Posamezne Številke« Navadne Din 1'—s ob nedeljah Din 1*50. •TABOR" izhaja vsak dan, raz ven nedelje is praznikov, oh 1& ari s datumom naslednjega dne ter stane H mesečno po pošti D 12’50, sak* — tetnittvo D 20 50, dostavljen or > ,»*'£-* f* 14*—f na izkaznice D13 J ' L- inserati po dogovoru. /? A/ /)' ^ Naroča ac pri opravi .TABC ' A ’ MARIBOR. Jurčičeva mUaa H; (/"' \ PoStosria v gotovini. B3BTWK'.’ n‘m ™2Ttfi3Bl mmni Posamezne Stevilkei Navadne Din !•—v ob nedeljah Din 1*50l UREDNIŠTVO K ..h.;. . Um* boru. Jurčičeva n L it. < L nad* stronje. Telefon inUrurb. tl 27<“ UPRA'“ VA m nahaja v Jurči<5_. ulici Št. < pritličje, deano Tein* fon št 24. ■— SMS poštnočduml racno iHev. U#iW. Na naročila brca denarja se oa •sim. — Rokopisi »a a« vračaj* Uto: IV. Maribor, torek 10. julija 1923. Številka: 152 Klerikalci ne zapuste Beograda. Seja vodstva SLS v Celju. — Ostri napadi ria Radiča. Celje, 8. jul. Danes se je vršila tu ki pomenijo zanje strankarski profit, in vodstva SLS, ki so jo tudi v Beo- da so za to voljni prodati v skrajnem kradu z napetostjo pričakovali, ker jo slučaju tudi avtonomijo. Na današnji seji ostrih izjavah klerikalnih poslancev vodstva SLS se je pokazalo ostro na-• °knjeca in Vesenjaka, ki sta radi novih sprotstvo proti Radičevi politiki in Culi .avtov grozila z abstinenco po Radiče- so se nanj najostrejši napadi. Sklepi vzorcu, mnogo ljudi mislilo, da sc nam trenutno še niso podrobno znani, go-°do klerikalci odločili za prelom z Be- tovo pa je, da so sklenili ostati v skup-®Gradom in za abstinenco. Dalekovidnej- ščini in v blagi opoziciji skušali vzeti iz vladnih rok, kar bodo le mogli dobiti. Radikalci si bodo oddahnili in bodo dali g, til nit CL U 'Politični krogi so sicer to že vnaprej 8-trali za izključeno, ker poznajo 1 ju- cmraici si ouao vuunumu m f^n klerikalnih poslancev do poslan- Korošcu lepo še naprej na tihem zobati 'k dijet in do drobtinic z vladne mize, iz vladnih jasli. Skupščina slovenskega učiteljstva v Ptuju. 9. jul. V Soboto in nedeljo, 7. so voljeni: Jos. Rajšp, Luznar in Vita j-. • telija se je vršila v Ptuju III. skup- Zupančičeva. v*a BJU, poverjeništva Ljubljana. Ve- V nedeljo so ob 8. uri zjutraj imeli je 3 Ahatov okr. učiteljskih društev zborovanja: »Učiteljska samopomoč«, »U-0b v P^'uj že v soboto predpoldne čiteljski dom« ter odbor obmejnega uči- P , • nrk Na kolodvoru so sprejeli in teljstva. Po 9. uri sc je vršila skupščina, z. ravdli delegate okr. glavar dr. Pirk- ki je trajala do 13. ure. Skupščino so po- mos^ni vojaški poveljnik, mestni častili okr. glavar dr. Pirkmajer, pover- okra’1 u®'te^sko društvo za ptujsld jenik naučue uprave iz Zagreba, starosta bik };TTPozdravom ]e °df?ovoril poverje- mariborske sokolske župe in predsednik telopi- ^ka Jelenc. Raz številnih po- »Šolske Matice« dr. Pivko'i. dr. Po obi-!>oz(Jt V rries^n 550 plapolalo prišlecem v čajnih prisrčnih pozdravih se je prešio in narodne zastave. Se- na dnevni red ter je o točki »Program Sokolski dan v Konjicah. vršile ^er širjega odbora UJU so se UJU« govoril temeljilo blizu 2 uri na l-Ppostorih°I>0l^rie in T>opoldne v šolskih zornik Flere, o temi »Sodobne zahtevo cij, jpj ^^ladike«. Zborovanje delega- vzgoje in narodne prosvete« je razprav-ter trai I 16 ob T7. uri popoldne Ijal nad vse zanimivo in temeljito Dr štverR,T,a i° do Pul 2- P°noči, pa v Dru- phil. Fr. Žgeč. Za tem je govoril Fr. rabil * °mu. 2e čas sam, ki se je upo- Škulj o »Socijalni ustanovi učiteljstva delo j.a v arno stanovsko in strokovno Slovenije«, o kateri temi se je vnela prav Vršilo Hp^i* ^a^co °^romno delo se je iz- živahna debata. H koncu so bile sprejeta : ° K Poročil društvenih fnnkci- te resolucije tiooče se strokovnega in arjev in upravnikov društvenih glasil stanovskega dela učiteljstva, je temeljito razpravljalo o predlogih Omeniti nam je še, da je bila ob otvP-®*nih učiteljskih društev, o katerih so ritvi skupščine poslana udanostna izjava Poročali posamezni predsedniki odsekov, učiteljstva Nj. Veličanstvu kralju Alsk-°čka »Socialna ustanova učiteljstva v sandru. Popoldne se je vršil v Narodnem Sloveniji« se je morala preložiiti na dru- domu banket, katerega so se udeležili Si dan1 ter so se proti 1. uri ponoči izvrši- razni častni gostje ter odbor poverj. UJU, 6 1® še volitve. Poverjenikom je zopet iz- pri kateri priliki se je povedalo več lepljen st.ari borec za stanovske pravice pih, prisrčnih napitnic. Ves potek skup-Helenc, njegovim namestnikom pa ščjne, katere se je udeležilo krog 500 uči-j^n*. Gnus iz Dola. Strokovni tajnik je teljev in učiteljic, je pokazal, da še uči-k*os^a^ blagajnik Fegic, urednik teljstvo vkljub bednemu stanju ni izvaja11'.