Primorski c Poštnina plačana v gotovini ri AA .. Abb. postale I gruppo tiGIia “U RIT nevnik Leto XXVIII. Št. 67 (8160) TRST, nedelja, 19. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L)oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Možnosti v prihodnosti Po kongresu KPI, o «reformator-skih silah» in o nujnosti odločnega zavračanja preokreta na desno Hočeš nočeš je bil komaj zaključeni kongres italijanske komunistične partije v ospredju zanimanja italijanske javnosti. Zato ker so komunisti jasno, kot še nikoli prej, postavili svojo kandidaturo za Vodenje države skupaj z drugimi naprednimi silami. In to v trenutku, ko sedi v Rimu enobarvna desničarska demo-krščanska vlada, ki nima parlamentarne večine, ne uživa zaupanja in s svojo nedejavnostjo samo pospešuje naraščanje krize, ki skozi vsa tkiva pretresa italijansko družbo. KPI meni, da je položaj dozorel do take stopnje, ko je v Italiji potrebna vlada ((demokratičnega preokreta«, skratka vlada, ki naj energično zavrne fašistično pustolovščino, °brani demokratični red in izvede reforme, za katere se ljudski sloji borijo že vsa zadnja leta. Taka vlada pa je lahko samo plod enotnosti na bazi in ustreznega sporazuma naprednih sil, ki se sklicujejo 9a tri izvirne tokove italijanske demokracije: komuniste, Socialiste in katoličane. Glede prvih je kongres v Milanu pokazal, da zmorejo italijanski komunisti veliko realizma in odprtosti, česar M so ignorirali tudi vplivni tuji in domači gostje. Glede drugih je — kljub pričakovani predvolilni opreznosti — tajnik PSI Mancini še enkrat poudaril nova radikalnejša stališča socialistov. Glede tretjih pa je enotnost levice obogatil prispevek nadrednega katoličana Livda Laborja, bivšega predsednika A CLI. V Milanu smo namreč mo-gli ugotoviti, kako tesne so "• ob vzajemni samostojnosti vezi med naprednimi gibanji «reformatorske sile» (po Mancinijevi definiciji) prav v trenutku, ko krščanska demokracija in Andreotti nimata, fazen liberalcev, nobenega zaveznika več in spremlja nji-hov premik na desno val polemik in ločevanj. Preusmeritev italijanske polivke na desno je le pokazatelj najgloblje družbene in politične krize, v katero je zašla Povojna Italija. Motil bi se, kdor bi menil, da je to obvezna in slepa ulica: vsa M vica in ljudski sloji, ki jo Podpirajo, so v protiofenzivi. pot na desno vodi v pustolovščine in je nerealna, možen Pa je demokratični preokret na levo, k novemu političnemu ravnotežju. Demokratični red pomeni dandanes predvsem zaupanje širokih ljudskih slojev, ki se "°re za korenito preosnovo italijanske družbe. Je pa pogoj Vsakega napredka Italije na Poti k izvirnemu in pluralističnemu modelu socialističnega razvoja. Zato ni nobenega protislovja med zahtevo po takem praokretu in trditvijo, da *evica sprejema izziv reakcije ve, da bo vnovič porazila fašizem neglede na način boja, ki bi ji bil vsiljen. Strategija italijanske poti v Socializem, se je — kot kaže ~~~ na tem kongresu obogatila * novimi elementi. Z ene plati je italijansko delavstvo na poti k sindikalni enotnosti uresničilo nove oblike neposredne demokracije na bazi, z dru-strani, pa so važna spoznanja, do katerih je KPI prišla Blede Evrope in zunanje politike. KPI se bo v Evropi zav-^mala, skupaj z napredno levico zahodne Evrope, za skupen nastop proti monopolistični integraciji in ameriškem Pritisku, istočasno pa za pre- ''■■iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiim Shod protestantov v Belfastu _ BELFAST, 18. — Skoraj 70 tisoč protestantov je manifestiralo proti domnevnim načrtom londonske vlade, da podeli katoliški manjšini večjo samostojnost. Policija je demonstrante močno zastražila mostitev blokovskih nasprotij, na celini, ki s Sredozemljem gravitira na eno izmed žarišč vojne in reakcije. Ta nova evropska širina podčrtuje avtonomno in kritično stališče KPI v okviru mednarodnega delavskega gibanja. Neglede na propagandistična izkrivljanja tistih, ki iz volilnih razlogov pišejo o ((volku, ki je postal jagnje«, je najboljši kazalec te avtonomije prav incident s predstavnikom češkoslovaške komunistične partije, ki — z razliko od predstavnika ZKJ — kongresa ni pozdravil s tribune, temveč preko stolpcev dnevnika KPI. Pozdrav je bil objavljen v celoti s pripombo, da Se KPI s tein pozdravom ne strinja. Kongres italijanske komunistične stranke v Milanu je razgrnil pred javnostjo pravcat «program vlade v senci«: program, ki je realističen in odprt ter še enkrat dokazuje, da je izhod iz sedanje krize ne samo možen, temveč nujen. V tem okviru pa velja poudariti, da je kongres v ((program demokratičnega preokreta« vključil tudi pomembno postavko, v kateri se obvezuje za ((celovito in stvarno uresničenje ustavnih določil, ki zadevajo zaščito pravic in svobodnega razvoja etničnih in narodnih manjšin, ki žive v Italiji« in še posebej za ((pospešitev zakonodajnih ukrepov, tako vsedržavnega značaja, kakor tudi na ravni Seželne avtonomije, za zaščito slovenske narodne manjšine«. Kot strela z jasnega neba pa je udarila v Italiji vest o zagonetni smrti naprednega založnika Feltrinellija, ki jo spremljajo težki dvomi in slutnje o možni povezavi s kalnimi načrti reakcionarnega izzivanja v tem občutljivem trenutku. Ta zagonetna smrt (ali umor?) je lahko še en kazalec, kako daleč je ob popuščanju vodilnih krogov KD zašla politična kriza, kolikšno nevarnost nosi v sebi desničarska smer v italijanski politiki. Zato pa je tudi v luči tega tragičnega dogodka tem bolj aktualna potreba po odločnem nasprotovanju preokretu na desno. STOJAN SPETIČ PO NEPRIČAKOVANEM SKLEPU O REFERENDUMU ZA VSTOP V. BRITANIJE V EGS Hladno srečanje Pompidou-Heath Francoska SFIO meni, da je pariška vlada napovedala referendum bolj iz notranjih razlogov LONDON, 18. — Francoski predsednik Georges Pompido« je nepričakovano priletel v Veliko Britanijo na neformalno srečanje z angleškim predsednikom vlade Heathom. ki je užaljen zaradi sklepa francoske vlade, da izvede referendum o «vstopu Velike Britanije* v skupno evropsko tržišče. Heath je francoskega predsednika sprejel na vojaškem letališču pri Northoltu (London), na kar sta se skupaj odpeljala na podeželje, kjer ima Heath svojo rezidenco. Pogovori so se začeli takoj v ozračju, ki ga mnogi označujejo za formalno vljudnega, v resnici pa hladnega. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da je referendum v Franciji prizadel britansko vlado kot nož v hrbet v trenutku, ko isto zahtevajo v Angliji laburisti in če upoštevamo, da je Velika Britanija vstopila v skupno evropsko tržišče z močnim notranjim nasprotovanjem. Pompddou bo v Veljki Britaniji ostal še danes (nedelja) zjutraj, popoldne pa se bo že vrnil domov. Verjetno ne bodo objavili nobenih izjav. Francoski predsednik je, kot znano, na neki tiskovni konferenci sporočil, da bodo Francozi z referendumom morali odločiti o tem, ali sme Velika Britanija vstopiti v evropsko tržišče ali ne. Londonske vlade ni o tem obvestil nihče in jo je vest prizadela. Prizadela pa je tudi kroge francoske levice, ki menijo. da fe pariška vlada z referendumom mislila predvsem na notranji položaj. Referendum bi namreč oslabil levico, ki je glede evropskega tržišča močno ločena. Miterrandovi socialisti so namreč naklonjeni evropski integraciji, čemur Da odločno nasprotujejo komunisti. Referendum naj bi torej te razlike še poglobil v trenutku, ko se enotnost levih sil s težavami prebila na višjo raven. Socialistični predstavnik Her-nu je naprimer dejal, da je nesmiselno glasovati o vstopu Anglije v EGS. če pa ni nihče vprašal Francozpv. če se strinjajo z vstopom Francije. Hernu je namignil na možnost, da bi SFIO zagovarjala vzdržanje pri referendumu, vendar se o tem ni izrekel na jasen način, ker še ni znana formulacija vprašanja, na katero naj bi Francozi odgovarjali z «da» ali «ne». Obrambni minister SZ obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 18. — Na vabilo zveznega tajnika za narodno o-brambo armadnega generale Nikole Ljutrčida bo delegacija oboroženih sil Sovjetske zveze pod vodstvom obrambnega ministra in maršala Sovjetske zveze Andreja Antonoviča Grečka konec tega meseca vrnila obisk jugoslovanski ljudski armadi, katere delegacija je maja 1970. leta pod vodstvom zveznega tajnika za zunanjo obrambo in armadnega generala Ljubičiča obiskala Sovjetsko zvezo. Srečanje med Heathom in Pompidoujem na letaliiču v Northoltu (Telefoto ANSA-UPI) PRVI REZULTATI OBDUKCIJE ZALOŽNIKOVEGA TRUPLA FELTRINELLIJA UBILA EKSPLOZIJA Smrt je povzročila rana na nogi - Ugotovili so tudi druge rane, glede katerih bodo poznejše analize povedale, ali so bile zadane pred smrtjo Zakaj ni eksplodiral dinamit, ki so ga našli v neposredni bližini trupla? MILAN, 18. — Feltrinellija je ubila rana na nogi, ki mu jo je povzročila eksplozija dinamita. To so ugotovili danes izvedenci med obdukcijo založnikovega trupla, ki je trajala neobičajno dolgo. Sodni zdravniki so ugotovili ie številne rane na glavi, na vratu in v prsnem košu, za katere je za sedaj nemogoče reči, če so bile zadane, ko je bil Feltrinelli še živ, ali pozneje. Tudi ni še mogoče izvedeti, če so v organizmu nAšli znake mamil ali strupov, ker bodo to morale pokazati poznejše analize. Prvi rezultati obdukcije torej ne pojasnjujejo okoliščin, v katerih je Feltrinelli umrl. Iz njih se da sklepati, da je založnik prišel v Segrate, k stebru električne napeljave, še živ, kar pa še ne pomeni, da je prišel prostovoljno. Ni izključeno, da bi ga pripeljali nezavestnega bodisi zaradi mamil ali že ranjenega, tako da se ni mogel braniti. Po poročilih očividcev sta se namreč s furgonom volksvvagen, ki so ga našli v bližini založnikovega trupla, pripeljali v Segrate dve oseba, obe brez brade. O teh osebah doslej ni nobene vesti. Treba bo ugotoviti, če gre za Feltrinellijeva tovariša, ki naj bi mu pomagala izvesti atentat, ali pa gre dejansko za njegova morilca. Velja pripomniti, da je nekaj prebival- MiiiiHimiiiiiininiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiui PRIHODNJI ČETRTEK ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV KANDIDATUR Vodstvo PSI odobrilo kandidatne liste Še nekatera sporna vprašanja v KD Izvoljeni so bili novi vodilni organi KP Italije RIM, 18. — Čez pet dni, 23. marca, bo zapadel rok za predložitev kandidatnih list za poslansko zbornico ter imen kandidatov za senatna okrožja. Politične stranke v teh dneh zaključujejo delo za izbiro kandidatov, pr katerem se je pojavilo nemalo kontrastov. Prav ti spori, ki so delno političnega, v največji meri pa osebnega značaja, so zavlekli delo vodstvenih organov KD; demokrščansko vodstvo se je sestalo tudi danes in rešilo nekatera sporna vprašanja, vendar pa ni še dokončno potrdilo seznamov za vsa volilna okrožja. To delo pa je zaključilo danes vodstvo PSI, ki je preučilo in ratificiralo predloge pokrajinskih federacij ter določilo nosilce kandidatnih list. Pri tem se je vodstvo držalo že ustaljenega kriterija postavljanja elanov vodstva na prvo mesto list. Objavili so tudi seznam nosilcev skupin; tajnik stranke Mancini bo kandidiral v Kalabriji, predsednik stranke v Neaplju in v Emilii, Vittorelli v Turinu, Gio-litti v Alessandrii, Bertoldi v Veroni, Fortuna pa v okrožju Videm, Belluno Gorica, Pordenone. Na socialistični listi v Rimu bo kandidiral tudi časnikar ita- lijanske radiotelevizije Ruggero Orlando, ki bo jutri prispel v Rim, da bi podpisal izjavo o privolitvi v kandidaturo. Tajnik PSI Mancini se je danes udeležil vsedržavne skupščine «za enotnost socialistov v PSI*, ki jo je sklicala skupina posl. Menchinellija, bivšega člana PSIUP. Mancini je v pozdravnem naslovu govoril o sedanjem političnem položaju ter med drugim ugotovil, da se italijansko delavstvo gibanje ni nikdar posluževalo nasilja, ampak da je bilo venomer žrtev nasilja najbolj reakcionarnih sil. Tajnik PSI se je zavzel za enotno obvezo vse italijanske levice, za uresničitev široke reformatorske fronte, razčlenjene v zakoniti in neodtujljivi fiziognomiji, ki je lastna posameznim političnim silam. Na skupščini so odobrili dokument, ki utemeljuje odstop pripadnikov Menchinellijeve skupine iz PSIUP in vstop v socialistične vrste. »Prhodnje politične volitve — je med drugim rečeno v dokumentu — so izrednega pomena, ker so od njiho-hovega rezultata odvisne bodoče smernice države. KD je s preo-kretom na desno odgovorila na enotnost, ki so jo dosegle reformatorske sile ob podpori delav- skih bojev. PSI je v središču sedanjega političnega spopada prav zaradi tega, ker je znala tolmačiti to novo realnost in se boriti za konec omejitve večine in za politiko reform, ki bi ustrezala družbenim pritiskom v deželi*. V Milanu sta se danes sestala na skupni seji centralni komite in osrednja nadzorna komisija KPI, ki so ju izvolili včeraj ob zaključku 13. kongresa. Na seji so imenovali novo partijsko vodstvo in druge izvršne organe. Število članov novega vodstva je naraslo od 32 na 35; novi člani tega organa so Bar-ca, Galletti, Pema, Petroselli, Quercioli in Serri. Prejšnji politični urad in prejšnji urad tajništva so združili v en sam organizem, politični urad, ki šteje 17 članov. Novo tajništvo pa sestavljajo Berlinguer, Bufalini, Cos-suta, Di Giulio, Galluzzi, Gian-carlo Pajetta in Pecchioli. Na koncu naj omenimo še izjavo posl. Greggija, ki je sklenil kot je znano, kandidirati na volitvah z novoustanovljenim »gibanjem krščanske ljudske akcije*, potem ko so ga nevljudno odslovili iz KD. Glede politične kolokacije tega gibanja je Greg-gi dejal, da stoji «desno od KD in levo od KPI*. cev Segrateja videlo ti dve osebi, medtem ko ni nihče zapazil založnika, ki bi torej lahko bil zaprt v zadnjem delu furgona, ki je imel zavese na oknih, tako da ni bilo mogoče videti v notranjost. Kot smo omenili, je , bila obdukcija izredno dolga. Izvedenci, med katerimi dva profesorja inštituta za sodno medicino rimske univerze, neki anatomopatoiog, neki kemik ter dva izvedenca, ki ju je imenovala Feltrinellijeva družina, so se zbrali v milanski mrtvašnici že ob 10.30 ob navzočnosti namestnika državnega pravdni-ka dr. Bevera ter odvetnika Dal-l’Ora. Izvedenci so najprej preučili vprašanja, ki so jih zastavile sodne oblasti ter odvetnik Feitrinellijeve vdove, medtem ko se je pregled trupla začel šele ob 13.30. Najprej je bil na vrsti zunanji pregled: posneli so tudi številne barvne fotografije ter izvedli radiografije, medtem ko so na magnetofonskem traku posneli izjave izvedencev. Prva obdukcije se je začela šele pozneje ter se je zavlekla do večernih ur. Vse kaže, da so izvedenci opravili zares temeljito in poglobljeno delo. Prvemu delu obdukcije je prisostvoval tudi ekspert za razstrelivo, ki bo moral prav tak0 odgovoriti na številna vprašanja in najprej na vprašanje, zakaj niso ob prvi siloviti eksploziji eksplodirali tudi številni drugi valji dinamita (okrog trideset), ki so jih preiskovalci našli v neposredni bližini založnikovega trupla. Mnogi so to presenetljivo dejstvo razlagali, češ da so ostalo razstrelivo prinesli na kraj eksplozije šele pozneje, da bi inscenirali poskus atentata. Druga razlaga bi bila, da valji niso eksplodirali, ker so se ovlažili v travi, kjer so jih našli. To pa bi blio mogoče samo za nekatere vrste razstreliva (in izvedenci bodo morali pojasniti, če je lahko vlaga nevtralizirala eksploziv, ki so ga našli v Segrateju) in samo v primeru, da bi valji ležali v vlažni travi več ur, kar pa je malo verjetno, saj je skoraj nemogače misliti, da bi atentatorji (ali domnevni atentatorji) razpolagali s tolikšnim časom. O poteku policijske preiskave medtem ni veliko vesti. Identificirali so prvega Ustnika furgona, ki je : zastopnik neke tvrdke pralnih praškov in ki je bil lastnik vrste podobnih furgonov, ki pa jih je potem zamenjal z novimi. Nadaljujejo se medtem preiskave na sedežih raznih FeltrineUijevih knjigam in skladišč, danes pa so agenti izvedli hišno preiskavo v stanovanju staršev Feitrinellijeve vdove Sibille Melege v Meranu. Tu niso našli ničesar, razen zasebnih dopisov med možem in ženo. -V Svet trojne arabske federacije proti Huseinovemu načrtu KAIRO, 18. — Predsedstvo zvezne arabske republike (federacije med Egiptom, Libijo in Sirijo) je ogorčeno obsodilo Huseinov načrt o ustanovitvi »Združenega arabskega kraljestva*, po katerem naj bi samostojni enoti Gaza in Cisjordanija prešli pod formalno suverenost jordanskega kralja, dejansko pa imeli filo-izraelske vlade in ostali pod nadzorstvom Izraela. Skupno predsedstvo meni, da NIKOZIA, 18. — Predstavniki ustreza načrt »sionističnim na- turške manjšine na Cipru so izmeram* in potrebam «imperiali?- javili, da ne sprejemajo sporazuma*. I o mnenju predsedstva Z ma med ciprskim predsednikom AR so Združene države sveto- i nadškofom Makariosom in četami vale Huseinu ta načrt, ker lo- i OZN, ki zadeva nadzorstvo nad čuje arabski nacionalizem in J češkoslovaškim orožjem na otoku, pomeni dejansko likvidacijo pa- Izjavili so, da je treba izročiti lestinske revolucije. | orožje četam Združenih narodov. iiiiitiiiiiiHimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiinimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiKMiiniiiniip PRVI NASTOP V OKVIRU REVIJE « PRIMORSKA POJE 1972» Proces proti 15 grškim antifašistom ATENE, 18. — V grški prestolnici se je pričel proces proti 15 obtožencem v glavnem pripadnikov. centristične opozicije grškemu polk črnuškemu režimu. Skoraj vsi obtoženci so zanikali, da bi pripravljaj bombne atentate. Večina je izjavila, da so jih policisti v zaporu mučili Obtoženec Nikolas Alevras pred sodiščem ni mogel vstati, ker so mu v zaporu razmrcvarili stopala. Slovenska pesem v Kulturnem domu Pozdravna nagovora tajnika SPZ Mira Kaplja in ZPZP Ivana Siliča Nastopilo je 14 zborov z nad 400 pevci - Do kraja zasedena dvorana V do kraja zasedeni dvorani Kulturnega doma, kot se za takšno priložnost spodobi, je bil sinoči prvi nastop v okviru letošnje, že tretje po vrsti, revije primorskih pevskih zborov z naslovom »Primorska poje 72». Predstavilo se je 14 zborov s skupno nekaj več kot 420 pevci, ki so izvajali vsak po 3 pesmi pretežno iz bogatega slov. narodnega in umetnega repertoarja. Med zbori je bilo 5 zamejskih in 9 iz matične Primorske, od teh dva mladinska iz Trsta in Devina-Na-brežine, sedem moških iz Brd (Briški oktet), Vogrskega, Opatje-ga sela, Divače, Idrije, Branika in Proseka-Kontovela ter štirje mešani iz Trebč, Dorberga, Nove Gorice in Trsta. Pevce, pevovodje, goste »n občinstvo sta v uvodu pozdravila v imenu prirediteljev tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Trsta-Gorice Mirko Kapelj ter tajnik Združenja pevskih zborov Primorske Ivan Silič. Miro Kapelj je med drugim dejal, da imajo take prireditve, kot je »Primorska poje*, velik pomen ne samo za spodbujanje zborovskega udejstvovanja, temveč tudi in predvsem za utrjevanje narodnega ponosa in zavesti ter za utrjevanje in poglabljanje medsebojne povezanosti Slovencev z obeh strani meje, s tem pa za poglabljanja enotnega slovenskega narodnega in kulturnega prostora. iaka politika, ki jo omogoča odprta meja, je edino pravilna in samo taka politika bo lahko dala koristne rezultate. Ivan Silit pa je med drugim poudaril, da je zamisel o reviji «Primorska poje* vitalna, da se je po njeni zasiugi spet razživela zborovska dejavnost po vsej Primorski, število nastopajočih zborov se je utrdilo in če je kakšen iz raznih razlogov odnehal, so v zameno nastal’ ali ponovno zaživeli novi. Z utrditvijo kvantitete je začela rasti tudi kvaliteta, kar vse zavrača tezo nekaterih, da je zborovsko oet.je preživelo čas. Nasprotno, pesem nam je danes prav tako potrebna kot nam je bila v vsej naši preteklosti. Čeprav so vsi nastopajoči zbori bilj deležni aplavza občinstva, saj naši ljudje znajo ' ceniti napore in dobro voljo, ki je često bistveni element zborovske dejavnosti, pa so največ odobravanja vendarle poželi oba mladinska zbora, ki sta pokazala, da mladih pevcev ne bo manjkalo, če jima bo posvečena potrebna pozornost, ter zbori iz Divače, Trebč, Idrije, Domberga, Branika, Nove Gorice pa seveda »Vasilij Mirk* in »Jacobus Gallus*. Naslednja revija bo danes popoldne v Tolminu. PRIMORSKA POJE 1972 Sinoči v Kulturnem domu, danes v Tolminu, prihodnjo soboto v Ajdovščini in v nedeljo v Izoli; 50 zborov z nad 1300 pevci z obeh strani meje. Revija ((Primorska poje« je stopila v tretje leto svojega življenja. Ko so ji naši primorski prosvetni delavci pred tremi leti postavljati temelje, jih je k tej pobudi sililo ne ravno razveseljivo stanje zborovskega petja na Primorskem, ne toliko pri nas v zamejstvu, kot predvsem onstran meje. Pevska tradicija, ki ni mogla poznati premora niti v času fašizma, je začela pešati. Novi časi ji niso bili ravno naklonjeni. Treba je bilo ukrepati, treba je bilo najti obliko, ki bi bila vabljiva, ki bi prirojeno nagnjenost primorskega človeka k petju uspela mobilizirati in ji znova dati zagona. Zamisel se je obrestovala že po prvem letu. Revija ((Primorska poje 1970» je zbrala 49 zborov, 24 zamejskih in 25 iz matične Primorske. Mimo že uveljavljenih so stopili iz anonimnosti novi zbori. Manifestacija je presegla pričakovanja celo optimistov. Njena repriza v letu 1971 je bila še uspešnejša. Kvantiteti (51 zborov) se je pridružil še opažen dvig kvalitetne ravni. Letošnja revija kaže ustaljenost števila nastopajočih. To je lahko po eni strani dober znak, da je osnovno merilo za sodelovanje postala bolj kvaliteta kot pa izključno želja po javnem nastopanju. Po drugi strani pa je lahko tudi negativen pojav, saj so letos ob pojavi nekaterih novih odpadli nekateri zbori, ki so na prvih dveh revijah že nastopili. To dejstvo opozarja na nevarnost, da se ves napor okrog organiziranja teh revij iztroši, če ne bo vsako letno mobilizacijo zborov spremljala tudi skrb za naraščaj in predvsem skrb za vodstvene kadre. Marsikateri primorski pevski zbor (in to velja za zbore na obeh straneh meje) se danes bori s težavami in marsikateri je tudi že utihnil bodisi zaradi pomanjkanja mladih pevcev, ki bi stopili na mesta odhajajočih, bodisi zaradi pomanjkanja pevovodje. Izhodi za silo seveda niso rešitev, rešitev je v daljnoročnem načrtovanju, v sistematični vzgoji mladih pevcev, to je v skrbi za otroške zbore, in v shematičnem šolanju pevovodij. Naša prosvetna politika bi se morala temu vprašanju posvečati z večjo zavzetostjo in z večjo materialno angažiranostjo, kajti brez investiranja ne bo nič. Investiranje v zbore pa je brez vsakega dvoma zdrava in utemeljena naložba, kajti prav gotovo ni treba znova in znova ponavljati, da so prav pevski zbori v naših, v naših zamejskih razmerah še posebno, še vedno in bodo še dolgo ena naj uspešne j ih oblik narodnoobrambnega delovanja. Iz program Združenja pevskih zborov Primorske je sfcsr razvidno, da se Združenje tega perečega problema zaveda, saj je za tekočo leto predvidelo poleg prireditve revije ((Primorska poje 1972» tudi organizacijsko in strokovno pomoč pri organiziranju občinskih in področnih revij mladinskih in otroških pevskih zborov in tudi revijo ((Naša pomlad« v Desklah, na kateri bodo nastopili najboljši mladinski in otroški zbori Primorske. Prav tako Je predvidelo vrsto seminarjev za zborovodje odrastlih in mladinskih zborov in še druge oblike pomoči. Čeprav gre za pobude, ki naj bi bile uresničene predvsem onstran meje, je jasno, da mora biti vanje vključeno tudi slovensko zamejstvo na isti integralen način, kot je revija ((Primorska poje« revija enotnega primorskega geografskega prostora, s tem pa tudi enotnega slovenskega kulturnega in narodnega prostora. Te misli hočejo biti odraz zaskrbljenosti za prihodnost našega zborovskega petja, v nič manjši meri pa so tudi priznanje vsem, ki so na tem področju zastavili vse svoje moči in sposobnosti, ki se tako lepo odsevajo prav v teh revijah, ki so manifestacija narodne in ljudske povezanosti in obenem manifestacija slovenske pesmi, v kateri je moč, ki nam je pomagala previhariti težke čase naše zgodovinske danosti, ko se je slovenski človek za svoj obstoj in svojo svobodo podajal v punte in stavke, na strelišča in v juriše narodnoosvobodilnega boja s pesmijo na ustih. JOŽE KOREN TRŽAŠKI DNEVNIK OB IZROČITVI PRIZNANJ SVOJCEM PADLIH PARTIZANOV Na kriškem srečanju potrjena zvestoba idealom osvobodilnega boja Predstavnik SFRJ je izročil prvih 20 priznanj Bivši partizani prvi v vrstah boja proti fašizmu Kriška sekcija združenja partizanov (ANPI) je sinoči priredila srečanje bivših partizanov ter svojcev padlih v narodnoosvobodilni borbi. Na srečanju so bili predstavniki pokrajinske organizacije ANPI, poseben gost je bil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, ki je lastnoročno izročil uradna priznanja SFRJ svojcem partizanov, ki so padli v boju za svobodo. Včerajšnja slavnost v Križu je bila zelo ganljiva. Ne glede na njen uradni značaj in pomen slovesnosti, so vsi prisotni globoko občutili pomen proslave, saj je šlo za starejše ljudi, ki so preživeli težka leta boja proti nacizmu in fašizmu. Navzoča pa je bila tudi mladina, posebno v vrstah godbe na pihala v o-kviru Prosvetnega društva »Vesna*. Na včerajšnji proslavi je bil počaščen spomin le dela krišldh borcev. Dvajset smo jih našteli, ki so prejeli od matične države to visoko priznanje. V Križu pa je prav gotovo več kot 55 borcev, ki jim to priznanje pritiče. Po tolikih letih od konca vojne je včasih zelo težko ugotavljati de janski prispevek poedincev v boju za osvoboditev. Predsednik združenja partizanov tržaške pokrajine (ANPI) "alabria je v svojem pozdravne«. govoru priznal določene pomanjkljivosti organizacije, poudaril pa je, da so bivši partizani še vedno v prvi vrsti v boju proti fašizmu. Dušan Košuta pa je po uvodnem pozdravu dejal med drugim: »Prav gotovo spremljate vsi vesti o reakcionarnih in fašističnih podvigih, ki predstavljajo veliko nevarnost za vso demokratično javnost. Ta nevarnost je povsem realna in prisotna, zato je ne smemo podcenjevati. Od nas samih bo odvisno, ali ji bomo kos 'n se je bomo enkrat za vselej rešili, ter odvisno je tudi od naše sposobnosti, da strnemo naše vrste, da čim bolj razširimo duha antifašistične fronte, s katero se istovetijo vse demokratične stranke, ki se borijo še danes za uresničitev republiške ustave in se sklicujejo na ideale odporniškega gibanja.