sedaj računajo le še na obiskovalce in kupce, od katerih je odvisen končni uspeh. Cilj akcije je tudi letos dvojen: skupni izlet za zbliževanje dijakov z varovanci centra Matevža Langusa in obogatitev sklada, iz katerega bodo socialno šibkejšim dijakom pomagali financirati obvezne izbirne vsebine. O delitvi tega denaija obstaja poseben pravilnik, dijaki pa lahko vložijo prošnjo za koriščenje teh sredstev z utemeljitvami svojega socialnega položaja.
Danica Zavrl Žlebir
Priznanje za delo z mladimi
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec novembra podelilo priznanja za delovne dosežke v socialnem varstvu. Med letošnjimi nagrajenci je bila tudi psihologinja Branka Stare Ravnik, ki dela na Centru za
socialno delo na Jesenicah.
Jesenice - V obrazložitev so zapisali, da poleg rednega dela na centru kot mentorica razvija različne preventivne programe, kot so prostovoljno delo z otroki in mladostniki, mladinske delavnice, preprečevanje socialne izključenosti in razvoja zasvojenosti pri otrocih iz družin, ki so obremenjene z odvisnostjo in revščino, skupinsko delo z otroki s suicidnimi težnjami, delavnice učenja socialnih veščin, delavnice za mlade in podobno. Med drugim zadnji dve leti skupaj s sodelavko vodi projekt Prostovoljno delo z otroki in mladostniki. Letos na novo so-
^ v
deluje se pn organiziranju Dnevnega centra za mlade na Jesenicah, ki bo osnovnošolcem nudil oskrbo ter psihosocialno in učno pomoč.
O občutkih, ki spremljajo prejem državnega priznanja, pravi: "Pomeni mi smerokaz, da sem doslej hodila po pravi poti in smer za naprej. Hkrati pomeni odgovornost in obvezo, da tudi naprej delam tako, kot sem doslej in še boljše. Nanaša se predvsem na tisto drugo delo, ki ni strogo moje redno delo. To so otrokom namenjeni programi, ki sem jih razvijala. Torej tistim, ki so na neki naČin ogroženi v svojem razvoju, pa tudi strokovnim delavcem prek predavanj, ko podajam znanja, ki sem jih v teh letih pridobila. Tega dela ni mogoče opravljati posamiipno, ampak je vedno delo strokovnih delavcev celega centra. Zato bi rada priznanje na nek način delila tudi z njimi." Mendi Kokot, feto: arhiv CSD Jesenice
Za Potočnikove 650 tisočakov
0
Radovljica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica sporoča, da je v okviru dobrodelne akcije za družino Potočnik s Pemikov, ki ji je v začetku decembra pogorela hiša, do sedaj zbranih 650 tisoč tolarjev. V imenu ogrožene družine se Rdeči križ zahvaljuje vsem darovalcem za denarno pomoč in sporoča, da ostaja račun 07000-0000487321 sklic 290-7 s pripisom za družino Potočnik še naprej odprt. D.Z.
Prispevajmo za Nadjin inštrument
Kranj - Za nov klarinet Nadje Draksler iz Kranja je na računu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj doslej zbranih 545.840 tolaijev. Od zadnje objave je za Nadjin inštrument prispevala Avtotehna Vis, in sicer 50.000 tolaijev: Vsem, ki so darovali, se lepo zahvaljujemo, za druge, ki še želijo prispevati, pa znova objavljamo Številko računa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih: 05100-
8010547578, sklic na številko 04, namen nakazila: za Nadjo. D.Ž.
-T--' V.-- • ^ ^	r' ^
. t
• ■■ . J ' V- ' , ,

. ' ' ' '/ ^ a'-
: rr^-.sr f, . ^ . ,
^ * ^ i *
't
Branka Stare Ravnik (desno) s sodelavkama Andrejo Willewaldt Misotič (levo) in Duši Žakelj,
Dobra polovica denarja že zbrana
v	»
Skofja Loka - V dobrodelni akciji za novi dom družine Habjan Košir z Godešiča, ki ima dve leti in pol staro, popolnoma slepo hčerko Majo, je do sedaj prispevalo 77 darovalcev. Od zadnje objave so svoje prispevke nakazali: Mira Čadež (10.000), Krajevni odbor RK Reteče (15.000), Vid Liebhart (1000), Krajevni odbor RK Trata (5000), Vinko Badnik (5000), Dora Pegam (10.000), podjetje Epakta (100.000) in Rdeči križ Slovenije (500.000). Za nov dom je tako sedaj zbranega že 2.132.722 tolarjev, polovico potrebnega denarja. Iz zbranega je Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka že plačalo prvi račun zidarju v višini 720.000 tolarjev, 228.386 tolarjev je plačalo za beton, 325.380 tolarjev za stresno opeko pa je zagotovil Lions klub Kranj. Pri nakupu opeke je prodajalec (Cementni izdelki Jezeršek s Hotavelj) omogočil popust v višini 47.850 tolarjev. Zidarska dela gredo sedaj že h koncu, prihodnji teden bomo gradili ostrešje, pred prazniki pa bo Maj in novi dom dobil tudi streho. Vsem darovalcem hvala, nakazila za družino Habjan Košir pa še naprej sprejema RK Škofja Loka na račun: 07000-0000187397, sklic na številko 300 (za Majin dom).	D.Z.


gorenjski glas • 17. stran
AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregorjc@g-glas.sj
Torek, 14. decembra 2004
Test: Nissan X-Trail 2.2 dCi Elegance
brezpotje
teater
Kleni terenci, pripravljeni za premagovanje zahtevnih brezpotij, so japonski Nissan zaznamovali precej bolj kot avtomobili, ki navzven sicer kažejo
Prenova za ohranitev mladosti. Avtomobilske tovarne se za prenovo modelov običajno ne odločajo pred sredino predvidenega življenjskega ciklusa, a včasih se zgodijo tudi izjeme. Čeprav je bil Nissanov najmanjši in najbolj Šminkerski terenec star šele dobri dve leti, je že padla odločitev za prvo osvežitev z drobnimi, a kar Številnimi spre-tnembami. Doslej je bil v evropskem merilu x-trail drugi najuspešnejši predstavnik svojega razreda, poleg tega pa je pridobil tudi nekaj nagrad, zato naglica nekoliko preseneča. Zelo revolucionarnih sprememb ni, ni pa jih tudi tako malo, da jih ne bi bilo mogoče dokaj hitro opaziti. Zunanjost se ni veliko spremenila, nekoliko drugačni so le prednji in zadnji odbijač, prednja maska in 16 palČna platišča. Če je avto-
našminkano terensko podobo, a so bolj uporabni na asfaltu kot izven urejenih cest.
veliko in uporabno električno pomično strešno okno, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi svetlobe, ki povečuje občutek prostornosti. Položaj za volanom je sicer ugoden in si ga brez večjih težav lahko prilagodijo tudi višje rasli vozniki.
Partnerska globalizacija. Ena
pomembnejših novosti je pod motornim pokrovom, kjer je ena od možnosti tudi 2,2-litrski dCi turbodizelski motor. Do potankosti enak pogonski stroj se najde tudi v nekaterih modelih Re-naulta, ki ima z Nissanom sklenjeno strateško povezavo in svo-
OCENA
(★ slabo - ★★★★★ odlično)
Zunanjost: Notranjost: Udobje ★★★/★ Motor: ★★★★ Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena:
mobil okrašen s paketom opreme, imenovanim elegance, so v strešne nosilce vgrajeni dodatni žarometi, namenjeni vožnji po brezpotjih, ki svetijo takrat, ko so prižgane bleščeče luči, kar je še eden od dodatkov, ki skušajo ponazarjati x-trailovo terensko naravnanost. Po drugi strani je ne primer rezervno kolo pri terenskih čistokrvnežih običajno pripeto na prtljažna vrata, pri x-trailu stlačeno v prtljažno dno, kjer odžira dragocene litre za prtljago. Ampak drugače niti ne more biti, kajti prtljažna vrata niso krilna, ampak dvižna, kar bolj spominja na kombije ali enoprostorske avtomobile.
AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj
Britof 162, 4000 Kranj
Tel.; (0)4 204 22 77 Fax: (0)4 281 77 10 E-mail: avto.mocnik@siol.net
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Golf je zrasel in odrasel
Novi Volkswagnov golf plus se spogleduje z
enopröstorsko zasnovo.
Obljube delajo dolg in če je le mogoče, jih izpolnjujejo tudi avtomobilski proizvajalci. Nemški Volkswagen je tokrat za nameček na italijanskih tleh, na avtomobilskem salonu v Bolog-ni prvič uradno prikazal novi golf plus, že pred časom najavljeno povišano karoserijsko različico svojega najbolj popularnega modela pete generacije.
Najpomembnejša notranja pridobitev je za 16 centimetrov vzdolžno pomična zadnja klop, s prilagodljivim sredinskim delom, ki se podre tako, daje v istem nivoju kot dno 395 litrov
velikega prtljažnika z možnostjo povečanja na 505 litrov s pomikom in na 1450 litrov s podiranjem klopi. Oblikovalci so na novo zasnovali tudi armaturno
Plus se udejanja v višji strešni liniji in povišanem položaju sedežev, večji prostornosti potniške kabine in v njeni prilagodljivosti. Povsem razumljivo je, da se oblikovno spogleduje z običajnim golfom, od katerega je za 9,5 centimetra višji,, prav tako pa je sumljivo podoben Se-atovi altei. Vrata, pokrova motorja in prtljažnika, odbijača, blatnike, streho, žarometa in zadnje luči so oblikovalci za golf plus zasnovali povsem na novo.
ploščo. Golf plus bo v začetku na voljo z 1,4-litrskim (55 kW/75 KM) ali 1,6-litrski FSl-bencinskim motorjem (85 kW/115 KM) ter z dvema turbo-dizloma z 1,9 litra (77 kW/105 KM) oziroma z 2,0 litra gibne prostornine (103 kW/140 KM), kasneje bo na voljo še več pogonskih strojev. Po napovedih uvoznika Porsche Slovenija bomo novinca pri nas pričakali aprila prihodnje leto.
Matjaž Gregorič
MONTAŽA, POPRAVILO /iV PRODAJA
AVTOSTEKLA
ZA VSA OSERMA iN TOVORNA VOZILA, AVTOBUSE IN TRAKTORJE
Pogodbena dela z ¥seml zavarovalnicami.
ŽABUICA 24,4209 ŽABUICA, tel. / fax: 04123102 22, GSM: 0411756-188
d.<f.9.J
Notrai^jost za večerno obleko.
Če se ne bi bilo do x-trailovih sedežev terba malce povzpeti, bi bil avtomobil nadvse primeren za vožnjo v večerni toaleti, tako pa se lahko zgodi, da bi se daljše žensko krilo pri vstopanju in izstopanju umazalo. V potniški kabini x-trail kljub oglato oblikovani armaturni plošči ne daje vtisa, da gre za terenski avtomobil. Z usnjem na sedežih, s samodejno klimatizacijo in vso drugo potrebno opremo za varnosti in udobje je počutje precej limuzin-sko. Vrag si ga vedi, zakaj so se notranji arhitekti odločili, da morajo biti trije analogni merilniki postavljeni na sredino pod armaturno ploščo, saj podrobnejši pogled na kazalce vsaj za nekaj trenutkov odvrne voznikovo pozornost s ceste in vsekakor bi bilo bolje, če bi jih imel pred svojimi očmi. Pri najbolj prestižnem paketu opreme je nad glavami voznika in potnikov tudi
jemu japonskemu partnerju dobavlja večino turbodizelskih motorjev, a ta v x-trailu je Nissanov in tok sposojanja gre v drugi smeri. Kakorkoli že, motor s 136 konjskimi močmi in z občutno izboljšanim navorom je x-trailu kar dobro pisan na kožo, saj se izkaže tako pri vožnji po ravnem, kot navkreber, pri Čemer se izkaže tudi šeststopenjski ročni menjalnik. Seveda je treba vedeti, da je našminkani Nissanov terenec izven urejenih poti občutno bolj nebogljen kot njegova dva večja sorodnika terrano ali patrol. Dejstvo, da večina lastnikov podobnih avtomobilov, kot je x-trail, izjemno redko zavozi tja, kjer ni več asfalta ali vsaj približno urejenega makadama, je kajpak še vedno pomembno pri odločitvi za nakup. Nerodno je le to, da se je s ceno ta daljno vzhodni štirikolesnik približal avtomobilom višjega srednjega razreda.
Matjaž Gregorič
TEHNIČNI PODATKI
Mere:..................d. 4,455, š. 1,765, v. 1,750 m, medosje 2,390 m
Prostornina prtljažnika:...............................................350/1841 I
Teža (prazno v./ dovoljena):....................................1629/2050 kg
Vrsta motorja:.............................................štirivaljni, turbodizelski
Gibna prostornina:.......................................................2148 com
Največja moč pri v/min:.........................100 kW/136 KM pri 4000
Največji navor pri v/min:...........................................314 pri 2500
Najvišja hitrost:.................................................................180/h
Pospešek 0-100 km/h:......................................................11,5 s
Poraba goriva po EU norm.:.........................9,0/6,2/7,2 1/100 km
Maloprodajna cena:...............................................7.957.686 SIT
Uvoznik:......................................Renault-Nissan, d.o.o., Ljubljana
Zima ogroža vetrobranska stekla
Popravilo poškodbe je bistveno cenejše od menjave stekla.
NA KRATKO
Opel: namesto odpuščanja upokojitve
Nujno znižanje števila zaposlenih v Oplovih tovarnah v Nemčiji naj bi po dogovorih med sindikati in delodajalci potekalo na socialno sprejemljiv način. Pogajajo se tudi za ločene sporazume za zmanjšanje števila zaposlenih v General Motorsovih obrtih v Belgiji, Španiji, na Šv-edskem in v Veliki Britaniji. Zmanjšanje delovnih mest bo vključevalo tudi 15-odstotno zmanjšanje števila vodstvenih položajev po vsej Evropi. V celoti je predvideno znižanje števila General Motorsovih zaposlenih v Evropi za 12.000. Izvedba programa prestrukturiranja je predvidena v naslednjih dveh letih, pri čemer naj bi pretežni del predvidenih prihrankov dosegli že v letu 2005. Takšno prestrukturiranje Opla in Še nekaterih drugih znamk znotraj koncema GM je nujno, saj se položaj na avtomobilskem trgu ni izboljšal. V naslednjih petih letih bo GM v Evropi kljub finančni bolezni predstavil 45 novih modelov in inačic in s tem še okrepil paleto vozil pri znamkah Op-el/Vauxhall, Saab in Chevrolet.
Uspeh Renaulta Modusa
Renaultov malček modus je od začetka prodaje v zahodni Evropi letošnjega septembra že v prvih treh mesecih dosegel lep prodajni uspeh: več kot 65.000 naročil. Do konca oktobra 2004 je bilo v zahodni Evropi prodanih že 27.080 modusov, zgolj v oktobru pa je dosegel prodajno količino 11.283 in 3,7-odstotni delež v segmentu malih avtov. Renault je bil tako oktobra z dvema modeloma - clio in modus - in 11,9-odstotnim deležem v zahodni Evropi vodilna avtomobilska znamka v segmentu. Modus je danes naprodaj že v 15 evropskih državah.	M. G.
h ki \ \l i i	;
Na zalogi vedno več kot 100 vozil
Največ poškodb avtomobilskih vetrobranskih stekel nastane pri vožnji po cestah, ki so zaradi različnih razlogov, predvsem pa zaradi poledenelosti, posute s peskom. Kadar kamenčki z veliko hitrostjo in silo priletijo izpod koles spredaj vozečega vozila na vetrobransko steklo vozila za njim, pogosto pride do poškodbe. V primerih, ko je poškodba manjša od kovanca za pet tolarjev, je mogoče steklo popraviti. Ob nastanku je treba čimprej obiskati ustrezno servisno delavnico, saj se poškodba širi in za popravilo je lahko prepozno. Zimske temperature in drugi dejavni-
ki so kritičen razlog za povečanje poškodbe preko obsega, ki je še primeren za popravilo. Pri poškodbi stekla v vrhnji pasti nastane luknjica, v kateri zastajajo prah, umazanija in vlaga. Ob zelo nizkih temperaturah in zmrzali se njihova prostornina razširi, napetost se mora sprostiti in steklo zato poka naprej. Najbolj učinkovito je popravilo s tekočimi kristali. Za popravilo se najbolj pogosto odločajo lastniki vozil, ki stekel nimajo zavarovanih, saj je popravilo cenejše od menjave, vendar je vse več tudi tistih, ki se za popravilo odločajo kljub temu, da bi menjavo lahko krili iz zavarovalne police. Razlogov, ki govorijo v prid popravilu pred menjavo, je kar nekaj: originalno steklo, kot ga je vgradil proizvajalec vozila, ostane pritrjeno na najboljši možen način in s tem zagotavlja nespremenjeno stanje varnostne kletke, popravilo običajno traja okoli 20 minut, po strokovnem popravilu
poškodbe je steklu povrnjena popolna konstrukcijska trdnost in na njem ostane le manjša "kozmetična" sled. Seveda pa je popravilo tudi občutno cenejše od menjave. Matjaž Gregorič

