Listek. Prvo sveto obhajilo. Dogodbica; spisal I. V. Bila je nedelja, dan Gospodov. Nebo je bilo jasno in čisto, zrak svež in prijeten. Tam na zapadu so se vlačile raztresene bele meglice, kakor da bi se pasla jagnjeta. Polagoma so se tudi te poizgubile. Solnce, ljubo pomladansko solnce je ravnokar izplavalo na nebeški obok in ob njegovih žarkih se je bliščala rosa na travi in cvetlicah v raznobarvnih bojah, da se je zdelo, kot bi bile posute z najlepšimi biseri. Veličastno in mikavno so vabili zvonovi s stolpa lin ljudi v cerkev ter naznanjali, da je danes slovesen dan. V cerkvi sami je bilo že natlačeno polno ljudstva. Vsi pogledi so bili nepremično obrnjeni k oltarju. Na mnogih obrazih je sijala radost; bili so obrazi stariSev, katerih otroci danes prvikrat pristopijo k mizi Gospodovi. Kdo bi se ne radoval pri tem pogledu na nedolžna bitja, na snežno-belo obleko deklet z venci na glavah in s svečami v rokah, na svatovska oblačila dečkov s Sopki iz prvih pomladanskih rož? Kdo ne bo blagroval srečnih stariSev? Pri tem pogledu se nam vzbudijo spomini na srečna mladostna leta. Živo mi je stopila pred o6i dogodbica, katero hočem tu cenjenim bralcem podati. Vem, da ne bo manjkalo radovednežev, ki bodo vpraševali, kje se je to godilo, vendar vkljub temu ne izdam ničesar; že zaradi obljube ne, katero sem storil pripovedovalcu, sivemu starčku, da kraj in prava imena zamolčim. Toliko je gotovo, da se je godilo nekje. Bilo je nekega večera. Ležal sem ravno pod hruSko ter gledal zvezde, ki so se jele prižigati, kar pride počasi, opiraje se na močno palico — brez nje ga nisem nikdar videl — stari Lovro in se vsede zraven mene. Pogovarjala sva se to in cno, kar se zamisli, potegne nekolikokrati iz vivfieka in de s čudnim, zamolklim glasom: »Sedaj bo ravno deset let, odkar se je obesil na onem hrastu Kružnikov Miha.« Nekak čuden čut me je spreletel pri tej opazki in nehote sem se ozrl na hrast ob križpotju, oddaljen od naju kakih tristo korakov. Ljudje so se ga ogibali celo po dnevi in pripovedovali, da pod hrastom in okrog njega straši. Jaz sicer nisem nikoli nič sliSal ali videl, vendar me pa ravno ni mikalo, da bi zahajal pod njegovo senco. Pred desetimi leti se ljudje niso hrasta tako ogibati in bali; odkar si je pa jeden izmed vaSčanov vzel na njem življenje, se ga ogiblje vse. Ko se je to zgodilo, sem bil Se otrok, zato tudi nisem mogel nič gotovega zvedeti. Spominjal sem se komaj, da sem videl obeSenega z začrnelim, divjim obrazom, z dolgim jezikom, ki mu je molel iz ust, viseti na veji. Sedaj se mi je torej nudila prilika, zvedeti kaj novega. — Po kratkem molku vpraSam: »Lovro, povejte mi, zakaj se je Miha obesil in kaj je bilo vzrok. Ljudje govore razne reči, kar pa ni nič pravega.« »Da«, obregnil se je starec nevoljno, »ako si kaka klepetulja kaj zmisli, potem brž pobero ljudje in to razširijo kakor blisk. Da bi se prepričali o resnici, za to jim je malo mar.