Št. 78.
V  Gorici v torek dne 11. julija 1911.
Izhaja trikrat na tedon, in sicer v ttrefc, dotrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po polti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja ^ŠoČa" v vseh tobakarnah.                    *'
nS06Au ima naslednje izredne priloge: Ob povem letu n Kažipot po Soriškem in 6radi^Snskerau in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parnlkov in poštnih zvez".
Ha naroČila brez doposlaue na« ročnice se ne oziramo.
ssM-nr-pr
Tečaj XLI
»Vse z» oarod, svobodo in napredek!« Dt. K Lavrit.
EJredaiitTe
as nahaja .? Gosposki ulici it.7'
f Gorici v 1. .nadstr. na itflf.
Upr»yništvo
se nahaja v Gosposki ulici Si 7 v l. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglail in poslaaice se računijo po Hetit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin; vsaka vrsta; Večkrat po po--, godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem deiu 30 vin. vrsta. — Ža obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivafl Kavčičv Gorici,
Tvlafen A«. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabr&ek (odgov. J. Fabtič) tiikm im mL
Po uolituah,
II. Volitve v kraško-ajdovskem okraju,
• Razveseljive so bile tudi volitve v kraško-ajdovskem okraju. Vedeli smo, <ja zmagamo, sicer z ožjo volitvijo. Tako pač kakor pred štirimi leti.
Takoj ko je zablestelo v javnosti ime dr. Gregorina kot kandidata v kraško-ajdovskem volilnem okraju, so bili klerikalci neprijetno diru jeni, češ, nič ne bo za 5. L. S., ti preklicani naprednjaki izvolijo za poslanca dr. Gregorina. Vrgli pa so se z vso silo v boj. Kandidat klerikalcev dr. Henrik Stepančič je oblezcl sam ves Kras, povsodi je bil hi se je ponujal. Duhovniki >o delali na vse kriplje, kjer in kar so mogli. Po cerkvah je grmelo, sveta vera je bila v tem okraju bolj v nevarnosti kakor v drugih, ali vse ni pomagalo nič. Pomagalo tudi ni sodelovanje samega dr. Turne. On je letal po Krasu v glavnem radi tega, da bi kolikor mogoče škodoval naprednjakom ter koristil klerikalcem. Njemu je bilo malo mar za impozanten nastop socialnih demokratov na Krasu, ti so mu bili le sredstvo za boj proti napredni stranki. Kako bi bil srečen on, Če bi ne '-'l izvoljen dr, Greg>riri! Večje veselje bi bil imel nego klerikalci sami, ki bi bili poslali na Dunaj dr. Stepančiča, da bi tam mirno sedel in na klopi držal roke v Susteršičevcm klubu. V Gorici ni za nobeno rabo. O Berbuču je 4r. Gregorčič že svoj čas podal pravo sodbo, da ne tiče v deželni odbor; Stepančič je pa še slabši. Samo sitnosti stresa po deželnem odboru, za delo odborniško pa ni za nič. Tako sodijo klerikalni prvaki v Gorici. Naj ne misli Stepančič, da samo mi sodimo o njeni tako; o ne. ampak tudi klerikalni možje. Klerikalci so porabili vsa sredstva, da bi zmagah na Krasu — ali Kras je ostal še vedno tista »temna točka«, ki dela % Slovencu« britke preglavice. Surovo je zalajal »Slovenec« na Kras   po   porazu
kandidata S. L. S. in v svoji razburjenosti
je izbruhal nekaj žvepla na oderuhe; rekel |e seve«da »liberalni oderuhi«, ali nekje na Konienščini je neprijetno zadelo neke može, pa ne napredne, »Slovcnčevo« očitanje oderuštva in jezen je bil na »Slovenca« tudi Stepančič sam.
Klerikalci so mislili, da šinuteie Stepančič pri volitvah v državni zbor skozi tako, kakor je smuknil v deželni zbor, pa fli bilo nič. Napredna stranka je vse dobro preračunala in dosegla zmago. Joj, kaki) je to jedlo naše ljube nasprotnike. Čakali so, da pade zadnji kmečiki volilni okraj v naročje S. L S., široko so že razpeli to naročje, ali ujeli niso nič. Kras so ne gane. Kras kljubuje in ostane daleč ' proč od Stranke Ljudskih Sleparjev. Take iitise so odnesli klerikalni dohtarji iz Kranjske, ki so hodili »špegat« na Kras.
Posebno živo je bilo v ajdovskem delu tega okraja. Tu so gibali klerikalci, pa kuko. Računali so pač tako: da Ko-nienscina bo njihova po ogromni večini, na Sežanščini dobijo malo, torej treba pridobiti okoli Ajdovščine. In pritiska!) so in delali; vse kar imajo, kar leze hm gre, vse je delalo za svetega kandidata Stepančiča. Sam se je bil tudi potrudil k Rebku in spustil je v svet govor, o katerem je sodil, da ta mora preobrniti vse volilce na Ajdovskem na njegovo stran. Ko je prišel tisti večer v Gorico, je na ulici velikemu svojemu prijatelju pripovedoval, kako je bilo imenitno, da so bili tam zbrani sami ugledni možje, župani in podžupani. Še ponoči je sanjal Stepančič (če tri res, nal pošlje popravek. Opazka stavca-)* da ie pridobil ajdovske volilee — toda njegov .govor je bil v resnici tako voden, da je ostsi brez učinka na Ajdovskem. Spu-siil je bi' po Ajdovskem vsaj vodeni govor, ker ,.¦:¦¦?. vodo iz Hublja ne bo nič,.. toda ves trud je bil zaman. Res žalostno.
Naši volilci v kraško-ajdovskem volilnem okraju so lahko ponosni. Nasproti tolikim nasprotnikom »o zmagali ter ohranili mandat.— po katerem so tako pohlepna segali klerikalci. Drugodi po kmetih je vse zaiela S- L S., o tem volilnem
okraju pa si je napravila sodbo, da ker sedaj ni padel v klerikalko žrelo, ne pade nikoli. Vsa čast našim kmečkim naprednim volilcem, polna hvala vsem, ki so pomagali! Tako naj bo tudi v bodoče!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Iz Ajdovščine. — »Novi čas«, glasilo vseh, ki so skromni na duhu, je s kritičnim očesom srednjeveškega inkvizitorja premotril liberalni želodec napredne Ajdovščine za časa državnozborskih volitev. »Ves občinski aparat« mu ne ugaja, ker je deloval »s polno paro« za naprednega kandidata. Kdo je kriv? G. prof, Berbtič in g. Stepančič! Zakaj pa nista izpeljala vipavskega vodovoda iz Hublja in sta le naše Vipavce »farbala«? Tako smo porabili vso vodno moč za »občinski aparat«. In ker je ta aparat delal za pošteno stvar, se čuti tanka krščanska vest užaljena.
Kar se podkupovanja tiče, se lahko na nasprotni strani dokaže. Bn uskok, ki ga je, kakor je že g. župni upravitelj na prižnici namigaval, sv. Duh obsenčil, da se je iz Savla v Pavla izpremenil in ki se ni dal ne z vinom ne z golaži premotiti) ima najbrže na svoji ssdaj jkrščanskp-pp-steni vesti dva »šnopsa« pijana volilca. Eden teh dveh z? krščanski šnops kupljeni mož je bil celo tako krščanskega duha poln, da še voliti ni mogel. Zapomnite si, da preveč škoduje.
G, pabrščeka v AdovšČini še ni bilo, a ko bodo dopolnilne volitve za trge v deželni zbor, hočemo vse eno voliti g. Oabrščeka, če bo le kandidiral.