X

Vsa vozila y imajo do ?4
ODPRTOi 7* - 1Ö'
mes. garancije
Tel.: (04J 201 52 40 SOBOTA: - 1 S"
(Miodinr,
^ Al^frogf RffPont 6.6, <Rinj, www<alpctOijr-remont.si liutn^su c. 22.4000 Krai^]
'o o'
flIßNIKn A
nVTOSCRVIS
montoio in prodojo owtostekel nadomestno vozilo
RIßNIKflR RVTOSeRVIS Matevž fllbnikor s.p. Jezersko cesto 86b
4000 Kronj
tel.: 04/ 28 08 500 foi: 04/ 20 42 568 mob.: 041/630300 Luujuj.ribnikor -Qvtoservis.si
WWW.Volkswagen. si
Caddy Life.
Serijsko:
•	ABS, ASR in MSR * 4 kolutne zovore • servo volon, nastavljiv po viSini in globini
•	15-palčno podvozje * nosilnost do 608 kg * in se vec kot ste pričakovali!
Porobo goriva: od 5,4 do 10,5 1/100 km. Errisife Co^: od 146 do 252 g/km. Porabo in	so odvisne od vrsfe motorjo in opreme vo2ila.
li prodajalec in serviser
Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj
Delovske cesta 4, 4000 KRANJ
tel.: 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222
www.avtohlsavrtac.si
Gospodarska vozilo	t
Sedaj do 600.000 SIT
zimskega popusta!
* Zato je skoraj razumljivo, da se Volkswagen Polo užaljen kuja v kotu, saj je prepričan, da je večvreden.
Večvredni
Pooblaičeni prodajalec in serviser
Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj
Delavsko cesta 4, 4000 KRANJ
tel.: 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222
wv/w.avtohisavrtac.si
i: 4A ' llrRf/too km,	• 27R g/km. Poniidt» n omejeno Jtrvjk)
Ma Coff. Pmm in Sbamn fM rjüa0. VtiUna popusia odvimi od pmsmemep^ model«.
Ä ^ V'
\
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
Tradicionalnega turnirja trojk v Tržiču se je udeležilo pet ekip. Med njimi tudi ekipa iz Naklega, ki je bila na koncu tretja. Najboljši so bili letos Zgubi dan, najslabši pa Tržič.
Kdo bo boljši?
Tržič - Turnir trojk v košarkt za moške je tokrat Športna zveza Tržič pod pokroviteljstvom Občine Tržič organizirala že petič. Sekretarka Športne zveze
Tržič Biserka Drinovec nam je
razložila, da gre za eno izmed tekmovanj, ki potekajo v času občinskega praznika in je že tradicionalno. Letos se je prijavilo
Intersport Ski Festival
t
Krai\jska Gora - V Kranjski Gori bo med 17. in 19. decembrom 2004 Intersport Ski Festival pomenil skok v novo smučarsko sezono in enkraten uvod v sezono zimskih radosti in aktivnosti na snegu. Na festivalu se bodo z najnovejšo ponudbo za užitke na snežnih strminah predstavili vodilni izdelovalci smuči, smučarskih desk, smučarskih čevljev, čelad, oblačil in drugih proizvodov. Obiskovalci bodo lahko testirali nove proizvode za sezono 2004/2005 in prisluhnili nasvetom strokovnjakov smučanja in deskanja na snegu.
A.B.
Badmintom - Z glavo na zabavo
v
Šenčur - V ponedeljek, 27. decembra, med deveto zjutraj in peto popoldne za rekreativce pripravljajo v športnem centru Protenex turnir v badmintonu. Nastopili boste lahko v treh kate-gor^ah: moški, ženske, mešano. Prijavnina znaša 1.500 tolarjev na posameznika in se poravna ob prijavi (vključena je malica). Prijave sprejema Rok Pogačnik na 040/577-164 v popoldanskem Času. Pri njem dobite tudi vse potrebne informacije. Rok prijav je do ponedeljka, 27. decembra, do 8.30, ko bo opravljen žreb. Sistem tekmovanja: skupini ženske, moški - na osnovi žreba se ustvarijo skupine s po štirimi igralci. Igra vsak z vsakim v skupini, na dva dobljena seta do sedem točk. Prva dva se uvrstita naprej v finale, kjer se igra na dva dobljena seta do 15 točk. V finalu se igra na izpadanje. Tretja kategorija, mešano pa ima naslednja pravila: v predtekmovanju na dva seta do sedem točk, v finalnih tekmah pa na dva dobljena seta do 15 točk.	A.B,.
Naročite se pred novim letom
Za tiste, ki se boste za narečno na časopis Gorenjski glas odločili v pred novoletnem času, smo v sodelovanju s podjetjem Spar Slovenija d.o.o. pripravili darilo, ki vam bo prišlo prav pri prazničnih nakupih:
Bon prejmete v primeru, če se odločite za vsaj enoletno naročilo n^ Gorenjski glas. Uporabite ga lahko v vseh trgovinah Spar in mega-marketih Interspar po Sloveniji. Boni veljajo eno leto od odtisnjenega datuma, se ne glasijo na ime in niso zamenljivi za gotovino. Pri nakupu pod vrednostjo darilnega bona se razlika v gotovini ne povrne.
o o
z vašo odločitvijo za naročilo pomagate tudi Klicnemu centru sle- ° pih in slabovidnih v Škofji Loki, ki sprejema vaše klice po telefonu:
04/517 00 00.
P.S.: Med dosedanjimi zvestimi naročniki bomo pred božičem izžrebali 10 prejemnikov Sparovih bonov.
miGLAS
s RAR
(D
O M
0
d «
•o
1 a>
w
C
E
o C3
pet ekip, ki so se pomerile po sistemu vsaka z vsako. Tako so nastopile ekipe Tržič, Zgubi dan, Lucky Loosens, Buldogi in Sith. Najboljša ekipa turnirja so bili Zgubi dan, za katero so igrali Gregor Gračnar, Anže La-useger. Žiga Planine in Jožko Mesič. Za drugo mesto sta se borili ekipi Lucky Loosers in Sith. Na koncu so bili boljši Lucky Loosersi v sestavi Andraža in Aljoše Krohneta ter Klemena Šveglja, ki so si tako priigrali drugo mesto. Na tretjem mestu pa so pristali Sithi (Rok Lipovec, Janez in Andrej Uranič). Buldogom je pripadlo četrto mesto, peti pa so bili Trži-čani. Biserka Drinovec je še poudarila, da je namen turnirja predvsem v rekreaciji in zabavi. Letos se jim je prvič pridružila tudi mladinska ekipa (Buldogi) - tekmovalci, ki obiskujejo 8. razred.
Občinstvo je veselo navijalo in tekmovalce nagradilo za atraktivno igranje z glasnim aplavzom. Tekmovanja se udeležijo večinoma ljubitelji košarke. Tur-
nir trojk pa sestavljajo še dodatki. Tekmovanja v zabijai\ju sta
se udeležila dva tekmovalca. Med njima je najbolj atraktivno v treh poizkusih zabijal Andraž Krohne, ki je preskočil Štiri fante in tako premagal svojega kolega Gregorja Gračnaija iz ekipe Zgubi dan. Za metanje trojk pa se je prijavilo 21 udeležencev. Od petih metov je kar Štirikrat zadel Janez UraniČ (ekipa Sith) in tako prepričljivo zmagal. Meta trojk sta se udeležili tudi dve dekleti in sicer Lili Matovič in Karmen Mlinar.
Andraž Krohne pravi, da za-enkiat Še ni najboljši zabijalec: "Mogoče bom po koncu letošnjega dne Slovenske košarke oziroma Allstar tekme, ki bo v Mariboru 29. decembra, kamor sem tudi povabljen. če sem iskren, ne vem, kako mije uspelo zmagati na vseh zabijanjih, ki sem se jih udeležil. Izgleda, da je ljudem všeč način mojih zabijanj. V Sloveniji namreč obstaja veliko dobrih zabijalcev. Letos sem jih srečal kar nekaj. Vendar menim, da mora vsak pokazati
tisto, v čemer je najboljši. Na turnirje se NE prijavljam z namenom, da bi zabijal, temveč se prijavimo z ekipo, kjer igramo tri na tri. Če pa je na turnirju tudi tekmovanje v zabijanju, se prijavim. Zakaj pa ne." Povedal je Še, daje s košarko prišel v stik že v tretjem razredu, da pa je nikoli ni treniral: "Vsega sem se naučil sam. Veliko bolj mi je všeč streeball, ki ga tudi največ igram. To pa zato, ker lahko pokažeš veliko več svojih kvalitet. Predvsem zato, ker imaš večkrat žogo v rokah." Dodal je še, da bi občine morale bolje poskrbeti za ureditev košarkarskih igrišč, ker jih je veliko brez košev ali pa celo brez tabel. Meni, daje veliko mladih, ki želijo igrati košarko, pa nimajo urejenih igrišč. Potem pa, namesto da bi se ukvarjali s športom, raje počnejo nespametne reči, kot recimo zastrupljanje z raznimi dro-gami.
Anže Lauseger pa je igral v najboljši ekipi in je povedal, da so zmago pričakovali, ker so bili močnejši - kljub poškodbi v eki-
pi: "V moji ekipi so bili prvotno prijavljeni poleg mene Še Grega Gračnar in Žiga Planinec. Smo stari prijatelji, ki že dolgo skupaj igramo po raznih turnirjih in v različnih ligah. Trenutno igramo skupaj v ekipi, ki nastopa v
______v
Tržiški trim ligi. Zal je v ekipi že v prvi tekmi prišlo do poškodbe Žiga Planinca, za katerega sva potem morala z Gregorjem poiskati zamenjavo kar med gledalci. Tako je z nama potem turnir odigral prijatelj Jože Mesič, s katerim poleti velikokrat igramo košarko. Trenutno nihče od nas ne trenira, čeprav sva pred časom z Gregom košarko igrala aktivno v 2. slovenski ligi. Moram vam priznati, da sem bil na letošnjem turnirju razočaran nad številom prijavljenih ekip. Ne poznam razloga za tako majhno Število nastopajočih, vendar vem, da bi se v Tržiču lahko prijavilo več ekip, saj imamo pri nas kar nekaj zelo dobrih igralcev košarke."
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
AKCIJA "EKIPE DOBRO JUTRO, SLOVENIJA": SLOVENSKO NAJ SMUČIŠČE
Najnižje ležeče smučišče Janina
Janina leži v neposredni bližini turističnih objektov in kompleksa hotelov v Rogaški Slatini, tako da imajo gostje do
njega morda dobrih pet minut vožnje, lahko pa se tja odpravijo tudi peš.
Tokrat seje ekipa podala v Ro-
4
gaško Slatino, kjer je slovensko najnižje ležeče smučišče Janina - na 250 metrih nadmorske višine.
Prostornost in širina smučišča morda malce spominjata na Ko-blo, pa vendar je po višini oziroma dolžini stvar potem bolj podobna gorenjskem smučišču Se-nožeta. Proga je hitra in strma. Tehnično je namreč zmožnost vlečnice na smučišču okoli 640 oseb na uro, višinska razlika na smučišču je 112 metrov, dolžina
pa 400 metrov. Smučišče pa se po besedah predsednika smučarskega kluba Rogaška Leopolda Förlingerja razteza na dveh hektarjih. Za zasneževanje smučišča imajo tri topove, kijih začnejo uporabljati ob dovolj nizkih temperaturah. Za dobro smuko pa je dovolj že 50-cen-
Smučišce Janina je še zeleno, čeprav so že začeli s pripravami na smučarsko sezono.
Predsednik smučarskega kluba Rogaška Leopold Förlinger.
ne ovira - je skoraj neopazna. Parkirišče pri smučišču sicer obstaja, vendar so stvari okoli
v
tega še v dogovarjanju. Zal imajo le eno vlečnico, kar velikokrat ob špicah povzroči gnečo.
O tem, da se sezona za smučišče še ni začela, smo nekaj malega spregovorili tudi z vodjem prodajnega področja pri termah Rogaška Romanom Šip-cem. Pravi, da je vesel, da imajo smučišče, kot je Janina, saj je dobrodošla dopolnitev zimskim gostom Rogaške Slatine.
Ogromno ljudi je presenečenih, da sploh imajo smučišče. Podobno presenečenje ob ogledu smučišča je izrazil tudi Sekretar združenja slovenskih žič-ničarjev Dušan BožiČnik. Smučišče samo namreč ni v njihovem združenju in gaje tokrat videl prvič. Pravi, da ima smučišče vse pogoje, da postane še boljše, saj sta širina in nagib pravi, pa tudi žičnica izpolnjuje osnovne pogoje za delovanje. . Opisal je Še projekt Slovenija smuča, kjer poskušajo v posa-
timetrska snežna odeja. Na Janini letno priredijo okoli dvajset tekmovanj, prireditev, prvenstev. Letos so ta predvidena predvsem za januar, februar in marec. Čeprav se aktivnosti v zvezi z ureditvijo smučišča in servisne dejavnosti na topovih ter žičnici začnejo že septembra. Razmišljajo o snežnem vrtcu, pohvalijo pa se lahko z nočno smuko. Lepo so uredili tudi garažo za teptalni stroj. Dejansko je narejena tako, da nikogar
Ocenite smučišča na straneh spletnega portala SiOL www.siol.net, Snežnega telefona www.snezni-telefon.si, multimedijskega portala Planet, spletnega iskalnika Mat'kurja www.matkurja.com, tednika Žurnal in turistično-informativne spletne strani www.aa-mm.si. Tudi bralci
Gorenjskega glasa lahko oddate svojo oceno preko naštetih spletnih
t
strani ali pa nam grajo, pohvalo posredujete v elektronski obliki na info@g-glas.si oziroma pošljete v pisni obliki na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Povsod pa pripišite: Za "Slovensko naj smučišče 2005". Vsak mesec bomo izbrali najboljši komentar in ga temu primerno nagradili. Vsak teden pa bodo izžrebanim poslušalcem, nagrajenim obiskovalcem turistične spletne strani, spletnega portala SiOL, Snežnega telefona, iskalnika Mat'kurja in multimedijskega portala Planet podelili darilne pakete. Nagrajeni bodo s smučarskimi vozovnicami in drugimi privlačnimi nagradami.
meznih krajih vzbuditi željo po druženju.
Roman Sipec je še dodal, daje pri njih za hotelske goste nova možnost izposoja desetih parov smuči različnih velikosti in dodatne opreme za otroke kot odrasle. Dodal je še, da so trenutno njihove kapacitete zasedene do 40-odstotno, vendar po 25. decembru pričakujejo več kot stoodstotno zasedenost. Med njihovimi tujimi gosti je največ Italijanov, tesno pa jim sledijo Rusi. Veliko imajo Še gostov iz Hrvaške in Izraela, ki jih največ pritegnejo različni zdraviliški programi, poudarek na pristnem domačem okolju in pa sloves njihovega Donata Mg. Glede na preteklo l?to so s številom gostov in nočitvami zadovoljni. V prihodnjem letu planirajo izgradnjo sodobnega wellness centra, ki bo precej povečal zmožnosti sedanjih storitev v ponudbi. Roman v zadnjem času ne smuča veliko. Najraje pa ima Roglo. Pa še to - zanimivo, poleti.	Alenka Brun
Torek, 14. decembra 2004
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Črtomir na Ajdovskem gradcu?
'T '