- Tovagdša« Ivan Dimnik, odborniki bilo svojih idealov. Merodajni krogi naj , 1^Pa.ine, Ljudevit Potočnik, Peter se tudi že, skoraj zavedajo svojih dol-Ibatd p’ '^n^ou ^Tren* namestniki: Vili- žnosti ter dado najzvestejšim delavcem Rus in Marija Godec. V nadzorstvo za državo potrebni kruh! ^eogradsko delavstvo za stavkajoče pomorce. &VaU med šocUalisti int komunisti. — Minister mornarice za stavkujoče po- morce. • . - '^9. uri*^1"ad’ ®* telijo Za včeraj ob poleglo, so komunisti zahtevali, da uji-Vija, ?? bil° na frff pred hotelom »Sla- hov govornik nadaljuje, soci jalrsti pa so Stranelr ,Cano v®Rko zborovanje organi- se upirali. Prišlo je zopet do burnih pri-kifesP & ograidskega delavstva, da ma- zorov. Komunisti so klicali socijalistom: H1av.n?_ P®Ina. Predsednik delavske zveze stva in v imenu lačnih pomorcev, naj k®vo *OV^ zboT in v daljem' vlada takoj prevzame ladje in naj vspo- llasbJ01 ‘Pro^e&tiral proti preganjanju de- razumu z Zvezo pomorcev organizira a 8 obrani vlade, ki se stavi ne le v promet. Končno se je z zadovoljstvom tog, ^Pak v vseh delavskih giibanjih vzela na znanje Izjava ministra morhia-^at-rai1 ^®^°^aja^cev- Govorili iso še de- rice, da so bili člani vojske IH mornarice Potv, ^ korporacij: zveze jugoslov. brez njegove vedr.ošti uporabljeni za w ^Or.SPlO tft«, T\: L . J • J -ar. . . . . Konjice, 8. julija. Konjice, to naj-zagrizenejše nemškutarsko gnezdo pred vojno, so bile v nedeljo pozorišče veličastne sokolske mnaifestacije. Trg je bil v zastavah, hiše in okna stanovanj narodno zavednih tržanov odičene s cvetjem in praporci v narodnih in državnih barvah. Celjsko sokolsko okrožje, v katerem so društva: Celje, Laško, Vojnik, Oplotnica, Sv. Jurij, Šmartno in Konjice, je priredilo tu svoj zlet z najlepšim vspehom. Sokolsko društvo v Konjicah se ni strašilo nikakih žrtev, da zasigura telovadišča in veseličnega prostora na dvorišču Narodnega doma. Ob 10. uri je pričakoval konjiški Sokol z mnogobroj-nim narodnim občinstvom na kolodvoru drage goste, ki so prispeli s posebnim vlakom. Po kratkem' pozdravu se je razvila mogočna povorka, na čelu sokolska konjenica domačih in celjskih bratov, godba nar. žel. glasbenega društva »Drava« iz Maribora, za praporom celjskega Sokola se je vrstilo sokolsko članstvo, naraščaj, deca in številno občinstvo, ki je prihitelo iz vseh sosednih krajev. Navdušenje, ki je vladalo v sokolskih vrstah in občinstvom med povorko po trgu, je bilo nepopisno, iz okeri se je sipalo cvetje in gromoviti Zdravo! klici niso ponehali. Pred občinsko hišo je 'bil zbor Sokolstva in raz balkona sosednjo hiše jo pozdravil Sokolstvo riarodni borec iz predvojne dobe v Konjicah br. dr. Prus, spominjajoč se pri tem težkih časov, ki so' jih preživljali Slovenci pod avstrijskim terorjem v Konjicah; za prisrčen pozdrav se je v imenu Sokolstva zahvalil br. dr. M. Hrašovec iz Celja. Povorka se je na to nadaljevala na telovadišče, kjer so se vršile skušnje za popoldanski nastop. Ob 16. uri se jo pričela javna telovadba, ki je nudila najlepši dokaz, ka-, Velik govor predsednika Francije Miileranda. Francija vztraja pri svoji politiki hapram Nemčiji " C i e m o n t F e r ra rt d P u y - d e smo vdrli na poruhrsko ozemlje; noče-D o m e, 8. julija. Na današnji slavnost: v mo pa anektirati nemških krajev, mar-spomin Blaise Pascalu je govoril pted- več zgolj prisiliti nemško vlado, da tam sednik francoske republike Millcrand. plača, kar mora plačati. Francija je ta ko intenzivno in smotreno se vrši p katere so da udariti po nasprotniku in mu izpodbiti njegov argument. Časniška veoalimanj spretna dijalektika pa zapušča za sabo praznoto, kakor jo zapuščajo na pr. parlamentarne debate. Vse to je mogoče res, besede so lepe, argumenti učinkoviti dn — se non e vero, i ben trovato — toda življenje je drugačno, razvoj dogodkov gre svojo pot in človek mora hočoš-nočeš računati tudi s kategoričnim imperativom enostavne resničnosti. Če za hip zapustimo šumo dijalektike in se ozremo po resničnih tleh naše politične vsakdanjosti, nas preseneti spoznanje, da jo pravzaprav toanj problemov nego nam jih delajo temperamentni govorniki in žolčlji-!v5 člankarji. Srbsko-hrvatski spor jo za enostavno ustrojeni razum zdaleka preprostejši nego izg led a prevročim1 glavam, političnim megaloinanom in' zmedenim ideologom. Dejstvo je, da je tok zgodovine obrnil slovenski in hrvatski razvoj v novo smer in ga tesno združil tl srbskim. Dejstvo je, da se našo ujedi-(n jen je ne da promatrati s kakega visokega stališča: ali smo se Hrvati in Slovenci prostovoljno združili s Srbi ali ne, ampak da je zn naše življenje v novi državi važnejše to, da smo faktično uje-dinjehi. Tudi posamezni človek ne razglablja pred velikimi dogodki ali pojavi 0 determinizmu ali indeterrainizm«, marveč se jim skuša prilagoditi in jih po možnosti izkoristiti zase. Če pregledamo 'pašo politično zgodovino po ujedinjenju, vidimo, da