Zakaj pa se dopisnik tako zavizema za oba uskoka? Zaka bi jih bojkotirali? Vsak kupuje, kjer hoče m kjer je bolje postrežem Enemu da lahko 'g. župni upravitelj delo. Popravljal bo lahko cerkveno uro v zvoniku, dokler ne bo kazala par stoletji nazaj v srednji vek — to bo imel dela dovolj pa še odpustke dobi za vse, kar je storil šturskemu   in   ajdovskemu
župniku. Moli m delaj pokoro — pa »ure pihaj«! Kako je prišel drugi y župnišče, menda Še sam ne ve. Kaj poreče g. dr. Turna? Saj je bil menda on, ko ga je spremljal v klerikalen »klošter« k shodu trdi pristašev svojih. V njegovo krčmo <pa ne hodijo le Eseles, ampak tudi »liberalni kričači«. A ker mu niso hoteli biti nekateri s kričanjem nadležni, so se mogoče odtegnili. Drugim gg. trgovcem se ne more ničesar očitati, še manj pa gg.c. kr. uradnikom, ki so izven službe lahko tega ali onega mišljenja; ~ to g. dopisnik »Nov. časa« že dovoli; če se pokaže z ime nom, ga poprosimo za dovoljenje, ali pa gremo k župnemu upravitelju, ko bo imel čas. Ker mi nočemo, da bi ta zamujal Šolski poduk, kakor ga je dan volitve. V Sturije je rekel, da gre, pa se je tiščal blizu volilnega lokala.                 -m
Bolje bi bilo, da bi se boljše pripravil za volilno pridigo pred volitvijo in po vo-litvi. Tisto definicijo o liberalizmu, ki ste jo rabili na prižnici in ki ste jo zaključili z besedami, da so liberalni možje volili le nekak duh (— je j; to mogoče zlobni duh? —) a ne moža, to definicijo ste slaibo povzeli odkoder ste jo že vzeli. Klerikalizem nima tako sveto-čistih načel, kakor ste /i pravili na prižnici, o tem bi Vi lahko sami pričali pred par leti in tudi Vaše besede so to kazale s tisto prikrito psovko na liberalno inteligenco. Ne vbijajte drugim v glavo, kar sami prav ne verujete; saj niso Ajdovci zabiti s plankami. No, pobožen nikakor ni bil zaključek iVaše pridige. To je bilo nekako motenje pobožnih čustev, ki se res motijo s tako politično pridigo. Za to ni prižniea. Zakaj nimate svojega društvenega lokala kar v cerkvi? Imeli bi bližje, -pa stanarina bi bila ceneja. Vidite, ta Vaša pridiga je nekatere pobožne ženice v dno duše. bolela, a Vas taki »udarci odkritega sovražnika« ne bolijo; saj mislim, da ste se tako nekako pismeno odzvali na poštena voščila za Vaš god, med tem ko ste na predvečer v župnišču hvaležno sprejeli »zgubljene ovčke«, znanega uskoka voščilo s prav odprtim srcem dušnega pastirja. Se razumemo?
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:  Edgaf" Aflonteil Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
Če so spravile žene svoje može tako daleč, šle so potem Še dalje m jii napodile v spovednko.
»Ali slišiš, kaj pravi župnik? Slabo se bo godilo onim, ki ne izpolnujejo svojih verskih dolžnosti. In v časopisih, katere nam dajejo, stoji, da bodo republikanci zaprti. Pojdi k spovedi, mož, glej, kaj pa je na tem? Keceš kar se ti zljubi, greš pa potem lahko k obhajilu in pustili nas bodo v miru.«?
Žene tudi niso več pustile, da bi brali njih možje republikanske časopise. Ko so prišle dom« iz spovedni-ce, so rekle: »Gospod župnik je rekel, da enim, kateri bodo brali, ali imeli v hiši slabe časopise, ne da odveze, Sicer pa je res, kakor je rekel on: zakaj izdajaš deaiar za drug časopis, ko ti prinese župnik vsak da« »Nouv&lliste', župan pa Pais' zastonj?«
»To pa ni moj časopis, ko sem republikanec.,«
»Ne govori tega, kaj pa imaš od tegai če si republikanec?«
»Kaj se ima od tega?! Prost sem!«
»Prost! Lepa beseda. Prost, to se pravi, ti lahko sneš kos kruha, če ga imaš.« .
»Da«, odvrne kmet, »prost sem in lahko snem svoj zaslužen kruh v miru. Moji stari stariši so spoznali, kaj se pravi neprost.    Pred revolucijo so vzeli kmetom kar
kruh dz peči, žene in otroci so bili pa tepeni, če so skrili pest žita.«                          y
» Ali sedaj ni v eč tako«.
»Gotovo ne, ali če se izpolni duhovnon njih volja, bo pa zopet ravao tako. Ne, o kralju nočen nič slišati. Bil seru tebi na ljubo v cerkvi, ali to je tudi dovolj, pusti me v miru, ali se ti bo pa slabo godilo.«
Le malo ženam se je posrečilo, da so spravile svoje može k spovedi in. obhajilu, m da so zmetali preje republikanske Časopise sna ogenj, toda nekaj jih je bilo vendar in župnik jih je odlikoval s tam, da je prebral njih imena s prižnice.
To jih je pa zopet ujezilo in bil je malokdo, ki bi si ne mislil: Le počakaj nekoliko, na dan volitve, ko ne bo videl nihče moje 'glasovnice ...
Oblasti so pomagale duhovščini v boju zoper repu-j blikanske časopise: prepovedali so prodajalcem, jih pro-1 dajati, zagrozili so jim celo, da jim vzemo pravico prodajalne, Le jih dobe pri tem.
Ko je izvedel Galtier o tem, poklical je prodajalca časopisov v Royboni, z imenom Roulot k sebi in mu rekel:. »Prepoveduje se vam prodaja republikanskih časopisov?«
»Da, gospod Albert.«
»Dobro, vi jih ne bodete več prodajali, vzamem vas v svojo službo za republikansko propagando, delili bodete naše časopise brezplačno.«
»T^da, gospod Albert, ali bodo republikanski časopisi tudi prišli?«
»Gotovo, dobivati jih bomo po pošti.«
»Vprašam le, ker sem slišal, ida je poklical mirovni sodnik poštnega upravitelja k sebi in ga vprašal —-na
višje povelje — če je pripravljen pridržati časopise, od katerih dobi zapisnik?«
»Alt je mogoče!«
»Da, gospod Albert, poštni upravitelj na je odgovoril, da inima pravice pridržati postnSr pošiljatev, ne pisem ne časopisov, da ima nalog paziti, da se kaj ine izgubi in da se ne more spustiti nikdar v kal taikega. Nato odgovori mirovni sodmik, da se je samo prepričal, če je. pošta-zanesljiva. Ko sem to slišal, seuLsi takoj mislil,-da bodO: skušali preprečiti, da pride kak republikanski časopis v> Roy-bono.
»Hvala vam, Roulot«, pravi Albert,' »kakor že bo, za sedaj ostanete v moji: službi.«
Albert Galtier gre takoj k Allardu in mu pove, kaj je izvedel.                                                     ¦      .;[¦--  ;
»Ti si dobro znan z poštnim upraviteljem«, mir. pravi, vprašaj ga, če je v resnici .tafto.« .                   . ., \
Allard hiti takoj, da poizve zažeiljeno; ko.se je vrail, je poročal Galtieru: »Stvar ni samo popolnoma .res; poštni opravitelj je celo pripravljen,, da bo odstavljen.«.
»Odstavljen?«                                                 i*
»Da,.v Cremienu je bij slučaj enak. -.ni je pravil., prišel je kar nov upravitelj, stari pa je bil oqslovijen,ne da bi bil prestavljen kam: drugam««    •            ...
»Torej tudi to, sedaj .pa.jfečas.-dapriČTiiemo tudi mi resno. Moram iti takoj v Grenobl.« .             «••  - r-..
»Da, to bi bilo dobro, ali :počakaj še nekoliko idnU
»Da bom videl procesijo romarjev?«      ,  , ..   >i
»Da, to.sem menil.*'   .  ¦ ..    .   <     •   '•¦/.;'in   ;
»Ali veš, da je hotel Monestrel Lucijo vzeti s seboj?«
^.»0...!«                             ",•¦¦•:¦        ;       ••'¦'-
,-:-.¦,                     0»Uc prihi).
* Tako ste Vi delali »z žrtvo dela in časa,« (kakor pravite sami, za klerikalno agitacijo, mesto da bi učili 'krščanski nauk v šoli, mesto da'bi se boli vestno, bolj krščansko pripravili za pridigo. Le tako naprej, krščanski možje, delo kliče, kakor petelin na ajdovskem zvoniku, žito gre v klas in delavec V vrtu Gospodovem bo žel vihar.                *
Iz komenskega okraja.
Iz Temnice. — (Odgovor »Pr. L.« od dne 28. 6. št. 26.) Tudi našemu naprednemu društvu je od strani par zagrizenih klerikalnih voditeljev napovedan boj.
