Leto XXI., št. 9
Liubliana, torek tj. januarja 1942-XX
Cena cent. 7*
Upravmstvo; Ljubljana, Pucdnijera ulica 5 — Telefon St. 81-22, 81-23
31-24
aiseratru oddelek: Ljubljana, Puccimjeva ulica 5 — Telefon 31-23, 51-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. «2 rtačuni pri poŠt ček zavodu: Ljubljana St. 17 74«
IZiKLJ U€Wu /iAsJiuPSTVO za oglase iz Kr Italije in inozemstva ima
Cnioine Pubblicitš Italiana S. A.. Milane
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L 22.80
Uredništvo: Ljubljana. Puccimjeva ulica Štev. A, telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONAKlA ESCLUSIVA per la pubbllclta di provenlenza italiana ed estera:
Unione Pubbliefta Italiana S. Milann
Intensa aftivlta aerea
G1I aeroporti nemici di Gambut e Agedabia bombardati 5 aerei abbattuti — Continui attacchi contro Malta
II Quartier generale delle forze arniate comunica in data di 12 gennaio il segnento bolletino di guerra No. 589:
Sui fronti della Cirenaica scontri di pat-tuglia.
L'aviazione italo-tedesca ha esplicato intensa attivita attaecando gli aeropurti neniici di G:.mbut e Agedabia, ove mur.c-rosi velivoli al suolo sono stati gravemen-
te danneggiati, mitragliando a volo ta-dente truppe in movimento ed in »osta, bombardando formazioni di carri armati e di automezzi.
Tre »Curtiss« e un »Hurricane« risui-tano abbattuti dalla caccia garmanica.
L'isola di Malta č stata obiettivo di cou-tinuati attacchi aerei.
iivalm® delovanje letal
Sovražni letališči pri Gambutu in Agedabiji bombardiram — 5 letal sestreljenih — Neprestani letalski napadi
na Malto
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. jan. naslednje 589. vojno poročilo:
Na bojiščih v Cirenaiki spopadi patrol.
Italijanska in nemška letala so razvijala ž":vahno delovanje in napadala sovražna letališča pri Gambutu in Agedabiji. kjer
je bilo mnogo letal hudo poškodovanih na tleh ter s strojnicami v nizkih poletih obstreljevala čete in kolone na pohodu. Bombardirala so oddelke tankov in drugih motornih vozil.
Nemški lovci so sestrelili tri letala tipa Curtiss in eno letalo tipa Hurricane.
Otok Malta so letala ponovno napadla.
srednjem odseku v Vaidajskem gričevju
J«!i!3Ški podvig izvidniškega oddelka na Krimu — Obstreljevanje Bovra — Uspehi podmornic — Angleške letalske
izgube
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. jan. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču se nadaljujejo boji na srednjem odseku in na Vaidajskem področju. Na ostalih odsekih bojišča nikakih bistveno važnih bojev.
Dal.jno.strelna baterija voine mornarice je obstreljevala Dover. Učinki obstreljevanja so bili ugotovljeni.
Podmornice so potopile angleški rušilec na Atlantskem oceanu, drugega so torpedi rala na Sredozemskem morju.	ž
V7 severni Afriki živahno izvidniško delovanje. Nemška bojna letala so bombardirala cirenaiško obalno cesto in britanska letališča na otoku Malti.
V' času od 1. do 10. januarja so Oritju-ske letalske siie izgubile 42 aparatov. Od teh je bilo sestreljenih 19 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. Ob istem času je biio v borbi proti Veliki Britaniji izgubljenih 9 nemških letal.
Pri sovjetskih izkrcevalnih operacijah v Jevpatoriji na Krimu, ki so bile omenjene v službenem vojnem poročilu dne 7. januarja, je v srditih pouličnih bojih od n-še do hiše obležalo r.a bojišču 600 mrtvih rojakov in 1300 partizanov. Ujeti so bili 203 ljudje. Ta uspeh je treba posebej pripisati podpolkovniku von Boddienu, ki je kot poveljnik izvidniškega oddelka neke pehotne divizije odločno zagrabil nasprotnika in je v tej borbi tudi padel. Vodja in vrhovni poveljnik oboroženih sil je pogumnega častnika naknadno odlikoval s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križa.
S finskega bojišča
Helsinki, 12. jan. s. Finsko vojno poročilo pravi med drugim: Na bojišču na ožini pri Aunusu, so bile v srditih bojih, ki so trajali več dni, sovjetske čete v premoči. V zadnjih 24 urah pa so se boji zaključili s porazom sovjetov, ki so na enem samem odseku izgubili zelo važno utrjeno oporišče ob cžini Aunus s 120 utrdbami. Na bojišču je obležalo mnogo sovjetskih vojakov. Samo na snegu so jih Finci našli okoli 400, toda neprimerno večje število jih je še pod snegom. Na nekem drugem odseku istega bojišča so Finci osvojili nadaljnjih 30 utrdb, v katerih je padlo 250 sovjetskih vojakov.
V	vzhodni Kareliji nadaljujejo finske čete z čiščenjem južnega odseka, kjer so sovražni oddelki na begu. Odbiti so bili nekateri lokalni napadi. Na drugih odsekih istega bojišča je bilo delovanje topništva in patrol živahno na obeh straneh.
V	zadnjih 24 urah je prišlo do dveh letalskih spopadov, ki sta se zaključila z zmago finskih sil. Ob južnem izlivu Stalinovega kanala v Onego so štirje finski lovci odločno napadli 6 hitrih sovjetskih lovcev tipa Mig in jih 4 sestrelili medtem ko-sta ostala dva. močno poškodovana, pobegnila. Neka drusa skupina finskih letal se je tam v bližini spopadla z štirikrat močnejšo sovjetsko skupino in sestrelila 3 najnovejša sovjetska lovska letala. Skupina ruskih bombnikov, ki je na južnem odseku vzhodnega bojišča poskušala napasti finske črte. je bila takoi napadena od finskih lovcev, ki so sovjetske bombnike pognali v beg. Sestre1'1! so eno sovražno letalo. Finci v vseh teh spopadih niso iz-ffiibni nobenega letala.
Finski ranjenci na švedskem
Stockhoim. 12 jan d. Na krovu švedske bolniške ladje »Prins Carl« je prispel v Stokchoim prvi kontingent finskih ranjencev ln nvalidov skupno 97 finskih vojakov v starosti med 50 in 30 leti. Nadaljnjih kontingentov nričakujein v sredo m prihodnjo soboto Švedski Rdeči križ bo na svoje stroške sprejel 45 finskih vojakov in častnikov ter jih porazmesti] po stock-
holmskih bolnicah in sanatorijih kakor tudi po zdravstvenih domovih v okolici mesta.
Angleška korvetna ladja potopljena
Stockhoim, 12. jan. d. Iz Londona javljajo, da je britanska admirali+eta v nedeljo zvečer službeno objavila izgubo korvetne ladje »Salvia«, ki jd je poveljeval poročnik J. I. Miiller. Porodilo britanske admiinalitete ne navaja niti kraja niti orožja, s katerim je bila potopljena britanska vojna ladja. Glede na to. da poročilo admirailiitete ne omenja, kakor običajno, števila rešenih mornarjev, se lahko sklepa, da je utonila vsa posadka ladje.
Bombe na angleško luko
Berlin, 12. jan. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so nemška borbena letala pretekio noč bombardirala neko angleško luko na obali Rokav-skega preliva.
Beg nemških ujetnikov iz Anglije
Stockhoim, 12. jan. u. »Aftonbladet« je objavil v poročilu svojega londonskega poročevalca, da sta pred dnevi dva nemška letalca zbežala iz angleškega ujetništva. Prikradla sta se na neko vojaško letališče, se v naglici polastila angleškega letala in z njim nemoteno zbežala čez Rokavski preliv. Vest o tem je znatno vznemirila angleško javnost.
Nemška zbirka za fronto
Berin, 12. jan. d. Včeraj je bilo zaključeno zbiranje volnenega blaga in zimske obleke za čete na vzhodnem bojišču. Po doslej zbranih podatkih je bilo nabranih nad 56 milijonov komadov raznovrstnega volnenega blaga in oblačiL
Nizozemci v sklopu družine germanskih narodov
Berlin, 12. jan. u. Agencija »Dienst aus Deutschland« beleži in opozarja obenem na več člankov v haaških listih, iz katerih izhaja, da Nemčija ne namerava spremeniti Nizozemske v poseben protektorat ali gubernijo, še najmanj pa v kako kolonijo. Nemčija bo smatrala Nizozemsko za 37u-boden narodno-socialističen rod. ki bo Jl-tegralno pripadal veliki germanski družini. Užival bo vse prednosti iskrenega prijateljstva in tovariškega sodelovanja z Nemci.
Zaprisega prvih hrvatskih nabornikov
Zagreb, 12. jan. s. Včeraj se je izvršila svečana zaprisega rekrutov zagrebške gar-nizije. Pri tej priliki je general Stancer, ki je pregledal častno četo, imel navdušen govor.
Stroga kazen za verižnike v Franciji
Pariz, 12. jan. d. V zvezi z energično akcijo francoskih oblastev proti podtalni trgovini je pariško državno sodišče obsodilo na zelo hude kazni dva Zida, ki sta raz-pečala za 27 milijonov frankov blaga. Neki njun pomočnik, s katerega imenom sta Zida zakrivala svoje posle ie bi! kaznovalna 20 lat prisilnega dela in 1.2 milijona frankov jlobe Zid Haymann je bil obsojen na 18 let prisilnega dela ter 1.2 milijona frankov globe, drugi 2id Oppenhel-mer, ki je igral le podrejeno vlogo, pa na 5 let ječe in četrt milijona frankov globe.
Na Malaji nezadržno naprej
Padec glavnega mesta zveze malajskih držav — Tudi poslednje pomorsko oporišče na Luzonu izvojevano — Nova vdora v Nizozemsko
vzhodno Indijo
Šanghaj, 12. jan. d. O silovit h japonskih ofenzivnih sunkih na Malajskem polotoku je bilo včeraj v Singapuru objavljeno le, »da je položaj v Malaji zelo nejasen.« Iz Singapura nadalje poročajo o postopnem pregru-piranju britanskih oboroženih sil po najnovejših umikih, ki so postali za britanske čete nujni spričo naraščajočega japonskega pritiska proti jugu. Takšno obeleževanje britanskega umika se lahko tolmači tako. da se splošni angleški umik z vseh odsekov bojišča na Malajskem polotoku nadaljuje.
Singapurske vesti nadalje pravijo, da britanske čete še nimajo nikakega stika z japonskimi oddelki, ki so se nedavno izkrcali na vzhodni obali Malaje. Iz teh in drugih sličnih vesti sledi, da neprestana japonska izkrcavanja tako na vzhodni kakor tudi na zapadni obali Malaje Angležem ne dopuščajo, da bi mogli vse svoje oborožene sile koncentrirati na eni sami točki svojega obrambnega sistema. Nasprotno morajo angleške čete neprestano stražiti vzhodno in zapadno malajsko obalo, da so njih razpoložljivi vojaški oddelki tako zelo raztreseni po vsem obširnem vojnem področju, da na nobeni točki niso dovolj močne za kako večjo protiakcijo, ki naj bi zadržala japonsko napredovanje. Vse iz angleških virov semkaj dospele vesti zmerom znova naglašajo, da so angleški vojaki, ki so od 8. decembra dalje neprestano v borbi, že pri kraju s svojo fizično odpornostjo Vojaštvo je docela izčrpano in nnože se primeri, da vojaki sredi borbe zaspe.
Zasedba Kuala Lumpura
Kuala Lumpur, 12. jan. (Domej.) S pristojnega japonskega vojaškega mesta se jc izvedelo, da so japonske čete včeraj opo'-dne prodrle tudi še v zapadni del mesta Kuala Lumpuir. Okujracija vsega mesta jc bik dovršena ob 18.30 zvečer. Japonska zastava zdaj vihra nad prestolnico federacije malajskih držav.
Tokio, 12. jan. (Domej.) Japonski generalni štab objavlja ob 13.15 v posebnem poročilu, da so japonski .sprednji oddelki, ki prodirajo od zapadne malajske cbaile, včeraj vkorakali v prestolnico federativnih malajskih držav Kuala Lumpur.
Strateški in gospodarski
pomen Kuala Lumpura
Tokio, 12. jam. (Domei). Japonski služben krogi naglašajo v svojih komentarjih o popolni okupaciji prestolnice federacije malajskih držav Kuala Lumpura, da se je s tem zrušila poslednja sovražna postojanka, ki je bila važna za obrambo Singapura. Japonskim četam se je s tem zelo olajšalo nadaljnje prodiranje v smeri proti Singapuru. Nepričakovano nagli padec tega mesta, ki pomeni ključno postojanko v vsem obrambnem sistemu Malajskega polotoka in ki leži na strateško ugodni točki v osrednjem delu Malaje, samo še jasneje odkriva moč in udarnost japonskih oboroženih sil, za katere so voditelji br -tanske obrambe še nedavno izjavljali, da jih bodo z vso odločnostjo ustavili pri Kuala Lumpuru. V merodajnih japonskih krogih pripominjajo, da so piestrezale pogla-vitno silo japonskih napadov avstralske čete, ki pa so se morale slednjič umakniti pod pritiskom nezadržne japonske ofenzive.
V poučenih japonskih krogih opozarjajo tudi na gospodarski pomen Kuala Lumpura, ki je po svoji velikosti drugo največje mesto na Malajskem polotoku šteje nad 200.000 prebivalcev. Večino prebivalstva in zlasti njegov trgovski element tvorijo Kitajci, veliko pa je tudi število Indijcev, dočim živi v mestu le 250 Japon-cev. Poleg Kuala Lumpura je zelo bogat rudnik bakra, ki je bil prej last amer Industrijske družbe »Yukon Gold Com-pany«.
Na Celebesu
in Tarakanu
Rim, 12. jan. s. Angleška poluradna agencija poroča, da je Japonska pričela z invazijo v Nizozemsko Indijo in z izkrcanjem čet na otoku Tarakanu. ki je središče petrolejske proizvodnje, dalje severno od Bornea, in na treh točkah Mina-hase, severno od Celebov. Po včeraj objavljenem poročilu se je močna japonska transportna mornarica ob spremstvu kri-žark približala Tarakanu in je ponoči izkrcala čete. Poročilo pravi tudi o izkrcanju na Celebesu in dodaje, da se pričakuje na podrobnejše informacije.
Napad na otok Tutuilo
Šanghaj, 12. jan. d. Po semkaj dospelih informacijah, je bilo v Ameriki službeno objavljeno, da je japonska mornarica napadla otok Tutuila. ki spada v skup no otočja Samoa vzhodno od Avstralije. Ameriško poročilo pravi, da je napad izvršila aeka manjka japonska tajna ladja, t«r trdi, da pri obstreljevanju ni napravila večje škode.
Šanghaj, 12. jan. d. Avstralsko mornariško ministrstvo je očitno pod vtisom ja-
ponskega napada na ameriški otok Tutuilo v otočju Samoa v ponedeljek objavilo, da so na poti ameriška in angleška ojačenja, s katerimi bodo okrepljene posadke na oporiščih, ki branijo Avstralijo. V objavi avstralskega mornariškega ministrstva je še rečeno, da so ojačenja, ki so zdaj na poti na ta oporišča, dovolj močna, da bodo lahko kljubovala vsakemu bodočemu napadu na ta oporišča. Japonski napa 1 na otok Tutuilo je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo.
Japonci zavzeli Olangapo
Tokio, 12. jan. (Domei) Japonski generalni štab je objavil danes ob 12 30 v posebnem poročilu, da so japonske oborožene sile v soboto zasedle sovražno oporišče Olangapo ob vzhodni obili zaliva Sub.c na . filipinskem polotoku Batangu.
informacijskega urada Hori potrdil vcct, da sta filipinski revolucionar Artemio lte-carde. ki je zadnjih 40 let živel v pregnanstvu na Japonskem, in njegov sodela.ee Emilio Aguinaldo odpotovala iz Joko.iame na Filipine. Nadalje je Hori izjavil, da se je Artemio Recarde ponudil Japoncem v službo ter da so japonska oblastva n-e^o-| vo ponudbo sprejela Pripomnil pa je, cia je težko reči, kako utegne njegovo politično stališče vplivati na organizacijo bodoče filipinske vlade. Na vprašanje novinarjev, kaj je z vestmi, da se je ponudil za sodelovanje 7 Japonci tudi Aguinaldo. je Hori odvrnil, da glv?de tega nima na razpolago nikakih informacij.
Sodelovanje tudi z Malajci
Tokio, 12. jan. d. Službeni zastopnik jamm-skepa informacijskega urada Hori je na današnji tiskovni kcuferenci odklonil odgovor na vprašanje tujih novinarjev, ah se Japonska namerava pogajati s sultani posameznih
, Tokio, 12. jan. d. Po poročilu, ki ga je '< japonski generalni štab davi tb javil, so japonske oborožene sile v nedeljo dopoldne zavzele važno sovražno mornariško oporišče | Olangapo na vzhodnem delu zaliva Subic, ! 60 milj daleč od Manile. To f pori če na polotoku Batangu je služilo predvsem podmornicam ameriškega vojnega brodovja v Aziji. Oporišče ima celo plavajoče deke, v katerih je mogoče popravljati tudi 12.0U0tonsko vojne ladje.
Hkrati s tem poročilom je japonski glavni stan objavil, da so včeraj dopoldne japonske prednje čete z obale zapa !nc Milaje vkorakale v mesto Kuaila Lumpur
Boji na Batangu
Tokio, 12. an. u. Japonske sile. ki operirajo na Filipinskem otočju, so sprožile generalno ofenzivo oroti polotoku Batangu, ki na zapadni strani omejuje Manilski »a-liv. Po dosedanjih vesteh jim je dsp^lo prodreti skozi prvo ameriško obrambno črto. Ameriška 31. divizija pa razpolaga še z več tisoč ljudmi in betonskimi trdnjavami, v katerih lahko vzdrži dolgo obleganje, toda japonski pritisk postaja zmei^m jačji. Glavne težave povzročajo močvirja in hudourniki, preko katerih ni mostov. Japonske pomorske sile šo med tem blokirale ameriške ladje v batanških pristaniščih, ki se spričo naglega vdora Japoncev na Filipine niso mogli pravočasno umakniti z otočja.
Od pričetka operacij na Filipinskih otočjih so japonske oborožene sile uničile 155 sovražnih letal, med njimi 17 težkih oom-bnikov in 40 lovcev tipa Curtiss.
Filipinska revolucionarja v japonski službi
Tokio, 12. jan. (Domei) Na današnji tiskovni konferenci je službeni zastopnik
malajskih držav za sodekrvtanje. Pripomnil je: »Na to vam ne moremo cdgcevoriti, toda zdi sc mi, da bodo malajski princi pripravljeni na sodelovanje z Japonci.« Na vprašanje giede sta'i. ča mcnilskega župana j. B. Vargafa nasproti Japonski na eni ter Zedi-njenim državam na drugi strani je Umri predstavnikom tiska zagotovil, da so japonska oblastva v polni meri vpoštevala Vargi-sevo bivše stališče v činu manilskega žu .fina, pripomnil pa je. da smatra njegovo sedanje stališče in odločitev za važnejše. Na vprašanje novinarjev, ali se Sorgio O semena, pcdnredscdn k Filipinov, sam stavi! i-a razpolago japonski mo'bla>stvo'ii, je Hori odvrnil: »Glede tega nimam pri roki nikakih 'Jiuibcnih informacij.«
Nov letalski napad na Rangun
Šanghaj, 12. jan. d. Iz Ranguna službeno poročajo, da so japonska letala v noči od sobote na nedelje kmalu po polnoči ponovno hudo napadla Rangun. V poročilu je rečeno, da je bil Rangun alarmiran, vendar se japonska letala nad samim mestom niso pojavila. Bombardirala so mestno okolico.
Organizacija pomorskega prometa
Tokio, 11. jan. s. Da bi se olajšali pomorski prevozi v vode zasedenih področij in da bi se moglo ustreči zahtevam vojnega razvoja v vzhodni Aziji, bo ustanovlje-r.a posebna paroplovna družba za južne predele, ki jo bodo ustanovili člani zveze za sabotažno plovbo. Začetni kapital nove družbe, ki bo oskrbovala promet v vodah Malaje, Filipinov in Bornea, bo nzašal 10 milijonov jenov.