so bili Srbi — ne glede na dejanske zasluge, ki jih je imela njihova Jvojska za zmago antante, t. j. za naše ©svobojenje •—> realni, pozitivni in aktivni, To so tri lastnosti, ki so v političnem življenju vedno le uspešne. Hrvati m se ■pa začeli zaradi interesnih nasprotij 'vedpo bolj odtegovati vsakemu pozitivnemu dolu za novo državo. Prvi dve leti je njihovo izobraženstvo sodelovalo pri ;dagradnji nove države, nato pa jo vedno bolj zmagala Radičeva nerealnost. — /Naj rečejo dijalektični advokati, karho-čejo, neizpodbitno dejstvo je, da je Radičev program nerealen, negativen, de-tmagoški. Radič so opira na čustva, ra-iouna š slabostjo in! občutljivostjo mase in se ovija v nekako čovječansko mistiko, ki se da dijalektično duhovito ute-imeljiti — mojster v tem; je na pr. »Ob-»or«, —ki pa je v realnem življenju pra- mehur iz mila. Preveliko 'samoljubje, občutljivost im zaverovanost v tradicije — to je odvrnilo Hrvate od aktivnega dela za Jugoslavijo in to je hranilo in ■še hrani srbska hegemonistična stremljenja. Srbi so bili ves ta čas delavni, •gilni četudi morda preveč materijami ut ioni. In' kljub hrvatski abstinenci se država razvija, raste, napreduje. Golo-pre je, da bi bila bilanca daleko ugod-!B«jša, če bi ne bilo notranjih ustavnih prepirov — gotovo pa je, da je današnja Celotna bilanca za naše razmere in' naše ljudi toliko ugodna kakor je v danili jrazmerah »ploh mogla biti, 1 Hrvatski politični misticizem je pribredel tako daleč, da dober patriot naše Idržave — pa najsi je potem tega ali o-Pega »naroda« in vere — ne more nič več zaupati 'ljudem, ki poslušajo prero ka Radiča, če Radič govori o federaciji, W6 vemo, alt, mu ni federacija sam'o ovi-took, a katerim hoče doseči cventuelno federacijo z državo, ki mu jc simpatične jša nego mu jo toliko zasovražena Srbija. In' ker to znaČi izdajstvo seda Soje države, je dolžnost vlade, da dela, delajo druge vlade: da razcepitev prepreči. Suverena ljudska volja je zelo (lepa reč, a pokažite mi človeka, ki ima ires suvereno voljo in ki še mu ni treba trenutno razpoloženje! Suverene volje, ki hi &c vsako leto enkrat prelevila, ni mogoče priznati. Hrvatski federalisti sami priznavajo, da se ne da spreminjati državnih mej in vendar njihov prerok Radič neprestano pričakuje pomoči od inozemstva in hvali naše sovražnike. Ta »bav-bav« s tujimi državami je samo bolesten simptom lirvatske nerealnosti in neaktivnosti. Hrvatski in slovenski separatisti imajo toliko formalne in dejanske moči, da bi mogli mnogo pripomoči k izboljšanju naših upravnih, ekonomskih in kulturnih razmer, če bi se osvobodili apriornih političnih premis in bi skušali' spraviti svoje zahteve v sklad z enako upravičenimi zahtevami Srbov in unitarističnih političnih skupin. Njim pa očividno ne gre za sklad, temveč za premoč. Njim gre za to, da postano Radič enak Karadjordjevičem. Gre jim zn to, da bo bivši avstrijski vojak enako cenjen kakor srbski. Gre jim za to, da se jim prizna popolna samoodločba, d asi so tudi Hrvati vezani s sklopom Narodnega vijoča o državnem jedinstvu in monarhiji. Izpolnitev teh čustvenih zahtev bi znočila de faeto premoč Hrvatov. To bi pomenilo oeiganiti onega, ki je vložil za novo hišo največ kapitala. Naravno jo, da je za Srbe nesprejemljiva in da sporazum! ni mogoč, najmanj pa pod vodstvom) tako plitvega in nestanovitnega politika kot je Stjepatt Radič. Zmagali bodo edinole realni, pozitivni in aktivni politiki. Nad plitvo dijalckiiko bo zmagala akcija. Tako je bilo vedno in tako še ostane. Politične vesti. * Hrvatskim sel jakom se pričenja svitati. Pet let bo kmalu, odkar vodi Radič za nos skoro vso hrvatsko kmečko ljudstvo. Dan za dnem, teden za tednom leto za letom obeta mirotvorno čove-čansko soljačko republiko, v kateri ne bo ne davkov, ne vojne, ne gospode, med tem pa ostaja vs,e pri starem in razmere v naši državi se dan za dnem slabšajo. Vsega tega pa ni kriva samo sedanja korupcijouistična radikali ja, ampak tug Radič sani, ker jo s svojo abstinenčno politiko in pasivno rezistencijo podpira. To pričenjajo uvidevati zadnje čase tudi hrvatski seljaki sami. V zaslepljenih glavah se pričenja svitati. Radič jo du ševno abnormalen, to uvidevajo pola,go ma vsi. Zagrebški »Pravnš«, ki je doslej bil zagovornik Radiča, ga sedaj 1 juto napada. Posebno v Bosni pa ga pričenjajo zapuščati tudi kmetje, V nekaterih vaseh, kjer je še pri zadnjih volitvah dobil skoro vse glasove, jo danes polovica, če ne več njegovih še nedavnih pri stašev proti njemu. Kmetje javno izjavljajo, da je Radič norec in slepar. V nekaterih krajih v Bosni, pa tudi na Hrvatskem, kjer je hotel Radič v zad njem času prirediti sestanke, oziroma so jih hoteli prirediti njegovi agenti, se ha njihova vabila ni odzvala niti čeir tima povabljenli, v