< Ker sem videl starca tako nevoljnega, nisem hotel več spraševati. Opazil sem, da mu ti spomini obnavljajo nekdanje rane. Precej časa sva ležala pod drevesom; jaz brojil zvezde in premisljsval o Mihi, on pa je kadil, da so vstajali nad njegovo glavo oblački in so se delale na njegovih licih globoke gube. Po dolgem molku reče prijazneje: >Ne zameri, mladi prijateli! Neljubi spo- D o p i s i. Jz Sv. Jnrija t Slov. gor. Slovenske gorice so rajski in plodovit kotiček štajerske dežele, toda po dežju naj ne hodi k nam, kdor se hoče o tem prepričati, mi bi nič radi ne sliSali psovanja na naže blato. V doglednem času pa bo že bolje. Zadnja tretjina okrajne ceste od Sv. Lenarta v Sv. Jurij se dogradi letos in v pnhodnjih letih se uredi cestna zveza s Sv. Jakobom; potem bomo imeli jako okrajSano stezo v Maribor in ložje stržimo naSe pridelke. Zgradba prepotrebne šestrazredne nove Sole se mora potemtakem odložiti. kajti drugače bi bila občina preobložena z občinskimi dokladami. NaSe izobraževalao društvo »Edinost« se čilo razvija, zlasti se naša vrla mladina rada zateka k društveni knjižnici in marljivo čita društvene časnike. Prihodnji mesec namerava druStvo prirediti veselico. Le krepko naprej za napredkom in izobrazbo! Trta je na več krajih pozebla, sadja pa ne bo letos čisto nič. Lansko leto ga je bilo dovolj in drevesa si hočejo bržkone počiniti. Kako je naše ljudstvo »pohlevno in mirno«, izpričuje dejstvo, da ga nič ne bdde v ofii samonemski napis na naSem poštnem pečatu. Po drugih krajih, kamor poSiljamo pisma, si najbrže mislijo, da je Sv. Jurij v Slov. gor. tam nekje v blaženem rajhu. Sv. Jakob v Slov. gor. (V o 1 i t v e v krajni šolski svet.) Dne 10. aprila smo imeli volitve v krajni šolski svet in so bili izvoljeni v odbor: Matija Peklar, Franc Jarc in Alojzij Verbost. Tukaj ne smem zamolčati, da je mitno Škofa najhujši razširjevalec »Štajerca« Verbost. Škof pa je razpisal druge folitve ter navedel kot vzrok, da prve volitve niso bile veljavne, ker je menda priilo premalo volilcev. V pozivniei k drugi volitvi je stalo, da mora isti, ki ne pride k volitvi, plačati 10 kron globe. Med tem sta se podala dva moža na okrajno glavarstvo v Maribor ter vpraSala, zakaj se je volitev razveljavila. — 0 čudež! okrajno glavarstvo v Mariboru je reklo, da ni dobilo nikakega poročila. Dne 26. aprila se je vrSila druga volitev in zdaj so prisli v odbor: Grega Škof, Karol Ferk in Jakob Kramberger. Baje so ti IJudje popolnoma prepričani, da se mora ustanoviti v St. Jakobu bei Marburg nemska Sola. V njo bodo hodili sami pristni Grmani, evo jih: Škof, Ferk, Kramberger, Šantl, Heininger, ki je pri zadnji volitvi v Skofovem hlevu listke pisal, Verbost in drugi! Nekdo se je bahal, da vsi Št. Jakobčani tako delajo, kakor on hoče ter je imel ljudi za »trotlne«. Drugi se je zopet širokoustil v neki gostilni, da se bode zdaj tako delalo v šoli in v občini, kakor bodo nemškutarji hoteli. Mi dotične opozarjamo na hrvatski pregovor, ki se glasi: >Svaka sila do vremena!