Zavarovanje vzhodne Azije
Japonski vojaški strokovnjak o taktičnih osnovah japonskih zmag in obrambi izvojevanega ozemlja
Tokio, 12. jan. s. Vse radijske postaje Vzhodne Azije so oddajale poročilo zastopnika pomorske postaje imperialnega glavnega stana kapitana Hiraida o vojaškem položaju. Kapitan Hiraide je najprej dejal, da je bilo za potek vojnih operacij odločilno., dejstvo, da Zedinjene države niso predvidevale napada na Havajsko otočje in izgube svojega brodovja v Pearlu Harbouru. Ta izguba je bila tem pomembnejša, ker je šlo za brodov-je, ki bi moralo biti steber predvidene obkolitve Japonske. Japonsko prodiranje proti jugu se je izvršilo po načrtih, čim so bili v Saigonu in Bangkoku doseženi politični in vojaški dogovori, ki so nev-) tralizirali sleherno britansko grožnjo iz , Birme in z Malajskega polotoka.
Ko Je bila z zasedbo Hongkonfa »dstra-njena poslednja nevarnost t boka, so bile v najkrajšem času pripravljene od-skočnice na več mestih obale operacijskega področja. Na prvem mestu je treba tu omeniti japonsko odskočnico v manil-
skem zalivu. Nekatere ameriške ladje, ki so se hotele izogniti blokadi, so se skušale rešiti proti Nizozemski vzhodni Indiji ali Havajskemu otočju, toda japonske podmornice so jih potopile, kakor n. pr. nosilko letal »Herron« in drugo nosilko letal »Langley« ter dve podmornici. Pri nadaljevanju svojih operacij, ki so se že pričele ali se pripravljajo v smeri proti Singapuru in na britanskem Borneu kakor tudi na področju med Sumatro in Novo Gvinejo, računa lahko Japonska z neizčrpnimi rezervami. Nobenega dvoma ni, da bo Anglija s svojimi najemniškimi četami popolnoma poražena. Nova ob-brambna črta, o kateri govore v Angliji in Zedinienih državah, se praktično kaže samo v braeupnem odporu v Nizozemski vzhodni Indiji, hangar s. c natekli •Stanki poraženih flot ne Malajskem oo-lctoku 'n na Filipinih
Nadaljevanje na 2. strani
Japonsko vrhovno poveljstvo si je postavilo za svoj glavni cilj osvoboditev vse vzhodne Azije od slehernega tujega vpliva. To pa zahteva, da se ustvarijo varnostna področja tudi v smeri proti Indijskemu oceanu in proti sami Indiji, torej v jsmeri proti Birmi. Ha varnostna področja morajo onemogočiti sleherno ofenzivo sovražnika, ki se opira na čungkinško vojsko. Glede Amerike je dala Japonska povsem jasno razumeti, da ne bo dovolila, da bi se Zedinjene države vmešavale v zadeve vzhodne Azije.
Ob zaključku je kapitan Hiraide izjavil, da je Japonska s porazom angleških in ameriških pomorskih sil na obsežnem operacijskem področju med Ameriko in Indijskim oceanom dosegla ne samo popolno premoč na morju, temveč tudi nadzorstvo nad važnimi potmi na Pacifiku, mimo Havajskega otočja in Singapura. To pa pomeni, da niti Zedinjene države niti Velika Britanija ne bodo mogle več aktivno poseči v razvoj dogodkov na Pacifiku ali zaustaviti nastanek novega reda v vzhodni Aziji, kakršnega si želi Japonska. Ta razvoj je omogočila strategija na svetovne razdalje, ki jo vodi os in ki sili sovražnika, da drobi svoje sile, pa mu ne dovoljuje, da bi jih po svoje raz-meščal.
Omejeno področje Wavelfovega poveljstva
Rim, 12. jan. u. V angleški spodnji zboi-nici je bilo objavljeno, da področje vellovega poveljstva ne obsega Indije ne Avstralije. Nevtralnih opazovalcev ta objava ni presenetila, ker je Avstralija stvarno spričo svoje nove vojaške zvem z dinjenimi državami prešla že pod vojaško kontrolo in vodstvo Američanov.
Nezadovoljstvo v Angliji
Stockholm, 12. jan. s. Ogorčenje nad izjavo majorja Attleea v spodnji zbornici je v zadnjih 24 urah še bolj narastlo, kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter«. Angleško javno mnenje smatra na splošno, da so ga britanski vojaški šefi, ki so dolgo prikrivali resen položaj na Malajskem polotoku, prevarili. L:st »Manchester Guardian« piše: Položaj na Daljnem vzhodu je neprimerno bolj katastrofalen, kakor bi se to zdelo. Vojaški strokovnjaki pa so posebno ogorčeni zaradi dejstva, da se vlada izgublja v novih praznih razpravah in sestavlja ogromne načrte za boločnost, ni pa doslej rešila najbolj perečega vprašanja preureditve obrambnega sstema letališč, za katerih izgubo pripisujejo odgovornost britanski vojski.
Nemški narod za svojo vojsko
„Das Reich" o žrtvah za vojake na vzhodnem bojišču — Nemški narod ne bo dal iz rok; kar si je doslej priboril
s tolikimi žrtvami
Berlin, 12. jam. u. Zna/ni tednik »Das Reich« je objavi! zanimiv članek, v kaiterem razpravlja o položaju na vzhodnem bojišču. List posrtavHa na laž nesmiselne trditve an-gle~ke in ameriške propagande o nekih sovjetskih uspehih.
Nato pravi: Stalin, ki izrablja do kraja rezerve 180mil i jonskega naroda, meče v boT-bo vedno nove množice ljudi. Sovjetska industrija, ki služi vsa vojnim svrbam, oja-čuje svojo produkcijo dO' vrhunca. Z naše strani je treba reagirati s še večjnm vojnim an industrijskim potencialom, kakršnega Nemčija dosilej še ni dosegla. Treba je vedeti, da so milijoni nemških vojakov v deželi, kjer nii niti najelementarnejših stvari, kjer ni sploh nič in kamor je treba uvažati •dobesedno celo sol in vžigalice. Potrebe na vzhodu so ogromne tako glede oskrbe kakor glede opreme. Nenzbežno je, da se te potrebe občutijo tudi na notranji fronti.
Ta se mora odreči vsemu, kar je odveč. Vsak podjetnik, veliik ailii majhen, si mora izprašati vest in se vprašati, ali je za nadaljevanje njegovega podjetja nujno' potrebno vse ceobje, ki ga ima seciaj na razpolago. Z malo dobre volje je mogoče opraviti mnogo poslov z enostavnim telefonskim
pogovorom. Tako se prihranijo papir in ljudje. Vojaki na vzhodni fronti potrebujejo papir, da si znjim ovijejo noge v čevljih aili da se kako drugače zaščitijo proti mrazu. Nemški državljani bi morali štediti s papirjem, kakor mora včasih borec na postojanki štediti tudi s strelivom. Vsaka vršita, vsak milimeter prihranjenega papirja pomeni na tak način kilometer prihranjene poti do zmage. Prebivalstvo mora spoznati, da je ne"teto stvari, ki se jim je treba za nekaj časa odreči. Ni važno na primer, da je kak urad ali kako podjetje polno zasedeno z osebjem, važno in bistveno je, da je na fronti dovolj ljudi :n dovolj streliva Zato moramo fronti dati mož in šted'ti moramo z vsemi potrebščinama Brez nadaljnjega je mogoče, da se več napravi in da se sije posameznika bolj izkoristijo.
Nemški narod, zaključuje diplomatski so-trudnik »Reicha«, mobilizira v tem smislu vse. Viri so neizčrpni, moralne energije so nadvse dobre in narod je postal resnejši in trdnejši, tako da ni niti sence omajanega poguma Nasprotno, nemški narod je sedaj razumel, koliko so vredne njegove čete, ter ste je odločil, da ne da iz rok, kar sii je doklej pridobil & tako velikimi žrtvami. (Pic-colo.)
Flisska m bo sklenila separatnega miru
Curih, 12. jan. u. Švicarski listi objavljajo izjavo, ki so jo prejeli tuji novinarji v nemških pooblaščenih krogih. V izjavi so demantirali še enkrat vse govorice in vesti, po katerih naj bi se finska vlada pripravljala, ia sklene separatni mir s Sovjetsko zvezo. Po teh govoricah naj bi švedske oblasti posredovale med njima. Nasprotno, tako naglašajo v nemških krogih, se bo Finska slej ko prej vztrajno borila z lastnimi silami in sredstvi ob strani nemškega zaveznika do popolnega uničenja boljševizma. Omenjeni nemški krogi opozarjajo na .zjave, ki so jih dali helsinški odgovorni politiki že ponovno in v katerih so izrecno opozorili, da hočejo Finci enkrat za vselej končati neprestane spore z ruskem mejašem, ki prestavlja zanje trajno nevarnost. V Berlinu opozarjajo, da Helsinki stalno obveščajo nemško vlado o vseh političnih in diplomatskih korak.h, ki jih tam napravijo.
Ameriška zastava na pohodu proti Angliji
Berlin, 12. jan. s. L;sti mnogo pišejo o najnovejših britanskih prizalevanjih. da bi rešili svoj imperij s tesnejšo povezanostjo z Zedinjenimj državami Severne Amerike. »Volkischer Beobachter« piše med drugim, da se danes Velika Britanija oprijemlje Zedinjenih držav in na ves glas berači m prosjači za amerško pomoč, tako da se njen položaj že zdi podoben položaju severoame-riškega dominjona. Ameriška zastava, ki je že zasajena na britanskih oporiščih in v zapadni Indiji, a na drugi strani pregnana s postojank na Pacifiku, je sedaj na pohodu proti samemu angleškemu otoku. Frav gotovo bo še velno dovolj Britancev, ki bodo v vsem tem razvoju vileli samo dokaz svoje lastne moči. To pa predvsem zaradi tega, ker razni Churchilli m Edeni grade s svojimi tragikomičn-mi gestami klovnov svoja poslopja.
Propagandni minister dr. Gobbels piše v tedniku »Das Reich«, da so to poslopja, ki se bodo zrušila, č m bo zgradba zagotovljena. Os je oborožena in pripravljena, da zlomi sleherno grožnjo. Prišla bo ura končnega spopada in zmagal bo tisti, ki se bo boril za višje ideale, ki bo imel močnejšo voljo ter trdnejše srce.
Namen panameriške konference
Bern, 12. jan. s. Po neKem poročilu, ki ga je prejel list »Basler Nachiichten« iz Rio de Janeira, je predsednik Argentine Castillo izjavil, da je glavni namen vse-ameriškega sporazuma ohranitev miru na amerškem kontinentu.
Obsedno stanje v Boliviji
Bueno Aires, 12. jan. s Iz La Paza poročajo, da je bolivijska vlada zaradi nesporazumov. ki so se pojavili med vlado in parlamentom glede ^o^anj^ vprašanj, odred la obsedno stanje na vsem državnem ozem'ju.
Eooseveltovi razgovori
Stcrkholm 12 ian d Po vesteh iz Wa-shingtona je predsednik Roosevelt v nedeljo sprejel sovjetskega poslanika Maksima Litvinova. s katerim je imel dolg razgovor. Razen tega je imel Roosevelt včeraj daljšo
Befana vojakov
Rim, 12. jan. s. Dopolavoro je te dni zaključil tretjo Befano vojakov v tem drugem letu vojne. Obdarovanje vojakov ob tej priliki Je bilo Izvedeno v velikem slogu. Na vse fronte je prišlo na tisoče ln tisoče darov, Id kažejo tovarlSko vnemo, ki veže srca prebivalstva z borci. Za tretjo Befano vojakov je Dopolavoro Izdal 21.257.000 Ur, nič manj važen je bil prispevek Dopolavora za otroško fašistično Befano. V raznih pokrajinah Italije je bilo razdeljenih 664.335 darov.
Fasistični mladinski
delovni tedni
Rim, 12. jan. s. Glavno poveljstvo GILA bo letos priredilo mladinske delovne tedne, ki bodo poleg že znanih kulturnih in umetniških tekmovanj pospešili vzgojo zdrave liktorske mladine.
Poziv rumunskim vojaškim obveznikom
Rim, 10. jan. &. Rumunsko poslaništvo v Rimu poziva vse rumunsike državipne. ki žive v Itailiji in so v smislu rumunskih določb do'žni predložiti v r>reg'cd & -oje vojaške knjižice za leto 1942. da se osebno zg'ase v uradu voJa«ikeea ata'eia rumunske-ga poslaništva v času od 15 do 25 januarja. Kdor bi iz kakrinih koli raz losov ne mogel priti osebno v Rim. lahko to opravi tudi pismeno, vendar se mora opravičiti, zakaj se osebno ni odzvali pozivu.
konferenco z načelnikom ameriškega generalnega štaba generalom M-arsballom. Nadalje je bil pri Roosevoltu novi ameriški poslanik pri mehiški vladi, ki zdaj odhaja na sivoje službeno mesto.
Medzavezniški svet za oskrbo
Stockholm, 12. jan. d. Po informacijah iz Washingtona pričakujejo, da bo ustanovljen medzavezniški svet za nadzorstvo nad dobavami vojnega materiala in potrebščin. Ta svet, katerega člani bodo verjetno imenovani iz krogov ameriških in angleških vojaških in gospodarskih strokovnjakov, bo imel nalogo nadzorovati razdeljevanje vojnega materiala »glede na potrebe enotne strategije zaveznikov«, tako da le-ta ne bi bila ovirana zaradi slabega razdeljevanja vojnih potrebščin.
Predsednik severnoirske vlade v Londonu
Bern, 12. jan u. V Londonu se mudi ministrski predsednik Ulstra. Bil je nujno pozvan v angleško prestolnico.
Razgovori v Kujbiševu
Tokio, 12. jan. d. Iz Kujb.ševa javljajo, da je japonski poslanik pri sovjetski vladi Tatekava 10. januarja ob skal Višinskega in Lozovskega ter šefa urada za Daljni vzhod. Z njimi je imel dve uri trajajoč razgovor, za katerega pa ni znann, na katera vprašanja se je nanašal.
Smrtna obsodba
dveh saboterjev
Sofija, 12. jan. s. Vojaško sodišče v Bi-tolju je obsodilo na smrt dva moža, ki sta bila obtožena sabotažnih dejanj na železnici.
Udejstvovanje bivšega
romunskega kralja
Rio de Janeiro, 12. jan. u. Bivši kralj Karol, ki se je, kakor znano, naselil v Mehiki, je prevzel predsedstvo »Zveze svobodnih narodov«, organizacije, ki jo je ustanovila skupina severnoameriških Židov.
Smrt znanega turškega generala
Carigrad, 12. jan. d. Po dolgi bolezni je v Carigradu preminil vpokojeni turški general Fethi Barras paša, ki je med svetovno vojno 1914-18 vršil službo zveznega častnika zadnjega turškega sultana pri pokojnem nemškem cesarju Viljemu.
Mraz na švedskem
StocKholm, 12. jan. s. Severna zima se sedaj čuti na Švedskem v vsej ostrini. V Falungu je bilo včeraj 25 stopnj pod ničlo, v Stockholmu pa 20.
fr
Nizozemski parnik potopljen
Lizbona, 11. ja.n s. Iz Batavije poročajo, da je bil neki nizozemski parnik v vodah okrog Jave napaden od sovražne podmornice in potopljen. Po dosedanjih podatkih je bilo mogoče rešiti le tri nizozemske mornarje.
Zasluzena kazen
Berlin, 12. jan. V soboto zjutraj so tu justificirali« Karla Sachsa, ki ga je posebno sod šče obsodilo na smrt, ker si je prisvojil nekaj volnenih oblačil, ki so bila določena za vojsko na vzhodnem bojišču. Sachs se je oglašal pri posameznih družinah kot pooblaščenec urada, ki je zbiral zimska oblačila.
Japonski parnik torpediran
Tokio, 12. jan. u. V bližini japonske obale je neka sovražna podmornica pred dvema dnevoma napadla japonsko tovorno ladjo »Daliki«. Ladja je bila poškodovana, tako da jo je morala posadka zapustiti. Vsi člani posadke so še živi.
Piccard in Cosyns
v Južni Ameriki
Buenos Aires, 12. jan. u. V Rio de Janeiro je prispela španska ladja »Cabo de Hornos«. Z njo sta se pripeljala v Brazilijo profesorja Piccard in Cosyns. Prisostvovala bosta startu stratosfernega balona, s katerim sc bosta dvignila Itailijam inž. Oliviero in znanstvenik o. Puig, ki besta skufala doceci z njrim višino 30.000 m. Start bo v bližini Buenos Aireaa. Piccard in Cosvns bosta prišla v Argentino prihodnji četrtek. Zaradi njune zamude je bil stratosferski polet od-
goden.	.
Ballon je že pripravljen v neki veluki baraki na vrhu San Rafaelu. Na njem sedaj urejajo vse potrebne instrumente. Na balonu montirajo tudi priprave, ki sta jih poslala Piccard in Cosvns za stratosferske raziskave. Oba Belgijca bosta sama pregledala vse aparate.
Nekoliko podatkov iz Avstralazije
Fronta na Tihem oceanu predstavlja prostor orjaškega obsega, v katerem se tro koristi raznih narodov, predvsem Japoncev, Britancev in Američanov. V severnem delu Tihega oceana nastopa kot tekmec Sovjetska zveza, na jugu pa se v senci britanske moči do precejšnje mere uveljavljata Nizozemska in Francija. Portugalska je v t^m delu sveta ohranila le neznatne ostanke svojega nekdaj obširnega kolonialnega imperija.
Sedanja vojna v področju Tihega oceana divja za posest Avstralazije, to je onega dela sveta, ki leži med Azijo in Avstralijo in ki spada med najrodovit-nejše in na rudninah najbogatejše predele naše zemlje. Monsunski vetrovi, ki prinašajo obilo moče nad te ravnice, vpliv morja pa daje rastlinstvu izredno bohotnost, ki je ni skoro nikjer drugje na svetu, razen v Indiji in v brazilskih pragozdovih.
Področje tvorijo velikanske skupine otokov, med katerimi so največji Borneo, Sumatra, Java, Celebes, Nova Gvineja in Luzon. Ozemlje je hudo ognjeniškega značaja, kar pa ne ovira v znatni meri življenja mnogoštevilnih narodov in plemen, naseljenih na tem zelo razčlenjenem ozemlju. Predvsem je treba navesti malajsko pleme, močno, delavno, hrabro ter obdarjeno z živo inteligenco. Na Filipinih živijo še stari prarodni prebivalci. ki se jih omika še ni dotaknila in ki so znani pod imenom Negrito. Na Novi Gvineii živi v notranjosti domače ljudstvo, ki se v pogledu kulturnega razvoja še ni povzpelo preko stavb na koleh, mestoma celo n;ti preko kamene dobe.
Nizozemska Indija ima 71 nvIMonov prebivalcev. Filipini 18 miljonov. Malajski polotok 5 miliionov in pol. Borneo 1 milijon. Timor 500 000. Birma 17 miliionov. Tajsko 16 nvliionov in pol. Indo-kina 26 miliionov. V celoti znaša prebivalstvo preko 150 nvliionov in je porazdeljeno na najrazličnejše narode, plemena. jezike ter vere. Mala i d so na tem podrofvu nositelji islama, ki je preko njih prodrl vse do južnih otokov Fil'tvnov, dočim ie ostalo otočie oo pre^žnl večini katoliško. V no+raniosti oto>oV žive pamni. do katerih še n'sta prodrla niti krščanstvo niti islam. S^oro 5«ristole+no gospostvo Snancev na F!Ho'r<'h ie nudilo svoie sledove v tem. da ob*-e*no prebivalstvo ter prebivalstvo večrh mest govori Snansko. v novejšem času na se naglo širi anglosaščina pod ameriško zastavo.