drugih krajih pa sploh nihče. Prvi znaki svitanja se to rej že kažejo in mogoče je, da bo Radi čeva slava ravno tako hitro ugasnila kakor jc vzplamtela. * Madžarsko-romunski spor pred Zve zo narodov. Dne 6. julija je na seji sveta Zveze narodov poročal japonski poslanik Analni o stanju spora med Madžarsko in Romunijo radi ekspropriacije onih madžarskih posestev, !ki so po trianonski mirovni pogodbi pripadla Ru maniji. Belgijski delegat je predlagal, naj bi se priznali bruseljski sklepi, na sprotni stranki pa naj bi se v interesu miru sporazumeli. Njegove predlog je bil sprejet z vteerni glasovi proti madžarske mu. Nato je podal rnadžar. pooblaščenec izjavo, da madžarska vlada1 tega Sklepa no mora sprejeti, ker bi ne pripomogel do kočne rešitve.- Maclgnrskaa vlada si pridržuje vse korakp, ki jih bo podvzela na osnovi mirovnih pogodb in pakta Zvezo narodov. , , ' i ■ ■ ' ■ •, .Ji ■,*;» »."[ □□CDCOX!DOCD □ □ □nnnmnnnnnn V nedeljo 15. julija 1923 vsi I BS! Strašen umor v Ljutomeru. Žena ih sinček ruskega Ihženjerja umorjena, — Kdo ie krivec: ljubimec fcerreste žene ali njen sluga? V noči od petka na soboto še je zgodili Sluga pravi, da je prišel okoli 10' v Ljutomeru zločin, kakoršnega L juto-J v noči Wranglov kapetan z G anusov® mer no pojmi. Razburjenje prebivalstva v trgu in v okraju je veliko. Prejeli smo doslej sledeča poročila: Ruski strojni inžertjer G anusov, za po- .. klen pri gradu ji železnice, stanoval jc z-znancu Rusu po pričo. Wranglov zono, 3-letnhn fantkom Rostkom in sla- tan je baje moral oditi Skozi Okno.'/,, rim slugom v Ljutomeru. Te dni se jej ga je razpraskan po obrazu in prsih.* , odpeljal v Požarevac službeno. Njegova, vzbuja sum, da jc on hotel ženo p°»vi žena Rusinja je imela baje ljubavnp ju jo je zadavil, ker se nm jc branih- , razmerje z Wranglovim kapetanom] ve'se. ali ga je znanec zavrnil glede PR-Avčerovom. Ob polnoči dne 6. julija tl.I čevanja nezvestobe, dejstvo je, da j® je slišalo več ljudi iz okolice strašno j ga ob polnoči bil donita v svoji sobi i vpitje iz Ganusovega stanovanja. Z ju-j da baje ni slišal vpitja. Wranglov kaPe' traj 7. tm. je iriženjerjev sluga naznanil tau trdi, da mu je sluga odprl vežna vra1 ženo v stanovanje; oh — sluga — Jc ” . ■klonil za njima vrata od zunaj, ker . je bil inženjer G anusov baje naroH . 'pazi na ženo; sam pa da je šel k nek«®^ orožnikom, da sta njegova gospodinja in njeni! 3-letni sin umorjena. Sodnijslka komisija je našla v stanovanju Ganuso-vo ženo nago zadavljeno z lastno srajco in njenega sina zadavljenega z raztrgano brisačo. in da je bil že mnogo časa poprej v f" radniški menzi. Sodišče je sluga *“ Wranglovega kapetana zaprlo. InžerfJ8^ Ganimo v se še ni. vrnil s službenega P®', tovanja. Sodnijska preiskava je v teku* Sokola v Studencih. mmpgrimpn □, P- nrnnnnnnmnn Dnevna kronika. c — Smrtna kesa. V St. liju je preminil ■ v soboto dne 7. tm. visokošolec Ivan! j Bauman, star 25 let. Pogreb se vrši v/ torek dopoldne. — Smrt odličnega narodnjaka. V Bov-] cu v Jul. Krajini je umrl dne 5. tm. po; dolgi bolezni odvetnik dr, Rudolf Grun-f tar, znan narodni prvoboritclj, odvetnik. in župan v Cerknem, kamor se je pre-; selil po prevratu iz Tolmina. Komaj a(M letnega moža so položili v Kobarida k, večnemu počitku. Vrlemu narodnjaku ;n odločnemu naprednjaku blag sporni«! — Prva jugoslovenska podmornica. Društvo »Jadranska Straža« priredi na Petrov dan v Novem Sadu veliko svečanost, na kateri se bodo zbirali darovi za prvo jugoslovensko podmornico. Svečanosti se udeleži celokupno rečno brodov-je, Sokolstvo in druga društva. Ob loj priliki so bo priredil tudi večji izlet po Donavi. — Klerikalci in državne šole. V Mariboru se klerikalci dan za dnem zaganjajo v državno žensko učiteljišče, češ, da je odveč, ker imamo itak zasebno samostansko. V Ljubljani, kjer imajo tudi nune svoj zavod, jim je na potu mestni licej, ki ga namerava klerikalno-komunističria ljubljanska večina v mestnem zastopu ukiniti. »Slovenec« pravi v zagovoru tega načrta, da je dolžnost države, da skrbi za šolstvo. To jo sicer popolnoma prav, samo da se klerikalci tega ne drže. V Mariboru jim; je ravno državno žensko učiteljišče na potu, ker bi znalo izpodriniti njihovo zasebno. V Ljubljani pa nastopajo proti mestni šoli, da bo uspevala njihova nunska. Iz vsega pa se vidi, da gre njim1 le za to, da dobe šolstvo v svojo oblast. Ker na državne šole ne morejo upati, hočejo-to doseči potom 'svojih zasebnih šol. V ladu :bi storila le dobro, če bi vse te nepotrebne zasebne šole ukinila in posvečala večjo pozornost državnim Šolami Naši slovenski dljrki-vojaki. Sledeči slovenski djaot so v Valjevu položili s prav dobrim uspehom izpit za pe-šad. rezervne ppdporučuike: I. četa: Pavel Marc — Trst, Drago Senica — Maribor, Karl Pirš — Zg. Siska, Otokar