« ali po domače rečeno, ko se bode enkrat 5t Jakobčaaom to ravnanje preneumo zdelo in ko se bodo zbudili iz narodnega spanja, (Skrajni čas je že! Opomba uredn.) potem bo naše geslo: Proč s »Štajercem« in nemčurji! Upam, da se bodo naši narodni fantje in naša narodna dekleta začela enkrat gibati! Posebno med fanti Se vlada grozna zaspanost. Ali vas ni sram? Vzdigmte veadar vaše zaapane glave in poglejte čez mejo va8e občine! Ali morate ubogati tiste razgrajače, ki po sosednjih farah nemir delajo? Ustanovite si bralno druStvo, zbirajte se, izobrazuite se, ter pokažite tistemu zaničevalcu sloven. jezika, da niste »trotlni«, ampak vrli, ponosni in verni slovenski fantje! Pri tem delu vas bodo podpirali vrli narodni možje in dekleta. — Torej na delo! Od Marije v Puščavi. Na praznik varstva sv. Jožefa )e bil za puščavsko župnijo dan posebnega veselja, zlasti pa za tukajšno mlado katoliško delavsko društvo, ko je krasDo zastavo preč. gospod kanonik dr. M. Matek, predsednik katol. delavskega društva v Mariboru, na najslovesnejši način blagoslovil. Istega dne ob 7. uri zjutraj je odbor in en oddelek udov, na čelu g. predsednik Ivan Karničnik in podpredsednik g. A. Monetti, pozdravil na kolodvoru Sv. Lovrenca iz Maribora doSlo mnogobrojno deputacijo tamožnjega katol. delavskega društva s srčnimi besedami. Ob tri četrt na 10. uro smo se zbrali pred župniSčem in se uvrstili v lepo procesijo, potem pa smo korakali za križem, na čelu belo oble^ena dekleta Marijine družbe, mladeniško društvo, katol. delavsko društvo iz Maribora, vse z razvitimi zastavami, potem blagi gospej kumici, za tema tnlado puš&avsko katol. delav. druStvo z zavito zastavo, in na zadnjič veleč. gospod kanonik dr. M. Matek, z asisttsDco domačega gospoda župnika in župnika od Sv. Lovrenca. Ob 10. uri je preč. gospod kanonik opravil slovesno službo božjo. Slavnostni govornik preč. gosp. kanonik je navdušeno slikal prelepe čednosti sv. Jožefa, patrona delavcev, jih vernikom, posebno pa še delavcem na srce polagal ter v znesenih besedah razložil pomen druStvene zastave. Marsikatero oko se je solzilo, ko je na poziv preč. gospoda govornika zastavonoSa razvil v sredi cerfcre novo zastavo. Neko skrivnostno Sumenie in čudeaje se je slišalo po cerkvi. Po pridigi, ki nam ostane v trajnem spominu, je čast gospod kanonik pred altarjem Matere božje ob asistenci blagoslovil društveno zastavo. Kumovali ste blagi gospe Cila Korman, veleposestnica v Kumenu in UrSula Karničnik, veleposestnica na Rudečembregu. Darovanje okoli altarja je prineslo druStvu lepo svotico za druStveno zastavo. Po popoldanski službi božji smo se zbrali k ljudski veselici oa vrtu Eicholcerjevem, ki je sijajno vspela. Vse je bilo dobre volje, niti najmanjša stvar ni motila nedolžnega veselja, ki j€ med godbo in srečolovom vedno večje postajalo. NavduSenost je do vrhunca vskipela, ko je domači 6. gosp. župnik mnogobroinemu občinstvu prečital brzojavko prevzvišenega ?adpastirja knezoškofa Mihaela, s katero so nas na udanostno izjavo katol. delavskega druStva blagovolili razveseliti in počastiti. Glasi se: Častitam iz vsega srca k pomenljivi sJovesnosti. Bog utrdi milostno vaSe obljube in blagoslovi bogato vse člane hvale* vrednega, času primernega društva. Vihraj zastava