Gospodarska orgapizariia fpb Vraipv ?e ni ponoipoma zfraiena in razen Jave. T u-7ona ter M-^iskeea polotoka to nc^oJ^e še ni vkUučeno v svetovni eo«po*ar"kl sistem. Bogastva remlie in orirode «e čakajo osvaialca. Ogromna prostranstva po še popolnoma neznana *n nedotoVn«Pna. Fornen. Sumatra. Celebes. M«n^anao, Nova Gvinpla SnndcVo otoč*p Taicko in TndoVina pu^iio še oh'io možnosti za gospodarsko ud^tvovarne in za m'1'ione po<*elipnrpv Potroc+vn fpffa o7p«iHa ie cVoro ne^rnomn T' krnil daipio c<v*a1 letno 12 miliionov ton no*ro1pia 300 miliionov stokov riža. 'o	kodtra. ki se nri^oMvsi na svptn m'iHo«nv stotov sladVorifl Iz slnHVnmn^n tr«a «0 nrfctn+Vov «vp+0\mp nro^iiVrHp R0®/» «pmpn. k»r lih nrM<»iuIe •vet <*> ompTvmn *p ffor^no ho»»»tvo. hnmhaž *nin. Irovo tobak tpr tropsko sadie. Se zdaleka nismo izčrpali vsega bogastva.
V Italiji je le 28.5% delniške | glavnice v zasebnih rokah
V zvezi z obvezno pretvoritvijo delnic, glasečih se na prinositelja, v imenske delnice, razpravljajo italijanski listi obširno o tem. kakšne so lastniške razmere v pogledu delnic. O tem je objavil za-• nimivo izjavo Mario Mazzuchelli v zna-| nem listu »Sole«. Tik pred izbruhom voj-! ne je znašala skupna nominalna glavni-| ca italljansk'h družb 56 milijard lir fse-i daj znaša okrog 60 miliard) in je bila 1 raždeliena na 22.505 družb. Od teh 56 ! milijard je preko 70®/«. namreč 40 milijard v rokah države, državne družbe IRI in v posesti drugih delniških družb tako da je samo 16 miliiard nom!nalne glavnice ali 28 5% v rokah zasebnikov. Od teh 16 milijard pa odnade približno 10 miliiard na delnice mal;h podietij. ki so v sfalni posesti posameznikov ali rodbin. tako da prihaja za borzni promet v poštev le za nominalnih 6 miljard delnic. Delnice, ki so v zasebnih rokah (16 miliiard lir) predstavliaio le 2.7,/» italijanskega narodnega premoženja, ki se ceni na 600 miliiard lir. Delnice, ki prihajalo na borzo (6 milijard), predstavljajo komai l°/o italiianskeea narodnega pre-možepja. niih letni donos v obliki d;vi-depde pa se ceni na pol miliarde. kar predstavlja le 0.4°'n narionalnoea dohod-1 ka. ki znaša no cepitvi fi«ančnoga ministra Thaopa di Revela miliiard lir.
Od skupnega števila 2? 505 delnišk;h družb ie odn^Hlo 14 468 družb na majhne Hrn?v«e r glavp'Vo pod 1 milijonom l?r: 2329 družb na ima glavnim 1 do 5 mili-jopov Pr Te maihne	z glavnico
do 5 milijopov lir ClflVI? po številu) so po vpč'ni v tr^n'h rokah: pa pip odpade 10.7 m;Harde l'r glavpice. Srpd^iih pod-i jptii od 5 do 50 m51 i i on o v lir ir Ivin ppo <; ! skupno glavpico 13 miViard lir. Velikih družb r. gl^vrvro preVo 50 rniiiono'*' lir pa ie bilo M2 Na tph veli^'*« družb pa odnade ppkai mapj pe»?o 60®'n ce1otne delniške glavnice, namreč 32 milijard lir.
dohodek v Nemčiji
Po izjavi državnega tam;ka Reinhardta znašajo vsi Izdatki Nemčije, ki se kr^ev-iz rednih dohedkov in s posojili, po podatkih za drugo p^llefe lanskega. leta okrog 90 milijard mark na leto. medtem ko znaša na drugI strani uradna cenitev nemškega narodnega dohodka 100 milijard mark. Primertava med obema številkama bi torej pokazala, da potroši država za svoje finančne potrebe 90% narodnega dohodka.
Med obema številkama pa na prvi pogled ni soglasja, kar sedaj pojasnjujejo nemški strokovni listi. Tako pojasnjuje berKnska revija »Bank Archlv«, da je v nemški statistiki narodnega dohodka le del davkov upoštevan v skupni vsoti čistega narodnega dohodka. Vsota, ki jo je treba s tega naslova prišteti k skupni vsoti narodnega dohodka, znaša za leto 1938 14 milijard, za lansko leto pa sorazmerno več.
Na tej podlagi cea' berllnstea gospodarska revija »Wirtschaftsausblick«, ki jo izdaja banka Hardy & Co. sedanji korigirani narodni dohodek na 110 do 115 milijard mark. Čeprav se po tem računu razlika med vsoto narodnega dohodka in izdatki d' žave poviša na 20 do 25 milijard, še vedno zdaleka ne ustreza vsoti zasebnih izdatkov prebivalstva, kar pa se da pojasniti na ta način, da so v času vojne izdatki države in zasebnikov večji, nego znaša na-rodrn dohodek ker se Izdatki ne krijieio samo lz narodneoa dehodka, temveč je treba poseči tudi po narodnem premoženju. Omenjena berlinska revija navaja med drugim, da so v Angliji izračunali za leto 1940. da znašajo državni izdatki 67%, zasebni lzdatk£ pa 63®/o narodnega dohodka, kar da skupaj 130«/«. tako da se 30«/« skupnih Izdatkov krije 'z narodnega premoženja, ki se za ustrezajočo vsoto zmanjšuje.
Trošenje narodnega premoženja se kaže predvsem v zamnjšanju zalog surovin in blaga, zlata in deviz ter produktivne substance, vrhu tega pa je v primeru Anglije treba še upoštevat: zmanjšanje narodnega premežsnja zaradi škode po letalskih na-pd'h in zaradi izgubljenih ladij. V Nemčiji tako dodatno uničevanje narodneg-promoženia ne pride bistveno v ra*"~ Kolikor je odložena nadomestna nabava strojev in produkcijskih naprav, je treba na drug*! strani vzeti v račun okolnost, da se v mnogih podjetjih tudi v vojni vrSijo znatne investicije. Vsekakor krije Nemčija v sedanji vojni mnogo manjši del voim* izdatkov na breme narodnega premoženja, kakor v svetovni vojni, ko je bilo treba 40"o voin'h izdatkov kriti iz narodnega premoŽenja. V splošnem se lahko ceni, da odpade cd potrošnje dobrin na zaseh^ potrošnjo 40 do 50«narodnega dohodka Na tej podlagi prihaja »\Virtschaftsaus-blick« do zaključka, da se krijejo vojni izdatki na breme narodnega premoženja le v obsegu 20<>/o do 30% narodnega dohodka.
Gospodarske vesti
! = Plačilni promet s Ceškomoravskun protektoratom. Praška narodna banka je objavila, da je uveden plačilni promet med Italijo in Albanijo ter obema priključenimi pokra inami bivše Jugoslavije M eni strani ln Ceškomoravsklm protektoratom na drugi strani. Plačilni promet se vvsi preko nemške obračunske blagajne v Berlinu Obveznosti, ki so nastale pred 1. julijem 1941. se preračunavajo v razmerju 100 din enako 5 mark ali 50 kč.
= Pojasnila k raclonirani prodaji tekstilnih izdelkov. Okrožnica Visokega ko-msiariata od 30. 12., o kateri smo poročali že v nedeljski številki, navaja med drugim, da so se dogodili primeri, da so trgovci prodajal: izdelovalcem konfekcijskih Izdelkov in pohištva tkanine brez točk, ln sicer za izdelovanle konfekcijskih predmetov za novorojenčke, ki se prosto prodajajo, in za Izdelovanje poh:štva na podlagi izjave kupca, da bo dotične tkanine
uporabil izključno v ta namen in da prodaja samo take predmete. Ta način postopanja pa je docela v nasprotju z navodili za racionirano prodajo tekstilnega blaga in se kršitelji izpostavljajo strogim sankcijam. Za dobavo tkanin, ki se potrebujejo za izdelovanje predmetov, ki niso podvržena racion.ranju, bodo izdana primerna navodila, kj bodo izdana v najkrajšem času.
= Gospodarska preosnova v pokrajinah zapadne Foijske, kj so priključene Nemčiju
Dunajski list »Neues VViener Tagbiatt« poroča coširno o gospodarski preosnovi v pokra j mah zapadne Poljske, ki so pnključe-nene Nemčiji (to so predvsem Pomor j an-sko, Poznanjsko -n pokrajina okrog Looza), medtem ko je vzhodno področje vključeno v Poljsko generalno gubernijo. List povdar-ja, da priključeno področje, ki je važno za bodočo kmetijsko produkcijo Nemčije in •xna precej industrije, v bodoče ne sme biti več naseljeno z mešan.m prebivalstvom. Zato mora biti zasigurana čista naselitev z Nemci. Le tako bo to področje lahko izvršilo svojo važno nalogo in bo postalo most proti vzhodu. Vse te naloge so poverjene posebnj organizacij: Haupttreuhand-stelle Ost, ki je v zvezi z državnim komisarjem za utrditev nemškega življa. Po podatkih, ki jih je objavil znani list »Der Fiinfjahresplan« je organizacija »Haupttreu handstelle Ost« zajela vsega 230.000 industrijskih in obrtnih obratov vsake velikosti in okrog 250.000 zemljišč v mestih. Obrati, ki so važni za oskrbo, so bili že preneseni v zasebne roke Nemcev. Tudi del drugih obrtnih in industrijskih obratov je že izročen zasebnikom. Od manjših obrtnih in rokodelskih obratov pa mnogi ne pridejo v poštev za prevzem, ker so preveč primitivni in bodo likvidirani. Za prevzem prdejo v poštev predvsem oni Nemci, ki so se po svetovni vojni izselili iz Poljske. Pozneje bodo prišli v poštev tudi bivši vojaki, ki so se udeležili vojne. Največje težave povzroča ugotovitev in cenitve terjatev in dolgov prevzetih podjetij. To vprašanje je urejeno z naredbo od 15. avgusta 1941. Večina terjatev se črta, priznane terjatve pa se likvidirajo na način, ki je podoben konkurznemu postopku.
= Nemške železnice v lanskem letu. Uprava nemških državnih železnic je izdaia začasen pregled poslovanja v pretekj-em letu. Dohodki nemških železnic so se Povečali na 9 milijard mark (prejšnje Teto 7.6). Povečanje dohodkov za 18% gre predvsem na račun povečane storitve, deloma pa je pripisati povečanju omrežja zlasti na jugovzhodu; poleg tega je lani v celoti prišel do izraza prevzem omrežja v Alzaci i in Loreni ter v Luksemburgu železniška uprava ja lani še povečala odpise, predvsem zaradi tega, ker bodo po vojni potrebne znatne nadomestne nabave voznega parka, kolikor se sedaj prekomerno troši.
= Gradnja plovne zveze med Jadranskim mor;em in Dunavom. Pred tedni smo
rwočal' o riPč-tu zi zgraditev plovne zveze med Jadranskim morjem in Dunavom, ki predvideva plovno pot od Dunava preko Save in Kolpe, od koder naj bi se zgradil prekop do Bakarskega zaliva. Največje ~oAke bi r>c-zročila gradnja zapornic za spuščanje in dviganje ladii pri Bakarsk-?m zalivu. V zvez.1 s tem načrtom je t" hrvatska vlada sestavila program za ureditev te plovne zveze na področju Hrvatske. predvsem je predvidena gradnja zveznega prekopa med Dunavom in Sa-^ b: bil izpeljan od Vukovara preko Vin kov-cev do Slavonskega Samca. Ta prekop je predviden v širini 40 metrov in T metrov, dolg pa bi bil 59 kilometrov. Vodna pot od Vukovara do Slavonskega Samca bi znažala torej le 59 kilometrov, medtem ko zn°ša sedaj po Dunavu do Beograda in po Savi navzgor 416 kilometrov. Pot bi se torej skra*šala za 357 k:lome-trov, to je za. tri dni vožnje. Drugi del načrta obsega ureditev Save med Slavonskim Samcem in Siskom ter Kolpe do Ka--
- no in rveko Karlovca. Na tem ročju bodo Savo in Kolpo poglobili, da bo imela glettno najmanj 2 metrov. Na to vodno zvezo bo priključen tudi Zasrreb, Zato bodo uredili strugo Save tudi od Siska do Zagreba. Za vsa ta dela so že sestavljeni približni proračuni in je za prekop Vukovar—Slavonski Samac predviden izdatek približno 500 milijonov kun, za preureditev Save in Kolpe pa je predvidenih 300 milijonov kun. Med Slavonskim Samcem in Siskom, kjer se Sava vije v vePkih lok'h, bo s presekanjem lokov skrajšana vodna zveza za 60 kilometrov.
= Hrvatsko madžarska komnezacljska
kupčija. Med Hrvatsko in Madžarsko je prišlo do sporazuma, po katerem bo novo-sadska elektrarna dobavljala na Hrvatsko stran električni tok (zlasti Beočinski tvor-nici cementa in kamnolomu pri Kamenici), in sicer v kompenzacijo za dobavo cementa, ki bo ga dobav!'ala Beočinska tvorni ca dnevno določeni količini preko Duniva v Novi sad. Novosadska elektrarna je biia doslej v rokah ameriškega kapitala. Po izbruhu vojne med Madžarsko in Zedinje-nimi državami pa je sedaj uvedena prisilna uprava.
= Iz hrvatskega gospodarstva. S sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena diuž-ba Odol d. d., pri kateri je udeležen tudi hemški in madžarski kapital. Nadal'e je bila s sodelovanjem nemškega kapitala ustanovljena družba za linolej, preproge in gardine »Litega«.
— Racioniranje kruha v Turčiji. Tudi turška vlada je sklenila, da uvede racioniranje kruha. Dolcčen je že dnevni obrok, ki znaša za otroke do 7 let 187 gr, za odrasle 375 gramov in za težake 750 gr kruha.
Letalska nesreča
Madrid, 10 jan. d. Včeraj sta se nad špansko luko Port Bue pojavili dve letali neznane narodnosti, ki ju je vihar gnal v smeri proti morju. Z enega letala je pilot odskočil s padalom, vendar ga je veter zanesel na morje ln ga doslej reševalci, ki so nemudno odpeli na pomoč z rešilnim čolnom. Se niso mogli najti. Usoda drugega letala ni znana Verjetno sta obe letali pripadali kak- večji skupini letal, pa ju je vihar zanesel proti obali.
Posebnosti letošnje dolenjske zime
Visok sneg privablja toliko smučarjev kakor še nikoli — V gozdovih dan na dan poje sekira
Obnovljena lesna industrija - Stoletni orehi padajo
bodo vsi gospodarja lahko roščli dolgov. Drugače je spet za tiste, ki jim denarja ne primanjkuje in bi rajši svoje gozdove obranili.
Z novim letom je v povečanem obsegu pričela obratovati trebanjska tovarna Novi najemnik žage je oživil lesno industrijo v našem kraju in se prvi sadovi že kažejo. Poleg delavcev in voznikov, ki imajo spet zaslužek, so zadovoljni zlasti kmetje, ki iimajo sedaj priliko, da brez posredovalcev in prekupcev prodajajo vsakovrsten les naravnost tovarni in tako dosežejo ugodnejše cene.
Veliko povpraševanje je zadnje dni po vsem Dolenjskem za orehovo korenino. Ker se je za ta les odprl izvoz in plačujejo trgovci kmetom po 2 liri za kilogram, kmetje podirajo orehovo drevje kar od kraja. Zlasti stari orehi padajo. Ugodna cena je povzročila, da se s preobilnim izsekavanjem oreha uničuje na drugi stran važen del na- ; šega narodnega premoženja Priporočamo j zatorej, da kmetje vedno ravnajo le po j zdravem preudarku.	—an.
Trebnje, 12. januarja. Po vsem Dolenjskem je zapadel visok sneg. Sneži že nekaj dni v gostih kosmičih neprestano in ga je ponekod naneslo že nad meter visoko. Vsa pota in ceste so na debelo zasnežene. S snežnim plugom po večkrat dnevno orjejo glavno cesto, da je promet po njej mogoč, medtem ko so pota neprehodna. Le malokdo gre iz vasi z doma, saj vfie delo zunaj počiva in se ljudje rajši stiskajo okrog toplih peči. Na Dolenjskem s-5 je torej pričela prava zima in imamo za precej časa snega več ko preveč.
Smučarji so prišli na svoj račun in je te dni Dolenjsko deležno tolikšnega pojeta kakor še nikoLi. Alnož.ca smučarjev iz Ljubljane. ki morda prej še ni prestopala zasneženih dolenjskih tal, se je včerajšnjo nedeljo razlila po naših hribčkih m gorah ter smo naenkrat iz vseh ust slišali, da so smu-či:r;ča pri nas nad vse pripravna. Videti je, da je tudi s te strani pri«1 o Dolenjsko do
Eslne veljave, žal sicer kasno, a vendar en-at! Prav zanimivo je bilo opazovati vse te številne orače naših smučišč, ko so se vračali: zadovoljni s smuko, nasičenih že-lodčkov in napolnjenih nahrbtnikov — tako da smo jiim morali pritrditi, da je Dolenjsko za smuk v resnici pripravno, in še več: tudi — koristne! Ob takem stanju smo Dolenjci lahko prepričani, da vezi, kj so jiih včeraj
Solenne distribuzione di doni al bambinl a Novo mesto. Al centro: 11 comandante mi-litare coll. Arpaia eol commissarlo distrettuale Griselli e eol segretario politico Varini. Slovesna obdaritev otrok v Novem mestu: v sredini garnizijski poveljnik polkovnik g. Arpaia z okrajnim komisarjem g. dr. Grlsellijem in političnim tajnikom g. Varanijem
Sadjar in vinogradnik v januarju
Appena sbarcati dopo settimane di crociera i sommergibilisti italiani hanno U con-forto della posta — Po celih tednih križarjenja po morju so prišli italijanski podmor-ničarji spet na kopno, kjer jih prva pozdravi poŠta od dragih svojcev
je z d! o Škodljiva, ker jc precej razširjena in se hitro množi, zato je treba nanjo zalo paziti in jo dosledno zatirati.
Na vejicah se najdejo obročki iz jajčec prstan i carja. Tudi prstani čar je droben metuljček, ki leta le ponoči julija in avgusita. Jajčeca so srebrnesiva in jih nalepi v obliki obročka prav tesno drugo po'cg drugega okrog drobnih vejr.c. V obročku ;e do 400 jajčec. Jajčeoa prezimijo in se izvale gosenice šale na pomlad Obročke ki jih skrbno sadjarjevo oko opazi na drevju, je najbolje z vejico vred s škarjami odrezati in vse skupaj siežgati.
Na debeiejšh vejah in deblih so legla gobavca, ki je tudi panočni metulj. Leta meseca avgusta in septembra in leže jajčeca po več sto skupaj. Vsak kupček pokrije z dlačicami iz zadka, zato jih je od dadeč videti kakor košček kresitlne gobe, zaradi česar je dobil iime gobavec. Ena sama samica izleže do 2000 jajčec. V kupčkih jajčeca prezimijo in jim niti najhujši mraz ne škoduje. Spomladi se izvalo gosenice in obje-dajo listje, toda le ponočti. Podnevi leže na kupih po debelih vejah in deblih, ob deževnem vremenu pa sc zbirajo tudi v gručah na spodnji strani dobeMh vej. Gobavec je zelo nevaren zajedavec, ker požre Listje na drevesu do goilega in se seli z drevesa na drevo. Ptice razen kukavvc ne marajo teh gosenic zaradi ostrih dlačic. Pri nas k sreei ni mnogo tega škodljivca, zato je treba paziti, da se ne razpase. Najbolje je pozimi pokončavati gobam podobna legla po debelih vejah in tudi pomladi zatirati gosenice, čc se kje pokažejo.
V	razpokah med ljubjem, med mahom in
lišaji prezimujejo rami škodljivci, ki se najlaže pokončajo pozimi, ker pridemo najlaže do njih. S sftrgiuljo in drevesno ščetkio je treba očistiti sadno drevje in ga namazati s 15odstotnim arberinom. vrhove in veje pa na brizgati z lOodstotno arborinovo raztopino.