«	T,

1
V «.

« »; f 't *

r-
. f
»—
> t
Ajdovski gradeč je grič na levi strani ceste, ki v Bohinj vodi skozi Sotesko,
tik pred Bohinjsko Bistrico.

i'" '
• V, V w
Bohinj - Njegova nadmorska višina je 585 metrov (kar pomeni, da se nad Bohinjsko Bistrico dviga le približno 60 metrov), ime Ajdovski gradeč po vsej verjetnosti izvira iz nemškega poimenovanja za ajda (tj. pogana), ki se v sodobni nemščini glasi Heide, beseda gradeč pa pomeni utrjeno naselbino na vzpetini, zlasti v staroslovanskih časih.
France Prešeren v Uvodu
esnitve Krst pri Savici piše o rtomiru, hrabrem poveljniku slovenske poganske vojske. Leta se z devetkrat večjo krščansko vojsko bojuje na Ajdovskem gradcu. Ker oba voditelja računata na to, da bosta ponoči sovražnika najbolj presenetila, se
hkrati odločita napasti. V mesarskem klanju padejo vsi pogani, a ko Valjhun, vodja krščanske vojske, med padlimi išče Črtomirovo mlado lice, ga ne najde ...
Čeprav o "Prešernovem" boju na Ajdovskem gradcu ni arheoloških dokazov, naš veliki pesnik v svoji povesti v verzih poseže na zgodovinsko preverljivo ozadje. O tem se je poučil iz zgodovinopisnih del Janeza Vaj-karda Valvasorja in Antona Tomaža Linharta. Za dogajalni čas Prešeren izbere obdobje poki ist-janjevanja na Slovenskem (8. stoletje), koje Karantaniji zavladal krščanski knez Valjhun.
V zadnjih nekaj desetletjih, ko so arheološke najdbe (in starine v splošnem) postale bolj cenjene
Kamniška železnica skozi čas
Kamnik - V galeriji KUD Pika je do konca leta na ogled zanimiva razstava o kamniški železniški progi, ki sojo pripravili v sodelovanju z Društvom ljubiteljev železnic Železna cesta iz Ljubljane. Vlak je po kamniški progi prvič zapeljal že davnega leta 1891, na razstavi pa je moč videti fotografije iz leta 1933, ki jih je prispeval dr. Niko Sadnikar, in fotografije, posnete letos, ki nazorno prikazujejo stanje železniških postaj od Ježice pa vse do Grabna v Kamniku in spremembe v teh več kot 70 letih. Razstava o železnici pa ne bi bila prava, če je ne bi popestrila tudi maketa, ki med drugim ponazarja železniško postajo v Jaršah, na tirih pa lahko prepoznamo tudi parno lokomotivo, ki je vozila na tej progi, in kamničana, ki vozi Še danes.
J.R
in ko se je za zgodovino začel zanimati širši krog ljudi, je bilo na Ajdovskem gradcu kar precej izkopavanj. Nekaj izkopanin so najditelji odnesli iz Bohinja, nekatere celo v svoje zasebne zbirke, druge pa so skrbno shranjene in od časa do časa ugledajo svetlobo na razstavah. Na teh razstavah so na ogled predvsem razne fibule, noži, puščice, nakit iz jantarja, bronaste zapestnice.
eprav o pogansko-krščanske-mu boju med Črtomirovo in Valjhunovo vojsko ni arheoloških dokazov, ima Ajdovski gradeč burno preteklost, saj so na njem našli ostanke poznorim-skega utrjenega naselja (iz četrtega stoletja). Tisoč let pred tem (v prazgodovini) naj bi naselbina na griču varovala prehod Ba-čarsko sedlo, ki je povezovalo Bohinj s Primorsko. Na travniku pri Bitnjah (vas ob vznožju Ajdovskega gradca) so izkopali grobišče z nekaj več kot dvajsetimi grobovi. Domnevajo, da so tam pokopani prebivalci Ajdovskega gradca.
Da bo bogata zgodovina ostala znana zanamcem, bo poskrbljeno s projektom Arheološki park 'Ajdovski gradeč", v okviru katerega bo v bližini najdišč na Ajdovskem gradcu predstavljena zgodovina bohinjskega železarstva.	Katjuša Lapajne

i

RAFOLOŠKI KOnČEK
Na podlagi enega samega ro- VaS ZanilHa, kaj 56 Skriva ZB VaŠO piSaVO?
kopisa vam bo, spostovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore.
Spoznajte sebe in druge!


Šifra: JOŽICA
Včasih pišemo lepo, včasih grdo. Kaj to pomeni? Poudaija, kako pisava vpLiva na naše psihično počutje. Kot prvo ste notranje nemirna oseba, saj se kar vidi, da bi želeli več, kakor ste dosegli. Le zakaj ste tako zadržani in svet predvsem opazujete iz primerne razdalje.-Želeli bi, da bi dosegli več, kakor ste. Toda če pogledava, da se nikakor ne odlepite od spominov, potem je normalno, da ni pravih rezultatov. Pustite preteklost za seboj in usmerite pogled v prihodnost. Toda razumem vas, ker ste invalidsko upokojeni, da imate vsakodnevne težave, ki jih kar dobro rešujete. Vsekakor boste morali malo bolj zaupati vase, v svoje sposobnosti, ki ste sijih pridobili v življenju.
'bo xj-tL
fvM

OA.
/U. /oi
/C; v^O	(a AM.

ri
KUPON Graf otoški k
m

Ime in priimek
Ulica, hišna št., pošta in kraj
Št. naročnika
• _
Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,
v
4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. Ge bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora.
GLAS
I I I I I \ i I \ I I \ t I t i I I I I I \ I I I 1
t
• »
I I I I I I I I I I I
. J
Grafološko društvo - LAURA
Društvo za proučevanje pisave, Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com, e-mail: gd.laura@email.si
gsm: 041/947-113