Zorn — Maribor; II. četa: Perne Stane — Škofja Loka, Metod Kopitar — Novo-mesto, Alojzij Kramarič — Ljubljana; Josip Ogrinc — Ljubljana; IH. četa: Iv. Flisar — Križevci, Janko Galovič — Ljubljana, Drago Gračner — Maribor, Vladimir Jeli nek — Brešana, Vlado Kramar Vransko, Igor Kraut1— Kamnik, Bork Kunej — Sv. Peter pod Sv. Gorami, Albin Puli - Rob-Vel. Lašče, Zoran Vrtovec — Ljubljana; IV. četa: Milan Tl n« 6 Metlika, Cvetko Krelj el,j Maribor, Alojzij Koželj — Bled, Fr. Pipan — Sp. Šiška, Zdravko Rak — Kranj, France Repič — Prlekija. — Traglčoii samomor v Beogradu. Pred par dnevi jo našel službujoči orožnik na živinskem trgu neko mlado damo v smrtnih krčih. Poleg nje je ležala prazna steklenica, v kateri je bil strup. Med prevozom v bolnico je dama umrla. Kakor se je pozneje ugotovilo, je to neka Caca Seda Prendič. Pred letom se je lo-j šila p-4 bvoje&a Eipža* eiPEUi-K lousli;! niaiisko vero in! se poročila z nesi®?; Prendičem. Živela sta v velikem pomaOJ kanju. Ona je bila zadnje tri nastavljena pri prosvetnem oddelku Subotici kot strojepiska. V sled oboIel°Vj se je morala vrniti v Beograd, kjer si r v obupu končala svoje mlado življenje- - — Ustava ruške sovjetske unije. D rti Ja kongres unionistične cksekuti ve je potrl/* novo ustavo sovjetske unije. Za pr*/® sednika je bil soglasno izvoljen Lent!1*; za zunanjega ministra ČiČerin, za mS* vojne pa Trocki. — Profesorski kongres v Sarajevo P bil v soboto zaključon. Sprejeta je bil® resolucija, v kateri so poživlja vlada, ^ izpolni do septembra dane obljube, -*■ nasprotnem! slučaja pa se nalaga tratnemu odboru, da ukrene vse potr®^ no v zaščito interesov svojih članov. — Katastrofalna železniška nesreča_ ] Romuniji. V torek sta trčila blizu Bra'1® v Romuniji brzovlalk in tovorni vl#^ Oba vlaka sta bila skoraj popolnoiua m* bita. Mrtvih je 3$, težko ranjenih pa * potnikov. — Madžari agitirajo ha Slovaškem komunizem. V Banski Štiavnicl na S!*' vaškem so oblasti razkrile dobro org* nizirano komunistično zaroto. Našli veliko zalogo dinamita, bomb ini drugo J® ■materij ala. Organizator te protidržavd® zarote je bil madžarski državljan in zn®* ni madžaron Ednard Balastyčk. ZastroPfj 1 jan j e Slovakov a komunizmom je stMt načrt madžarskih nacionalističnih’ reakc* jonarjev, — Boljševikl barantajo z ruško zendi®/ Japonska vlada je ponudila sovjet^ Rusiji, da kupi otok Sahalin za 150 f®1' lijonov jenov. Sovjetska Rusija ga Pr°' da, zalitcva pa 1 milijardo zlatih rublj®*' Kupčija je za sedaj odložena. ' / — Najmanjše letalo na svetu. It® Janški ministrski predsednik Muss®^1?^ je prisostvoval prvemu poletu najnr®13. šega letala na svetu v Ceutovale. Let*K goni majhen motorček od troh konjsk®’ sil* . »• ;, *:■ Dopisi. ud Slovenska Bistrica Izvedeli smo> žena tukajšnjega nemčurskega bl?^ Kaufkeja jmdučuje, ne da bi bila k ^ mu upravičena, deco uemčurjev v delih in v nemščini. §ad tega «, so žo kaže: deca je v šoli reiritentlf* pram slovenskemu učiteljstvu, med seboj samo nemško, noče peti narodnih in državnih himen niti v ’ ampak ostentativuo molči, kadar s® vs. poje. Kaj delata naš krajni ih ®krajn^ šolski svet? Vprašamo ju, ali hočeta v/'Sl> ti svojo dolžnost in preprečiti, da bi ska, ki je zagrizena sovražnica kar je jugoslovensko, in ki tudi Hlor^a_( čno ni na višku, zlorablja poduk, za h terega niti ni usposobljena, v to, da yce^ lja v srca mladine sovraštvo proti n šemu narodu in državi, čudimo še, pošilja k temu poduku svojo deco tu i « Kofler, ki je vendar navdušen Ore^ torej član organizacije, ki je vsaJ zatrdilu njenih voditeljev strogo « rodna. Mfflda iefidae §0... nemško -iiQZ9§‘* aa-37 Maribor,310' Julija'1^23^ ST!»} B O B i? v 'n., v, rvj* Mariborske vesti. Maribor. 9. julija 1923. 111 Jezuit. Včasih Hoče kdo biti bolj papožki kot je papež sam. G. I. V. hoče biti bolj jezuitski kot so jezuitje Sami ' dolgoveznem članku »V satanovem Carstvu« (glej zadnja »Straža«) prizna' *a> da se notica v »Glasniku presvetega . ca Jezusovega« tiče nemoralnosti, ki zavladala v »krščanskih političnih in '■Poslovnih listih«. Nato pa jezuit zavije ■®navsko sivojo oči proti nebu in pravi: abi se nam vsa gnojnica, ki se razliva ^®nažih dnevnikih... Ljudstvo hoče ei-, ’ solnčne hrane, a mečejo mu v obraz . aQie, perverzne, življenja se ne zaveda-r®6 C!) odpadke.