Prekinjena razprava
Ljubljana, 12. januarja.
V	petek se je začela pred malim kazenskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. I-ran Brelih, razprava proti bivšemu poročniku Ostoju Vokiču in njegovi ženi Olgi.
Obtožnica očita Vokiču, da je ob zlomu jugoslovanske vojske 11. aprila v Novem mestu odvzel na škodo državnega erarja b'vše kraljevine Jugoslavije 13.500.000 din gotovine iz blagajne štaba dravske divizije. Njegovi ženi Olgi pa očita obtožnica, d<- ieod 11. aprila do 15. maja v Ljubljani ln njeni okolici prikrivala znesek 10.500.000 din, vedoč, da ga je njen mož ukradel, to da je uporabila v svojo, odnosno skupno korist z možem znesek 752.617.50 din. Od ukradenih 13.500.000 din se je izsledilo 12.613.575 din ln 15.783 lir, doč'm je razlika še nekje sli rita, odnosno nepojasnjeno porabljena.
Ostoje Vokič dejanje priznava, krivdo pa zanika. Pravi, da je velika petek, ko se je že tretjič vrnil na orožniško postajo v Novem mestu, opazil pri blagajni Dravske dlvlzijske oblasti popolen nered. Blagajnika nI bilo več, orožn'iki ter vojaki pa so odnašali denar. Vokič se zagovarja, da je hotel denar na povelje svojega poveljnika le Shraniti, n'kakor pa si ga ne prisvojiti. Pravi, da je bilo denarja okoli 8 do 9 mi-Uonovj. Tudi Voklčeva žena dejanje priznava. krivdo pa zanika. Oba trdita, da sta imela nekaj privatne imovine. k1 jima je bila zaplenlena, in sicer Vokič 260.000 din, njegova žena pa 162.000 din.
Na razpravi Je Vokič dramatično opisoval dogodke. Na veliki petek Je bila komanda vojnega okru ga v Novem mestu obveščena' da so nemška čete Se na Hrvatskem. Dob'11 so navodilo, naj o tem ob-veste častnike in moštvo odpuste. Oficirji
1 so zahtevali svoje plače. Zato so se ko-; mandant vojneoa okruga. Vokič in trgovec Batistič, ki je bil tedaj komandatov šofer, odpeljali v novomeško okolico, da bi tam izplačali oficirje. Ker pa je tedaj nastopila splošna zmešnjava to ni bilo mogoče. Vokič pravi, da ga je komadant poslal nazaj v Novo mesto rešit blagajn'ka Oblaka. Z Batističem sta se res odpeljala nazaj. Ko pa sta prišla do mostu čez Krko. sta tam že opazila nemške tanke. Takoj sta se preoblekla v civilno obleko in nemoteno nadaljevala pot. Zapeljala sta pred orožniško postajo, kjer sta našla vreče z denarjem odprte, blagajnika Oblaka pa ni bilo več. Zato je Vok'č ukazal orožnikom, naj znosijo vreče v njegov avto.
Ko je prišlo povelje, da se mora ves jugoslovanski denar zamenjati, je Vokič, ho-teč rešiti vsaj nekaj denarja, za^el > povati nepremičnine. Z nekim arhitektom se je dogovoril za gradni© hi®e v Tacnu Kupil je vilo »Meto«, toda trdi. da jo Je plačal s svoiim denarjem. Ko ga je sodnik Kralj vprašal, kako je mogel toliko prihraniti, je Vokf.č deial, da je Imel v upravi dobrovoljsko posestvo svojega očeta v Ba-nrtu, ki mu je letno donPši.lo 10.000 din. ir za katerega je prejel 75.000 din kupnine.
V soboto ves dan se je razprava nadaljevala ln so b'le zaslišane priče. Predsednik senata je nato prešel na čitanje spisov. Najvažnejši je zapisnik polkovnika živanoviča, ki zanika, da bi kaj vedel o denarju. Državni tožilec in branilec sta predlagala zasUšanje še nekaterih prič, senat pa je po kratikiem posvetovanju pred loga zavrnil in razpravo prekinil.
Dvojni praznik zgledne matere in gospodinje
Danes pred 70. leti je zagledala v prijaznem Škocjanu pri Mokronou luč sveta ga. Marija Lilija, po rodu Kramarjeva, zvesta življenjska družica nadu&telja v pokoju ln dolgoletnega poverjenika Vodnikove družbe Vekoslava Lilije v Novem mestu. Pred poroko je preživela najlepSa
leta pri bratu Janezu, župniku na Polšnl-ku. Kaj je pomenilo to za župnlšče na Polšniku za potujoče dijake in siromake, vedo povedati številni, ki Jim je dobra Mici tolikokrat postregla. Ob zidavi nove farne cerkve Je dve leti bila na njej vsa skrb za prehrano velikega števila delavstva in voznikov. Obenem je vodila na Polšniku pošto In je napisala tedaj še večinoma nepismenim Polšničanom na stotine pisem In prošenj. Leta 1912. se je poročila s polšnlškim nadučlteljem g. Lilijo, s katerim torej ravno že 30 let tovariško deli vse križe ln težave. Za časa svetovne vojne je gospodarila pet 'et sama na pelšniški šoli. V zglednem zakonu se jI je rodil sin Bogumll, šolski upravitelj na Dolžu pri Novem mestu, ki pa je še v vojnem ujetništvu.
Tudi ob zasluženem pokoju v Novem mestu je še vedno marljiva in stalno pomaga možu — znanemu dolenjskemu čebelarju — pri čebelarskih poslih V ne-malem obsegu tudi vsa leta pomaga pri nabiranju novih naročnikov Vodnikove družbe ln Slrlenju slovenske knllee v našo poslednjo MSo številnim čestitkam prijateljev ln znancev se pridružuipmo tudi mi In želimo še mnogo srečnih let!
Pogrešana mladenka
Izgubila se je moja hči Jožica Jageipan,
ki je pred pričetko n sedanje volne odpotovala v južne kraje. Odtlej je za njo "iz-
ginila vsaka sled. Kdorkoli ve kaj o njej, naj blagovoli to sporočiti materi, ki ji je smrt ugrabila tudi sina djaka. Naslov; Jo-sipina Jageman - Šdraj, Ljubljana - Moste, Pokopališka 5.
Z Gorenjskega
Novi grobovi In žrtve nezgod. V Tržiču je umrl 771etni čevljar Jože Zaletel. Bil je najstarejši tržiški gaslec, ki je 57 let izvrševal gasilsko službo. Bil je trikrat odlikovan. Na zadnji poti so ga spremili tovariši iz vsega tržiškega okraja. — Daleč naokoli znani trgovec, hišni posestnik in gostilničar Anton Košir iz Bistrice pri Tržiču je umrl v starosti 84 let. Tudi njegovega pogreba se je udeležilo prebivalstvo iz prostranega okoliša. — Na Jesenicah se je ponesrečil delavec France Rekar, ki mu je voz v tovarni pri prevažanju zmečkal levo nogo. V železarni na Javorniku so dobili hude opekline delavci Evgen Kelih, Anton Rajgelj in Vincenc Svetina. V črnučah je voz poškodoval nekega cestnega delavca in mu zlomil golenko. — Mizar Valentin Mačnik pa je v istem kraju prišel z roko v skobelnik, ki mu je odrezal tri prste. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici na Golniku.
Nabiranje toplega oblačila in kožnhovine
za vojake na vzhodni fronti je bilo na Gorenjskem v teku od 4. do 10. januarja. Gorenjski telnik hvali zlasti prebivalstvo gorenjskih mest, da se je dobro izkazalo. Z Jesenic objavlja daljše poročilo in pravi, da je bil okrožni vodja dr. Hradetzky kar začuden, ko je prišel obiskat Jesenice in je našel v službenih prostorih Koroške ljudske zveze več gospa, ki so bile zaposlene s tem, da so zavijale kožuhovino in volneno obleko že tedaj, ko na Gorenjskem še ni bil izdan poziv za nabiranje.
V Radovljici je bila te dni seja občinskega sveta. Župan Babnik je pozval prebivalstvo, naj se tudi za naprej krepko udej-stvuje pri obnovi Prečital je zahvalno brzojavko gauleiterja dr. Rainerja, ki je sporočil, da se bo posebno zavzel za prospeh Radovljice kot nove gorenjske prestolnice. — Na Mestnem trgu so, kakor v Kranju, postavili zvočnik, ki prenaša godbo in poročila. — Narodno socialni urad je obdaroval otroke v mestu in okoliških vaseh z raznimi igračami in nemškimi mladinskimi knjigami.
POMAGATI SI JE ZNAL
Angleški igralec Kean se nekoč ni naučil svoje naloge. To se sicer dost krat zgodi tudi pri najslavnejših igralcih, toda postati utegne usodno. Kean je imel razen tega še smolo, da je prišel šepetalec zelo izmučen v gledališče in je ves čas dremal.
Ko je prišel najvažnejši prizor v drami, je Keanu iznenada zmanjkalo znanja in — sape. Začel je še stavek: »Takrat sem se mudil v Rimu...« Potem mu je spomin odpovedal službo. In odpovedal je tudi šepetalec, ki je sladko zaspal. Toda Kean si je znal pomagati. Stopil je pred šepetalčevo omarico, se sklonil in na ves glas vprašal:
— In kaj sem delal takrat, ko sem se mudil v Rimu?
To je pomagalo šepetalec se je prebudil ln Kean Je bil rešen.
Obnovite naročnino!
Nova, za vse gozdne posestnike in voznike zelo važna naredba Visokega Komisa-ria/ta v Ljubljana določa, da so vsii gozdni
posestniki dolžni nuditi kar največ lesa. Zreli gozdovi se morajo izkoristiti. Sekati se lahko prične brez predhodnega dovoljenja okrajnega glavarstva. KdOT ima prevozna sredstva, jih mora staviti na razpolago za dovoz gozdnih proizvodov. Vsi gozdni posestniki morajo prijaviti. ko'iko drv, celuloznega lesa ali tehničnega lesa imajo izdelanega in koliko ga nameravajo posekati v teku zime. Če bi kdo ne hotel sekati, bo izkoriščanje gozdov in uporabo prevoznih sredstev prevzela gozdna milica, kj bo izvajata primerne sankcije.
Spričo te objave, ki so jo objavile občanom vse občine, so pričeli kmetje izseka vat i gozdne parcele in na Dolenjskem se je razvila živahna lesna trgovina. Prodaja in nakupuje se vsakovrsten les po ugodnih cenah in so prišli do zaslužka mnogi gozdni delavci. Še nikdar ni Dolenjsko izvažalo toliko lesa kakor v teh časih. Usodne cene in pa navedena uredba sta mnogim kmetom pripomogla do izboljšanja položaja in se
V	vinogradu delo v januarju večinoma
pečiva. Vendar, če se pokažejo ugodni dnevi, lahko v tem mesecu nadaljujemo z rigo-lanjem, če s tem delom še nismo končali. Predvsem pa moramo paziti, da snega, še posebno ne zmrzlega, ne sipravmo na dno jarkov ali med zemljo ker bi pomladi močno ovira! hitro segrevanje zemlje. Zmečemo ga na vrh že zrigolane zemlje, kjer ga pustimo ležati. Tudi zmrznjenih večjih kep zemlje ne smemo s-praviti na dno jarka, temveč jih moramo razbiti. Če pa nameravamo pustiti zemljo čez leto nezasajeno, je to seveda vseeno.
V	januarju lahko dovažamo v vinograde gnoj in zemljo. Posebno v bolj oddaljene vinograde, ki jih nameravamo pomladi še gojiti s hlevskim gnojem. si lahko v zimskih mesecih gnoja na vozimo, ker imamo desti časa in pota so zdaj pripravna Tudi za napravo dobrega komposta sc lahko zdaj navozimo potrebni gnoj v vinograd. Prav tako lahko porabimo zimski čas za vožnjo zemlje v vinograd, kjer je navadno manjka. Posebno zemljo, ki jo je čez leto znosila iz vinograda voda in jo imamo tu pred vinogradom. je dobro zdaj spraviti v vinograd na tisto mesto, kjer jo potrebujemo.
V	januarju si ogiedamo vse vinogradno in kletno orodje. Vse pokvarjeno popravimo, manjkajoče dele nadomestimo, predvsem pa dobro očistimo vse orodje, če tega še nismo storili. Železno orodje zavarujemo pred rjo s tem. da ga prepleskamo z apnenim bele-
žem, usnjene dale pa zavarujemo s tem, da
jih naoljimo. Zimski čas uporabimo tudi za to, da se strokovno izpopolnimo. Vse strokovno časopisje, ki ga poleti zaradi preobilnega dela nismo utegnili temeljito prebrati, lahko zdaj ponovno preeitaimo. Našli bomo' še mnogo v teh sipislh, česar prej nismo opazili. Kmet pa je pozimi tudi bolj zbran. In kar se v vinogradništvu tiče strokovnega pouka, je treba zlasti dolenjskim vinogradnikom priporočiti, da črpajo čim več sodobnih nasvetov iz knjig in iz strokovnega časopisja.
Mnogo živalskih zajedalcev najlaže zatiramo pozimi. Pri dobrem pregledovanju vsakega sadnega drevesa se opazijo razne gosenice, ki pomladi in poleti žro listje sadnega drevja. Gnezda v katerih prezi/muje na stotine gosenic zlatnice, porežemo in se-žgemo. Zato je potreba posebnih škarij na dolgem drogu, da je z njimi mogoče poseči tudi v vrh visok.; h dreves. Odrezana gnezda zberemo v posebno posodo in nato sežgemo. Dobe se pa tudi plamenice, s katerimi se požigajo gnezda kar na drevesu.
Zlatnica je bel metuljček, ki se pojavi sredi junija in leta le zvečer. Jajčeca zaleže na sipodnjo stran listov v podolgastih kupčkih po kakih 200 skupaj. Vsak kupček pokrije z dlačicami iz zadka. Iz jajčec se iz-vale gosenice, ki ostanejo do jeseni skupaj. Jeseni pa se zapredejo in narede precej velika gnezda, da jih je lahko opaziti. Zlatnica
i raavezaili smučarji z našim vedno gostoljub-I nim ljudstvom, tudi prvo sonce ne bo od-tajailo. Smuki
*
Carti armati ttaOanl In nna base delPAfrica Settentrlonale — Italijanski »klopniki
na nekem oporišča v severni Afriki
Ko se zbujamo
t • •
Med vsemi čudeži, ki nam jih prožijo življenjski pojavi, je največji čudež joto-vo ta, kako nastajajo misli, do danes si ne moremo napraviti še nobene predstave o tem, kako misli nastajajo, in tako nam nudi prebujenje, to je čas, ko se pričnemo po spanju zavedati svojih misli velike uganke. S tem vprašanjem se je bavil dolgo časa nemški učenjak prof. L. R. Miil-ler, proučeval je pojav prebujenja na samem sebi in je ugotovil sledeče:
Misli, podobe in predstave nastajajo lahko tudi pred prebujenjem, to ie mod tem. ko nam v spanju zavest počiva. Toda šele potem, ko se prebudimo, prihaja red v naše misli. Zato je opazovanje samega sebe in lastnih duševnih dogajanj med zbujanjem nad vse težko, kajti človek. ki se šele prebuja, nima potrebne duševne sile in zavesti za proučavanje. Zbujajoči se človek ni niti prav sposoben, da bi opisal z besedo ali celo s sliko sanjske pojave, ki so jih ustvarjali njegovi možgani še kratko pred njegovim prebujenjem. Sanje je treba najprvo premisliti, toda večina med njimi nam ne zapusti nobenih ali skoraj nobenih spominskih vtisov, ki so za premišljevdnje potrebni, pri tern nastaja vprašanje, da-li se zbujamo vedno naravnost . iz sanj in da-li med spanjem sploh vedno sanjamo. Odgovor na to je zelo različen. So mnogi ljudje, ki trdijo, da nikoli ne sanjajo, toda to ni verjetno, verjetno je, da se svojih sanj po prebujenju enostavno ne zavedajo več. Prof. Miiiler je prepričan, da v globokem spanju sicer ni sanj, a če njega samega zbude iz oo-četnega spanja, doživlja pred prebujenjem vedno kakšne sanje, le da ne more ugotoviti, ali so te sanje obstajale že pred dražljajem, ki ga zbudi, ali pa jih je prožil ta dražljaj sam. Gotovo je vsekako to, da imajo ti dražljaji svoj vznemirjajoči in prebujajoči vpliv na snnje. če zabrni ponoči telefon ali pa nastane pred hišo nenavaden hrup, se ti šumi vrinejo najprvo v sanje, ki jih po svoje predelajo, in šele čez nekaj časa nam povedo po teh dražljajih zbujajoči se možgani na podlagi spomin-
skih asociacij, kakšen pomen dražljaji prav za prav imajo.
Tudi spontano nastajajoče sanje nas lahko zbude, zlasti če so zvezane z živahnimi občutki neugodja, n. pr. s predstavo, da padamo ali pa s kakšnim drugim občutkom strahu in groze. Pogosto nastajajo budilne sanje zavoljo telesnih neugodij. Ti dražljaji morajo v možganih po vsej priliki povzročati spremembe bio-električnega procesa, ki imajo potem za posledico prebujenje. Dražljaji, ki prihajajo v možgane, pa se tudi v spanju duševno ocenjujejo. Spečega učenca ne bo zbudilo grmenje težkih tovornih vozil, ki vozijo mimo hiše, pač pa bo planil hitro iz spanja, če narahlo zaškripljejo vrata, ko prihaja z-'utraj ob običajni uri oče v sobo, da ga zbudi. Tudi v nesvestnem spanju deluje ura dolžnosti in nas ob določenem času požene iz postelje.
Kakor stroj, ki se vrti najprvo počasi, preden steče z vso brzino svojih obratov, so tudi bioelektrična dogajanja v možga^. nih svočetka tako malo živahna, da nasnc morejo zbuditi. čim živahnejša postajajo, tem bolj povzročajo nezavestne sanje, a ko se njih intenzivnost še bolj stopnjuje, se moramo zbuditi in s tem se nam obnovi redno delovanje misli, vrne se nam spomin in se pojavi zavest, ki smo jo izgubili, ko smo zaspali Pri nekaterih mladih ljudeh je čas, ki ga potrebuje bioelektrlč-ni motor, preden se požene z vso silo, precej dolg in precej časa traja, preden *e iz omame spanja povrnejo do jasne misli. Močan dražljaj, kakor curek hladne vode, ali če spečega nekdo močno strese oziroma zavpije nanj. proces prebujenja seveda pospešuje, a tudi manj nasilne metode, kakor skok s postelje, pretegovanje in potopitev obraza v hladno vodo, nam morejo pregnati ostanek zaspanosti prav kmalu. človek, ki ni len, ima tedaj, ko se je popolnoma naspal. potrebo, da vstane in prične delati in tedaj je tudi zmogljivejši nego zvečer. Osvežujoči vpliv spanja izvira iz tega, da so se možgani znova naoili z bioelektričnimi silami.
Osebe z rdečimi lasmi morajo marsikatero preslišati. Po zaslugi nekega srednjeveškega praznoverja, ki ga nova doba še do danes ni popolnoma premagala, jih smatrajo drugi ljudje pogostoma za za-vratne, hudobne in prepirljive. Malokdo pa pomisli na to, da mnogi rdečelasi ljudje zavoljo te svoje barve dobesedno trpijo, da se čutijo manj upoštevane, nego bi bilo potrebno, in da so morali že v svojih otroških letih slišati mnogo zlobnih opazk in dovtipov na račun svojih las. Ni čudno, da postanejo potem občutljivi, da se izogibajo drugih ljudi in kažejo še druge takšne lastnosti. To bi morali ljudje razumeti in
se po tem ravnati. Naziranje, da je z rdečimi lasmi nujno zvezana ta ali ona napaka v značaju, je namreč popolnoma zgrešeno in krivično.