, v



-C-


'Ki
y«
Ugodni potrošniški krediti.
v det onibru 04 in januarju 05 Vam Poštna banka Slovenije ponuja ugodne potrošniške kredite. Kre{]ili Imajo nizko obrestno mero, stroškov odobritve kredita pa ni treba plačati. ()j)ra/.re lahko dobite in oddate na vseh poštah v Sloveniji.
Dodatne iniormut ijc
01/2431972 02/2288372
03/4243981
04/2018552
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
m
o
23. december 2004 ob 20. uri
Dvorana Zlato polje - Kranj
Darilo naročnikom Gorenjskega glasa veliki praznični prednovoletni koncert
Gašperji, Slovenski oktet, otroški zborček OS Oiševek, izbor Naj poštarja, povezovalec Franc Pestotnik -Podokničar
g o
o o
Spoštovani naročniki, ob iztel<3jočem se letu Vam v Gorenjsl<em glasu v zahvalo za vašo zvestobo podarjamo vstopnice za praznični prednovoletni koncert. Med 12. in U. uro mamoodprti telefon 04/201 42 41. S klicem si lahko rezervirate svoje vabilo, ki velja za dve osebi in vam ga bomo poslali po pošti. Vabimo vas, da nas pokličete in se nam pridružite na prazničnem večeru, polnem presenečen.
Gorenjski Glas
v
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
ZANIMIVOSTI, HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst 15. 12 in 22. 12 Lenti 9. 12.; Madžarske toplice 16. 12. do 19. 12. Tel.: 04/53-15-249
JEREB, d.o.o., Lučine 30, Gorenja vas Škofja Loka, tel. 041/833 088, 04/51 57 110, e-pošta ]ereb@jereb.si
PREDBOŽIČNI SALZBURG: 18. 12. 2004 6.500 SIT SILVESTROVANJE V DUBROVNIKU: 29. 12. 2004-1. 1. 2005 6 3.000 SIT; SILVESTROVANJE NA ČEŠKEM: 29. 12. 2004 - 1. 1. 2005 57.00 SIT Cena vključuje: prevoz z avtobusom Mercedes, 3 x polp., sllvestrsko večerjo, glasbo in zabavo, vodenje in zavarovanje potnikov. VSI ODHODI SO ZAGOTOVUENI! VABUENI Z NAMI NA RAZPRODAJO V MÜNCHEN: 31. 1. - 1. 2. 2005 POKLIČITE NAS!
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6, 4000 Kranj Telefon blagajne 04/20 10 200 e-mail: presern-gled@s5.net
D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI, 18.12. ob 19.30, za IZVEN in KONTO; R. Becker: JAMSKI ČLOVEK, 19.12. ob 17.00, za IZVEN ; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA 31.12. ob 19.00, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200 www.presernovogledalisce.com
GLASOV KAŽIPOT
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate!
Prireditve
Ure pravljic
Radovljica - V četrtek se bo ura pravljic v radovljiški knjižnici začela ob 17. uri. Otroci, stari vsaj 3 leta, bodo lahko prisluhnili pravljici Zima, zima bela, ki jo bo pripravila Barbara Vrečko.
Koroška Bela - V Knjižnici na Koroški Beli se bo ura pravljic začela danes, v torek, ob 17. uri. Na sporedu je pravljica Frančkov bralni krožek.
Jesenice - Jutri, v sredo, se bo ob 17. uri začela ura pravljic v knjižnici na Hrušici. Naslov pravljice je Frančkove glasbene urice. Tržič - V četrtek se bo ob 17. uri na otroškem oddelku Knjižnice dr.
Toneta Pretnarja začela ura prav-11
JIC.
Kranj - Na pionirskem oddelku kranjske knjižnice se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela pravljična ura; pravljica pisateljice C. Neugebauer: Najlepše darilo. V četrtek se bodo prav tako ob 17. uri začele ustvarjalne delavnice: izdelava božičnih okraskov za novoletno jelko.
Bitnje - V četrtek, 16. decembra, ob 17. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje pravljična urica. K poslušanju pravljice Božične potičke za vse avtorice Francesce Bosca so vabljeni otroci od 4. leta starosti dalje. Pravljico bo pripovedovala Mateja Arhar.
Predavanje in prednovoletno srečanje
Tržič - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v Galeriji Ferda Mayerja -Paviljonu NOB začelo potopisno predavanje z diapozitivi Pregled plezalne sezone 2004 Alpinističnega odseka Tržič in družabno prednovoletno srečanje. Predavajo člani AO Tržič. Pripravljata PD Tržič in PD Kt4že.
Dodajmo življenje letom in ne leta življenju
Bled - Krajevne organizacije Rdečega križa Bled, Gorje in Zasip, Občina Bled, župan Jože Antonič vabijo v četrtek, 16. decembra, ob 16. uri v hotel Astoria na Bledu na tradicionalno decembrsko srečanje starejših občank in občanov.
Prednovoletno srečanje
Gorenja vas - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas vabi svoje člane na prednovoletno srečanje v nedeljo, 26. decembra, ob 13. uri v občinskem
domu v Gorenji vasi. Prijave zbirajo poverjeniki do 21. decembra.
Veselo na OŠ Matije Valjavca
Preddvor - Osnovna šola Matija Valjavca Preddvor vabi starše, prijatelje in vse krajane na prireditev ob prazničnem decembru, ki bo v četrtek, 16. decembra, ob 16.30 v glasbeni učilnici šole. Učenci so skupaj z učiteljicami pripravili prijeten večer glasbe, plesa in deklamacij. Po prireditvi bodo otroci na praznični tržnici prodajali svoje izdelke.
Slovesnost na Goreljku
Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica skupaj z odborom Prešernove brigade tudi letos pripravlja spominsko slovesnost v počastitev padlim borcem SNO-UB Franceta Prešerna. Prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 18. decembra, ob 12. uri pri spomeniku na Goreljku na Pokljuki.
Pokažimo, kaj znamo
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začel glasbeni večer z naslovom Pokažimo, kaj znanio - srečno 2005. Veliki in mali iz delavnice Musike vabijo na prvi glasbeni večer, kjer bodo pokazali, kaj znajo.
Pogovor o knjigah
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta vsak tretji četrtek potekajo srečanja in pogovori o zanimivih knjigah. Tokratni pogovor, kis e bo začel ob 10.30» se bo nanašal na knjigo Davida E. Duncana Koledar, ki govori o petih tisočletjih naporov, da bi uskladili uro in nebo.
Veseli december
Gorenja vas - V okviru prireditev Veseli december 2004 v Gorenj] vasi se bo jutri, v sredo, ob 17. uri v prostorih OŠ Ivana Tavčarja začelo predpraznično srečanje za starejše občane s pogostitvijo in kulturno skupino V-eter. Nočni pohod preko Sv. Urbana pa bo v petek, 17. decembra, z zbirališčem ob 18. uri na avtobusnem postajališču na Gorenji Dobravi. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu.
Muzejski večer
Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 16. decembra, ob 18. uri v Kosovi graščini z naslovom Pa se sliš. Muzejski večer je posvečen 40-letnici Radia.Triglav in sovpada z raz-
®
Rodio Tfigloy
Prvi 9IQ/ Oorenj/he^ Pnri qIq/^ OorenJ/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora. 101,1-Bohinj
stavo, ki je odprta od 9. decembra v Kosovi graščini. 40 let radia bo predstavila direktorica mag. Rina Klinar, zgodovino radijskih sprejemnikov pa kustosinja Gore-njesavskega muzeja Jesenice prof. Irena Lačen Benedičič.
izleti
Na Mrežce
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 18. decembra, na zimsko turo na Mrežce nad Blejsko kočo. Tura ni zahtevna, potrebna je zimska oprema. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 ali 040/260 930.
Obvestila
Silvestrovanje v kočah PD Kranj
Kranj - PD Kranj tudi letos pripravlja silvestrovanje v svojih postojankah. Za planince se bosta na Kališču potrudila Boris in Ida, ki bosta poskrbela za skok v novo leto v pravem planinskem vzdušju. Na Krvavcu pa bodo silvestro-vali ljubitelji urejenih smučišč. Prijazno osebje doma bo pripravilo silvestrovanje ob živi glasbi, z bogato silvestrsko večerjo ter krepi -np malico proti jutru. Seveda bodo bolj utrujeni lahko legli, po izdatnem zajtrku pa opravili prve zavoje v novem letu. V koči na Krvavcu je še nekaj prostih mest, zato pohitite z rezervacijo na številko 04/201 29 22.
Obratovanje Mihelčičevega doma
Mihelčičev Dom na Govejku bo z rednim obratovanjem začel 18. decembra 2004.
Tečaji
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vas v januarju vabi na tečaj izdelovanja testenin, peke kruha in potic, ter tečaje iz fitomedicine (osnovni in nadaljevalni) za prodajalce in izvajalce fitofarmacevt-skih sredstev. Tečaji imajo ome-jeno-število udeležencev, zato se prijavite čimprej po tel. 04/ 280-57-20 ali 041/499-934.
GOSnUvIA
GALERHA
Knjižnica v Naklem
Naklo - Osrednja knjižnica Kranj obvešča obiskovalce knjižnice v Naklem, da bo zaradi selitve knjižnica zaprta od 15.do31.decembra 2004. V tem času lahko obiskujejo oddelke v Kranju in iz-posojevatišča v drugih občinah, ki delujejo v okviru Osrednje knjižnice Kranj. Zahvaljujejo se za razumevanje in po novem letu vabijo v novo knjižnico v Naklem.
Predavanja
Popotovanje po Balkanu
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes ob 19.30 začelo predavanje z naslovom Popotovanje po Balkanu. Propadajoče višinske utrdbe In ostale utrinke s poti po Bolgariji, Makedoniji, Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini bosta predstavila Jan Ciglenečki in Gregor Koler.
Koncerti
25 let MePZ Ignacij Hladnik
Tržič - Kulturno društvo Ignacij Hladnik Tržič prireja tradicionalni božični koncert, ki bo letos imel še poseben, srebrn sijaj. Mešani pevski zbor Ignacij Hladnik Tržič letos praznuje 25-letnico prepevanja. Nastopil bo skupaj s komornim orkestrom in solisti, pod taktirko Tomaža Megliča. Koncert bo v soboto, 18. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču.
En mojster kselu pravi
Tržič - Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča vabi na predstavitev projekta, kjer bo na odrsko prirejen način poustvarjena obrtniška dediščina. Pripravljajo koncert z naslovom En mojster kselu pravi, ki bo v petek, 17. decembra. ob 18.30 v Dvorani tržiških olimpijcev. Na njem bodo sodelovali člani vseh starostnih skupin KD FS Karavanke in člani KUD Triglav s Slovenskega Javornika.
Veliki božični koncert
Kranj - V večnamenski dvorani Gimnazije Kranj se bo jutri, v sredo, ob 19. uri začel Veliki božični koncert. Nastopili bodo odlični mladi glasbeniki, solisti in interpreti: Revijski orkester Gimnazije Kranj, dekliška vokalna skupina, jazz pevci in drugi izvajalci.
V Kapeli Loškega gradu
Škofja Loka - V Kapeli Loškega gradu se bo jutri, v sredo, ob 19. uri začet koncert dekliškega pevskega zbora Gimnazije Škofia Loka z zborovodjo Janezom Jocifom in godalnega orkestra Glasbene šole Škofla Loka.
Razstave
Slike Jožeta Šajna
Kranjska Gora - V Galeriji Rad-man bodo v petek ob 18. uri od-prii razstavo Jožeta Šajna.
Podobe Gorenjske 2004
Kamnik - V Galeriji Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprii razstavo Gorenjske podobe 2004: Arhitektura kot slikarski izziv v mestu ali na vasi.
"Pri Jožovcu" B^iuqe
Tradicija Avsenik d.o.o.. Begunje na Gorenjskem 21, Begunje
Sreda, 15.12. 2004 - božičnc-novoletni koncert s
"ŠTAJERSKIH 7" ob 20. uri Četrtek. 16.12, 2004 - snemanje oddaje "PA SE SLIŠ" ob 4D-letnici Radia Triglav z ansamblom "DORI" in "VESEL
Ml ŠTAJERKAMI" ob 19. uri Nedelja, 19.12. 2004 - narodnozabavni božični koncert "ZVEZDE NA NEBU ŽARE" ob 18. uri. Z vami v živo: hišni ansamble Avsenik, Gorenjski kvintet, ansambel Zarja, Slovenski zvoki. Triglavski zvonovi, Karavanke, Gregorji, Meta
Malus, Toni Mežan ...
Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.st
Praznik Linhartovega mesta
Radovljica - Minulo süboto je radovljiška občina praznovala svoj občinski praznik v spomin na rojstni dan Antona Tomaža Linharta, po katerem si je nadela ime Linhartovo mesto. Osrednja proslava je bila v Linhartovi dvorani, ob tej priložnosti pa so podelili tudi občinska priznanja.
Župan Janko S. Stušek je ob občinskem prazniku podelil priznanja za dosežke v kulturi, izobraževanju in vzgojno-varstvenih dejavnostih.
Radovljiški župan Janko S. Stušek je podelil priznanja za posebne dosežke na področju kulture in izobraževanje. Plaketo Antona Tomaža Linharta so prejeli Kulturno društvo Brezje ob 25-letnici delovanja, Marko Konc za Četrt stoletno vodenje Moškega pevskega zbora Podnart in 35-letno prepevanje v njem, in Mira Stušek za dolgoletno vodenje otroškega gledališča in drugih kulturnih skupin ter za delovanje na kulturnem področju in v humanitarnih dejavnostih. Akademski slikar Boni Čeh je prejel pečat občine Radovljica za dolgoletno slikarsko umetniško ustvarjanje in za sodelovanje v kulturnem utripu Radovljice. Podelili so tudi medalji občine Radovljica, ki staju prejela Jože Kocjančič za 42-letno delo v Pihalnem orkestru Lesce in direktorica radovljiške knjižnice Božena Kolman Finžgar za uspešno vodenje knjižnice in za projekt Chimer, in nagrade odličnim študentom. Slednji sta prejeli študentki
Tina ligo in Sabina Kogovšek.
Ob občinskem prazniku so se v Radovljici začele kulturne prireditve z naslovom Rešte se re-šte, starega leta 2004, zvrstilo se jih bo več kot štirideset, končale pa se bodo v začetku januarja. Občina Radovljica praznuje občinski praznik dvakrat - poleti in v začetku decembra, za slednjega je župan Janko S. Stušek dejal, da je kulturni praznik občine. V občini se že pripravljajo na 250-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta, ki jo bodo praznovali čez dve leti. Za praznični program bo poskrbel odbor za pripravo prireditev, v radovljiški graščini pa naj bi odprli Linhartov muzej. Zupan je povedal, da so v ta namen zagotovili nekaj denarja v proračunu
za leto 2005, največja letošnja naložba je gradnja čistilne naprave, s katero bodo rešili vprašanje odpadnih voda, velik finančni zalogaj pa Čaka občino pri vnovičnem odprtju deponije na Črnivcu. Renata Škrjanc,
foto: Tina Doki
Pa se sliš' že štirideset let
Jesenice - Petega januarja 1965 sta z zgornjega konca Savske doline prvič besedo prek valov tedaj Radia Jesenice in kasneje Radia Triglav ponesla Jelena Jeraša, potem dolgoletna radijska napovedovalka, in Teo Lipicer, pozneje dopisnik Radia Slovenija, Ob skorajšnji obletnici so radijci v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem v Kosovi graščini pripravili razstavo, v katero so poskušali ujeti utrip štiridesetih radijskih let. Avtorici Ireni Lačen BenedičiČ in sodelavcem iz muzeja je bil to poseben izziv, kajti težko je predstaviti dejavnost, ki se sliši, le malo pa ostane zapisanega ali zabeleženega na fotografijah.	M. K.
Občina Bohinj Občinska uprava
Na podlagi 32. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP (Uradni list RS. št. 110/02) ter 30. člena Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99) izdaja županja Občine Bohinj.
SKLEP
o razgrnitvi Sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj
1.	člen
Javno se razgrnejo Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote BOHINJ. Razgrne se odlok in obstoječ kartografski del.
2.	člen
Odlok bo razgrnjen v prostorih Občine Bohinj vsak delovni dan od 8. do 15. ure, oziroma v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure.
3.	člen
Razgrnitev bo trajala od 29. decembra 2004 do 12. januarja 2005. Javna obravnava bo 5. 1. 2005 pb 17. uri v mali sejni sobi kulturnega doma Joža Ažman.
4.	člen
Podjetja in druge organizacije, organi, društva in občani lahko dajejo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa pisno pošljejo na občino Bohinj.
5.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu.
Številka: 350-03-36/2004 Bohinjska Bistrica, 9. 12. 2004
ŽUPANJA Občine Bohinj Evgenija KegI Korošec, univ. dipl. inž. agr.
CO
o
'C
s
cc «
C
o
CD
lO CO
Ü CO
•C
s
eo

Torek, 14. decembra 2004 •
ZANIMIVOSTI, ZAHVALE, MALI OGLASI / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN

Martin Strel v galeriji Krvina
Bogdan Breznik, slikar iz Trebnjega, je ob Strelovem srečanju z abrahamom v galeriji Krvina v Gorenji vasi razstavil
likovna dela na temo "dolenjski biseri".
Goreiya vas - "Martin Strel je nekaj posebnega. Njegova posebnost je v njegovih ciljih in vi/iji, ki so ^a nas nekaj nedo-jemljivega, zai^j pa nekaj povsem jasnega in neponovljivega,'* je na otvoritvi razstave dejal Borut Farčnik, vodja projekta Jangce 2004.
Martin Strel med svojim portretom in sliko njegove domačije, ki mu jo bodo v galeriji Krvina ob koncu razstave podarili.
Poleg Breznika so se v galeriji Krvina predstavili tudi Marko Krvina, Marjan Zaletel in Branko Škofič, ki so upodobili jubilanta in kraje njegovih podvigov. Iz Breznikovih del kar žari dolenjska pokrajina, vasi, kozolci, zidanice, domačije, konji in vozovi. Pravi, da domačo pokrajino čuti in jo ima neizmerno rad. O Breznikovih delih je spregovoril umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Mirko Juter-Šek: "Njegova posebnost je ljubezen do dreves, ki so naslikana s posebno skrbnostjo. Brezniku je uspelo nemogoče: kljub temu da so slike precej temne, so prepojene s toplino."
Strela je z igranjem na harmoniko počastil tudi njegov rojak Lojze Slak. "Prav je, da se ob koncu leta ozremo nazaj in še na likovnem področju počastimo Martina Strela, ki je
ogromno naredil za promocijo
naše države v svetu. Slovenci se tega premalo zavedamo, marsikdo ne ve, daje ameriški kongres Martina počastil z resolucijo, ki opisuje njegove podvige," pravi Zdravko Krvina, Borut Farčnik pa je dodal: "Kitajci pred prihodom Strela sploh niso znali izgovoriti imena Slovenija, kaj šele da bi vedeli, kje se država nahaja." Strel je bil v galeriji Krvina precej redkobeseden, svoje ganjenosti pa ni mogel skriti. "Zelo sem počaščen, da ste mi pripravili tako razstavo. Pod Blegošem se zelo dobro počutim in še se bom vrnil," je dejal jubilant. Razstava bo v galeriji Krvina na ogled vsaj do sredine januarja.
Ana Hartman, foto: Polona Mlakar
Baldasin
Pravljični dnevi za otroke vseh starosti
Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču so se konec prejšnjega tedna začeli Dnevi pravljic, ki bodo trajali vse do 23. decembra. Dogajanje na 3000 ml površine je prilagojeno starostnim skupinam, od najmlajših pa vse tja do 14. leta starosti. Otroci lahko poslušajo pravljice in jih s pomočjo ani-matorjev tudi podoživljajo. Z daljinsko vodenimi avtomobilčki uprizarjajo dirke, se z miniaturnim vlakom popeljejo na Divji zahod in uživajo v norčijah cirkuških klovnov. Za najmlajše so pripravili bojice, žoge, peskovnik, za starejše pa ustvarjalne delavnice. Na obisk bodo večkrat v teh dneh prišli
tudi pisatelji, pravljičarji, ilustratorji. Organizator obljublja še veliko prijetnih dogodivščin in žive glasbe za otroke, za starše pa kotiček s ponudbo na stojnicah. Majda Blažič, vodja Sektorja za protokol in marketing na Ljubljanskem sejmu, pravi, da so pripravili veliko zabave, smeha in tudi poučnih uric. Pravljični svet, v takšni obliki je letos zaživel prvič, bodo odprli vsak dan ob 10.00 uri in ga zaprli ob 19.00. Vstopnine ni.	S. K.
KERN
NTP R E M I Č N I N E
Meistrov trg 12, 4000 Kranj Tel. 04/202 13 53. 202 25 66 GSM 051/320 700. Email: info@k3-kern.si
www.k3-kern.si
CISTO v ZADNJEM HIPU_
Prešernovo gledališče Kranj najame dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe sprejemamo od 9. do 14. ure na tel. št. 04/280 49 11. Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, Kranj
Jubilej pevskega zbora Domel Železniki
'Trud ni vedno kronan z uspehom, toda uspeh je že to, da smo se trudili!"
v
Tako so pripisali k vabilu pevci MPZ Domel iz Železnikov.
v
Železniki - Njihov trud res ni
bil zaman. V zboru sodeluje 24 Članov, od tega 14 pevk in 10 pevcev. Zbor vodi vse od ustanovitve v letu 1979 zborovodja France Čufar, ki mi je po koncertu vesel in zadovoljen povedal: "Moji vtisi so ob praznovanju zelo dobri, pripravili smo se po svojih močeh, mislim, da so bili tudi obiskovalci današnjega koncerta zadovoljni. Po svojih močeh bomo nadaljevali, seveda pa je vse težje, ker se staramo in nivo učenja malo pada, toda to nadomestimo z našimi izkušnjami, pa ravno tako gre."
Zadovoljstva pa ni mogla skriti predsednica pevcev Domela Ladislava Trojar. "Pobudo za ustanovitev našega zbora je dal Mirko Polajnar, takratni sekretar ISKRE Železniki, uresničevati pa jo je začel Marjan Peterney. V kulturnem domu se nas
je zbrala majhna skupinica navdušencev na preizkus glasov, kar precej treme je bilo. Potem smo nabirali pevce po podjetjih in v jeseni začeli s prvimi vajami.
Svoj prvi nastop smo imeli 25. novembra 1979 v Sorici, ki je kljub veliki tremi uspel. Potem so se nastopi kar vrstili. Nastopamo na proslavah v Selški dolini, pa na občinskih revijah v Škof j i Loki. Večkrat smo peli v Draž-gošah ob prireditvah Po stezah partizanske Jelovice, 26. junija letos smo imeli v Škofji Loki samostojen koncert domoljubnih in partizanskih pesmi. V zadnjem času smo se povezali z Moškim zborom Otalež, s katerim izmenjujemo nastope. Priprave na našo 25-letnico smo pričeli že v lanskem decembru, ko smo peli "Za zvoncem", ki je j}ose-ben običaj za sveti večer v Železnikih in ga poznajo v glavnem prebivalci zgornjega dela Železnikov v "gorenjem koncu". Včasih smo peli več umetnih in tujih pesmi, zdaj vse pogosteje posegamo po lepi slovenski narodni pesmi. In kaj nas pesti? Pomanjkanje mladih glasov, mi pa vztrajamo, ker mislimo, da je pesem srca, če ga imaš." Starosta zbora je tenorist Franc Benedičič:
"Peti sem začel leta 1955 že pri
DPD Svoboda, sodelujem v cerkvenem zboru ter v moškem pevskem zboru NIKO."
Na koncertu je Janez Jocif, predstavnik Javnega sklada RS za kulturno dejavnost, podelil Galusova priznanja.
Glavni sponzor zbora je družba DOMEL Železniki. Koncerta
se je udeležil predstavnik družbe ing. Zvone Torkar, ki je o njihovih pevcih zadovoljen izjavil: "Moji vtisi ob tej obletnici so zelo dobri, vesel sem, da je zbor tako uspešen in to je tudi za našo družbo obveza, da ga bomo podpirali še naprej."
Program koncerta so jim popestrili tudi gostje. Nastopili so učenci Glasbene šole Škofja Loka, oddelka Železniki, in
v
harmonikaš Janez Zilih. Poseben pečat pa je bil nastop gosta, solista domačina Janeza Tril-lerja, člana Slovenskega okteta. Programske niti koncerta sta vodila Alenka Bertonce^ in Jure
Rejec.
Anton Sedej
Prišla je jesen.	OSMRTNICA
Odpadlo je listje, umrlo je upanje, ostal je spomin.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil nas dragi mož, ati, ata in brat
ADI MULEJ
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 14. decembra, ob 15. uri na pokopališču na Bledu,
kjer bo na dan pogreba tudi žara. Maša zadušnica bo v Lescah ob 16. uri.
Žalujoči: žena Mirni, sin Iztok in hčerka Tea z družinama ter sestra Ilonka z družino
OSMRTNICA