Dne 5. 6 se ie tu vršila veselica, -ki se je vsestransko dobro obnesla; to mora vsakdo priznati. — Ob svojem peš-izletu so nas posetili tudi komenski in škrbinski »Sokoli«, tki so nam bili dobrodošli. Poglejte, kaj pa pravi k temu (še-le sedaj!) podli klerikalni dopisnik! — Da izpustim njih bedaste »kiklje«. »Prišli sta — pravi — tudi sokolski društvi iz Komna in iz škrbine, in 'liberalci so mislil! da jim bodo »Sokoli« iz žepov krone sipali. Ali prebrisani »Sokoli« (hvala, da priznate prebrisanost »Sokolov«) se niso v tem prenaglili. Po odhodu »Sokolov« so udje lib. društva škripali z zobmi, češ, škoda, da so »Sokoli« v vas prišli, ker so jim mnogo škodili«.
Kakšen namen ima s tem dopisnik, je jasno: želi si prepir in razdor med naprednimi društvi. Z imenom na dati! Mi ne poznamo kulis kot vi, strahopetci! Vemo tudi, da se prav radi ravnate po geslu: »Rečem ti, da mi ne porečeš!« — Do sedaj je bil v vasi mir, kakor hitro se je v vasi vgnezdii »orel«, je narobe. Ne zabite, kdo je pričel boj in zapomnite si: Le kri-čajte, a bo odmevalo; kdor seje veter, zanje vihar.                      DruŠtvenrki.
Naročajte, ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - - j
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla  voda.  Od vsakega zaboja  plača  podjetje v narodne namene 20 vin...   kamor  naročnik do- | loči. — Naslov:TolstovrSkaslatina. I poŠta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
Po porotfii razpravi proIiHarkflfiidu.
IzBrd.
»Novi čas« je tudi poročal o porotni razpravi, vršeči se proti Antonu Marko-čiču radi uboja v Kozani. Vedeli smo vže naprej, da ta srednjeveški list ne izide nikdar, če ob enem ne izlije malce strupa iz svojega »krščanskega« žrela na nedolžne ljudi.
...jPrecej v začetku.»poroča, da so »Sokoli« ubili pokojnega Henrika Debenjaka iz Kozane, ter da je ta slednji postal žrtev liberalne podivjanosti. Opetovano smo že prflsiliv da Sokol ni kriv na tem uboju, kajti Markočič .ni bil m ni Sokol, m sploh ni niti on in oie nobeden od snaše strani kriv, da je prišla do žalostnih dogodkov v Kozani. Prav lahko si pa ta greh pripišejo na svojo vest vsi oni klerikalni pe-telmčiki, kateri so, nafbrže nahnjskani od kakšne posebno krščanske strani, mirne fante, kateri so prišli v Kozano, SeU izzivati m jih tudi dejansko napadati s kamenjem, kakor |e pokazala ravno razprava.
Kadar so se vračali domov mirno, kaj ie bilo treba jih napadati m psovati s »svinje Sokolske«?! In na vse zadnje bi tudi ne prišlo do tako žalostnega dogodka, da ni nastopal -pokojni s polenom, ko vendar ga nihče ni po ni? vprašal. Pa nočemo tukaj govoriti o 6. xteri ležijo v groben, ker smo bolj Krščanski kot razni gospode nasprotnega tabora. To pa se drznemo vseeno vprašati slavno gospodo okoli »Novega časa,« če vedo, kako so vse priče iz Kozane (zanikate, da bi bil pokojni kdaj v pretepu? Ena priča iz Kozane. je trdila, da sta se gg. Turek in Sfiligoj v Kozani med seboj prepirala, ta dva pa trdita, da to ni res. Čudno se aiann
pa tudi zdi, da kiobena prič iz Kozane nt i govorila ob teže val no proti Markočiču, I pač pa proti gg. Turku in Juši ter celo I proti g. Štfiligoju, ko vendar ta slednji ni I bil niti kot priča zaslišan. Da, ena priča iz j Kozane se je izrazila celo, da bi morali te j gospode zapreti in Markočiča oprostiti.    I
Razumemo vse to in vemo, da bi ne- j kateri radi te može moralno uničili!         1
Vprašam Vas,   g. urednik   »Novega časa«, «akaj niste bolj obširno popisali izida te porotne razprave, kakor so to storili drugi časniki? Zakaj niste pisali, da sobili 1 fantje napadeni po eni strani s kamenjem, po drugi pa s kolom? Zakaj niste pisali, da je bila na koncu vasi, koder so se mi- j slili fantje prvotno vrniti domov, poteg- j njena žica čez cesto? Zakaj niste pisali, [ da je bilo kakih deset   korakov proč od žice skritih ob strani nekaj ljudi? Pišete,
I da je bil pokojni od Markočičevih prista-I šev pobit na tla, ko je razprava dokazala, I da je bil s kamnom   zadet od   kozansike I strani. Prav imate, ko 'pišete, da ni mogo-I če nič jasnega dokazati glede vsega do-I godljaja, in ravno radi tega je Markočič I obsojen, kajti drugače bi prišli   pod ob-I sodbo vsi oni, ki so prepir vzročili, in to I so Oni pobožni Kozanei, kateri so domov se vračajoče fante izzivali in jih tudi dejansko n?nadlL Jasno je bilo dokazani), da je Markočič napravil čin v sildbranu, kar I so tudi porotniki uvideli, s tem vam je dan najfcolji dokaz.
H koncu: Ne mislite, da je naš namen J s tem koga zagovarjati, pač pa smo hoteli i stvar razložiti in pokazati, kako se je vršila ta reč, da pošteni čitatelji lahko presodijo, kdo je pravzaprav kriv nesrečnega dogodka v Kozani.
Vabilo na zborovanje
vseh slovenskih učiteljiščnih ablturlentov in abiturlentk,
ki se vrši dne 17. julija 1911. ob 9. uri do-pold. v »Mestnem domu« v Ljubljani.
Podpisani odbor vabi tem potom cenjeno učiteilstvo* posebno pa učiteljski naraščaj, na zgoraj imenovano zborovanje, ki bo za nas načelne važnosti in na katerem se bodo razmotrivala za nas najpomembnejša in najaktualnejša stanovska vprašanja.
Istim potom vabimo na zborovanje tudi prijatelje učiteljskega stanu, ki se in-teresujejo na bodočem razvoju tega stanu v narodu.
Najvljudneje naznanjamo, da posebnih vabil ne bomo razpošiljali in so tem potom vabljeni tudi zastopniki posameznih korporacij.
Na večer se priredi vrtni koncert.
.Podrobni dnevni red objavimo pravočasno v stanovskem glasilu kakor tudi v drugih slovenskih listih.
V Ljubljani, dne 9. julija 1911.
Pripravljam! odbor.
Domače vesti.
Goriški učiteljski naraščaj! Dne 16. t. m, odidemo h Gorice na abiturJjentski sestanek v Ljubljano skupno ob 11 pred-poldne. Pridite vsi!
»Dijaška kuhinja« v Gorici vabi vse prijatelje in dobrotnike revne slovenske mladine na svoj občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 13. julija 19U zvečer ob pol devetih v hotelu pri »zlatem jelenu«. Članarina znaša na leto samo 3 K. Člane sprejema pred občnim zborom prof. Jakob . Zupančič v Gorici.
Maturo na tukajšnjem moškem učiteljišču so napravili do danes opoldne nadalje: Kofol Ciril (Čepovan), Klanj-šček Mirko (Steverjan), Komjanc Jože (Pevma), Kržiščnifk Ivan (Skofja Loka), Lušin Alojz (Sodražica), Maver Julij (Ajdovščina), Mareola Andrej (Pod-bela), Mungerli Anton (Gorica), Novak Jaka (Velike Lipljene), Paljfc Leopold (Velike Zabije), 'Pečenko Danilo (Gorica), Sardoč Adam (Prosek), Sivec F. (Knn).
Letos se je oglasila kot hospitantinja v prvi razred slovenske gimnazije v Gorici tudi hčerka gosp. nadučitelja Merijaka iz Batuj. izpit je prestala dobro. V nemškem in laškem oddelku bo precej deklic, zakaj bi jih ne bilo tudi v slovenskem!