Vse je le gola fiziologija. Prof. dr. Zdenko Stary iz Prage, ki je temu vprašanju posvetil obsežne raziskave, je dognal, da je treba razlikovati tri beljakovinske snovi v laseh, ki dajejo po svojem višjem ali nižjem odstotku to ali ono barvo. Poleg svetle barvilne snovi, ki jo Stary imenuje levko-keratin, in temne snovi z imenom melaao-keratin, določa barvo las tudi snov rodo-keratin, ki je videti v čisti obliki rdečkasta. Različne mešanice teh barvil dajejo
Mrica Settentriofiale — Iz Severne Afrike
r
.■l-.nj&.f:
C -i
' : h«; •	C
- ' v-v/žssM?
S;i;iXf 'M % %
Autoblinda britannica catturata ancora in buono stato nel corso delle ultime opera-zioni — Britsko oklopno vozilo, ki so ga zajeli Se v dobrem stanjn med zadnjimi
akcijami
L'inverno e finalmente arrivato — Zima je končno prispela
vse mogoče odtenke plavih ln rjavih las. Popolnoma rdečim lasem nedostaje melu-nokeratina, na njegovem mestu je rem več rodokerstina, a to ima spet za posledico, da se rdeči lasje ne samo po barvi, temveč tudi po svojih fizikalnih in Kemičnih lastnostih razlikujejo nekaj od plavih, rjavih in črnih las. Zanimivo je, da tvorijo lasne korenine rodokeratin zlasti v zgodnjih, otroških letih šele z leti prekiije temna snov, ki je nastaja več v laseh odraslih oseb. rodokeratin m tako nam postane umljivo, da je rdečelasih otrok dosti več nego rdečelasih odraslih. V ostalem pa dobe lasje rdečo barvo lahko tudi na umeten način, ne da bi si človek to želel in pod vplivom zunanjih činiteljev. To Larvo dajejo n. pr. neka barvila za plave lase. fa učinkujejo predolgo nanje, dalje salmiaKo-vec, lasne krtače v pločevinastem OKviru itd.
Kar se tiče drugih fizioloških lastnosti rdečih las, je treba omeniti, da so ti lasje najtrdnejši in da prekašajo plave lase po debelini za nekoliko krati. Rdeči lasje so tudi močnejši od izrazito črnih las. S tem v zvezi bo pojav, da je na rdečelasih glavah manj las nego na glavah drugih barv. Plavolasci imajo n. pr. povprečno 140.000 las, rjavolasci 110.000, črnolnse osebe 100.000, rdečelase pa samo 88.000. A tudi neke konstitucionalne posebnosti so v zvezi z rdečimi lasmi. V koži zelo mnogih teh ljudi se tvori n. pr. izredno malo pigmenta, zato je njih polt naravnost preobčutljiva za sončne žarke. Dalje kažejo po ugotovitvah nekega drugega praškega profesorja moški z rdečkasto-plavo brado neko posebno nagnjenje do aku'.tnih vnetij v sklepih, neki dunajski raziskovalec pa je ugotovil, da je med rdečelasimi ženskami le malo kadilk, tako da jc iz tega izvajal neko preobčutljivost teh oseb do nikotina.
Vidimo torej, da je v zvezi z rdečola-sostjo cela vrsta posebnih fizioloških lastnosti, ki morejo tu in tam sicer za malenkost vplivati na duševnost rdečelasih oseb, nikoli pa ne v takšni meri in s takšnimi posledicami za značaj, kakor si neuki ljudje prestavljajo na podlagi že davno zavrnjene babje vere.
Navodilo
Japonski izreki
Bogastvo samo ovira modrost. — V duhu nakopičeni zakladi ne rjave. — Preveč je ravno tako škodljivo kakor premalo. —
Poštenjak ima ravno senco. — Potrpežljivost je zlato. — žabi v mlaki se ne sanja o morju. — Močan vonj privablja muhe. — Brez ognja ni dima. — če za mnogo denarja malo storiš, si tat. -Slab rokodelec se srdi na svoje dobro orodje. —
Tudi najboljši konj ne more nositi dveh sedel. —
Tvoje delo bo uspevalo le, če vanj veruješ. —
Zlato se preizkuša z ognjem, človek z zlatom.
Obnovite naročnino!
Kupili sem praška za mrčes.. Njegova barva je lepa. opekasto rdeča, mrtveška glava na vrečiti je črna, a navodilo se glasi: »Potresi prašek na mesto ki je živalim najljubše.«
Stojim v kopalnici s smrtnem praškom v raki in premišljujem, katero mesto je živalcam prav za prav najljubše. Kakor sem površno opazoval, imajo navado da se držijo za 'leseno opažno steno. Prilezejo skozi razpoke izpod praga, a zvečer plezajo najrajši po ceveh in brazdah centralne kurjave. Preberem navodila do konca, nato ga začnem znova brati. Ah. da je treba vprav na najljubše mesto... Kajti vsakdanje življenje živalic se odigrava v sitem, med opekami, v temnih, nezračnih luknjah. Tam živijo ubrano živ!jen;e z veliko družino — s taščo, ženo, otroki, podnajemniki, v zelo tesnih razmerah in druga drugo odrival iz boljših kotičkov ter globeli v steni. Midi,m, da komaj čakajo na to, da pridejo iz dušljivega ozračja svojih bivališč. Ljudje v sobi, ki je živalicam neznano kraljestvo, ležejo sipat. ugasnejo luč :n mir zavlada v prostoru. Tedaj prilezejo živaflice, veselo žvižgajoč izza srtene. malo so se nališpale. skrbi in težave vsakdanjega življenja so ostavile doma
Kam naj se spravijo v taksnem sveotnem trenutku, v blaženi omami svobode in sproščenosti? Samo ob sebi umevno, da si živalca poiišče svoje najljubše mesto: mesto ob polici, kjer zbujajo njeno zanimanje vodna pipa in druga zabavna čuda. mesto pred pragom, kjer se dobe tudi male drobtinice,
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Povejte, gospod doktor, ali je res, da ljudje majhne postave dalj časa živijo nego ljudje velike postave?«
»Res Je.«
»Ali ima ta trditev kakšne opore?«
»Da, Goliat je umrl prej nego David.«
9
K Matildi je prišel neki mož.
»Jaz sem uglaševalec klavirjev,« Je dejal.
»Saj nisem naročila nobenega uglsše-valca klavirjev!«
»Vem,« je pokimal mož, »naročili pa so ga vaši sosedi, gospodična!«
»Proti tej razsodbi lahko vložite priziv, lahko pa se tudi odpoveste.«
»Tako? Nu, potem se odpovedujem tej razsodbi.«
S samozavestnim korakom je stopil reki možak v bazar, kjer je vse po liri. in glasno vprašal:
»Kje je tu oddelek za klavirje?«
»Zdravnik Bertoncelj mi je danes pri-nal svojo ljubezen, mama!«
»Ali ima prakso?«
»Seveda, mama! Napravil je to tako mično!«
»Ne razumem, kako more človek kaditi cigareto za cigareto . . .«
»Ah. to je samo moč volje, moč volje!«
predvsem pa si poišče čudovito kraljestvo kurilne naprave. Kako lepo belo je lakirana in koliko je sprchodn:h poti med rebri, poti navzgor in navzdol! Rebra vežejo ozk^ žice in izletnik pleza po njih sem in tja ter potihoma vzklika od zadovoljstva, ne da bi se menil za nevarnost. Nekoliko korakov — in že je zgoraj na vrhu, nekoliko korakov navzdol — in že zopet se je pokrajina spremenila. Sedaj je zsgledal umivalnik in malo preprogo prod kadjo!
Tu- jc ..jral biti grozovit indiividij s .surovo dušo. ki jc sestavil navodilo! Vzemimo:. da je njegovo najljubše bivališče pozimi Komna in poleti ob morju. Mož ne more pričakati trenutka, ko< se poslovi od svojega doma, že dneve prej pripravlja kovčege, končno ra se vsede v vlak, si oddahne: končno sem tu. si misli. A tedaj pride nekdo in na trmi no prednisu opeka sto rdečega praska predeni, praška, od katerega se mora mož na svojem najljubšem mestu se-sesti na tla!
Čutim, kako me obhaja jeza. S srdito kretnjo odprem vrečico in nas«jem pra "ka pod polico, po pragu in v okolico kurilne naprave.
ANEKDOTA
Sloviti Nestrov ;e moral nekoč zavoljo živčnih motenj k zdravniku. Ta ga j! temeljito preiskal, nato je dejal: »Vaše glavno zlo je to, da preveč razmišljate o neprijetnih zadevah življenja. Zavoljo vsake malenkosti se jezite. To je napačno! Nikar ne jemljite vsega tako resna! Poskušajte vse. kar vas jezi, pozabiti cim hitreje mogoče!«
Nekaj časa pozneje je poslal zdravnik komediografu in igralcu osoljen račun. Ker se Nestrov. ki nikoli ni plaval v denarju, dolgo ni oglasil, mu ys poslal zdravnik opomin. Nestrov jo odgovoril s pismom: »Spoštovani gospod doktor, zavoljo izredno visokega zneska v Vašem računu, bi se mora! prav za prav jeziti. Za srečo sem pa pomislil na Vaš dobri nasvet, naj si vse neprijetno čim hitreje izfcrem iz glave. Tako sem tudi storil in sem pozabil na Vaš račun. Z najlepšimi pozdravi Vaš Nestrov.«
VSAK DAN ENA

IDEJNA ASOCIACIJA »To me spominja na nekaj: očetu no-raš spregovoriti o njini zaroki!«
Knhurnf pregled
Komorni koncert Trost-šlais
Lep večer, posvečen komorni glasbi, je biil v petek, 9. t. m., v veliki filhairmonični dvorani Komorna dvojica, rektor Glasbene Akademije Anton Trosit in profesor Jan Slais sta s sporedom, izbranim iiz najlepših sonatnih del za violino in klavir, stopila ra koncertni oder. Ta dvojica umetnikov se je že v pretekli sezoni uspešno predstavila našemu občinstvu kot ena glasbenih edinic. ki z najtemeljitejšo tehnično pripravo posega v svet visoke umetnosti komornega muziciranja in svojo naloge z vseh strani glasbenega oblikovanja izvrstno opravlja. Na sporedu so bile: ena od Beethovnovih sonat. Cesar Franckova ;n Respighijeva sonata. Tri do-be. trije slogi, trije dokaj različni harmonski in melodični sestavi so se vrstili pred nami. vendar smo občutili enotno vez, ki spa;a vse tri mojstre-ustvarjalce, vez. ki kaže. kako so se vsak po svoje, a vsi trije nedvoumno in smotrno bližali svetišču, kjer domujejo na i visi- umetniški vzori.
Beethovnova sonata (iz op. 12) ni kakšno posebno mojstrovo delo. čeprav se med njegovimi prvimi deli ne manjka mojstrovin (n. pr, sonata Pathetique ot> 13 za klavir). Očituje pa popolno obvladanje snov= in ima nekaj prav lepih mest. zlast' v počasnem stavku. ktT *» no*r dostikrat približa fflo-bmi ia «o5si spevnosti, hI t« talno obfcada-jfm« wi	4*1 dtim*'nk*ati riojstra.
Cesar Pranckmva sonata p« n^^nrofno prsd-stavlia višek mojstrovine njegovega sloga in njegovega ustvarjanja Z nj<> se morejo meriti po nenavadni milimi, po čudovitih iz-
raznih nasprotjih domislekov in po svežini ter nedosegljivi ljubkosti zaključenega dela samo še njegove slovite Simfonične variacije za klavir in orkester. Subtilna akordika, podprta s sijajnim, nevsiljivim m le za šolan siluh zaznavnim kontrapunktom, gradi v Franckovi sonati akustično -tvorbo, polno plemenite domiselnosti Klavirska spremljava podpira sočno melodiko godala in gradi samostojno soroden izraz v dovršenem, bogatem klavirskem stavu. Kakor je Francko-va sonata odmaknjena od prvobitnosti v svet zrele, mojstrske fantazije, tako se Re-sipighijevo delo drži elementamosti in dramatike. Melodiika, močna kakor bi vzklika iz sveže zemlje, 'Mje iz godala spremljana s podrejenimi dasi bogatimi klavirskim« zvoki. Tu je enotnost v delu italijanskega mojstra: brezpogojna podrejenost melodiji. Ona kraljuje in vodi tek vse sonate. Ona gradi in ustvarja nasprotja v nastrojenjih sama v sebi. Akordika. kakor je bogata je po pomenu na drugem mestu važnosti, najsi bo v mračnem prvem, spevnem drugem ali preprosto kontrapunktičnem tretjem stavku.
Trost in Slais sta dela interpretirala z intenzivnostjo doživetja, za katero ju lahko marsikdo zavida. Trost je izrazno nedvomno močnejšii (tudi zvočno. kaT 'e zlasti pri Beethovnu stw*vilo eslotni lik nekoliko 1« rrmotsfja) Slad* pa je v podrobnostih «-delamsgU fa siastf sKpjstsr y orfutai. na-fefia 0Mn frasfaanju. Vžsm* dvoffrss. otK^-zajoča si predvsem v enotnem pogledu na interpretacijo, v istem slogu in umetniškem nazoru delujoča skupina. Take je bil dotfro
zaznaven njen enotni pogled na klasnko, romantiko in moderno, namreč hotenje, interpretirati skladbo čustven o-poetično, tudi če gre to morda na račun sloga ali kake druge zahteve, ki bi jo šolsko gledanje marsikake-ga umetnika »:cer ozkosrčno upoštevalo, pa bi ji zato ne dalo tistega fantazijskega poleta, ki edini zgane in povzroči v poslušalcih resnično doživetje umetnine.
Dvorana je bila dobro zasedena, umetnika sta morala dodati še stavek iz Dvora-kove sonat,ine v G-duru
Marijan Liporšek.
Heubergerjeva opereta
V Operi smo dobili novo opereto: delo graškega skladatelja Richarda Heuberger-ja (1850—1914) »Ples v Operi«. Opereto označujejo kot solidno stvaritev te vrste m nekateri bi celo hoteli videti v nji komično epero, kar je spričo otipljivo operetnega značaja »Plesa v Operi« nepotrebna zmeda pojmov. G!asbeno je zadeva zares solidno izdelana in ima nekaj »šlagersko« učinku-jočih arij, ki pa so nastale v dobi pred »šlagersko« modo in si zaradi tega niso pridobile tega dvomljivega slovesa. V ostalem ni mogoče reči o Heubergerjevi operetni glasbi, da bi bila tudi v stilnem okviru dunjaske operete, ki se mu tesno prilega, posebno izvirna in v čemer koli pomembna. Heuberger sodi med »artisti minorl« te šole. člje glasbeni slog ustreza lahko-umnemu, vedremu ln nsskrbnemu življenjskemu stilu ashdaajsgs ossarsksga mesta
Vsebinska j« ta sperete *• btij hakor
kor ne prvovrstnih operet. Njen poglavitni zapletljaj: dogovorjena preizkušnja zakonskih mož glede zvestobe in »usodno« na-
ključje. ki na plesu v pariški Operi združi v zamenjani vrsti četvero zakoncev, — ta zapletljaj sodi med premlačene operetne motive. Tudi tipa starega don Juana s strogo solidno ženo in spletkarske služkinje sta na operetnih deskah že kar doma. Vedrina in dovtipnost zapleta ln razpleta dejanja sta po svojem učinku preudarno pripravljena za zabavo tistega občinstva, ki ne v gledališču in ne izven njega nič kaj dosti ne misli in išče samo lahke, cenene zabave. V tem pogledu — v zabavnem namreč — opereta nikakor ni med najslabšimi; za smeh dovzetni gledalci ne odhajajo nenasičeni. Z vso previdnostjo lahko označimo Heubergerjev »Ples v Operi« za primeren predpustni »blagajniški komad« — ored-pustni ne le po motivu, marveč tudi po tisti naivni in idilični sproščenosti, katere ni danes v življenju več nikjer; opazovalcu v parterju, ki ni mogel pustiti v garderobi svoje zamišljene glave in ranjene duše, se zdi čudna in davno pozabljena pravljica.
Vrsta igralk ln igralcev je pripomogla Heubergerjevi opereti do vnanjega uspeha pri širšem občinstvu: Drago Zupan kot lahkomiselni rentnlk Beaubuisson, ki vzlic sivim lasem ni izgubil podjetnega zanimanja za ženske ln ga Polonca Juvanova kot njegova stroga in odločna žena predstavljata prvo, izrazito komično dvojico. Prijateljski zakonski dvojici igrajo ge. Polaj-narjeva ln Barbičeva. Modest Sancin in B. Sancln: ta četvorlca nosi tudi ne ravno obilno teSo pevskih partij. Pridružujeta Jim se pa ftt PoUčeva kot sobartaa to A. ttado-ljarv kot mornartM kadet, dalja M. Koftr-Jwa tast ptsaaOta ta S. PtasseM tat ptaOtnl natakar Vse te vlosre so v igrslsksm ln — kolikor prlhajs v poštev — v pevskem pogledu učinkovite ln ustrezujče celotnemu
značaju ter lahkemu, vedremu stilu mu-zike.
Režiser Emil Frelih je dal »Plesu v Operi« primeren scenični okvir, ki je posebno slikovit v drugem dejanju, kjer je mogel s plesi maskiranih in nemaskiranih veseljakov, z rahlo pikantnimi zadevicami okrog ichrambres separšes« razviti največ pristnega, z iluzijo razkošja utripajočega operetnega življenja po okusu dunajske šole. Glasbene vodstvo je v rokah dirigenta De-metreja žebreta, ki ubrano združuje orkester s pevci na odru in daje izvedbi glasbeno gladek in prijeten potek.
ZAPISKI
NOVA VOJNA LITERATURA
»Frankfurter Zeitung« je priobčila te dni dopis iz Pariza z naslovom »Francoske literarne nagrade«. V njem se bavi s pojavom, ki je v prejšnjih časih vzbujal v Franciji, posebej še v Parizu, živahno zanimanje in široke odmeve, namreč s podelitvijo književnih nagrad. Za nje so se v predvojnih časih zanimali tudi ljudje, ki knjig sploh niso brali; bile so — prav kakor rezultati velikih športn 'i prireditev ali konjskih dirk — nekaj čas • predmet bežnih razgovorov in vsak je čutil potrebo, da je bil o tem poučen.
V sedanjih razmerah se stara »Academie frangaise« še ni odločila, da bi podelila svoje vsakoletne nagrade. Takisto se njeni tekmeci v »Aeadčmle Goncourt« niso odločili, da M med novo fcrrtlžno žetvijo poiskali knjige, M b) Ula vredna njihovega poceb-asga edllkavMja. Fbdetteiia j« 15lla samo *Prbc Thčphraste Renaudot*. ki jo upravlja skupina žurnalistov in kritikov. Izbirati je bilo samo med novimi francoskimi
ronika
*	Nora grobova. Za vedno je zapustil svojce nišni posestnik v Ljubljani g. j*iže Fraprotnik. Nepozabnega pokojnika so spremili k večnemu počitku včeraj popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — V 39. letu starosti _,e preminil posestnik, gostilničar in trgovec g. Anton C i n ti o 1 e. Na zadnji poti ga bodo spremili v tcr;k ob 10. iz njegove domačije v Malih i/oiju-nah (Lakence) na župnijsko pokopausoe pri Mokronogu. — Pokojnima blag sponrn, žalujočim svojcem pa naše iskreno sjžu-lje!
*	Smrt uglednega kiparja. V Apuami je
v visoki starost. 81 iet umrl kipar Aiessan-aro Lazzermi. Pokojni si je pr.dobil velike zasluge zlasti kot vzgojitelj mladega kiparskega naraščaja, saj je bil dolgo vrsto let profesor na akademijah v Firenc-. Apuami, Bologni in Perugii. Lazzermi se je (30 let z velikim uspehom udejstvovai kot kipar in zapušča za sabo veliko šte-v.lo znamenitih dei, med njimi tudi veli-r.^stni spomenik Petrarci.
i Na vzhodni fronti je padel znani nem-e«i smučar-skakalec Heini VViedemann, star šele 23 let. VVi-edemann je bil poleg Josefa VVeilerja in Hainija Klopferja -a;,-uspešn-ejši tekmovalec iz Allgaua. — iotc-časno poročajo listi, da sta padla nadporoč-nik Viljem Book, vitez železnega križa, in generalni major Jurij Braun, poveljnik neke brandenburške divizije Prvega je zadela krogla na čelu stotnije, drugega pa je raznesla ruska mina.
m Papeževa pohvala filmu »Zaročenca«.