sporočamo žalostno vest, daje v 64. letu umrl
JANEZ BESTER
Mlinarjev Janez iz Podblice 1
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 15. decembra, ob 15. uri na pokopališču v Zg. Besnici. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici od danes, torka, od 11. ure dalje.
Žalujoči: žena Tončka, hčeri Bernarda in Renata z družinama
Do nove opreme na sejmu
Največje zanimanje na sejmu je bilo za smuči.
Radovljica - V telovadnici Športnega društva Radovljica je bilo mogoče dobiti različno opremo za vse zimske Športe, največje zanimanje je bilo seveda za smuči in smučarske čevlje. "Letos smo dobili na sejem zelo veliko prave opreme, ki jo v naši obiskovalci iščejo. Zelo malo ljudi je odšlo s sejma, da ne bi našli tistega, kar so iskali. V sodelovanju z Elanom smo za ves čas trajanja sejma zagotovili tudi prodajo opreme iz njihovega programa po posebnih pogojih," je povedal predsednik SK Radovljica Elan Brane Bajt. Cene rabljene smučarske opreme so bile približno za polovico nižje od tistih v trgovini, nekoliko višje so bile le cene otroške opreme, ki je bolje ohranjena, veliko pa je bilo tudi povpraševanje po rabljenih
MALI OGLASI

201 42 47

201 42 49
FAX: 201 42 13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v uedo do 13^ in za objavo v torek, v petek do 14.(MK
DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. are.
Uvedli smo novo rubriko
"ČISTO V ZADNJEM HIPU".
s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nena-ročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh.
remicn
Lesce ff.o.o
K.R. NEPREMIČNINE, Lesce, d.o.o. Begunjska cesta št. 2,4248 LESCE, tel.: 041/436-544
STANOVANJA PRODAMO:
LESCE: v podpritličju prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 56 m2, opremljeno, takoj vseljivo, lasten vhod, starost 18 let. CENA: 16.500.000 Srr.
BLED: V podpritličju alpskega bloka prodamo enoinpolsobno stanovanje, 34,5 m2, odlična razporeditev, standardna okna, lasten vhod, starost 25 let. CENA: 11.500.000 srr.
BLED: V I. nadst. prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2, mirna lokacija, starost 35 let. CENA: 16.900.000 SR".
PARCELE PRODAMO:
RADOVLJICA: Prodamo 1005 m2 veliko zazidljivo sončno parcelo na robu naselja. CENA: 20.400 Sn"/m2.
www.kr*nepremicnine.si
smučarskih oblačil. "Izpopolnili smo ga do te mere, da praktično vsak, ki pride na sejem, lahko dobi vse od drsalk pa do celotne smučarske opreme. Zagotavljati poskušamo toliko opreme, da ljudje ne hodijo zastonj." je o sejmu povedal Brane Bajt. Poudaril je še, daje pri sprejemu in prodaji opreme prostovoljno pomagajo starši članov kluba, celoten izkupiček sejma pa gre za programe smučarskega kluba, v zadnjem času je med njimi najbolj aktualna alpska šola, v katero je vključenih preko sto otrok.
Barbara Todorovic, foto: Tina Doki
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET RE d.o.o. £n>>ta Kranj
Nazorjeva ulicA 12
4000 Kranj
Ttl.: 04/261 1^000 Fax.:04/2026'499
Emaih kranj@svet-nepremični ne.si http:// www.svet- nepre m i čn i n e .si
HIŠE PRODAMO
Straašče; dvostanovanjska, I. 80, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SU.
Naklo; 294 m2,1.90,611 m2 lepo urejene parceie. CENA: 56,5 mio SIT.
Kranj - Javomik; I. 1900, 131 m2; kmečka hiša potrebna obnove, 1.000 m2 zazidljivega zemljišča. CENA: 19,5 mio SfT.
posEsn
Brttof-Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, sončna lega. CENA: 12 mio SIT.
Bled - Rečica; 900 m2, zazidljiva, primemo za enostanovanjsko hišo. CENA:
18 mio srr.
Kranj-PŠevo; 4.003 m2, delno zazidljivo, delno gozd. CENA: 9,9 mio SIT.
STANOVANJA PRODAMO
Dorfatje; dvoinpolsobno, 72,38 m2,1. 04, opremljeno, v hiši, parkirni prostor, CK na plin, vselitev takoj. CENA: 27,1
mio srr.
Dojlovka; nova stanovanja od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SITdo 34,9 mio SITzvključenim DDV in garažnim boksom, brez provizije.
Goriče; dvosobno, I. 67, 55 m2 + klet, poseben vhod, možnost dokupa zemljišča. CENA: 12 mio SIT.
Kranj - center 112,7 m2, obn. 1.98, trisobno z vrtom in teraso. CENA: 29 mio SIT.
Deteljica; trisobno s kabinetom, 79,4 m2,1. 78. CENA: 18,2 mioSU.
Tržč; garsonjera, 19,2 m2, obn. I. 01, opremljena, večstanovanjska hiša. CENA: 4,5 mio SfT.
w w W.S ve t-ne premični ne. si
gekkopro
« v
nepremičnin

f
Brrtof 79A, 4000 Kranj | www.gekkopfxjjekl.si
- 3
04 2341 999 031 67 40 33
£
PRODAMO HIŠE
Križe: 140 m2, 4. g. faza, parcela 400 m2, sončna, ravna, I. 2004, 28,5 mio SIT.
PRODAMO STANOVANJA
Kranj - Zlato polje: 37,1 m2, visoko pritličje, Z lega, balkon, vseljivo, I. 1982, cena 13,3 mlo SIT;
Naklo, Duplje: 140 m2, nizko pritličje, atrij, Z sončna lega, I. 2002, novo, vseljivo, cena 27 mio SfT.
KUPIMO STANOVANJA
Kranj - Planina, okolica kupimo eno- aH dvosobno stanovanje, sončna lega; takojšne plačilo;
Kranj - okolica, kupimo 3- ali večsobno stanovanje.
PRODAMO ZEMUlŠČA
CerMje na Gorenjskem - Apno: cca 500 m2, ob cesti, elektrika in voda na parceli, cena 6,5 mio SIT.
s 2. S
3
v
n
t ra C
o
6
o ^
u
X
s
ž


GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
MALI OGLASI/ info@g-glas.si
Torek, 14. decembra 2004
izhePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
GorenjsKi glas, d o o . Zoisova 1, Kranj
nepremičnine!