* Prav okoli tega vprašanja, poudarek na borbeno preteklost našega ljudstva in na sedanjo njegovo zavzetost za zmago nad fašizmom in sploh nad vsemi nazadnjaškimi silami, je sinočnje srečanje partizanov v §jfižu želo svoj bistven uspeh. Na srečanju so se zbrali ljudje, ki so trdno odločeni, mladi in stari, da se bodo uprli vsakršnemu poskusu fašizma, da bi spet zagospodaril na naših tleh. Včerajšnja proslava v Križu, ki je prva v vrsta številnih drugih, ki se bodo zvrstile na našem ozemlju, pomeni hkrati oživljeno dejavnost kriške organizacije bivših partizanskih borcev, ki nameravajo postaviti v najkrajšem času dosfnien spomenik padlim borcem v Križu. Odbor, ki skrbi' za postavitev spomenika je zbral do '"daj že skoraj en milijon in pol Ur Na včerajšnji slovesnosti so ljudje toplo pozdravili jugoslovanske ca konzularnega predstavnika Borisa Tramnuža ki ie izročil spominska priznanja SFRJ svojcem padtfh borcev. Po zaključku uradnega dela pro slave ie bilo družabno srečanje, ki ip prisnevalo k obujanju spominov iz let junaškega boja naših ljudi nroti fašizmu in nacizmu. Borbeno vzdušje so še stopnjevali pevci, ki so pod vodstvom svojega dirigenta zapeli vrsto partizanskih pesmi. V torek 24-urna stavka gradbincev Tajništva strokovnih sindikatov gradbincev FILLEA - CGIL, FILCA -CISL in FENEAL - UIL so napovedala 24-umo vsedržavno stavko zidarjev, mizarjev, opekarjev, ce-mentarjev, kamnarjev in pleskarjev. Napovedana stavka spada v okvir enotnih pobud vseh delavcev za dosego reform in napredka. Med stavko bo enotna skupščina na sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridione 7. Skupščina se bo začela ob 9. uri, verjetno ji bo prisostvoval tudi kak član državnega vodstva sindikatov gradbincev. ranza so razpravljali o bližnjem izrednem kongresu CGIL in sicer v zvezi s sindikalno enotnostjo. Uvodno besedo je imel deželni tajnik sindikata Arturo Calabria, sestanek pa je zaključi Livio Sa-ranza, ki je poudaril dejstvo, kaifeo CGIL — z razliko od ostalih sindikalnih združenj — stremi za enotnostjo vseh sindikalnih sil. Edina preživela na «San Nicolas» včeraj spet doma Danilo Pizziga. oba iz Trsta, sta se včeraj zjutraj vrnila v Italijo. Z letalom sta odpotovala iz New Orleansa, v ZDA, v Milan, od tu pa v spremstvu funkcionarjev tržaške «Agemar» v Lignano. kjer sta lahko objela svojce. Razsežen požar med Repentabrom in Zagradcem Okrog 250 gasilcev, vojakov in civilistov gasi od sinoči strašen požar, ki je zajel poraščeno zemljišče med Repentabrom, Zgonikom in Zagradcem. Plameni so zajeli približno 1200 kv. mterov področja. Škode seveda še niso ugotovili, cenijo pa jo na več milijonov Ur. Spoštujmo Kras! Tržaška pokrajina, v soglasju z občinami Trst, Zgonik, Repen-tabor, Devin - Nabrežina, DoUna In Milje ter z avtonomno turistično ustanovo za Trst in SesUan in s tržaško pokrajinsko turistično ustanovo, poziva tiste, ki imajo namen, spričo lepega vremena. opraviti krajše Izlete na Kras, naj spoštujejo harmonijo, čistočo in celovitost tega področja. Pozivajo obenem izletnike, naj ne hodijo po travnikih, naj ne mečejo odpadkov katerekoli vrste in naj ne vstopajo v zasebne lastnine, naj ne trgajo vej v cvetju, naj ne poškodujejo nasadov, ki jih prebivalci Krasa z ljubeznijo gojijo, še posebno ker predstavljajo pomemben del njegovega premoženja. VČERAJ V HOTELU ENALC Občni zbor sindikata slovenske šole V ponedeljek, 27. marca ob 17. uri bo v Kulturnem domu 17. občili zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bodo poročila tajnika in referentov, razreš-nica odboru in izvolitev novega ter razno. Edina člana posadke, k. sta ušla strahotni tragediji, ki ie prizadela v Mehiškem zalivu ladjo «San Nicolas*, katere tržaški zastopnik je »Agemar*. Giorgio Gagliardo in iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiimiHiiiMuiimiuniiniiiiHiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V OZADJU ODNOS DO SLOVENCEV IN JUGOSLAVIJE Osrednje vodstvo KD je zavrnilo vsiljeno kandidaturo Bartolija Velik odjek stališča Slovenske skupnostida se ne predstavi na političnih volitvah - Pomen zahteve za zakonsko zaščito manjšine V preteklem tednu živannih predvolilnih priprav strank sta se dokončno rešili dve od treh neznank bližnjih političnih volitev: osrednje vodstvo KD je dokončno odločilo, da inž. Bartoli ne bo kandidiral za poslansko zbornico, vodstvo Slovenske skupnosti se je uradno odločilo. da ne nastopi na volitvah, še vedno pa uradno ni zr.ano. kako bo s tržaškimi upravnimi volitvami, čeprav že ni skoro več nobenih dvomov, da bodo šele jeseni. Kandidatura inž. Bartolija, bivšega tržaškega župana, predstavnika skrajne desničarske in nacionalistične struje v vrstah tržaških de mokiistjanov. ie bila dolgo v ospredju ostrih spopadov znotraj tržaške KD, zaradi česar se je do vče . . ----------------—— U raj ______„_________ .. _ _ . pisav in bodo demokristjani Sele v i stalimi slovenskimi demokratičnimi svojo kandidat ■HflKia-" Drugo vprašanje, ki zanima vso tržaško javnost in še zlasti vse Slovence, pa se nanaša na stališče. »Slovenske skupnosti* glede političnih volitev, katerega ie zavzel svet SS na četrtkovem zasedanju, ko je sprejel naslednjo izjavo: «Po poglobljenih posvetovanjih z vsemi političnimi organizacijami v deželi Furlaniji - Julijski Benečji je svet Slovenske skupnosti na seji dne 16. marca 1972 po obširni razpravi, v kateri ie ocenil tako splošni politični položaj v državi kot tudi stanje slovenske zameiske skupnosti. sklenil, da na državnozborskih volitvah 7. maja ne predloži svoje kandidatne liste. Svoj sklep [jo svet Slovenske skupnosti podrobneje utemeljil sporazumno z o- Natečaji Deželni šolski skrbnik sporoča, da so v prilogi Uradnega lista štev. 66 ob 9. marca objavljeni razpisi na tečajev za mesta svetnikov, tajnikov, knjigovodij, pomožnih tipkarjev slug in šoferjev, ki so že v staležu v državnih službah ln želijo prestopiti v službo pri osrednjih in periferičnih uradih ministrstva za javno vzgojo. Prošnje je treba predložiti v rtiču 30 dni po objavi v Uradnem listu. ponedeljek vložili no listo iW* ti na mmritthst sovnicd. Sistem kandidiranja v KD je na videz preprost, ko pokrajinsko vodstvo iz svoje srede izvoli volilno komisijo, ki odraža vse struje, ki so zastopane v stranki. Tržaška volilna komisija ie zasedala prejšnji teden v petek in soboto in določila štiri kandidate: potrdila oba poslanca Beldja in Bologno m dodala predstavnika levice Nodanja in desnice prof. Romana. Kandidatna komisi ia ie izključila kandidaturo inž. Bartolija z večino glasov. Že pri tem postopku in zlasti kasneje pa ie prišlo do ostre ofenzive, češ da ie za KD nemogoče. da izključi tako vidno osebnost, ki poleg tega predstavlja nedotakljivost »cone B» itd. Zaradi tega ie celoten spor prišel v pristojnost osrednjega vodstva KD. ki ima po statutu pravico, da si Pridrži eno izmed kandidatur vsake strankine federacije. Rimski postopek je bil dolg in najbrž zapleten, saj prav gotovo ni bil v teh dneh samo na turističnem potovanju v Rimu tajnik tržaške KD Sergio Coloni. V tej zvezi je zanimivo poročilo novega tržaškega tednika »D Me-ridiano di Trieste*. ki v zadnji številki pod naslovom »Notranji spopadi* ugotavlja, da je prišlo do najostrejšega poskusa, da se spremeni struktura kandidatne liste KD s strani odv. Sardos - Albertinija, ki je nastopil v raznih oblekah: kot predsednik »comitato civico* področja, kot predsednik »Unione degli Istriani*, kot predsednik delegacije združenja »Venezia Giulia e Dalma-zia», kot član izvršnega odbora »Lega nazionale*. kot član krajevnega odbora za referendum in član predsedstva tega združenja, kot bivši predsednik škofijskega odbora »Katoliške akcije* in povrh še oče sedanjega predsednika iste organizacije. List nadaljuje, da vse to zato, da bi vsilil kandidaturo inž. Bartolija zabeljeno z dvema grožnjama: drugače »comitati rivici* ne bodo podprli KD, posl. Greggi pa bo razširil na Trst svojo grozečo senco in predložil svojo razbijaško desničarsko listo. Grožnje so bile resne, saj ba vključitev kandidature inž. Bartolija pomenila razbitje stranke na dva pola in frontalni spopad med večinsko morotejsko vodilno skupino in desničarsko opozicijsko strujo. Po nekaterih vesteh je rimsko vodstvo zavrnilo kandidaturo inž. Bartolija prav zaradi njenega zna- $ petkovega usedanja Cf.IL v Dolini V petek se je v Dolini sestalo vodstvo nove delavske zbornice CGIL. Pod predsedstvom Livka Sa- organizaeijami v deželi. Vendar svet Slovenske skupnosti že sedaj opozarja svoje člane in volivce na izredno važnost bližnjih volitev za demokratično življenje v Italiji. To namreč terja od vsakega zrelega državljana, da odda svoi glas tistim strankam in kandidatom, ki jamčijo ohranitev in razvoj demokratičnega in političnega življenja ter uresničenje socialnih reform in sa tako stvarno prizadevajo za reševanje perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in zavračajo kakršne koli nazadnjaške fašistične in totalitarne težnje.* Kot je iz izjave razvidno, je do sklepa prišla do posvetovanju z drugimi organizacijami, kot sta SDZ iz Trsta in Gorice in nekaterimi Slovenci videmske pokrajine. medtem ko ie Slovenska levica že prej uracjno izjavila, da podpira kandidaturo posl. Albina Šker-ka. Objavljena izjava Slovenske skupnosti med drugim tudi omenja. da bodo svoje stališče kasneje še podrobneje utemeljili, kar govori o možnosti nadaljnjih navodil za volilce. ki so na upravnih volitvah do 'gdai glasoval' za znak «Slovenske skupnosti.* Glede usmeritve pa je izjava zelo široka in dopušča razne razlage, oziroma zelo širok lok strank, za katere kandidate se omenja mož ma, da gre predvsem za slovenske kandidate (točneje za kandidata Škerka na listi KPI in Košuto na listi PSI), ki sta za »razvoj demokratičnega in političnega življenja* ter se »stvarno prizadevata za reševanje perečih vprašanj slovanske narodnostne skupnosti*. Taka je tudi razlaga četrtkovega uvodnika neuradnega glasila ene izmed komponent Slovenske kup-nosti »Novega lista*, ko ugotavlja, da bodo Slovenci ob bližnjih volitvah morali upoštevati poleg kočljivega notranjepolitičnega položaja in nevarnosti, ki z desnice pretil demokratičnim pridobitvam, tudi katere stranke in kateri kandidati so do sedaj pokazali resnično voljo (Nadaljevanje na 8. strani) Prva deželna konferenca o zadružnem gradbeništvu Prisotni predstavniki 358 gradbenih zadrug iz Furla-nije-Julijske krajine - Pospešiti gradnjo ljudskih hiš! V nedeljo, 26. marca t. 1. bo imela Kmetijska zadruga v Trstu svoj redni letni občni zbor. Iz poročila upravnega odbora bo razvidno letno delovanje ter obračun stroškov in dohodkov, ki se iz leta v leto eni in drugi dvigajo. Poleg tega normalnega pregleda o-bračunov, se bo na občnem zboru govorilo in sklepalo o važnih problemih bodočega delovanja Kmetijske zadruge. Pred nami stojijo novi problemi kot sploh stojijo pred našim kmetijstvom. Da bomo lahko kos temu novemu razvoju, moramo pravilno proučti naše možnosti ter z novim elanom poprijeti se dela, da bomo v bodoče v stanju nuditi našemiu kmetijstvu čim večjo strokovno, materialno in tehnično pomoč. Danes z veseljem ugotavljamo, da se naš kmet, cvetličar, vrtnar, živinorejec združuje, ali išče nove oblike skupnega napora za dosego najučinkovitejše zaščite svojega dela, to je za bolje uveljaviti ter unovčiti svoj pridelek in tem bolje nabaviti svoje potrebščine. Te nove ustanovljene zadruge ali podobna združenja in vse nove oblike medsebojnega delovanja bodo močnejše, če se bodo med seboj pogovarjale o načinu kako po svojih močeh in oblikah prispevati v dobrobit našemu pridnemu človeku. Z ustanovitvijo dežele, moramo priznati, da so se problemi zadružništva premaknili z mrtve točke. Danes se o zadružništvu precej govori. Vrstijo se sestanki, konference, medsebojni obiski zadru-garjev v deželnem, vsedržavnem in mednarodnem merilu. Vse to je vsekakor pozitivno, vendar je bilo konkretnih rezultatov dosedaj vse premalo in jih bo vedno premalo, če se bo samo na «vrhih» govorilo. Nujno potrebno je, da se v zadružništvu preide od go-vorenja in obljub k dejanjem. Da se to uresniči pa je potrebna prisotnost in zanimanje kmeta — cvetličarja, živinorejca, vrtnarja itd., da s svojo besedo zahteva to, kar mu moralno in tudi po zakonu pripada. Občni zbor Kmetijske zadruge je prilika srečanja in istočasno dolžnost vsakega člana, da se ga udeleži in da iznese vsa mnenja, pripombe in zahteve, skratka, vse kar se mu zdi potrebno za izbolj- šanje dejavnosti svoje ustanove. Upravni odbor priporoča svojim članom, da se občnega zbora, ki bo, kot običajno, v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa, polnoštevilno udeležijo. Alojz Markovič • V sredo ob 17.30 bo na Trgu sv. Jakoba zborovanje na temo »Zakaj hočemo zdravstveno reformo*. Govoril bo Claudio Tonel, član upravnega sveta bolnišnice in kandidat za parlament. V sredo, 22. marca ob 12. uri bo v zbornici Učiteljišča A .M. Slomšek v Trstu v okviru usmerjevalnega tečaja predaval pisatelj Boris Pahor o pisatelju Alojzu Rebuli in ga intervjuval. Vabljeni šolniki in bivši učiteljiščniki. Ljudska prosveta V GREGORČIČEVI DVORANI V UL GEPPA 9 V nedeljo občni zbor «Kmetijske zadruge» V hotelu Enalc pod Nabrežino je bila včeraj prva deželna konferenca o zadružnem gradbeništvu, ki jo .ie organizirala tržaška zveza zadrug in vzajemnih blagajn v sodelovanju z drugimi zadružnimi organizacijami pod pokroviteljstvom pristojnega deželnega odborništva. Konference so se udeležili predstavniki oblasti, sindikalnih organizacij, ACLI in predstavniki 358 gradbenih zadrug iz naše dežele. Po krajšem nagovoru predsednika zveze zadrug dr. Miccolija je deželni odbornik Varisco naglasil, da je CIPE prav te dni nakazal naši deželi nad 27 milijard lir za gradnjo ljudskih hiš. Varisco je tudi dejal, da se mora tudi zadružno gradbeništvo razvijati v skladu z novim državnim zakonom o stanovanjski gradnji. Sledilo je poročilo podpredsednika Federmutue geom. Deiurija, v katerem se ie govornik med drugim obrnil na deželo in na sindi-nost podpore. Nd pa nobenega dvo-1 kalne organizaci je, ki nai bi pod- prle prizadevanje za gradnjo novih stanovanjskih blokov v skladu z dejanskimi potrebami deželnega prebivalstva. V razpravo sta posegla predstavnik italijanske zadružne zveze dr. Appietto in predstavnik vsedržavne zadružne zveze arh. Fattinnanzi, ki sta naglasila zlasti socialni pomen zadružne dejavnosti na področju gradbeništva. Deželni odbornik za javna dela Masutto .ie navedel posege, s katerimi je dežela doslej podprla socialno gradbeništvo ter obljubil, da bo Furlanija - Julijska krajina tudi vnaprej podpirala to področje, tako da 1» gradnja novih stanovanj presegla okvir, ki ga v tem pogledu postavljajo možnosti po zakonu štev. 865. Med zaključno razpravo ie bila nato poudarjena potreba. da bi tudi naša dežela sprejela zakon, kakršnega imajo v deželi Tridentinsko - Gornje Poadiž-je, in ki nudi javno jamstvo do 90 od sto vrednosti novih stanovanjskih stavb. S. G. Prosvetno društvo »Lipa* predvaja dne 29. t. m. ob 20.30 v Bazoviškem domu film serije VOS »V mreži*. Vabljeni! Razstave V Kulturnem domu antološka razstava grafike Avgusta Černigoja. Ob priliki antološke razstave grafike Avgusta Černigoja bodo 22. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predvajali filme o njegovem delu. Avtorji filmov so Aljoša Žerjal, Rado Štrukelj, Franko Volk in u-čenci A. Černigoja. Demetrij Cej razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta do 31. t.m. V galeriji »Torbandena* razstavljajo štirje znani likovniki in sicer slikarji Mušič, Spacal in Zigaina ter kipar Mascherini. Razstava bo odprta do 22. t. m. V galeriji Rossoni bo do 21. t. m. razstavljala svoje intarzije in risbe Rina leda vaz - Di Piero. V občinski galeriji bo do 22. t. m. razstavljal Aldo Bressanutti. V galeriji »Cartesius* razstavlja beograjski slikar Vladimir Veličkovič. Razstava bo trajala do 24. t. m. V avli hotela Tabor v Sežani razstavlja do 30. t. m. Franco Punis. Punis je že lani sodeloval na kraškem ex-tempore in sodeloval v galeriji 2xGO v Hruševici, SPDT priredi 26. t. m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih skokih izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/H do 22. t. m. športno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet v Planico. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18, telefon 212-136. SPDT obvešča prijavljene za zimo-vanje na Golteh. da morajo poravnati vpisnino do torka 22. t. m. Slovensko gospodarsko združenje Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranjsko goro. Cena 10.500 lir. Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu, Ul. Fabio Filzi 8. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. PRODAJAM SEMENSKI KROMPIR «IGOR, VESNA in SASKIA* - Jože Zlate, Praše 22. 64000 Kranj. Oseba sama v Rojanu, Ul. delle Quercie 12, odda v najem malo stanovanje zakonskemu paru ali ženski sami, po možnosti za pomoč in družbo. ............................I............................................■■■■■■■iimmui................................................ Danes, NEDELJA, 19. marca JOŽEF Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.16 — Dolžina dneva 12.06 — Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 0.00. Jutri, PONEDELJEK, 20. marca FELIKS Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,6, najnižja 13,3, ob 19. uri 16,9, zračni tlak 1019,7 stalen, veter 21 km vzhodni, sunki burje 49 km na uro, vlaga 29-odst., nebo 4/10 pooblane-no, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. marca 1972 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 68-letna Alma Rava-lico vd. Pavan, 76-letna Santa Ge-raci vd. Peoorella, 71-letni France-sco Gerdol, 76-letni Domenico Pi-lastro, 65-letni Rodolfo Drocker, 49-letni Bruno Destradi, 74-letni Aure-lio Graziani, 74-letna Mercede En-drigo por. Borzaghini, 76-letna Edit-ta Schober vd. Ghebani, 61-letni Ignazio Babici, 80-letna Carolina čaja zaostritve odnosov s slovensko M>ccoU, 75-letnd Libero Penso, 75- DRUGE VESTI NA OSMI STRANI narodnostno skupnostjo in s so6ed njo Jugoslavijo, ker bi rušila dobro sožitje, zaostrila odnose in ker je skratka v nasprotju z osnovnimi načeli strankine usmeritve. To naj bi bilo še pomembnejše, ker se je os stranke premaknila na desno, vendar pa se istočasno niso spremenili odnosi do Jugoslavije, kot je to že izhajalo iz zaključkov vsedržavne uradne delegacije KD, ko je bila pred mesec dni tam na obisku in ki je odražala celotno stranko z vsemi strujami in v kateri je bil tudi tržaški p< '■r;> finski tajnik Coloni. letni Giovanni Cardo. OKLICI: pleskar Marino Bonazza in gospodinja Maria Radanich, urad- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53, Tel. 733-361 Prijatelje naprošamo da in nas znance obiščejo nik Antonio Inchiostri ln prodajalka Slavica Jevtič, karoser Neverino Perossa in delavka Nevia Kodarin, uradnik Carlo Magi Meconi in delavka Valeria Velišček, mehanik Vittordo Tolusso in uradnica Delia Dragovina, delavec Fabio Cosciani in uradnica Mariagrazia Tositti, u-radnik Roberto Bossi in gospodinja Vilma Klapic, mehanik Giovanni Beltramini in uradnica Ornella Ar-ciero, uradnik Torquato Vigna in gospodinja Rosalia Cherin, študent Paolo Meno6si in socialna asistentka Carla Tomaghi, finančni stražnik Pietro Pilia in delavka Maria Fe-rullo, opremljevalec Giovanni Ma-russi in prodajalka Adriana Basso, parketar Alessandro Ganz in prodajalka Gianna Battinelli, tehnični u-radnik Roberto Furlan in uradnica Elda Martincich, delavec Ludano Hervatin in prodajalka Marina Car-boni, častnik karabinjerjev Sergio Frau in vrtnarica Franca Berglie-vaz, delavec Giorgio Miani in prodajalka Clara Radillo, zobotehnik Lucio Delbianco in gospodinja Lu-dana Toffoli, učitelj dr. Duilio Duili in učiteljica Angela Longallo, delavec Renato Blasini in bolničarka Daniela Rumich, avtomehanik Gualti ero Cavallini in prodajalka Norma Marsich, univerzitetni profesor Vin-cenzo Strika in arheolog Fiorella Ippolitoni, trgovec Bruno Umek in gospodinja Maddalena Fiumi, ple- i skar Adolfo Varesano in gospodinja 1 Teresa Cusanno, uradnik Alessandro Rustja in uradnica Luisa Milano, zidar Mario Furlan in gospodinja Marina Steidler, uradnik Riccardo i Zucca, trg. potnik Benito Sdrigotti in prodajalka Luisa Barbieri, pomorščak Vinicio Ulcigrai in baristr ka Luigia Monaro, pomorski kapitan Roberto Polimeni in univ. štu-EHmini in gospodinja Antonia Fran- dentka Aura Orlando, režiser Gior- za, pomorščak Sergio Tissini in gospodinja GrazieUa Piselli, šofer Salvatore Palomtaieri in bolničarka Sonia Bdghin, tehnični izvedenec E-gidio Castdli in učiteljica Floriana De Paulis, uradnik Giuliano Gerin in uradnica Renata Clementi, trgovec Tobia Masč in frizerka Frančiška Suflaj, fotograf Edoardo Po-retti in prodajalka Silvana Zemanek, radiotehnik Claudio Braini in prodajalka Clara Norbedo, tehnik Sergio Giustal in prodajalka Marina Benedetti, finančni stražnik Ildo Bambi in gospodinja Stellia Seppi, železničar Giorgio Cianforlini in gospodinja Natalia Laudani, trgovec Francesco Lagonigro in trgovka Antonia Cristallo, sluga Antonio Sofia in prodajalka Rita Tremul, pleskar Bruno Chersicla in frizerka Anna Maria Colombo, radiotehnik Furio Gregori in frizerka Lidia Jablan-scek, barist Giordano Divo in prodajalka Giulia Forza, industrijski izvedenec Nerio Premate in bolničarka Isabella Porcelli, uradnik dr. Leonardo Gorla in univ. študentka Maria Elisabetta Tamponi, delavec FIRENCE Carlo Facchin in frizerka Fatrizda gio Pressburger in dramska igralka Lidia Kozlovič, upokojenec Ettore Modugno in sanitetna asistentka Io- landa Tonello, tehnični uradnik Giuliano Grandi in študentka Zena To-sini, finančni stražnik Mario Signo-retti in uradnica Maria Leban, trg. prodajalec Giorgio Fortuna in prodajalka Marina Bondel, šofer Ric-riotti Comisso in prodajalka Sara Buttinar, upokojenec Vito Ventura in gospodinja Anna Rosaz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Piccio-la. Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertš 6, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. Za vašo poroko .. . n utrdimo ta prostor, ki naj postane simbol naše enotnosti, skupnega sodelovanja, skupnih naporov in težav in skupnih uspehov*. Za predsednikom je spregovoril tajnik Viktor Sosič, ki je prisotnim Podal temeljit pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Iz njegovega poročila so prisotni razbrali, da je društvo Tabor sodelovalo skupaj z drugimi organizacijami pri kar 25 prireditvah, pripravilo pa je tudi 18 samostojnih Sledila so poročila blagajnika, dramskega odseka, baleta ter pevskega zbora. Posebno važno je bilo tudi poročilo gospodarja Ri-nalda Vremca, ki je omenil ureditev veže, ki so jo tlakovali s ploščicami, in postavitev novih zunanjih vrat iz aluminija. Kot načrt za prihodnje leto je predlagal ureditev odra ter skladišča za kulise in garderobe, kar je za delovanje društva, predvsem pa dramske skupine, neobhodno potrebno, Dela naj bi izvršili v poletnem času, ko je dvorana neuporabna. Vendar bo treba vprašanje Prosvetnega doma rešiti globalno in v ta namen je odbor poveril inž. arh. Jagodicu nalogo, da izdela načrt za dozidavo porušenega dela doma. Ta načrt, ki ga je odbor ze predložil pristojnim organom v odobritev, je bil v dvorani med občnim zborom tudi razstavljen, da so si ga prisotni lahko ogledali in izrekli svoje pripombe. Seveda je od načrta do izvedbe še dolga pot, za katero so potrebna ogromna finančna sredstva, ki jih društvo za sedai nima in zato apelira na članstvo in na prijatelje, da mu pri tem pomagajo. Nekai nasvetov za bodoče delo .ie društvu nudil tajnik SZ Mirko Kapelj, ki je pohvalil društveno delovanje: iiiniiviiiiiiiiiiiiitiii>iM«iiiii**i>iii»iii>>*>MlllliaiaiiaiM>atllllAMIIlllia>lllllllll>lllliai»iiiii|liaillllllllllllflllftlaillllll|ii|iiiiii|1|ii||iiiiiivnii1iiiiiaiii*|iaiBi|l> Stara «Cappuzzera» vprašanjem prodaje mleka in ustanovitve zadružne mlekarne. Alfonz Guštin je dejal, da je ustanova ERSA sicer zagotovila vso svojo podporo, da pa vodstvo zadružne mlekarne ni prejelo še pismenega sporočila. Predsednik združenja Miro Križmančič je ponovno poudaril, da je treba mlekarno zgraditi čim-prej. Pri tem pa je pripomnil, da bi pristojne oblasti prav gotovo že pred nekaj meseci ukinile prodajo mleka na dom, če ne bi potekale priprave za gradnjo zadružne mlekarne. Tagliaferro je izrazil prepričanje, da bodo k zadružni mlekarni pristopili tudi tisti živinorejci, ki se zdaj še držijo ob strani. Od mleka so prešli na divjačino. Zoro Grgič je povedal, da je lovsko združenje pred kratkim pripeljalo na Knais košute, kot da ne bi bilo že dovolj divjačine, ki dela škodo, ne samo vinogradnikom in cvetličarjem, ampak tudi živinorejcem. Kdor govori o zaščiti Krasa, naj prouči tudi to vprašanje. Prav tako spada v okvir zaščite Krasa, so poudarili med diskusijo, tudi vprašanje škode, ki jo povzročajo brezvestni izletniki (o tem smo podrobno pisali pred nekaj dnevi). Na občnem zboru so podčrtali, da bi se o tej zadevi morale pogovoriti, zlasti glede skupnih ukrepov občinske uprave, pokrajine in deželno odbomištvo za kmetijstvo, potrebna pa bo vsekakor pomoč organov javne varnosti. Glede divjačine in lova pa' je Tagliaferro OOOOOOOOCJOO^ ;j .JOOOOOOOO Njena ura je odbila. Buldožerji so jo porušili. Na tem mestu bo čez leto ali dve že stala moderna Večnadstropna hiša. Nastala je kot privatno gostišče — kot jih je bilo Precej v takratni bližnji okolici mesta — v drugi polovici prejšnjega stoletja. Pozneje je postala last zadružnikov. Neposredna bližina mesta, saj se je nahajala ob koncu današnje ulice Giulia, le ob nedeljah in praznikih — posebno po vpeljavi tramvaja -- privabljala množice zrak, oddih in razvedrilo. Sveto-ivančane pa spominja «Capuzzera* še na druga dogajanja. Ta dogajanja so v tesni povezavi z zadnjim gostilničarjem Mirkom ščuko in njegovo ženo Karlo, ki sta pred kratkim proslavljala petdesetletnico poroke. V sobi, katere okno vidimo nad napisom, se je sestajal v ilegali odbor OF za II. okraj. Isto sobo pa nam je Mirko odstopil po letu 1945 in še posebno za vaje pevskega zbora «Slavko Škamperle*. Precej prijetnih večerov smo preživeli v tej sobi, ko smo po končani vaji potegnili še kašno urico v veselem razpoloženju, ki ga je znal ustvariti takratni pevovodja zbora, nepozabni Venturini. Ob tej priložnosti želimo v imenu društva in posebno nekdanjih pevcev slavljencema Mirku Ščuki in njegovi soprogi Karli še mnogo srečnih in zdravih let. p. k. Komorni moški zbor CELJE dirigent Egon Kunej SLOVENC SLOVENCA VABI Sloven’c Slovenca vabi Oj, le prebudi se Mam dro fletn’ navajen’ Moja kosa je križauna Je pa krajč’č posvava Vrtec ogradila bodem Še en krajčarček 'mam Sontr poj d’ Nocoj je pa lep večer Oj, te mlinar Pastirska Vojaška Jes 'mam tri ljub’ce Sovdaški boben V Gorjah zvoni Imel sem ptičico Dildil duda Lucipeter ban STEREO TRST Ulica sv. Frančiška 29 - Tel. 61-792 oooooooooooooooooooooo zagotovil, da bo kmetijsko nadzor-ništvo pesiredovalo pri pokrajinskem odboru za lov. Nekateri živinorejci so omenili problem cest in motorizacije. Živina ne more več na pašo, ker niso urejeni prehodi za živino in niso postavljene opozorilne table. Drugi so se pritožili zaradi predpisov, ki omejujejo prevoz gnoja samo na večerne in nočne ure, gnoj pa mora biti pokrit. Takt ukrepi sploh ne bi smeli veljati za kmetijska področja. Zelo živaihna diskusija se je razvnela ob vprašanju namestitve ži-vinozdravnika za konzorcij, v katerega so vključene občine Devin -Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Živinorejci so energično poudarili zalhtevo, da mora živinozdravnik obvladati slovenščino in so pokrajinskemu živinozdravniku izrazili svoje začudenje, da tega ni upošteval pri razpisu natečaja. Dr. Tomatis se je opravičeval, da je bil razpisan vsedržavni natečaj, ki ne vsebuje take klavzule. «Dobro, pa si ga boste obdržali sami, če ga konzorcij ne bo sprejel v službo, saj konzorcij daje plačo konzorcialnemu živinozdravniku*. «če ne bo drugače, se bomo pritožili na mešano komisijo*. «V omenjenih treh kraških občinah so živinorejci sami Slovenci. Nam ne gre za simpatije do ene ali druge osebe, pač pa da se bomo z njim lahko pogovorili v svojem jeziku*. Dr. Leo Kralj je na kratko omenil važnost pravilnega krmljenja in dovajanja mineralnih snovi ter je priporočal, naj bi te snovi nakupovali v večjih količinah, ker bi tako prihranili precej denarja. cesti, ki pelje v šolo. Kljub hudi mladostni bolezni se Pepka ni bala trdega domačega dela in. ko je nekoliko dorasla si je z materjo nadela preko ramen culo in postala perica. Vsak dan sta hodili v mesto Po nov sveženj rjuh in drugega perila, kuhali pepel in trdo garali, sklonjeni nad vodo, za tistih nekaj revnih denarjev. Tako se je odvijalo težko življenje, dokler se ni Pepka poročila s Škilanom z Rovt. Po moževi smrti se je vrnila na Ka-tinaro, k bratu, ki je tudi dočakal visoko starost. Smrt bratove žene Helene in hčerke Dragice je zapustila v obeh grenko sled; sedaj je hiša prazna, oba sta upokojena in skrbita za domačijo. Pepki Pečar, najstarejši Katinar-ki, kličemo ob lepem jubileju še na mnoga leta! Trojni praznik Pepija Stoparja Pepi Stopar slavi danes svojo 75-letnico, a bi mu jih ne prisodili toliko. Rad se pošali, ko trdi, da je 19. marca zanj trojni praznik: rojstni dan, god... pa še poklicni praznik, saj je eden najstarejših slovenskih mizarskih mojstrov. Rodil se je v Lokvi na Krasu, vendar ga je poklicna nuja prikli-lala v veliko mesto. Izučil se je za mizarskega mojstra, kot vsi bratje v številni družini. Ljubil je svoj poklic, vojno pa je mrzil in jo še sedaj. V prvi svetovni vojni je bil vojak, tako kot mnogi slovenski fantje, a se mu ni ljubilo streljati za tujca. Nekako se je že prebil in se vrnil. Poročil se je s Štajerko Zofi, rodili sta se mu dve hčerki, uredil si je dom pri Sv. Jakobu. Že od nekdaj se je v družini čitalo slovensko časopisje. Vsako jutro kava in «Edinost», danes pa «Pri-morski dnevnik*. Z drugimi mizarskimi mojstri, Pilatom, Ukmarjem, in še kom, je Pepi obldzil ladjedelnice po vsej Italiji, kjer so urejali salone in dragoceno pohištvo. Po vojni, v kateri je zaradi bombnih napadov na Trst izgubil vse, razen upanja, se je preselil na Bazovico, danes pa živi v mestu in uživa zasluženi pokoj. Vemo, da bo svoj jubilej praznoval v krogu svojih domačih ob kozarcu domačega, pa se pridružujemo in mu kličemo še na mnoga leta! Objavljamo posnetke nekaterih izmed napisov, ki jih je po vaseh postavila pred kratkim uprava devinsko - nabrežinske občine, ter smerokaze, ki jih je ob cestah v tej občini postavila pokrajinska uprava. Napisa v štivanu niso še postavili, ker so v teku razna cestna dela. Prav tako nismo še opazili napisa, oziroma smerokaza, na križišču v Nabrežini, kjer se od pokrajinske ceste odcepi cesta v šempolaj. Na pokrajinski upravi so nam zagotovili, da so naročili smerokaze tudi za druge občine in da jih bodo postavili, ko jim jih bo poslalo podjetje, pri katerem so jih naročili. Prihodnji (eden seja dveh konzult V ponedeljek, 20. t. m. se bo sestala mestna rajonska konzulta, ki zavzema tudi okoliš Stare mitnice. Sestanek bo ob 20.30 v Passo Co-stanzi št. 2 (soba št. 271, n. nadst.). V torek ob 20.30 pa se bo v Stari istrski ulici št. 43 sestala rajonska DAROVI IN PRISPEVKI konzulta za. Skedenj in Čarbolo. ................"""""'"".i"!".."""'■‘■"■"'I.................................................„„„„„„„„„„„„....................... OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1971 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega lela. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi čc sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos, kot običajno. izpopolnjuje v uradnih urah (8,—14., ob četrtkih, 8.—12. in 15,—18.) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo »a prinesti: davčne kartele za leto 1971, potrdilo delodajalca o plači v letu 1971 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zem-Ihšče), osebne podatke družinskih članov. Prinoročamo vsem, da pri lavo o-pravijo pravočasno, da se izogneio gneči in čakanju zadnie dni mesera. TAJNIŠTVO KZ Ob prvi obletnici smrti drage mame daruje Silvana Valoppi 5000 lir za Kulturni sklad. Ob ponovnem prevzemu gostinskega obrata v Gropadi darujeta družini Milkovič - Gornik 5000 lir za doprsni kip Karla Destovnika - Kajuha po katerem bo imenovana slovenska osnovna šola v Gropadi. V počastitev spomina pok. Olge Slavec daruje mož Ivan Slavec 2000 lir za Dijaški dom. Ob 27. obletnici smrti Danila Pre-garca daruje družina 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. sestre Jožice Smet daruje Albina Bavčar 1000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. Ing. Stanko Renko je daroval 3000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in Sv. Ane, v isti namen Milan Bolčič 2000 lir. Ob deseti obletnici smrti drage mame Ivanke Moser daruje hči A-dalgisa 1000 lir za PD «Ivan Grbec* v Skednju. Armid Ukmar je prispeval 6000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem in 10.000 lir za spomenik padlim borcem NOB v Križu. Za spomenik padlim partizanom v Gabrovcu daruje Slava Doljak, Gabrovec št. 33, 10.000 lir, v isti namen daruje družina Cobez, Gabrovec št. 72. 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Ci-bica daruje družina Cibic iz Gabrovca 3000 lir za spomenik padlim partizanom v Gabrovcu. V počastitev spomina pok. tete Urše Slavec daruje Slava Slavec 2000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob Urše Slavec - Sancin daruje Josipa Klun 1000 lir za PD «F. Prešeren*. Ob obletnici rojstnega dne in godu pok. Josipa Baruta darujejo žena in hčerki 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina nepozabnega Alojza Čoka, ob 12. obletnici smrti, darujejo žena in svakinji 3000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Ivana Lisjaka daruje družina Katje Lisjak 3000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. V spomin prvemu v Egiptu padlemu partizanu prekomorcu Stanku Sre-botu daruje N. N. 2000 Ur za partizanski spomenik v Križu. Zveza demokratičnih žena z Opčin daruje ob prazniku žena 8. marca za SPD «Tabor» 20.000 lir. V počastitev spomina dragega Vik torja Meteljka daruje Lucijan Štoka 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku. V počastitev spomina Marije Rupel darujeta Guido in Ida Grilanc 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku. V počastitev godu mame Josipine Bavčer darujejo otroci 2500 lir za postavitev spomenika padlim partizanom iz Skednja, Kolonkovca in Sv. Ane. Ob 27. obletnici smrti padlega brata Ivana Sosiča daruje Zmaga Malalan 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Za spomenik padlim v NOB v Bazovici daruje družina Marc (Felipo-vi) 10.000 lir. Vinko Glavina je daroval bazoviškim ženam za njihov praznik 8. marca. 5000 lir. Darovano vsoto so žene odstopile za spomenik padlim partizanom v Bazovici. Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Saleža 20.000 lir za športni krožek *KRAS» in 20.00 lir za prosvetno društvo «Rdeča zvezda*. Elvira in Zoro Sancin darujeta 2.000 lir za spomenik padlim iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca. TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMiO p pse kraje tudi t inozemstvo FINKAH MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA TRS I - TRTESTE Corso Italia I Tel. 29-043 PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP OBLAČIL, VAS VABIMO DA Sl OGLEDATE PRAVKAR PRISPELE POMLADANSKE MODELE MODERNE IZDELAVE GORIŠKI DNEVNIK VOLITVE SE BLIŽAJO NEDELJA, 19. MARCA trst A PONEDELJEK, 20. MARCA TRST A 8.15. 10.15. 13.15, 14.15, 17.15, 7-15> 8.15, U-30- 13-15. 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročala; 8.30 Kmetij 20.15 in 23. 15 Poročila; 7.30 Ju- ska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni kvartet v G molu; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 »Mali dudar*—mladinska zgodba; 11.35 Ringa raja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba po željah; 15.30 «Kradlji-vec časa. radijska igra; 16.20 Revija zborovskega petja: 17.00 Šport in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Sanremo 1972; 19.30 Pratika; 19.45 Mali ansambli; 20.00 šport; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti; 21.20 Plošče; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja: 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 II folklore. KOPER 6.30. 7.00, 12.30, 14.?0. 19.15, 22.30 Poročala: 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja: 11 30 Fumorama; 12.00. 12.45, 13.07 13.35 Glasba po željah; 14.00 šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Pomorske šole; 16.30 On, ona in drugi; 17.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 21.00 Prenos RL; 22.00 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00. 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša: 10.45 Super-campianissimo; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.29 Lelio Lutazzi: Hit parade; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.00 II gam-beretto; 15.30 in 17.00 Popoldan z Mino; 16.00 Prenos z nogometnih igrišč; 17.28 Varietč s G. Bramierijem; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 TV glasba; 20.25 Odhod in prihod; 21.15 Jazz; 22.15 Radijska priredba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 17.25. 18.30, 20.00 Poročila; 7.40 Pojejo Moddy Blues in Umberto Boselli; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki varietč; 11.00 Konec tedna z Rafaello; 12.00 Športne vesti; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradi-mento*; 14.30 Popevke; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16 25 in 18.00 Plošče: 17.00 Športna nedelja: 18.40 Spored z Villaggiom; 20.10 Operim svet 21.30 »Vdova e vedno vesela?*; 23.05 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.05 Radijska igra za otroke Alois Mikulka -Vladimir Rusko: »Iznajditelj otroških sanj; 8.45 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu: 10.05 Še pomnite tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15- tranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Slavni orkester; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Glasbeoi drobiž; 19.40 Zbor Costanza in Con-cordia iz Rude; 20.00 šport; 20.35 Pesmi brez zatona; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Orkester proti orkestru; 21.50 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran; 15.10 Deželni izvajalci. KOPER 6.30, 7.00, 12.00, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Pepelka; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Popevke; 16.40 Ansambli; 17.10 Pevci; 17.30 Slovenska glasba; 18.15 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 in 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.40 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Kulturna oddaja; 19.40 Ameriška ljudska glasba; 20.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30 in 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Raffaella Carrš in P. Samson; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori: 12.40 »A1-to gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.15 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 «Nonna Jo-ckey»; 20.10 Supercampionissima; 21.00 Plošče: 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Nielsove simfonije: 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Iz arhiva plošč; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci: 15.30 A. Stradella: »Ester, osvoboditeljica judovskega ljudstva*; 17.46 >0-troški vrtec; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pet minut z novo pesnico in pozdravi za mlade risarje; 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana: 12.10 Iz domače simfonične literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Naši poslušalci pozdravljajo 12.40 Pihalni orkestri na koncert- in čestitajo; 13.15 Zabavna glas- nem odru; 14.00 Med zbori Benja-ba; 13.30 Nedeljska reportaža; mina Brittna; 14.30 Naši poslušal-13.50 Z domačimi ansambli; 14.00 ci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Vremenska napoved; 14.05 Zvoki Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz del z velikimi zabavnimi orkestri; Franza von Suppeja; 16.00 Vrti-14.30 Humoreska tega tedna: V. Ijak: 16.15 Z orkestrom hollywood-Katajev; Tri humoreske; 15.05 Iz skih Simfonikov; 17.00 Ponedelj-opemega sveta; 15.30 Nedeljsko skovo glasbeno popoldne; 18.15 športno popoldne; 17.30 Radijska Lepe melodije: 18.35 Interna 469; igra; 18.00 Lahka glasba; 19.15 20.00 Odlomki Iz opere »Bons Go- Glasbene razglednice; 20.00 V ne- dunovs; 22.15 Za liubetelje jazza: deljo zvečer; 22.00 Godala za lah- 23.05 Literarni nokturno; 23.15 ko noč; 23.15 Jazz za vse «Hair» Plesna glasba. izvaja Stan Kenton - Astrud Gil- ITAL. TELEVIZIJA berto. .. 10.30 TV v šoli - angleščina: ITAL. TELEVIZIJA 12,30 Kulturna oddaja; 13.00 Anke- 11.00 Maša; 12.00 Nedelja opol- ta 0 poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 dne; 12.30 Obed v Studiu 7; 13.30 Francoski jezik; 15.00 TV v So-Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; jj. 1700 TV za najmlaiše, Igra 15.00 Prenos športnega dogodka; stvari: «Svet v slikah*; 17.30 Dnev- 16.45 TV za otroke; 17.45 Zlati njk; 1315 «1 magnifici 6 e un mez-cekin; 18.00 športne vesti; 18.15 zoi: 13,35 Risanke: 18.45 Na knjiž-Stanlio in Olio; 19 00 Dnevnik; ni polici. 19.15 Kulturna oddaja; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19 45 šport in kronike; 20.30 Dnev-19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnev- nik; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 nik; 21.00 «Besi»; 22.15 Športna Celovečerni film; 23.10 Dnevnik, nedelja; 23.10 Dnevnik. || KANAL II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Simfonična 21.00 Dnevnik; 21.15 Včeraj in sezona TV; 22.10 Danes zvečer go-danes; 22.25 »Gli anni negati*. vorimo o... Tudi na letos socialdemokratski listi prvič slovenski kandidat Gradimir Gradnik s Pkšivega kandidira v poslansko zbornico - Danes v Verdiju prvo volilno zborovanje KPI - Listo pripravlja tudi skupina «11 manifesto» - Borba v goriški KD za stolček goriškega župana Tudi na listi socialdemokratske stranke bo. med kandidati za poslansko zbornico, mož slovenske narodnosti. To je Gradimir Gradnik s Plešivega. občinski odbornik v Kr-minu in član izvršnega odbora go-riške PSDI. Tozadevni sklep so sprejeli vodilni člani goriške socialdemokratske stranke na sestanku v petek zvečer. Kandidat za senat je tržiški primarij prof. dr. Alessandro Bassi, za poslansko zbornico pa kandidirata bivši poslanec Lanfranco Zucalli in Gradimir Gradnik. Na kandidatnih listah imamo sedaj tn slovenske kandidate; Andreja Jarca (KPI), Marka Wal-tritscha (PSI) in Gradimira Gradnika (PSDI). Bo kandidatura Slovenca na socialdemokratski listi preusmerila glasove Slovenske demokratske zveze od krščanke demokracije k socialdemokratom? Sestankov med vodilnimi člani PSDI in SDZ je bilo precej, vendarle se zdi. da sporazuma niso dosegli. Baje je z vso svojo težo prišla vmes KD in izvedla nekak pritisk na člane Slovenske demokratske zveze. Druge predvolilne novice. Republikanci so hoteli včeraj zjutraj vložiti kandidaturo za senat na goričkem sodišču. Dokumentacija pa baje ni bila v redu, zaradi tega so jo umaknili. V Vidmu pa so predložili že štiri liste (KPI, MSI, PSIUP in PRI). Prav tako v Vidmu so pričeli pobirati podpise za kandidatno listo gibanja »ljudsko-krščanske akcije*. Ni znano, kdo je pobomik te liste. V Gorici bodo danes v Verdijevem gledališču komunisti otvorili svojo volilno kampanijo Kandidat za senat Silvano Bacicchi bo imel priložnostni govor, na zborovanju bodo javnosti predstavili svoje kandidate goriške pokrajine. Zborovanje se bo pričelo ob 10.30. V politično - predvolilno kampanjo sodi tudi izvolitev novega goriškega župana. Michele Mariina je dal ostavko, ker je kandidat KD za senat. Iz vrst krščan-skodemokratskih svetovalcev bodo torej izbrali naslednika. Morotejd, ki imajo večino v tej stranki na področju goriške občine, zahtevajo, da bi bil Martinov naslednik pristaš njihove skupine. S tem v zvezi so predlagali ime sedanjega odbornika za finance in tajnika KD Pasouala JJe Simona. Bazisti pa zahtevajo župana zase in predlagajo odbornika za javna dela Giuseppa Agatija, marsikdo med njimi pa omenja tudi možnost, da bi župan postal sedanji odbornik za šolstvo in šport Moise. Kakšna bo končna odločitev? Morda je vse odvisno od volje skupine »Forze nuove*. ki želi dobiti enega odbornika. Podpora te skupine eni ali drugi med zgoraj omenjenima bo torej odločilna. Iz Tržiča prihajajo vesti, da bo za senat precej belih glasovnic, kajti tamkajšnji krščanski demokrati niso zadovoljni z izbiro Goričana za kandidata za senat. Za zaključek še zanimivo vest, ki potrjuje naše domneve izpred nekaj dni. Skupina »Manifesta* zbira v vsej deželi podpise za predložitev kandidatne liste. V Gorici jih zbirajo pri notarju Sardelliju. Baje so jih nabrali že precej. Jutri zvečer bodo i®eli v kinu »Rio* v Rc kah javno zborovanje, na ka terem bo govoril poslanec Luigi Pintar. Če bo tudi ta skupina predložila listo, samo za poslansko zbornico, lahko pride do zanimivih zapleti ja jev na levici. zi s prireditvijo razstave «35 let grafičnega ustvarjanja Lojzeta Spacala*. Razstava bo odprta konec maja, obsegala bo 200 del. Zaradi obsežnosti Spacalove razstave bo skoraj ves razpoložljiv prostor v gradu Kromberk zaseden. Oktobra meseca bo muzej znova služil svojemu namenu, takrat bo dobil še stalno arheološko razstavo in občasno razstavo »Tolminski punt*. Protijdični konzorcij potrebuje nove naprave V Gorici je bila v torek redna seja upravnega odbora pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija. Predsedoval je dr. Bruno Chien-taroli, prisotni so bili še dr. Bruno Krainer, dr. Giovanni Cristia-nini, namestnik goriškega župana Sergio Rovis, tržiški žunan Versa-ce, župan iz Gradeža Reverdito. Dr. Cristiani in Reverdito sta nova člana upravnega odbora in predsednik jima je izrekel dobrodošlico. Člani upravnega odbora so soglasno odobrili nove plače osebja tega konzorcija (dali so iim plače, ki so enake tistim, ki jih imajo uslužbenci pokrajinske uprave). 0-dobrili so tudi povečanje od 4.500 na 5.850 lir dnevno oskrbovalnino v sanatoriju Arco (Trento). Odobrili so neka izredna dela v ambulanti v Krminu. Direktor konzorcija dr. Del Pie-ro je poročal o težavah, ki so nastale, odkar je tržaški protijetični konzorcij odklonil nadaljnje sodelovanje z goriškim. Doslej so namreč na podlagi posebne konvencije na Goriškem uporabljali premične kontrolne naprave iz Trsta. Ker je prišlo do samovoljne odpovedi Tržačanov, bodo morali v Gorici nakupiti lastne naprave. Za podporo bodo zaprosili tako deželo kot zdravstveno ministrstvo. Jožefovo! ralo mnogo ljudi, ki so prihajali iz vse okolice ter so tam. če je vreme dopuščalo poplavili vso ramino pod hribom. Prinašali so s seboj malice in pijačo, navada je bila tudi, da so tega dne načeli prvo zimsko salamo. V Petov-l'jah so se zbirali tudi zbori, ki so s pesmijo razveseljevali vse prisotne. Danes se ie ta stara navada le skoraj izgubila. Ljudje se s svojimi avtomobili raje odpeljejo v druge še nepoznane kraje. V gostilni v Petovljah se tako zbirajo še majhne skupinice, ki kljubujejo, da bi se navada povsem ne izgubila. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Med drugim so obravnavali probleme slovenskih šol Odlikovanje za bivšega župana - Okvir, ni načrt za avtoport je pripravljen Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je odbornik Fantini, ki jo je vodil, prebral pismo, ki ga je poslal bivši župan Martina. V njem se ta zahvaljuje za skupno delovanje v korist Gorici za njegovega županovanja ter jim želi uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Odborniki so izrazili zahvalo občine za delo, ki ga je župan Martina izvajal v zadnjih sedmih letih ter so sklenili, da mu bodo v priznanje podelili zgodovinski goriški pečat. Nato so odborniki nadaljevali z obravnavo upravnih problemov, ki so jih predložili posamezni odborniki. Med drugim so imenovali komisije, ki naj bi proučile natečaje za razna službena mesta; med temi mesto za socialno asistentko z znanjem slovenščine. Obravnavali so tudi probleme slovenskih šol ter odobrili dodaten seznam za družinske davke 1972 in nakup 4 mopedov za potrebne informacije Odbornika Fantini in Agati ter predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri so te dni poslušali poročilo inž. Radeglia iz studia Clerici Ru-scomja iz Milana, ki mu je poverjena izdelava načrta za avtoport. Inž. Radeglia je predložil okvirni načrt ter obrazložil predstavnikom njegove podrobnosti, vključno povezavo avtoporta s cestami in železnico. Načrt je izdelan v obliki velike plastike, ki daje točen pregled bodočih gospodarskih in trgovskih dejavnosti te naprave ter je zasnovan glede na splošne koristi našega mesta. S tem so občinski odborniki zaključili intenzivno delo občinske uprave zadnjih dni. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Slovensko osnovno šolo v Doberdobu poimenovali po Prežihovem Vorancu Na seji so razpravljali o številnih javnih delih ■ Izvoljena komisija za trgovino V petek zvečer je bila v Doberdobu občinska seja, na kateri so svetovalci obravnavali bogat dnevni red. Župan Jarc je najprej govoril o obisku, ki ga je komisija občinske knjižnice imela v Kopru in o sestanku pri Berzantiju skupno z drugimi župani zaradi vojaških služnosti. Povedal je, da je v načrtu zgraditev doma onemoglih v Doberdobu. To naj bi bila hiša, kjer bi lahko starci dobili brezplačno stanovanje; seveda bi to zgradili skupaj z ostalimi občinami. Omenil je tudi resolucije, ki jih je občinski odbor izglasoval ob smrtni nezgodi v tržiški ladjedelnici ter ob priliki izključitve prof. Komjanca iz trgovske šole. Na poziv župana je občinski svet sklenil izraziti solidarnost obtožencem ronške občine, ki so v zadnjem času spet tarča fašističnih spletk. Občinska uprava je pred kratkim prosila pri deželi za prispevek v višini 9 milijonov lir, s katerim bi otroškemu vrtcu v Doberdobu dozidala še eno sobo ter obnovila celotno stavbo. Dežela je prispevek odobrila, vendar samo 7.700.000 lir. Svetovalci so zato o- dobrili še drugi sklep, s katerim bodo deželno upravo zaprosili za ponovno podporo v znesku 3.73).000 lir. S tem denarjem in s tistim že nakazanim bo občina lahko popolnoma preuredila stavbo otroškega vrtca. Svetovalci so soglasno izvolili komisijo za trgovino, ki je tako sestavljena; župan Andrej Jarc predsednik, dr. Marij Lavrenčič za urbanistiko, geometer Dario Cu-lot za promet, Alojz Pahor, Silvij Gorkič in Ida Juren so bili imenovani kot predstavniki trgovcev, Jože Ferfolja, Evgen Ferfo-lja in Ernest Semolič pa kot predstavniki delavcev. Odobren je bil tudi sklep, po da bodo teh 150.000 lir porazdelili na prihodnji seji. Končno je svet odobril še sklep, da vrne zasebniku v Dolu kos zemljišča, katerega je občina uporabila za cesto proti osnovni šoli. Na tajni seji so razpravljali še o zadevah občinskih uslužbencev. Danes je 19. marec, praznik sv Jožefa. Sovodenjci in ostali Kraševci povežejo takoj 19. marec z nekim drugim imenom: Petovlje. Kot praznujejo Goričani svoj pomladanski praznik na dan sv. Valentina, tako praznujejo Sovodenjci in Kraševci svoj praznik v Petovljah. Nekoč se je v tej vasici zbi- HlllllllllllllllllllllllllllllllllimilHIIIIIHIIIIIIlllllllllllIlIllllIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllHIlIHlIHI NAPAD NA DEKLE V GORICI v Na povratku iz Svke sta jo dva juinjaka napadla in okradla S skokom iz avta na Oslavju jima je komaj pobegnila Odnesla sta ji torbico s švicarskimi franki in potnim listom Včeraj dopoldne je jugt^lovanska 1 ti kateri sta se spremljevalca ob-državljanka. 