Slovenci, pokažimo, da smo tudi mi tukaj in da imamo tudi mi izobraženo Žen-stvo! Kdor hoče poslati svojo hčerko v gimnazijo, mora takoj vložiti prošnjo na ministerstvo za bogočastje in uk potom gimnazijskega ravnateljstva za tozadevno dovoljenje.
Kolekovati je take prošnje s kolekom za eno krono. Novi izpiti se bodo vršili septembra.
Julijska imenovanja pri južni Železnici. — Za višjega revidenta je imenovan Jožef JirČik v Trbovljah, za revidenta Basilij de Basegglo v Trstu, za asistente so imenovani postajni odpravniki: Franc Rebec v Ljubljani, Pire Anton v Verdu, Pitschmann Aleks. v Si. Petru na Krasu, postajenačelnika Josip Cian v Jurdanih in Rudolf Smersu, (katera ostaneta kot po-stajenačelnika na svoji) mestih), Ernest Vittori v Roških, Franc Visenjak v Trstu, Artur Brivec v Margreid-iKurtatsch; za postajne mojstre so imenovani Stadler Franc v Ljubljani, Bogomir Peršie v Gr-Ijanu, ObračuniČ Ivan v Litiji; za skladiščne mojstre Verderber Maks v Tržiču, Kragelj Ivan in Kovačič Rihard v Trstu, Vernik Rudolf v Divači.
Zemljevid »Matice Slovenske«. — Vsem naročnikom tega zemljevida naznanjamo, da je bil zemljevid v rokopisu že izdelan pred poldrugim letom, da pa še ni izšel vsled tiskarsko-tebniških ovir.
Občinske volitve v Gorici. — Včeraj je volil tretji razred. Izvoljeni so Jurij Bombig z glasovi 438, dr. Viktor Pavia s 431, Štefan Devetak s 429 in Karol Rub-bia s 422. Mazsziniatici so tidbili glasov: M. Bonomi 30, D. Culot 27, L. Nodus 26, K. Pelicon 23»
Herr VVleser na državnem kolodvoru v Gorici je ustanovil kansum za vse železničarje, seveda nemško pobarvan kon-
radi poloma laškega denarnega zavoda „Banca popolare Coriziana".
Včeraj.
Ob 9. dopoldne se je nadaljevala razprava. Predsednik je naznanil, da je bil izvedenec prof. Vierthaler v Vidmu pri »Banki commerciale« sprejet Ijubeznjivo ter mu je bil dovoljen naprošeni upogled, ki naj prinese več luči glede *zgub banke »Popolare«.
Državni pravdnik.
Marinaz, državnega pravanika namestnik, se oglasi k besedi rekoč, da bra-nitelji trdijo, da <ne le 500.000 K zgube, ampak ves primanjkljaj je pripisati zgu-bam z igro. Porotnik Lazzari je rekel, da njega in porotnike malo 'briga, če je zgub 100.000 K več ali manj. Iz te i2jave je razvidno, da je porotnikom vse jedno, če so Colle in drugi odnesli denarja več ali manj. Iz vsega tega sledi, da so si že napravili sodbo o tej obtožbi, dasi še niso bili zaslišani vsi obtoženci.
Nato stavi predlog za odklonitev cele porotne klopi ter za odnešenje razprave na drugo zasedanje.
Branitelji.
Prvi se oglasi dr. Pangraszi, branitelj Collejev. Se čudi, da je stavil drž. pravdnik tak predlog ter pravi, da je to prvi tak predlog, odkar obstoji porota. Drž. pravdnik je stavil tak predlog, ker se boji da bi bili obtoženci oproščeni. Branitelj Pincherle je rekel, da je čuden ;predlog, na kar je odgovoril Marinaz: da že razjasni, kakšnih manipulacij so se poslužili branitelji. Pangrazi brani Lazzarija, češ, da je njegova izjava le pojav nevolje, ker po dveh letih preiskave se ni dognalo številk. Omenja, da državno pravdništvo hoče odnesti razpravo, ker želi spraviti v njo še Naglosa, ki je bil pred par dnevi aretiran in je aretacija v zvezi s tem procesom. Pangrazi je proti preložitvi procesa. ^Pridruži se Pangraziju Flego in Pin-cberle, Puecher je govoril o škandalu.
Državni 'pravdnik govori zopet za preložitev, rekoč da so tudi obtoženci: Liszzatto, Lenassi in Conlorti prosili, da bi se vršila porotna razprava kje drugje in ne v Gorici. Luzzatto je še pred tremi tedni prosil drugo delegacijo. Vzdržuje svoj predlog, pripominjajoč, da ihoče poizve-deti tudi, koliko ie Šlo v žepa Collejev in Luzzatov. Upa, da se njegov predlog sprejme.
Pueoher: To je obstrukcija!
Flego in iPincherle omenjata, da so se branitelji bali mešane porotne klopi, zato so prosili, naj bi se vršil proces kje drugje pred nemešano poroto.
Marinaz in Pinoherle se prerekata. Marinaz -trdi, da ga je radi neke opazke (da je namreč M. v sorodstvu z neko ak-ctfonarko banke) Pinoherle prosil, naj ne zameri, Pmcherle pa pravi, da to ni res.
Zavrnjeni predlog drž. pravdništva.
Sodni dvor se posvetuje. Ko zopet vstopi, naznani, da je odklonil predlog državnega pravdništva za preložitev razprave.   Lrt^zarijevo izjavo tolmači  tako,
da je mislil, da so izvestni zneski zginili po skrivnih potih.
Nov predlog.
Marinaz zahteva, naj se zasliši Laz-zari kot priča *gled6 na njegovo izjavo, da je bil tudi on pozvan v upravni svet pa ni hotel sprejeti takega mesta.
Pangrazi se protivi, Flego pravi, da dela Marinaz obstrukcijo, 'Pangrazi, da hoče M. izključiti na tak način Lazzarija, Pinoherle zahteva odklonitev   predloga.
Marinaz: Ce se je Lazzariju ponudilo mesto upravnega svetnika v februvariju ali marcu 1907., je bil tu namen: škodovati mu. Tega vsega pa <ne moremo vedeti, če ni Lazzari zaslišan kot priča.
Sodni dvor odkloni predlog. Zopet nov predlog.
Marinaz: Lazzari je rekel nasproti Bombiču, da se nahajja na težkem stališču v tem 'procesu, tudi do njega se je obrnil dvakrat, da bi bil izvzet iz porotnikov radi prijateljskih odnošajev z Lenassijem.
Predlaga, na) se Lazzarija odstrani k porotne klopi.
Lazzari pravi, da je rekel le, da mu je neljubo, da je porotnik v tem procesu, ali ima vest in more glasovati po vesti in dolžnosti. Govorijo Pangrazi, Flego in Pin-cherte proti predlogu.
Sodni dvor odkloni predlog. Še en predlog.
Marinaz stavi nov predlog, Banea commerciale v Trstu je eksekvirala u-pravni svet; eksekucije pri Lenassiju in Luzzatto so ostale brezuspešne; izjavila sta, da nimata nič m da je Luzzatto odstopil svoje kredite svojemu pisarnovodji. Znano je, da je imel Luzzatto premoženja 240.000 K, Lenassi pa 400.000. —
Obtožba proti Naglosu se uveljavi sedaj, ko je prijet, prej se ni vedelo, kje je. Obtožba se torej mora razširiti tudi na Naglosa. Colle je trdil, da tudi 400.000 K poleg 500.000 se mora beležiti za zgube iz igre. Izvedenci še niso mogli tega dognati.
Zato predlaga, naj se razprava predloži.
Branitelji ugovarjajo. Marinaz omenja, da treba še mnogo reči pojasniti. Hiša Luzzattova je sekvestrirana za 80.000 K od »Banke commerciale« v Trstu, neki sorodnik Lutzzattov se je intabuliral za 33.000 K, take da hiša nima za Luzzatta nobene vrednosti. — Potem morejo biti Naglosove izpovedi jako važne za obtožence. ----------
Izvedenec Vierthaler je tu omenil, da so registri banke monstruozni ter da so vse številke ponarejene.
Sodni dvor odkloni predlog. .    Nato izjavi Marinaz,   da ostane pasiven nasproti razpravi ter da oo dajal samo take izjave,   katere   zahteva   zakon. ----------
Danes je zaslišan Lenassi. Marinaz molči.
|                               Včeraj.