mike-co si

o 6
<3 «0 O
. t
4 inJfNC-v^V^ Dl

031/605-114
STANOVANJA PRODAMO
PLANINA lil - enosobno, 42,40 m2, nad., balkon, predelano v enoinpolsob-no, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio
sit.
KRANJ - severni del - Mlakarjeva ul.. prodamo trisobno, 71 m2, lil. nad.; obnovljeno, balkon, 2 kleti, CK na plin, vsi priključki; vredno ogleda, I. Izg. 1961, cena 22
mio srr.
ZLA7D PODE - dvosobno z dvema kabinetoma, 72 m2, IV. nad. - mansarda. leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi. prodamo za 20 mio sit.
PLANINA - dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 24 mio sit.
DUPUE - trisobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2, I. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit.
TFŽIČ - mestno jedro, dvosobno, 57 m2, I. nad., balkon, I. izgr. 1930, adaptirano pred 12 leti, prodamo za 12 mio sit.
TRŽIČ - mestno jedro, enosobno, 30 m2, I. nad., brez balkona, leto izd. 1930, v celoti obnovljeno I. 2004, prodamo za 8,5 mio sit.
KRANJ - CENTER, trisobno, 112,7 m2. v dveh nivojih, etažna centralna, I. nad., terasa, vrt, I. izd. 1875, obnovljeno 1.1998, meščanska hiša, prodamo za 28,8 mio
sit.
KRANJ - Dražgoška ul. (bližina avtobusne postaje) enosobno, 42,40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa na strehi objekta, I. Izgr. 1976, vseljivo takoj, prodamo za 13,5 mio srr.
HIŠE PRODAMO
TRŽIČ - center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let. prodamo za 7,5 mio sit.
KRANJ - SP. BESNICA - prodamo stan. hišo, I. izgr. 1945, prenovljeno I. 2000, biv. površine 120m2 (P + M), na zemljišču 455 m2. Ob hiši je še samostojna garaža, za 30 mioSfT.
KRANJ - KRIŽE prodamo stan. hišo (K+P+PODSTREHA), I. izgr. 1993, sta. povr. 174 m2, zemljišča 637 m2 za 38 mio SIT.
KRANJ -POSLOVNI PROSTOR ODDAMO
KRANJ - Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2. primerno za mimo dejavnost, I. izd. 1965, 350 EUR/mes. in stroški, 2 X varščina, prevzem možen takoj.
KRANJ - mestno jedro, oddamo več pišam, velikosti od 18 - 37 m2, 7 EUR/m2 in stroški.
POSLOVNI PROSTOR PRODAMO
RADOVUlCA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit.
LOKAL PRODAMO:
KRANJ - HUJE trgovski lokal v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SfT.
PLANINA III - lokal, P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisame, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sit.
KUPIMO
KRANJ - kupimo več eno- in dvosobnih stanovanj za že znane kupce.
KRANJ - UUBUANA ob avtocesti kupimo zazidljivo zemljišče od 1000 do 1500 m2 za gradnjo poslovne stavbe.
www.mike-co.si
nepremičninska^
družba
e v
Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2 Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
HIŠE KUPIMO
V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti maks. 45 lets pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIG sit!
HIŠE PRODAMO
VOKLO, starejša hiša (60 let), s pomožnim objektom, na parceli 1900 m2, ob gozdu, možnost prodaje v dveh ali treh delih. Cena 46 MIG sit.
STANOVANJE KUPIMO
Za znano stranko v Kranju z bližnjo okolico kupimo večje enosobno ali dvosobno stanovanje!
STANOVANJE PRODAMO
KRANJ, Zlato polje, Kidričeva, trisobno 72 m2, letnik 1968, odlično urejeno in popolnoma adaptirano, 2. nadstr., CK, balkon, 2 x klet! Vredno ogleda, cena 20 MIG sit, možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom!
TUPALICe pri Preddvoru, novogradnja 2003, trletažno, zelo razgibano, delno opremljeno stanovanje 93 m2, s samostojnim vhodom, lastnim parkiriščem, z 2 balkonoma. Odlična in sončna lega! Cena 312.000 SIT/m2.
MLAKA pri Kranju, štirisobno, 97 m2, let. 2001, dvoetažno, 1. nadstr., parkirni boks, takoj vseljivo. Cena: 28 MIG sit.
PARCELE PRODAMO
CERKUE - Ader^s, zazidljivo zemljišče 1888 m2, možnost nakupa v dveh delih, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š - 4 m. Cena: 16.800 SIT/m2, možen dogovor.
RAVNE nad Cerkljaml prodamo po delih zazidljivo zemljišče v velikosti 3700 m2. Cena: 15.600,00 SIT/m2
BELA pri Preddvoru, zazidljivo zemljišče v naselju, 600 m2, ravna in sončna lega. Cena: 21.600,00 SrT/m2.
AMBROŽ pod Krvavcem, zazidljivo zemljišče 600 m2. prisojno pobočje z asfaltnim dostopom, elektrika in voda na parceli! Cena: 15.600 SIT/ m2.
VISOKO pri Kranju, zazidljivo zemljišče, 780 m2, ravna in sončna lega, odlična lokacija!
e>poita: loman@volJa.net
« ' '
I « 4
^ h i
GRADNJA ZA TRG, UPRAVUANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V ZEMUlŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN
ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1,4240 Radovljica Tel. 04 537 45 00, Fax. 04 531 42 11 e-pošta: alpdom@alpdom.si
STANOVANJA PRODAMO
LfSCE: 77,79 m2, trisobno v 3. nadstropju, I. 2002, kabinet, spalnica, bivalni prostor, kuhinja, kopalnica + WC, predsoba, vetrolov, loža, veranda, klet, garaža, vsi priključki. Cena: 26.700.000,00 SfT.
BEGUNJE na Gorenjskem: 78,97 m2, trisobno v 4. nadstropju. I. 1987, predsoba, kopalnica, WC, dve spalnici. kuhinja, dnevna soba, balkon, klet, vsi priključki. Cena: 18.500.000,00 SIT.
RADOVUlCA - Cankarjeva ulica: 22,96 m2, garsonjera v 4. nadstropju, I. 1982, predsoba, kopalnica + WC, soba s kuhinjo, kletni prostor, vsi priključki. Cena: 8.300.000,00 SIT.
RADOVUlCA - Prešemova: 78,28 m2, večje dvoinpolsobno, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja zjedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november'04, virtualni ogled na www.alpdom.si. Cena: 378.360 SIT/m2.
ZASIP: 91,04 m2 trisobno v podpritličju, kuhinja zjedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na www.alpdom.sl. Cena: 25.952.773,00 SfT
HIŠO PRODAMO
BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 18.500.000,00 SIT.
HIŠO KUPIMO
KUPIMO: Manjšo hišo z vrtom med Radovljico in Ljubljano. Cena: Do 25.000.000,00 srr.
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO
LESCE: Nov sodoben objekt v obstoje--čem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na vww.alpdom.si. Cena: 331.200,00 -360.000,00 SIT/m2.
PARCELO PRODAMO
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2.
STANOVANJA ODDAMO
RADOVUlCA - Prešemova: 111,19 m2, štirisobno v prvem nadstropju, novogradnja, predprostor, dnevna soba zjedilnico, kuhinja, kopalnica, WC, tri sobe, dva balkona, klet, vsi priključki, dvigalo, talno ogrevanje, klima, delno opremljeno. Cena: 144.000,00 sit + stroški/mesec.
RADOVUlCA - Prešernova: Oddamo garažni boks, 18,35 m2 v prvi etaži večstanovanjskega objekta. Cena 10.000,00 sit/mesec.
STANOVANJA KUPIMO IN NAJAMEMO
Na območju Bleda, Lesc in Radovljice z okolico iščemo garsonjere in manjša stanovanja za nakup in najem za znane stranke.
www.alpdoiTi.si
i neprtmitnimiml -xi
Tavčarjeva ilica 22, Kranj tel.: 04 2380,04 2365 630, fax: 04 2365 365
AGENT KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - enosobno. + 1 v pritličju, 38,83 m2. CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR) -enosobno + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) - dvosobno + 1 v mansardi 62,49 m2, CENA: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR)
GARSONJERE
KRANJ - OKOUCA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke.
ENOSOBNA STANOVANJA:
KRANJ - PLANINA I, II ali III nujno kupimo več enosobnih stanovanj za nam že znane kupce.
KRANJ - DRAŽGOŠKA, enosobno stanovanje v izmeri 42,40 m2, 6. nad., staro 30. let, brez balkona, CK, vsi priključki, starejša kuhinja, vseljivo takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - OKOUCA. kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke.
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 62,30 m2, 2. nad./4, staro 18 let, JV-lega, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo 01.04.2005. CENA: 17.000.000,00 SfT.
TRI- AU VEČSOBNA STANOVANJA:
KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štirisobno stanovanje v izmeri 95,38 m2. staro 50 let, ogrevanje na litoželezni kamin, brez tel. priključka in KTV, terasa, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 Sn".
TRŽIČ - DETEUlCA, prodamo vzdrževano trisobno stanovanje s kabinetom, 79,40 m2,3. nad./8, staro 28 let, JZ-lega, balkon, vsi priključki, CK, vseljivo takoj. CENA: 18.200.000,00 SFT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 88,50 m2, 4. nadstropje, 2><balkon, CK, vsi priključki, kuhinja, ločena WC, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SFT.
KRANJ - PWNINAII, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60' m2, staro 22 let, PR./7, 2><atrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SIT.
HIŠE:
PREDDVOR - BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodružinsko hišo, 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda, stara 5 let, balkoni, CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 92.400.000,00 SIT.
PREDDVOR - HOTEMAŽE, na 578 m2 zemljišča prodamo zelo lepo, kompletno izdelano dvodružinsko hišo, stara 9 let, pomožni objekt - garaže, hiša je podkletena 86,72 m2, bivalno pritličje 87,48 m2 in mansarda 95,31 m2, balkon zimski vrt, kritina stara 1 leto, prevzem po dogovoru. CENA: 65.000.000,00 SIT.
PREDDVOR, prodamo 1/2 hiše - zg. etaža, stanovanjske površine 60 m2, zemljišča 325 m2, stara 16 let, ločeni priključki, brez CK, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT.
KRANJ - LABORE, na 323 m2 prodamo dvodružinsko hišo z ločenimi vhodi, stara 8 let, bivalno pritličje 73,20 m2 stanovanjske površine + 9,90 m2 kleti + 8 m2 galerija + 25 m2 pokritega paridriš-ča, nadstropje 53 m2 stanovanjske površine + 15 m2 galerije + 7,30 m2 balkona + 25 m2 pokrite terase, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 43.890.000.00 SIT
PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, detno podkletena, 1 etaža ter mansarda, hiša v tem trenutku ni bivalna in je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in drugih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je pozidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT.
PREDDVOR - MAČE, prodamo enodružinsko hišo v izgradnji, ki stoji na 400 m2 zemljišča, hiša dimenzij 7*12,3 m, podkletena, balkoni, kritina bramac, delno speljana CK, razpeljana voda, znotraj grobo ometana, prevzem možen takoj. CENA: 43.000.000,00 SIT.
KRANJ - STRAŽIŠČE, na lepi lokaciji prodamo enodružinsko hišo, staro 47 let, 700 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje + mansarda, cca 63 m2 v etaži, kritina nova, balkon, CK - olje, vsi priključki, prevzem možen takoj. CENA: 36.000.000,00 SIT.
ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO^ CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUlŠČA, NE V BLIŽINI BLOKOV, VSEUlVA PO DOGOVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000,00 SIT.
KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke. CENA: med 30.000.000,00 SIT in
40.000.000,00 SIT
POSLOVNI PROSTORI:
RADOVUlCA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let, podkletena, vsi priključki, CK - olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. CENA: 43.000.000,00 SIT.
PARCElf:
V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000 m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše.
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT
ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.904.000,00 SIT
KRANJ - ŠORLUEVO NASEUE, pradamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT
PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647,00 Sn"/m2.
KUPIMO:
KRANJ - OKOUCA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za ž« naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04/23-80-430, 04/23-65-360, www.agentkranj.si.
Nepremičninska agencija AGENT KRANJ, d.o.o., vse cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore na Stritarjevo 04, v prvo nadstropje, nasproti kina Center.
www.agentkranj.si
ITD * d.o.o. Kranj NEPREMIČNINE
SLOVENSKI TRG 8 • 4000 KRANJ
TEL: 04/23-81-120, 04/23-66-670 041/755-296,040/204-661, 041/900-009
Pri nas se maksimalno potrudimo za vas delamo z&nesijivo, hKro
in ugodno
STANOVANJA PRODAMO
Kranjska Gora: enosobno, 44 m2, nad., vsi priključki, zelo lepo, odprt pogled, stanovanje se prodaja opremljeno, cena 20 mlo SIT;
Jesenice - Javomik: enosobno + kabinet, II. nad., 48 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, prenovljeno, cena 8,8 mio SIT;
TrŽč - mestno jedro: dvosobno + kabinet, P, 54 m2, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo, lastno parkimo mesto, cena 12 mio SIT;
TrŽč - mestno jedro: dvosobno, 53 m2, I. nad., popolnoma obnovljeno, izredno lepo z lepim kaminom, vsi priključki, garaža, nova kuhinja, takoj vseljivo, cena 16,9 mio SfT;
Begunje: trisobno, IV. nad., 78 m2, lepo vzdrževano, sončna mirna lokacija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 19 mio SIT;
Bled - Alpski blok: trisobno, II. nad., 72 m2, vsi priključki, odprt pogled, garažni nadstrešek, takoj vseljivo, cena 25,3 mio SIT;
Lesce-Vodnikova: trisobno, III. nad., 68 m2 popolnoma novo, vsi priključki, zelo lepo, vseljivo v roku enega leta, cena: 24 mio SIT;
Kranj - Planina I.: dvosobno + dva kabineta, 95 m2. III. nad., vsi priključki, zelo lepo, vseljivo po dogovoru, cena 29 mio SfT.
HIŠE-PRODAMO
Mlaka pri Kranju: hiša lahko dvodružins-ka 450m2 stan. površine, parcela ravna urejena 1033 m2, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 60 mio SIT;
Mlaka pri Kranju: hiša s poslovnim prostorom, 160 m2, parcela 515 m2, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 36 mio SIT;
Kranj - StraŽšče: 1/2 hiše zgornja etaža, dvosobno + kabinet, 60 m2 zemljišča, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 18 mio SIT;
Kranj -Žabnlca: 1/2 hiše zgornja etaža, dvosobno + kabinet, vsi priključki ločeni, parcela cca 450 m2, takoj vseljivo, cena 17 mio SIT.
POČFTNIŠKi OBJEKT - PRODAMO
Šenturška Gora: vikend hiša 60 m2, parcela 400 m2, urejen dostop, mirna sončna lokacija, prevzem možen takoj, cena 24 mio SIT;
Rakitna: manjše posestvo s hišo, hlevom, kozolcem, v dobrem stanju, hiša že delno obnovljena, parcela 3300 m2, mirna sončna lokacija, urejen dostop, prevzem možen takoj, cena 21 mlo SIT možen dogovor ali menjava za trisobno v Kranju ali okolici.
PARCELE PRODAMO
Radovljica - Predtrg: 1.100 m2, ravna, sončna, zazidljiva parcela, vsi priključki ob parceli, cena za m2 24.000 SR".
Za vse dodatne informacije nas obiščite na naši spletni strani "www.itd-plus.si", kjer si boste lahko ogledali celotno ponudbo. Dobrodošli!
www.itd'pius.si

Calgonit	^ O
125 tablet........................................r samo ^
Riž
1 kg.................................................r samo
Pralni prašek Persil ^ O
4 kg, za 36 pranj..............................r samo
Pivo Skol
0,5 I, 24 pločevink...........................r samo
640 200 000 400
srr
SIT
SIT
SIT
NEPREMIČNINE
STANOVANJA_
PRODAM
TRilNPOLSOBNO STANOVANJE Tržič - Deteljica, letnik 78, lepo ohranjeno, cena: 18.000.000 SIT, B 031/334-384, 041/323-828	i0400460
TRISOBNO MANSARDNO v Železnikih, 65,00 m2, v novem in lepem naselju, po solidni ceni, brez posrednikov. 9 041/232-376	i0400690
TRISOBNO STANOVANJE Škofja Loka, 80,00 m2, v celoti adaštirano, z veliko teraso, cena po dogovoru, 8 041/741-
748	»0400630
ODDAM
SOBO v Kranju, opremljeno, ogrevano, samskemu moškemu, » 04/23-25-059
10400693
HIŠE
PRODAM
HIŠO BRITOF, z gospodarskim poslopjem, 8 040/537-387	i0400523
NAJAMEM
STAREJŠO Hišo, v smeri Škofja Loka -Kranj ali Škofja Loka - Medvode, 8 041/591-329	10400285
VIKENDI, APARTMAJI
PRODAM
BRUNARICO, popolnoma obnovljeno, s klimo, TV, toplo vodo in ogrevanjem v termah Čatež, cena 4,o mio SIT, 8 041/504-414, www.ccv-eu.com
10400197
ODDAM
APARTMA v termah Čatež, 48,00 m2, zidan objekt. 8 041/633-195 i0400465
POSESTI
PRODAM
PARCELO, zazidljivo, 8 031/684-582
10400626
SOLASTNICI GOZDA, 7945 m2, prodava za 100 SIT/m2, v bližini Škofje Loke oziroma v Vincarjih, dostopno z gozdno potjo, 8 04/512-00-65, 04/512-21-86	10400686
POSLOVNI PROSTORI
ODDAM
PICERIJO v Škofji Loki, 85,00 m2. vrt,
041/437-624	i0400407