V	soboto dopoldne je papež v posebni av-dijenci sprejel umetniške tvorce filma »Zaročenca« in jim izrazil svoje dopadajenje nad delom, ki si ga je imel priliko ogledati. Papež je izrekel svojo pohvalo vsem. ki so pomagali ustvariti film, m onim. ki so dali pobudo zanj.
*	Moč italijanskega električnega omrežja. V zadnjih desetletjih se je hidroelek-trična industrija po zaslugi državnih podpor na široko razmahnila. Kakor povzemamo po uradnih podatkih, je do konca letJi 1940. obratovalo v Kraljevini 1159 hi-ciroelektričnih central, izmed katerih jih jc bilo 78 zgrajenih v razdobju 193f-40, z močjo 5.054.8S5 konjskih sil in z lrtno proizvodnjo 17.900 milijonov kilovatnih ur. Pravkar je v gradnji še 71 hidroelektr Ič-nih central z močjo 934.121 k. s., ki boOo dale 5300 milijonov kilovatnih ur na leto.
V	pripravi je gradnja 92 nadaljnjih hidro-električnih central z močjo 714.347 k. s, ki bodo dale na leto 3200 miKjonov kilovatnih ur, proučujejo pa se še načrti za 343 električnih central z močjo 3,456.808 k. s., ki bodo proizvajale 13.300 milijonov kilovatnih ur na leto.
*	Olje iz otrobov. Med viri za proizvodnje hranilnih maščob, ki jim je v času vojne treba posvetiti posebno pozornost, so važni tudi otrobi, ki vsebujejo znaten cd-stotek olja. Povprečna proizvodnja otrobov, ki prihajajo iu v postav — orez proizvodnje manjših mlinov, ki delajo za zasebna naročila — s-e "ahkj ceni na ^kr-<g 9 milijonov stotov na leto. Ker vsebujejo otrobi okrog 4 odstotke olja in če računamo z možnostjo, da se da 3 do 3.5 odstotka tega olja praktično izkoristiti, bi se dalo proizvesti 300.000 stotov surovega olja na leto. Olje te vrste ima odlične kakovosti tako za konzum kakor za shrambo. Prav kakor za živilo pa se da olje iz otrobov s pridom uporabiti tudi v industrijske in medicinske namene.
*	Porast oljnega pridelka v zadnjih šestih letih. Kakor povzemamo po najnovejših statističnih podatkih, ki jih objavlja agencija AGIT, so se v razdobju zadnjih šestih let vrstile kar se tiče pridelka olja, dobre in zadovoljive letine z neugodnimi. Tako je Italija leta 1935. pridelala 2149 miljonov stotov olja. leta 1936. samo 1538.5 milijonov, leta 1937. spet 2723 milijonov, leta 1938 samo 1778 milijonov, leta 1939 pa je bil pridelek olja izredno obilen in je dosegel 3.199.5 milijonov stotov. Predlanskim je bila letina spet slaba in je dala samo 1529 milijonov stotov.
*	2 milijona lir za povzdigo ribolova v Dalmaciji in na Kvarneru. Vlada je določila znesek 2 milijonov lir kot prispevek za poživljenje ribolova v Dalmaciji in na Kvarneru. En milijon bo izplačan še v tekočem proačunu, en milijon pa v prihodnjem proračunskem letu.
*	Opozorilo članom bivše »UJMA« in »TJJDA«. V prilogi k »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« 105. Kos z dne 31 XII. 1941 je objavljen »Poziv upnikom«, ki imajo morebitne terjatve proti »UJMA -al'1 »UJDA«. Zahteve v italijanščini in slovenščini se morajo poslati s primernimi dokazi (dopisi itd.) na zastopništvo likvidatorja »Agenzia Principale della Sodeta
knjigami o sedanji vojni. Tako izvemo iz omenjenega poročila nemškega lista nekaj o vojni literaturi v premagani Franciji.
Nagrada Renauriot je bila priznana Pau-lu Moussetu za knjigo, ki se imenuje: »Takrat, ko je čas delal za nas«. Po številu glasov ge je nagrajenemu vojnemu romanu približevala vojna povest Jeane de Ba-roncelli »šest in dvajset mož«. Nekater člani Goncourtove akademije so se zavze mali za Jeana Damasa »Heroično komedijo«, po en glas Renaudotovega razsodišča pa sta prijeli knjigi: Pierre Bčarn, »Od Dunquerqua do Liverpoola« ln Christian Megret »Jaques«. Literarni kritiki so obžalovali. da ni dobila nobenega glasu knjiga Guya de Ehezelea »V vojnem vozu skozi majniške bitke« in pa knjiga Georgesa Blonda »Anglija v vojni«. Zato pa se je pariški tisk izrekel zoper roman Guya des Carsa »Brezimcm častnik«, ki je dobila pri Goncourtu tri glasove. Ce Goncourtovi člani dajejo prednost »takim patriotičnim le-porisbam in ne resničnim podobam vojne.« pravi dopisnik nemškega lista, »tedaj je bolje, da se niso zedinili za nobeno vojne-knjigo«.
»Verjetno je,« pravi pisec nadalje, »da najboljša knjiga o novi francoski vojn1 spleti še ni spi?ana. čpprav je že poteklo poldrugo leto kar je bilo zaključeno nje aktivno razdobje To kar je v strelskih jarkih od 1 1914 do 1918 doraslo v večletnem tovarištvu s trpljenjem ln smrtjo, kakor Barbussov »O^enj«. Duhamelovo »življenje mučencev« in Dorgelasov! »Leseni križi«, bo dobilo dela enakega pomena šel« kdaj po zaključku celotne vojne«.
V ostalem pa piše nemški opazovalec: »Pričevanja, kar jih je dala dosihmal fran-
Italiana degli Autori ed Editori« (SIAR), Trieste, Via S. Lazzaro 20, naj dalje do 15. januarja 1942, ker se po preteku tega roka morebitne priglasitve ne bodo priznale.
*	Splošna šolska obveznost v Albaniji.
V	albanskem uradnem listu je bil objavljen dekret, po katerem se za kosovski, debarski in struški okraj uvaja splošna šolska obveznost. Z istim dekretom je bil prosvetni minister pooblaščen v novo priključenih ozemljih ustanoviti potrebno število osnovnih šol ln otroških vrtcev.
*	Nemčija potrebuje ljudi z znanjem jezika. Nemški listi ponovno objavljajo vabila. naj se zglasijo tisti, ki obvladajo cuje ezike Pravijo, da bi veliko delo v zasedenih pokrajinah ne bilo nikoli opravljeno. če ne bi bili na razpolago možje in žene z znanjem jezikov. Povpraševanj *e veliko. Kdorkoli obvlada poleg nemščine kateri koli jezik, lahko dobi primerno nalogo. Marsikdo pa se tudi igraje lahko nauči tujih -ezikov. Kdor se hoče izpopolniti, bo sprejet v tečaj Kdor pa popolnoma obvlada tuj jezik, se mora zglasiti v državnem uradu za tolmače na Dunaju.
*	Prijava za dekliško delovno službo. Nemška dekleta v starosti do 25. leta. ki morajo odslužiti svoje delovno leto, se lahko do 1. februarja prostovoljno priglasijo, ker so na razpolago različna mosta. Prijave sprejemajo uradi za obvezno delovno službo.
*	Splašen konj se je zaletel v vlak. Na cesti blizu Livorna se je pripetila razburljiva nesreča. Kmečki posestnik Giovanni Santarneccbi se je peljal z vozom proti domu. ž njim pa sta bila še dva njegova prijatelja. Na cesti se je vprega čisto narahlo podrgnila ob drug voz. ki je pripeljal mimo, a bilo je dovolj, da se je konj splašil in se je poenal v neznanski dir. Gospodarjeva prijatelja sta že kmalu na začetku popadala z voza, da sta dobila le lažje poškodbe. Santarnecchi pa je na vsak način skušal konja zadržati. A njegovo prizadevanje je bilo zaman, blazna hitrica. s katero je tekel konj, je še vzdržema rasla. Na nekem ovinku je tudi gospodarja vrglo na cesto, kjer je obležal s hudimi poškodbami Pobesnela žival pa se je nazadnje rešila vprege in zdirjala na železniško progo, ki teče tam mino. V naslednjem trenutku je mimo privozil vlak in konj se je zaletel naravnost v lokomotivo, da so ga zmrvila kolesa.
ii um mm
u— Otvoritev razstave akad. slikarja Zorana Mušiča. V nedeljo dopoldne je bila v zgornji dvorani Obersnelove galerije na Gosposvetski cesti otvorjena razstava akademskega slikarja Zorana Mušiča. Otvoritev je bila Izvršena brez formalnosti, a v dvorani se je zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti ter predstavnikov kulturnih organizacij ln korporaclj. med nnmi tudi predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher. Zoran Mušič razstavlja 20 del (olja in gvaši), pokrajinskih motivov in tihožitij. Med njimi je nekaj slik po motivih iz šnanije, kjer se je umetnik pred leti mudil, in nekaj interijeriev iz Medane, rojstnega kraja pesnika dr. Alojzija Gradnika. Razstavo, ki se uvršča med pomembne umetniške dogodke te sezone, toplo priporočamo zanimanju občinstva.
u— Po malem še vedno sneži in bela odeja polagoma raste in od dne do dne.
V	nedeljo popoldne se je sicer že skušalo uvliaviti sonce, ki pa se "'e kmalu ^pet skrilo za sive zavese. Mraz ne popušča, marveč se zlasti ponoči celo stopnjuje. Juua so prav mrzla, živo srebro zleze do 8° pod ničlo, od streh vise ledene sveče in na oknih se šopirijo ledene rože. Pravi raj je tudi gori nad velesejmom. V nedeljo je bila množica mladih smučarjev in sankačev podobna mravljišču, pa tudi ob delavnikih ja veselo, da je kaj Letos pač lahko mladina temeljito izkorišča svoje božične počitnice.
u— Spet nov spored štev. 14 v »Veselem teatru«! V četrtek 15. t. m. ob 18.30 bo na »Veselem teatru« premiera 14. programa. Na sporedu so nova prijetna in vesela presenečenja za našo občinstvo. Pred-prodaja vstopnic v četrtek od 10. do pol 13. in od 16 ure dalje.
u— Maščobe za mesec januar. V Ljubljani bodo upravičenci za mesec januar dobili za zabelo 200 gr presnega masla, 100 gr soljene slanine in 1 del olja. Trgovci bodo sladkor, maščobe ta milo od 13. t. m. dalje dobili kot minuli mesec pri svojih grosistih razen onih trgovcev, ki dobivajo blago pri tvrdkah Krisper Coloniale in A. šarabon & Co. Ti bodo namreč ta mesec dobil: milo pri tvrdki Gregorc & Co
coska književnost o sedanji vojni, se od literature o prvi svetovni vojni razločujejo tako, kakor se bliskovita vojna razločuje od pozicijske. Vojne Knjige o 1.1914 so bil2 dolge, o 1.1939 pa so kratke; prve so bile tako različne, kakor tedanja usoda posameznikov sploh, sedanje pa so si podobne kakor oklopni vozovi. So prav tako preproste kakor neizprosne. Vse obsegajo tri stopnje: dolgočasje prve vojne zime, presenečenje z nemško ofenzivo 10. maja ta pekel pri Dunquerqu, kakor tudi kaos bega. Zaradi tega je bilo malo prilike za junaštvo in za človeške doživljaje vse se odmotava v velikem valu skupne usode. Javna razprava v zvezi s podelitvijo nagrad je opozorila na Mousseta, Baroncellija to Blonda, vendar se v vseh delih razodeva potreba naroda, da se pojasni nepričakovano to naglo katastrofo, ki ga je zadela, njene vzroke ta njen nauk«. Tako končuje »Frankfuter Zeitung« svoje literarno pismo iz Pariza.
G. Nemi, APPUNTI dj sintassi tedesca.
Edit. Lucchesi, Gorizia, 112. Kaj hitro za prvo izdajo je pravkar izšla že druga razširjena ter izpopolnjena Skladnja za nemščino. namenjena realnim in klasičnim zavodom. Pisec je naš rojak, neutrudljivi slovam k in učben^kar. bivš: ^"Sitelj Aleksandrovega vseučilišča v Ljubljani. Ovla-dujoč enako obe zadevni govorici, pozna kajpada sodobno nemščino in rabi najnovejše izraze kot Flachbildwerk, za kar nudi Bartelov Nemško-slovenski besednjak 1921 samo: Basrelief (ploskorezba), (A. D.)
Nekatere nove italijanske knjige. Aldo Vallone je avtor v Genovi izišle študije »II romanzo italiano dalla Scapiglietura ala Ronda«. « Pri Salaniju je izšel spis
o
a pri tvrdki Ivan Jelačln rajoniranl trgovci bodo enako kot prejšnji mesec dobili milo v mestnem preskrbovalnem uradu. Ker se je pa nabava presnega masla za nekaj dni zakasnila, bo razdeljeno pozneje.
u— Mrakovo gledališče bo po kratkem presledku uprizorilo klasično tragedijo »Elektra« ta to predvidoma prihodnji teden. V četrtek 15. t. m. ob 18.30 pa bo zanimiv humorističen nastop »Pavlihar-jev«. Predprodaja od danes naprej pri blagajni pred frančiškansko dvorano — dnevno od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure.
u— Petdnevni smučarski tečaj za začetnike (-e) se prične v sredo 14. t. m. Tečaj bo trajal dnevno po 2 uri od 14. do 16. ure. Piijave se sprejemajo pri blagajn; kavarne »Evropa«. Zbirališče v sredo pred drsališčem SK Ilirije ob %14. Prijavnina znaša 60 lir.	(—)
u— Vrtnarsko predavanje pri Sadjarski in vrtnarsKi podružnici Ljubljana 1. V sredo dne 14 t. m. predava nadzornik g. Josip štrekelj o pomladanskem obreiovanju sadnega drevja in grmičja razni n oblik in po različn;h metodah Začetek točno ob 18. (šesti) un zvečer. Skioptične slike. Kemijska predavalnica na 1. drž realni gimnazij v Vegovi ulici. Vstop prost.
u— Nekaj nesreč. S kavo se je poparlla po nogah 12 letna hči delavca Magda Mi-lehnova iz Ljubljane. Na cesti je padel in si zlomil levo nogo 81 letni gonjač živine Janez Selan Pri delu se je vsekal v levico 51 letni tesarski pomočnik Janez Ko-man iz Ljubljane Pri smučanju si je zlomil levo nogo 8 letni sin kovaškega mojstra Janez Pucelj Iz Ribnice. V delavnici električne cestne železnice si je poškodoval prste levice 31 letni mizar Ivan Gale iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Tržaške pokrajine
Umrli so v Trstu 81 letna Joslpina Vu-ga, vdova Lorenzut, 57 letni Argij Orel, 45 letna Marija Marušič, vdova Indrigo, 68 letna Marija Celik. vdova Gerle, 76 letna Josipina Suša in 58 letna Antonija Samec, por. Strain. — Na oklicih so pari trgovski pomočnik Orest Udovič ta zaseb-nica Nerina Villatora. zasebni nameščenec Alojz čutar ta trgovska sotrudnica Olga Gerbec. strojnik Marjo Javornik in zaseb-nica Julija Govorčin, trgovec Rok Fum ln bolniška strežnica Ljudmila Lisjak ter zasebni nameščenec Anton Skumavc in za-sebnlca Eugenla Ftlaferro.
Razstava fotografskih amaterjev. Včeraj dopoldne je bila v prostorih Dopolavo-ra Aqulla v Rossinijevi ulici 4 odprta VI. razstava slik. ki jo prireja Tržaška skupina fotografov-amaterjev.
Zatemnitev po novem. Prefekt Tržaške pokrajine je odredil da od 12 januarja pa do nove odredbe valjajo predpisi o zatemnitvi od 19. do 7.30.
Iz Goriške pokrajine
Nov urnik zatemnitve. Prefekt Goriške pokrajine je odredil, da veljajo od 12. januarja dalje predpisi o zatemnitvi od 19. do 7.30.
žlahtna vina je treba prijaviti do 15.
t. m. Prizadete vinogradnike opozarjamo, da 15. t. m. zapade rok, v katerem je treba prijaviti žlahtna vina. Zainteresirani proizvajalci naj v svojem interesu v tem roku opravijo formalnost in se na ta način izognejo nevarnosti, da bi bil -njihov izbrani pridelek v bodoče prištet med vina običajnega konzuma.
Vlak ga je povozil. Salvator Parente, 23 letni delavec iz Dornberga, je pri Ri-fenberku šel čez železniški most. da bi si skrajšal pot proti domu. Prav tedaj pa je s Prvačlne prihitel potniški vlak. ki je Parenteja zadel od strani ta ga vrgel ob tla. Pri padcu mu je zlomilo desno lopatico. da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Iz Novega mesta
n ženska bolnišnica v preteklem leta. V letu 1941. je bilo na novo sprejetih 2295 oseb, od tega 121 moških ta 2174 ženskih. Oskrbnih dni za bolnike na vseh oddelkih je bilo 38.554, za osebje pa 11.578. Povprečna dnevna zasedba Je bila 105.55. vilo sistemiziranih postelj pa je znašalo 134 ta tako toraj nI občutila bolnišnica pomanjkanja prostora. Umrlo je 48 bolnikov, od tega 10 moških, bolnišnico ja zapustilo 2152 bolnikov, od teh 1862 ozdravlienih (92 moških), 219 izboljšanih (8 moških), 6 neozdravljenih (2 moška) ta 5 premeščenih (2 moška). Bolnišnica je zaposlovala 3 zdravnike m 29 ostalih uslužbencev.
n— Zadružno-knjigovodski tečaj. Kmetijski odsek Visokega komisarijata priredi 21. ta 22. januarja za uradnike in
Enrica Giupponija »La Chirurgia« — Car-lo Curcio je sestavil in komentiral izdajo »Utopisti e Riformatori sociali del Cin-quecento«. — S komentarjem Bruna Bru-nella je izšel spis Ludovica Antonia Mu-satori »Della pubblica felicita«. — Manlio Fancelli je izdal pri Zanichelliju »Orazioni politiche del Cinquecento«. — V Livornu je izšla razkošna izdaja slik Benvenuta da Livorna s študijo Paola Fabbrinija in s 110 slikami na posebnih prilogah. — An-tonio di Pietro je pisec v Milanu izišlega »Saggio su Pirandello«. — Izšel je humo-ristični roman Guglielma Giannini: »Le serate del Pretore De Minimis«. — Pri Mandadoriju so izšle proze Gianna Manzi-ni »Venti raconti«.
Italijanski prevod poezij Aleksandra Bloka. Meridiano di Roma« z dne 4. t m. je priobčil daljše članek E.*ora Settanm »II poeta maledetto dj Pietroburga: Aies-sandro Blok«. V njem označuje petrograj-sko okolje in duhovno ozračje, v katerem je zrasel eden največ i i a rusk:h pesnikov iz dobe zadnjih dveh desetletij pred revolucijo. Nedavno je namreč izšel v zbirki »Fenice« in z naslovom »Poemetti e Li-riche« italijanski izbor '.z Blokove poezije v prevodu Reciata Poggialija, ki ga »Meridiano di Roma« označuje kot dobrega znanca slovanskih slovstev Med atu-gim Je v knjigi prevod znamenite pesnitve »Dvanajst«, ki jo 'e r-osioveml ?<1 Klcp-čič. Poročevalec o tej Italijanski izdaji Bloka pravi »Blok je prav takor Verhse-ren pesnik strašne, demočne sile današnje metropole«. V njegovi poezili živj vsa .mistika nekdanje prestolnic? Petra Velikega in severnjaško motne vizije .rjer.e usede, ki dobivajo prav v sedanjih boiih za Pe-trograd fantastične poteze resničnosti. '
uslužbence zadrug, ki so včlanjene v Za-I družni zvezi to Zvezi slovenskih zadrug, zadružn o-knjigovodski tečaj. Tečaj bo pri štemberju v Kandiji. Prijave sprejemati Maha Benedičič, Ljudska posojilnica, Novo mesto, to Jože Lavrič, prokurist Kandijske posojilnice, Novo mesto.