Ob 9. dopoldne se je nadaljevala razprava. Predsednik je naznanil, da je bil izvedenec prof. Vierthaler v Vidmu pri »Banki commerciale« sprejet Ijubeznjivo ter mu je bil dovoljen naprošeni upogled, ki naj prinese več luči glede *zgub banke »Popolare«.
Državni pravdnik.
Marinaz, državnega pravanika namestnik, se oglasi k besedi rekoč, da branitelji trdijo, da <ne le 500.000 K zgube, ampak ves primanjkljaj je pripisati zgu-bam z igro. Porotnik Lazzari je rekel, da njega in porotnike malo 'briga, če je zgub 100.000 K več ali manj. Iz te i2jave je razvidno, da je porotnikom vse jedno, če so Colle in drugi odnesli denarja več ali manj. Iz vsega tega sledi, da so si že napravili sodbo o tej obtožbi, dasi še niso bili zaslišani vsi obtoženci.
Nato stavi predlog za odklonitev cele porotne klopi ter za odnešenje razprave na drugo zasedanje.
Branitelji.
Prvi se oglasi dr. Pangraszi, branitelj Collejev. Se čudi, da je stavil drž. pravdnik tak predlog ter pravi, da je to prvi tak predlog, odkar obstoji porota. Drž. pravdnik je stavil tak predlog, ker se boji da bi bili obtoženci oproščeni. Branitelj Pincherle je rekel, da je čuden predlog, na kar je odgovoril Marinaz: da že razjasni, kakšnih manipulacij so se poslužili branitelji. Pangrazi brani Lazzarija, češ, da je njegova izjava le pojav nevolje, ker po dveh letih preiskave se ni dognalo številk. Omenja, da državno pravdništvo hoče odnesti razpravo, ker želi spraviti v njo še Naglosa, ki je bil pred par dnevi aretiran in je aretacija v zvezi s tem procesom. Pangrazi je proti preložitvi procesa. ^Pridruži se Pangraziju Flego in Pin-cberle, Puecher je govoril o škandalu.
Državni pravdnik govori zopet za preložitev, rekoč da so tudi obtoženci: Liszzatto, Lenassi in Conlorti prosili, da bi se vršila porotna razprava kje drugje in ne v Gorici. Luzzatto je še pred tremi tedni prosil drugo delegacijo. Vzdržuje svoj predlog, pripominjajoč, da ihoče poizve-deti tudi, koliko ie Šlo v žepa Collejev in Luzzatov. Opa, da se njegov predlog sprejme.
Pueoher: To je obstrukcija!
Flego in iPincherle omenjata, da so se branitelji bali mešane porotne klopi, zato so prosili, naj bi se vršil proces kje drugje pred nemešano poroto.                             !
Marinaz in Pinoherle se   prerekata, j Marinaz -trdi, da ga je radi neke opazke | (da je namreč M. v sorodstvu z neko ak- | cijonarko banke) Pinoherle prosil, naj ne zameri, Pmcherle pa pravi, da to ni res. j
Zavrnjeni predlog drž. pravdništva.
Sodni dvor se posvetuje. Ko zopet vstopi, naznani, da je odklonil predlog državnega pravdništva za preložitev razprave.   Lrt^zarijevo izjavo tolmači  tako, i
| da je mislil, da so izvestni zneski zginili I I po skrivnih potih.                                    I
Nov predlog.                      i
Marinaz zahteva, naj se zasliši Laz- | žari kot priča *gled6 na njegovo izjavo, da I je bil tudi on pozvan v upravni svet pa ni I hotel sprejeti takega mesta.                   - |
Pangrazi se protivi, Flego pravi, da I dela Marinaz obstrukcijo, 'Pangrazi, da | hoče M. izključiti na tak način Lazzarija, I Pinoherle zahteva odklonitev   predloga. I
Marinaz: Ce se je Lazzariju ponudilo j mesto upravnega svetnika v februvariju j ali marcu 1907., je bil tu namen: škodova- I ti mu. Tega vsega pa ne moremo vedeti, | če ni Lazzari zaslišan kot priča.               |
Sodni dvor odkloni predlog.               j
i                  Zopet nov predlog.                  I
Marinaz: Lazzari je rekel nasproti I I Bombiču, da se nahajja na težkem stališču I j'v tem 'procesu, tudi do njega se je obrnil | : dvakrat, da bi bil izvzet iz porotnikov I I radi prijateljskih odnošajev z Lenassijem. I
Predlaga, riat se Lazzarija odstrani j k porotne klopi.                                      I
Lazzari pravi, da je rekel le, da mu je j neljubo, da je porotnik v tem procesu, ali j ima vest in more glasovati po vesti in dol- I žnosti. Govorijo Pangrazi, Flego in Piti- | cherte proti predlogu.                               I
Sodni dvor odkloni predlog.               I
Še en predlog.                     I
Marinaz stavi nov predlog, Banea I commerciale v Trstu je eksekvirala u- I pravni svet; eksekucije pri Lenassiju in I Luzzatto so ostale brezuspešne; izjavila I sta, da nimata nič m da je Luzzatto odsto- I pil svoje kredite svojemu pisarnovodji. I Znano je, da je imel Luzzatto premoženja I 240.000 K, Lenassi pa 400.000. —             I
Obtožba proti Naglosu se uveljavi se- I daj, ko je prijet, prej se ni vedelo, kje je. | Obtožba se torej mora razširiti tudi na I Naglosa. Colle je trdil, da tudi 400.000 K I poleg 500.000 se mora beležiti za zgube iz I igre. Izvedenci še niso mogli tega dog- I nati.                                                        I
Zato predlaga, naj se razprava pred- I loži.             ,                                           i
Branitelji 'Ugovarjajo. Marinaz orne- J nja, da treba še mnogo reči pojasniti. Hi- j ša Luzzattova je sekvestrirana za 80.000 j K od »Banke commerciale« v Trstu, neki j sorodnik Lutzzattov se je intabuliral za I 33.000 K, take da hiša nima za Luzzatta I nobene vrednosti. — Potem morejo biti I Naglosove izpovedi jako važne za ob- | tožence.----------                                    I
Izvedenec Vierthaler je tu omenil, da I so registri banke monstruozni ter da so I vse številke ponarejene.                           I
Sodni dvor odkloni predlog.             I
. Nato izjavi Marinaz, da ostane pa- I siven nasproti razpravi ter da oo dajal I samo take izjave,   katere   zahteva   za-»
kon.----------                                          11
Danes                           I
je zaslišan Lenassi. Marinaz molči.           |
sum. Doletelo pa ga je nekaj njemu povsem neverjetnega, namreč Herr Wieser je hotel priti v odbor konsuma pa ni bil izvoljen. Železničarji že morajo vedeti, zakaj ga niso postavil v odbor. Najbrže bi se jim ne bilo dobro godilo njemu pa ne slabo. Nemški železničar je 'postavil v tem. slučaju svoj želodec pred nemštvo in naj-
tako ustanovitvijo nisdittrf'žadefbljni, za- f to so sklenili v nedeljo na shodu v Gorici, da si ustanovijo svoj konsum.'
Civilen pogreb v Ajdovščini. — V nedeljo so pokQpalj^v Ajdovščini 21 letnega tehnika Bruna BJanchija. Ajdovski župnik mu je odrekel cenkven pogreb, ker Biatidii baje ni hotel duhovnika k svoji postelji. Vršil se je torej civilen pogreb, ki je bil naravnost impozanten; udeležilo se ga je jako mnogo občinstva. Pred sprevodom so nesli gol križ z lo-vorjevim vencem, na grobu je govoril pokojnemu mladeniču v slovo visokošolec Ivo Lulik, ki je zmolii za ranjkega glasno tudi očehaŠ. Občinstvo je na sploh obsojalo ukrep ajdovskega župnika in najbrže temu m bilo lahko pri srcu,   ko je videl
tako velik civilen pogreb!.....Bruno pa
bo počival v miru tudi brez Novakovih žegnov.