« — »Naša vest je čista Jiaši ideali so 'luč in' prava resnica, ki edinole v naši katoliški cerkvi in ki °*nanujemo z vso odločnostjo in zar 1“30,« Seveda so nazadnje krivi »Ta-rjevi« uredniki, :ki so po diagnozi polnega kristjana I. V. zboleli na »sata-°ODaniji,«> —- K temu si dovoljujemo u-^w>vit'i, da nas »Glasnik najsv. srca« ne ,"*®teva med katoliške tiste, katerim oči-zvez0 s satanom', ampak nas kot libe-jn brezbožneže že v naprej izroča ;®Wavarju poklenskega ognja Lucifer-^ Očitek se tedaj tiče tistega tiska, ki • ha videz ravna po katoliških načelih, ’ -^nici pa razliva gnojnico zoprnih o-tjv napadov, političnih laži m fana gv sovraštva. Naj več ja resnica kr-^anstva j© ljubezen do bližnjega in te , j. ^Poznajo pri tako zv a ni katoliški »Str ar • Tairi bližnjega javno opsujejo, mu 1fcJ?n^jo čast — in! če jih hoče popraviti, Vrže; 1>a 30 Popravek cinično v koš. Obenem ti junaki »katoliške resnice« tako bet ?'ave resn^cei da se skrivajo za • e. itnunega odgovornega urednika. ^ . ^nega odgovornega 3o i-3® *®*ata, »»lnčna hrana«, ki jo daje-nraw J® nekoč Društvo za ?rePwod razposlalo okrožnico, da irj listi spoštujejo načela časti natega °-ttiosti, jo »Straža« objavila iz-omejenega teologa, iki je sj ®Pisov španskega jezuita do-■dovolj^v, ? 30 političnega nasprotnika toati o t ?^ti 'in smešiti, ter mu je-Vzbtj-Jn + v da se s tem v ljudeh 'Wa v !?,nja 1,0 Jkrepo^ti (!!). To je nji-frnjei i a morala! Tako oni »ozna-^toliške resnice«! ~ Take sorte licam so pač vedno imeli »ideale«, V imonirj;oh »idealov« so po načelu: "po^vccu^c sredstva!« s »krvjo iic sve-^Jemejstkimi' nočmi zatrli vsakogar, ki j^|' je drznil dvomiti' o njihovem bogo-JJubnem delu. — Kar se pa tiče diagnoze, a Smo uredniki »Tabora« bolni na sata-^manijj, pa prosimo prečastito gg. oko-.^Straže«, da pride k nanM s katoliškim "“rednikom, ki ima jiekjo tudi molitev J* izganjanje satana-te človeka. Bomo ^ °_^valežni, če se rešimo nadležne to-^rtšije, ki nam! večkrat vsiljuje pod pe-tako ostre r'besede, kot jih pau sata®. ™*> šepeče »katoliškemu« tisku, ^ študijska knjižnica bo za časa po-^ 1110 odprta dnevno od 9. do 18. ure. vseju&i iiedelje in' praznike ter dostop-^ vsemu občinstvu. { Restavracija »Maribor«. , Danes v, 1« »JI* 30. tm. (koncert. ^orskJm6**1* v*čer »Rita*Rita v mari-gledališču. Velenadarjeria tnla-I*eSteV ®l63alka »Kita-Rita« (Manklta »lesni pl^r&di -v! torek, 10, julija, fcvoj 'Pelnit Veeer* Kot pianist sodeluje ka-jst^ * H. Prisch. Opozarjamo občln-'Si vsTvj prir6di,tov ter priporočamo, da ttt TT ° ^>ravo^aSno preskrbi vstopnico, tao v Varti« v mestnem parku. Dnev-,|0d a?®?** pol 17. do pol 19. ure iu ** ^4. - ure. Sladoled inj domače posto,panie državne borze feo ■m*' MaHboru* našo tozadevno noti-^e^eljski številki v zadevi izgona ^Itec- i S"™ s strani policij- fca, ^ .*0 od državne borze dela. Dozna->v ®a> j© bili izgon' Greissinga že l^i ©Ijavljetf, *bado na t isteirv,e®<;ijo po-^*ca Zebota, <: ^*ožar, °a Podstrešju. - Y» nedeljo, JjoV?* krog Pol 4. ure je nastal na trojj«^ kavarne Hummel na Meljski to L0?®”3, *1.*® 3® zapazila Služkinja, ^gasiif !prav’J?a?a' k Počitku. Ogenj so gasf-i ti sam,i» tako, da o-geje- , straža, ai so ^ pili v akcijo. Škoda znaša 5.000 kron. Kako je ogenj nastal, še ni .pojasnjeno. ni Konec divjih zakonov. Pokrajinska uprava je izdala vsom podrejenim ob lastem nalog, da morajo strogo paziti na taJkozvane divje zakone ter jih z vsemi sredstvi -zatirati. Včasih tako srečne divje ljubezni bo torej konec. Treba bo pač pri prvem zakonu previdno izbirati.,, m Ubegli slabcnmuež. Iz norišnica v Fcldhofu pri Gradcu je pobegnil pred nekaj dnevi nek Rudolf Bauman, doma iz Sv. Jurija v Slov. gor. Policija ga jo izsledila v Mariboru, kjer je tavai po mestu brez hrane in prenočišča. Izjavil je, da ui pobegnil, marveč ga j« nekdo odpustil. Pravi pa, da sploh ni neumen in tudi pe uvidi, čemu bi ga morali imeti Nemci zaprtega kot blazneža. Čez mejo je prišel brez potnih listin. Oddan bo v pristojno občino. m Prijet goljuf. Te dni je naročil nek Henrik Naas, ki se je izdajal za zastopnika tvrdke »Omega« v Zagrebu, v trgovini s papifjem Prjsternik na Aleksandrovi cesti večjo količino raznega papirja ter ga dal zrezati in spraviti v zaboje. Trgovec je nalog izvršil, toda prod odpremo blaga se je iz previdnosti obrnil telefondčno na tvrdko »Omega« ter vprašal, kaj je s tem1 papirjem. Tvrdka je odgovorila, da ji o kakem naročilu ni niče sar znanega. Imenovani Nass je pr3d Sešitimi dnevi izginil iz Zagreba in jo iz-‘dana za njim radi goljufijo tiralnica. Na podlagi tega pojasnila je Pristcrnn: zadevo takoj prijavila policiji, ki je lička izsledila in izročila sodišč«. f Kultura in umetnost x Razstava »Kluba mladih«. V Ljubljani še je dno 21. junija otvorila umetnostna razstava »Kluba Mladih«. — Razstavila sta to pot brata Kralj. Razstava kise nahaja v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta št. 5. ostane odprta do vStevši la. julija. ... »*——mm——o——— ^ii i n i « ii i>iimiww^ Mariborske šole. Dekliška meščanska šola II. v Mariboru. V celem je bilo vpisanih 411 učenk, od teh je ostalo do konca šol. leta 347. Po narodnosti je bilo 391 Slovenk, 6 Srbohrvatic, 12 Nemfk, 1 Čehinja 1 Rusinja. Po verodzpovedanju; 407 