Eazne stvari. Iz domačih krajev. S šole. Umirovljea je Ba lastao prosajo Martia Matekovi.č, aadačitelj v Škalah, po ajegovem 461etaem slažbovaaja; 32 let ia 7 meaecev je slažboval v Škalah. S pošte. Preatavljeaa sta poštaa aaisteata Bajmaad H a b a e r iz Zidaaegamosta v Volšperg in Aatoa K o r p iz Beljaka v Maribor. — Za postaega odpravitelja je imeaovaa Jožef G r i 1 v Maribora. Poatai podaradaiki Jakob Vodopivec, Fraae Cim e r m a a ia Jožef Zdolšek ao prestavljeai v višji razred. Poštai odpravitelj Simoa E r aaer je prestavljea iz Ausse v Ptaj. Poroka. Dae 21. t. m. ae je poročil g. Ivan Veselič, trgovec v Veliki Nedelji z gdč. Jalijaao P e t o v a r, hčerjo c. kr. poštarja v Ivaajkovcih. Bilo srečao! Unirl je aa Duaaja v 86. letu svoje dobe g. Lovreac Jerovsek, bivši okrajai sodaik v UirBki Biatrici. Pomilošfienje. Cesar je pomilostil povodom obhajanja svojega rojstaega dae v Mariboru 2 kazajeaca, v Begaajab 1 kazajeako. Na c. kr. gimnaziji v Mariboru 8e začae aolsko leto 1905 06 s aloveaao aveto mašo dae 19. 8ept. Učeaci, kateri žele vstopiti a a a o v o v prvi razred, se morajo oglasiti v sprematvTi svojih atarišev ali ajih aameataikov začetkom aovega aol. leta dae 16. 8eptem. dopoldae ob 9. ari pri ravaateljatvu 8 krataim liatom ia z obiskovalaim apričevalom ter izjaviti, da žele biti aprejeti v aloveaski oddelek prvega razreda. Vzprejemae skaaaje se priČao dae 16. aept. ob 2. ari pop. Mariborske novice. Pri zadajih državaozborakih volitvah v Maribora je razžalil kaadidat aemske ljadske atraake Pfrimer lastnika BMarbargerce", Eralika, ki je sedaj vložil tožbo proti ajema. — Pri viaotržca Tharau je padel dae 19. t. m. delavec Fraac Spiegel raz lestvo ter se je močao poškodoval. Edo je kriv aeareče, ae se doaedaj ai dogaalo. — V Grajski alici hiaaa stev. 7. je škropila biaaica Roza Leskovar tlak pred hišo. Naeakrat ae zgradi aezavestaa aa tla ia kmala aato je izdihaila svojo dašo. Otrpailoji je srce. Pač res: . . . Daera ae pove aobeaa pratka! — Jožefa R a b i a iz Partiaja je prijela policija dae 18. t. me8., ker je pokradel trem hlapcem are ia deaar. — V Gradca je dae 16. t. m. padel aa alici aa tla 211etai trgovski pomočaik Aatoa Vehovar. — Iz Maribora so izgaali kaharico Jero Gorjap, doma iz Nadol v rogaakem okraja. — Takajšaa okrožaa sodaija išče s tiralaieo 44 letaega ageata Jaaeza Schaider iz Zgor. Tabiaja aa Eraajakem. — Mariborski porotniki za tretje za8edaaje. Glavai porotaiki: Viljem Abt, trgovec; Aadrej Dohaalik, pozlatar; Štefaa Fucba, gostilaičar; Jaaez Godl, kajigovodja; Jož. Eaačič, trgovec • Earl EiffmaaB, zid. mojster• J. Erammer, hiaai poaestaik* Aleksaa. Lediaeg, krojaaki mojster, vsi v Maribora; Florijaa Petrič, posestaik v Gočovi; Lovreac Dražovič, posestaik v Spod. Seaaraki; Jaaez Markaa, poaeataik v Zgor. Eoreai; Aatoa Eramberger, posestaik v Earčoviai; Matej Hlade, poaestaik v Zgor. Sv. Eaagoti; Miba Taraer, poseataik v Frama; Matej Eropiaaik, poaest. mliaa v Hočab; Aatoa Vrecl, poaest. v Zgor. Hočah; Pavel Skerbiaek, poaestaik v Eameaa; Jaaez Fišiager, posestaik v Št. Lovreaca aad Mariborom; AatOB Gorjaac, lesai trgovcc v Raaah; Fraac Maher, poaestaik v Zgor. Razvaaja* Gregor Godec, veleposest. v Radečem brega; Peter Novak, goatilaičar v Slov. Bistrici • Fr. Pergler, kolar v Slov. Bistriei; Alojzij Piater, trgovec v Slov. Biatrici * Viaceac Preaera, gostilaičar v Poljčaaah; Fraac Eaiaer, viaotržec, Ladovik Eropf, medičar, Miha Marčič, čevljar, Fraac Miilleret, trgovec, Jožef Maraec, kamaosek, Aleka. Scbrofl, hišai posestaik, Fr. Vogl, steklar, vsi y Ptaja* Jalij Borko, posestaik v Srediača; Loreac Wakoaig, posestaik v Št. Jaaža ; Alojzij Grubelaik, velepos. v Jaaževem vrha. NadomestBi porotaiki: Aadrej Majcea, mizarski mojster; Oskar Matzl, kajigovodja; Earol Nasko, asajar; Jaaez Pobežia, trgovec; Mart. Regoršek, poaeataik; Adolf Weigert, trgovec; Joa. Vezijak, poseataik; Iga. Vidgaj, posestaik, Aatoa Wolfliag, trgovec, vsi v Maribora. v V St. Petru pri Mariboru so aašli atopljeako. Stara je kakih 22 let. Naša