Iz Trebnjega
t— Osebna vest. inž. Lovko, delegat Prevoda prt občini Trebnje, Je po službeni potrebi premeščen v Ljubljano. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Ludvik Fi-lipič. bivši sreski kmetijski referent.
t— 500 litrov mleka bo naša občina v bodoče oddajala vsak dan Prehranjevalnemu uradu v Ljubljani.
t— pridobnina in rentmna. Opozarjamc davkoplačevalce, da je treba do konca tega meseca vložiti prijave za prldobnino in rentnlno.
Iz Spodnje štajerske
Svečana izročitev Dravograda. Kakor smo poi očali, je novi koroški gauleiter dr. Rainer odredil, da se Dravograi z okol.ški-m; kraji priključi volšperškemu okrožju Svečana predaja je bila pretekli petek Okrožni vodja Grum je požara vil okrožnega vodjo Gasserja iz Volšperka vpričo bram-bovcev in ostalega občinstva, ki se je zbralo k predaji.
Razveljavljene davščine. Po novi uredbi šefa civilne uprave so z novim letom razveljavljene na Spodnjem štajerskem naslednje davščine; mestna uvozna davščina, mestna davščina na vozila to tujsko-pro-metna taksa.
Iz mariuorskega gledališča. Na spore lu so ta teden otroška opera »Janko in Metka«, Benatzkega opereta »Moja sestra in jaz«., opera »Madame Butierfly«, gostovanje graškega gledališča z veseloigro >Zlata Eva«, nadalje opereta »Tri stare škatlje«, opera »Rigoleto« in Dostalova opereta »Mo-n-ka«.
Zlata poroka. Hans Schniderschitsch in njegova gospa Jožefma, po rouu S.ebieto-va iz Brežic, lastnika lekarne »Pri zlatem angelu« v Gradcu, sta te eni praznovala zlato poroko. Našim starejšim čitai.eljem je Schnidersch tseh vsaj po imenu še v spominu kot nekdanji brežiški župan. Nemški listi ga slavijo kot prvoooritelja za nem-štvo na Spodnjem štajerskem.
Spomin na potres v Brežicah. Dne 29. januarja 1917 je prav hud potres obiskal Brež.ce in nekatere druge kraje na Dolnjem Posavju. Ob 251etnici objavlja »TagesposU nekatere spomine. Potres je nastal ob 8.15 zjutraj in je močno razmajal poslopja, s streh je padala opeka. K sreči pa m b lo preveč poškouovanih to je bila ena sama smrtna žrtev: ga. Vogleijeva iz Gradca Zemlja se je neprestano tresla in so prebivalci moraii na županov poziv zapustiti vse h še. Obe šoli sta uili preurejeni v madžarsko vojaško bolnico. Značilno pa je, pravi člankar, da je takratni brežiški mestni poveljnik, v.šji štabni zdravnik Kemeny t Žid), prvi pobegnil to pustil svojo colnišnicq z ranjenci vred v nemar. Mraz je bil hud in je dosegel 31. januarja 16 step-nj poi ničlo. Ljudje so prebivali pod velikimi š-tori, še neprestano v strahu zaradi nov.h tresljajev. Hrana je postajala pičla, mraz pa je 3. februarja dosegel že 26 stopinj pod ničlo. Niti obisk nadvojvode Maksa ni mogel dvigniti obupnega razpoloženja. Urejena je bila ljudska kuhnja to šele po 10 dneh bede se je vrnilo normalno življenje v Bieži-ce. Dne 9. februarja je prišlo več geologov raziskovat vzroke potresa. Ugotovili so, da je lahko prebivalstvo nadalje brez strahu. Dne 25. marca je prispela četa gradbenih delavcev, ki so začeli mesto obnavljati.
Iz Hrvatske
Vrhovno orzavno souišče v Banja Luki.
Iz državnopolltičnih razlogov bosta obe najvišji sodišči v Zagrebu in Sarajevu ukinjeni. Namesto njih pa bo osnovano vrhovno državno sodišče, ki bo imelo sedež v Banja Luki. S tem je storjen nadaljnji korak za napredek to izgraditev Banja Luke kot drugega državnega mesta. Roko v roki s temi važnimi spremembami v hrvatskem pravo-sodstvu je tudi preosnova najvišjega državnega pravdnštva. Vrhovno državno sodišče v Banja Luki je olslej najvišja sodna in-štanca v vseh vprašanjih državljanskega in kazenskega prava. Predsednika vrhovnega sodišča imenuje Poglavnik (ne pravosodni min s ter), predsednik pa mora položiti prisego v roke Poglavnika. Delokrog vrhovnega sodišča v Banja Luki je zelo širok. V plenarnih zasedanjih bo lahko zavzelo stališče tudi do zakonskih osnutkov, ki mu bodo predloženi v izjavo. Sodišče bo dona-šalo pravne sklepe načelnega značaja in odločalo o vprašanju pristojnosti mel up av-nimi to sodnimi oblastmi. Stola sedmorice v Zagrebu in Sarajevu bosta s 15. februarjem ukinjena, vrhovno državno sodišče v Banja Luki pa bo pričelo poslovati 1. marca.
SPOMIN NA DUNAJSKE ZEMLJE
V mirnih časih Je dunajsko pec vo zelo slovelo. Toda ni bilo vedno tako. Pred dobrimi 60 leti so se dogovorili dunajski peki in začeli peči čedalje manjše žemlje. Ljudje so sicer godrnjali, toda vse ni nič pomagalo.
Tedaj pa je nekega dne prišel na oder znameniti dunajski igralec ln pisatelj komedij Nestroy z majhno žemlj co v gumb-nici ln je pri tej priložnosti rekel, da so žemlj« že tako majhne, da jih ljudje lahko nosijo v gumbnicah namesto cvetlic.
Vsi so se temu dovtipu smejali, 1« p«ki ne. še več. Tožili so ga, da je užalil njih stanovsko čast in Nestroy j« bil ree obsojen na nekaj dni zapora, ki ga je tudi odsedel.
Sprejemi pri prosvetnem ministra. Prosvetno ministrstvo javlja, da se bodo stranke sprejemale ob torkih in četrtkih od 10. do 13. ure. Stranke se opozarjajo, da ne prihajajo izven označenega časa.
»Befana fascista« v Zagrebu. V prostorih Italijanskega doma v Bogovičevi ulici je bila v nedeljo dopoldne »befana fascista«, ki so ji prisostvovali vsi zagrebški fašisti.
Pošiljanje paketov ujetnikom. Hrvatski Rdeči križ prejema dnevno toliko pošiljk, da ne more pravočasno vseh odposlati. Žara li tega se ukinja sprejemanje pošiljk za vojne ujetnike od 12. do 20. t. m. Obenem opozarja Rdeči križ, naj bodo pošiljke za-v.te v predpisano platno ali juto, ker jih bo drugače razdelil med bosenske reveže.
Od mrtvih je vstala. V neki hrvatski vasi so sosedje in sorodniki objokovali smrt neke kmetice. Nenadno je navidezno mrtva žena odprla oči in zahtevala skodelico kave. Po prvem presenečenju so se prisotni znašli in prinesli od smrti obujeni kmetici kave. Kmalu si je toliko opomogla, Ja je vstala z mrtvaškega odra, in namesto pogrebščine so praznovali vrnitev v življenje. 24 ur je trajala pojedina in ko se je kmetica poslavljala od svojih gostov, se je zgnid la na tla, v resnici mrtva.
Ustanovljena je uradniška stanovska organizacija. V uradnem listu je bil objavljen zakon o ustanovitvi stanovske organizacije za javne nameščence. To je prva stanovska organizacija, ki je dobila svojo zakonsko osnovo. Njena naloga je pomagati javnim nameščencem, za katere je članstvo obvezno, v političnih, gospodarskih in stanovskih vprašanjih.
Nemški dom v Karlovcu. Nemška narodnostna skupina si je v Karlovcu uredila svoj lom, v katerem je nameščena tudi pred kratkim odprta nemška ljudska šola.
Rumunski pisatelj v Zagrebu. V Zagreb je prispel kot gost hrvatskega zunanjega ministrstva prof. klasične filolagije na bu-kareški univerzi dr. Herescu. Na Hrvatskem se bo mudil teden dni. Prof. Herescu je predsednik društva rumunskih književnikov.
Policijska ura v Karlovcu. Od preteklega petka je dovoljeno meščanom kretanje na ulici do 12. ponoči.
Čestitke hrvatskim letalcem. Iz Berlina poročajo, da je hivatski poslanik dr. Mile Budak poslal letalcem na vzhodni fronti čestitke za pohvalo v nemškem vojnem poročilu.
Prometne težave. Zaradi velikih snežnih metežv je prišlo na nekater-h progah do manjših ali večjih moteij v prometu. Posebno je prizadeta proga Zagreb—Split, kjer. je promet popolnoma prekinjen. Na nekaterih delih te proge so snežni zameti visoki nad 2 metra.
Obiski poslanika dr. Berkoviča. Slovaški notranji minister ta poveljnik Hlinkove garle je sprejel hrvatskega poslanika dr. Berkoviča in se z njim aelj časa razgovar-jal. Poslanik dr. Berkovič je nato ob skal še pravosodnega ministra Fritza.
Zbirka volnenih predmetov v Zagreba med pripadniki nemške narodnostne skupine je dala presenetljiv uspeh. Odposlan je bil na fronto že en vagon volnenih predmetov, smuči in smučarskih čevljev.
Rad jska poročila za Ameriko. Za milijonsko hrvatsko kolonijo v Ameriki bo oddajala radijska poročila kratkovalovna postaja Zemun, to sicer od 3.15 do 4.15 zjutraj.
Racioniranje usnja. Trgovinski minister je izlal odredbo o razdeljevanju usnja in obutve. Vsakdo, ki hoče dobiti nakaznico za čevlje ali usnje, mora dati izjavo o količini obutve, ki jo ima. Resničnost navedenih podatkov mora potrditi občinska uprava.
Degradirana oficirja. Vojno ministrstvo objavlja, da sta bila major tehničnih čet Mileusnič ta nad poročnik Nadvornik od maršala Kvaternika degradirana, ker sta vzdrževala zveze s četniki. Oba sta bila izročena sodišču.
Iz Srbije
K poročilu o božičnici v Valjevu naj bo-
clo dodane še naslednje vrstice: Vsaka družina je iobila tud; posebne jaslice, ki se iz pole izrežejo in le lepo zložijo. Delo Bare Remčeve. Gostom in vsemu Valjevu je bilo pokazano, kako Slovenci prisrčno praznujejo Božič. Sicer skromno, pa vendar prisrčno. Lep znesek je dobila skupna kuhinja valjevskih Slovencev kot čisti dohodek te prireditve. V seznamu dobrotnikov se je treba zlasti spomniti na valjevsko mestno občino, ki je darovala 3000 din, trgovec g. Popovič Borivoj je daroval 1000 din, lekarnar mg. ph. Pero Tadič in resrtavrater g. Mih. Matič po 500 din itd. Dvorana je bila brzplačna in tiskarna g. Slavuja Andrije je vabila natisnila brezplačno. Poleg tega je bilo še nekaj sto darovalcev, kajti vstopnine ni bilo, pobirali so se pa prostovoljni prispevki in na prireditvi je bilo navzočih preko 600 oseb. Slovenci v Valjevu so veseli uspele prrrelitve in so jo z delno iz-premenjenim programom ponovili na bad-nji večer v korist srbskih priseljencev.
Ko je potem spet prvič nastopil v gledališču, je naprosi nekega tovariša, naj ga na odru vpraša, kako se je v zaporu počutil in če je bil kaj lačen.
»Ne, niti najmanje ne,« je potem na odru veselo odvrnil Nestroy. »še celo prav prijetno Je bilo v zaporu. Hči jetniškega ravnatelja se Je zaljubila vame in me ves čas hranila.«
»S čim pa?c
»Z žemljicami«
»Kako pa je mogla priti do vas?«
»To sploh ni bilo potrebno. Dajala mi jih
je — skozi ključavnico.«
Peki so se spet razburili, toda ljudje so potegnili s šaljivcem in ni bilo nove tožbe.
Zvezda, ki je trikrat večja cd sonca
Iz Berlina poročajo, da so v zadnjem času natančneje opazovali zvezdo Sirij, naj-sijajnejšo stalnico na zimskem nočnem nebu to najsvetlejšo stalnico sploh.
Sirij je od nas oddaljen povprečno 570.000 polumerov zemel ske poti okrog sonca, to je 83.3 trilijona kilometrov, njegova svetloba rabi 8 let ta 8 mesecev, preden prispe do nas. Navzlic tej ogromni oddaljenosti so astronomi ugotovili v njegovem gibanju neke znatne razlike v primeri z lastnim gibanjem, ki ga imajo druge, doslej natančneje preštudirane stalnice. Te razlike pripisujejo temu, da kr.>ži okrog Sirija neka druga, ugasla zvezda,
ki s svojo privlačnostjo vpliva na Slrijavo gibanje in ga moti. že Bessel je izračunal, da to nežareše telo obkroži Sirij v kakšnih
50 letih. Na svo i poti se temu zdaj približa, zdaj se od njega oddalji. L 1890. je popolnoma izginilo v sijaju Sirijeve svetlobe, tri leta pozneje se je pojavilo 2 ločni minuti to 4 sekunde oddal, eno od njega in tedaj so dobo njegovega potovanja okrog Sirija izračunali na 52 let. Poznejša opazovanja z izboljšanimi pripomočki so to številko spet malo znižala. Po najnovejših ugotovitvah je masa Sirija in njegovega spremljevalca 3.07-krat tolikšna, k^kor masa našega sonca. "
ŠPORT
Nedelja za smučarje
Kdor je hotel, se je lahko navžil veselja na smučeh
Tekem ni bilo nobenih
Ljubljana, 12. januarja.
Prava smučarska neaeija je bila zadnja in vendar posegamo to pot v območje tovariša dnevnega urednika, če jo omenjamo še posebej tudi v naši rubriki. Kajti smu-čarstvo moramo vendarle ločiti v dva velika in strogo ločena tabora; v športni in tekmovalni tabor, v katerega spadajo od Smoleja in Novšaka navzdol vsi številni pristaši belega športa, ki gojijo šport na smučeh kot športniki v ožjem pomenu besede, na tekmah in za športne uspehe po strogo odrejenih pravilih, ter v družabno smučarstvo, ki je na vrženo vsem — tukaj lahko rečemo, starim in mladim obojega spola — če jih veseli bivanje in gibanje v prosti naravi tudi v zdravem zimskem zraku. Obe veliki skupini smučarjev sta se pri nas do zadnjih let množili na globoko in široko in čisto po pravici smo st že pred časom povzpeli do trditve, da je »smučarija« postala naš pravi ljudski šport.
Ko pišemo športno kron iko zadnje nedelje, moramo od vsega početka ugotoviti, da smučarjev iz prvega tabora danes ni bilo na terenu. Zelo verjetno je sicer, da je velika večina bila nekje na snegu, toda to otvoritveno nedeljo je kakor po dogovoru bržkone porabila za to, da se je pomešala med prijatelje belega športa sploh in se naužila veselja na smučeh brez prireditve, brez sodnikov in seveda tudi brez publike, kakor je že vajena. Tako smo torej radi ali neradi za ta dan izgubili vsako sled, kje so hodilj ali ^ežbali ali se pomešali med nedeljske smučarje naši smučar j i-tekmo-vaci. Tekme niso imeli nobene, to vemo, in zato smo prav za prav že opravili svojo dolžnost.
Pri vsem tem pa le ne moremo kar tako mimo vseh on:h, ki se radi hodijo smučat in jih je prva nedelja v znamenju bele mane in užitkov v zimski naravi le potegnila s seboj, čeprav jih ne moremo prištevati med športnike — po strogih športnih zakonih. Saj veste, to so množice onih mladih in ne najbolj mladih — samo na papirju seveda — pristašev smučanja, ki so spoznali lepote in koristi tega zimskega »športa« in so mu zdaj zapisani sezono za sezono, pa naj nastopi kadar koli in kakor koli, pa naj bo teren zanje blizu ali daleč od domačega krova. Ko zapade prvi sneg in se narava ogrne v svoj deviški plašč, potem jih nihče več ne drži doma. Takrat oprtajo svoje ljubljene »dilce«, vzamejo s seboj vse, kar imajo najrajši pri sebi in beli svet je njihov od jutra do večera. In že zato, ker so tako vztrajni, in zato,
Venezia in Roma uhajata
Po XII. koin sta ostali sami na čelu, potem pa sledijo Torino in šele nato — Triestina
Zadnje (XII.) kolo v italijanskem nogometnem prvenstvu je v diviziji A najbolj značilno po samih izdatnih izidih, od katerih so nekateri celo prave senzacije. Med temi zasluži prvo mesto visoka zmaga Genove nad Ambrosiano, pa tudi uspehi Livorna in Torina so prekrižali račune najboljšim poznavalcem. Tržačani zmerom bolj čutijo vrzeli v enajstorici, s katero so začeli to tekmovanje, pa so potem zaradi blezur izgubili nekatere odlične moči, tako da so v nedeljo izgubili že drugič, to pot proti močnim Benetkam na njihovih tleh. Posledica: odhod na četrto mesto! Lanski prvak Bologna je to pot zadihal nekoliko krepkeje in zabeležil drugo najvidnejšo zmago te nedelje, in sicer 4:0 proti Mod eni, baš dovolj, da se je pomaknil z neprijetnega zadnjega mesta vsaj za eno mesto proti vrhu, tam pa je zdaj ostala Modena.
Rezultati tega kola so bili v ostalem naslednji:
V Milanu: Milano — Liguria 8:2 (2:1), v Genovi: Genova — Ambrosiana 6:1 (4:0),
v Rimu: Roma — Lazio 2:1 (1:1), v Napoliju: Napoli — Fiorentina 1:0 (1:0),
v Bologni: Bologna — Modena 4:0 (2:0) v Torinu: Livorno — Juventus 3:2 (1:1) v Bergamu: Torino — Atalanta S:1 (2:1),
v Benetkah: Venezia — Triestena 2:0 (1:0).
Stanje po XII. kolu je v diviziji A: Venezia (15:6) in Roma (20:9) 17 točk, Torino (14:13) 15, Triestina (13:8) in Ambrosiana (19:16) 14, Genova (17:14) 13,
ker tako ljubijo svoj »šport«, smo jim morali nekaj besed posvetiti tudi v športni rubriki.
Letos je vprašanje terenov za smučarske tekme in izlete bistveno drugačno kakor je bilo druga leta... Za preskušnjo naših tekmovalcev, ki so dozdaj velik del vsakoletnih sporedov najrajši prenašali na Gorenjsko, bo še treba poiskati novih tras po gričih in holmih naše pokrajine. Polževo, Sodražica. Bloke, Gorjanci, kdo ve, kje še vse bodo odslej rdeče zastavice kazale pot. kadar se bodo spet zbrali vsi ti tekmovalci na prvih tekmah. Izletniki so ta problem rešili hitreje in nikogar ni, k: bi se pritoževal, da tja proti Dolenjski ali Notranjski nj prav tako mnogo lepih terenov za nedeljski smuk in prav tako dovolj gostoljubnih streh, kjer se da po končani turi privezati duša.
Kljub vsemu temu pa je Liubliana samn v danih razmerah le postala večje smučarsko središče, kakor je bila prejšnja leta. Je že tako. da se nekateri nočejo oprijeti novega in rajši preživijo svoj prosti čas v njeni neposredni bližini. Ce se hočejo obenem vesel'ti smučanja, kakor se je bilo treba v nedelio. notem rm pač nt-preostane dru?es?a. da se zsmeio na oni travnik — kolikokrat je bilo že objavljeno, da ta travnik ni travnik in teren za smuko obenem — nad veleseimom in tam otvorijo sezono. Ta otvoritev je bila letos izredno obiskana in nas je v "mominih vrnila v čase pred 15 ali 20 leti. ko so se Ljubljančani — vsi, kar jih je hotelo spoznati tajnosti smučania in prav toliko onih ki so jih ho+el? občudovati nri t^m — nedeljo za nedeljo zbirali na oni idealni strmini pod Šišenskim hribom in se vsaj takrat za nekaj ur odtrgali iz zakajenih prostorov po kavarnah in gostilnah. Tako je bilo takrat, ko so začeli prvi pionirji risati smuške like po Tivoliju, in približno enaka je bila slika letošnjo prvo nedeljo s snegom, ko je Ljubljana spet imela svoje veliko smučišče — deset minut od glavne pošte.