rimo-kalo-lišk., 3 lutej-anko, 1 uni jatska. Letni uspeh dober pri 247 učenkah, poizkusu jo ima i>0, nesposobnih 50 učenk. Kot neobvezni predmeti so bili uvedeni jeziki in glasba. Učilo se je nemščine 2G2, francoščine 33, klavir 41, in gosli 29 učenik. Iz tujih okolišev je obiskovalo šolo 115 učenk, o« katerih je imelo 53 nad 4 km dolgo pot. Izmed vpisanih je bilo 5 s telesno hibo, vse druge pa normalno raw.te. V četrtem meščanskem razredu sa .Imeli deklice pouk tudi v vrtnarstvu in enkrat na teden v kuhanju, kar je za njih poznejše življenje velevažnega pomena, — Kazale so za to tudi veiiko veselja in mestna občina je podprla to panogo z denarnimi prispevkom. Preteklo šolsko leto je dobila šola posebej učno moč za •pouk glasbe in petja, s čemer se je omogočil lep razmah v tej itroki. V risanju se je posebno gojila narxlna ornamentika v -ročnem delu pa junfoslovenake vezenine. Deklice so v teh gl/rokah dosegle prav lepe učne uspehe, — (Op. ured, Zvedeli smo, da ima učjt. za žen. ročna dela B. Sedevčič strokovnjakinja za narodne vezenine mesečnih 2600 K. Za 27 nadur se ji je izplačalo 11 Din. 80 para. — K temu ni -komentara. Umestno bi bilo, da bi se taka učna moč, ki goji v tako izredni meri narodni čut,_ posebej nagradila.) IV. dekliška osnovna šola v Cankarje* vi ulici je imela v šolskem letu 1922-23 pet razredov s štirimi vzporednicami. Vpisanih je bilo 408 učenk; od teh jo l>ilo 388 Slovenk, 6 Snbohrvatic, 5 Čehinj in 9 Nemk. Ob koncu šolskega leta je štol zavod 387 učenk, od teh je bilo 344 sposobnih, 33 nesposobnih in 10 neredovauih. Med letom jo umrla 1 učenka. Po veroizpovedi jo bilo 399 katoličank, 4 pravoslavne, 4 evangelske ifl 1 čehoslovaške narodne vere. Starši so za šolo zelo zanimajo ter pošiljajo otroke prav redno v šolo, zato-fco j>a .učni uspehi tudi jako ?.a- vV' Sokolstvo. o NarašČajski dan celjske sokolske župe je preložen na jesen, ker so zaradi nalezljivih bolezni v Celju tam sve prireditve začasno prepovedane. industrijsko-obrtna vzorčna izložba v riboru združena z vinarsko, vrtnarsko, niško In gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) umet- Oddaja električne napeljave. Razstavni odbor razpisuje oddajo del za električno razsvetljavo v, vseh prostorih razstave. Tozadevne ponudbe jo predložiti najkasneje do 11. julija tl. do 12. ure o-poldne v zapečatenih kuvertih. Vse informacije se dobe v pisarni razstavnega odbora v Cankarjevi ulici (v poslopju dekliško meščanske šole), kamor naj se blagovolijo interesenti obrniti. Prijavnice za udeležbo na razstavi se sprejemajo samo še, dokler je na razpolago še kaj prostora, a najkasneje do 20. julija. Opozarjamo na to vse zamudnike, da nc bo pozneje očitanj, da se ko gar zapostavlja, če prijave ne bo več mogoče upoštevati. Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah našo države se dobo pri vseh denarnih zavodih in podružnicah špedicijo »Balkan« ter stanejo samo 20 Dinarjev, pri čemur je tudi že vpošteta vstopnina za vso dobo razstave. Obrtnim društvom in drugim organizacijam priporočamo, da prirode korporativen ogled razstave ter naroče legiti macije lahko tudi v pisarni razstavnega odbora, kateremu naj ob enem' sporoče število udeležencev. Razstava bo za vsakogar poučna 1ri zanimiva in priporočamo, da si jo vsakdo ogleda! Razstavni katalog izide ob priliki raz stave v 100.000 izvodih in bo razširjen po vsej državi in v inozemstvu. Zato bodo imeli oglasi v tem katalogu največji u-speh, na kar opozarjamo vse kroge, ki. polagajo važnost m uspešno in trajno reklamo. Naročila sprejema pisarna razstavnega odbora in pooblaščeni o-glasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska-ulica 16. .. . Izpred sodišča. Žalostna slika z Dravskega polja. Dne 23. maja so je vozil posestnik Janez Pišek iz Zlatoličja, okraj Ptuj, na sejm v Ptuj. Vrnil se jo precej vinjen in hudo razburjen zvečer okrog 21. ure. Pripeljal je nekaj svinj, ki sta mu jih ■pomagali izkladati hčeri Marija ia Ana. Pri tem je Pišek neprestano kričal, da bo še nocoj nekaj napravil, da se nekaj mora zgoditi, da bodo vžgal hišo ali storil že karkoli. Prva Ana in zbežala v kuhinjo k materi, češ bežimo: Mati in hčerka sta res zbežali. Pred hišo ju je pa dohitel oče in vrgel ženo, ki se mu je zoperstavila, na tla in jo davil. Za očetom je prihitela hčerka Marija in sin Janez, da bi osvobodili ma-kel v stanovanje svojega tasta Matija za njimi pa je divjal oče z odprtim’ nožem. Med begom1 je zadel hčerko Marijo z nožem v levo gornjo lehtnico in jo lahko telesho poškodoval. Sin so je zatekel v stanovcanje svojega tasta Matija Šeruge. Žen6ke pa so se skrile v Dobni- kovo hišo. Razdivjani človek je ho4*l nato vdreti v hišo Matije Šeruge, kar pa se mu ni posrečilo. Bežal je doniov in se vrnil z motiko ter začel z njo razbijat# po vratih in oknu Matije Šeruge v namili'!, da bi vlomil v hišo in se maščeval' nad svojim sinom. V tem hipu je ptHla1 mimo Šerugove hiše Ana Pišek, ki Je hotela domov, da bi zaklenila vrata. Ko jo je očo zapazil, je šel za njo. da bi 6-hladil svojo jezo na nji. Da bi obranil deklico pred podivjanim očetom, je Stopil Matija Šeruga med oba. Pri tem pa ga je udaril Janez Pišek dvakrat z vri6-tiko tako po glavi, da se je udarjeni na mestu zgrudil. Napadalec pa je obstal in se še zarežal: »Tu imaš, hudič stari.