Rdeča iarbarija. — »Zarja« poroča, da je zidarska stavka v Ooriei končana ker so delodajalci ugodili delavskim zahtevam. — To ni res., Samo deloma so ugodili delodajalci zahtevam zidarjev, dovolili so jim H'/<- povišek, vse druge zahteve delavcev so odbite. Delavci-zidarji m zahtevali poleg poviSka plače neobhodno zmanjšanje urnika, lega pa niso dosegli. Sploh je bila vsa stavka slabo organizirana in ni mogla končati s polnim uspehom zidarjev. Eni so hoteli delati dalje pod starimi pogoji, drugi so delali, tretji odšli iz Gorice. — Ob takih prilikah se pokaže v Gorici m sploh na Goriškem slabost socialno-demokratične stranke. Visoke rdeče gospode ni poleg in ne zna nič pomagati — in sploh tudi noče. Do i dragih sodrugov« se obračajo le, kadar treba sejati med nje strankarsko sovraštvo, ki more delavcu le škodovati označevalcev takega sovraštva seveda ne zadene nobena škoda T
Odličnjaki v gimnaziji ljubljanskega škofa, —- Ljubljanski škof ima v Št. Vidu pri Ljubljani svojo gimnazijo. Obiskovalo jo je v minolem šolskem letu 190 učencev. Izmed teh so napravili odlični škofovi profesorji kar 134 odličnjakov. Kje je še kaka taka srednja šola v Avstriji ? Ce bi postavili te dečke pred druge profesorje, bi se število odličnjakov brez dvoma čudovito skrčilo. Ali na škofovi gimnaziji mora biti toliko odličnjakov, da to vabi v zavod učence, katerih si želi škof veliko, pa mu jih je doslej vse premalo.
Nesreča s puško. - t*red kratkim je v Lokovcu gostilničar Jos. Winkler postavi', prišedši domu, puško za vrata pri kuhinji. Potem je stregel gostom ter najbrže pozabil na puško. Sletni sinček je drugi dan našel puško ter se približal ž njo 13 letni Veroniki Huma rje vi, ki je delala v hiši. Otrok ni vedel, kaj dela, puška se je sprožila ter zadela deklico, ki je na to po 24 urah umrla. Komisija je konštatirala, da so jo zadele iz puške tri krogljice.
Redarji s čeladami. — V »Ed.« smo čitali pritožbe iglede c. kr. redarjev, ki morajo v poletni vročini vršiti svojo službo s težko čelado na glavi. Tudi v Gorici jih vidimo v vročini na solrrcu s težko čelado v službi. Malo bolj človeško že lahko postopajo z redarji, ker nositi težko čelado v poletni vročini je pač nekaj neznosnega. V kapi na} vršijo svojo službo redarji in ne v težki čeladi.
Snežnik. — Ker so obiskovalci Snežnika in snežniškega ozemlja na neprimeren način trgali in ruvali planinsko floro, osobito planinke, je gozdarski in upravni urad kneza Sehdnburg-Waldenburg prepovedal obisk gore Snežnik, odnosno dovolil obisk tega ozemlja samo v spremstvu enega ali več graščinskih gozdnih čuvajev, ali ako se vzame za to dovpliini list. Ker je osrednji odbor »Slovenskega Planinskega Društva« uvidel, da se s tem skoro onemogoča obisk tega znamenitega vrha in ker je bil prepričan, da člani S. P. D. na planinah tako neprimerno ne nastopajo, se je z utemeljeno vlogo obrnil do navedenega urada s prošnjorda ublaži Pogoje za obisk Snežnika za člane našega društva in je predlagal primerne   pogoje.
Omenjeni urad je prošnjo upošteval in dovolil članom S. P. iD. obisk Snežnika pod naslednjimi pogoji: 1. člani Š, P. D. se morajo ob obisku; Snežnika izkazati z društveno legitimacijo za dotično leto in morajo društveni imak vidno nositi. 2. Pohod. Snežnika je dovoljen Je po napravljenih odnosno markiranih stezah. (Markacije J)oji0,4i.pri|hodirye> napravljene z oranžno barvo.) 3. Po lovskih potih in stezah je prepovedano hoditi. 4. Trganje,in ruvanje planink je sploh prepovedano. 5. Vse druge planinske cvetice se sme le v prav malem številu trgati, 6i Graščinski uslužbenci so upravičeni obiskovalce nadzorovati in vsakega »vandala« iztirati in ovaditi v kaznovanje. 7. Tacega člana je primorano društvo izključiti. — Osrednji odbor S. P. I), opozarja svoje člane, da naj se navedenih predpisov strogo drže, da se ne ne odtegne članom S. P. D. ugodnost svobodnega 'prihoda na Snežnik. Naj pa slovenski planinci! tudi drugod ne pozabljajo, da je flora znamenit kras naših planin, ki ga more ie brezsrčen človek uničevati. . S. P. D. Samomor finančnega stražnika. — Ustrelil se je v Strassoldu v Furlaniji c. k. finančni stražnik Dragotin Žlavs. Bil je v ponočni službi. Prišedši ob 3l/a zjutraj do pokopališča, si je nastavil puško na srce, sprožil in ostal na licu mesta mrtev. Pravega vzroka za samomor se ne ve.
Tri lepe razglednice Savlnskih planin je založila zopet tvrdka Goričar in Les-Kovšek v Celju. Cela zbirka doslej pri tej tvrdki izišlih planinskih dopisnic je 16. — Omenjene tri razglednice nam predstavljajo Mrzlo Goro, Turški Žleb in Logarsko aolino. Vse tri razglednice so jako lepo delo. Cena 10 v komad, preprodajalcem primeren popust.
Vojaška godba bo svirala jutri pop.
od 6',/a do 7',/a v mestnem vrtu. Vspored:
1). Wagner: Zbor in pesem na večernico
' iz opere »Tannhauscr«; 2). Zeller: »Ko-
metni valjček« iz operete »Kellermeister«;
| 3). Vetdi: Fantazija iz opere »11 Trovato-
i re«;   4). More};:   »Serenada ob   luninem
svitu«; 5). Fali: Velik potpourri iz operete
; »Ločena žena«.
!        »Smola« dveh dezerterjev.   — Pred j 10 dnevi sta dezertirala od   mornarice v Pulju dva   mornarja   Ivan   Weiss iti K. J Bespales, Popihala sta jo v Italijo. V Vid-' mu sta bila do 9. t. m. Ta dan pa sta se ' hotela pehati v Como, pripeljala sta se pa ' v svoje začudenje v Krmin, kjer ju je prijela policija.    Imela sta na sebi še nekaj mornarske obleke.   To se pravi« »smolo imeti.« \       Stare cigarete »drama« in »virginia« se prodajajo, kakor se oficiozno poroča, še po stari ceni, t i. po 1 vin., dokler jih je kaj. Nova cena po 2 vin. obvelja za te dve vrsti cigaret šele tedaj, ko pridejo nove v promet. Nove drame <bodo večje in bodo imele meder, cigarete virginija pa rdeč n'jtisk.   Do razprodaje starih   cigaret te vrste bo trajalo nemara še dva meseca. V nedeljo,   dne 16.   t. m. se vrši   v Ozeljanu v krčmi g. Blaža Spacapan javni ples. Začetek ob 3. uri pop.
Kolesarsko društvo »Danica« priredi prihodnjo nedeljo izlet po Krasu. Odhod s kolesi .ziuipaj ob 6.30. uri iz društvenih prostorov. Z vlakom pa ob 8.20 z državno železnico do Štanjela potem supaj s kolesi do Komna, Gorjanskega, Nalbrežine in nazaj. Naproša se gg. člane polne udeležbe.
Oni, pa- k+.«se ne -udeleže izleta, naj gredo v Tolmin h kolesarski veselici. Odbor.
Kolesarsko društvo »Danica« se zahvaljuje vsem gospieam in igospOdofn iz Podgore, kateri so pri maši veselici 2. t. m .brezplačno sodelovali pri igri »Dva Pavla«. Posebno pa g. Slamičtt, ki je vse to preskrbe!. Zahvaljujemo se tudi vsem gg. dirkačem, slav. občinstvu in eenj. društvom za udeležbo.                    Odbor.
Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji se udeleži korporativno nedeljske dirke in veseiice v Tolminu. Odbor.
Kolesarsko društvo »Idrijska dolina« na Slapu se udeleži korporativno dirke in veselice bratskega društva »Gorica« v nedeljo, dne 16. julija t. 1. — Zdravo.
Odbor.
SoHolski Ustnik
Prvačina je bila v nedeljo slavnostno odeta. Obilo občinstva je prihitelo od vseh strani dežele prisostvovat otvoritvi So-kolskega Doma. Slavnost se je vršila dopoldne in popoldne. Otvoritev je bila dopoldne, popoldne fe bila telovadba. Slavnost je vspela dobro v vsakem oziru. Vsa čast Prvačini, ki je postavila prvi Sokolski Dom v naši deželi!
Sveža narodnih društev.
Bralno In pevsko društvo *Št. An-drež« v Št. AndreŽu priredi dnč 6. avgusta t. 1. veselico z zanimivim vsporedom. Toliko v prednaznanilo.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« naproša vsa bratska društva kakor tudi dirkače, da izvole takoj prijavnice doposlati.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja -bratskim- društvom, katera se vde-iežijo tekmovanja, da izvole biti ob 6. uri na veseličnem prostoru, kjer bode posebna jurija v to odločila. —¦ Glede kolesarske oprave je poljubna.
j     Politični pregled.
I Ministerski predsednik baron ; Gautsch je poslal vsem onim strankam, ki j so se že konstituirale, vabila h konferenci, na kateri se bo razpravljalo o novem de-1 lovnem programu. Baron Gautsdi želi, da , bi se že v poletnem zasedanju zbornice j rešila proračun in državno posojilo. Vlada i sama pa bi zelo rada spravila pod streho
•  tudi bančno predlogo in odkazanje bramb-
•  ne predloge brambnemu odseku. Če bodo , stranke na to pristale, tedaj bo trajalo po-i letno zasedanje najmanj do 15. avgusta.
»        Hrvatsko-slovenski   klub  ustanavlja
.  Žusteršič, in sicer na »krščanski in triali-
.  stični podlagi«. Za soboto so sklicani po-
»  slanci S. L. S. in pa ¦— pravaši iz Dalmacije, da se združijo v hrvatsko-slovenski
i  klub, ki bo štel 24 članov. '        Proti brambni reformi. —  V Budim-
.  pesti nameravajo napraviti socialisti po-
|  vodom debate v poslanski   zbornici   o
.  obrambni reformi demonstrativen obhod
•  po mestu, in sicer dnč 12. t. m.
I Vojni minister. — »Die Zeit« trdi po > vesteh iz vojaških krogov: »Govorice o : demisiji Schonaicha, iki se nenavadno marljivo demontirajo, niso brez temelja. : Ne more se dvomiti, da je stališče vojnega ' ministra omajano in da Schonaich že v ' jeseni odstopi.   List namigava,   da nima
•  Schonaich več prestolonaslednikovega za-
•  upanja. V vojaških krogih so neugodno
•  zadeti, ker ni niti Schonaich niti   Georgi ' odgovoril na napade, katerim je bila vojaščina izpostavljena zaradi krvavih do-
! godkov v Drohobvczu. Za nasledstvo prihajajo v poštev generali Krobatin, Autfen-¦berg in Sohcmua.
j Socialisti v parlamentu. — Socialno-demokratični poslanci v državnem zboru bodo imeli skupno parlamentarno komisijo. V načelnih in gospodarskih vprašanjih bode enoten nastop obvezen za vse. Poljaki, Rusini m Italijani ustanove skupen klub, kateremu bi pristopil tudi češki poslanec Cingr. — Enotnosti u prejšnjega parlamenta ni več.
Nemško nacionalna zveza. — Nemško nacionalna zveza je imela 7. t. m. svoje zborovanje. Svlvester je imel progra-matični govor. Na Grossov predlog je bilo soglasno sklenjeno, da ima zveza zahtevati v parlamentu predsedništvo zase in kandidirati na to mesto Svlvestra. Alpski in nemški poslanci s Češkega so se konstituirali v posebnih klubih. Alpske Nemce vodi začasno Dobernig, oni s •Češkega so si volili Pacherja za predsednika ter Sdrreinerja in Urbana za podpredsednika.
Socialna demokracija proti vojni. — Mednarodni socialistični bureau v Bruslju je sklical skupščino vseh socialističnih strank, da zavzame stališče proti eventu-clni vojni, ki bi utegnila nastati vsled ma-ročanskih zapletkov.
kulturnih institucij. Za predsednika šlhoda " 'je izvoljen Stanislav Nušič, jpisatelj »n. icz~ dajarelj »Tribune«, od Slovencev le lir v predsedstvo izvoljen Andrej GabrŠčejk, kot podpredsednik, za tajnika je bil izvo-Ijein Milan Plut, lastnik »Mra«. Razstavo slovanskih časnikov je otvoril prestolb- ¦ naslednik ob navzočnosti zastopnikov časnikarstva in raznih kulturnih zavodov; Udeležba na kongresu je izredno velika.' Cel Belgrad je v zastavah. Slovencev, je samo šest. Plovsod.se čuti, da'smatrajo. Srbi časnikarski kongres v Befgradu za važen dogodek in mu posvečajo največjo pozornost.
Danes popoldne so se zbrali slovanski časnikarji v prestolni cerkvi in so položili srbrn venec na grob positeja Obra-doviča, katerega stoletnica se letos obhaja. V imenu Čehov je govoril Hejret, ki je povdarjal, da je bil Obradovič prvi glasnik jugoslovanstva in prvi, ki je hotel približati svojo domovino Srbijo evropskemu kulturnemu svetu. Pred sto leti je hotel Obradovič- zasnovati v Belgradu srbsko tiskarno, da bi tiskal in izdajal 'knjige .za srbski narod. Sedaj čez sto let zborujejo tu že slovanski časnikarji, ki hočejo uresničiti ObradoviČevie ideje in razširiti slovansko kulturo do zadnje gorsfce koče. Po govoru so časnikarji zapeli »Hej Slovani«, nakar so skupno odšli po mestnih ulicah, kjer jih je belgrajsko občinstvo navdušeno pozdravljalo.
Samomor 131etne deklice. — V Trstu je pila 131etoia Ida Gagliardo s samomorilnim namenom jesihovo kislino ter umrla. Krožile so radi te smrti razne vesti, ki pa so se izkazale za neresnične; tudi sama je podala pred smrtjo krive izjave. Kaj pa je privedlo deklico do samomora, to je še vedno uganka.
Iz višine 500 m je padel ruski aviatik Samojlov. Aparat je razbit, aviatik pa le malo poškodovan.
Potres je bil na Ogrskem. Čutili so ga v raznih krajih, zlasti pa v Kečkemietu, kjer je napravil .škode 10 milijonov. Mnogo ljudi je zgulbilo življenje.
Blaznlk v aeroplanu. — Iz Bukarešta poročajo, da se je spustil v zrak aviatik Tardescu ter vzel s seboj zdravnika z imenom Belle. Ko je bil kolkih 500 m visoko, je zblaznel zdravnik, .vriičal ter hotel skočiti iz zrakoplova. Le s težavo ga je miril Tardescu ter se spustil počasi na zemljo, kjer so vzeli hitro besnečega Belleta iz aeroplana. Tardescu nekaj časa od strahu ni mogel govoriti.
Parnik Santa Rosa se je razbil ob Kalifornskih otokih. Utonilo je 275 ljudi.
V Stokholmu so odpustili z deia 40.000 zidarjev.
Dama
katera skibi za. zdrava kožo in hoCe iziiebiti se pog ter ohraniti n«Zno in mehko kožo ter belo polt, se nmiva le %
liljinim mlečnim
.« milom  (znamka konjiček
* tvrdke Bergmana &  drag'
Teschen na E1M.
Komad po 80 vin. se dobi v
vseb lekarnah, mirodilnioah
in prodajalnah parfumov.
Razne  vesti
Slovanski časnikarski kongres v Belgradu. — Belgrad 10. julija. Danes je bil otvorjen kongres slovanskih časnikarjev. Kongres je bil otvorjen v dvorani skupščine v prisotnosti ministrov, bejgrlfrskega župana, zastopnikov akademije in drugih
Književnost.