26-letna Nada Vrban-1 našala precej sumljivo, nenadoma čič iz Ljutomera ter s stalnim bivališčem v Radgoni doživela v Gorici neprijetno dogodivščino, ki bi se lahko še slabše zaključila. Nada živi v Švici, kjer je zaposlena, ter je nameravala na obisk k svojcem v Sloveniji. Z dvema italijanskima državljanoma, ki sta bila tudi namenjena domov, so se dogovorili, da bodo potovali skupaj z avtom giulia last enega od obeh. Vozili so se preko Avstrije in prelaza Monte Croce Carnico ter dospeli včeraj v dopoldanskih urah v Gorico. Ob 11.30 so hoteli preko meje pri Rdeči hiši. pa eden od obeh sopotnikov ni moeei čez me jo, ker je imel samo osebno izkaznico. Zato so se vrnili v Gorico in Muzej v Kromberku je začasno zaprt Zaradi preureditvenih del je muzej v gradu Kromberk pri Novi ----------------- _ Gorici za obiskovalce zaprt do šofer je zavozil proti Steverjanu. ^ .*™.„***. ut> uvc 20. maja. Muzej se preureja v zve- Na nekem ovinku pa je dekle, pro- jpjpjaka. Prav tako še ni znano, ali bodo pustili dekle ureko meje odprla avtomobilska vrata in planila na cesto. Oba sopotnika sta jo skušala zadržati, pa jima je uspelo le iztrgati njeno torbico Nato sta pobegnila, dekle pa se je javilo na kvesturi in tam ie povedala, da ji je že prej med potjo do Gorice eden od dvojice predlagal intimne odnose. Ko ga ie zavrnila, ji je grozil s samokresom. S torbice sta ji vzela nekaj stotin švicarskih frankov in potni list. Na osnovi njenih izjav ie policija izdala tiralico za obema. Zadnja sled ie včerai peljala do bencinske črpalke v Krminu. kjer sta natočila bencin in se brez plačila odpeljala dalje. Policija do sedaj še ni objavila njunih imen. vendar je dala razumeti, da gre za dva JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 25. MARCA 1972 napredka; 22.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke —■ risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Doku mentami film; 21.15 Glasbena prireditev: »Pesmi na snegu*. ČETRTEK, 23. marca 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francošči- NEDELJA, 19. marca KOPRSKA BARVNA TV 9 40 Po domače s Fanti treh 20.00 Mr. Piper: »Dobra Molly»; dolin- 10.12 Kmetijska oddaja; 20.15 Dnevnik; 20.30 »Studio B* - 10 55'Mozaik; 11.00 Otroška mati- glasbena prireditev; 21.20 Tajin-neja; Don Kihot, Boj za obstanek; stvena Azija. 11.50 Šola smučanja — 11. oddaja; TOREK, 21. marca 11 55 Mestece Peyton — serijski 9.35 TV v soli; 10.40 Ruščina; film- 12.45 TV kažipot; 13.05 Ne- 11.00 Osnove splošne izobrazbe: rx»tx)ldne- 16.10 Za konec Srbohrvaščina; 14.35 TV v šoli; _ tedna; 16^0*Košarka Radnički:Ra- 15.25 Ruščina; 15.45. ff vrtec; na; M.45 TV v šoli; 15.40 Nem-botnički- 18 00 Šest žena Henrika 16.00 Angleščina; 17.50 V. Brest, šema, 15.55 Angleščina, 16.10 O VHI. (Katarina Howard). barvni Mala Marjetica in zlata pomlad; snove splošne izobrazbe; Ruto-,q .m Risanka 20 00 TV 18 00 Risanka; 18.15 Obzornik; stvo, Lom svetlobe; 17.50DonKi-Sev'nik '^30 VaSi Luga; 2115 18.30 Naši zbori: Moški zbor iz hot - film; 18.15 Obzornik; 18.30 festivalom »Pesem° Evrovi- Ptuja; 19.00 Mozaik; 19.06 Revolu- Boj za obstanek; 18.55 Mozaik; 72*St 21 te Smrtni pregled’ cija računalnikov; 19.30 Mikroeko- 19.00 L. Bernstein predstavlja: 2215 Poročila nomika: Kontejnerji; 19.50 Cikcak: Charles Yves; 19 50 Cikcak; 20.00 koprska RARVNA TV 20.00 TV dnevnik; 20.35 Uročen — TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi raz- 19 Kota-ek za dečke' Zgodbe film; 22.25 Simfonični orkester gledi: Ljudje ob Krki; 21.25 G. ^'irah^O 15kRisanki 20.30gdDo- RTV predstavlja - S. Osterc: Boccaccio: O sodniku s koledar- ? P j ’ 70hmi» film »Mouvement simphonique»; 22.45 jem (Dekameron); 22.00 Vm. fe- orv; rvtarta univerza- 9 35 TV KOPRSKA BARVNA TV ročlla. , An 20.00 Kotiček za dečke: E. Pi- KOPRSKA BARVNA TV gleščiria- 11.00 Osnove splošne iz- per: «Ceylon»; 20.15 Dnevnik; 20.30 20.00 Kotiček za otroke, Mr Pl- 14 45 TV v šoli- 15 40 Celovečerni film iz serije »Baron*; per: »Ne izigravaj prijatelje*; Nemščina'^ L5.55 Angleščina'; £5 21.20 Dokumentarni film. 20.15 Dnevnik; 20 30 Film iz se- Frarfcoščina■ 17.45 O Wilde: Sreč- SREDA, 22. marca nje, Playhoi.se; 22.00 Tečaj fran- j* rancoscin , ... 18 30 v 8 20 TV v šob: Kmetijstvo SRH; coskega jezika. avtotou fita; Sik: 17.10 Obzornik; 17.25 Nogomet že- PETEK, 24. marca 19 00 ^taksimeter; 19-45 Kratek tezničar ; Ferenczvaros; 19.15 Na 9.25 Prvo svetovno prvenstvo v Jr. 1950S 20.00 TV dnev- sedmi stezi - športna oddaja; smučarskih poletih: Začetna slo-v Sidu časa — K. 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; vesnost in tekmovanje, barvni pre-Dr aS - dram; 20.30 Romantičnost in realizem - nos iz Planice; 15.40 Prvo svetov- m^O Kulturae diagonale; 22.20 oddaja iz cikla »Civilizacija*; 21.20 no prvenstvo v smučarskihi pote-aUO^Kulturne aaagui nhisfc iz nalije; 21.40 Po sledeh tih, posnetek iz Planice; 17.40 Fn- Ca — oddaja iz cikla «Veliki in majhni*; 18.15 Obzornik; 18.30 Film o L. Armstrongu; 18.40 Gospodinjski pripomočki; 18.50 Šola smučanja; 18.55 Mestece Peyton - film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; 21.40 Košarka Jugoplastika:Ignis; 23.00 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 23.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mr. Piper: »Veliki gozdar*; 20.15 Dnevnik; 20.30 Film iz serije »Medical Center*; 21.20 Glasbena prireditev: «Mary Roos show». SOBOTA, 25. marca 9.56 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 15.00 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 16.30 Košarka Lokomoti-va:Crvena zvezda; 18.05 Obzornik; 18.20 Štirje tankisti in pes — film; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 21.30 Edinbourgh: Pesem Evrovizije 72; 23.00 TV kažipot; 23.20 Poročila; 23.25 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — Jugoslavija:Romunija — posnetek iz Bukarešte. KOPRSKA BARVNA TV 19.15 Glasbena prireditev z R. Sellanijem; 20.15 Dnevnik; 20.30 Film iz serije «Perry Mason*; 21.20 Mali koncert. brez potnega lista. Požar pri Mlkollh Včeraj popoldne ob 15.25 so poklicali goriške gasilce v Dol, kjer je v gospodarskem poslopju Ivana Vižintina pri Mdkolih št. 40 nastal iz še neznanih razlogov požar. Gasilci so delali poldrugo uro ,da so bili kos ognju, ki je zajel slamo in kmečko orodje, ki je bilo v poslopju spravljeno. Škodo cenijo okrog 900 tisoč lir • Števerjanski župan S. KlanjL šček je odredil začasno zaporo ceste pred stavbo otroškega vrtca. Cesta bo ostala zaprta za promet dokler bodo trajala dela pri popravljanju opornega zidu. Gorica VERDI ob 15.00—22.00: »Conoscen- za carnale*. J. Nicolson in S. Bergen. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 15.00—22.00: «Quattro mo-sche di velluto grigio*. M. Brandon in M. Farmer, barvni kinemaskop-ski film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO ob 15.15-22.00: »H venditore di mortes, G. Garko in K-Kinski, italijanski barvni film. CENTRALE ob 15.00—21.30: «Uomini selvaggi*. W. Holden in R. 0'Neal. kinemaskopski film v barvah V1TTORIA ob 15.00—21.30: «11 letto della sorella*. B. Anderson in P-Oscarson, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 14.00: «Africa ama», Barvni dokumentarec. EXCELSIOR ob 14.00: «Dio perdona io no*. T. Hill in B. Stemzer, barvni film. PRINCIPE ob 14.00: «L’Etrusco ucci-de ancot-a*. A. Cord in S. Eggard, barvni film. Movu Gorica SOČA (Nova Gorica): «Garingo», italijanski barvni film — ob 16. — 18-in 20. SVOBODA (Šempeter): «Noč nasilja v Tambstonu*, italijansko - španski barvni film — ob 16. — 18. in 20. PRVAČINA «če bi», angleški barvni film — ob 17. in 20. RENČE «Imenovali so jo kobilica*. ameriški barvni film — ob 17. in 19-ŠEMPAS «Ko sonce zaide*, španski barvni film — ob 17. in 19.30. DESKLE «Nicholas Philibert*. francoski barvni film — ob 17. in 19.30. KANAL «Rop brez plena*, ameriški film - ob 17. in 20. Danes je v Gorici odprta cvetličar- OEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Pontoni Bassi, Raštel 26. tel-33-49. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna Gorian Renato, Ul. Garibaldi 9. tel. 26-28. O B V E S I I L A Kmečka zveza v Gorici opo-, , , zarja vse interesente, da zapa- katerem bodo zadnja dela na no- I de jutri 20. t. m. rok za vloži-gometnem igrišču nekoliko spreme- | ieV prošenj za prispevek oziroma n 11: t n Jati #1 /\ -I Im 1 »■> rt IM 1*/\A • 1 I 1 * l • nili. Predvideno je bilo namreč, da se pripelje še plast zemlje, da se postavi ograja in da se uredi parkirni prostor. Kasneje so pa nastale težave, ker je na igrišču ostajala voda. Občina bo porabila denar, ki je bil namenjen parkirnemu prostoru zato, da naredi potrebne kanale po sredini igrišča, da bo voda odtekala. Svetovalci so bili vsi zate; da se asfaltira cesta, ki pelje iz Ja-melj v Selce. Dežela bo prispevala 80 odstotkov celotnega stroška, ostalo si bodo pa med seboj razdelile občine Doberdob, Tržič in Ronke. Občin, uprava bo predložila prošnjo tudi za asfaltiranje f>oti, od Doberdoba v Redipuglio. Vsako leto je občina predložila v Rimu prošnjo za obnovitev osnovne šole v Dolu, vendar so v Rimu prošnjo stalno zavrnili. Medtem je stopil v veljavo deželni zakon po katerem je mogoče dobiti prispevek za taka dela. Uprava bo takoj vložila prošnjo za prispevek 11,600.000 lir, s katerim bi lahko preuredili celotno stavbo ter poskrbeli tudi za primerno dvorišče igriščem. Svetovalci so sklep soglasno odobrili. Občinski možje so bili tudi vsi zato, da se osnovna šola v Doberdobu poimenuje po Prežihovem Vorancu. Tudi učiteljski svet je že privolil. Uprava bo sedaj poslala sklep v odobritev komisiji na šolskem skrbništvu. Mimo tega je župan pozval svetovalce, da bo treba isto storiti tudi s šolama v Dolu in v Jamljah. Precej časa so svetovalci posvetili problemu podelitve občinskih podpor raznim športnim in prosvetnim društvom. Na dan so prišla najrazličnejša mnenja; nekateri so bili za to, da se podpore da vsem enako, ne glede na njihovo aktivnost, drugi so bili spet mnenja, da je treba upoštevati aktivnost raznih društev, tretji so spet polagali važnost na stroške, ki jih imajo društva. Svetovalci so konč no bili soglasni, da tega problema ni mogoče kar tako rešiti in Darovi in prispevki Za podporno društvo namesto cvetja na grob pok. Pepija Lebana darujeta Milica in Vlado Kogoj Iz Gorice 10.000 Ur. posojilo pod ugodnimi pogoja tistim, Ki sr, utrpeli škodo po lanskem zračnem vrtincu v Bi dih, zaradi neurja in drugih vremenskih neprilik. Zaradi prošenj in drugih formalnosti, naj se prizadeti najkasneje ponedeljek zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Ul. Malte 2/1. * dr * Društvo za zavarovanje goveje živine iz Sovodenj vabi vse člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 26. t. m. ob 11. uri v občinski sejni dvorani. Antonu Volčiču iz Štandreža je žena Jerica povila krepkega sinčka MARKA Srečnima staršema čestitajo pevski zbor, člani in prijatelji društva »O. Župančič», novorojenčku pa želijo srečno pot v življenju. Ob priliki mednarodnih smučarskih poletov v Planici priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 26. marca avtobusni izlet. Vožnja za člane po 2000 — za nečlane po 2300 in za smučarske tečajnike po 1800 lir. Odhod avtobusa iz Gorice ob 4.15, s Travnika, skozi Padgoro in Štandrež ter preko Trbiža. Povratek preko Ljubljane, Črnega vrha in Ajdovščine. Ostale podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1, najkasneje do 23. marca. Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranjsko goro. Cena 10.500 lir. Vpisovanje vsak dan pri Danilu Waltritschu. Ulica XXIV Maggio 18. DEŽURNA LEKARNA v Tržiču Danes ves dan in ponoči je odnrU lekarna «A1 Redentore*, Ul. F. Ros-selli, tel. 72-340. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, Števerjan dr. GIOVANNI CRISTIANINI, Kor-zo Italija 204; tel. 53-00. dr. FERRUCCIO MILOCCO, Ul. Della Bona 10; tel. 37-10. Krmin in okolica dr. LIVIO GALOPIN, Ul. Armisti-zio, Krmin; tel. 61-42. Včeraj -danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18. marca je bilo n® goriški občini prijavljenih 6 rojstev in 5 smrti; v tednu od 12. do !»• marca po 11 oklicev in 4 poroke- ROJSTVA; Manuela Namni, Stef®' no Lettig, Alessandro Cedrini, Sin*?' ne Francescon, Ruben Pupin, Mont' ca Calligaris. OKLICI; gospodinja Marija Zivic in hidravlik Luigi Lozej; uradnic® Giovanna Caso in uradnik Antonio Radogna; učiteljica Franca Berghe-vaz in oficir Sergio Frau; prodajal' ka Paola Pellican in mehanični izve denec Beniamino Ursic; gospodinja Norma Reali in delavec Mario Sbar-zaglia; delavka Elisabetta Cettolo in profesor Edoardo Pirusel; bol n/ čarka Gianna Graziani in tehnik Roberto Medeot; asistentka Eg e Ta-verna in uradnik Ermanno Coari-uradnica Maria Leban in finančni stražnik Mario Signoretti; gospo«1' nja Bernarda Vončina in pleskar Giuseppe Tortul; zdravniška pomočnica Alda Felz in uradnik Domenico De Pippo. POROKE: delavka Silvana G®' brielčič in električar Adriano Cocet-ta; gospodinja Marisa Miculin in delavec Luciano Negri; prodajalk0 Franka Marcosig in zidar Luigin° Forchiassin; gospodinja Armano0 Bajez in delavec Orazio Marsana- SMRTI: gospodinja 79-letna nardina Bean vd. Bressan; gospo®' nja 80-letna Maria Markočič vd. Paoletti; upokojenec 66-letni Jozd Leban; gospodinja 79-letna GiuseP" pina Makuc por Mervič; upok0-jenec 82-letni Luigi Brumat PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GOR I ZI A IV A GORICA tli one* d’Aost* iHi Le) S8-4Č gorki® ntKVZKHAHb C K h V 0 7 VSAKOVRSTNRO/i ALAUt KMEČKA BANKA r.z.zo.j. - GORICA BILANCA 31. decembra 1971 AKTIVA PASIVA Blagajna 17.010.605 Hranilne vloge 1.238.312.572 Blagajna tuje valut« 11.147.504 Tekoči računi 527.515.173 1.765.827.745 Bank« 688.214.013 Upniki v tujini 2.003.756 Lastni vrednostni papirji 205.575.449 Cedenti za menice v Inkaso 90.408.276 Partecipacije 121.501 Razni računi-upniki 108.619.057 Menice 393.152.947 Sklad za odpravnine 38.246.300 Tekoči računi 500.018.222 •>. nos i os 134 Svojeročna posojila 24.110.000 Posojila in tek. rač. na vknjižbo 19.732.810 Zadružno premoženje; Terjatve v tujini 36.336.841 Zadružni deleži 15.710.000 Premičnine 1.223.001 Rezerve 78.800.800 94.510.800 Nepremičnine 44.584.355 Menice v inkaso 128.095.583 Razni računi-dolžnild 10.342.413 Sklad za odpravnine 38.246.300 Dobiček v letu 1971 18.295.610 2.117.911.544 2.117.911.544 KULTURA 19. marca 1971 Pnmor^TSnevmk Program o kulturnem sodelovanju med SFRJ in Italijo za 1972-73 Kot smo že poročali, je bil v Beogradu 9. t.m. podpisan program o sodelovanju med Jugoslavijo in Ita-Kio za leti 1972 in 1973. To je šesti Program po sklenitvi kulturnega sporazuma leta 1960. Novi program je dejansko nadaljevanje že do sedaj ''SDešnega sodelovanja med obema državama na kulturnem Dodročju, ki se vedno bolj intenzivno razvija. Prodam zajema le najvažnejša področja kulturnega delovanja, kajti — k°t ie bilo med razgovori v Beogradu z obeh strani z zadovoljstvom u-Kotovljeno — se mimo programa [”ed posameznimi mesti Jugoslavije ‘n Italije razvija zelo živo kulturno sodelovanje, ki je obeleženo tudi z Mnogimi priložnostno organiziranimi kulturnimi manifestacijami z ene ali druge strani. Program zajema torej šotno tista področja, za katera sta °be strani posebno zainteresirani. Gre predvsem za dogovor o izmenja-'d štipendij za specializacijo in izpopolnjevanje strokovnjakov, o oskrbovanju lektorskih mest s potrebno literaturo, o izmenjavi predavateljev jezika in književnosti vseučiliških Profesorjev, knjižničarjev, arhivskih lo muzejskih strokovnjakov, strokovnjakov za zaščito kulturnih spotne-plkov, o udeležbi umetnikov in književnikov na ustreznih mednarodnih sestankih, ki jih bosta organizirali “Ugoslaviia oziroma Ttalija v tem in Prihodnjem letu. ter za dogovor o izmenjavi gostovanj onernih. gledanih, komornih. simfoničnih, fol- klornih ansamblov, o organizaciji likovnih razstav. Med drugim je konkretno dogovorjeno gostovanje Opere Hrvaškega narodnega kazališta v Trstu in Teatra Verdi v Zagrebu, izmenjava gostovanj med Srbskim narodnim gledališčem v Novem Sadu in gledališčem v Modeni ter udeležba italijanskih gledaliških ansamblov Piccolo Teatro (1972) in Tcatro Sta-bile iz Genove (1973) na mednarodnem gledališkem festivalu BITEF v Beogradu. Ne bi želel ponavljati vsega, kar sem že v svojem telefonskem poročilu ob podpisu programa omenil, toda menim, da je vendarle potrebno ponovno poudariti da sta se prvič obe strani obvezali, da bosta podpirali vse oblike kulturnega in prosvetnega delovanja svojih etničnih skupnosti v obeh državah. Z o-dobritvijo tega programa s strani o-beh vlad bo torej konkretno Jugoslavija na primer lahko podpirala in pomagala pri ustanovitvah in oskrbovanju knjižnic, čitalnic, šol in pri ustanovitvah kulturnih skladov, organiziranju kulturnih prireditev in podobno v vseh krajih, kjer žive Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini in Hrvati v Italiji. Ne bo odveč, če ponovim, da je italijanska delegacija pokazala razumevanje za željo Jugoslavije, da se na vseučilišču v Trstu ustanovi stolica za slovenščino, kar pa bo mogoče šele po sprejemu novega zakona o visokem šolstvu. Seveda je italijanska delegacija ta- koj omenila, da bi se s stolico v .............................. Trstu moral na recipročni osnovi po- Vinko Šumrada-Radoš: Ulaka - zbirka partizanske lirike Hod naslovom Ulaka je izšla pri založbi Partizanska knjiga v Ljubljani zbirka partizanskih pesmi Vinka šumrade-Radoša. Ne gre sicer 2a povsem novo izdajo, kajti pesmi so prvikrat izšle v knjigi že leta 1967 takratna izdaja pa je bila razprodana. Za novo izdajo je pesnik zbirko dopolnil z desetino doslej neobjavljenih pesmi, sedanja izdaja pa je tudi ilustrirana z ilustra-cUami Lojzeta Perka, pesnikovega rojaka in ljubitelja notranjske zemlje. France Šušteršič je knjigi napisal kratek predgovor in nam predstavil pesnika. Ulaka je ime hriba, ki stoji nad Starim trgom in kjer je spomenik Padlim borcem. Tudi šumradova lHaka je spomenik padlim partizanom saj so pesmi nastale med o-svobodilnim bojem. Narekovali so jih zgodovinski dogodki in usode trpečih notranjskih ljudi. Tako se motivi Radoševih pesmi nanašajo vstajo, na pokol talcev, na partizanske pohode, napade in spopade, pa tudi na življenje ilegalca v Trstu, kjer je Šumrada prot« kon-°u vojne sodeloval v pripravah za Vstajo. Njegove pesmi so deloma Pripovedne pesmi, nekatere imajo Pelo prvine ljudske balade, kot ugotavlja avtor uvoda, nekatere pa so Urično-romantično pobarvane pesmi * Partizansko tematiko, delno celo izpovedne. Iz pesmi odseva obsodba vojne in nasilja, obsodba zločinov ter upanje v bližnjo socialno in nacionalno osvoboditev. Vinko šumrada je prijel za pero * času zgodovinske prelomnice, ki Se je odvijala na Notranjskem, ki if bila pred vojno v kulturnem pogledu zanemarjena. Med pesniki domačini je s svojo liriko gotovo do-SpRe! največ, saj so njegove pesmi ostale žive do današnjega časa in je še zdaj nastala potreba po njih Ponovni izdaji. Pesniška zbirka Ulaka je torej dokument o samoniklosti mladega pesnika, ki ga je robila osvobodilna borba, je dokument 0 težavnih dneh vojne in okupacije, je pa tudi spomenik vsem borcem ter odsev obdobja, v katerem se je edločala naša usoda. Knjiga partizanske lirike, lepo o-bremljena in obogatena z ilustracijami Lojzeta Perka, je torej zanimiv dokument časa pa tudi poseben dogodek na knjižnem trgu poezije. Sl. Ru. leg sedanjih lektoratov v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in v Skopju, odpreti še en lektorat italijanščine na eni izmed ostalih jugoslovanskih univerz. Z jugoslovanske strani je v razgovorih o vprašanju dela lektorjev (trenutno .ie v Italiji 5 lektoratov: srbohrvaščine v Milanu, Firencah in Bariju, slovenščine v Rimu in ma-kedonščine v Neaplju) izražena želja, da se odstranijo določene težave, ki jih imajo jugoslovanski lektorji pri prihodu na službeno mesto. Gre za težave okrog dovoljenj za bivanje, izdaje dekreta in določanje plače. Naprošeno je, da se te formalnosti sproste. Poleg tega je jugoslovanska delegacija izrazila željo, da se z italijanske strani pri izbiri lektorjev posveča večja pozornost njihovi strokovni izobrazbi. V razgovoru o programu so obravnavali tudi vprašanje priznanja srednješolskih in visokošolskih diplom. Jugoslovanska delegacija “je v zvezi s tem vprašanjem jzrgzila nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja rešitve tega vprašanja. O priznanju srednješolskih diplom je bil že lani dosežen sporazum, ki ga je Jugoslavija takoj ratificirala. Po zagotovilih članov italijanske delegacije je ratifikacija z njihove strani v sklepni fazi. Glede priznanja visokošolskih diplom je dogovorjeno, da pošlje Jugoslavija Italiji celotno ustrezno dokumentacijo, ki jo bodo obdelali u-strezni strokovnjaki. Le-ti bodo po obdelavi vsakega posameznega primera dali predloge za delno oziroma popolno priznanje. Zanimivo je, da je z italijanske strani Izražena želia po organiziranju kulturnega sodelovanja med mladino obeh držav in poudarjeno je bilo, da bi Italija pozdravila namero Jaroslavi ie. da odnre v Rimu kulturni center. Božo Božič (Op. ur.: Razen Slovencev v Italiji, to je v pokrajinah Trst, Gorica in Videm je bilo na podlagi štetja leta 1910 v občini Trst poleg Slovencev in Italijanov tudi manjše število Hrvatov in Srbov, in sicer 2171 in to skoraj vsi (1978) v okrajih mestnega središča (v okraju Sv. Vid 477, Staro mesto 582, Novo mesto 276, Nova mitnica 226, Stara mitnica 316, Sv. Jakob 101; samo 193 pa v o-krajih predmestja in okolice, in sicer v 13 okrajih predmestja 78, od katerih je bilo 61 vojakov: v 11 okrajih okolice trž. občine pa samo 12 Hrvatov in Srbov. Poleg tega so med štetjem leta 1921 ugotovili, da je imelo v treh občinah pokrajine Molise v južni Italiji hrvatski občevalni jezik 3543 oseb. število vseh Hrvatov in Srbov v Italiji, to je v Trstu in pokrajini Molise torej ne presega 6000.) OSMI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Recital violinista Igorja Ozima s pianistom Marijanom Lipovškom Priznani slovenski virtuoz bo izvajal skladbe Francka, Bacha, Chaussona, Matičiča in Paganinija Avgust Černigoj (grafika) na razstavi v Kulturnem domu Letošnja koncertna sezona Glasbene matice se bliža koncu, saj sta na sporedu samo še dva koncerta, recital violinista Igorja Ozima s pianistom Marijanom Lipovškom ter nastop pevskega zbora »Branko Krs-manovič» iz Beograda. Oba koncerta imata nekakšen sklepen značaj, prvi kar zadeva izbran komorni nastop z izvajanjem skladb z železnega violinskega repertoarja — kot zadnji v vrsti drugih uspelih komornih večerov v letošnji sezoni, drugi glede na vrsto nastopov s številnimi izvajalci, ki bolj neposredno pritegnejo poslušalčevo pozornost z raznolikostjo zvočnih barv ali s sjiecifično sestavo izvajalskega ansambla (kot je v tem primeru zbor). Nastop violinista Igorja Ozima in pianista Marijana Lipovška daje temu prvemu abonmajskemu koncertnemu razporedu še eno točko priznanja, saj sta oba izvajalca priznana umetnika tako v Jugoslaviji kot zunaj nje. Naj ju na kratko predstavim. Oba sta Ljubljančana; oba sta študirala glasbo najprej v Ljubljani: Ozim na Akademiji za glasbo pri uglednem violinskem pedagogu Leonu Pfeiferju, Lipovšek pa na nekdanjem konservatoriju in sicer kompozicijo pri Slavku Ostercu in kla- vir pri Janku Ravniku; oba sta se izpopolnjevala v tujini; Ozim je bil v Londonu na Royal College of Musič in študiral z znanim avstrijskim violinistom Maxom Rostalom, Lipovšek pa je študiral še na konservatoriju v Pragi pri Kurzu, Suku in HAbi, v Rimu pri Caselli ter v Salzburgu pri Marxu. Ozim se je nato usmeril na področje koncertiranja in poučevanja violine: kot koncertant je prejel že več nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Ženevi, v Londonu, v Mlinchnu; gostoval je po mnogih evropskih državah ter bil leta 1959 na dolgi turneji v Avstraliji, na Novi Zelandiji in na Japonskem. Poučeval je že na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zdaj pa žanje v Kolnu sloves odličnega violinskega pedagoga. Lipovška pa poznamo predvsem kot pianista na področju komorne glasbe, saj pogosto nastopa kot solist in kot spremljevalec najvidnejših slovenskih glasbenih noustvarjalcev; zelo plodovit je tudi kot skladatelj, ki piše simfonično, komorno instrumentalno in vokalno ter zborovsko glasbo; ukvarja se z glasbeno publicistiko; poučeval je že na ljubljanskem konservatoriju, nato na A-kademiji za glasbo, kjer je še danes med najbolj cenjenimi vzgojitelji: opravljal je že pomembne funkcije OB IZIDU_ DROBNE, TODA DRAGOCENE KNJIŽICE^ Božična noč beneškega izseljenca Beneška pastoralka, ki je zelo beneška in zelo malo pastoralka - Napisala jo je skupina članov Kulturnega društva Rečan z Les, za jezikovno redakcijo je poskrbel Pavle Merku, izdalo Založništvo tržaškega tiska Ko sem pred časom, ko e bil Naš božic* v tisku, pobarala prijatelja z Les. če so zadovoljni s tem. da se njihova pastoralka tiska, mi je odpovoril: »Veš, ko smo tisto višali, ko smo za naše ljudi igrali, je bila stvar naša, zdaj pa, ko bo natiskana, ko bo šla v svet, se nam zdiš kot da so nam jo ukradli, kot da bi naša pastoralka ne bila več naša*. Razumela sem njegov strah in njegovo skrb. To je tisti neprijeten občutek, ki ga ima vsak avtor, ko svoj tekst odda. ko ve da bodo tisto, kar 'je on s čustvom izpovedal, brali najrazličnejši ljudje, tudi taki. ki njegovega sporočila ne bodo razumeli. In ob tekstu, kakršen e Naš božič, je bi ta ljudi dolgočasila (takih «ljudskih» del je žal na naših Naši bestsellerji Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. 