Kristusova! Gromoviti živijo klici so odmevali od hriba v hrib ter razodevali ljubezen in udanost tukajsnega dobrega ljudstva do prevzvišenega nadpastirja. Pozabiti pa tudi ne smemo na naSa vrla dekleta, koje so nam tako pridno srečke prodajale. Iz domače župnije so bile gospdč. Micika in Kristina Bresonelli, Micika Paulič in Lenka KuSnik. Tudi iz sosedne župnije Sv. Lovrenca so nam prišla vrla dekleta na pomoč; Nežika Fišmger-jeva, Ivana Osonkar in Ljudmila Vezjak. Prodale so za 190 kron srečk. Hvala vam za trud! Neki dobrotnik, kateri je že druStvu veliko pripomogel, je daroval eno jagnje, katero je bilo potem prodano za 30 kron. Pa Se več je daroval omenjeni dobrotnik, toda vsega nismo mogli spečati. Iz doa srca vam kličemo, blagi dobrotnik, Bog plati! Tudi naS domačin g dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru, nam je v jedrnatih besedah razlagal, zakaj se snujejo razna društva, da se lažje upiramo našim 8ovražnikom. Sklenil \e z besedami: Bog živi mlado katol. delavsko druStvo v PuSčavi! Res vesel je bil praznik in dan blagoslovljenja društvene zastave. Tudi ljubi Bog se je na nas milostno ozrl, ko nam je dal najkrasnejše majnikovo vreme. Mlado društvo se veseli tudi dohodkov, kateri znaSajo na dan veselice 340 kron. Komu pa se bomo zahvalili za to slovesnost? V prvi vrsti mč gosp. kanoniku dr. M. Mateku za njihov trud, potem slavnemu katol. delav. društvu iz Mariboru, čast. gosp. župniku Fr. Moravec od Sv. Lovrenca in vsem blagim dobrotnikom od blizu in daleč. Zahvalimo se Se posebej naSemu 6. g. župniku A. GruSovniku, za čast božjo vnetemu dušnemu pastirju, odborniku katol. del. druStva, za njihov trud, ker so se mnogo trudili, predno se je društvo osnovalo. Pa še sedaj 80 naš svetovalec in pomočnik pri druStvu; naročili so nam 200 delavskih knjižic, 1 zapisnik, 1 imenik, pečate, vse skupaj v vrednosti blizu 50 kron. Prisrdna jim hvala! Tudi g. A. Monetti, mizarski mojster in podpredsednik druStva, podaril je druStvu pisalno mizo, v vrednosti 32 kron. Hvala lepa! Naj ljubi Bog vsem enako povrnel Mlademu katol. delav. druStvu v PuSčavi, ki že šteje blizu 100 udov, bodi ta dan v bodrilo k nadaiJGb-mu vstrajnemu napredovanju! ht Videža pri Slov. Bistrici. (Volitve v okrajni zastop.) Kmalu imamo pri nas volitve v okrajni zastop. Zadnja tri leta je z naSim denarjem gospodaril gosp. Stiger ter bistriski in poličanski pravi in posili-Nemci. G. Stiger ni ravno naS politični prijatelj, to nam pove njegovo preprijazno občevanje in tovarSija z velikimi Nemci: Hans, Pecold, Bauman in dr.; kot načelnik okr. zastopa pa mu ne moremo očitati, da bi ne bil sposoben ali da bi se ne brigal za gospodarski napredek; on je edini mož nasprotne stranke, ki v gospodarskih rečeh kaj razume. Ali g. Stiger je rekel, da noče biti več načelnik okraj. zastopa, ker ni prav zdrav in ima doma dosti skrbi. Nismo sicer zaljubljeni v g. Stigerja — ker je naš hud politicen na&protnik — pa če je njemu prav, da noče biti ve<5, je prav tudi nam. Bojimo se le, kakšno bo gospodarstvo v DaSem okraju, če nasprotna stranka zraaga, in ni g. Stiger več na čelu! Pravijo, da bo načelnik lekarnar g. Pecold ali vpokoj. zidarski mojster g. Verzolati ali vpokojeni oficir g. Helmer. Res, da gosp. Pecold zna dobro mešati žavbe in druge reči, g. Verzolati pozna opeko in kamenje in se razume na gradove, in g. Helmer bi otorebiti v vojski domovino reSil, pa odkritosrčno povedano, za načelnike niso — kar je kmetu potrebno, tega ne znajo — so pač otroci mestnih starišev. In koga drugega ima nemška straaka, da ga postavi na čeio ? Ali morebiti Baumana in znani Antona iz Poličan? Kdu bi se ne smejal! Pač bi svet rekel volilcem, da so se s pametjo skregali! Edini zmožen bi še bil gosp. Hartner iz Poličan — to je še mož in kavalir, razumen, pa tudi prijjubljen, a ta gospod neki ni zadovoljen z gospodarstvom zadnjih treh let. Prav dobro vedo ti »pravi in po silem gospodje«. da se jim brez g. Stigerja tla pod nogami vdirajo, zato zdaj volilcem pravijo, da bode Se zopet g. Stiger načelnik ter mislijo, da bode to vleklo. Pa lisjaki ste in zviti kct kozji rog! Volilci ne dajte se motiti! G. Stiger je rekel, da noče več biti, in on tudi ne bo načelnik, če bi ga tudi volili, ker je mož beseda, ker ni baba, ki jutri prekliče, kar je danes rekel. Vsi pozoate, da je g. Stiger mož, k a v a1 i r, ki ostane pri tem, kar reče. Kaj bi si pa mislili, če bi g. Stiger sedaj, ko je odklonil načelnistvo, zopet postal naCelnik? Gotovo nič dobrega! Zgubil bi naSe zaupanje, mi bi rekli, v tem možu smo se goljufali, da, refii bi tnorali, da lovi slepe misi, da vodi volilce za nos, da g. Stiger ni — možbeseda! Potem bi res bilo, kar zdaj Stigrovi somišljeniki pravijo vohleem: >gosp. Stiger je samo zavoljo lepšega odstopil, bal se je, da več ne zmaga, prevelika sramota bi bila za njega, ko bi bil do konca načelnik in potem propal; le volite z nami, g. Stiger bo zopet načelnik.« G. Stigerjevi prijatelji tedaj pravijo, da je on strahopetnež!! Bog varuj takih prijateljev! $e mi o naSem političnem nasprotniku ne mislimo, da bi bil strahopetnež, ker vemo, da g. Stiger strahu ne pozna — torej tudi ni iz strahu pred porazom odložil načelništva, ampak ker sploh noče več biti načelnik okraj. zastopa; saj je tudi že povsodi znano, da bo odložil tudi županstvo mesta Slov. Bistrica — zanaprej hoče živeti le za-se. Ce nekateri veleposestniki volijo z Nemci ter mislijo, da bo g. Stiger načebik, se jako motijo; pomagali bodo puhlim glavam iz Bistrice in Poličan na krmilo; krivi bodo, da bo okraj v kratkem ves v dolgeh, krivi, da bo v okraj. zastopu se tako godilo, kakor za časa SorSaka, Razboršeka e tutti quanti! Če se hočete sami vtopiti, potem pa le! Naj vam bo! Še nekaj! Pravite, 6e g. Stiger ne bo načelnik, potem ne dobite cest. Kmečki veleposestniki, povejte: Ali je vaš kruh res še le takrat dober in sladek, če vam ga reže meščan. Ali ni boljSi in slajSi, če si ga režete sami ? Ce imamo kmetje okrajni zastop v rokah, potem sami gospodarimo; sami pa najbolj vemo, česa nam je treba in tisto si bomo sami napravili — nam ne bo treba za svoje prositi! Sramota je, kdor mora za to, kar je njegovega, prositi! Kmečki veleposestniki, skupaj! Vsi na volitev! Meščani režejo velike kose kruha le svojim, za kmeta pa marajo le takrat, kadar pri njih drago plačuje njihovo blago! Kmečki posestnik. Od Sv. Marjete niže Ptnja. Dopisun v »Siovr. Narodu« Se ne miruje. Spisal je zopet neki članek zoper mene in tukajšnjega vlč. g. župnika. Dotične Stevilke »Slov. Nar.< pa žalibog nisem dobil pred oči, akoravno je gdd. P. vse svoje moči žrtvovala v ta namen. Ker nisem tedaj dotičnega dopisa prečital, zaradi tega tudi ne morem na istega natančno odgovoriti. Iz tega, kar sem slišal iz ust svojih prijateljev, sklepam, da mi dopisun vendar ne more dokazati in potrditi svojih ostudnih laži. Ali sem mu morebiti zadnjič premalo obljubil ? Sto kron res ni vehko; premalo je. Obljubim mu torej 500 kron, ako mi dokaže dotične laži. Torej na svetlo z dokazi! Ta lepa svota ga bo menda že ojačila in izpodbudila, da bode prišel z dokazi na dan. Na dopis sam pa ne morem odgovarjati, ker mi je neznan. Nikakor pa si naj kdo ne misli, da se menda bojim ali da morda ne vem odgovoriti. Nek mladi gospod, ki se je še le pred kratkim časom preselil v Ptuj, je sieer zelo jezen, zakaj da odgovarjam na dopise v »Slov. Narodu«, pa za to njegovo jezo se ne brigam in se tudi ne zmenim. Pač pa moram odgovoriti na drug dopis, katerega je kaj imenitno sestavil g. Anton Pesek v Narapljah. Pa zakaj ga je sestavil, on aam ve, meni je to uganjka. Tam ¦ piSe: »V 16 Stev. »Slov. Gosp.« se g. 2. tako zagovarja, da leti sum na me.« To je res kaj čudnega! Eako zamore sum na te pasti, ako si nedolžen in zraven pa ie sam praviS, da nisem jaz rekel, da si ti tisti dopisun, temveč da so se tako tvoji tovariSi izrazili. Ako ti torej tvoji tovariSi kaj takSnega predbacivajo, imej ž njimi opravek, a ne z mano! Kako pa pridem jaz k temu, da bi moral na tvoje povelje pred priprostimi ljudmi kaj preklicati, česar nisem nikdar rekel, tem manje, ker vendar le sam pravis, da se nisem jaz izrazil žaljivo tebi nasproti. Sicer pa gostiloa ni kraj, kjer se o takih rečeh debatira! Ta odstavek Pesekovega dopisa je tedaj kaj čuden. Zdaj 8i pa poglejmo odstavek, ki je pa neresničen. Med drugim pise, da sem baje se izrazil, da ie nisem nij-dar čital »Slov. D<5»telja«. Na to odgovorim, da sem prej čital »Slov. Učitelja« nego sem pozn&l duhovitega pisca te neresnice. Bilo bi dobro, ako bi g. Pesek, predno poSlje kak dopis v obrambo, natančneje prečital dopis, na kojega hoče odgovoriti. Nadalje pravis, da je moj dopis poln — psovk. Tukaj gotovo misli gospod Pesek na psovko »lažnjivec«. Da je lak dopisun, kateri piše o dogodkih, kojih resničnosti nikdar ne more dokazati, lažnjivec, to ve vsako majhno dete; tembolj bi moral to vedeti mož, ki je celo tako razsvetljen, da najde v dopisu besede, kojih pisec nikdar pisal ni. Kaj ne, to je duhovitost?! Zakaj nam g. Pesek oriSe ves dogodek, kojega je preživel pri Sv. Duhu t Halozah s tamošnjim č. g. kaplanom, mi je neumevno; kajti do danes nisem znal o tem dogodku in menda marsikateri drugi ne. Konečno me g. Pesek tako rekoč opominja, naj pridem na dan z gradivom. Zategavoljo ustrežem njegovi vroči želji. To pa na podlagi njegovega izraza, da me že skoraj pol leta ni videl in se tudi zmenil ni za me. Da temu ni tako, to osvedoči nek tamošnji vinogradnik, s katerim je g. Pesek govoril o stvareh, ki se ticejo mene in nekega drugega gospoda. Ako bode potreba, pridem z imenom dotičnega gospoda na dan. Tedaj bode treba to govorjenje dokazati, kar bode tnenda precej težko, akoravno nima dopisnik masla na glavi. Toliko za danes! — Janko Zunkovič, nadučitelj. mini človeka tako prevzamejo, da niti ne ve, kaj se ž njim godi. Kružnikov Miha je bil moj prijatelj in sošolec. Ali tega je že precej let, ker imam že sedaj sedem križev in Se nekaj težav na hrbtu in nioja glava je že tudi bela. In ko ima človek sive lase, že tudi ni več malenkost. Vprašal si me, kaj je resničnega o tem človeku. Rad ti povem, ker se tako sam uglobim v mladostne spomine. Ce boš pa napisal, ne izdajaj naSih imen ter kraja. To bi mi ne bilo ljubo.« Jaz sein mu seveda obljubil, on pa je začel: »Mi in Kružoikovi smo bili sosedi. Pomagali smo drug drugemu in z Miho sva tudi hodila skupaj v Solo. Miha je bil jedinec in torej ljubljenec svojih starisev. Bil ie pa tudi nadarjen in se dobro ufiil. Zato so ga dali stariši v mesto v Sole. Eje pa preti za mladega človeka toliko nevarnosti, kakor ravno v mestu? Kakor zelo so ga stariši ljubili, vendar mu niso oskrbeli poStenega stanovanja, temveč že zaradi uboinosti, kjer je ceneje. In tako je priSel Miha t slabo druSčino, k družini, ki je bila -se prej kakor poštena in krščanska. Midva kot iskrena prijatelja sra si točkrat dopisovala. Tako je ilo pet let Ifaenkrat se mi je vrnilo jedno piamo z opazko: »nepoznat, ni ga tukaj, odsel, se ne re kam.< In ravno tako se je zgodilo s pismi njegovih stariSev. Izginil je oekam in z njim vred več Djegovih soSolcev in že večjih dijakov. Vse povprašeranje m iskanje je bilo brezuspeSno. Govorilo se je, da jih je speljal kak agent, kam v tuje kraje, pa pravega ni vedel nikdo. Zaradi te izgube so njegovi stari$i vedno bolj hirali, dokler jih ni rešila smrt Tako so se odtegaili sraznoti, ki jim jo je napravil lastai hio. katera bi iim tudi gotovo skopala grob " Tukaj je starcek obuiulkail, prižgal vivček, ki tnu je med pripovedovanjem ugasnil ter se zamislil. Nisem ga hotei motiti, ter sem potrpežljivo čakaL, da začne zopet nadaljevati. — Luna je splavala na obzorje m motno razsretlila okolico. Tedaj |e starček zopet začel: »Pet let je preteklo, ko je Miha izginil. Vsi smo že pozabili na njega, kar se raznese glas, da se je Trnil v spremstvu orožnikov. Kje je bii in kaj je počel, se ni zvedelo in se Se sedaj ne re nič pravega. Tukaj se mora že pustiti ljudem in verorati, da |e bil med roparji. Ce je bil, ne vem, sodil ga ne bom. Toliko ie znano, da je bil reč let t ječi in da 30 ga potem po odgonu spravili t domačo -as. Da bi bil njihov glavar, je skoro neTerjetno, ker rekel sem _e, da ljudje mnogo gorore, ie ie6 kakor je rt. Tako je preteklo nekoliko mesecev, odkar je bil Miba doma; pravzaprav v vasi, ker njegova rojstna hiSa je razpadla, posestvo se je pa prodalo. Miba se je ogibal vaSčanov, vaSčani pa njega. V cerker ni zahajal, vsaj videl ga ni nihče. Nekolikokrat sem govorU z njim in zdelo se mi je, da ima mene rajši, kakor vse druge. Omenil sem mu enkrat, naj gre vsaj ob nedeljah v cerker. Bil je lep pomladaaski daa — nedelja. Bilo je ravno prvo sv. obhajilo otrok. Tako lepo ln ganljivo je bilo gledati te nedolžne otroke, tako lep prizor se je kazal oCem, da so srca radostno utripala. Ko smo pa prišli iz cerkve, zagledaii smo drug prizor, ne tako lep kot v cerkvi, ampak grozen, pretresljir. Na hrasta se ie gagalo traplo obeSenega Mihe. Ne vem, je li res ali ne, kar so pravili nekateri, da so ga videli v cerkvi in da je med obhajilom odSel iz cerkve. Gotoro so se mu vzbudili mladostni spomini in se je zglasila otrpla vest, ko je gledal otroke pred oltarjem. In to ga je gnalo, ne k pokori, ampak k obupnosti. Zato si je v_el žiTljeuje.« Globoko je vzdihnil stari Lotto, ko je skončal to porest, rekoft: »To je Tse, kar Tem o njem. — Precei dolgo sem se zamudil, doma bodo *e r skrbeh, tkoravno iii se me »enda žt radi zne- bili. Saj za drugo tako nisem, kakor za napotje. — No, pa saj tako ne bom dolgo, že čntim da ne.< Zadnje besede je govoril že bolj za-se, ko je stopal proti domu. >Pa lahko noč, mladi prijatelj«, je 8e zaklical. »Spomni se kaj name, ko me ne bo več.€ Od tistega časa je minulo nekaj let Cas in razna nujna opravila mi niso dopuSčala, da bi pogledal domov. Pisali so mi, da je stari Lovro umrl. Pri tej novici mi je stopila pred oči tista dogodba, katero mi je pripovedoval tisti večer pod hruSko. Tedaj so imeli zaprto celo tropo razbojnikov, katere so vjeli v neki kotlini. Izdal jih je aek njihov tovarifl. Ne vem, kaka sila ali nagon me je gnal, da sem si sprosil dovoljenje, da smem govoriti z glavarjem razbojnikoT. Vpraial sem ga po Kruftiikovem Mihi. Jezno me je pogledal in zaklel: »ta p«s nas je izdal; naj ga v . . . vzame !< ? |»Ne kolnite in ne jezite s«. Ni ras isdal, ker je ie davno mrtev« >In vendar nas je izdal, pa ne sedaj, ampak pred davnimi leti. Ko smo pobegnili iz Sole, zakaj, tega me ne vprašajte, ker vam odgovoriti ne vetn, smo ga izvolili za svojega vodjo. Ker je bil pa oSaben in krvoločen proti lastnim tovarišem, smo ga ostavili. Nato je pobegnil in nas izdal. Pa ni se mu posrečilo. Se o pravem času smo uSli.< Vedel sem dovolj. Ostavil sem razbojnika in odSel zamisljen domov. »Ljudje se niso motili, dragi starček«, sem si mislil sam pri sebi; »le tvoje dobro srce ni hotelo prehudo misliti o svojem nekdanjem prijatelju.« In Se sedaj ne morem pozabiti tega dogodka. Živo mi stopi v spomin stari Lovro, ko v lepem majnikovem večeru sedim na klopici in občudujem naravo. Spomin na to povest vzbudilo mi je tudi prvo sv. odhajilo otrok. Res, srečni časi so nam sijali nekdaj, srečni časi. Zakaj so izginili ? Mainik pride, pride pomlad, vsako leto cveto CTetlice, vsako leto kuka kakavica, a mladost, ta se več ne povrne, nikdar vei ...!