Rim. — Češko napisal J. S. Maohar, po šesti izdaji prevel V. iM. Zalar. Machar spada med najodličnejše zastopnike moderne češke literature. Je čisto sin sedanjosti, obenem pa poln upanja na veliko, 'boljšo bodočnost človeštva. Machar je osebnost strastnega notranjega življenja, ki nam ve o vsaki stvari, in če je že pisalo o nji še toliko ljudi, povedati vedno kaj novega, svojega. Tako tudi o Rimu. Vse, kar nam pripoveduje o tem edinem; mestu, je prešinjeno od močne in zavedne subjektivnosti. Velik v ljubezni, velik v sovraštvu. Z udano, takorekoč slepo ljubeznijo se oklepa Antike in poganskega Rima, kot njenega repreizentanta, brezobzirno, poln srda pa govori o srednjeveškem, krščanskem' Rimu. 'Knjiga je pisana s tako pesniško silo in takim tehničnim mojstrstvom, da ji je te^ko najti pafra v svetovni literaturi. Macharjev Rim mora zapustiti globok vtrk.v vsakem čita-telju, pa najsi se z nazori pisatelj i vimi strinja ali ne.
Ta knjiga ie ; izšla v založbi L. Sdhwen,tnerja v Ljubljani. Cena broš. K 3, elegantno vezani K 4; po pošti 20 v več.
Dobiva se tudi v knjigarni v Trgovskem Domu.
Mali oglati.
Rajmamlia pristojbina stane 60 vin. Ako Je oflltt obsefnejli se rafiuna aa wako besedo J fin. lajpripfavnejle teseriranje xa trgovce in obrtnike.
Koliko Je m«njSlh ^goTcev in obrtoftoT t Oorid, kftterih n» deftli (in celo v mOTtti) nihče ne pom», w nikjer ne buerlrajo. Skoda ni majhna.
V najem se odda ali pa proda
dobroidogo vodnofcgo v Vrtov^u  -gPoja^.la daje g- Jos. Živic, velepoBestokj^BKOpem^
a- """" — -'"'        _*__:_________.---------------
' A v sredini niesta 1 ali 2 lepi na novo UUUU SB opremljeni sobi s prostim vhodom. Naslov pove naše upravništvo.
St. 170.
Razglas dražbe.
Zaradi dddaje VI. sekcije II. oddelka cestne zgradlbe Grgar-Zabrdo-Banjšice- [ Avče, med km 0'000 in 3170, katera dela so skupaj preudarjena z 60.357 K 25 vin., se bo vršila 1. avgusta 1911 ob 10. uri predpoldne pri c. kr. trasirai ekspozituri v Gorici (Via Teatro št. 18) javna dražba j s pismenimi pomuidlbami.
Zapečatene ponudbe, previdene s ko-leKom 1 K, katerim je priloženo tudi po- j trdilo deželne blagajne v Gorici o polo- ' ženji vadija 3200 K se ima vložiti najpoz- ; neje dan ipred 'dražbo, to je 31. julija 1.1. | do 12. ure opoldne pri c. kr. trasirni ek- ' spozituri v Gorici.
Vadi j se mora vložiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v vinkuliranih po-sojilničnih knjižicah.
Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: ponudba za VI. sekcijo II. oddelek cestne zgradlbe Grgar-Zabrdo-Banjšice-Avče.
Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori omenjenem uradu v uradnih urah.
Namestništvo ni navezano sprejeti najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo položene vadije dok!er ne bode namestništvo odločilo o dotični draž-beni obravnavi.
Cestni odbor za kanalski okraj.
V Kanalu, dne 4. julija 1911.
Načelnik: M. ZEGA.
jj§ožidai3 ij^ožič,
pek in sladefčar
- Sv. Lucija ob Soči -
sprejema naroČila na vsakovrstna pe-«iva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčico za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in Jako nizke cene.
Sladoled.
Ivan Maroni - Gorica
ulica Ariosto Mattioli
goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.
Sprejme se fiakorSnokoIi delo.
Jako zauimiv,   zabaven in poučen
list s slikami je
JUSBffAlI TEDM",
ki  izhaja   vsak petek,   ter stane  čelrt letno le 1 '80 K. Zahtevajte ga povsod!
i Naročite ga ir» inserirajte v njem!
nasiov: iinstrooanl  tednik, |                Uubllana
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumijeui PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinaria
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno higtjeno.

Tekoči simi izvleček, širni prašek,               r»   •   a •     •        i   fc -*
širni  postavki,   barvilo  za  sir in               ROjaKI,   iZpOUlUJie  SUOJ0
surovo maslo izborne kakovosti - raz-    nar0dnO dolŽn05t l pristopajte
pošilja po mzkt ceni:                    _     .          «                , _ r.     . r  *
Oiljem Bauer, Kufstetn - Tirolsko, h obrambneinu skladu družbe
SV« v« III« .111» •
Naznanilo preselitve.
Trgovino „pri železnem možu" in za» Iojjo starin se je preselilo v
magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, vninjaiur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
Gene konkurenčne.
luail  Gljra, fcdeloualelj orožja in zapriseženi izuedenec.
Stojte 1                             Kdo ne pozna tvrdke                              Stojte !
Kerševani & Čuk ^
na Stolnem frgn (Plazza Dnomo) o GORICI Iteo.
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victorla šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, m ter delajo še po 10-leini uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-
===== pom šivalnega stroja ==-¦==
»ORIGINAL  VICTORIA" šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria Šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: sIesmezince, stiskalnice, drozgalaice (stroje za aastenje grozdja, pi-ge, brane iti itd. Nadalje prodaja najboljša dvokofcsa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVASl & ČUK, ki jih sama izdeluje. Peške, samokrese, drugo belgijsko orožje, streli ho. — Velika izber
gramofonov. Dale §ia obroke.
^                  CENIKI
== se razpošiljajo zastonj.
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem onim, ki so si nakopali kako Želodčno bolezen s prehlajenjem ali a proobloZe-njem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi aH z nezmernim življenje <> kakor: želodčni katar, krč« v želodcu, bolečine v želodcu, težno prebav« «11 rasliŽenje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegar blagodejni vpliv se j» preiskasil že več let. In to je
HJT**   Hubert Ulirich-ovo zeliščno vino.   ""Mg
To aelišfno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojuči In oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi.
S pravočasno porabo se adnšijo Želodčne bolezni že v kulu, Zatorej se ne sme obo' tavljati pri vporabi. Simptomi, kakor. glavobolj, koieanje, žganje, nnpihnjonoitt, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, jojenjajo večkrat po par požirkih tega vina.
Zaprtje in njega slabe posledico, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tndi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse uepotrebne stvari iz želodca in čreve« s tem, da pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,   pomanjkanje krui,
dslHflCt so p(> navat*' posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3luUU3l stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenji? novo moč. Zeliščno vino rovzdigne tt-k. pospeši prebavo in hrano, oživlja prcmeinbo snov' pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja, jlnoga priznavanja in zahvale spričnjejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : Gorica, Kormin, Gradišče, Itonmns-, Ajel, Carapolongo. Ronke, Tržtft, Ajdovščina, Gor. idrija, Toltnip, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Červiojan, Ogej, Biumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tndi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško Gradiščanske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno viuo po ongiualnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
==   Svari se pred ponarejanjem \   =^—
Zahtevajte izrecno
«W^   Hubtri ^llricb^o^o    -*«   ZeliŠŽBS ViflO.
Moje zeliičino vino ni nobeno tajno sredstvo -. njegove sestavine so: vino malaga 4-"»0.0. vinski štrkljaj 10O.O, glicerina 100.0, črno vino 240.0. sok jerebike 150.0. črešnjev sok 3-20.0. aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.                                           1
mmmmmmm^mmmmmwmmmmm®wmim
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga s omejenim jamstvom.
(V lastni hiti, aosposfea ulica it. 7, I. -tartstr.) — Talofon it. 79
HaCua joštne nvaallnica it*f. 837.315. Na občnem zbora dne 23. aprila 191!. ea je določilo: Hranilna vSoge se  obrestujejo po 4V»%. Stalne večje vloge s enoletno  odpo?edjo po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hi-ftfiiiTte vlof?* s» č<pi*e1«imaj9 od vsaHLOffar. Brezplačni hišni hranilniki. Posn|lla se dajejo zadružnikom na vknjižbe po SViit na varščino ali zastave in na menjioe po 6%.
Glavni delali se obrestujejo koncem leta 1909. s 6*. Stanja 31. dec,19l0.t Zadružnikov 1886 z  deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne   vloge:   1,423 35126.       Posojila: 1,488.919'--. — Reservni zaklad: 92.84744  — VrednoBt hiš: 372.096 66.
* &mm&&mmmmiL
s