1. A. Rebula Lik sinu človekovega 2. Beneška pastoralka: Naš Božic 3. Archibald J. Cronin: Hiša labodov 4. Umetnost in revolucija: Zborovske pesmi 5. Viktor Smolej: Zgodovina slov. slovstva 6. Od kmečkih uporov do slovenske državnosti 7. Ruth Dirx: Otroci potrebujejo dobre starše (Knjiga za matere in očete) '"MiimhimiiiniiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimimiiiiiiimiliiiiiiiiiniiiiiiMi.................imiiii.iiii.iiii.iini...............................sni....... dališča* ocenjuje Barbara Rosner predstavo »Tramvaj poželenje*, v rubriki »Šport* pa piše Nadja Ba-razutti o I. festivalu Bora — mi-nibasket. revije Literarne vaje 4 V februarski številki Literarnih v®j je poleg tradicionalnega gradile tudi zanimiv poskus dramatiza-rije Turjaške Rozamunde. Dijakinja 2. razreda srednje šole na Opčinah Bruna Škabar, ki se je lo-kila tega dela, kaže dober prijem ki smisel za odrski dialog. Magda Jevnikar iz 5. r. višje gimnazije objavlja v lepi slovenščini pisan sPis »Spoznanje*, v katerem na sproščen način obravnava odnos ■Ped materjo in hčerko. Ana Marija Batič (2. r. znanstvenega liceja) nadaljuje z opisom vipavskega Sv. Križa. Tokrat obravnava zabavne dogodke iz vaške preteklosti in običaje nekdanjih Križanov. Jadranka Sedmak (4. r. učiteljišča) opisuje Strassbourg. Kristijana Bal-dassi (2. r. znanstvenega liceja) Pa pripoveduje o šoli in knjigah v starem Rimu. Razmišljanja, kakršno je Jadrankino (znanstveni licej) ? naslovom «Zato, ker nismo le številke*, žal boli poredko zaidejo na strani Literarnih vaj. Avtorica sl Je iznosodila verz iz Kajuhove Pesmi, da bi z njim načela bole če vprašanje našega zastarelega šolskega sistema, v katerem se dijak pogosto počuti ne kot zoreči in z lastno pametjo obdarjeni človek, temveč le kot številka. Nekaj podobnosti s to temo vsebuje tudi razmišljanje Eveline Jeza (1. r. učiteljišča) »Ali starejši ljudje res ne razumejo mladih?*, Mirjam Mahnič (2. r. učiteljišča) pa piše prizadeto o vprašanju miru in vojne v sestavku «Ljubezen, ne vojna!* Suzi Pertot (1. r. klas. liceja) piše o dogodivščini skupine visoko-šolcev, Dimitrij Gruden (1. sr. šola sv. Cirila in Metoda) pa objavlja utrinek iz dijaškega življenja. Sledijo Strta srca in horoskop (kako pa se je ta vrnil v dijaški list?). Pesmice so prispevale Bar bara Zois, Marta Canciani in Mi riam Švab, linoreze pa Jurij Cal zi (na ovojnici), Ana Frandolič. Pavel Sedmak, Mauro Mauri, Ma rija Emili. Marino Bak in Danica čuk. V rubriki »Kulturne novice* ocenjuje Martin Jevnikar Trinkov koledar 1972 in zbornik »Koroška in koroški Slovenci*, v rubriki »Gle GALEB 5 Peta, februarska številka mladinske revije «Galeb* je spet dobro založena z dopisi najmlajših, kar je njena največja odlika. V o-stalem je gradivo sicer pestro in prikupno vendar zelo tradicionalno. Prikupna je Cerkvenikova zgodba »Maričina skrivnost* z Bambi-čevimi ilustracijami. Lojze Abram predstavlja svojim malim čitate-ljem dolgoletnega sodelavca Galeba mladinskega pisatelja Danila Gorinška, ki je slavil svoj 67. rojstni dan obenem pa 50-letnico izida svoje prve pesniške stvaritve. Objavljena je tudi njegova kratka zgodbica »Tine Smola*. Izpod peresa Lojzeta Abrama sta tudi sestavka «Super Guppy» o velikih transportnih letalih in «Enajste zimske olimpijske igre*. Mnogo je pesmic, ki so jih prispevali Stana Vinšek. Danilo Gorinšek, Vojan Arh, Meta Rainer. Črtomir Šinkovec, Tone Batagelj, ki so okusno opremljene z ilustracijami Boža Kosa, Klavdija Palčiča, Bineta Rog lja in Roberta Hlavatyja. la občutek toliko bolj upravičen. Površen naprednjakovič bo v njem lahko že ob naslovu spoznal cerkveno literaturo, klerikalec bo knjigo tam nekje pri drugem prizoru odložil, ker bo v njej videl blasfemijo, dobrodušni me-ščanček. ki ne vidi čez «dobrine*, ki ga obtožujejo, bo v zgodbi našel pretiravam a v prikazovamu ekonomskega in socialnega stanjarj pr,otflgofiistov. Pg tudi vsem drugim, ki se bodo sicer potrudili, da bi se tekstu približali, ne bo spregovoril na vseh tistih ravninah kot Benečanom samim. Nekaj nenavadnega je v tej drami, nekaj, kar bi zaman iskali v klasični dramatiki, pa tudi v sodobnih priredbah ljudskih tekstov, kot so tržaški publiki dobro znani Mahničevi pasioni Ljudskosti ne more tekstu nihče zanikati. saj bruhne m dan domala iz vsakega stavka. In tu ne mislim tiste narejene ljudskosti, ki nastane, ko se n egovo veličanstvo avtor spomni, da bi lahko napisal nekaj, kar bi bilo dostopno tudi tistim, ki niso na tako vrhunski intelektualni višini kat on, in se zato odreče sodobni in pereči problematiki v strahu, da odrih kar precej); mislim tu na tisto, kar prihaja iz ljudstva in je namenjeno ljudstvu, na tisto, kar l. udem govori v njihovem jeziku, v njihovem prostoru in času. o problemih, ki so njihovi, ki jih vsak dan na svoji koži občutijo. Beneška pastoralka je zelo beneška in zelo malo pastoralka. Vendar je prehod iz biblijske zgodbe (drama se začenja z Marijinim oznanjenjem) v domačo problematiko ter iz n e nazaj v biblijo (Marija in Jožef iščeta prenočišče, obisk treh kraljev) organski in nevsiljiv, čeprav se bo marsikomu zdel nekoliko drzen. Gre pravzaprav za paralelo med Marijo in Jožefom ter med mladima beneškima emigrantoma. Beneška Marija je dekle, ki ji čudaški oče ni dovolil, da bi poročila svojega Jožefa (Bepica), ker je ta premalo zaslužil. Mlada sta se ločila: ona je šla za služkinjo v Milan, on pa na delo v Švico. Marijo je veliko mesto dezorientiralo, kot dobro in pošteno dekle je postala žrtev neodgovornega moškega, ki jo je nosečo zapustil. Obupana se Marija vrne za usenjan* domov, kjer jo najprej tolaži teta Ko sreča Bepica. ki je ni izbrisal iz svojega srca. mu mora povedati, kako je z nto, fant pa sklene, iiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,iiiiiii,l,i,iiii,„llllnmi(lll||IMIImiII iiiu,i„ii,ui,m.h, min nun, iiimiiiii, m Spacal na beneškem bienalu V umetnostni galeriji «Torban-dena» v istoimenski ulici, je odprta skupinska razstava Spacala, Mascherinija, Mušiča in Zigaine, ki je deležna velikega zanimanja, saj so na njej zbrani štirje najuglednejši slovenski in italijanski umetniki. To potrjuje tudi najnovejša vest, da je bil eden izmed njih, Lojze Spacal, povabljen na beneški bienale, ki bo junija letos. Če so naše informacije točne, bo Spacal edini udeleženec bienala iz naše dežele. Slika predstavlja eno zadnjih Spacalovih grafik «Nočni metulj* , ki je tudi razstavljena v galeriji «Torbandena». da jo bo kljub temu poročil in sprejel tudi njenega otroka. V naglici se torej poročita, čaka pa ju neizprosna usoda beneških ljudi—emigracija. Tu se začne odisejada mladega beneškega para, ki je na las podobna zgodbi o Mariji in Jožefu v Betlehemu. Kot noseča ženska Marija ne more dobiti službe, tudi stalnega stanovanja si ne moreta priskrbeti. Nato posežejo vmes še švicarske oblasti, ki ugotovijo, da zakonca nista redno prijavljena in morata zato v mesto. Tu se zamudita precej dolgo in morata prespati. Vendar zanju m prenočišča nikjer. Zvonovi ju med iskanjem opozorijo, da je tisti dan ravno božični večer. Tu se zgodba o beneških izseljencih konča in na njuno mesto stopita svetopisemska Marija in Jožef Pastoralka torej nudi le okvir socialni drami beneškega človeka, človeka, ki mora zaradi revnosti tal. na katerih živt, pa tudi zaradi stoletnih diskriminacij in zapostavi anja iskati kruha na tujem. Protagonistoma se v zgodbi pridružuje pisana vrsta prebivalcev beneških vasi. vse od »puo-bov» in «čečic* do starih in opravljivih «babet», ki ustvarjajo pristno beneško vzdušje in ki bralca oziroma gledalca vseskozi o-pozarjajo na tragedijo tistih kra-ev, na dejstvo, da tu živijo le tisti, ki so prestari ali preslabotni. da bi lahko odšli na delo. in da so vse mlade sile doma le na kratkem dopustu. Takole pravi Marijina teta• «Zvestuo smo skarbiel’ za paršparat; na zadnjo se m’ pari. de niesmo nič opravli. Smo se troštal' de man-ku otroc’ na bojo mourli hodit po sviete za dielan. Pa tud! za nje nie buojš, ku za me an za našega buozega oci...» To je misel. ki preveva delo v celoti, to je krik beneškega človeka iz revščine, toda ne krik prošnje, pač pa krik odločne volje in zahteve po pravicah, ki mu kot človeku pripadajo. S tem krikom se beneški človek predstavlja širšemu slovenskemu prostoru. Krikom, ki ga je maral artikulirati v domačem narečju, ker ni nikoli imel slovenske šole. ker mu nikoli niso omogočili da bi se učil svojega jezika. Venčku bo predvsem poznavalcu Beneške Slovenije, ki bo za tiskarskimi črkami zaslišal tudi melodijo beneške govorice, ljubša taka, narečna drama. Drugi pa bodo ob tekstu spoznali značilnosti beneškega narečja (pri tem si bodo lahko pomagali z dobro urejenim slovarčkom na koncu knjižice), saj je zapis sam izredno preprost in to ne na škodo njegove preciznosti. Mirno lahko rečemo, da Naš božič povsem dostojno in adekvatno predstavlja beneškega človeka slovenski javnosti in da bo po knjigi rade volje segel vsak, ki se želi z Beneško Slovenjo pobliže seznaniti. Obenem pa ie izdaja beneške pastoralke priznanje vsem članom kulturnega društva Rečan z Les. ki so tekst pripravili in ga decembra 1970 uprizorili v domači cerkvi Živa Gruden pri marsikateri slovenski glasbeni u-stanovi, na pr. kot ravnatelj pri Slovenski filharmoniji, kot urednik izdaj pri Društvu slovenskih skladateljev, in bil je glavni urednik Slovenske glasbene revije. Igor Ozim in Marijan Lipovšek sta zadnjič nastopila v Trstu pred dvema letoma na javnem koncertu, ki ga je priredil slovenski oddelek tržaškega radia in na katerem sta izvajala vrsto skladb za violino in klavir Tržačana Marija Kogoja in Goričana Jožka Jakončiča. Spored tokratnega recitala je tako sestavljen, da sega v različne dobe violinske literature in tako prinaša različne slogovne značilnosti ter da predstavi tudi virtuozno plat, s katero se lahko upravičeno ponaša violina in ki je bolj ali manj izrazita tudi pri programiranih skladbah. Najprej bo na sporedu Sonata belgijskega skladatelja Cčsara Francka. romantičnega glasbenika, ki se je delno zgledoval pri Wagnerju, a si je ustvaril čisto oseben glasbeni koncept. To Sonato, edino namenjeno taki izvajalski sestavi, je Franck napisal leta 1886, samo štiri leta pred smrtjo: spad* torej med njegova poslednja dela. še istega leta jo je prvič izvajal belgijski violinist Eugene Ysaye, Frančkov rojak, kateremu je bila Sonata tudi posvečena. Skladba je grajena po cikličnem načelu značilnem prav za Francka, po katerem se ena ali več tem v glasbenem razpletu ponovi — tudi v naslednjih stavkih. Druga na sporedu bo Bachova Sonata št. 1 v g-molu. Bach je napisal za violino solo tri sonate in tri partite in z njimi dal bogat prispevek violinski literaturi in razvoju violinske tehnike; bil je pravzaprav prvi skladatelj, ki je temu značilno monodičnemu glasbilu (ki igra torej navadno eno melodijo) dal tako izdelan polifonski izraz z istočasnim prepletanjem več glasbenih linij in z akordi na treh ali celo na štirih strunah; čeprav je treba priznati, da Bach ne izpeljuje vseh melodij vedno dosledno, ampak včasih katero kar opusti in jo zopet povzame čez nekaj časa (tudi zaradi tehničnih zmogljivosti violine): zaupal je pač poslušalčevi občutljivosti in tenkočutnosti ter pričakoval od njega, da bo s pozornim poslušanjem sam povezoval ali razlikoval posamezne melodični« fraze. Sledila bo priljubljena violinska Skladba Počme, ki jo je napisal Er-hest Chausson*—-prvotno za violino in orkester. Ta francoski skladatelj, najboljši Frančkov učenec, je kljub kratkemu življenju napisal precejšnje število skladb, v katerih se odraža njegova mojstrska kompozicijska tehnika. Se«el je skoraj na vsa glasbena področja, toda posebno dognani so njegovi samospevi in njegove skladbe, pisane v koncertantni obliki: mednje spada tudi Počme. na^-nn Ws i°n4 in nrežet z zasanjanim ter rafiniranim izrazom. Slovenska glasbena ustvarjalnost za violino in klavir bo na koncertu zastora na s Tremi skladbami Janeza Matičiča, ki je eden najznačilnejših predstavnikov med sodobnimi slovenskimi skladatelji. Iz kompozicije in dirigiranja je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je nato nekaj časa sledil zgledom svojega učitelja Lucijana Marije Šker- janca. V zadnjem času pa se je popolnoma preusmeril, na kar sta gotovo vplivali njegovo izpopolnjevanje v Parizu približno pred desetimi leti ter sodelovanje v skupini za glasbena raziskovanja pri francoski radijski družbi prav tako v Parizu. Za Tri skladbe za violino in klavir, ki jih bosta izvajala Ozim in Lipovšek, nastale leta 1949, je prejel Matičič leta 1953 nagrado Saveza kompozitora Jugoslavije. Poleg te je prejel Matičič v naslednjih letih še več drugih nagrad za svoje uspešno skladateljsko udejstvovanje. Spored recitala se bo končal s Marijan Lipovšek prijetnimi a zahtevnimi Pagamnije-vimi variacijami na temo iz Rossinijevega »Mojzesa*. Paganini je bil skladatelj-violinist in je rad improviziral na motive drugih skladateljev: tako si je za svoje variacije sposodil arije iz Paisiellove opere »Nina ovvero La pazza per amore* ter iz Rossinijevih »Tancredi*. »Pe-pelka* in »Mojzes*. Prav pri varia-cijah na temo iz poslednje si je Paganini dovolil še majhno posebnost: predpisal je izvedbo na sami struni g, na kateri ima violina posebno topel, zamolkel in skoraj resnoben ton. Variacije so namreč pisane na arijo »Dal tuo stellato so-glio* iz četrtega dejanja opere, ki jo zapoje Mojzes in jo nato povzamejo druge osebe na odru: prizor se dogaja na obali Rdečega morja, ko Izraelci prosijo Boga. naj jih reši pred egipčansko vojsko: res se nato morje razmakne in Izraelci se lahko umaknejo pred zasledoval- ni- Janko Ban ................................................................. *) Naš božic. Beneška pastoralka Napisala skupina članov Kul turnega društva Rečan z Les Izdalo Založništvo tržaškega ti ska. Jezikovna redakcija Pav le Merku. Platnice Miran Hrovatin. Tisk »Graphart* Trst 1972. nove knjige Jerome Wykoff: Skrivnosti zemlje Knjiga velikega formata, s številnimi risbami in velikimi barvnimi fotografijami, k nosi naslov SKRIVNOSTI ZEMLJE jn podnaslov Geološke spremembe skozi stoletja, ie ena izmed tistih knjig, ki jih založba Mladinska knjiga izdala v koprodukciji z drugimi založbami in ki imajo namen obogatiti znanje naše mladine o prirodi in njenih pojavih. V originalu nosi knjiga sicer naslov Zgodovina geologije vendar pa nas to ne moti. V svojih sedemnajstih poglavjih ima knjiga namen mladega bralca, kateremu .je očitno predvsem oameniena, obogatiti z odgovori na osnovna vprašanja geologije, mu dati nek prikaz razvoja naše zemlje ter ga obenem seznaniti z osnovnimi vprašanji iz geofizike, meteorologije. paleontologije, kolikor so povezane s površino naše zemlie in njenimi pojavi. Knjiga govori o oblikovanju naše zemlie. nastajanju kamenin, preoblikovanju, o ledenikih, o vodnih poteh, morju, o tvorbah mineralov, jezerih in močvirjih, daje pa tucT kratek pregled o odkritjih ostankov živih bitij prazgodovinskih dob v zemeljski skorji. Knjiga je torej vsekakor poučna, pisana ie preprosto in razumljivo mladini. Predvsem so dragocene podobe, ki nam jasno ponazarja,*) posamezne pojave in njih posledice, ki si jih sicer po samem besedilu težje predstavljamo. Tudi prevod Majde Ažman—Bizovičar, ki ga je strokovno pregledal prof. Anton Ramovš, je lep in se tako knjiga prijetno bere, pa čeprav govori o vprašanjih, ki navadno ne zanimajo posebno širokega kroga bralcev. Prav v lem ie vprašanje, ki si ga lahko postavimo ob tej knjigi. Res je. da sami nimamo knjig ki bi govorile o problemih vesolja, narave, geologije atmosfere in podobnem. Večkrat smo tudi poudarjali potrebno po knjigah prirodoslovnega značaja ki jih zlasti mladi !iudie željno prebirajo. Vendar se nam ob sedanji knjigi o geologiji le vsiljuje vprašanje, če nismo šli že predaleč In če morda ta sicer lepa m za precej ozek krog mladih bralcev privlačna knjiga, le morda preozko ne obravnava oeodinih vprašanj. In da zato ne bo ostala na policah založbe. Id je zanjo prav gotovo angažirala znatna sredstva. Vsiljuje se nam vprašanje, kdo te knjige bere. kdu Jh bo prebral in ali je res nujno da jih izdajamo? Morda bi oiia to orav zanimiva in več kot oestra šolska knjiga za geologijo, toda najbrž ie temeljito v nasprotju s šolskim programom, Večina mladih bralcev bo knjigo prelistala, pregledala podobe, prebrala morda eno ali dve zanimivejši poglavji. Toda tehtno dvomimo da bo knjiga dala res to. kar od nje pričakujemo. Zato se nam ob n.jei vsiljuje vprašanje smotrnosti izdajanja podobnih specializiranih izdal s področja prirodoslovia, pa čeprav vemo, da smo s tovrstno literaturo precej na tesnem Če pa so prevodi talcih in podobnih ameriških del res najbolj primerni, je pa drugo vprašanje. Sl. Ru. TEMA, KI POSTAJA OD LETA PO LETA BOU PEREČA Vsako leto je na Zemlji nad 70 milijonov ust več Le ena sedmina zemeljske površine je obdelana - Koliko dado štiri glavne kulture: pšenica, koruza, krompir, riž - Kako bo s tem jutri ? Sociologi, ekonomisti, politiki in tudi drugi strokovnjaki se čedalje pogosteje in bolj intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako bo na Zemlji v bližnji in daljši bodočnosti. O tem smo že velikokrat pisali in beležili na eni strani preplah, ki ga povzročajo pesimisti, in optimizem tistih, ki trdijo, da se za vsako vprašanje najde rešitev. In vendar zasledimo ob vsakem zbiranju in objavljanju tovrstnih podatkov vedno kaj novega, kar še ni bilo povedano. Zato se bomo danes ponovno ustavili pri nizanju nekaterih podatkov, ki nam bodo prikazali nekako naš svet v številkah. Na vsem svetu živi sedaj okoli 3 milijarde 750 milijonov ljudi. če pomislimo, da smo tako rekoč včeraj, pred dvema ali tremi leti govorili o 3 milijardah in pol in da že danes govorimo o 3.750.000.000, da se torej že bližamo 4 milijardam ljudi, da misliti. Od teh 3750 milijonov ljudi jih živi 48.4 odst. v samih štirih državah. To se pravi, da živi malone pol prebivalstva sveta v LR Kitajski. Indiji, Sovjetski zvezi in ZDA. Na Kitajskem je po najnovejših podatkih že 775 milijonov ljudi, Indija, ki je ob koncu vojne oziroma leta 1947 ob osvoboditvi izpod angleške oblasti štela okoli 330 do 350 milijonov prebivalcev, jih šteje že 565 milijonov. Nekoliko počasneje se množi prebivalstvo Sovjetske zveze .toda kljub temu je zadnje štetje sovjetskega prebivalstva pred letom dni pokazalo, da živi v Sovjetski zvezi 247 milijonov ljudi. Nekoliko hitreje kot v Sovjetski zvezi se množi prebivalstvo ZDA. Ob koncu druge svetovne vojne so ZDA štele okoli 170 milijonov prebivalcev, danes živi v ZDA že 207 milijonov ljudi. Nekaj teh milijonov gre tudi na račun doseljencev in ne vse na račun tako imenovanega prirodnega prirastka, ki je kljub vsemu razmeroma nagel. Prirodni prirastek ni bil na svetu še nikoli tako velik, kot je sedaj. Svetovno prebivalstvo se torej ni še nikoli tako naglo množilo kot se množi sedaj. To pa iz dveh razlogov: predvsem so danes povsem drugačne ekonomske in higienske razmere tudi v nekaterih krajih, koder je nekoč kosila smrt predvsem med otroki. Ni bilo redko, da je od desetih otrok dočakalo zrelo dobo le pet. Z druge strani pa je življenjska doba danes daljša zlasti v bolj razvitem svetu, pa tudi v manj razvitem svetu in s tem podaljšanjem poprečne življenjske dobe se poveča tudi možnost številnejših rojstev, prvenstveno v manj razvitem svetu. Konkretni podatki govore, da se v zadnjih letih rodi na leto po okoli 125 milijonov otrok. Če upoštevamo, da umre na leto od 50 do 55 milijonov ljudi, imamo čisti prirastek 70 milijonov oseb na leto. Je to malo, je to veliko? Pred desetimi leti in še pozneje je znašal letni prirodni prirastek 60 'milijonov ljudi. 70 milijonov prirastka pa pomeni tudi naslednje: na 1000 ljudi 34 rojstev, 14 smrti in 20 ljudi »čistega* naravnega prirastka. To pa ni malo, pa čeprav bi mogli reči, da bi moglo biti tudi več, kar se konkretno doga ia v manj razvitih krajih, kot bi tudi mogli reči, da bi moglo biti tudi manj. kar dejansko je v bolj razvitih krajih. Po gornjih podatkih računamo, da imamo na vsej zemeljski obli 4 rojstva v sekundi, hkrati pa tudi 1.7 smrtnih primerov. Vsak dan se torej prebivalstvo naše Zemlje poveča za 200.000 ljudi, to se pravi, da se v enem dnevu in pol človeštvo na svetu poveča za toliko ljudi, kolikor prebivalcev šteje Trst. Že nekajkrat smo omenili, da se število prebivalstva v manj razvitih predelih sveta bolj naglo množi kot v razvitih. Ta dva svetova se glede tega ostro ločita, kajti čim bolj je neko področje zaostalo, tem več je rojstev. In narobe. Največ rojstev je v Afriki: na tisoč prebivalcev pride 46 rojstev na leto, v južni A-ziji, ki je glede tega na drugem mestu, pride na tisoč prebivalcev 44 rojstev, v Južni Ameriki jih pride »le* 39, v vzhodni Aziji, kolikor ne upoštevamo Japonske, pride na tisoč prebivalcev 38 rojstev. Seveda ni mogoče ta odstotek prišteti v prirodni prirastek, saj veliko otrok umre že v zgodnji mladosti, kajti sicer bi bil prirodni prirastek v teh predelih še bolj nevaren kot je. V razvitem svetu pa je rojstev neprimerno manj, tako da v Evropi, s Sovjetsko zvezo vred, v Severni Ameriki, Avstraliji in na Japonskem imamo na 1000 prebivalcev komaj 18 rojstev, to se pravi trikrat manj kot v Afriki. Kljub temu pa znaša prirodni prirastek v razvitem svetu deset ljudi na tisoč prebivalcev, kajti smrti imamo v razvitem svetu komaj 8 na tisoč prebivalcev. Kadar je govor o številu prebivalstva, je posredno govor tudi o številu ust, to se pravi o tem, ali bo dovolj hrane za vse ljudi. Ne glede na to, da je ena tretjina prebivalstva Zemlje sita in presita, ne glede na to, da se v razvitem svetu količine prehrambenega blaga često nemarno trošijo, sta dve tretjini prebivalstva podhranjeni, ena tretjina pa je trajno lačna. Je razlog temu pomanjkanje zemlje, pomanjkanje setvenih površin? Od skupne površine 135.8 milijona kvadratnih kilometrov zemlje odpade na setvene površine komaj ena sedmina, to se pravi komaj 20 milijonov kv. km. Lahko bi to površino povečali, dejansko pa se to ne dogaja. Kljub temu pa se pridelek, vzeto v celoti, veča. To pa na račun intenzivnejšega obdelovanja, saj sedaj poprečja žita dosezajo že 40 in tudi več stotov na ha. krompirja tudi 10-krat toliko, koruze pa so pridelali že do 80 stotov na ha itd. Seveda ni to splošno poprečje, pač pa poprečje bolj razvitih predelov sveta, še najraje zglednih parcel. Toda v primerjavi z nekdanjimi poprečji so to velika poprečja, ki še naraščajo. Če vzamemo 4 najpomembnejše kulture za prehrano človeštva in sicer pšenico, koruzo, riž in krompir, bomo ugotovili, da pridelajo na vsem svetu približno enako količino vseh teh štirih kultur in sicer po 300 milijonov ton na leto. Največ pšenice so doslej pridelali na svetu leta 1968, to je 316 milijonov ton. Največ koruze so pridelali leta 1971, in sicer 294 milijonov ton. Koruze največ pridelajo v Severni Ameriki, v Evropi pa v Romuniji in Jugoslaviji. Krompirja pridelajo največ v Sovjetski zvezi in na Poljskem, toda najbolj bogat pridelek je v Nemčiji, kjer so pridelali tudi nad 450 stotov krompirja na ha. Toda človek ne živi le od krompirja, koruze, riža in pšenice. Včasih si rad privošči tudi kako poživilo, na primer skodelico kave. Sicer je čudno in vendar je tako. Kava je pogosto na mizi, toda kdo bi si mislil, da porabi svet tri milijone in pol ton kave na leto. Toliko so je namreč pridelali lani. Med pridelovalci kave je na prvem mestu Brazilija, sledi ji Kolumbija, toda najboljša kava ni niti brazilska niti kolumbijska, pač pa afriška kava, ki je bolj drobna, na prvi pogled slabša, zato pa okusnejša, čaja, tako imenovanega ruskega čaja, ki ima to ime le zato, ker so ga nekoč prevažali v Evropo skozi Rusijo, smo lani použili nekaj nad milijon ton. Največ čaja pridela Indija, na drugem mestu je Cejlon, še in še bi mogli navajati podatke o tem, koliko nas je na Zemlji, koliko nas bo, koliko pojemo in koliko kave použijemo, toda tokrat smo nanizali le nekaj podatkov o tem, koliko je na svetu ust in koliko osnovne hrane v skledi. iiiiiiiiiiinimiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiituiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii Pred nedavnim smo v vrsti nadaljevanj objavili daljši sestavek z naslovom »Pregarje in pregarski zidarji*, v katerem je Maks Zadnik razčlenil zgodovino dela Brkinov. Pri tem je zabeležil, da so Pregarje in sosedne Huje dale v času NOB 141 borcev, 40 aktivistov, 78 domačinov pa je bilo interniranih. Med NOB je padlo 34 borcev, katerim so postavili spomenik, ki ga vidimo na gornji sliki ZAKAJ JE VESOLJE ZA STROKOVNJAKE TARO PRIVLAČNO Od zelo zanimivih zvezd «X» do zagonetnih «črnih lukenj» Zvezde s tako gosto maso, kot če bi maso našega sonca zgnetli v zvezdo z nekaj kilometrov dolgim premerom - Vloga in pomen umetnega satelita «Uhuru» Bolj kot človek prodira v vesolje, bolj ugotavlja, kako malo o njem ve. Zato smo pogosto priča vedno novim odkritjem, zato je vesolje tako rekoč trajno zanimivo. Zato se tudi človek, ki se je posvetil proučevanju vesolja, ne more od njega odtegniti. Tudi tedaj ne, ko mu leta narekujejo pokoj. Eden takih ljudi, ki že dolgo »gleda* v vesolje in ki ne more svojega pogleda preusmeriti drugam, je prof. Bruno Rossi, eden najbolj znanih strokovnjakov na svetu, ki je sicer stopil v pokoj, ki mu pa znanstvena vnema še na da miru. Prof. Bruno Rossi .je po rodu Benečan, poučeval pa je na raznih zavodih in univerzah in končal svojo pedagoško aktivnost na slovitem «EMT», to se pravi na Massachusetts Institute of Technology. torej na najbolj znanem tovrstnem zavodu na svetu. Ker ie bil na tem zavodu eden vodiluh ljudi, je logično, da spada mec vrhove na tem področju. Sedaj ie Bruno Rossi v pokoju, pogosto prihaja domov, v Italijo, in še vedno »brska* v globine vesolja, ki da je «tako zanimivo, da je škoda slehernega trenutka, ki bi ga ne izkoristili*. Poglejmo, kaj nam prof. Bruno Rossi pove novega, oziroma kai so novega odkrili v vesolju v zadnjem času. Prof. Bruno Rossi pravi: »Mirne duše lahko rečemo, da obstaja v vesolju neki novi razred nebesnih teles, o obstoju katerih si še pred samimi desetimi leti nismo mogli niti misliti. So to zvezde »X*. ki oddajajo, ki sproščajo energijo po večini v obliki žarkov »X* in ki imajo značilnosti, kakršnih ne zasledimo pri nobenem drugem nebesnem telesu*. Novo nebesno telo Ta nova nebesna telesa. — kakor pravi prof Bruno Rossi — so odkrili pred desetimi jeti, tam nekje 1962. in sicer s pomočjo znanstvenih naprav, ki so jih poslali visoko v redko atmosfero z znanstvenimi baloni ali s sondami. Znano je namreč, da žarke »X* vsrkajo nižje plasti zemeljskega ozračja in zato žarki »X* tako rekoč niti ne dospejo do nas, do zemeljske površine, do znanstvenih naprav na zemlji. Prvo zvezdo te vrste so odkrili leta 1962 in jo zabeležili z oznako SCO—X—1. Je to najbolj bleščeča tovrstna zvezda, kar so jih doslej odkrili. Kljub temu jo na teleskopu opazijo kot zvezdo trinajste velikosti, trinajstega »razreda*, to se pravi, da je ta zvezda »majhna*, kajti majhna je njena svetloba. Dejansko pa ta zvezda oddaja izredno močne snope žarkov »X*. Tovrstno žarče-nje te zvezde je tisočkrat močnejše od njenega svetlobnega žarčenja in od njenih radijskih valov. Moč njenega žarčenja je od tisoč do dvatisočkrat večja kot moč, ki jo izžareva naše Sonce. In vendar je ta zvezda po svojem obsegu zelo majhna, ali vsaj razmeroma majhna, ker so druge zvezde še manjše. Zvezda SCO—X—1 je velika kot naša Zemlja, niena masa pa ie bila tisočkrat večja od mase našega Sonca, to se pravi, da je ta zvezda sedaj zelo «gosta». Vrh tega .ie ta zvezda na tisoč svetlobnih let daleč od naše Zemlje. Pravzaprav prihajajo žarki «X», ki jih oddaja zvezda SCO—X—1, iz neke meglice plazme, ki ima temperaturo od 100 do 140 milijonov stopinj Celzija. Prof. Bruno Rossi je v svojem izvajanju tudi povedal, da so tovrstne zvezde začeli smotrno opazovati in raziskovati šele pred dvemi leti in to s pomočjo naprav na znanstvenem satelitu «U-huru», ki so ga 12. decembra TONE SV ETI N A VII AN A 339. TRETJA KNJIGA Ponudil jo ja Valjhunu in Hacinu: «Poduhajta! Ce se kaj spoznate na kemijo, se na iskanje sovražnika v lastnih vrstah ne dosti! Ce vam jih mi ne bi poiskali, bi vas v kratkem pobesili. Ali vam je sedaj jasno, da je vrv prepojil nekdo od teh, ki gledajo to tragikomedij o?!» Potem je šel ob obeh vrstah prisotnih. Vsakega je nekaj trenutkov motril in zapomnil si je vsak drget mišic na obrazu. Potem je stopil pred zbrane in ostro dejal: »Sovražnik je med vami, gospodje! Poiščite ga! Ce ga ne boste našla, vas bo zadela kazen!« Potem je razpustil zbor. Dvorišče se je spraznilo. Samevala so betonska tla, rosna od megle, in samevale so vislice v kotu. Na njih je negibno viselo truplo, z glavo upognjeno pred strah zbujajočo usodo sveta. Major Wolf se je odpeljal naravnost h generalu. Le-ta mu je bil naročil, naj pride poročat. Praznina v Wolfu se je širila. General ga Je zadnje dni podvrgel obdelavi, ld je drobila njegovo veselje do življenja. Prejšnji dan je prisostvoval ustrelitvi treh nemških vojakov: dveh podoficirjev in enega policista. Ustreljeni so bili zaradi defetizma in neborbenostd. Reveži so v pijanosti izčvekall ne- kaj, kar mislijo tudi drugi, celo tisti, ki zapirajo in streljajo. Ustreljeni so bili za zgled vsemu nemškemu vojaštvu, kot je bil doktor Kante obešen vsemu slovenskemu domobranstvu in politični policiji v opozorilo. «Kdor se ne bo uklonil, ga bomo strli kot stenioo!» je bilo generalovo geslo. Vedeli je, da je to psihološki pritisk tudi nanj. Kdor ne bo deloval kot kolesje v uri, bo uničen, pa čeprav zadnji dan. Gorje človeku, izbranemu od tistih, ki imajo moč, za primer in za strah drugim! Takemu ni več pomoči, je mislil Wolf, ko je potrkal na generalova vrata. General je sedel v globokem usnjenem naslanjaču v topli in razsvetljeni sobi, pred karto, kjer je bil označen nemški položaj v Jugoslaviji. «Kako, Helmut? S tem obešen jem ste doživeli pravo komedijo! Ta lopov je zaslužil desetkratno smrt. Bele podlasice so končno občutile dvakratni strah. Sedite, Helmut, in pripovedujte!« Ko je Wolf končal, je general dejal: «Izvolite, za to ste zaslužili cigaro!« Wolf je vzel iz ponujene doze cigaro in prižgal. Spet je popustila njegova previdnost upornim čustvom. ((Napravili ste napako, gospod general, ker ste ga dali obesiti!« General je sunkovito vstal In ga začudeno pogledal: ((Veseli me, major, da si mi spet upate oporekati! To je znak, da sva spet prijatelja!« «Vedel je za zarotnike, za ljudi, na katere ste me usmerili vi! Na lep način in počasi bi marsikaj izvlekel iz njega!« «Dragi major, moral sem! Celo škof in prezident sta prosila, naj ga čimprej kaznujemo! Veste, škof nam je spet blagoslovil nove domobranske bataljone, ki bodo na tehtnici sil pomenili več kot nekaj zapečkarjev, M si tako in tako ne bodo upali pomoliti svojih glav iz lukenj, dokler ne bodo ameriški tanki pred mestom. Saj me razumete! Dotlej jih boste vi držali v šahu! Nate, spijte čašo konjaka! Potem se vam noge ne bodo zapletale! Jaz vam vidim v dušo! Vi ste roka-vičar! Vse metode igre in izigravanja bi uporabili prej ko 1969 izstrelili z italijanskega iz-strelišča »San Marco* s pomočjo ameriške rakete. Umetni satelit »Uhuru* je prvi umetni satelit, ki je namenjen proučevanju a-stronomije predvsem nebesnih teles, ki oddajajo žarke «X». Podatki, ki jih je umetni satelit »Uhuru* doslej zbral in posredoval na Zemljo, omogočajo sestavo nebesnega zemljevida, na katerem bodo točno označene vse nove zvezde, seveda predvsem zvezde «X». Res je. da je umetni satelit «Uhuru* že proti koncu svojega koristnega življenja, toda njegovo dosedanje življenje je tako plodno, tako pozitivno, da še ni bilo umetnega satelita, ki bi se mogel pohvaliti s tolikšnimi tovrstnimi rezultati. Med drugim so zvezdoslovci z njegovo pomočjo ugotovili tudi to. da posamezne zvezde izžarevajo žarke »X* pa tudi druge žarke v nekakšnih valovih in sicer tako, da od časa do časa nekako izbruhnejo močni in hkrati zelo kratkotrajni vali žarkov «X». Vse zvezde «X». nadaljuje prof. Rossi, se povsem razlikujejo od ostalih, normalnih zvezd, v katerih izgoreva siia, ki bi mogli zanjo reči. da ie atomska sila, kajti znano je da imamo v zvezdah in tudi na našem Soncu neprestane eksplozije, ki so v bistvu atomske eksplozije. Te eksplozije dajejo življenje zvezdam. Na zvezdah «X* pa ne gre za atomske eksplozije. Sila in moč, ki izseva iz njih. je drugačnega izvora. Po najbolj verjetni teoriji so ta nebesna telesa, nekdanje zvezde, ki so se »združile vase*. Ko se je namreč gorivo za atomske eksplozije izčrpalo, so se te zvezde nekako združile proti svojemu jedru m postale tako veliko manjše kot so bile nekoč. Seveda ni prišlo to nenadoma in od danes na jutri. Ta «kolaps» je imel ali točneje ima več Stadijev in se razvija tako. da se je iz prvotne zvezde razvila najprej manjša zvezda z močnejšo svetlobo v tako imenovano «belo zvezdico*, to je v manjšo zvezdo s posebno belo svetlobo. Nadaljnji stadij ie stadij zvezde, ki jo sestavljajo sami nevtroni. Takšna zvezda je še manjša od »bele zve-zdice*, vendar pa še neprimerno večja od tako imenovane «čme praznine*. V «Cma pjraznina» «Črna praznina* je svojevrsten in izredno zanimiv nebesni pojav. Pravzaprav označujejo s tem izrazom namreč s »črno praznino* ali s «čmo luknjo* neko točko v vesolju, kjer je prav gotovo neko nebesno telo. ki ga pa ne morejo s teleskopi ali kakor koli drugače opaziti, ugotavljajo ga pa le posredno in sicer po izredno močni gravitacijski sili, ki jo ta nebesna telesa imajo. Zvezdoslovci pravijo, da so to strahotno koncentrirana nebesna telesa zvezde, ki sicer ne biešči-jo, ki pa močno pritegujejo nase bližnja nebesna telesa Da bi mogli prikazati tako zvezdo oziroma njeno «gostoto», bomo povedali, da se more tovrstna zvezda primerjati masi našega Sonca, ki se tako zgosti, da znaša njen premer le kak kilometer. Od tod izredna gravitacijska sila. ki ne dopušča, da bi mogli svetlobni žarki zapustiti zvezdo, kot ne morejo zaradi gravitacije niti drugi valovi zapustiti zvezdo. Zaradi tega teh zvezd astronomi ne morejo videti in jih ugotavljajo le posredno, ko meri .jo krožne poti nebesnih teles, ki jih v bližini teh zvezd nekako «zanese» proti tem «črnim prazninam* proti »črnim luknjam*. Zvezdoslovci računajo, da bodo s podrobnejšim proučevanjem zvezd «X» mogli podrobneje ali vsaj približno proučiti tudi zvezde, ki jih označujejo kot «črne luknje* oziroma «čj-ne praznine*. Italijanski znanstvenik je v zvezi z uspehi, ki jih je omogočil u-metni satelit «Uhuru», mnenja, da bi ne bilo napak izstreliti v vesolje novo podobno napravo m to čim prej. kajti rekli smo že, da gre življenje prvega umetnega satelita «Uhuru* proti koncu. Avstralija domovina odvratnih kuščarjev Potomci nekdanjih velikih plazilcev Eden izmed avstralskih zmajev, raje zmajčkov Zmaje srečujemo danes le na starih grbih, v Avstraliji in na o-tokih Indijskega oceana pa živi cela vrsta čudnih živali, mini-zmajev, ki bi lahko vsi dobili svoje mesto v mitološkem zoološkem vrtu. Pogled na te mini-zmaje, priče mnogo večjih živali iz davnih časov, človeka zgrozi. Eden največjih tovrstnih plazilcev je »goana*. živi v Avstraliji in doseže tudi do 3 metre dolžine. Hrani se z manjšimi živalmi in tudi z mrhovino, če ne najde boljšega. Človeka napade le, če ga ta moti. Manjše živali lovi z jezikom, katerega sproži z bliskovito naglico in žrtev zastrupi. Nevaren je tudi njegov rep. Za človeka je v primeru ran nevarno razpadajoče meso z njegovih zob, kar lahko privede do okuženja. Goana je odličen plezalec in plavalec. Mladiči ptic in jajca v gnezdih predstavljajo velik, včasih pretežni del njegove hrane. Domačini srednje Avstralije ga lovijo, ker je njegovo meso zanje prava poslastica, čeprav je žival zaščitena, počasi izumira. »Moloh horridus*, kot tej živali znanstveno pravijo, ima po mnenju zoologov najbolj grozen videz vseh živali na svetu. Njegov videz je videz pravega zmaja. Po celem telesu je pokrit z bodicami, nad nosom in nad očesi pa ima večje »rožiče*. Rumena in rjava barva ga odlično prikrivata. Navzlic svojemu divjemu videzu je ta zmajček povsem nedolžen. Hrani se samo z mrčesom in dobimo ga lahko tudi v stanovanjih. Na človeka se celo privadi. Kuščar z ovratnikom ima tudi nevaren videz, v resnici pa je nedolžen in človeku celo koristen. Dolg je od 70 do 90 cm, živi pa po vrtovih in je velik prijatelj avstralskih vrtnarjev, ker poje veliko škodljivih žuželk, če zabrede v nevarnost, se povzpne na zadnji nogi in razširi kakih 20 cm širok ovratnik. Vsa njegova obramba pa je sicer v begu. Avstralija je s takimi potomci velikih zmajev iz davnih časov najbo-gatejša. Veliko čudnih plazilcev pa je tudi na Madagaskarju. Večinoma gre za kameleone, ki bi nas gotovo prestrašili. «Uroplatus» ima žabi podobne prednje in zadnje noge. široko trikotno glavo in prav tako širok rep. Hrani se z mrčesom, katerega lovi z bliskovitim iztegom jezika. Uroplatus živi na drevju in ima za plezanje odlično opremljene prste z lenliivimi okroglimi ploščicami. človeku ni nevaren, bojijo pa se ga ženske, ker naj bi jim z jezikom iztrgal oko in >im tako p"1-nrečil. da bi si rlnhile moža. la bojazen je le plod legende. RIM, 18. — Matteottijeva družina je pristala na to, da se naoravi film o življenju velikega italijanskega politika Giacoma Matteottija. To Je sporočila mednarodna filmska družba, ki si je zagotovila pravico, da izdela ta film po sižeju, ki ga Je napisal Lucio De Caro. Matteottija je skupina fašističnih zločincev »" morila leta 1924. Veljaven od 19. do 25. marca 1972 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zelo verjetno boste morali med tednom svoje dejavnosti malce spremeniti, kajti novi načrti bodo vodili v novo smer. Uspeh je sicer bolj ali manj zagotovljen, lahko pa vendarle ne bo. Preveč podcenjujete neko osebo, ki dejansko več velja kot menite. Nekoliko nervoze. BIK (od 21. 4. do 20. f 'N 5.) Preživljate srečno j obdobje, zato bi ne bi- lo napak, če bi izkori-'v stili razmere za ures- ničenje nekaterih načrtov. Vsekakor boste dosegli lepe rezultate. Tudi v ljubezni boste dosegli uspeh, vendar morate vi prevzeti pobudo, kajti oseba, ki vam je pri srcu, je boječa. Zdravje o.k. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ponovno boste dokazali, da nimate smisla za praktičnost. Z glavo ste preveč v oblakih in lepe priložnosti se vam tako rekoč izgubljajo. Kontrolirajte svoje živce, kajti sicer bo šlo kaj napak. Niso vsi razpoloženi, da bi vam bili pokorni. Tudi ljubljena oseba ne. Zdravje dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na delu ali v služ- bi nobenih novosti, to /SNi l j se pravi, da se bo vse normalno razvijalo. Ne ^ bo pa tako v družini, ne bo tako v ožji družbi, ker bo prišlo do razčiščevanja ne le pojmov, pač pa tudi interesnih sfer. Bodite brez skrbi glede zdravja, tudi če se trenutno ne počutite dobro. — LEV (od 23. 7. do 22. y8.) Vaše zamisli ne bolj j do upoštevane. Deloma I J ste si sami krivi. V \ sedanjih razmerah besede ne štejejo veliko. Hkrati pa se kaka ostra beseda ne pozabi. Računajte z ljudmi, ki vam sicer niso pri srcu, ki pa i-majo veliko besede. Tudi do ljubljene osebe bi morali biti bolj taktni. Glavobol. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite odkriti, i ko boste odločali o na-I Črtih za bližnjo prihodnost. Ni vse tako, kot ste si zamišljali in kot ste zadevo prikazali sodelavcem. V sedanjih razmerah se človek ne sme igrati niti s svojo, še manj pa s srečo drugih. V ljubezni nič novega, torej dobro. Isto velja za zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vsaj deloma spremenite načrte, morda pa tudi svoje odnose do sodelavcev, posebno do podrejenih ljudi, če jih imate. Ne izgubljajte iz vida splošnega stanja in če je potrebno, posezite odločno v stvar. Do ljubljene osebe bodite bolj iskreni, da bi se kje ne zataknilo. Nervoza in glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 1». do 22. 11.) Idej vam ne bo primanjkovalo in tudi živcev ter volje ne. Manjkala pa vam bodo sredstva, da bi dobre ideje izpeljali. V takih primerih bi ne bilo napak, odločneje nastopiti do tistih, ki bi pomagali. Ta teden ne boste imeli sreče v družbi, tudi v najožji družni ne. Zdravje dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vse bo prav, če boste svojim sklepom dali ustrezen po- tek. Veliko se sicer načrtuje, vendar pa načrti često ostanejo v glavi ali na papirju. Bodite vi drugačni. Srečanje, ki bi moglo v precejšnji meri spremeniti vaše bližnje dni. Kritičen bo konec tedna. Tudi glede zdravja. popustijo. : (D KOZOROG (od 21. 12- do 20. 1.) V nasprotju s tem, kar se kaže, se vam bližajo lepi časi. Tudi kar se gmotnega položaja tiče, bodite brez skrbi, kajti nekdo skrbi tudi za to, da bodo vaši načrti prišli pravočasno pod streho. Naj vas ne razburja nerazpoloženje ljubljene osebe. Včasih komu živci popustijo. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Svoji fantaziji pogosto prepuščate svobodne vajeti in tedaj vas zanese. Bi ne bilo bolje, če bi bili bolj «pri tleh* in manj «v oblakih*? Poskusite in ugotovili boste, da je življenje bolj konkretno kot mislite. Isto velja za ljubezen in za čustva nasploh, kjer tudi radi zaplavate. Zdravje srednje. RIBI (od 2«. 2. do 20-3.) Zvezde so vam več kot naklonjene in ven dar ne boste svojih načrtov izpeljali. Preveč zahtevni ste ali ciljate mimo. Morda vas zavede tudi navdušenje, ki ga ne znate držati na uzdi. To velja tudi za neka nova čustva, ki bi lahko privedla do nekega konkretnega cilja, ki pa so v nevarnosti. silo. Veste, kakšna razlika je med vami ln menoj? Vi ste maček, ki se rad poigra z ujeto mišjo. Toda pojč jo kljub temu. Kajti maček je zato, da jč miši. Jaz pa udarim takoj!« Po nekaj čašah je Wolfu zraste! pogum. «Ne zamerite, gospod general — če dovolite, da sem odkrit! Jaz izgubljam vero v to, da se da urediti svet z nasiljem in vojnami. Vsi skupaj smo se že prenažrli preganjanja, ubijanja, zmag ali porazov, in siti smo tehnike, ki dela iz ljudi stroje. Ne mislite nhpak! Jaz se bom za Nemčijo boril do konca! Toda zgodovina se ponavlja. Svet Je nor, zdaj si en narod, potem spet drugi išče pravice in prostora, medtem ko ga imajo drugi preveč. Nasilje vedno sprošča novo nasilje, to je babica vseh vojn, vojna zaplodi novo vojno...« General ga je pazljivo poslušal in se delal, kot da mu verjame, da bi izvabil iz njega še več. Ko pa je Wodf končal utemeljitev, zakaj naj bi svet opustil vojne, so generalu zar sijale oči kot borilcu, ki je odkril sovražnikovo šibko točko. «Ne bodite marksist,« je dejal zaničljivo. «Vi se zastrupljate, ko po službeni dolžnosti prebirate marksistično literaturo in ne veste več, kaj je naše in kaj ni. O tem je govoril Lenin. Ce upoštevate njegov nauk o krivičnih in pravičnih vojnah, je naša pravična za nas in krivična za druge. Jaz sd te stvari razlagam drugače. Clausevvitz pravd, da ima vojna svojo gramatiko, logike pa ne. To logiko sd ustvarjamo vsak po svoje. Zapomnite pa si, da ne bo nasilje nikoli iztrebljeno! Kajti svet je zrastel na njem, kot zraste pšenica na gnoju. Zaman ga že tisočletja preganjajo religije in človeški razum. Ko že mislijo, da so ga pregnali, ga uporabijo tisti, ki so ga preganjali. Zlo se pač preganja z zlom, preganjani postanejo preganjalci in žrtve krvniki. Helmut, poglejte! Kaj je napravil Stalin celo s svojimi prijatelji, ko jih ni več potreboval, da ne govorimo o so vražrnitoih! Dobro so vam znane razmere v Kominterni! Ce hočeva biti kritična, poglejva tudi, kaj se je zgodilo pri nas: kako delamo s svojimi ljudmi, ki slučajno ne mislijo tako, kot zahteva čas. Pa poglejte sveto cerkev, ki je ustanova ljubezni med ljudmi. Samo ozrite se v njen temni srednji vek! Zakaj je sežigala krivoverce na grmadah? Kaj vse je počela inkvizicija! Mučenje v imenu svete vere je vodila s fantazijo-pred katero se lahko skrijejo vse ustanove RSHA. In kaj je napravila cerkev, da bi zatrla pamet! Uničevala je slepo tudi najboljše ljudi, ki jih je rodila zemlja. Zakaj? Zato, da bi obdržala moč in oblast. Ko presojamo ta boj, se sprašujemo: ali je krut ali ne? In dobimo odgovor: krut je za slabiče, za človeštvo v celoti pa ne. Vsaka organizirana družba teži za uničenjem vsakogar, ki misli preveč odkrito, pametno in naglas. Misel namreč ruši vse, kar je starega, in gradi novo. Novo pa zmeraj naleti na odpor. Zato, dragi Helmut, zapomnite si: NASILJE JE STRAST, ČLOVEŠTVO PA SE NE MARA ODRECI NOBENI STRASTI, ZAKAJ STRAST JE UŽITEK. ZARADI UŽITKOV ŽIVI IN TRPI, VZTRAJA IN UPA.« General je srknil iz čaše in prepričevalno dejal: «Ce ljudje hočejo živeti, morajo ubijati. Helmut, umor j0 najvišje potrdilo moči nad človekom. Moč pa je vir nasilja-veljave in radosti. Nasilje leži v posameznem človeku, v množicah, narodih in rasah. To je dediščina prekletstva žive materije, ki prerašča iz oblike v obliko in se bori za obstoj. To je pot v višje sinteze ati integracije. Pot, ki bo osvojila zemljo, jo napravila enotno in osvojila vesolje. Smo šele na začetku poti. Pri človeku pa je to preprosto preobilica energije, k° nima smotrnih ciljev in se sprošča po navadi na nepravem mestu ob nepravem času. Ce hočete, bom čisto praktičen; nasilje leži v možu, ki si podvrže ženo, v ženi, ki si podredi moža, v otrocih, ki si podvržejo starše, v razredih, ki se gredo gospodarje in sužnje. Obračunavanje sporov se začne v gostilni z razbito steklenico na sosedovi glavi in konča z velikimi vojnami. Doslej je bilo na svetu tako in jaz si tega nisem izmislil-Vsebina ostaja ista, menjajo se samo oblike. Flihrer nam J6 nekoč dejal, da Je človek lahko samo nakovalo ali pa kladivo. In položil nam Je na srce, da skrbimo noč in dan, da bomo razbili na koščke vsakogar, ki sd bo upal kljubovati našim zahtevam po gospostvu nad svetom. Zato sem prepričan, da ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. marca 1991 PO SKLEPU FITET Spremembe v 1. kategoriji Italijanska namiznoteniška zveza *TTeT je pretekli teden objavila nekatere spremembe v kakovostnih lestvicah prvokategornikov. Prvo in drugouvrščena Bosi in Malesci sta ohranila svoji mesti, na tretje mesto pa se je povsem nepričakovano Povzpel komaj petnajstletni Giontel-‘a. Odvzel je mesto Trdulziju, ki je sdrknil na osmn mesto. Tržačan Peterlini se je povzpel stopnico viš-k, od sedmega na šesto mesto. Ta sprememba je zelo važna, saj bodo po tej lestvici določali nosilce skupin na državnem prvenstvu. * * * Tehnični vodja FITeT, Ugo Luc-®*o, je v preteklih dneh poslal matičnim društvom najboljših italijanskih mladincev pismo, v katerem vPrašuje, ali so društva pripravljena dovoliti svojim igralcem, da se namesto državnega prvenstva v 'iuggiju udeležijo mednarodnega Prvenstva Avstrije, ki bo v istih “neh. Kandidati za državno reprezentanco so Bosi (CUS Firenze), Peterlini (CGS Trst), Giontella (Marbert Rim), Marcone (CUS Tu-™n) in Milič (Kras Zgonik). Iz dobro obveščenih krogov smo ■zvedeli, da so prvi trije sprejeli Prošnjo FITeT in se torej ne bodo Udeležili državnega prvenstva. Ta °dločitev je bila tudi razumljiva, saj razpolagajo Italijani s precej dobro mladinsko reprezentanco. Drugačno je stanje v ženski konkurenti. saj Marconejeva in Miličeva nihata večjih možnosti za visoko uvr-stitev. Tekmovanje bo namreč v Prednji Evropi in sam nastop Če-njnj, Madžark in Jugoslovank zapira italijanski reprezentanci vrata, “ato je možno, da vodstvo zgoni-'kega društva ne bo pristalo na *8oraj omenjeno prošnjo. S. J. za stike s kitajskimi športniki Jack Kelly, predsednik «Amateur othletic Union* je naslovil na ame- ZGODOVINA PLANICE IN SKOKOV V SLOVENIJI Sepp Bradi prvi nad 100 metrov riško vlado, na Mednarodni oldmij-ski odbor in na Mednarodno atletsko zvezo prošnjo, naj bi pomagali pri razvoju športnih odnosov med zahodnimi državami in LR Kitajsko. Najvišjim mednarodnim športnim forumom predlaga, naj bi navezali stike s Kitajci, tudi če se tli ne bi hoteli vključiti v te mednarodne organizacije. Kelly se nadalje sprašuje, kakšen pomen imajo olimpijske igre v Mun-chnu, Če bodo manjkali na njih predstavniki več kot petine človeštva. Zato ima Kelly v načrtu organizacijo tristranskega atletskega tekmovanja med ZDA, SZ in LR Kitajsko. Predsednik ameriške športne zveze je poslal pismo tudi Čuenlaju, z upanjem na zbližanje med športniki obeh strani. Zatrjuje, da bi moral Mednarodni olimpijski komite povabiti Kitajsko v Miinchen, predvsem pa bi moral spremeniti svoj zastareli pravilnik. niiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii NA BOROVEM TURNIRJU KOŠARKE V OKVIRU Ml Kondorji vodijo Norveška in FIS sta dolgim skokom hudo nasprotovali in dolgo časa nista hoteli priznati veljavnosti planiške naprave, čeprav so gradi telji preko jugoslovanske smučarske zveze dokazovali izredno varnost skakalnice, delo inž. Stanka Bloudka. Nasprotnega mnenja pa so bili seveda mladi, drzni skakalci, katere so mikale daljave. Že leta 1935 je Norvežan Andersen pristal pri 99 metrih, Jugoslovan Šramel pa pri 72 m. Olimpijsko leto 1936 je bilo za Planico razburljivo. Norveškim ska kalcem je njihova zveza prepovedala uradno udeležbo, nato pa je predlagala kompromis Zalet naj bi skrajšali do take mere, da bi ne bila presežena meja 80 metrov. Vodstvo tekmovanja takega predloga ni sprejelo in norveški skakalci so prireditev zapustili. Jezna množica je norveške skakalce pošteno okepala. Avstrijec Sepp Bradi je bil ob forfaitu Norvežanov tako prvi človek, ki je na smučeh poletel več V petek se je začel notranji košarkarski turnir v okviru mladinskih iger, ki ga prireja SZ Bor. Notranjega malega prvenstva se udeležuje pet ekip. Finalist se bo neposredno udeležil finala pokrajinskega dela košarkarskega prvenstva. V petek sta bili na sporedu dve Predlog za stike |sr2ST Kondorji — Levi 68:18 KONDORJI: Čok, B. in R. Furlan, Volk, Race, Macuka, Parovel, Koren, Bufon, Trevizan. DOMAČI ŠPORT DANES nedelja, 19. marca 1972 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadionu «1. maj* Breg — Bor * * * ŽENSKA C LIGA" " 10.30 v GradiSču Tomana — Sloga * * * ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 8.30 v Gorici, telov. AGI AGI C — Dom * * * 10.30 v Gorici, telov. UGG UGG — Mladost * * * 8.30 v Gradišču Sovodnje — Torriana * * * MOŠKA 1. DIVIZIJA 10.30 v Pradamanu II Pozzo — Sloga * * * 10.30 v Gorici Dom — PAV Riblum * * * NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 9.00 v Milanu Nastopata tudi Kras in Sokol * * * KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.00 v Trevisu Ireviso — Bor * * * 1. DIVIZIJA 17.00 v Trstu, Ul. del la Valle Bor — Servolana MLAJŠI MLADINCI 9.45 na Opčinah Polet — Lloyd A * * * NARAŠČAJNICE 11.30 na Opčinah Polet — Calza Bloch B NOGOMET* ** LIGA 2. AMATERSKA tl '15.00 v Križu Vesna — Juventina * * * 15.00 v Bazovici Zarja — CMM # * * 15.00 v Dolini Breg — Inter SS * * * 3. AMATERSKA LIGA 13.45 na Opčinah Bar Veneto — Primorec * * * 9.00 v Križu De Macori — Olimpija 15.00 na Proseku Libertas Barkovlje - Primorje MLADINCI 13.15 na Proseku Primorje — Edera * * « NARAŠČAJNIKI 14.15 v Trstu, stadion «1. maj* Union — Ponziana * * * 12.15 na Proseku Primorje — Roianese * * * 9.00 v Padričah Esperia — Vesna * * * 10.00 v Padričah Gaja — S. Sergio * * * 10.00 v Dolini Breg — Libertas TS LEVI: F. Macuka, Slepčevič, Mesesnel, Zubalič, S. in F. Dovgan, Štrekelj, Sancin, Kocijančič. SODNIK: Lakovič. Že v prvem srečanju so predstavniki ekipe Kondorjev dokazali, da so veliki favoriti za napredovanje v pokrajinski del. Brata Furlan, Volk, Race in ostali so bili za sicer požrtvovalne nasprotnike neustavljivi. Omenita pa je treba, da Levi niso nikdar popustili, tudi tedaj ne, ko so se jim bolj izkušenj košarkarji Kondorjev zoperstavili z o-brambo «pressing». Lisice — Orli 34:33 LISICE: Slokar, Tomažič, I., D. in R. Gombač, Bak, Pegan, Žnideršič, Lozej. ORLI: Polšak, Švara, Žerjal, Š. Pegan, Ambrožič, Žnidarčič, Buka-vec, Doljak, Simonič, Vremec. SODNIKA: Rudes in Pečenko. Za presenečenje so v prvem kolu poskrbele Lisice. Po izredno izenačenj in včasih dramatični igri je ta ekipa premagala Orle. Tekma je bila že od vsega začetka izenačena in igralci obeh ekip so dali vse od sebe, tako v obrambi kot v napadu. Prav v zadnjih sekundah pa je moštvo Lisic doseglo odločilni koš in zmajjjb. Kondorji in Tigri 0. LESTVICA ^ijeX«ar] ■li, Levi in Turnir se bo nadaljeval v torek, 21. marca, z naslednjim sporedom: ob 16.30 Levi — Orli ob 17.30 Kondorji - Tigri Počitek: Lisice. Tekmi bosta na igrišču »Prvi maj*. b. 1. kot 100 metrov daleč. Pristal je pri 101 metru, odličen pa je bil tudi Jugoslovan No vsak z novim rekordom 89,5 m. Po tej zmagoslavni prireditvi so sledila «slaba» leta. Leta 1937 skokov zaradi slabega vremena ni hilo, isto pa se je zgodilo tudi leta 1939. Leto prej so bili samo treningi, Avstrijec Bradi pa je na njih svoj rekord podaljšal do 107 metrov. Na prireditvi leta 1940 so zabeležili kar tri skoke nad 100 metrov, leta 1941, mesec dni pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, pa je Nemec R. Gering postavil skoraj neverjeten rekord 118 metrov. 