« Napadenemu na pomoč je pristopil njegov 17-letui sin. Štefan Šeruga. Razgrajač se je obrnil z motiko proti Štefanu Šerugi, ki pa je v obrambo pograbil k a-" men in ga vrgel proti nasilnežu. Zadelga; jo v gornjo čeljust tako, da je zadeti padel na kolena. Skušal pa je še vedite vihteč motiko, vstati. Šerugi se je po-sročilo mu iztrgati motiko iz rok. J* strahu, da ga Pišek ne napade, ga je daril z motiko dvakrat po glavi. Eddtfi: teh udarccv je bil usoden. Nastopila-namreč infekcija oue izmed ran, vsled če-] sar je Pišek dne.29. maja umrl. Poškodbah Matije Šeruge, ki jo je povzročil pokoj-1 ni, je bila smrtnonevarna in je imela za' posledico ohromelost desnega telesa irtf okončin. Štefan Šeruga, ki je prekofiSfl’ meje potrebne obrambe, je bil pred krožnim' sodiščem obsojen’ radi pregre-j ška zoper varnost, življenja po §| 2 g itfi 335 k. z. na 1 mesec strogega zapora, S ' leci-4 na-H Gospodarstvo. g Dobava raznih barv. Pri ravnatelji stvu državnih železnic v Subotioi .se'boi vršila dne 18. julija t. L ofertalna ličita-; cija glede dobave raznih barv. Predmetni oglas z natančnejšim® podatki je pisarni trgovske in obrtniške »bornice stf Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava decimalnih tehtnic. Pri upra-j vi državnih monopolov v Beogradu s«fi bo vršila dne 19. julija t. 1, ofertalna citac»ja glede dobavo 200 komadov decimalnih tehtnic. Predmetni oglas z tančnejšimi podatki je v pisarni trgw»4 ske in Obrtniške zbornice v Ljubljapi teresentom na vpogled. •(; g Prodaja kovinskih' iii drugih' odpad kov. V pisarai inženirskega skladišči Dravske divizijske oblasti v Ljubljani' na Kodeljevem se bo vršila dne 20. juji-* ja t. L ob 11. uri dopoldne javna ustme-^ na dražba kovinskih in drugih odpadkov!: in sicer: okoli 1200 kg odpadkov od razne! pločevine, okoli 151 kg odpadkov, od že«*' leza, okoli 3120 kg odpadkov od litega!^ železa (od peči, kotlov itd.), okoli 00'kg j platnenih odpadkov. Predmetni oglasi je: v pisarni trgovske in obrtniške zbornice’ v Ljubljani interesentom! na vpogled. -f .se je zbala hčerka; n ®obfa . .™ke- , P(ri ^endaatur* inio k materi, češ: ?ravJ,e oblasti v Ljubljani *e* bo vršila dno 4. avgusta tl, ofertalna liri-: taci ja glede dobave 730.000 kg pšenične ' krušne moke (tipa 80%). Predmetni o?1slr je v pisarni trgovs/ke in' obrtniške zboruj nice v Ljubljani, iuteresentojjj na yj[ov- eled' ,■ ■ .ji#?*' ■; Listnica uredništva.! Sokolski zlet Šoštanj: Žal, dobil! v soboto, ko je bil list 8e v tiebn. Drugih prosimo malo preje — Baj vest«, de poštno razmere še niso na viška. miiiniii m iiiiiiin ' Pl -* steklenice za konserviranje sadja, povrtnin ' in mesa so najboljše in najcenejše. Glavna- zaloga!; zaJugoslavijo P” tvrdki jtio 8-1 Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na zahtevo I Prvovrstne čevljarske _________ tevnice R. Hlenjee, M«ri-J bar. Jnriie*rm alte*. 9, iptt-.* jem» vss mte ntrotil p« HURi'' in vs«kovr«tna ierlknk* ,»sH Povilo. Cei>« zmerne, po*tr«jt-' bt ••Iidn«. 111* M—10" Pristopajte: Jpgod® Novo S Mala oznanila Nadgeometer Vpokojanl poduradnlk, 38 let stav, vetft slovenske in nemike korespondence, knii-govoiiatfft in »troje,jis-B j. dol-poletno pisarniško prakso, Ufe služba kot pisarnlšira moS skladiščnik ali kaj primernega. Naslov se izve v upravniStvu. 140 i obl. aut. civ. zemljemerec prevzema vse v svojo stroko spadajoče meritve, parcelacije i. t. d. Maribor J33i Aleksandrova cesta 55, od 450 Din. naprej, najnorejši vzorci, prarhar doJli. lika Izbira perila, klobukov, čerljev, dežnikov, paVe> hrbtnikoT in sandal pO'konkareiičiii ceni pri 1 Najgloblje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod visokošolcc v soboto, dne 7. julija ob ®/*17. uri, previden s tolažili sv. vere, v 25. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb predragega nam pokojnika se vrši v torek, dne 10. julija 1923 ob 9. uri iz hiše žalosti, Sv. Ilj hiš. št. 55, na domače pokopališče, kjer »e nepozabnega položi v rodbinski grobnfci k večnemu počitkn. i,. S v. II j, dne 9. julija 1923. Ivan in Josipina Bauman, starlši. Mimi Purkarthofer, roj. Bauman, Lizi Bauman, sestri. Josip Bauman, Edvard Bauman, brati. Maks Purkarthofer, svak. Maks in Dora Purkarthofer, nečaka. 1409 Mestni pogrebni zavod v Mariboru.