ALBISr d.o.o.
Savska cesta 34,Kfanj
Poslovanje in upravljanje z nepremičninami
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
cv
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898
MOTORNA VOZILA
AVTOMOBILI
PRODAM
AUDI A3 1.6, I. 97, dodatna oprema, cena: 1.750.000 SIT, S 040/300-838
10400695
CITROEN XSANTIA 2.0 HDi, I. 99/9, 110 KM, limuzina., metalik, klima, vsa oprema, 8 041 /369-004 i0400707
RENAULT MODUS. « 041/946-673
RATBRAVA1.6, 16 V, « 031/487-065
10400653
FORD ESCORT 1.6, I. 93, karamboli-ran, tudi kot rezervne dele, S 040/53-
33-29	10400620
9
HONDA HR-V 1.61, I. 99, redno servisiran, prva lastnica, S 04/*23-43-100
10400704
NISSAN PRIMERA 1.6 gx, vsa operna, razen klime, 1. lastnik, « 04/23-43-100
10400700
OPEL ASTRA 1.6 KARAVAN, I. 96. redno servisiran, lepo ohranjen, V 04/23-
43-100	10400703
PEUGEOT 306 XS 1.6, I. 95, 131.000 km, veliko dodatne opreme, cena: 550.000 SIT, V 040/514-796 i0400637
PEUGEOT 406 1.8, I. 00. avtomatska klima, ABS, komplet oprema, « 04/23-43-100	10400701
RENAULT 19 1,4 RT, I. 95, 105.000 km, zelen, ugodno. Korošec, Sr vas 51. Srednja vas	10400665
RENAULT 5 CAMPUS, I. 92, registriran.
« 041/853-787	10400688
SEAT IBIZA, I. 04, alu platišča, climatro-nic, kredit na položnice, 9 041/543-
876	10400706
SEAT LEON TDI, I. 01, reg. 02, klima, ABS, komplet oprema. « 04/23-43-
100	10400702
u
J i; ^ t
Bratov Piaptoti-ik 10. ^202 Naklo ^^^ Tel /Fdx. 04/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER ^J^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^iirskiD/^:
»MONROLi
ŠKODO FELICIA LXI, I. 95, rdeče barve, nove zimske gume, lepo ohranjena, cena ugodna. « 031/742-207 io4oo684
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDi, 178.000 km. odlično ohranjen. S 040/886-394	i040069i
VOLKSWAGEN POLO 55, I. 95. « 04/23-26-634, 041/774-513 i 040068i
KUPIM
MERCEDES 280 E, I. 95. odlično ohranjen, vsa oprema, vreden ogleda, reg. do 11/05. 9 041/419-888 i0400635
AVTODELl IN OPREMA
PRODAM
GUME EFEKTA, na platiščih, prtljažnik za megana, 9 041/631-190 io4oo667
KOLESA, 175/65/14, za Astro, rabljena eno sezono, 9 031/208-930 i 0400632
LITA PI_ATIŠČA. original z gumami 14 col za laguno 1, 9 041/540-985
10400679
________I_
PLATIŠČA. 4 kom. skoraj nova za Peugeot 206. 9 04/257-12-88 i04006ii
ZIMSKE GUME, Michelin Alpin 165/65/R14 za Clio, 9 041/334-202
10400677
OSTALO_
PRODAM
ODKUP - PRODAJA, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax
d.o.o., 9 04/23-23-298, 041/773-
7 7 2	10400047
ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL,
tuditotalk, 9 031/770-833
10400362
Prodaja RABLJENIH VOZIL, prepis lastništva, urejanje financiranjea vozila (tudi če ni kupljeno pri nas) v Kranju, Mirka Vadnova 7, Primskovo (včasih Lesni-na). Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9, Cerklje. 9 070/666-990	10400095
KUPIM
POŠKODOVANO VOZILO, lahko tudi to-talko, prepis in odvoz na moje stroške, 9 031/629-504	i0400056
TEHNIKA
PRODAM
BARVNI TELEVIZOR, Gorenje, ekran 72 cm, cena 25.000 SIT. Zvečer, 9 040/529-080	i040064i
STROJI IN ORODJA
PRODAM
OSOVINO ZA CIRKULAR, (špingi) in komplet neonskih luči za garaže, 9 04/513-71-41	10400657
Torek, 14. decmbra 2004
MAU OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
iZDePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
GorenjsKj glas d o o Zoeova 1 Kranj
PLETILNI stroj, in kuhinjsko napo. 041/937-362	10400652
kupim
tračno žago, mizarsko (pan), večjo, rabljeno ali novo, 8 031/764-624
10400628
GRADBENI MATERIAL
GRADBENI MATERIAL
prodam
KVADROVCE, in vogelnike (manjša količina), 8 040/364-522	i0400602
OPAŽ, I. kvalitete, deb. 15 mm in kupim bariton, 9 04/51-88-144	i040062i
kupim
HLODOVINO, I. kvalitete, smreke, okroglo za ostrešje na območju Gorenjske, 04/204-14-08, 040/352-095
10400603
KURIVO
prodam
DRVA. polsuha, bukova, « 04/53-75-136, 041/936-949	i0400608
Lesne BRIKETE, za kurjavo, ugodno, 9 04/53-31-648,040/88-74-25 i0400i32
POSLOVNI STIKI
iadimo ugodni gotofisske ter avtomobilske kredite do 6 let za vse zaposlene In upokojence (01, OSI. Možnost obrementtvs osebnega dohodka do polovice. Star kredit nI ovira. Pridemo tudi na dom.
Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560.
041/331-991.
NUMERO UNO
Trinnrtna z motonriml voziH
I
mAmcRomsp MMaJ ??,2000MMor
STANOVANJSKA
OPREMA
POHIŠTVO
prodam
SEDEŽNO GARNITURO, (trosed - raztegljiv, kot, enosed), rabljeno, cena: 18.000 SIT, 8 041/670-594
10400634
SEDEŽNO GARNITURO, trosed, dvosed, kot in fotelj iz blaga, cena: 20.000 SIT, 8 04/533-33-92
10400651
STOLE, 5 kom, lepo oblikovanih, primernih za kuhinjo ali jedilnico, 8 040/223-
703	10400673
GOSPODINJSKI APARATI
prodam
PLINSKI JEKLENKI. 10 kg, cena dveh za eno, 8 031 /317-358	i 0400660
SESALEC, za prah z vodnim filtrom, 8
031/877-260	i 0400656
ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 el. s pečico in jeklenko, dobro ohranjen, 8 04/533-35-
01"	10400672
OGREVANJE, HLAJENJE
prodam
2IBR0 PEČ, na petrolej z dvojnim izgorevanjem. Popoldan, 8 040/743-466
10400680
GLASBILA
prodam
HARMONIKO, frajtonarteo, dobro ohranjeno, 8 04/533-10-15	i0400494
PEVSKO OZVOČENJE, Kraft sistem 2x500W, 4xBoxy, mešalna miza Konča, 8 041 /885-085	i0400640
SPORT, REKREACIJA
prodam
BOARD, nov Elanov z vezmi 114 Sqvid, cena: 20.000 SIT, 8 04/23-30-314, 04/23-26-530	i 0400654
KERN

N EPRE

NINE
Meistrov trg 12, 4000 Kranj Tel. 04/202 13 53. 202 25 66 GSM 051/320 700. Email: info(a)k3-kern,si
SMUČARSKE ČEVUE, - pancarje, Lange št. 44,4nove, neuporabljene, 8 031/632-512	10400642
KOLESA ROG, moško in žensko, starejša, lepo ohranjena. 8 04/25-11-978
10400670
UMETNINE, NAKIT
prodam
TAPISERIJE, različnih velikosti, oblik, motivike ter cen /od 15.000 do 360.000
SIT/. 8 031/22-58-70	i0400449
OBLAČILA
prodam
NARODNO NOŠO, žensko, gorenjsko,
št 44/46, 8 01/436-92-95 t040063i
ŽIVALI
IN RASTLINE
prodam
HIŠNEGA ZAJČKA, pasme ovnač, modro sive barve, 8 051/317-993 i0400638
podarim
MUCKE, ČB, stare dva meseca. 8 04/23-28-006, 041/529-986 10400435
KMETIJSTVO
KMETIJSKI STROJI
prodam
PREŠO ZA VINO, starinsko in prirejeno za šank ali prodajni pult in rosfrei soda 120 I. Tkalec, Gasilska 9, Šenčur
10400662
PUHALNIK, za seno. mlin za peso in iz-kopalnik krompirja (dvoredni), 8 041/575-293	10400678
TRAKTORSKE PNEVMATIKE, skoraj nove, 4 kom, dim. 8,30x20, cena 40.000, 8 04/519-51-29, 031/454-976	10400647
NOVO V TRGOVINI KOROTAN V
Nudimo vam vse, kar rabite za salame, pečenice, krvavice:
čreva, sol, kašo, ješprenj, začimbe, ovitke, česen, mrežice,
VUUDNO VABUENI! KMETIJSKA TRGOVINA KOROTAN. d.o.o., KRANJ, Struževo 20
kupim
KARDAN, rabljen za nakladalno prikolico z dvojnim zglobom, 8 041/214-500
10400644
NAKLADALNIK, hlevskega gnoja, pajek SIP, trosilec hlevskega gnoja, cisterno Creina 2200 I, sadilec krompirja in starejši traktor Univerzal ali IMT, 8
041 /987-582	i0400399
TRAKTORSKI VITEL, do 3 t,
04/512-65-40	i0400659
TRAKTORSKI VITELJ, in trosilec hlevskega gnoja, lahko v okvari, 8 041 /643-
949	10400689
PRIDELKI_
prodam
JABOLKA, jonatan, jonagold, gloster, boskop, idared. Prosen, Strahinj 10, 8 04/257-11-03	10400605
JABOLKA, različnih sort. Žeje 1, 8 04/25-71-822	i0400668
KROMPIR, jedilni in krmilni, 8 04/25-21-669, 041/369-086	10400683
OVES, balirano seno in bikca simental-ca, starega 3 mesece, 8 04/533-12-86
10400616
SILAŽNE BALE, 34 kosov, 8 031/228-
2 59	10400687
VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kvalitete, dostavimo tudi manjše količine, 8 041/614-862 10400125
ŽGANJE, domače, cena 1200 SIT/I, 8 04/25-22-86	i0400633
VZREJNE ŽIVALI
prodam
BIKCA IN TELIČKO, simentalca, pravkar odstavljena, 8 051/237-028
10400664
BIKCE ČB, stare en teden, 8 031/837-
519	10400604
ČB BIKCA, in teličko križanko, stara 10 dni. 8 04/25-11-007	10400629
ČB BIKCA, starega 10 dni, 8 041/369-
157	10400666
ČB BIKCE, Goriče 11, Golnik. 8 04/25-61-047	10400610
ČB BIKCE, Goriče 19, 8 031/230-13
10400692
ČB TELICE, 8 031/248-021 i04006i4
DVE KOBILI, posavska pasme, breji, stari po 4 leta ter prikolico za prevoz živali, novo, 8 01/519-87-61	i0400607
DVE KRAVI, breji, s teletom. Adamov. Zatrnik, 8 04/572-50-63 I04006i8
KOBILO, posavko z žrebetom, 8 031/723-271	10400613
KOBILO, delovno in pony žrebico, 8
041/805-551	10400661
»
KOKOŠI NESNICE, 100 SIT/kom. Za-draga 18, Duplje. 8 04/595-84-05
10400561
KOZLA, belega, starega 4 leta, 8
04/514-66-41	10400669
KRAVO, s teletom. Fiber, Sp. Gorje 38, 8 041/933-341 "	i0400643
PRAŠIČE, različno težke, možna dostava, 8 041/724-144	10400544
PRAŠIČE, domača krma, težke od 100
do 150 kg, popoldan. 8 041/905-557
10400676
RACE, indijske tekačice in rtandarinke, 8 04/259-15-14	10400649
Telička, BIKCA čb, 8 041/342-350
10400694
TELIČKO, simentalko, staro 4 tedne, 8 04/596-21-13	1 0400650
TELIČKO, staro dva meseca in prašiče težke 120 kg. 8 041/760-789 i 0400696
TELIČKO ČB, brejo z dobrim poreklom, 8 031 /861-766	10400601
ZAJCE IN ZAJKLE, nemške lisce za nadaljnjo rejo, 8 04/531-42-37 10400639
ŽREBICO, hafiinger, staro 8 mesecev.
8 041 /846-649	i0400645
kupim
BIKCA, simentalca. starega 10 dni ali več, 8 04/25-91-355	i 04006i7
BIKCA, simentalca, starega 14 dni, 8
041/234-119	10400624
BIKCA, simentalca, težkega 110 -130 kg, 8 041/952-618	i0400627
IKCA, simentalca, težkega do 100 kg, 04/512-24-90, 041/800-860
10400658
BIKCA, simentalca ali mesne.pasme, težkega 100 kg, 8 031/280-774
10400674
BIKCA, od 200 do 400 kg in kosilnico BOS ali rotacijsko, 8 031/604-918
10400675
BIKCA iN TELIČKO, simentalca, stara 10 dni, 8 041/503-623	i0400429
ČB TELICO, brejo 9 mesecev, 04/51 -32-545	i0400623
KOZO, staro, za zakol, 8 031/316-616
10400638
zamenjam
TELIČKO, simentalko za bikca simentalca, težko 100-120 kg, 8 01/83-24-104
10400646
ZAPOSLITVE
nudim
4
KUHARJA, samostojnega, za nedoločen čas. Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor, 8 041/369-051, 041/335-979
10400685
V POPOLDANSKEM ČASU honorarno zaposlim prikupno dekle za pomoč v strežbi. Zima d.o.o., Žirovnica 59a, Žirovnica. 8 041 /632-486
IŠČEM MLAJŠO ŽENSKO, pri invalidni osebi, 8 041/897-144	10400705
DEKLETA, za pomoč v strežbi, delovni čas po dogovoru, AlenDemjanovič s.p., Ravne 9, Tržič, 8 040/300838	i0400697
DEKLETU, za delo v kava baru, takoj. MBM, d.o.o., Prešernova 16, Kranj, 8 04/202-56-90	i0400622
KUHARJA, in dekle za delo v dnevnem lokalu, redno ali honorarno. Bojan Briš-nik s.p.. Klanec 38, Komenda, 8
041/570-937	10400612
*
NATAKARJA, ali natakarico redno zaposlimo. Dobro plačilo. Okrepčevalnica Stan, Zbilska c. 8, Medvode, 8 01/36-
11-9 30	10400202
PICOPEKA, in dekle za strežbo, zaposlim. Pavlin Dare s.p., Sp. Bitnje 2, Žaty niča, 8 031/325-442	10400338
ŠTUDENTKI, za delo v strežbi, v dnevnem lokalu. Maga, d.o.o., Begunje 8, Begunje, inf. po 12. uri, 8 041/268-
678	10400625
TECHNOPLAST, d.o.o., BLED Za Potokom 7b, 4260 Bled
tel.: 04/587 41 92, fax: 04/587 41 94 e-mail: technoplast-siol.net http://www.technoplast.si
Za določen čas (z možnostjo za nedoločen čas) nudimo zaposlitev. DELAVEC ZA DELO V OROD-jARNI z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe. Zaželena je oseba z osnovnim poznavanjem GAD programov, CNC programiranja in z veseljem do spoznavanja in upravljanja klasičnih in CNC strojev. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Technoplast, d.o.o., Blejska Dobrava 124, Blejska Dobrava.
IMATE V SLUŽBI PREMAJHNO PLAČO?, Namenite nekaj časa za dodatni zaslužek in nas pokličite! MKZ, d.d.. Slovenska 29, Ljubljana, 8 070/610-118i0400347
ZASTOPNIKOM, redna zaposlitev, za terensko prodajo artiklov za osebno nego, zagotavljamo uvajanje v delo ter najboljše pogoje za zastopnike in stranke.Sinkopa, d.o.o. Žirovnica 78, Žirovnica, 8 040/666-345, 041/793-367 i0400i23
DELAVCA, za pomoč v avtoličarski delavnici. Avto Močnik, d.o.o., Britof 162,
8 04/281-77-04	i0400563
AVTOMEHANIKA, zaželeno 3 leta delovnih.izkušen. Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, 8 04/281-77-04 10400562
FRIZERKO, Frizerski salon, Andreja Kepic. Dvorje n.h., Cerklje, 8 031/322-
090	10400537
SLIKOPLESKARJA, izkušenega, zaposlimo. Megamatrix, d.o.o., Staretova 39, Kranj, 8 041/421-820	10400535
DELO V KRANJU!, Odpiramo novo poslovalnico, potrebujemo 20 ljudi za različne pozicije (izobrazba: osnovna, srednja, višja in visoka šola). VEGAstar, d.o.o., Motnica 11, Trzin. Informacije. 8 01/530-41-80, 040/879-169 I040067i
DELO V KRANJU!, odpiramo novo poslovalnico, potrebujemo 20 ljudi za različne pozicije (izobrazba: osnovna, srednja, višja in visoka šola). Vegastar, d.o.o., Motnica 11, Trzin, 8 01/530-41-80, 040/879-169	i0400455
MOŽNOST, mesečnega dodatnega zaslužka. Tomaž Jerančič s.p., Reševa 14, Kranj. 8 041/784-151, 041/43-43-83
10400367
iščem
Inštruktor MATEMATIKE, išče delo: pomoč pri učenju in priprava na preverjanje znanja, 8 040/381-295	10400096
INŠTRUKTOR matematike In fizike, išče delo: pomoč pri učenju in priprava na preverjanje znanja, 8 041/256-221
10400312
IŠČEM DELO, kot inštruktor angleščine, 8 031/323-384	10400540
IŠČEM DELO, kot varuška za vašega malčka, tudi v večernih urah, 8 041/548-265	i0400609
KOT VARUŠKA, na svojem domu. Naklo, 8 04/257-27-62	i04006i9
ŠOFERJA, po Sloveniji. 8 041/337-
293	10400655
AVTOKLEPARJA, redno zaposlim. Vrba. d.o.o., Struževo 4, Kranj. 8 041/614-722	10400081
IŠČEM delo kot šivilja, za manjša šiviljska popravila, 8 04/250-32-31,
040/88-41-55	i0400i86
PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE, za
okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD d.o.o., Janeza Šmida 15. Jesenice, 8
04/580-60-26
10400250
RAČUNOVODSKE STORITVE, za podjetja, samostojne podjetnike in društva, dolgoletne izkušnje. Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9, Cerklje, PE Kranj - Primskovo 8 070/666-990, 070/40-30-20
10400094
SENČILA ASTERIKS, Roman Peter s.p., Senično 7, križe. ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KGMARNIKI, ROLOJI. MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža ia servis. Dobava v najkrajšem času. 8 04/59-55-170, 041/733-709
10400363
IZOBRAŽEVANJE
nudimo
MATEMATIKA, POSLOVNA MATEMATIKA, in FIZIKA pomoč za vse šole in študijske smeri. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 8 04/25-31-^45, 041/564-991
10400082
POSLOVNE PRILOŽNOSTI
kupim
DELNICE GB, takojšnje plačilov gotovini, 8 031/739-767	io4oo6G8
RAZNO
prodam
STORITVE
nudim
KOLOVRAT, 8 04/257-10-27 i0400663
OMELA, kvalitetna, za pometanje krušnih peči, negorljiva, Žnidar, 8 01/832-31-07
10400648
TRGOVINA KOROTAN, Struževo 20 pri Kranju prodaja STEKLENICE vseh velikosti in vrst, vljudno vabljeni
10400352
GRADIMO, od temeljev do strehe, adaptiramo - referenca Slovenci. D.M.D., Ljubljanska 45, Kamnik, 8 031/327-119, milos.cvim@volja.net 10400343
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
JULIJANA KALAN
Grogova Juli
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo in prižigate sveče.
VSI NJENI
v
Virmaše, Sutna, 14. decembra 2004
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame in tašče
MARIJE KATRASNIK
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za vse, kar ste ji darovali.
v
Žalujoči: vnukinji Valerija in Severina z družinama in snaha Cirila
ZAHVALA

•v.
v 66. letu nas je zapustil naš dragi
VLADIMIR ZORKO
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem Klas Pre-doslje in Pogrebnemu zavodu Kranj.
Vsi njegovi

ZADNJA STRAN / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
12/-S
CEO
TOREK
od -5 "C do -2 °C
SREDA
V.
od do
■5 "C •1 "C
ČETRTEK

od -6 doO°C

M£CU>



|:)2004. A^ificItM mohjt^. ^««v pftirten«
MtOmA
V višjih legah bo jasno, po nižinah pa bo megleno, oziroma oblačno. Zgornja meja nizke oblačnosti bo med 700 in 900 metri nad morjem.
tisoč
Na tretji dobrodelni hokejski tekmi v Podmežakli so nastopili številni znani športniki, gospodarstveniki in drugi pomagali zbrati čim več denarja
za pediatrični oddelek bolnišnice Jesenice.
Jesenice - Hokejska tekma najbopih gorenjskih hokcjistk, hokejistov in drugih odličnih športnikov, ki so se jin> pridružili še gospodarstveniki in nekdanji hokejski zvezdniki, je v soboto popoldne v dvorano Podmežakla privabil okoli 600 ljudi, ki so pomagali zbrati nekaj več kot 500 tisoč tolarjev za pediatrični oddelek jeseniske bolnišnice. Tretjo dobrodelno prireditev Hokej za otroke je organiziralo podjetje Izid, d.o.o., v sodelovanju z Logite-chom, HK Acroni Jesenice in Občino Jesenice.
Na ledu sta se pomerili ekipi Izid&Logitech zvezde in okrepljena gorenjska ženska hokejska reprezentanca in se, kot se za dobrodelno tekmo spodobi, razšli z izenačenim rezultatom 10:10. Kot je povedal Tomaž Vengar, pobudnik in organizator prireditve, so z letošnjo prireditvijo izjemno zadovoljni. Meni, da bo prireditev postala tradicionalna, že prihodnje leto se ji bodo pridružili novi sponzorji, dobrodelno akcijo pa želijo razširiti tudi v druge sloven-
Jeseniški ekstremni kolesar Jure Robič (z modro čelado) se dobro znajde tudi na drsalkah.
ske ledene dvorane. Že med tekmo je HK Acroni razveselil tudi svojega zvestega navijača Primoža 'Štibla s podpisano hokejsko palico in dresom.
V soboto so za otroke na led stopili nekdanji in sedanji hokejisti in hokej i stke M arko Lah, Rudi Knez, Albin Felc, Pia Kranjc, Tatjana Sabolič,
Saša Berlisk, Nina Zupančič, Špela Horvat, Teja Lahajnar, Tanja Tarman, Anja Jeršin, Barbara Klinar, Nives Bergant, Lea Terseglav, Nataša Pagon,
Alenka Aržen Tomaž Razin-gar. Dejan Vari, Marcel Rodman, Peter Rožič, Mitja Sotlar, Jure Goličič, Aleš Remar, David Rodman, Robert Kristan, Marjan Manfreda in drugi ^ortniki in športnice, kot so Spela Pretnar, Alenka Dovžan, Špela Bračun, Marko Babnik, Miha in Tomaž Pirih, Luka Špik, Jani Klemenčič, Franci Petek, Jure Robič, Gorazd Lah Nitka, Dejan Košir, gospodarstveniki Tomaž Vengar, Jure . Svetina in Tone Trček iz Izida, Marko Štojs iz Perftecha, Peter Šimic iz Plinstala, direktorica Gorenjke Marjana Novak, pridružili pa so se jim še direktor bolnišnice Jesenice Igor Horvat, Tone Fornezzi Tof, Brane Bergant, Saša Vukovič, Mitja Gabrovšek in Akim Kiselef, novinar Slovenskih novic Boštjan Fon, tehnični direktor HK Acroni Jesenice Brane Jeršin in voditelj z nacionalne televizije Peter Poles.
Barbara Todorovic, foto: Tina Doki
Blejska obvoznica leta 2009
Bled - Turistični biser Bled je zatrpan z avtomobili, po glavni cesti skozi mesto pa poteka vse gostejši promet, ki kvari podobo raja, slabša bivalne pogoje in vpliva tudi na razvoj turizma. O obvoznici, ki bi razbremenila mestno središče, na Bledu govorijo že več desetletij, nanjo pa bodo morali čakati še nekaj let. Država naj bi jo zgradila do leta 2009, spomladi tega leta naj bi bila končana gradnja blejske južne razbremenilne ceste. Občina Bled je konec novembra dobila od države predinvesticijsko poročilo, oziroma zasnovo za omenjeno obvoznico, ki bi razbremenila mesto, izboljšala bivalne pogoje in dala možnosti za razvoj turističnih objektov in ostale turistične infrastrukture. Južna obvoznica bo dolga dobre tri kilometre, gradnja pa naj bi stala 3,6 milijarde tolarjev. Občina Bled bo morala zagotoviti trideset odstotkov celotne vrednosti naložbe, kar je dobra milijarda tolarjev, poleg tega bo morala poskrbeti tudi za komunalno ureditev zemljišča, kjer bo potekala obvoznica, ki naj bi po prvih oceixah stala okrog 500 milijonov tolarjev.	R. S.
O razrešitvi na naslednji seji
Kranj - Položaj direktorja Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kraiy prof. dr. Marka Lavriča je negotov, kajti sejo sveta porodnišnice, ki je bila minuli četrtek in na kateri naj bi govorili tudi o Lavričevi razrešitvi, so prekinili, nadaljevali pa jo bodo 21. decembra.
Danes izšla Kranjčanka
$
/;t ht J« /i
v
Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj
Novorojenčki
Gorenjci smo v minulem tednu postali bogatejši za 43 malih prebivalcev. V Kranju seje rodilo 33 novorojenčkov, na Jesenicah pa 10.
V Krai^u se je rodilo 20 deklic in 13 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala kar 4.500 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2.520
gramov.
Na Jesenicah se je rodilo 5 deklic in 5 dečkov. Najtežji je bil deček, kije tehtal 3.930 gramov, najlažja pa deklica, ki soji babice takoj po rojstvu namerile 2.920 gramov.
Seje sla se udeležila tudi Marko Lavrič in njegov pooblaščenec Jožef Klavdy Novak iz odvetniške pisarne Čeferin in jo po nekaj minutah zapustila. Novak je želel članom zavoda pojasniti, da je bila četrtkova in tudi predhodna, 12. seja, nezakonito sklicana, zato bi bili tudi sklepi, sprejeti na njej, nezakoniti. "Opozoriti sva želela na procesne kršitve, vendar so mene in mojega j)00blaščenca odstranili s seje. Se vedno trdim, da svet zavoda pri sklicu seje ni upošteval roka in pravega načina za njen sklic. Poleg tega pa zdrahe
slabo vplivajo na odnose,' je dejal Lavrič, ki ne namerava odstopiti z mesta direktorja porodnišnice, v kateri dela že štiri desetletja, sedanji mandat pa se mu izteče čez dobro leto in pol. "Ker so očitki neresnični, ne bom odstopil, razen v primeru, če bo to od mene zahteval minister za zdravje. Vse odgovore na očitane nepravilnosti bom pojasnil na seji, ki bo sklicana zakonito, do takrat pa ne bom dajal izjav," je pojasnil Lavrič.
Svet zavoda kranjske porodnišnice mu očita kršitev zakona o javnih naročilih, pomanjkljiv
sanacijski program in previsoka izplačila nadur in potnih stroškov. Svet zavoda je sejo po slabi uri prekinil, namestnica predsednika sveta zavoda Rozalija RajgeU pa je povedala, da so to storili zaradi proceduralnih razlogov. "Nismo govorili o razrešitvi direktorja dr. Marka Lavriča, niti o njegovem pisnem odgovoru, zavračam pa očitek, da sta bili seji sklicani nezakonito. Predsednik sveta zavoda dr. Darko Gregorač s seje tudi ni odstranil dr. Lavriča in njegovega pooblaščenca, ampak je slednjega le prosil, naj zapusti sejo," je povedala Rajgljeva, ki meni, da so Lavričeve kršitve tako obsežne, da bodo tudi na prihodnji seji govorili o njegovi razrešitvi.
Renata Škrjanc

loto

,imglas
Rezultati žrebanja 50. kroga
igre na srečo 12. decembra 2004
Izžrebane številke: 9. 14, 20, 24, 25, 26, 30 in dodatna 22
Izžrebana Lotko številka pa je: 646690
V 51. krogu za sedmico predvidoma 25.000.000 SIT
dobitek LOTKO predvidoma 43.000.000 SIT
.v I o A-*^
RADIO KRANJ d.o.o.
Stritarjeva ul. 6. KRANJ
^
T6LEf=ON: (0-4) 2812-
(04) 28i2-
(04) 2022-(051) 303-
FAX:
(0.4) 2812-(0<4) 28i2-
RFOAKCUA
TRŽENJE
PROGRAM PROGRAM GSM
HFOAKCMA

E-poŠta :
racliokranj@raiciicHkranj.si
spletna stran^ www.ra«iio-kranj«si
Rokometnih navdušencev ne manjka
Železniki - Rokomet je eden popuiarnejših športov v Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v Selški dolini. Tako tudi ni bilo čudno, da je bila minuli petek, ko se je loški Termo pomeril z ekipo slovitega Magdeburga, dvorana v Železnikih nabito polna.
Jože Rakovec iz Dolenje
vasi: "Rokomet je po kvaliteti v Železnikih pač še vedno Šport številka ena, kar so gledalci, med katerimi je bilo tudi veliko domačinov, zagotovo dokazali. S tekmami, kot je bila današnja, pa je jasno, da se zanimanje za rokomet še povečuje. Z novo dvorano so tudi možnosti treniranja spet dobre, kar že dokazuje pet moških selekcij, znova pa je v Selški dolini več zanimanja tudi za ženski rokomet."
N^c Demšar iz Železnikov:
"Tudi sam sem nekaj časa igral rokomet pri Al-plesu, vendar pa sem kmalu ugotovil, da nisem najbolj talentiran in sem prenehal. Bil pa sem vesel, ko sem izvedel, da bo tekma Terma in Magdeburga v naši dvorani, saj taka tekma pač tu ni vsak dan,"
Franc Ber-nik iz Bukov-
ščice: "S sinom rada hodiva na tekme, tudi na rokometne in bil sem navdušen, ko sem izvedel, da bo tek-
v
ma evropskega pokala tu v Železnikih. Ta dvorana je res čudovita, z našim podjetjem smo tudi pomagali pri njeni izgradnji in tudi sedaj rad zahajam sem."
v
Ana Cinko iz Poljan: "Na
tekmo sem sicer prišla bolj slučajno, večkrat hodim na košarko, ki jo igra moj sin. Vendar sta se sin in hčerka odločila tudi za tokratno rokometno tekmo."
Drago Zec iz Lesc: "Včasih sem tudi sam
igral rokomet, za tekmo pa mi je povedala punca Ana, ki je doma iz Dolenje vasi. Tudi ona je včasih igrala rokomet, ki je pač v tej dolini in na Gorenjskem zelo popularen. Nova dvorana v Železnikih pa mu bo gotovo dala še novega zagona."
OflJBfllJ POSlüSHnn RfifiUSKfl POSTRJR m fiOREnjSKEfnJ
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Cm
J