100 metrov sta preskočila tudi dva Jugoslovana, vendar z dotikom pri doskoku, nov uradni rekord pa je postavil Rudi Finžgar s 95 metri. Na planiški velikanki so se do tedaj zvrstili vsi najboljši skakalci na svetu in vsi so napravo hvalili kot izredno varno. Med vojno so Nemci zaman poskusili organizirati v Planici mednarodne prireditve. Sabotaže so jim to vedno preprečile. Prva prireditev po osvoboditvi je bila v Planici leta 1947, naslednjo zimo pa je padel tudi svetovni rekord. Postavil ga je Švicar Fritz Tschanen s 120 metri. Isto dolžino je dosegel tudi Jugoslovan Polda, kj pa se je pri doskoku dotaknil tal in mera zato ni veljala. Na prireditev leta 1949 je v Planico prišla komisija FIS, da bi dokončno priznala velikanko. Ob tej priložnosti so odprli tudi 80-metrsko skakalnico, tekmovali pa so še v veleslalomu in v teku na 30 km. Smučarske tekme v alpskih in klasičnih panogah (smuk, slalom in tek) so bile tudi leta 1950, jugoslovanska skakalca Polda in Finžgar pa sta popravila državni rekord na 111 in 114 metrov. Nemci, ki v prvih povojnih letih niso mogli tekmovati v Jugoslaviji, so si omislili lastno velikanko. V Oberstdorfu so na pobudo in s konkretno pomočjo nekdanjih skakalcev medtem zgradili še večjo skakalnico kot v Planici. Leta 1950 je Šved Netzel dosegel že 135,5 m, leto kasneje pa Finec Luiro Tauno kar 139 m. Zelo «dolg* je bil tudi Jugoslovan Finžgar s 117 metri. V Kulmu, v Avstriji, so nameravali Nemce še prekositi in zgraditi 160-metnsko napravo (zgolj iz turističnih namenov), javnost pa se je temu tedaj megalomanskemu načrtu uprla in zgradili so zato le 120-metrsko napravo. Planiško velikanko je po vojni načel tudi čas. Trohneti in podirati se je začelo leseno ogrodje in skakal- nica je kmalu postala neuporabna. Oblasti so se zavedale važnosti Planice in so skakalnico temeljito popravile. Naslednja prireditev je bila leta 1954, FIS pa je nato določila, da si bodo tri velikanke vsaka eno leto lastile smučarske polete. Sloviti Helmuth Recknagel iz NDR je leta 1957 postavil nov rekord skakalnice, tri leta kasneje pa je zmagal isti skakalec s 127 metri. Zelo dober je bil na tem tekmovanju Jugoslovan Marjan Pečar, ki je zasedel odlično 8. mesto s skokom 103 m. Leta 1963 ni prišlo do novega rekorda, tekmovanje pa je bilo vseeno zanimivo, ker je Recknagel po dolgem času moral priznati premoč drugih skakalcev. Premagal ga je- rojak Bokeloh. Od slovenskih skakalcev so se uvrstili: Pečar 21., Zajc 23., Eržen 25., Jemc 30., Nahtigal 34., Giacomelli 35., Oman 36. in Rogelj 37. Izven konkurence je kot predskakalec Jože Langus dosegel s polnim zaletom 118, 120 in 122 metrov. PREB LETOŠNJIMI OLIMPIJSKIMI IGRAMI V MUNCHNU AVSTRALIJA /TOVARNA* PLAVALNIH PRVAKOV? Plavanje je v Avstraliji doseglo svoj višek z olimpijskimi igrami leta 1956 v Melbournu. Dawn Fraser, I.orraine Crapp in Muray Rose so tedaj potolkli skorai vse obstoječe rekorde. Vseeno pa bo. kot kaže 27 plavalcev, izbranih za olimpijske igre v Munchnu, zasenčilo uspehe iz Melbourna. Shane Gould, sestri Moraš, bratje Rogers. Michael Wenden in Debtode Cain sestavljajo namreč najuspešnejše moštvo, ki ga je Avstralija kdaj i-mela v plavanju. Trener Avstralcev Don Talbot zatrjuje, da bodo njegovi varovanci na igrah v Nemčiji odnesli najmanj deset zlatih kolajn. Vseeno pa nai Avstralci ne pričakujejo čudežev, da ne bi osta li razočarani in ne bi psihično negativno vplivali na plavalce. Talbot meni. da je plavanje v Avstraliji izredno napredovalo po letu 1956. Avstralski trener ne ve- rjame v znanstvene metode treninga. Po njegovem mnenju gre največja zasluga za tak razvoj plavanja velikemu številu bazenov. Prej so tekmovalci plavali pet mesecev letno, sedaj trenirajo dvakrat toliko in nimajo časa, da bi se zabavali. Edini način za dosego dobrih rezultatov nai bi bil. da je plavalec čimveč časa v vodi. Ena izmed njegovih učenk. Kaem Moraš je izjavila, da je nemogoče prebiti še več časa v vodi kot sedaj. Konkurenca za razne naslove je vedno hujša, tako da se nekateri sprašu.iejo. kam bo to privedlo. Kai se bo zgodilo s Shane Gould. ki pri 15 letih že uničuje svetovne rekorde? Talbot se sprašuje, ali bo sploh lahko nastopala na olimpijskih igrah čez štiri leta. športne naprave rastejo kot gobe po dežju. Samo v petih pla- valnih šolah Carlile deluie 50 učiteljev, ki pripravljajo 1500 do 2000 plavalcev, čeprav so cene izredno visoke. Toda plavanje zahteva mnogo denarja. Za Karen Moraš so v nekaki letih potrošili okrog 8000 dolarjev, da je dospela v sam vrh svetovne plavalne elite. Pri treningih pazijo predvsem na to, da se razvijejo mišice na hrbtu in na ramenih, medtem ko služijo noge le za ravnovest.je Mišice ojačijo nato še z vajami na suhem, medtem ko stalno nadzorujejo telesno težo. Vsak trener pa mora biti sposoben, da takoj spo zna kritično mejo vsakega svojega gojenca, tako da lahko od niega brez skrbi zahteva čimveč. Mnogi mladi plavalci pa so se v stremljenju za večjimi uspehi sami »uni-čili», predvsem ker so jih v to silili starši, M so hoteli imeti doma prvake. •»".................................................................min..............................iiimii.....................................................................................mm........mmmm............................ Smučarji SPDT ob koncu sezone V soboto bo nagrajevanje najboljših tekmovalcev - Rezultati zadnjega nastopa Smučarska tekmovalna sezona se tako da so si pridobili dragocene bliža h koncu. Najmlajši so zaključili svoja tekmovanja preteklo nedeljo, v četrtek je bilo nagrajevanje zmagovalcev trofeje Tommasini; ekipa SPDT si je, kot je že znano, prislužila lep pokal za svoje 6. mesto; prihodnjo soboto, 25. marca, bo nagrajevanje 6. zimskih športnih iger 1972. Najtežja tekma sezone 1971-72 je bila prav gotovo nedeljska tekma v Trbižu. Bila je to conska kvalifikacija, veljavna za trofejo Maks Krčivoj (letniki 1961-1958) in za pokal Marinetto (1962-1963). Tekmovanja so se udeležili najboljši mladi predstavniki našega področja FISI, od katerih je bilo dobrih 60 odst. tekmovalcev doma iz alpskih krajev, takih, ki imajo tako rekoč pred domačim pragom celo zimo zasnežena pobočja. Naši mladi tekmovalci niso razočarali, doživeli smo le diskvalifikacije med 18 nastopajočimi. V kategoriji mišk sta prav presenetila Milič Makri in Sedmak Aleksander, ki sta dobro tekmovala, zaostanek za prvouvrščenima ni bil velik. Ostali so tekmovali previdno. izkušnje za prihodnje nastope. O-svojeno mesto ni dobra priča stvarni sposobnosti v conskem merilu. Nagrajevanju je prisostvovalo okrog 500 oseb. Vsak tekmovalec je prejel spominsko kolajno in zbirko risarskega materiala. V soboto, 25. marca, bo s pričetkom ob 20. uri nagrajevanje vseh tistih, ki so zaslužili kolajne na 6. ZŠI 1972. Pred samim nagrajevanjem bodo predstavniki SPDT izročili tečajnikom značke in izkaznice ocenjevalnega testa, opravljenega že februarja meseca. Po krajšem pestrem sporedu, po nastopu zborčka in glasbe, bo nagrajevanje. Nagrajeni bodo vsi baby sprint (tudi diskvalificirani), miški do 10. mesta (za smučanje), do 6. (za sankanje in ostale kategorije do 6. mesta. Pokalov bo 12: 2 prehodna, ostalih 10 pa si bodo delili najboljši tekmovalci 6. zimskih iger. Filmska reportaža bo zaključila večer. Tekmovanja so se torej zaključila. Smučanje (in še posebej smučarski tečaji) pa se bodo nadaljevali spo- B. Jankoviču za las uš j zmaga nad MVMB. Parmo mladi in jeseni. Najprej bodo na vrsti Golte, kjer bo okrog 40 mladincev obiskovalo tečaj pod vodstvom tamkajšnjih učiteljev. Avgusta in septembra bo manjše število tečajnikov obiskovalo v dveh izmenah 7-dnevni smučarski tečaj na ledeniku Ldvrio nad prelazom Stelvio (na višini 3.200 m). Oktobra in novembra je predviden smučarski tečaj na nabrežinskem plastičnem smučišču. Po takem smučarskem programu in predsmučarski telovadbi, bodo naši tekmovalci prav gotovo lahko bolj optimistično pričeli svojo drugo tekmovalno sezono. Rezultati zadnjega tekmovanja: Proga D — dolžina 700 m: MIŠKE 1. Asquini Paola (US Raibl) 50”2 SABLJANJE Plastični floret Italijanska sabljaška zveza je prišla do skorai revolucionarne novosti. Glavna ovira za razvoj s a-bljaškega športa je cena orožja in zaščitnih mask. Sabljanje je v Italiji od vedno šport razreda z »modro krvjo* in očitno v nasprotju s prireditvijo mladinskih iger, ki stremijo za množičnostjo. Specializirani tovarni je sabljaška zveza poverila izdelavo floreta iz plastike in rezultat ie bil odličen. Novo orožje povsem odgovarja zahtevam. Ima samo tanko kovinsko »dušo* in stane komaj 600 do 650 lir. Izredno cenena bo tudi zaščitna maska, ki ie tudi iz plastike. Veljala bo samo približno 900 lir. V kolikor bo sabljanje za koga zanimivo, vsaj iz finančnega vidika ne bo imel več nepremostljivih težajv. V preteklih dneh smo že poročali o simultanki, ki jo je v našem mesto odigral mednarodni šahovski velemojster Bruno Parma iz Ljubljane. Parma je seveda mati-ral veliko večino tržaških šahistov, med redkimi, ki so izsilili remi pa je bil tudi Bruno Jankovič. Žal je moral Jankovič zaradi službenih obveznosti predčasno zapustiti turnir, sicer bi gotovo pripravil veliko presenečenje. Imel je namreč možnost Parmo premagati. Za naše ljubitelje šaha priobčujemo partijo Parma—Jankovič. (Francoska) e4—e6, d4—d5, Sd2—c5, cxd5— cxd5, Lb5+—Ld7, De2—Le7, dxc5— Sf6, Sb3—00, Le3—Se5, 000—Lc6, f3—Sg5, Kbl—Se6, f4—Te8, LxLc6— bxLc6, Df2—Sd7, f5—Sc7, Sf3—Sb5, iiiaiiiBiniiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiaiiiiiigt ATLCTIKA RICHMOND, 18. — Amerikanec George Frenn je postavil z značko 22,63 m nov svetovni dvoranski rekord v metu krogle. Postavil ga je v okviru srečanja «indbor» ZDA — Sovjetska zveza. Prejšnji rekord je bil njegova last z značko 22,34 m. g4—a5, Sbd4—Lxc5, a4—Sa3+, bxa3—Db6+, KaZ-Te4, Dd2-Te8, Tel—Lxa3, KxLa3—Dc5+, Kb2— Sb6, Sb3—Sc4+, Kbl-SxDd2+, Lx5d2—Da3, TxTc4—dxTe4, Sd4— -Rdi ■ e3, Tel—Dxa4, Txe3—TxTe3, LxTa3 —Db4, 1x12—Dc4, remi. (Na sliki: Parma vleče prvo potezo proti Brunu Jankoviču.) 20. Milič Makri (SPDT) 74”9 30. Kuret Tanja (SPDT) 123'’1 32. Vekjet Tanja (SPDT) 363”3 MIŠKI 1. Di Ragogna Enrico (XXX Ott.) 52”5 38. Sedmak Aleksander (SPDT) 66”8 Proga B — dolžina 1.250 m MEDVEDKE (60-61) 1H 1. Petrucco Stefania >.lfstJ[M. Luattcg 1’28" 20- Verginell* Marta (SPDT’' 2TT2 21. Košuta Erika (SPDT) 2’27”5 Mar*r 1. Rosso Isabella (M. Lussari) 1’25”3 26. Magnatu Patricija (SPDT) 2’47”6 MEDVEDKI 1. Buzzi Roberto (M. Lussari 1’26”4 59. Majovsld Kazimir (SPDT) 2’48"6 60. Tomažič Bojan (SPDT) 2'48”8 63. Majevski Sergij (SPDT) 4’28” 64. Starc Klavdij (SPDT) 5’53”3 65. Prašelj Andrej (SPDT) 6'23" CICIBANI 1. Pufitsch Marco (M. Lussari) 1’19”7 53. Kuret Igor (SPDT) 2'04'\j 54. Gorup Robi (SPDT) 2'07”7 Trofejo Krčivoj in pokal Murinet- to je osvojil smučarski klub Monte Lussari iz Trbiža. s. m. SMUČANJE Na Črnem vrhu nad Cerknim bo danes pomembno spominsko smučarsko tekmovanje. V veleslalomu se bodo namreč pomerili v spomin na prvo partizansko smučarsko tekmovanje v tem kraju, leta 1944, ko so nastopili tudi v smučarskih skokih. ROKOMET MADRID, 18. — V kvalifikacijski , tekmi za olimpijske igre v rokometu .ie Sovjetska zveza odpravila Italijo z visokim izidom 37:10. Jugoslovani evropska košarkarska velesila V evropskih pokalnih košarkarskih turnirjih so se zaključila polfinalna srečanja, ki so dokazala, da je na teh tekmovanjih trenutno najmočnejša država Jugoslavija, ki je v finalni del evropskih pokalov uvrstila kar tri peterke (dve moški in eno žensko). Italiji in SZ je uspelo uvrstiti v finale po dve eki-, pi, medtem ko je osmi finalist ženska češkoslovaška peterka. Pripomniti je treba, da Sovjetska zveza ni sodelovala na moških pokalnih turnirjih. Glede na rezultate lanskih srečanj lahko sklepamo, da bi Sovjetom uspelo uvrstiti v finale vsaj eno ekipo. Ker pa nimajo odsotni nikdar prav, lahko mimo rečemo, da je Jugoslavija danes dežela v Evropi, ki se lahko ponaša z najboljšo košarko na višini klubov. Jugoslovanske ekipe so prisotne v finalu obeh najvažnejših moških turnirjev: Jugoslavija v pokalu prvakov, Crvena zvezda pa v pokalu pokalnih prvakinj. Jugoplastika bo v finalu igrala proti italijanskemu Ignisu, Crvena zvezda pa proti Sira-menthalu. Italijanski peterki sta favoritinji za osvojitev naslova, prav lahko pa bi prišlo do presenečenja, saj bodo Jugoslovani vsekakor skušali zaključiti zanje tako uspešno leto z zmago v tekmovanju za evropske pokale. Pripomniti je treba, da so rezultati evropskih pokalov bolj ali manj podobni evropskemu prvenstvu, v katerem je zmagala Sovjetska zveza, druga je bila Jugoslavija, tretja pa Italija. Med ženskami je SZ dokazala svojo absolutno premoč. Daugawa in Spartak nista nikdar naletela na nasprotnice, ki bi jima lahko povzročale preglavice. Daugavva iz Rige bi morala po predvidevanju ponovno osvojiti evropski naslov, saj Sparta iz Prage ni hud nasprotnik. Spartak iz Leningrada pa bo nastopil proti Jugoslovankam, ki imajo le malo možnosti za končno zmago. Razočarala sta letos Real Madrid in Slavija iz Prage, katero je izločil grški Panathinaikos. Med ženskami pa je bil izločen Clermont Ferrand, kar potrjuje trenutno slabo stanje francoske košarke. o/l MM,- W RIM, 1" — V Rimu bo od 23. do 29. marca italijansko boksarsko prvenstvo amaterjev, ki se ga bo u-deležilo 160 boksarjev iz cele Italije. OBVESTILO Nagrajevanje 6. zimskih športnih iger 1972 bo v soboto, 25. marca, s pričetkom ob 20. url v glavni dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predstavniki SPDT bodo izročili tudi kolajne smučarskega testa ter izkaznice trbiške smučarske šole. 7*11, ki nima moči, da bi sprožil rafal v nasprotnika, ne sodelovati v tej veliki bitki, ko gTe za usodo sveta. Do ^aj je vesolju in zemlji gospodarila sila. če bo po tej vojni Trgače, naj me vzame hudič! človeštvo si želi tragedije, če ji Vzrokov za to, si Jih najde! Kakršnekoli! Nasprotja so tu! ^tonomska, socialna, rasna! In z njimi zavist...» «Da, gospod general. Ne morem vam oporekati. Do sedaj *• bilo tako In sem tudi jaz tako mislil, človeku še ne gospodje pamet, temveč strast. Toda mislim, da bi morala za-®°®Podovatd pamet...« «Ne bodite idealist!« mu je skoraj surovo segel v besedo 8«heral. «Pamet še ne bo zagospodovala. Poglejte, kaj si želi ^ nad čim se navdušuje bedasta množica! V svojih nagonih T*®taja standardizirana in enostavna kot proizvodnja na teko dfti traku. Nogomet, boks, popevkarstvo in ciparstvo... Fono plesi, shodi in še kaj! Alkohol in mamila... Pa bikoborbe! jdvek Je nor na kri... in poglejte klavnico na cestah! Mo drna družba je okužena z nasiljem. Z njim je nastala in z bo propadla! Saj je tudi v miru vojna. Helmut, sedaj gre za to, kateri narod, pravzaprav katera bo obvladala zemljo in ji gospodovala. Tehnika se je izvila do stopnje, ko je ne obvladamo več! Kar poglejte, kako različni družbeni sistemi in narodi so ?® združili proti nam in kdove kdo se bo še s kom in proti K°Jthi v naslednjem spopadu! Treba Je vztrajata. Mi, Nemoi, smo kvas Evrope! Propadli d bomo, pa najsi bo vojni izid tak ali drugačen. Zahod brez ds ne more premagati Vzhoda.« «Da, gospod general. Iz vas ne govori strast, temveč dihet.» (iSamo mimo kri, Helmut! Ljudi potrebujemo, ljudi po-dbmega kova! Več kot Nietzschejevega nadčloveka, nad kate-dh se navdušujete vi!« ■ «Ne navdušujem se več. Praksa Je pripomogla, da izgub-dm vero tudi vanj. Zdi se mi, da potrebujemo samo človeka, dkšnega, ki bi to ime zaslužil.« Zadovoljen z uspehi zadnjih dni je general povabil majorja Wolfa na večerjo. Ko sta v bližnjem hotelu zadovoljila glad z izbranima jedmi, sta odšla nazaj v generalovo pisarno. Ustavila sta se na cesti in se zagledala v razsvetljena okna poslopja poleg nebotičnika. «A!d ni nekaj lepega, če so okna pisarn pozno v noč razsvetljena?« «Da, gospod general!« ((Glejte, kako moji ljudje delajo. Na žalost ne po svoji, temveč po moji volji. Ljudi je treba kar naprej goniti, sicer zastanejo. Nenehno jim Je treba kazati cilj in smisel njihovega prizadevanja, obljubljati In kaznovati. In seveda, spodbujati jih Je treba tudi z osebnim zgledom.« «Občudujem vašo delavnost in vztrajnost.« «LJudje morajo imeti vedno občutek, da je tisti, ki jih vodi, na mestu in da bo ob vsakem času izpolnil svojo še tako težavno dolžnost. V tej laži je ves čar podrejanja.« Napotila sta se v stavbo, šla sta od sobe do sobe, kjer so ljudje operativnega oddelka izdelovali načrte za ofenzivo. General je z vsakomer spregovoril nekaj besed, pohvalil ali pa je Izrekel rahel očitek, seveda tako, kot mu je bil kdo pri srcu. Potem sta se vrnila v generalovo sobo. Oh steklenici vina, ki ga je postavil na mizo, so se generalove ustnice razlezle v blažen smehljaj. «Zdaj boste pili Kristusovo kri! To je blagoslovljeno vino. Škof mi je poslal dva zaboja steklenic v zahvalo, da mu ni bilo treba maševati na mrazu, ko sva ustanavljala nove domobranske enote. Dobro smo Izvežbali to drhal! Na Dolenjskem imajo zavidljive uspehe. Z vdori v zaledje, z istrebljanjem terencev in pobijanjem kurirjev nam bolje čistijo teren, kot bi ga mi sami.« «Kačo grejemo na svojih prsih, gospod general! Zaskrb- ljujoče je, kako se iz dneva v dan pripravljajo na izdajo.« «Naj vas to ne skrbi. Grejmo jo, dokler ne pika. Ko se bo obrnila proti nam, ji bomo strli glavo. Dva tisoč novih mož v tem položaju nekaj odleže. Bodite tudi malo strateg in politik, ne samo specialist za izigravanja! Uporabil jih bom tudi v tej ofenzivi. Načrti bodo kmalu gotovi. Tudi svojim ljudem sem dal Injekcijo. Zdaj, ko so videli naju oba, delajo z novo vnemo. Veste, nihče ne mara delati, ne da bi bil neopažen. Ljudem je bolj všeč, da jih zmerjaš in grajaš, ko da prezreš njihovo delo.« «Poleg tega ste jim vi, gospod general, za gled! O vas gre glas, da delate vse noči...« «Helmut, vam, ki ste tudi garač, povem svojo zvijačo. Mojim ožjim ljudem je naročeno, paj skrbe, da v moji sobi, kadar sem tu, v mestu, vedno gori luč do polnoči. To pomeni za vse, da lev bedi in dela. Medtem sem jaz kdove kje! Dolžnost močnih je, da čuvajo in obnavljajo svoje moči, ker so vodilni zato, da nastopijo takrat, ko pride do krize in vsa drugi odpovedo. Vsi, ki poveljujejo, vzdržujejo mit moči, celo takšni, ki bi jih lahko uničil z buciko in ne z bajonetom...« «Naša resnica je torej kultivirana laž,« mu je segel v besedo major. «Pa naj bo laž, če pomaga vzdrževati moč in oblast nad ljudmi. Poglejte na primer to mojo sobo, kako velika in dolga je. In prav na koncu je pisalna miza. To Je vse preračunano za psihološki učinek. Tisti, ki vstopi, že v samem prostoru vidi razdaljo med seboj in menoj in mora kar se da dlje hoditi do mene v dostojni drži. Saj me razumete!? Velik prostor s primernim razporedom pohištva napravi tistega, ki prihaja vanj, majhnega.« Oba sta se hahljala. Vino je bilo rezko in tečno; ko sta praznila že drugo škofovo steklenico, so se generalu oči volčje zasvetile. «Vam zaupam. Podobna sva si, čeprav ste moje nasprotje. Vsak dan bolj sem osamljen ta zdi se mi, da manj razumem ljudi. Ali je to usoda vseh, ki so na vrhu, ali samo moja?« «Vseh, gospod general. Cim više so, tem teže jim je in bolj so osamljeni. Ljudje se jih boje ta zato niso iskreni do njih.« «še nekaj vam bom povedal, ker vem, da znate molčati To je strogo zaupno! Izvedel sem v Berlinu! Mi se lahko na mejah rajha upiramo sovražniku največ pol leta, če bodo ljudje vzdržali. Vojna pa je prišla v fazo, ko nd odvisna več od orožij, temveč od moralnih moči naroda. Pred nami je naloga, da podaljšamo vojno za leto dni. Medtem bo naši tehnika uspelo izdelati atomsko bombo, orožje strahotne moči. Vi, ki se bolj spoznate na duše, potrebujete nekaj razlage iz fizike...« Ko mu je obrazložil, kakšne vrste orožje je to, je povzdignil glas: «Ali razumete, kaj to pomeni!? Eno na Moskvo, drugo na London ta tretjo na Washington!» Wolf je bil zaprepaden ta presenečen. ((Gospod general, vsa sireča, če bo to resnica,« je dejal «Jaz sem vedno imel občutek, da smo vojno prehitro začeli« ((Pustiva globalno strategijo, na katero ne moreva prav nič vplivati. To so vprašanja, o katerih so odločali posamezniki, breme pa nosi celoten narod. Naša dolžnost je, da učvr-slimo duha. Najprej svojega, potem pa tudi duha svojih ljudi Dokler sva še količkaj trezna, opraviva tisto, zaradi česar sem vas povabil.« General Je vstal, odšel k železni blagajni ta jo odprl. «Tu je kompleten načrt ofenzive. Dobiti mora samo še ideološki dodatek, ki ga bo dobil v roke vsak vojak!« «Da, gospod general. Sestavljanje besed, pravijo, je čaroben posel. Kot bd mešal strup ta ljubavnl napoj!« «Tu imate papir...« Položil je pred Wolfa nekaj pol. Potem Je vzel iz pisalne mize usnjen etui z nalivnim peresom. ((Helmut, tu imate. To je moje skromno darilo za vas! Najnovejše nalivno pero. Tolako ste že napisali zame, da ste ga zaslužili!« Wolfu je razsvetlil obraz blažen smehljaj. ((Hvala, gospod general. Nadvse rad imam nalivna peresa!« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. marca 1972 Oglasi Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mal' og,asl! 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroCajo P^1 oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Sr. • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • TfS* TRŽAŠKI DNEVNIK POROČILO 0 RAZVOJU INDUSTRIJSKE CONE V zadnjih štirih letih za 7 milijard javnih del Prosta industrijska cona bo nared še letos • Število zaposlenih v coni prekoračilo 10.000 enot - Nove delavnice v gradnji Vodilni svet tukajšnje ustanove neralnemu vladnemu komisariatu in deželi, ki sta pokazaia veliko razumevanje za potrebe tržaške industrijske cone. Poročilo, iz katerega srno povzeli navedene podatke, je precej optimistično, vendar ne šege dalj kakor do konca lanskega leta Poz-neja pa so nastopile težave, ki se nanašajo tako na obseg zaposlenosti v industrijski coni — primer Vetrobel — kakor tudi na problem onesnaženja — primer SJOT. Poleg tega bi pripomnili, da se je število zaposlenih v industrijski coni v zvezi z GMT povečalo le za toliko, za kolikor se je zman jšala industrijska zaposlenost v mestu, saj delajo pri GMT- večinoma delavci iz bivše Tovarne strojev on Sv. Andreju. Posegi avtonomne turistične ustanove Upravni svet avtonomne turistične ustanove je odobril nekatere posege za obrambo in okrepitev rnestiiega zelenja. Ustanova bo prevzela nase stroške za vzdrževanje parka pri Sv. Justu, ker je to občini v preveliko breme. Vzdrževanje bodo poverili specializirani tvrdki, ki bo skrbeli* za to od prihodnjega tedna do konca oktobra. Ustanova bo poskrbela tudi za razsvetljavo nekaterih arhitektonsko zanimivih poslopij. Do sedaj so bili že rasvetljeni spomenik padlim, judovski tempelj, srbska pravoslavna cerkev in nekatera druga poslopja. Govor je bil tudi o ukrepih za ureditev gradu Sv. Justa,' kjer so vsako poletje prireditve na odprtem. Letos bodo odstranili neestetsko tribuno iz cevi, kupili bodo tudi 320 stolic, ki bodo razmeščene na dveh tribunah, ki bosta omogočili zelo dober razgled na oder. Upravni svet je tudi odobril nekatere prispevke za udeležence na 3. vsedržavnem kongresu krščanske arheologije, ki bo v- Grade-žu ter v prid tržaški sekciji italijanske glasbene mladine*. Sporočilo Sindikata slovenske' šole V torek, 21. marca ob 17. bo odborova seja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SENZACIONALNA AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV za industrijsko cono ie na svoji zadnji seji potrdil obračun poslovnega leta 1971 ob tej priliki pa je predsednik odv. Sacerdoti povzel razvoj industrijske cone od leta 1968 do danes. Dr. Sacerdoti je navedel, da je ustanova v omenjenem času opravila razna lavna dela v skupni vrednosti 7 milijard lir, konec lanskega leta pa so bila v teku nadaljnja dela v skupni vrednosti 1.650 milijonov. Med tem časom pa ležijo pri zavodih, ki bodo finansirali posamezna dela. načrti za nove .javne objekte v skupni vrednosti 700 milijonov lir, pripravljajo pa načrte za nadaljnje pobude v vrednosti 800 milijonov lir. Predsednik je v tej zvezi izrazil zadovoljstvo, da so bile finančne razpoložljivosti, ki sta jih dala na razpolago generalni vladni komisariat in deželna uprava, izkoriščene v celoti in v predvidenem roku. Nadaljnja nakazila, je dejal govornik. Da naj bi veliala za večletne naložbe, tako da bi ustanova lahko opravljala predvidena dela bolj racionalno in z manjšimi stroški. To velja zlasti za dela v zvezi z razširitvijo dolin pri Orehu in vzdolž Ospa. z ureditvijo Kormačnika in Čela ter ravninskega območja pri Domin. Kakor znano nameravajo tu postaviti o-brat deasing*, ki ga bo upravljala družba Friulia in ki bo namenjen malim industrijskim in obrtniškim podjetjem. Kar zadeva razvoj proizvodnih dejavnosti v industrijski coni, je dr. Sacerdoti omenil, da ie v razdobju 1968-71 začelo obratovati 39 novih tovarn, v katerih ie bilo konec lanskega leta zaposlenih 4.800 ljudi, vključeno osebje Grandi Motali Trieste (1.972 ljudi) S tem je število zaposlenih delovnih moči v industrijski oond preseglo iO.OOO. kar predstavlja povečanje za 76 od sto v primeri s stanjem konec leta 1967 ( 5.963 ljudi). Kljub neugodnemu razvoju konjunkture, ki je prizadela nekatere dejavnosti in zlasti tekstilno industrijo, je in-dustijska cona okrepila svojo vlogo v gospodarskem življenju tržaške pokrajine. Konec lanskega leta je bilo v gradnji 8 novih obratov. v katerih bo predvidoma našlo zaposlitev nadaljnjih 231 ljudi. Tudi nekatere že obstoječe industrije nameravajo razširiti svoje obrate in povečati število zaposlenih delavcev, kar naj bi prišlo do izraza v letošnjem in v prihodnjem letu. V nekaterih primerih je vodstvo industrijske cone ponovno odkupilo zemljišča, Jci so jih posamezne industrije svoj čas zasedle, ne da bi jih potem izkoristile v celoti. V zadnjih štirih letih je ustanova Ikupiia in prodala skuonc okoli 2,000.000 kv. metrov zemlje. V tem okviru je vodstvo odkupilo ves razpoložljivi prostor v okviru proste industrijske cone. ki bo kmalu začela poslovati. Načrti za to področje predvidevajo zazidavo kakih 750.000 kv. metrov površine: uredili bodo razne infrastrukture ter zgradili delavnice in skladišča, ki jih bodo potem dajali v najem podjetjem, ki bodo poslovala v režimu proste cone. Okoli proste cone so začeli graditi posebno ograjo, dela pa naj bi bila zaključena proti koncu letošnjega leta. V zadnjih štirih letih se je vodstvo industrijske cone zavzelo za omejitev onesnaženja okolja, za razširitev zelenih površin in za strokovno usposabljanje novih kadrov. Strokovni odbor, ki ie do nalogu industrijske cone pregledal čistilne naprave prisotnih industrij, je prišel do zaključka, da ie sedanje stanje v tem pogledu zadovoljivo. Na koncu svojega poročila se je Zaplenjen ... zaklad na sedežu tržaškega poveljstva finančne straže dr. Sacerdoti posebej zahvalil ge- H„,iim„,"umu..................................................imuinmn DELO TRGOVINSKE ZBORNICE V TOREK BO MINILO 27 LET V Lonjerju so 4 partizani padli pod kroglami fašistov Mladi rod mora vedeti zakaj so padali slovenski fantje in dekleta V torek bo minilo 27. let, odkar je prišlo v Lonjerju do pokola, pri katerem so pod kroglami fašistov izgubili življenje štirje partizanski borci. Temu je sledil val aretacij, mučenj po zaporih in iskanje pripadnikov osvobodilnega gibanja Od takrat je minilo več kot četrt stoletja. Starejši se še dobro spominjajo tistih strašnih dni. Počasi pa tone vse to v pozabo, in to prav v času, ko skuša fašistična golazen spet priti s silo na površje, ko hoče znova priklicati k življenju teror in obuditi čase zatiranja vsakega naprednega mišljenja. Predvsem mladina bi se morala odločno upirati temu; točno bi morala vedeti, kaj so naši starši pretrpeli, da danes lahko uživamo naše pravice. Zanimalo me je, kaj ve lonjerska mladina o krvavem dogodku, ki se je pripetil 21. marca 1945. Najprej sem se ustavil v pogovoru s skupinico dijakinj, ki obiskujejo srednjo šolo na Katinari. Le ena deklica je vedela o dogodkih, do katerih je prišlo tistega pomladanskega jutra. Jagoda Kjuder je takoj odgovorila: «Seveda vem, kaj se je tistega dne pripetilo v vasi, saj se je to dogajalo tik moje hiše in so mi o tem doma mnogo pripovedovali*. «V šoli pa nisi nikdar nič slišala o osvobodilnem gibanju?* «Ne, tam pa mi ni nihče nič pravil*. Ostale dijakinje so le zmajale z V Grljanu so odkrili 125 kg čistega hašiša Mamilo je bilo v avtu skupine šestih tihotapcev - To je druga največja najdba tovrstnega mamila taciji. Tudi beg po morju jim je bil skrbno preprečen, saj je v neposredni bližini pristanišča krožil hitri čoln finančne straže. V avtu so bili samo štirje od šesterice: za zadnjimi sedeži so imeli štiri velike rjave kovčke, v katerih so bili skrbno zloženi zavojčki po 300 gr vsak — seveda hašiša. Skupna teža je presegla 120 kg. Takoj za tem so agenti aretirali še druga dva člana skupine, Libanonca, ki sta bila v hotelu. Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, ki vodi sodno preiskavo, je dejal, da jih bo verjetno Obtožil protizakonitega uvoza in posesti mamil ne pa razpečevanja Preiskavo, ki je privedla do te senzacionalne aretacije, so vodili poveljnik tržaške skupine polkovnik Mittiga, kapetan Spada, major La-medica in vodnik Fulco. Včeraj zjutraj pa je dospel v Trst tudi poveljnik finančne straže za področje Treh Benečij general Ca-labresi. Najdba je namreč zelo pomembna in postavlja Trst na drugo mesto v lestvici najdb hašiša v Italiji (rekord imajo za sedaj Benetke, kjer so odkrili lani poleti v dveh turških avtomobilih, ki so ju izkrcali iz ladje, ki je prišla iz Smirne, kar 215 kg hašiša). Točna vrednost zaplenjenega mamila ni še znana: govori se celo o vrednosti milijarde lir, vendar pa ne bi smela cena na črni borzi presegati nekaj stotin milijonov. Skupinica tihotapcev je sedaj v koronejskih zaporih, kjer čaka na proces — dr. Brenči je dejal, da bo verjetno proces kaj kmalu, saj so sama dejstva že prava obtožnica. Sedaj še iščejo morebitne mednarodne zveze skupinice, pri čemer sodeluje tudi Interpol. Tihotapci so: 39-letni Libanonec Robert Michel Ghosn, 39-letni Libanonec Mohammed Abdala, 29-let-ni Holandec Artur Van Eyck. 33-let-ni Holandec Johan Edvin Adama. 34-letnii Holandec Tiandrikapersad Raimkisoe in 38-letnd Belgijec Jan Josef Hermann. Povišek luških tarif posebno nevaren za Trst Zbornica bo nastopila pri ministru za trgovinsko mornarico - Gradnja zidanega doka se mora čimprej nadaljevati V petek se je sestal vodilni odbor trgovinske zbornice, kateremu je predsednik dr. Caidassi poročal o sestanku med predstavniki avstrijske zvezne gospodarske zbornice in tržaške zbornice, ki je bil na Dunaju 29. februarja in 1. marca letos. Na sestanku so razpravljali o blagovnem prometu med Trstom in Avstrijo in v tej zvezi izrazili zadovoljstvo, da se je železniški promet na tej relaciji lani opazno povečal. Predsednik je nato poročal o nedavnem sestanku deželnega odbora za industrijski razvoj. Razprava je veljala zlasti organizacijskim vprašanjem in bodočemu delu odbora. Odborniki so obravnavali tudi zastoj v gradnji zidanega doka. V tej zvezi so ugotovili, da bo zastoj občutno prizadel ne le tukajšnjega go- spodarstva, ampak tudi ladjedelstvo v Tržiču in pomožno industrijo. Odbor se je zavzel za to, da bi zgradili širši dok, ki naj bi sprejemal tudi največje petrolejske ladje. Prav tako se je odbor zavzel za gradnjo raz-plinjevalne postaje. Nato so odborniki obravnavali vprašanje višjih pristaniških tarif ter izrazili skrb prizadetih poslovnih krogov. Sklenili so organizirati odločen nastop pri ministru za trgovinsko mornarico. V tej zvezi so se že povezali s podtajnikom na ministrstvu za zunanjo trgovino Belcijem in z italijanskim združenjem trgovinskih zbornic. Povišek luških tarif, ki je napovedan za vsa italijanska pristanišča, bo namreč posebno prizadel našo luko, Trst je že spet v ospredju čme kronike zaradi mamil. Prejšnji mesec je bil govor o toni opija v balah tobaka v starem pristanišču, ki pa je niso našli. Predvčerajšnjim pa so finančni stražniki zasegli nad 100 kg mamila: tokrat sicer ne gre za opij, pač pa za hašiš. Pred tednom dni je dospelo v Trst preko Femetičev šest dokaj čudnih oseb: 2 Libanonca, 3 Holandci in en Belgijec. Čeprav so imeli skupen avto znamke opel rekord 1700 s holandsko evidenčno tablico 2444 PM, so se namestili v treh različnih hotelih. Eden izmed njih je bil že znan agentom, ker je imel prste vmes pri tihotapskih podvigih. Agenti finančne straže so jim sledili ves teden, seveda v civilni obleki in nekajkrat baje tudii preoblečeni v ženske. Domnevni tihotapci so se sicer vedli zelo «normalno». V petek popoldne pa so se odpeljali v Grljan. Agenti, ki so jim bili seveda za petami, so zasumili, da je morda to kraj, kjer naj bi tihotapci predali svoj tovor. Res so se tihotapci vrnili ob 21. uri in parkirali svoj avto ob lidu kopališča. Iz teme so nenadoma pritekli finančni stražniki, obkolili so avto in nekajkrat ustrelili ki je za razliko od drugih izpostav- j v zrak. Tako so res prestrašili ljena neizprosni konkurenci iz tujine. [ tihotapce, ki se sploh niso uprli are- A SPLOŠNA PLOVBA ^ piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINUA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA . JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tuj ib (Irm Za vse informacije se. prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu. (Tl uJkm glavo. Njihov odgovor je bil povsem enak: o tem niso vedele nič, pa tudi o drugi vojni nasploh so bolj mallo poučene. Lonjerskii fantje in dekleta, ki obiskujejo višje srednje šole pri Sv. Ivanu, pa so o tem vedeli več. Spuščali so se celo v podrobnosti, šaj so sledili pripovedovanju staršev, ki so bili protagonisti tistih dni. Nediča Čok: «Doma so mi mnogo pripovedovali o tem in 0 trpljenju, ki so ga morali prestati v tistem času*. Mauro Malalan: «Takrat so ubili pred bunkerjem štiri partizane in so aretirali mnogo ljudi; o tem sem slišal doma, v šoli pa ni nihče nikdar nič omenil o osvobodilnem gibanju v drugi svetovni vojni, še manj, pa o zgodovini mojega kraja*. Majda Glavina: «Nemci in fašisti so prišli v Lonjer menda zaradi izdajstva, saj ne bi drugače nikdar vedeli za obstoj tega bunkerja, saj so ga v vasi vsi tisti, ki so o rijem vedeli, skrbno prikrivali*. Čudno je, da v času, ko se hoče fašizem ponovno okrepiti, nihče ne spomni mladih na grozote, ki ga je prizadejal pred četrt stoletja. Posebno kot pripadniki slovenske manjšine bi morali vedeti nekoliko več o borbi za naše pravice. Čudno je tudi, da jih profesorji na šoli, ki je zrasla na krvi tistih, ki so v vojni padli, ne poučijo o tej novejši strani slovenske zgodovine. Na srečo pa je takih, ki naše polpretekle zgodovine ne poznajo, le malo. Saj bi ne bilo čudno, če bi drugače ponovno prišlo do hišnih preiskav na slovenskih domovih, do aretacij, do izgonov iz službe, le zato, ker je Slovenec, do prepovedi uporabe našega materinega jezika. Bolj pomembna kot proslava in kot priložnostni govori, je zavest, da današnji rod ve, zakaj so med drugo svetovno vojno umirali tudi mladi slovenski fantje in dekleta, ki jim ni bilo dano, da bi živeli v miru in svobodi z vsemi tistimi pravicami, ki jih mi danes uživamo. Radivoj Pečar Osrednje vodstvo KD zavrnilo kandidaturo Bartolija (Nadaljevanje z 2. strani) za reševanje naših problemov. Takoj za tem pa «Novi list* govori o kandidaturi posl. Škerka in da bodo morali slovenski komunisti napeti vse sile, da bo lahko tudi tokrat prodrl ter da mora prejeti preferenčne glasove tudi nepartijskih volivcev in volivk. Ustvarja se torej široka solidarnost slovenskih volivcev in volivk za izvolitev poslanca slovenske narodnosti. Izjava sveta SS ne izključuje možnosti, da bo del volivcev Slovenske skupnosti glasoval za italijanske kandidate na listah italijanskih strank, vendar pa z dvema pogojema: 1. jamstvo demokratičnega in političnega življenja ter izvajanje reform ter 2. prizadevanje za reševanje perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Slovenske volivce v tej zvezi še zlasti zanima drugi pogoj, o katerem govori tudi zadnji cKatoliški glas*, ko ugotavlja, da bodo morali slovenski volivci 7. in 8. maja letos odločati o nadaljnjem razvoju demokracije, še zlasti pa se boriti za «čim večji prodor v širše demokratične vrste naše temeljne zahteve manjšinske zaščite v smislu člena 6 ustave in še posebej peticije, ki je bila v ta namen predložena parlamentu. O istem vprašanju je pred tednom Slovenska kulturno - gospodarska zveza naslovila vsem strankam ustavnega loka izjavo, v kateri jih poziva, da vključijo v svoje volilne programe obvezo po «celoviti zakonski zaščiti Slovencev v videmski, goriški in tržaški pokrajini*. Ta izjava se zaključuje z ugotovitvijo: «Samo jasna obveza bo slehernemu Slovencu, ki bo šel na volitve, dokaz, da so njihove izjave resne in ne zgolj deklaracija*. Če bo šel torej del glasov Slovenske skupnosti vsedržavnim strankam, ki doslej niso pokazale prevelike volje za globalno reševanje slovenskih problemov, je važno, s kakšnimi pogoji bodo slovenski glasovi okrepili te stranke. Brez izrecnih, stvarnih garancij obstaja resna nevarnost, da bndo ti glasovi še manj kot učinkoviti. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSKA DIRKA MILAN-SANREMO Peta zmaga Merckxa SANREMO, 18. — Svetovni prvak Eddy Merekx je zmagal že petič na klasični kolesarski dirki Milan - San-remo. Na cilj je prispel sam, 9 sekund pred skupino 11 kolesarjev, katere je v sprintu premagal Italijan Motta. Tudi tokrat so torej italijanski kolesarji popolnoma razo čarali in so ponovno odšli s cilja praznih rok. Domačini so sicer ves čas napadali in bili stalno v akciji, niso pa sodelovali med seboj in so se pustili presenetiti od premočnega Merckxa, ki je par kilometrov pred ciljem silovito potegnil in si zagotovil svojo peto zmago na eni najvažnejših dirk. V vsej zgodovini te dirke je edinole Costante Girardengo osvojil šest zmag. Merckx je ves čas vozil v ozadju in se ni nikdar podal v zasledovanje, ko so drugi skušali uiti iz glavnine. Šele pet km pred ciljem, na Poggiu, je napadel in pu stil za sabo vse. Njegovi sovozači so končno uvideli, da ni mogoče storiti ničesar proti njemu. Vse taktike nasprotnikov so se izjalovile pred Belgijčevo premočjo. Startalo je 179 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo le 90. Vrstni red: 1. Merckx (Bel.) ki je 288 km prevozil v 6.33’32", s poprečno hitrostjo 43,909 km na uro 2. Motta 9” zaostanka 3. Basso 4. Verbeeck (Bel.) 5. Wolfshohl (Z. Nem.) 6. Dancelli 7. Perurena (Šp.) 8. Dierickx (Bel.) 9. G. Pettersson (Šve.) 10. T. Pettersson (Šve.) 11. A. Moser 12. R. De Vlaeminck (Bel.) Naslednja skupina je prišla na cilj z 21” zaostanka. ODBOJKA CUS Turin je sinoči na svojem igrišču v okviru moškega odbojkarskega prvenstva B lige premagal Bor s 3:0 (10, 2, 5). * * * Dom Gorica je v 1. moški odbojkarski diviziji sinoči premagal tudi PAV Ribium s 3:0. NAMIZNI TENIS Na državnem turnirju v Milanu je Miličeva (Kras) med mladinkami zasedla prvo mesto. Med naraščajniki je bdi Radovič (Sokol) deveti. Na turnirju, ki se bo nadaljeval danes, je konkurepca zelo močna, nastopa pa okrog 400 tekmovalcev. SMUČANJE Na nižješolskem prvenstvu Piščanc na 2. mestu Letos se je pokrajinskega deželnega prvenstva v smučanju udeležila tudi nižja srednja šola «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu. Na tekmovanju v veleslalomu, katerega se je udeležilo 64 tekmovalcev v moški in 55 v ženski kategoriji, se je odlično odrezal naš mladi smučar Piščanc, ki je v zelo hudi konkurenci zasedel odlično drugo mesto, z istim časom kot tretje-uvrščeni Sossi. Zmagal je Nussdorfer, ki je zabeležil res izreden rezultat. Poleg Piščanca je za našo šolo nastopil še Kuret, kj je kljub napaki na zgornjem delu proge osvojil 21. mesto. V ženski konkurenci je edina naša tekmovalka Magna-nijeva dosegla 26. mesto, na ekipni lestvici pa je srednja šola «Ivan Cankar* zasedla 5. mesto. Dečki: 1. Nussdorfer Giacomo (Brunner) 58”4 2. Piščanc Ivan (I. Cankar) 1’00”6 Sossi Maurizio (Brunner) 1’00”6 4. Alberti Pietro (Div. Julia) 1’OTl 21. Kuret Igor (I. Cankar) 1’12”0 Deklice: L Tellini Antonella (Codermatz) 1’01”4 26, Magnand Patricija (I. Cankar) 1’46”5 e. b. •mm Za finalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih prvakov med Ignisom in Jugoplastiko. ki bo v Tel Avivu. vlada v Italiji izredno zanimanje. Doslej se je prijavilo za ogled te tekme v Izraelu že toliko italijanskih ljubiteljev košarke, da so potovalne agencije ustavile sprejemanje prijav. Trenutno namreč nimajo dovolj letal, da bd lahko vse kandidate za ogied te tekme prepeljale v Tel Aviv. Poziv Opencem Dela pri obnovi in razširitvi igrišča športnega društva Pole« na Opčinah dobro napredujejo. Že jutri bodo začeli betonirati novo ploščad, ki bo imela 550 kv. metrov površine, Pn' bližno 180 kv. metrov več kot prejšnja, ki je že dotrajala. Novn igrišče bo služilo Pret*‘ vsem košarkarjem in kotalkarjem, bo pa na razpolago tudi za druge športe in prireditve. Odbor ŠD Polet je že na svojem občnem zboru naslovil P°' živ na vse Opence in prijatelje mladine s prošnjo, da priskočijo društvu na pomoč, saj bo novn igrišče veljalo več kri; 4 milijone lir. Sedaj so začeli pobirati prostovoljne prispevke in danes že objavljamo Pn'' seznam dobrotnikov. Odbor Poleta je prepričan, da se bodo Openci odzvali njegovi prošnji v velikem številu, saj gre za akcijo, od katere bo imela korist vsa openska mladina. Za novo igrišče so prispevali: Viktor Sosič (Biondo) 5.000. Karlo Malalan (Kontetov) 5.000 Semenarna Sosič 5.000, Zvonko Malalan 5.000, Marčelo Malalan 5.000, Mlekarna Luci« 2.000, Egon Kraus 10.000, Emu Bole 1.000, gostilna Veto 5.000, Sergij Bandelj 5.000, dr. Drago Gantar 5.000, N.N. 50.000. A-lenka Križnič Ciani 10.000, trgovina Josip Škabar 20.000, A-lojz Sosič 5.000, Sergij Tavčar 2.000, trgovina Mario Sosič 5.000 in Danilo Šuligoj 5.000 lir- SLALOM V PRA LOUPU G. Thoni nepričakovano na vrhu lestvice za SP Med dekleti je svetovni pokal osvojila PrdlloVt PRA LOUP, 18. - Roland Thoni je zmagal v slalomu v Pra Loupu, veljavnem za svetovni pokal. Drugo mesto jezasedel Gustav Thoni, ki je tako prevzel vodstvo na lestvici za svetovni pokal. Včeraj je že kazalo da je Thoni končno izločen iž borbe za svetovni naslov, z odličnim spustom pa je danes pustil za seboj vse najboljše smučarje. Roland Thoni je dokazal, da je na koncu tekmovalne sezone v odlični formi, saj se je dobro uvrstil v vseh tekmovanjih. Njegov rojak pa je dan pred koncem tekmovanj za svetovni pokal končno le prišel na vrh lestvice. Borba za naslov pa bo jutri v veleslalomu huda, saj so na prvih mestih kar štirje tekmovalci z le petnajstimi točkami razlike, če bo hotel zmagati, se bo moral Gustavo Thoni uvrstiti med prve. Lestvica slaloma: 1. Roland Thoni 88"44 2. Gustav Thoni 89”39 3. Bruggmann (švi) 89"44 4. Duvillard (Fr.) 90”13 5. Fernandez Ochoa (Špa.) 90”30 Lestvica za svetovni pokal: G. Thoni 134 točk. Duvillard 131, Augert 125. Bruggmann 117. Rus si 114. Bachleda 108, R. Thoni 83, Schranz 8, Lafferty 63, Messner 61. • • • Med dekleti je svetovni smučarski pokal osvojila drugič zaporedoma Avstrijska Annemarie Proll. Na drugo mesto se ie uvrstila Francozinja Mačehi, na tretje pa Britt Lafforgue. OBVESTILA Teniški klub Gaja obvešča sv«)e člane, da bo trener na razpol?|ri igralcem kluba v sledečih dri*1- — ob sobotah in nedeljah ves d* — ostale dni od 9. do 13. ure Za rezervacijo igrišč telefonira na tel. št. 226-112 vsaj en dan Pre*' # # « ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča: da so treningi začetniške žensk® odbojkarske ekipe vsako soboto 0 16. uri na društvenem igrišču. V8®' ljena so dekleta od 11. do 15. Ie*f' Informacije na društvenem sedela ob ponedeljkih in četrtkih od do 21. ure. iiiiia* limliiililiMMMiiiiiiiiiiiiiiilifniilllimiiiiimliiiliiiiiiiliililliilMiiiiiiiMiiiiiiimiiiiMiiiitmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimunimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimitiiiiiilli V PRVENSTVU 1. MOŠKE ODBOJKARSKE DIVIZIJE Dom in Turjak na prvem mestu lestvice **** K A T. I O LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINČ Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA V zadnjih dveh kolih deželne lige 1. divizije za člane je Dom iz Gorice izbojeval dve pomembni zmagi. V petem kolu je kot domačin prepričljivo odpravil nevarni II Poz-zo, preteklo soboto pa kar sredi Gradišča po ogorčeni bitki še zagrizeno Torriano. Po teh uspehih so domovci na odličnem drugem mestu in imajo enako število točk kot Libertas iz Turjaka. Precej slabše pa se je izmazala Sloga, ki je dvakrat zaporedoma zapustila športno areno poražena. Po teh dveh neuspehih je Sloga na 4. mestu, e-nako število točk pa imata še SG Pordenonese in Torriana. Vsekakor pa je za mlade in neizkušene odbojkarje Sloge po vsem tistem, kar so doslej pokazali, to dober uspeh Rezultati 5. kola: Libertas Turjak - PAV Ribium 3:0, Reanese -Torriana 1:3, Dom Gorica - H Poz-zo 3:0, SG Pordenonese - Sloga 3:2. Rezultati 6. kola: H Pozzo - SG Pordenonese 3:0, Torriana - Dom 2:3, PAV Ribium - Reanese 1:3, Sloga -Libertas Turjak 1:3. Lestvica: Libertas Turjak in Dom Gorica 10, II Pozzo 8, Sloga, Torriana in SG Pordenonese 6, Reanese 2, PAV Ribium 0. Današnje 7. kolo: Reanese - Libertas Turjak, Dom - PAV Ribium, SG Pordenonese - Torriana in n Pozzo - Sloga. * * * Preteklo kolo ženske tretje lige se je končalo po pričakovanju. Corrido-ni je v dosedanjih 8 nastopih pospravil prav toliko zmag. Odbojkaricam iz št. Petra ob Soči je za pe- tami PAV Dormisch iz Vidma. Naš edim zastopnik, Sloga, je trenutno na 7. mestu. Odbojkarice novega združenja so doslej premagala Inter in AGI, v vseh ostalih tekmah pa so bile poražene. Nedvomno 4 osvojene točke niso kaj prida uspeh in je bilo pričakovati od novega združenja nekoliko boljši izkupiček. Upajmo, da bo nadaljevanje prvenstva uspešneje. Predzadnja šesterka na lestvici je današnji nasprotnik Sloge. Torriana. Rezultati 9. kola: Sloga - Corrido-ni 0:3, Libertas Pordenone - Torriana 3:1, PAU Dormisch - Azzurra 3:1, OMA - Porzio 1:3, AGI Gorica - Inter Trst 3:2. Lestvica: Corridoni 16, PAV Dor-na 3:1, PAV Dormisch - Azzurra 3:1, ra in Porzio 10, Inter in AGI Gorica 6, Sloga 4, Torriana in OMA 2. Današnje 8. kolo: AGI - OMA, Porzio - PAV Dormisch, Azzurra - Libertas Pordenone, Torriana - Sloga in Inter - Corridoni. __________ G. F. KOŠARKA V prvenstvu dečkov Lepa zmaga Bora Bor — Brunner 32:26 (12:10) BRUNNER: Russo, Bemabich 7, Maschietto 10, Otel, Valdemarin, G. Tiirco, Tanfani, R. Turco, Grattoni, Contessi 11. BOR: Volk 10, Koren, Furlan 8, čok 2, Bufon, Slokar, Siega 2, Parovel 2, Macuka 8. SODNIK: Vitri (Trst). Prosti meti: Bor 0:0, Brunner 2:10. V zadnji tekmi prvenstva de _ kov so borovci dosegli lepo znl8 go proti ekipi šole Brunner. Sre" Čanje je bilo na prostem v R°J.a’ nu in je bilo na splošno na te1 nično zadovoljivi ravni, čeprav s bili igralci obeh ekip dokaj ne' točni pri metanju na koš (m°rd. zaradi pretrdih obročev). «Plavl’ so zmagali zasluženo predvsem z8 to, ker so bili sredi drugega P°j časa spretnejši od domačinov Prl vodenju igre in so bili poleg tega točnejši pri metanju na koš (M®i cuka, Volk, Renato Furlan). .. glavnem pa so naši košarka«* zadovoljili predvsem zaradi P°zr" tvovalnosti, ki so jo pokazali vr do konca, ko so branili pribor)«" no prednost šestih točk. b. L ATLETIKA V Richmondu je v sr< «indoor» atletskih reprezentanc in SZ ameriška ekipa K.~. sovjetsko s 131:112 (moški ženske 52:43) * • « Belgijec Roelants je zmagal h® «Krosu narodov* v Cambrridgeo-2. je bil Španec Haro. V ženski konkurenci je zmag8'8 Angležinja Smithova, Italijanka ni jeva pa je bila šesta. Med mladinci je prvo mesto °sV