Tako je torej zdaj otvorjena letošnja smučarska sezona za vse, ki so hoteli ne glede na to, ali so dozdaj pripadali smučarskim kanonom ali smučarskim pokov-cem... V bodoče pa pojde zares! Kajti prej ali slej se bomo spet razdelili v stara dva tabora in mi »od športa« bomo stali samo pri športnikih. Pri minutah in sekundah na progah do toliko kilometrov ter pri metrih in točkah na največji skakalnici v Ljubljanski pokrajini — v Mo-stecu na Rožniku. Kar počakajte .. .J
Atalanta (19:17) in Liguria (22:21) 12 točk itd, Genova se je premaknila i 11 mesta na 6!
V diviziji B je bila glavna prireditev v Novari, in sicer med domačo enajstorico in vodilnim Barijem. Dosežen remis, ki je vsekakor bolj uspeh za goste kakor za domačine, je pustil nedotaknjeno situacijo na vrhu, kjer ima Bari še vedno vsaj točko naskoka pred Vicenzo, ki je zmagala na Reki, in celi dve točki — kakor prej — pred tretjeplasirano Novaro. V ostalem navajamo rezultate XII. kola (ena tekma je bila odgodena):
v Vidmu: Udinese - Spezia 2:1, na Reki: Vioenza - Fiumana 1:0, v Lucehi: Lucche-se - Prato 2:2, v Novari: Novara - Bari 1:1, v Sieni: Siena — Savona 2:1, v Lodiju: Pro Patria - Fanfulla 2:0 (!), ▼ Pisi: Pisa - Pešcara 2:0 in v Reggiji Emiliji: Reggiana - Padova 0:0.
Stanje: Bari (20:11) 19 točk, Vicenza (14:2) 18, Novara (20:6) 17, Padova (23:10) 16, Fanfulla (22:13) in Ale3san-dria (18:12) 15, Pescara (17:12) in Udinese (13:13) 14 točk itd. Lucchese je zabeležil prvo točko.
Švica nepremagljiva v hokeju na ledu
Ponovna zmaga nad Nemčijo v Monakovu
Povratna meddržavna tekma v hokeju na ledu med Nemčijo in Švico, ki je bila v nedeljo odigrana v Monakovu, je prinesla Švicarjem še drugo zmago in dokazala, da to iz borno moštvo trenutno res nima tekmeca v Evropi.
Švicarji so to pot zmagali kar s 4:1.
Najboljše moči so imeli v svojem znanem prvem napadu, medtem ko so Nemci mnogo izgubili zaradi bleziranega najmočnejšega igralca, znanega Jaenneckea. Edini gol za domačine je zabil Tschibukat.
V soboto so v Bruslju pokopali umrlega predsednika Mednarodnega olimpijskega
odbora grofa Baillet-Latoura. Pogreba so se udeležili mnogi nemški in belgijski od-ličniki. Predstavnik nemškega olimpijskega odbora v on Halt je položil na grob lo-vorjev venec v imenu Vodje.
Slovaški smučarji so se priključili vzgledu nemške akcije glede oddaje smuči in smučarske opreme za vojsko na fronti. V zvezi s tem so bile za letos odpovedane vse smučarske prireditve na Slovaškem.
Radio Ljubljana
TOREK. 13. JANUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Po ročila v italijanščini. 12.15: Mali orkester pod vodstvom Spaggiaria. 12.40: Koncert mezzosopranistke Bogdane Stritarjeve, pri klavirju Marijan Lipovšek. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M šijanca 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert pod vodstvom Alfreda Simonettia ob sodelovanju tenorista Maria Devetza. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Tercet sester Doberšek. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: gledališka sezona EIAR • simfonični koncert pod vodstvom Franc« Ferrara. v odmoru slovensko predavanje. 22.15: Ljubljanski radijski orkester pori vodstvom D. M. Sijanca. 22.45: Poročila v italijanščini.
Naše Gledališče
DRAMA
Torek. 13 : Ob 17.30: Boter Andraž. Red Torek.
Sreda, 14.: Ob 17.: Hamlet. Red A.
Četrtek. 15.: Ob 17.30: Bog z vami, mlada leta! Red Četrtek.
OPERA
Torek. 13.: Ob 17.30 Ples v Operi. Red B
Sreda. 14.: Ob 17.: Prodana nevesta. Red Sreda.
Ob 15.: rr"-ilp'<"	r-
jaška predstava. Zelo znižane cene.
Meh
za smeh
»Kako. ste mogli prelomiti častno besedo, ki ste mi jo dali?«
»Na žalost je nisem mogel držati, pripravljen sem pa, da vam dam drugo!«
NAJBOLJŠI KROJA«
V neki ulici so stanovali štirje krojači, ki so jih ljudje šaljivo imenovali: Mak, Mek, Mok in Muk. Konkurenca je bila huda in vsak izmed štirih mojstrov je hotel biti prvi Nekoč je Mak nabil na svoja vrata tablo, na kateri je bilo napisano; »Mak, najboljši krojač v vsem mestu.« To je dobro vplivalo na ljudi. Pridno so mu nosili svoje obleke in plašče v popravilo in dela mu ni nikoli zmanjkalo. Ostali trije krojači so se kar davili od zavisti. Mek se je prvi zavedel in je obesil na svoja vrata veliko tablo z napisom:
»Mek, najboljši krojač v vsej deželi« Odslej je imel največ naročnikov in ljudje so se včasih trli pred njegovo delavnico. Ostala dva krojača sta besnela od ne-voščljivostL Tedaj je Mok obesil na svoja vrata veliko kroglo, na kateri je bilo napisano:	• »Mok, najboljši krojač na svetu.« Ubogi Muk ni vedel, kaj bi napravil. Premišljeval je, kaj naj stori. Naposled je obesil na svoja vrata desko z napisom: »Muk, najboljši krojač v tej ulici.« Ko so meščani zagledali ta napis, so se od srca smejali in vsak si je odslej rad dal pri Muku krojiti obleko.
Mali oglasi
Službo dobi
:>tku. , .A, uu. u laianjc • aasiova tli u <ilro l J.—
Governante
pet Roma per oambina set-tenne cercasi. Parli italia-oo pertetto tedeseo. Pre-sentarsi albergo Metropol ore 17.—18.30, Marchini.
638-1
Služkinja
poštena, snažna, vešča ku-hania dobi takoi zaposlitev. Pod Rožnikom c. V.-3-1.	645-1
Treznega hlapca
n koniu in za vsa domača dela spreimem. Ivan (avor ""It, Domobranska 7.
657-1
4 Služkinjo
za vsa hišna dela spreimem. Predcvičeva 7, Liub liana. Mc.;te	656-1
Službe išče
fteseda 1 - 6<<. taksa — .60. ta daianje naslovi tli ta šifro l i.—
Pošteno dekle
t dežele išče službo v po moč v kuhinji ali sobarici. Gre tudi k otrokom Micika Baznik. Slinovce 7 p. Kostanievca na Krki 637-2
Mlado dekle
pridno in pošteno z zna-niem vseh gospodin>skib del išče stalne nair.estitvc pri samostojni osebi ali družini odraslih oseb Nastopi takoi ali 1. februar <a Naslov v vse posl. tu tra.	649 ?
• o»o«o»o«c
Vajenci (-ke)
rteseda l —.60. taksa — .60, za daianie naslova ab ta šitro l ».—
Učenko
tikoj spreimem v večjo ku himo v Ljubliani proti polletni učni dobi, brezplačni hrani in stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuh. učenka« 528-44
Bosansko preprogo
in več drugih proda ABC. Liubliana, Medvedova 8, poleg kolodv. Šiška. 644-6
Kupim
•C»C •	.J V,	— .OO.
'» laianit aasiova tli »j šitro l ».—
Robidov list
lahko mu zimo nabirate in doma sušite. Kupuie in naiboliše plačuje vedno t-.r^u . }t L|jt>i:ana. I-žaška cesta U. 633-7
Lanolin
za izdelovanje mila kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Lanolin« 652-7
Zdravilna zelišča
vseh vrst kupuje in plača najbolie Grom lože. Liub liana. Tržaška cesta ll.
63'-7
Pohištvo
rteseda I - 60. taksa —.60 't daianir naslova tlt >> šitro l 3.—
Krasno spalnico
orehova imitacija, dvakrat Ukirano poceni proda pohištvo Gluhak Ljubljana, Fiorianska 19.	636-12
«-seda I -.60. taksa — .6C. >» -lanme naslova tli rs šitro I 3.—
Zimsko suknjo
moško podloženo s krznom nutrija ali slično v slučaiu tudi samo krzneno dohro podlogo kupim Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Krzno 13« 650-13
•'T' - I■'
Lokah-
Beseda I —.60. taksa —.60. u daianje naslova ali za šifro I 3.—.
Sobo s posteljo
ia divanom oddam ves dan odsotnim osebam. Istotam naprodaj rabljena suknia. Naslov v vseh posl. Jutra
556-23
Dijaike m obe
• >C»CU«	-A.	.ol .
't laianjc naslova ali »a šitro I i,—
Dijakinjo
r.ižiešolku spreimem v vso oskrbo. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učeniu. Naslov v vseh posl. Jutra.
540-22
mm
"oeoa i — .oo.	— .61
r? taianjt naslova ili t* šitro ■ 3.—
Opremljeno scbo
> posebnim vhodom išče za takoi gospod Ponudbe na ogl odd. lutra pod "C.enter iščem« 655-23a
Opremljeno sobo
za 2 ali 3 osebe iščemo za tako' aii kasneje, ev. s hra no. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Center lfi«
653-23a
Ves dan odsoten
zaposlen mlajši zakonski par tiče lepo opremljen« sobo s kavčem, najraje v vili. Bežigrad, Eriavčevai Ponudbe na pošt. preda/ 17, S. M. ali na ogl. odd. Jutra pod »Goremci«
620-2$»
Prazno sobo
(garsoniero. stroci separe) iščem za takoi. Pude v po štev Tyrševa ali centei me sta. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prazna«
643-23»
fŽiv ali
rteseda I -.60. taksa -.60. 't daianie naslova ab za šitrc l 3.—
Mlad pes
volčjak se ie zatekel. Do-■i sega Celovška 160.
641-27
Ifrjubljesio
tteseda ' f>0. taksa -.60. 'a daiamr naslov« ab za šifre I 3.—
Boa
se ie nsšla v Šiški Dobi se Polakova ul. 7-1. 654-28
Inserati v ,Jutru" šma!o • velik uspeh •
e«3
Instrukcije
rfaje višješolec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«	639-4
Pouk italijanščine
želim pri dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resen študij« 646-4
Lokal
z moderno Izložbo, po leg Figovca. takoj od dam. Informacije dije I Knez. Go^posvetska c 1. dvor.	590 19
sobood<m
tteseda I -.60. taksa —.60. 'a daianie naslova ali u šifro I 3.—
JTiln
OCSlUu I	.wt.
ta daianje naslova ab u šitro L 3.—.
Šest panjev
dobro onranjenih prodam. Ogled hlev gostilne Češno-var, Dolenjska cesta.
642-6
Prodam
dvoje elegantnih sani za konjsko vprego. Ogledati Slomškova ul. 6. 640-6
Prodam
2 para nizkih čevljev, sko raj novih št. 35-l/t in 36, cena 130 in 150 lir. Ogled v trgovini Sever, Marijin trg 2.	658-6
Eno ali 2 sobi
prazni s kopalnico oddam Naslov v vseh posl. Jutra
635-23
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fate regolarmer.te la
vostra cura di zdravite se redno z
Eviteretei	in boste preprečili:
Dolori. Sciatico	Bolečine, Ishias (bo-
Emicronia. Obesita	lečine v kolicu). Glavobol, Debelušnost.
Un cucchiaino da	Zjutraj in zve£er ena
caffe mattno e sera	Ž|i2ica Urodonala
in un po di acqua	v m a I o vodi
PR0DUZI0NE ITALIANA	ITALIJANSKA PROIZVODNJA
UUOOONAt It p>QJlVQ0 }V£*0¥,
Aut. Fret. Milons 392/ del 31-1 38
Umrl je moj ljubljeni mož, brat, stric ln svak, gospod
Anton cinkele
posestnik, gostilničar in trgovec
v 39. letu starosti.
K večnemu počitku ga spremimo v torek, dne 13. januarja, ob 10. uri iz njegove domačije, Male Poljane (Lakence), na župnijsko pokopališče pri Mokronogu.
MALE POLJANE, dne 11. januarja 1942.
AMALIJA ČINKOLE roj. KARLOVŠEK, žena in sorodstvo.

S težkim srcem javljamo, da nam je umrl dne 11. januarja 1941, previden s tolažili sv. vere, naš najboljši in najdražji mož, oče, brat, stric, tast in svak, gospod

hišni posestnik
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku dne 13. januarja ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Ciglarjeva ul. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 11. januarja 1942.
žalu joči:
ALOJZIJA, žena; FRANCI in STANKO, sinova; FANCI por. SEVER, hčerka — in ostalo sorodstvo..

E. Sabatini:
39
DOTA IN SRCE
Kiaii
»Tako srečen, gosrpodična,« sem vroče odvrnil, »da se časih vprašujem, ali sem res Gaston de Luynes. A treba je, da grem. Čast terja to žrtev od mene.«
In kakor v odgovor na osupli pogled njenih pre-čudno lepih oči sem ji povedal, kar sem bil rekel že Andreju: da me veže beseda, ki sem jo dal Montresorju, in da ji moram ostati zvest. Kakor Andreju, se je zdela tudi nji moja namera blazna; a vzlic temu so bile njene oči tako polne občudovanja, da je bilo že' za to vredno žrtvovati prostost, in če treba, tudi življenje.
»Preden odidem, gospodična,« sem nadaljeval, gledaje naravnost predse, z nedoločnim občutkom, da mi njene oči nepremično zro v obraz, »preden odidem, bi se vam rad zahvalil za vse, kar ste tu storili zame. Vaša nega. gospodična, mi ie rešila življenje: vaša ljubeznivost mi je, to čutim, rešila dušo. Kajti zdi se mi, da nisem več tisti, ki ga je Michelot pred dvema mesecema potegnil iz Loire. Rad bi se vam zahvalil, gospodična, za srečo, ki sem jo užil v teh zadniih dneh, srečo, ki ie bila tolikina. da ji v vsem svojem življenju ne pomnim enake. Dolžnost, da se vam zahvalim, bi bila komu drugemu, vrednejšemu od mene. lahka stvar; zame pa. 1« vem. da sem toliko nižfi od vas. ie ta
dolžnost tako težko breme, da ne najdem zanjo primernih besed.«
»Gospod, gospod, zaklinjam vas! 2e tako ste
»Ne, gospodična, niti polovice ne.« rekli več, nego je treba.«
»Torej ste pozabili, kaj ste sami storili zame? Neznatna usluga, ki smo vam jo izkazali, je le siromašno plačilo. Kdo drug razen vas bi bil prihitel, da me reši iz pesti teh divjakov, kakor ste vi prihiteli, in pozabili žaljive besede, s katerimi sem bila malo prej odbila vaše svarilo? Povejte mi, gospo, kdo bi bil zmožen tega?«
»Oh! Vsak, kdor bi se štel za plemiča in bi zvedel, kaj se pripravlja.«
Neverjetno se je zasmejala.
»Zelo se motite, gospod,« je odgovorila. »Vaše dejanje je bilo vredno hrabrih vitezov, ki zgodbe pripovedujeo o njih, in nikoli nikogar mimo vas še nisem poznala, da bi ga bil zmožen izvršiti.«
Te besede in poudarek, s katerim jih je izrekla, so mi razvnele možgane. Obrnil sem se k nji; najine oči so se srečale, in v njenih očeh, ki me še niso znale pogledati, ne da bi se v njih zrcalilo, kolikanj me zaničuje, je sijala tako žarka luč naklonjenosti, sočutja in nežnosti, da mi je jemala vod.
Že mi je roka segala v nedrije in moji prsti so že hoteli izvleči tisti košček zelenega žameta, ki sem ga bil pobral v hosti in dan niene ugrabitve in sem ga ves čas odtlej čuval, kakor človek čimt svetniške ostanke. Še trenutek, pa bi 1i bil vp-vedal zgodbo o blazni, obupni strasti, ki mi ie
polnila srce, da ga je hotela razgnati — a tedajci se je z onega konca terase legel Genovefin zvonki glas: Ivona! Ivona!« Čar trenutka je minil.
Zazdelo se mi je, da je gospodična malce nestrpno trznila, ko se je odzvala setrinemu klicu; nato se je kratko opravičila in me pustila samega.
Omamljen od razburjenja sem se naslonil na ograjo in zastrmel naravnost predse, hvaleč Boga, ki je bil za časa poslal Genovefo, da se nisem utegnil znova osmešiti v gospodičinhi očeh. Niti malo nisem dvomil, da bi bila z zaničevanjem sprejela brezumne besede, ki so mi že drhtele na ustnicah.
Grenko in glasno sem se zasmejal — takisto, kakor se menda grohočejo pogubljeni v peklu. »Gaston, Gaston,« sem zamrmral, »dva in trideset let ti je, pa si tako neumen, kakor še z dvajsetimi nisi bil!«
Nato sem si dejal, da je pač le moja domišljija podtaknila zvoku njenega glau in njenemu pogledu dobrohotnost, ki se nikakor ni ujemala z resničnostjo; in ko sem pomislil na to. da se mi ie zdel zgibljaj njenih ramen nestrpen, ko io ie sestra klicala od mene. me ie vnovič posilil smeh.
Sele gospodična sama me ie zdramila iz teh blodenj. Čudno vznemirjeno ie obstala zraven mene: po tem sem takoi-uganil vsebino ni enega razgovora z Genovefo.
»Nu. gospodična.« sem rekel, ne da bi počakal njanega odgovora, »ali ste zdai zvedeli, kai je noveg«?«
»Da.« ie odgovorila »To. da se liubita. ni zame
nič novega. Da se mislita poročiti, me ne preseneča. A tega. da sta se odločila za skrivno poroko, si nikakor ne morem pojasniti.«
Odkašljaj sem se kakor človek, ki se pripravlja na dolgo in resno besedo, pa ne ve, kako bi začeL
»Čas je, gospodična,« sem izpregovoril, »da zveste pravi vzrok navzočnosti gospoda Mancinija pod vašo streho. Tako boste spoznali razloge, ki mu narekujejo skrivanje. Ko bi se bila zadeva razvila tako, kakor sta hotela zasnovalca njegovega obiska — to ie. vaš gospod oče in moj gospod kardinal — vam najbrž nihče ne bi razodel tega, kar vam zdajle povem Upam. gospodična.« sem nadaljeval, »da me boste poslušali brez strasti in brzdali svoia čustva ne pa da bi polagali stvari ns tehtnico.«
»Tako dolg uvod gotovo ne obeta nič dobrega,« mi je z globoko tesnobo segla v besedo.
»Nadejam se, da tudi slabega ne. Poslušajte me torej. Vaš oče in njegova prevzišenost sta prijatelja; eden ima hčer, ki pravijo o nji. da je silno bogata, in ki bi -o v svojem častihlepju rad videl cmoženo z možem slavnega imena: drugi ima nečaka, ki ga ga lahko poviša s tem. da mu podeli najvišji naslov, ki ga more dobiti človek, ako ni vladarske krvi: teea nečaka bi prevzišenost rad oženil v rodbino k: bi mu dala dovoli bogastva. da bi mogel s Drimemim siiaiem ir. dostojanstvom no?'.ti svoi bodoči naslov.«
Tako govoreč sem ae ozri po eotrsodični Čudno rdeča ie bila v cbraz
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarn a rja: Fran Jer&n. — «Za inseratnl del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani