List 14. Tečaj 9 i ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld 5 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema pravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto enkrat 8 k za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu Novic v Ljubljani 1. aprila 1892 Politiški oddelek. iMIIÄlf . .................................................................................. # I P Mi ne vemo, kako se je vršilo ministersko posve tovanje, so li vsi ministri bili za ta odgovor, je li grof Kuen 9 Sedanji položaj. Ko se zopet snidejo poslanci na Dunaju, našli bodo politični položaj nekoliko premen j en burg kako dr obliko predlagal. Nam zadostuje da je Sicer državni zbor nazadnje se tudi levičarski pristaš v ministerstvu zadovoljil s tem odgovorom, ki je tako zbodel Plenerja in Schmeykala. Ker je stvar velike načelne važnosti, bi bila dolžnost grofa Kuenburga, da da svojo demisijo, če se še vedno ne odnošaji mej bode imel trdne večine, ali vendar bodo njo ne strmja tem da svoje ostavke ni dal, je prevzel strankami in vlado nekoliko drugačni. tem predrugačenim položajem bode računati našim "dr- žavnim poslancem. Minoli petek je spravni odsek češkega deželnega zbora v Pragi imel sejo, katera je velicega. pomena Na- vso odgovornost za namestnikov odgovor. To je faktum, s katerim bode moral računati Plener. Grof Kuenburg druge somišljenike. Izvestno je dobro vedel, da ravna v zmislu teh somišljenikov, če v tej stvari strun do skrajnosti ne napenja. Ko bi Plener ima na levici gotovo še mestnik je spravi dal pojasnila o vladnem stališči nasproti Hkratu so pa tudi veleposestniki in Staročehi še pojasnili svoje stališče. Ta pojasnila so pa bila taka, da so silno razdražila vodji čeških Nemcev Plenerja Schmeykala, ki sta takoj v tej seji silno zabavljala proti vladi, Staročehom in veleposestnikom. Ko / hotel celo stvar uporabiti proti vladi, se bode kmalu prepričal, da on ni več vsemogočni vodja zjedinjeni levici in bi kaj lahko pripravil do tega, da bi levica razpala. Veleposestniki bi se odločili od demokratičnih elementov. V seji spravnega odseka pa tudi ni manjkalo druzih nemški libe- zanimivih momentov. Pred vsem moramo omeniti, da se je in ralci še imeli pogum vstopiti v odločno, opozicijo proti od češke strani z vso odločnostjo naglašalo, da se poprej vladi. bilo bi sedaj pričakovati, da zopet zapuste češki mora šiti popolno odna jednakopravnost še deželni zbor. Ker pa Plener ve, da bi vsi Nemci sedaj potem je mogoče nadaljevati spravo. Te izjave so bile ne šli za njim, se tudi za kaj tacega ne bode odločil, tako določne, da tudi Nemcem ni moglo prikrito ostati Vsaj iz njegovega govora nismo mogli posneti, da bi ♦za kako ceno je sprava mogoča tem odseku so tudi levica sploh nameravala storiti kak odločen korak. Mladočehi imeli priliko povedati svoje mnenje Ali no- Vseh podrobnosti te seje tukaj ne bodemo navajali, beden izmej njih ni naglašal, da je treba pred vsem Le to naj povemo, da je namestnik se izrekel, da vlada izvesti državno pravo, potem je še le sprava mogoča, še vedno želi, da se izvrši sprava, da pa ni obljubil, da Videlo se je, da so se na tihem odrekli že temu svojemu kaj storila za to administrativnim potom, če tudi ga aksijomu. Sedaj bi bili pripravljeni tudi privoliti v spravo je Plener izrecno poživljal, da se o tem izreče. Na vse te pozive je grof Thun molčal. Pomenljivo je če se le izvede narodna jednakopravnost. Baš to je silno velikega pomena, vidi se, da se polagoma napravljajo tla, na katerih se bodo vse češke stranke lahko zjedinile v pa tudi, da je namestnik v svoji izjavi nekako odobraval stališče veleposestnikov. Iz vsega se je videlo, da skupno delovanje. Mi sicer vemo, da dr. Gregi^a glasilo so se vlada in veleposestniki o tem odgovoru poprej na bode vedno naglašalo skrajne ali zmernejši tančno dogovorili ne pa grof Thun, Mi smo tukaj nalašč rekli vlada mladočeški politiki so se pa že iztreznili in hočejo na-ker namestnik v svojem odgovoru ni rediti baš narodno jednakopravnost za podlago svojemu izražal svojih nazorov, temveč nazore dunajske vlade, bodočemu delovanju. Popolen prevrat se v tem oziru Vladni odgovor se je namreč poprej sklenil v minister- precej ne bode zvršil, ali veselo znamenje, da 8e je ta skem svetu na Dunaju. * prevrat začel. Narodna jednakopravnost je tudi jedino r prava podlaga kateri moremo Slov delovati. Če Mladočehi proglase v s Cehi vkupno odno jednakopravnost Politični pregled. za glavno točko svojega programa, bomo mi gotovo pi Katoliški shod katoliški hod Mi V Ljiiblj se tudi ki bodemo priporočali tesnejšo Mladočehi. Seveda elj e tn mide letos slovenski shod pozdravljamo, dokler je Mladočehom državno pravo vse, tako posetmo, ker se bode na nje^ tiidi razg.oyarjalo o našem na- dolgo Slovenci ne moremo in ne smemo za njimi, ker bi s tem P 1. Neki slovenski list je izrekel misel, da sebi škodovali. Po teh dogodkih odnošaji mej levico depiita rekel za Zjedinjei da mu izrazi to Slov m poslal cesarju vlado ne Vlada ii^i z j edin j ene' Slov Mi smo gotovo prijatelj ali vendar dvomimo da bilo Taka morejo ostati tako presrčni, kakor so bili dosedaj. bode morala iskati zopet bolj opore na desnici. Mi vemo, vladarj umestno v sedanj prasanj se trenotku edaj ne ta> stvar s dado kar dognati pravljati v razgov t Mladočehi so se tudi po volilaih shodih bahali z da da levičarji ne bodo jej avnost nasprotovali, ali že se bodo o glede na svoje volilce ne morejo več ostati kot vladna Ker naravnost v opozicijo iz umljivih vzrokov nost ršenju češkega držav^nega prava pogajali narav- z ladarjem ali endar dosedaj se stranka ne pojdejo, bodo morali gledati, samostojnost. Odnošaji mej levico oložaj, da bi mogli izpolniti dane obljube bi da si ohi neko prišli Slo ko bi Zjedinj vlado bodo vedno ^iesničarj Slov kar Tako sedaj s niso prišli v tak V jednako kočljiv prožih ^ pr a sanje o bilo prasanj hladnejši in to bode le desnici v korist Pa še nekaj druzega se je pa pripetilo, kar utegne imeti še velike posledice. Razmere mej Rusini in Poljaki napravilo razpor mej levici v prid. Vsakdo ve, da smo v dva tabora v deželne in narodne av.^rijski Slovani razdeljeni tonomjste. S takim vprašanjem, kakor je Zfedinjen^t Slov v Galiciji se vidno boljšajo To se jasno vidi pi leto bi se to nasprotje ne dado dognati, doki dobimo skupnega pro t povekšalo Tako elika prasanj a se pa se o njih vsi ne sporazumemo in ne sporaziimlj napraviti bode šnjem deželnozborskem zborovanju Pi otvorjenju je naloga slovanskim državnim poslancem. Sploh pa gališki deželni maršal bil Rusine pozdravil tudi v rusin- ščini To dosedaj v Galiciji ni bila navada Nedavno da eni Slov se VSI av poprej ne more pričakovati vprašanje o odne rešitve. avtonomija nam ni Slovani koristna ali slej. Dokler se pa še mej Slov zlasti Cehi preverijo, da deželna tega bode pač prišlo prej ki se najdejo možje potegujejo za razširjenje pravic sedanjih kronov Slov niti misliti ni. pa nase mnenje se bili Poljaki hudo spodtikali nad tem pozdravom, ali letos od nobene strani ni bilo proti temu ugovora. Deželni zbor se je izrekel, da se prestavijo rusinski uradniki v svoje rusinske kraje, da bode izvedenje narodne jednakopravnosti mogoče. Šolski odsek deželnega zbora je pa sklenil priporočati, da se osnuje jedna popolna katoliški shod v tem stori kak odločen in jasen Zjedinj eno . da bi v sedanjei^ejavi^^^ Slovani^rali,JsMtist^a, kar Zatorej je najbolje, da se Jednakopravnost. Če slovenski ruzi, potegujemo pred usinska gimnazija To so sicer majhne stvari klep v ali dobro dokazujejo pojema. da nasprotje mej Rusini in Poljaki narodnem oziru storil svojo dolžnost, ^čemo pa jasen sklep ize. Dotična resolucija graškegt ne katoliške it v kake shoda se i v:e fr Ta prevrat prihaja od tod da je mladorusinska nam ni zdela prav jasna, ali nadejamo da katoliški shod v Ljubljani se v tem oziru jasneje ' " ne stranka dobila večji vpliv mej Rusini. Ta stranka išče blaginje v dobrih odnošajih z Rusi, temveč s Poljaki vsaj se za to tudi imenuje slovenski katoliški shod izreče, razmere v Ljubljani so tudi drugačne kakor v Grradci Češkonemška sprava Kakor omenjamo v uvodnem Poslednji so največ sovražili Rusine baš zaradi njih rušo- članku, v petek Mladočehi v spravni seji niso naglašali češke da se Mladočehi po kako filstva, kar gotovo ni bilo umestno, če pomislimo, Rusi grdo ravnajo s Poljaki. Nasprotje mej Rusini in Poljaki je imelo slab vpliv na vso slovansko politiko v Avstriji. Poljaki se baš zaradi p rav stav Zaradi te smo mi li nado na stališče ustav Žal Mladočel adi da smo se motili. V petek tega niso govorili, ker se še « posvetovali, kako stah kup niso na) zamejo proti Rusi Kmalu potem so imeli v klubu pos emu polo ž hoteli postaviti na stališče narodne jednako- ^^^^^ ^o zopet zmag pravnosti, četudi bi to stališče bilo posebno ugodno za sleške in bukovinske Poljake. Poljaki so pa vpliven faktor bila sp • v • s .^etovanje in radikalni ele-imi nazori. Posledica temu je da so v poznejši seji spr ne da dru2'ače v državnem zboru če se odločno eka za odno avnega odseka izjavili, da se doseči, kakor če se prizna češko dr-Le to nas veseli, da se veleposestniki, Staročehi jednakopravnost, bode vlada morala se zavno pravo in pa zmernejši Mladočehi vendai drže želje avstrijskih Slovanov bolj ozirati na jednakopravnosti. S časom bodo že vsi Mladočehi m to je sedaj pričakovati se mo- Narodna jednakopravnost je stališče, na katerem remo avstrijski Slovani zjediniti za skupno postopanje. Kakor se sedaj kaže, so odločilne stranke dveh prvih avstrijskih slovanskih odov približujejo vedno na podlagi člana . vani priti do svojih pr njih skupnemu prograi: v Češko. slanec Vašatv, äti nai poznali dne da naše ustave moremo avstrijski Slo in da ta more biti podla da V dežt^lnem zboru predlagal je po se bolj osnuje deželna zavarovalna banka za temu stališču in popuščajo druge Dolžnost naših državnozborskih zastopnikov bode vplivom pospeševati ta prevrat. Tako je mogoče, da av strijski Slovani pridemo vendar do skupnega programa zavarovanje proti požarom. Utemeljujoč predlog je hudo separatistične težnje, grajal vlado, da ovira osnovo deželnih zavarovalnic Predlog s svojim izročil posebnemu odseku želnem zboru ne pridej je na Spra^ to. \ predloge baj v de deželni maršal jih ne bode postavil na dnevni red, da ne bode burne debate Da odi bodo po katerem že tako dolgo tečimo. Ce se to z^ se Slovani vse drugače poštevali na Dunaju in nemški hegenomiji bode za zmirom odklenkalo v Avstriji. deželni zbor sklenil, da se ta stv mirijo duhovi, je gotovo. odloži, dokler se po da Tirolsko. :er niso p letos še jedenkrat dopolnilne volitv Italijanski poslanci izgubili so svoje man- sejam deželnega zbora. Zatorej bodo po- Solski odsek se I I f I r I r V / I v r t Ill etuie 0 deželnem šolskem zakonn Kai je sklenil, ni nič gotovega znanega konservativ^ mislil šolskimi sestrami Neki diinajski židovski list hoče vedeti, da odpraviti podučitelje in jih nadomestiti s Nemški list se seveda zaradi tega jako jezi Mi ne vidimo v tem v se nobene nesreče, v ce bode brušenji in likanji. od sester se zahtevalo, da zadoščaj zakonov. vsem zahtevam šolskih \ Nemčija Ministerska kriza je končana. GrofCapriv Rastlinstvo in (Dalje.) Živalstvo nam tudi podaje nekatera ni več ministerski predsednik in grof Zedlitz ne vec naiicni minister. Novi ministerski predsednik je grof Eulenburg in novi naučni minister je državni tajnik di loščila. Poprej so mnogo rabili ribjo kožo, Fischhaut Bosse. Oba nova posebno pi pava likanji lesnih izdelkov. Ribja koža je hra in ojstra koža morskega volka in sorodnih st. a ministra po v sta strogo konservativ kar seveda liberalcem ni ker je precej draga, so jo v • Grof Cap tane pac ki ter anjih reci, erof Zedlitz t di pa kancelar in državni Tako umaknila sta se nister hnz kakega posla nasprotstev najboljša zagovornika katerega je odločno podpiral tudi cesar sam. sled i mi- elikih druga sredstva Bel bj danes večinoma izpodrinila L kost ali sipa, Blakfisch- bein os sepiae je ploščnata jajčasta lupina, ki leži pod ga V C olskega zakona, Novi ministerski Ta predsednik je iize zakona. Ysekako karakter " tudi izjavil, da vlada umakne načrt šolskega • v je toli zagovarjal novi šolski in raji odpustil Cap pa je, da se je ravno cesar, akon. zdaj izrekel proti njemu da bi bil zakon in Zedlitza nego. zadobil velj Verjetno ni, da se bil cesar zbal raznih hrbtno kožo navadne sipe ali crnice (Tintenfisch). čudna žival spada med mehkužce in živi v vseh evrop- Po Laškem jo trdo in žilavo. Njena hrbtna rabi v premnogih ^ prah zdrobljena. skih morjih, posebno pa v jadranskem siromaki jedo, a meso kost je bela, luknjiča^ slučajih za brušenje in likanje, cela lahka tei protestov ki so dohajali proti novemu zakonu in odi se raz- Tudi jo adi primešavajo med razne zobne praške Naj lično ta cesarjev korak tudi povedati, da tudi prevzame podpredsedništv poljedelski minister sedniku grofu Eulenbiirgu svoj portfelj poročila pa edo že Preslica (Schachtelsam) je u'/e staro sredstvo za Bötlicher izstopi iz ministerstva, da mioistersko di Miquel m da Hevden prepusti ministerskemu pred likanje mika i slica Nekatere preslice imajo v svoji koži mnogo kre vsled tega ojstro površje. Posebno msk Francija Pretečeno nedeljo dogodil se je v Pari zopet en dinamitni atentat in sicer v državni pravdnik. hiši kateri staniij neki ki raste ob močvirjih in bregovih tekočih vodä, ter hoš (Zinnkraut, Kannenkrat) na ilovnatih ali peščnih , piparjem in kovinskim tleh rabita strugarjem, mizarjem se je oseb je težko ranjenih do malega vsa zrušila in vec vznemir- delavcem za ffladenje likanje njihovih izdelkov Cinasto Prebivalstvo pariško je jako časopisje strogo obsoja vlado, ker premalo zasleduj posodo, katere so se posluževali naši stariši in predniki 1 anarhistov zaprli so dosedaj 22 mej njimi jeno m casopi anarhiste. — A njih glavo in duševnega vodjo nekega Najnevarnejšega in najbolj delavnega anarhista, barvarskega po so mehanika Chaumartin tedanje nemško ime kuharice snažile s hošem od tod tudi Oglje (Kohle, Schleifkohle) aznih lesov j e tudi močnika Rav je ta doprinesel pa ne moi dri j atentat , v pest dobiti. Prav in popolnoma prepi se, da zelo azširjeno lipovo) so uže edstvo za likanje. Oglje (bezgovo od nekdaj uporabljali za likanje bakr in tvo tudi tega, da je bil Ravachol provzročitelj v c; itelj atentata v Boulevard St. G Ravachol in izvr- se J medi ebi in druzih kovin. Vsako oglje ni dobro za že kot barvarski učenec leti pridruž i neki roparski pečati z anarhisti, se je pred par likanje; le oni kosi so rabljivi ki so bili v hudi vročini tolpi m J P po deželi opala in so popolnoma Ijeneli Oglje iz navadne peči se umor ko leto nekega bogatega ebnika, mu vzel 40 000 torej ečinoma ne mor frankov, potem pa ko ga tej ušel in od tedaj ni bilo povedala je Chaumartinova žena katero je policija zasačila in že vklenila je bezga in lipe jemlje tudi luba d njega Sel t; te dni iz- so tudi zaprli da potrebi azžagamo in v poštev jemati. Poleg črnega vrbov les. Dotično deblo po azkoljemo, na zraku dobro posu- stanuj RavaclU v St. Denis in da sta se z njegovim možem šimo in konečno zogljenimo tako, da ne mor zrak blizu večkrat shajala. V torek je policij Ravachol-a ni dobila, ker ta jo preiskovanji njegovega stanovanja n; o dinamitnih bomb šla v kraj, toda ta namen zagrebemo les v ilovnatem loncu v pesek šla pobegnil pač pa je pri ali pa vsak kos lesa prevlečemo na debelo z ilovico ter pr za naprav prejela zakon, Zbor je jednogla ki določa, da ie usmrtiti vsakega, kateri pr zlične stvari kot pri- zogljenimo v lončarjevi peči. Nekatei zapro les v železno cev, na pi vzroči kak dinamitni atentat Belgija Kralj belgijski kakor znano nima nič otrok moškega spola, temveč le tri hčere. Ker pa po ustav ne more zasesti prestola sta kralj, ministerstv m ženska zbornica najbolj v kos pečne cevi, katero zadelajo z ilovico na obeh konceh; je cev dovolj časa ležala v ognju, Vnanja plast gladilnega ; zato je z nožem ostržemo pretrdo 9 se pokrije s prstjo in ohladi oglj je navadno nekoliko trša, nego notranja če pred ab o spoi kralj mej seboj odredili da ima v slučaji, ko bi se po vnanjo sko«jo smrti postav lednik grof Flanderski odpovedal K glj (Knochenasche Beinasche ge prestolonasledstvu na ljubo svojemu slabotnemu sinu Albertu brannte'Knochen, Schafbein) je ostanek, katerega puste in bi ta brez moškega zaroda umrl pravico do pre stola najstarejši sin princa Filipa Saksa-Kobur zeta kra živalske kosti, sežgane na odprtem ognji Ostanek ima Ijevega Grško Konstantopulosov ministerstvo si ni zamoglo pridobiti zaupanja pri zbornici in kralj čutil se je prisiljenega, in razpisal nove volitve, ki se bodo da abornico razpustil obliko prvotne kosti. Treba ga je dobimo fin, bel prah. Večinoma vzamejo ovčje kosti ter gladijo zlate izdelke, srebrne tvarine itd zdrobiti in zmleti 1 da njihovim prahom (Dalje nasi.) vršile-maja meseca. 112 Obrtnijske raznoterosti. Nekoliko o bucikah. Bucika ali ,,kDoflica" gre skoii mnogo rok, predno je dodelana. Za 100.000 bucik se potrebujejo nastopni časi: Zravnanje drata.....3^2 ure Eezanje „.....r Izdelovanje špic.....„ Porezanje po ošpičenji . . . 8^/2 » t Tkanje dratu za glavico . . „ Eezanje glavic . . . . . SVg ^ Prtrjenje glavic.....92 ur Skupaj . .138 ur. Ako hoče tovarna izdelati teh 100.000 bucik v jednem dnevu, mora imeti 14 delavcev in 9 mašin za pritrjenje glavic. Ko so bucike izdelane,' so navadno precej umazane. Zato jih še potem vse kuhajo v žvepleni kislini in konečno skrbno spero v čisti vodi. Navadno jih potem še pocinijo na razne načine, z otrobmi v usnjati vreči dobro zbrišt^jo in v vrtečem se sodu tudi z otrobmi zlikajo. V papir jih vtikajo otroci, so tako vajeni, da jeden vtakne v jedni uri do 4800 iglic v papir. Rog zvariti. Kog moremo variti ali „lotati", 'kakor železo. To lastnost porabimo večinoma tedaj, kedar liocemo posamezne rožene ploče povečati. Ploče se vprežejo najprej v les (da se nam ne krive), potem polože v vrelo vodo in konečno se jim robovi, katere hočemo zvariti, prav skrbno osna-žijo in ostržejo. Ko je rob tako pripravljen, se ne sme več prijeti s prstom ali s kako. mastno tvarino. Oba roba staknemo skupaj, vlijemo nekoliko čiste vode vmes in jih denemo med vroče bakrene kieŠče ali v vročo stiskalnico. Klešče ali sti- « skalnica naj bode le toliko vroča, da lepo zarumeni papir. Ko se ohladi, položimo rog v mrzlo vodo in ga osnažimo. Pokost (firnež) za gosli in sploh glasbeno orodje. Vzemi 16 delov šelaka, 32 delov sandaraka, 8 delov mastiksa, delov elemija, 16 delov beneškega terpentina, 4 dele zmajeve krvi, "1 del oileana in 256 delov vinskega cveta. » ^^mi......KmetijSio"......I»»»=^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 't' 'f 'f^ izbiranji prašičev za pleme. Pred vsem morajo seveda živali, ki se odbero za pleme biti zdrave, in pa lepo raslega trupla. Imeti pa morajo tudi vse znamenja, po katerih se da sklepati na veliko rodovitnost. Mrjasee mora biti pred vsem močne rasti, zadnji del ne sme biti slabši od sprednjega. Stegna morajo biti dobro razvita, ker dajo najboljše meso pri prašiči. Vsa spolovila morajo biti normalno razvita. Glava bodi lepa. Rivec ne sme biti nagubančen, pa tudi niti predolg niti prekratek in mora v ravni potezi držati se čela. Prsi naj bodo široke, truplo razmerno dolgo, hrbet raven, jedno besedo, vnanjost mrjaščeva mora biti lepa, ali vendar se mora že na prvi pogled poznati, da je samec. Biti mora pogumen in živ, pa ne hud. Mnogi mislijo, da je mrjasee glavna stvar pri ple-menenji, in ne gledajo na to, kakšna svinja se izbere za pleme. V resnici je pa svinja še večjega pomena za pleme. Zaradi tega se pa mora ravno tako gledati, da se izbere v to dobra svinja. Truplo njeno mora biti ravno tako normalno, kakor mrjascevo, samo, da mora imeti lastnosti samice, ne sme biti torej preveč zavaljeno. Da tudi svinja mora biti popolnoma zdrava, še praviti ni treba. Glava mora biti lepa, rilec raven, ne predolg ne prekratek. Prsi naj bodo široke in prostorne, truplo razmerno, hrbet raven, zadnji del močen in širok, noge močne, da svinja mora nositi precejšnjo težo, ko je breja. Spolovila in sesci morajo biti pri svinji dobro razviti. ima svinja več sescev, moramo pričakovati, da Ce ni dobro za bode tudi' imela več praset. Zaradi tega pleme izbirati svinj z maloštevilnimi sesci. Ce ima svinja mal sescev tudi ni za pleme, ko bi sicer kazala vitnost, ker bi bila velika neprijetnost, ko rodo-imela praset nego sescev. Skušnj da skoro ni mogoče izrediti več praset, nego ima svinja sescev. Po skušnjah imajo večje vrste praset nego manjše in so torej boljše za pleme. Večje vrste imajo povprek po devet, srednje po osem in manjše po sedem praset. od vrste odvisno, temveč so Sicer pa ni vse sploh nekatere svinje vsake vrste rodovitnejše od druzih. Svinje, ki se odlikujejo z rodovitnostjo in z obilim mle- je dobro obdržati dlje časa za pleme, ker se te kom lastnosti podedujejo. Navadno doseže svinja popolno rodovitnost, še ko se drugi ali tretjikrat oprasi. Jednako rodovitna potem ostane do četrtega ali petega leta, potem pa rodovitnost pojema, zato je ni dobro dalje imeti za pleme, temveč naj se odebeli in zakolje. Le posebno dobre svinje se morejo še dalje časa imeti za pleme. Poučni in zabavni del. Tristoletnica rojstva J. A. Komenskega. Redka so stoletja, ki bi porajala take duševne velikane, kakoršen je bil J. A. Komensky, čegar tristoletnico rojstva je proslavila v dan 28. marca t. I. vsa izobražena Evropa a istotako tudi Amerika. Slovan Komensky bil je sloveč reformator pedagogike, učenjak, ki je trdil, da phi- treba poučevati v materinskem se mora vzgoja naslanjati na naravni psihološki in siološki jeziku. temelj ter da Jan Amos Komenskv se rodil dne 28. marca 1592 v Nivnicah pri Ogerskem Brodu na Moravskem. Stariše je zgodaj izgubil ter tako v početku vžival slabo v sedemnajstem letu vstopil je v latinske vzgojo. Se šole v Ivančicih. Po dokončani latinski šoli poslali so ga „Češki bratje" — pripadal je njihovej sekti — v Herboru na Nasavsko in kasneje v Heidelberg na Badensko, kjer je študiral bogoslovje. Da bi svoje duševno obzorje raz- in dobil izkušenj, prepotoval je Holandsko in deloma Angleško. Ko se je vrnil v domovino, nastavil Karol Žerotinskv voditeljem šole ga je čeških bratov v Pre- rovem. Kašnje je bil nameščen v Fulneku kot šolski voditelj in pridigar. Po osodepolni belogorski bitki dne 113 novembra 1620, v katerej je ubil svoje premoženje pač želeti, da bi ga brali in dobro si v spomin vtisnili pole^ in pa dragoceno knjižnico, našel je zavetje pri Zerotin- toda kmalu je moral ostaviti ta gostoljubni dom skem svojega lastnikov gozdov tudi vsi merodajni krogi, ker pojasniije, kak žalostne nasledke ima pokončevanje gozdov. Sklep omenjenega zaščitnika. Pr IZ domovine se naseli v sostavka glasil se je: Zaradi t eg o j ak Lešnu na Poljskem. Leta 1642. poda se Komensky v n j 11 i m o p nas z m mi pust b g Zali da se ravno nasprotno godi. Ze pred letini je Norkopi Geer možu učenemu m bogatemu, pisalec teh vrstic ravno tudi Nov pisal, da o tem času, kjer je pripravljal svoje spise za izdajo. Ko so ga pa razumni •n češki bratje nekaj let kasneje izvolili svojim škofom ko se po Notranjskem in Primorskem trudijo oblasti in posestniki zasaditi gozde, dela v naših krajih na stotine žag novi Kra In kako pokončnjejo adnj čas gozie v naših povrn vojski se v Lesno. Upal je, da se po končani SOletni krajih! To je strahovito! V naši Selški dolini, nakupičenih poda zopet v domovino svojo, toda Ferdinand m na tisoče in tisoče 2 sežnie dolgih č»^tverorobnih lat. Kam strogo zabranil vrnitev „češkim bratom Pozneje je se vse to izvažuje. em 1 kar pa je lesa malo bolj debelega deloval vojski, na Švedskem m Ogerskem ki se je vnela 1655 leta izgubil poljsko-švedski je Komensky nd v papirnice zopet vse svoje imetje in mnogo rokopiso in še ni lahko porabiti za žagovce, pa „ Ni še dolgo let od tega, odkar je nekega kmeta iz S , kateremu se je očitalo da seka premlad les, gosposka kaznovala s prav občutnimi globami. On in človek, ki je ta les kupil Berač in uže 64 let star poda se v Hamburg in sta plačala kazni okoli 300 gld, Eesnično neumevno je, kako odtod v Amsterdam. Tu je izdal svoje spise ki so brzo pa da se zamore zdaj to trpeti da se toliko mladičj zasloveli mej izobraženim svetom ter so bili tudi kmalu tebi nič meni nič posekati in tako rekoč z wreci. Na pusti podnjo azprodani 7 dan 22 embra 1670 zatisnil je svoje stran naše doline je mnogo lesov že tako Jasnih", da bi bilo pri kakih v Amsterdamu, telo njegovo pa so položili k večnemu stavbeni les? požari trdim resnično vprašati se bo pa vzel da ni še dobrih, varčnih gospodarj počitku v cerkvi Naardenskej. Znamenitejši njegovi spisi so: Pravila božje slovnice, nepremagljivi grad ime Gospodovo, Metriško pre- ki vedo ceniti vrednost m znamenitost gozdov 7 prav jih je, ki mislijo in ravnajo po besedah dolgouhana eliko pa Trava asti ali ne asti kadar mene ne bo pevanje sveta in Davidovih psalmov, Didactica mag Labirint Influenca je tudi v našem kralji marsikaterega položila srca, Najnovejša metoda jezikov, Pansofija v posttdjo ; hvala Bogu, da pa v grob nobenega O tej priliki omen am se kega tukaj snega ljudskega (vseveda kristjanska) in še mnogo drugih. Zadnje njegovo običaj o katerem ne vem, ali je drugje tudi v navadi, ali ne. delo Unum lum (samo jedno je potrebno.) sv. Gregorja večer vržejo luč v vodo Tristoletnico rojstva tega slovanskega veleuma po- namesto sv. Gregorja otroci to store. To pomenj prav za prav 1. da roko- slavil ni slovanski svet nego tudi druge narodnosti delci, n. pr. kr Ijarji in ki hodij po hišah Po vseh večjih mestih prirejali so se v dan 28 na delo ali kakor tu pravimo štero", odslej ne delaj vec marca pri .luči, ampak dokler jim eti dan. Z\ se običaj nekako koncerti, predavanj b ledališčne predstave, vstanovljala tako, kakor razs se društva z imenom Komensky t krstila se na ime tega slovečega šolnika predmestja mest Veliko tega. se naloži smola, ki včasih bledsko jezero. Na malo desko ^odi. . vojaškega nabora, se zažge in spusti po sklepu naj omenjam še ki se je za naš okraj vršil pretekli teden v Skofj Loki Tu kar je zasnoval bistroumni Komensky, razvilo se je še ^šoje fante so imeli včasih za prav slabe in nesposobne za v v poznejšem času in mnogo načelo velja še dandanes azličnih šolah celega civiliziranega sveta. češkemu narodu iz katerega ojake Letos je bilo tukajšnih vojakov potrjenih deset pa brž ko ne še niso vsi, ker jih biva še nekaj prav krepkih Čestitati se pač je izšla taka zvezda učenosti. a. na tuj vred Za občino, ki ima po zadnjem ljud št et j s ptuj 1058 prebivalcev, to gotov ni ajhno število Dopisi. Železnikov 14. marcija. (Eaznot ero sti.'^) Praznik sv. Gregorija je po ljudskej prislovici že prvi spomladanski Ta dan imajo po stari pravljici naših ljudij tudi ptiči dan 010 atbo ali i • v • ti C ohcet." Pa letos se je oboje prav slabo strinjalo z resnico. V preddan sv. Gregorja je pretepal celi dan sneg kakor o sv. Tomažu. Hiše opasujejo visoki snežni nasipi. Včasih so o tem času poljedelci ge sedaj človeku nehotoma vprašanje v ze kmetovali luj kdaj se bo letos to godilo? Dveh reči se je bati: ako bode sneg tajalo amo Deželni zbor kranjski. v peti došlih prošenj seji dne 17 marcija izroči se najpr\ dotičnim odsekom, se izvoli iz te več elicih posestnikov deželnega odbornika namestnikom posl. Alfons bach, na to pa poročajo v imenu uprav odseka: 1.) Posl dr Pap o uravnavi potoka Mirne ter etuj solnce, kdaj ga bode konec, ker se včeraj zopet celi dan ^'dht zakona po katerem se dežela zuje Mirno poseben 4 uravnati mlel iz višav povodnji in ako pa pride hipoma topli jug, bati se je pod tem pogojem da država pripomore s petdesetimi odstotki elikih nesreč. Nekaterim je pa sneg vendar na 140.000 gld. proračunjene potrebščine torej z doneskom koristil. Nakupičenega je bilo po naših hribih toliko lesovja, 70.000 gld lubja in oglja, da vkljub dolgi zimi še zdaj ni vse izvozeno. toraj 28.000 gld odstotkov, od katere svote pride 22.000 gld. na da udeleženci pri tem dado d in baj tudi še koj ne bo. Ker govorim o lesovju, bo gotovo posredno udeležene zemljiške posestnike, 3000 gld. na ude beseda o pravem času, ako se pri tej stvari nekoliko dalje ležene občine in 3000 gld. na okrajni cestni odbor mokrono v s pomudim. A^ št. 38. „Slovenc-a" t. 1. prinesel 2.) Posl Povše o g 3. letneg sostavek Lakota na Euskem je podlistek tudi Načrt zakona se vzpsrejme tem spisu bi bilo poročila deželnega odbora: Deželna kultura. Iz poročila mej *) Zarad preobilega gradiva zakasnjeno. Dobro nam bo došlo obljubljeno Op edn drugim povzamemo Trebiža 1000 gld da je dežela dala za da dog obr gradbo potoka glede poprave 114 ,____V Belega potoka in Ornega potoka pri Belipeči, da se je za breg pora braneco 1000 gradbo pri Ljubli 10 % doki ado na vse direktne davke in v se ostali nedostatek gld na bravanjem Pivke, posl. I . itd. z n an je \ v Mostah dovolila pod- v znesku 138.800 gld. iz deželnega zaklada točke poročila vzamejo se z odo Posl K V šesti seji dne 18. marcija izroče se raznotere prošnje priporoča uravnavo dotičnim odsekom, nato pa poročajo v imenu finančnega odseka: skill voda in priporoča kolikor mogoče hitro želi pojasnila glede uravnave vipav- 1.) Posl. Hribar o računskem sklepu deželnega posojilnega posl 3.) teh voda, zaklada za leto 1890. Prihodkov je bilo 195.078 gld. 67 1/2 kr., Žitnik pa priporoča napravo vodovoda za občino Ambrus. stroškov pa 220.788 gld. 4 kr. Računski sklep se odobri in 1st poslanec- o prošnji Kiškem glede podpore za naprav ateljstva meščanske šole v vzprejme tudi poročevalcev nasvet, da naj knjic^ovodstvo v pri- 2.) in obdelovanje vinograde z hodnje napravi natančneje izkaze o dohodkih in stroških. ameriškimi trtami. Poročevalec nasvetuje, da se za napravo Posl. dr. vitez Blei weis vinograda dovoli 190 gld. podpore, torej polovica proračunjenih kranjskogorskega za stroškov, za obdelovanje o pr. šnji okrajno-cestnega odbora Odpis odpis deželnega posojila 610 gld. pa podpora. Nasvet se vzprejme. 4.) Posl. dr. T da se da vsako leto primerna se ne dovoli, pač pa se podaljša obrok za vrnitev posojila za glede edno leto. 3.) Isti poslanec o prošnji občine Velike Lašče vrstitve neke v vriiniškem cestnem okraji leta 1870 in 18,71 za podporo v zdravstvene namene. Dovoli se 300 gld. za na zgrajene nove ceste mej okraj Leta 1870. in 1871. v vrli ceste Poročevalec cesta kem cestnem okraj isvrtuje: zgrajena pravo občinske bolnišnice. 4.) Posl. vitez Langer o prošnji katera se pri Goričici od kr katoliškega šolskega društva na Dunaji za podporo katoliškemu cest z dne 2 prila 1866 v zakonu o vvrstitvi učiteljskemu semioaru na Dunaji za podporo. Pro« pod točko 80. navedene Vrhnika-Borovnica-Podpeč odcepi in ki se s to okraj ceste cesto potem ko d r ž i 2'Skm daleč, zopet stika tam m]i se ne - — — Y ugodi. 5.) Posl. Murn i k o prošnji župnijskega urada v Stangi in županstva v Trebeljevem za podporo po toči poškodovanim. omenjena od Preserja di doseže Prošnja izroči se deželnemu odboru v primerno rešitev. 6.) okrajna cesta podnožje Žalostne Posl. dr. Vošnjak o prošnji letoviškega društva na Bledu gore in dalje naprej Podpeč, vvrsti se med okrajne ceste Predlog se vsprejme 1st posl za podporo za letovišče. Prošnji se ugodi in dovoli 3000 gld. glede delne pre- 7.) Posl. Hribar o prošnji Ign. Gridl-na na Dunaji, da se ložitve klanca na Selih na okrajni cesti Eaka-Krško ter na- mu izplača 756 gld. 36 kr. za več oddane teže železne kon- svetuj da se deželnega odbora poročilo o tej zadevi zame s na znanje in dovoli podpora 3500 gld., da se delo prej ne prične, dokler ni nabran trukcije pri zgradbi deželnega gledišča. Prošnja se odbije. 8.) toda s denar posl. Se pogojem, za to potrebni Posl. dr. vitez BI e i w e i s o prošoji županstev Crnivrh m Polhovgradec za podporo za zgradbo ceste iz Polhovegagradca KI prejme. V imenu finančnega odseka poročajo 6.) v Crnivrh. Občinama dovoli se 600 gld. V imenu upravnega o prošnji g šolah v Ljubljani za karj . Smrekarja, kateheta na Ijirdskih odseka poročajo: 9.) Posl. Kavčič o prošnji županstva na službeno starostno doklado. Smre- Trati za vvrstitev občinske ceste od Trate do m^je St. Joške dovoli se izjemoma doklada. 7.) Isti posl 1892. o Pr občine med okrajne ceste in za podporo. Zadeva izroči se deželnemu odboru, da naredi načrt in sestavi potreben proračun proračunu normalno šolskega zaklada za točki vnela se je precej živahna in dolga debata, katere so se ter da v prihodnjem zasedanji poroča. 10.) Isti poslanec o- predsednik baron Winkler, prošnji županstva pri sv. Joštu za vvrstitev občinske ceste deležih Krsnik, dr. Ta\ dež baron Schwegel, Hribar, Žitnik m poročevalec Klun Posl in Kersniku dela temu vzrok šolsko nadzorstvo, kateremu je treba teme- je deželnemu odboru v rešitev. se sad, katerega donaša šola ne zdi povolj od Vrzdenca do meje občine Trata med okrajne ceste in za podporo. Prošnja, katero je podpisal posl. Povše izročila se 11.) Ijite 6 preobrata Dalj povdarja poslane'c, da je treba boji imenu finančnemu odseka o prošnjah Posl. Klun poroča v učiteljeve vdove Ane za narodnost z učiteljskim stanom račirnati kot važnim faktor- Malenšek za podaljšanje dosedanje miloščine. Miloščina se po- posebno ker se je bati jem, stopi narodnost na da drugem važnem faktor j daljša za tri leta. drug prošnji učiteljeve udove Vidmar za pe- mesto Posl dr. T je jako obširno ter je odločno grajal postopanje okr govoril daljšanje in povekšanje miloščine. v v • se 100 na 120 gld. na löto in podaljša na tri leta povekša od prošnji varjev • • Jim le mar za pospeševanje nemšči šolah ter je končal z besedami: Mishmo vender, da na ljudskih učiteljeve sirote Novak za podaljšanje dosedanje miloščine. vlada dežehii predsednik sednik b varjev. nas Miloščina se podaljša na tri leta. • • prošnji na odgojnine k pa okrajni glavarji. Deželni pred siroti Frančiški Weber. Prošnja izroči se deželnemu Posl. b zagovarja postopanje okrajnih gla- odboru z naročilom, da naj omenjeni siroti podeli sirotinska stranke glede te točke S C h w e g Posl. pojasnuje stahšče Hrib okrajnih glavarj posl tn i k pa z svoje tudi graja postopanje ustanovo. Nato se seja zaključi. V sedmi seji dne 18. marcija izroče se najprve različne ter om na besede, ka- prošnjo dotičnim odsekom na to pa poroča v imenu upravnega je gov oril posl. Kersnik o nekem drugem važnem faktorju, zagovarja domoljubnost duhovnov in povdarja njih zasluge za odseka: 1.) poslanec dr. Tavčar o prošnji okrajno-cest- nega odbora na Vi miki za vvrstitev ceste skozi trg Vrhniko^ narodni napredek. Konečno v se poročevalec K pr.trjuje mej okrajne ceste. se ugodi. O o. marg. s -t. 1 predgovornikovim besedam in priporoča proračun v odobritev, letnega poročila deželnega Predno odbora: „Občinske — 12 zadeve. Deželni se je pričela ta debata poročal je isti poslanec še o odbor poroča namreč v tem poročilu o dovolitvi občinskih pri-treh drugih točkah, ki so v zvezi s to, namreč o prošnji stal- klad, o določitvi občinskih taks, o sklepih občin zarad pasjega nega odbora deželne učiteljske konferencije v Ljublj za davka, dalje o korakih, kateri so se storili za ustanovitev edbo učitelj ski 1 resolucij posl Hribar j Prošnja se odkloni, pa se vzprejme okrajnega sodišča in davčnega urada v Cirknici, o preložitvi da bi se pri prena- okrajnega sodišča iz Kranjskegore na Jesenice, o delitvi občine- gre na to uredbi učiteljskih plač bolj oziralo na ljubljanske učitelj o Potem šolah v Ljublj Eibnica itd. Poročilo vzame Se naznanje. prošnji posest- prošnji voditeljev na mestnih petrazrednih ljudskih nikov v Lahovem za preložitev ceste čez hrib Lisec in za pod- za zvišanje opravilnine. Dovoli se vsakemu poro. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev. V imenu po 50 gld. osebne doklado Posl Stegnarjeva resolucija, finančnega odseka poročajo: 2.) Poslanec baron Schvegel da naj se dovoli vsakemu po 200 gld. opravilnine, se odkloni, o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1890 in o pro Slednjič o prošnji županstev v Kamnigo stanarina za šolski zaklad. Lancovem, da se računu za 1. 1892. Dohodkov bilo je leta 1890. 4987 gld. učitelja v Kamnigorici prevzame na Pr normalno 53 kr., stroškov pa 5152 gld. 19 kr. Za leto 1892. prora-se ne ugodi. Proračun normalno-šolskega čunjena potrebščina znaša 5083 gld., pokritje pa ravno toliko, zaklada za leto 1892 s potrebščino 321.677 gld. se potrdi, od katerega plača deželni zaklad 4307 gld. Račun in proračun in ker zaklada znaša 29.234 dd., ie ürimankliei Dokriti z se odobrita. 3.) Isti poslanec o nakupu prirodoslovne zbirke* 15 Sim< po?l site v za tukaj muzej Ku lolfiii Po priporočilu občinsko ceste 00 M iz deželnega zaklada Hrib 4.) Isti posl izroči se zadeva deželnemu odboru v re- Vošujak in V ^ b avračata I P( tu dr anec dr. poslanec za tukajšnji deželni arhiv o ud akupu Fr,^ Siiniija zbirka listin S u k ta izroči se deželnemu odbora plače se n^ sti kmalo čutili, ako z njegovem predlogom, ker b^lo davko se bodo za občinske' pota tako v si te v -» oslanec Luokm o prošnji učitelja L Čveka za zvišanje pok urnik o pn oke podpor ^ začele oljevati. Poslanec KI izreče v ros m a se za zdaj odkloni. 6.) Poslanec dalj gov Mil nar S( ke občine Sv. Gregor glede podpore za odnjaka. Prošnja izroči se Heželnemu odboru v odseka poročajo: 19.) Poslanec za po Iporo Pri glasovanji vzprejme se predlog upravnega občin- poslanca Lavrenčiča z večino dveh glasov. V imenu d Pap o prosn]! memo rešitev. Poshinec K s k o prolnji žup v kega zastopa vrhniškega za združitev te občine v tri samo Begunjah pri Cerknici za odpis dolga za vodovodni načrt. Do stoj občine Poročev voli se )9 20 ki iz dež4nega zaklada. 8.) Posl želnemu odboru v preti predlaga, da se zadeva izroči dein poročanje. Ko se še poslanec Murnik o pi iipanstv na \ za podporo za na- L 7a to izreče se predlog vzprej 20.) 1 b Pi dež odboi rešitev. baron Li cht en b e r g o prošnji živinozdravnika Hugona Turka 9.) Po \ k o prošnji okrajno - cestnega odbora ^zp } kega za odpi d O. 8391 klad povodom zgradbe ceste Logatec-Rovte. Pi 37 Y2 deželnemu za- ošnii se deloma za r Poročevalec rešitev. Posl kake nozdravn-škc službe oziroma za nagrado odi in C 3391 gld. ki osta P.)sl prevzame 000 ^Id. dovoli se pa na deželni bai S gel o p v petih obrokih muzejske^^a diuš iklad, 10.) v a za predlaga, da se prošnja izroči deželnemu odboru v anec Po vse povdarja važnost živinozdraynikov za povzdigo živinoreje te stav ledeči dodatni predlo 1) e Želnemu odboru se naroča, d potom isoke C. kr Kranj-ko Murnik o p nakup plemena v p'imerno re za podporo. Dovoli se podpore 400 gl 1. 11.) Posl. bit npanstv )V. p] v Vrabčah glede podpore za deželne ž IV nega 2 lie pop P vis. ministerstvu. da namesti r- stalnega Deželni živinozdravnika v okrnju litijskem odbor se poobla da izroči se deželn Iboru bo nameščen di okrajni nozdi za čas, dokler ne 3 veterinarja, poi • v v šitev. 12) Poslanec dr. BI o prošnji katerenau podeli letno remuneracijo. Znesek naj se pa določi županstva na Vrhniki za podp zd občinske bol nice. Dov se 100 gld 3) po nasvetu finančnega odseka t P Poslanec dr. Vošnjak podpira ta predlo kraj kega sveta v Bojancih za pod po za kega poslopja. Dovoli se podpora 200 gld. 14.) o prošnji zgradbo Murnik omenja, da se j Poslanec nika v Radovljici dovolila g- adj ko se e za Poslanec nozlrav- . n i k ? Radeč o pro o'lede komi tej za zgi'adbo mostu čez Savo radbe omenjenega mostu Poročevalec na- c. kr dilo. živinozdravnik stalno Ako ravno se ne mor ida 300 gld., da bode kmalu i'ščen, al to se dozdaj ni zgo- trditi d na en političen okraj etuje: Deželni odbör se z ozirom na to v z čez Sav • v le z nega mostu štajerske oprav da zagotovi in načrtu inženirja Hraskeg da pri Radečah od di je za zgradbo zadostuje en zdravnik, je vendar res, da je bolji eden kakor in dežele nobeden. In ker litijski okraj zelo pog • v pričakovati izdatne podpore po pooblašča, je govornik preverjen d ne bo nikdo temu inozdravnik ugovarjal, X m zato prične zgradbo tega mostu v ze izdelanem misli da bi se uže danes stv konečno rešila. Z ozirom na tako da prevzame dežela dve ti to nasvetuje: Dovoli naj se 300 gld. nagrade za živinozdr • • • tlim pok je dno t ret j P ?tavbinskih troškov občina radeška. tega skupnega podjetj nika. ki se nastavi Litij Deželni predsednik baron Win- kl omen da samo d v okraj nimata nozdravnikov Ob jednem se deželnemu odboru naroča, da se vnovič pa da jih tudi ta dv v kratkem dobita. Nato omakne posl obrne do vis. c. kr. vlade in do deželnega odbora štajerskeg P svoj drugi predlog in se sprejme njegov prvi in posl zaradi primernega prispevka k tej zgradbi, za katero je iz- Murnika predlog. 21.) Poslanec baron Rechbach o prošnji prositi tudi dovoljenje pobiranja mostnine, in da nemudoma po- županstev Britof, Famlj lil Gor Vreme, da se mitnic na trebno ukrene, da občina radeška ali drugi udeleženci, oso bito pa za zgi mostne zgradbe adbo mostu obstoječi komite zagotovi tretj troškov Reški cesti,opusti Prošnja izroči se deželnemu odboru da jo pretresa hi o njej poroča. Na to se seja zaklj Poslanec dr. Pap podp ta predlog in stavi še ledeči dodatni predlog: Deželnemu odboru se naroča, naj na- Deželni zbori zborovali bodo do velikega tedna daljuje izviševanje točke 2 s klep d zbor iz V seje dne Precej po veliki noči snide se pa zopet državni zbor. 28 oktobra 1890 glede korekture ceste čez B in o tem poroča v prihodnjem zasedanj roma stavi primerne predlo Dela I dolenjski železnici progo Ljublj Ko v se posla Žitnik toplo pri po et se oba piedloea vsprejmeta. 15.) Posl poroceval V i š n i k Grrosuplje-Kočevje so že razpisana in poteče obrok za ponudbe 2 maj t 1 ^ prošnji ž iipanstv dov^oda. Dovoli Zužemperku za podporo za napr vo- maja se loffu posl 600 gld. 16.) Poslanec dr. Vošnjak o pred Z zgradbo pričelo se bode torej lahko že sredi Upati je da bo ta proga do jeseni 1893 dokončana, Grosuplje-Novomesto pa par mesecev pozneje. V želnega zaklada znesek da se za do 10.000 gld . 1893 dovoli iz de za brezobrestna poso Domači pešpolk baron Kuhn št premesti se jeseni v Pulj, v Ljublj pa pride pešpolk 97 jila adnikom. kate na novo zasajajo vinograde. Predlog izroči se deželnemu odbora v pretres z naročilom, da o njem Anton Knez. Umrl je nenadne smrti tukajšnji veletržec g. Anton Knez. Nit življenja pretrgal si je pokojnik porocc prošnj v^ prihodnjem zasedanj 17.) Poslanec Murnik o sam. Pretečeni torek proti ednajsti uri zvečer našli so ga obč Dol za Frančiško Vidmar. P oskrbov; izroči se stroškov za hirajočo deželnemu odboru z naročilom, da se pri razdelitvi cesarja Frančiška Jožefa ustanov ozira na to prošnjo. 18) Poslanec dr. vitez Blei weis o prošnji županstv^a v Budanjah glede podpore za popravo občinske ceste. Poročevalec nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se prošnja odkloni. Poslanec Lavrenčič obžaluje, da se je ta predlog stavil, očita zboru, da nepotrebno troši denarje za druge nekoristne zgradbe, kakor so letovišče na Bledu, de- močno obstreljenega pri vhodu na pokopališče Od tam prenesli so ga v bolnico, kjer je prejemši sv. zakramente za umirajoče umrl od ' 4 zjutraj. Pok'Unik bil je značaj, odločen narodnjak in vrl podpornik plemenit narodiTttnffit- števC V svoji oporoki, ki izročil nekemu svojemu prijatelju ^^ ^ ^- ^ ^ svojega d^O.O^gld^edneg^prei^^ega „M^o^l^nsko'' nesrečno svojo smrtjo j e ^^ynjm.,de4ičem v Ljubljani. Blag mu spomm! Shod volilcev. Državni poslanec g. dr. Ferjančič želni muzej in gledišče, za potrebno cesto pa da se ne dovoli vabi na shod, kateri bo prihodnjo nedeljo dne^3. aprila t. majhna podpora in slednjič nasvetuje, da se dovoli za omenjeno ob uri popoldne na Rakeku v prostorih g. Sebenikarja. 116 — Umrla je najstarejša ženska ljubljanskega mesta gospa Dominika Devetak. Pokojnica bila je stara 92 let. — Družbe sv. Cirila in Metoda graška izvan aka- V Trstu umoril je neki Jožef Trebeč doma IZ Šmarija pri Postojini svojo ženo Marijo s tem, da ji je pre rezal vrat. demiška podružnica je imela 7. marca t. 1. svoje letno zborovanje ob obilni vdelfžbi g6. udov in gostov. Prvomestnik, ravnatelj F r. B r a d a š k a, se je najpoprej spominjal umrlega \ — Kranjska hranilnica imela je dne 24. marcij svoj redni občni zbor. Iz njenega poročila povzamemo, i t. L da je imela ustanovnika, preč. g. kanonika v minolem letu 71 let svojega obstanka 30,677.087 gld dr. M. E o bič a, in je povabil 81 kr. vsega, premoženja. Za dobrodelne in druge namene da nazoče ude k sv. maši, katero je za pokojnika daroval 9. marca rovala se je svota 33.250 gld v mestni župni cerkvi podružnični tajnik, preč. gosp. vojaški župnik monsgr. Ivan Tom še. Potem je omenil vesele novice, da je bivši podružnični blagajnik, g. prof. F r. Hubad po- Ustrelila se je v Trstu I91etna gospa Jolle Bassi. , bila je še- dva meseca omožena Neki 161etni klican na Dunaj. Povdarjal tamošnjih rodoljubnih obrtnikov, je slednjič se požrtvovalnost čemer so tudi podružnični udje. Iz nam doposlanega poročila o zborovanji z radostjo po- zanim^nje za našo družbo raste i v Gradci, na posebno zahvaliti mladeniško navdušenemu vzemamo. realec se je pa hotel ustreliti, a se je samo močno ranil. Hitra zdravniška pomoč mu je otela življenje. — Obesil se je na Eeki obče spoštovani mestni odbornik Antonio Balf. Nesrečnik star je meščan in bil še-le 44 let m so ga dovele do samomora različne družbinske g. c. kr. g. prvomestniku in neutrudno delavnemu blagajniku, okrajnemu sodniku Fr. Hrašovcu. Vodstvo glavne družbe Prvi snovalo kolikor pisano slavnim nesreče. raz a dni širom po Slovenskem 2 važna poziva. vabi domoljubno slovensko ženstvo, naj največ mogoče ženske podružnice; drugo društvom, naj bi postala pokrovitelji naše ]e družbe. — Ponarejevalci denarjev. V Št. Petru na Goriškem zasačili so družbo ponarejevalcev denarja. Pri družbi so prizadeti tudi mnogi Goričani. Za druž- bine namene so darovali: Ormoška posojilnica 15 gld., član delavskega bralnega društva v Idriji, g. V al. P ogač ni k, nabral 5 gld. 26'kr. in posojilnica v Celovci 5 gld. Iskreno zahvalo izreka vsem in vsakemu Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za 1. 1892 v znesku 6809 gld. 25 kr. je trgovinsko ministerstvo odobrilo ter ob enem dovolilo, da se krijejo goldinar od pridobnine, merovine in dohodarine vštevši izvan-redno doklado tistih, ki imajo pravico voliti v zbornico. — Cestarske službe. Za idrijsko cesto v goriškem € Listnicä vredništva. Gosp. F. K. v L, Dober recept za lakiranje glasbe- nega orodja v današnjih „Obrtnijskih raznoterostih Gosp. K. M. v Za pouk v stavbenem in pohišnem stroški po- z dosedanjo priklado dveh krajcarjev na vsak davčni mizarstvu Vam toplo priporočamo knjigo: Das Schreiner- buch von Krauth und Mayer. V knjigi so opisana svojstva lesa, pripomočki za obdelovanje in okovje, povedane so mere za vse važne lesne izdelke in pridjanih veliko števila okraji razpisanih je do 1. majnika šest cestarskih služb. Me- sečne plače ]e 16 gld. oziroma 18 do 20 gld. Te službe krasnih slik. Knjiga je izišla 1. 1890 pri E. A. Seemannu v Lipsiji v dveh zvezkih, ki staneta blizu 15 gld. — Preskrbi jo Vam vsak knjigotržec. prideržane so podčastnikom in je prošnje vložiti pri c. kr. na-mestništvu v Trstu. Davkov plačuje Gradec na leto 3,513.130 gld 35 kr. Lepa svota ! Sirarna (otvorjena 1. 1891.) (Post Eg^genbenberg; bei Graz, Bahnstation Graz) Antonija Markelj v Vodeščah v radovljiškem okraju. priporoča OŠtlrjem in prodajalcem sledeče vrste sira Vič izločil se je iz požarnega okraja Ljubljanskega Eggenberger izvrstni in okusni pivni sir, 1 zaboj po 12 kom. gld. 1*20 V vodnjak padla m utonila je triletna deklica v • vsled česar se požari na Viču ne bodo več naznanjali s strelom raz Grrad in gasilci ljubljanski pojdejo na Vič če bo kaka velika nevarnost. 2> O 12 na prošnjo 5 kil mastnega primsen-sira, izborni karpatski » švicarskega sira, polemental . Umrl je pri Križu pri Ajdovščini SOletni župnik o » 5 5 gosp. Jak. Logar zadnji sošolec nepozabnega probuditelj spielerj V Novem Mestu umrl 45tetni \ Ein- Val. Ambruž izvrstnega štajarskega sira.........» delavskega sira kot primsen........> 5 j> fino suruvega masla...........» o Olomučkih kvargelnov, specialiteta 3-50 3-90 3-8(> 2-60 2-20 7-50 2-60 profesor na ondotni gimnaziji Brzojavno po železnici se pošilja na debelo od 10 kil naprej ali Ponesrečila je v Domžalah iSletna gospica Rezika kvargelnov 6 kop proti predplači ali povzetju. Železnična postaja Gradec. Oberwalder. Revica se je ob Bistrici sprehajala a nesrečno lOO kil prav mastnega karpatskega primsen-sira z parom padla v vodo in utonila. Mrtvega našli so v Trboveljskem potoku rudarja 100 Ani Kržišnika. 100 narejenega............ prav mastnega švicarskega sira, polemental, specialiteta izvrstnega štajarskega sira, domači izdelek 100 » delavskega sira kot primsen skem je Nova lokalna železnica. Okrajni zastop na Vran- loo > Grojer-sira I. vrste pri deželnemu odboru štajarskom vložil prošnjo da naj bi se v popolnitev lokalne železnice Celje-Velenje zgradila tudi lokalna železnica Polzela-Vransko-Kamnik. Zares srečna 100 kop Olomučkih kvargelnov, najboljše vrste . . 100 zabojev izvrstnega in okusnega pivno-sira, razpošilja se po 10 zabojev in več gld. 66 75 40 40 64 66 50 in misel, kateri, je v splošno korist le želeti, da se vresniči. Velika zaloga Ysakowstnih sort sira po dnevnem cemku. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.