bodočnost. V tržaaki rEdiao8ti" toži aek rodoljab: nNaaa ia sleheraega aaroda bodočaost je v mladem aarasčaju — v mladiai. V Basem mesta (Trst) ia po predmeatjib, kakor tadi v spodaji ia celo v zgoraji (deloma) okolici, aam bo izvraiti ae precej dela, predao pridobimo oai del nBašett mladiae, ki je še aezavedea. Nočem tajiti, da se je že storilo maogo v tem pogleda ia to osobito v zadajem časa — ali vkljab tema je še maogo maogo dela! Ako opazajem mestao ailadiao, opažam, da je iata v srcu aarodaa, da iata mladiaa tadi aodelaje v aarodaib drastvih — da pa doberšea del te mladiae paralizaje vae to delo s tajo govorico, kjer le more, to je, ker se ae boji, da bi jo kdo karal radi tega. Od take mladiae aaš aarod Bima maogo pričakovati za bodočaost. Ako že deklina sama rada ačebeta taj jezik ia ako se mladeaič ae sraaiuje občevati s Sloveaci v tajem jezika, potem je gotovo, da taka ailadiaa, zdraživsa se v zakoa — pozabi aa svoj aarod ia aa vse, kar mora biti aajdragocefleje Bleheraema poateaema človeka. Od take mladiae aima aaš aarod pričakovati aičesa.'' — E tema bi aii opomaili, da bi bilo zelo dobro i za tržaške rodoljube i za tržaako ailadiao, ako bi se udeležili dae 3. ia 4. septembra zborovaaja nSlov. krsčaaako-socialae zveze" v Maribora. Videli bi takaj, kako se rodoljabi ob Bemški meji tradijo orgaaizirati ia izobraziti slovensko mladiao, da bi z aspehom braaila sloveasko zemljo ia sloveasko čast pred tojci. Vabimo Vas v Maribor! Iz sodne dvorane. Eoleaariti je jako lepo, toda vaakdo si ae aiore privoščiti tega veaelja, ker so daadaBes koleaa zelo draga. Iste misli je bil tadi 28 letai Fraac D a g o a i k, poeestaiaki 8ia iz Selaice ob Dravi. Toda oa jo je ^pograatal'*. V meata ee večkrat pripeti, da postavi kdo kolo h kakema zida ter odide potcrn po svojih opravkih. V teh treaatkih si je aavadao Dagoaik izposodil kolesa. To je storil dvakrat. Pred aodaijo pa so rekli, da je to tatviaa ter so ma prisodili osem mesecev težke ječe. — Kriva prisegaje zelo velik greh. Olovek takrat za pričo pokliče Boga, ki je večaa resaica, k avoji — laži. Ia veadar se aajdejo daadaaes ljudje, ki ae apajo kaj takega storiti. 62 letai Fraac Ž a m p a v Viatarovcih je pri sodaiji pri Sv. Leaarta v Slov. goricah po krivem pričal zaradi 150 E, ker je pod prisego trdil, da jih ai dobil od svojega dolžaika. Zaradi tega je bil obsojea aa atiri mesece težke ječe. — Eleparski ačeaec Radolf M a 11 y v Ljatomera je dobil deset tedaov zapora, ker je dae 2. julija t. 1. Aatoaijo Flego v Ljatomera dvakrat aa tla vrgel ia jo lahko poškodoval.1—Aatoa Lazaikiz Frama ia ajegov aia Jakob sta dae 17. t. m. pred aodaijo bila obdolžeaa, da 8ta kradla drva v gozda več poaestaikov ia drage atvari. Nagovarjala ata tadi dve priči, da aaj za aja agodao izpoveate. Oče je dobil ea meaec, sia pa atiri mesece težke ječe. — Spoštaj očeta ia mater, je četrta božja zapo/ed. Toda kako slabo jo ljadje daadaaes spoatajejo. Že mlečezobai dečki dvigajo roko proti svojema roditelja. Tako je 16 letai Jaaez R a d o 1 f v Cezaajevcih dae 7. jaaija t. 1. svojo mater z bikovco tepel, da je 24 ar ležala. Pri obravaavi dae 17. t. m. je dobil ea mesecječe.— Dva meaeca težke ječe je dobil 22 letai Earol Š-eserko, želarski sia v Grajeai zaradi aearavBoati. — Dae 5. jaaija t. I. ae je utopil dveletai siaček Štefaaa ia Marije D o g a a v mlaki aa doraačem dvorišča. Zaradi tega ata se morala zagovarjati stariža pred 8odaijo. Mož zato, ker ai ogradil mlake, žeaa zaradi tega, ker ai zadoatao pazila na otroka. Pri obravaavi dae 17. t. m. je bil mož obsojea aa ea tedea težkega zapora, žeaa pa je bila oproščeaa. — Zaradi ate8aovaBJa telesae svobode sta bila obaojeaa Aatoa Vaapotič ia Aaton Eva8 iz Vodidialavc, prvi aa stiri, dragi aa dva meseca težke ječe. Zopet pristaš BŠtajercaa obsojen. Pod tem Baslovom amo v zadaji atevilki poročali, da je bil obsojea Aatoa G1 a s tadj. zaradLmoteaja vere. Toda tema ai tako, vriaila ae aam je pomota. Glas je bil pač obdolžea moteaja vere, ae pa obsojea. Obsojea je bil radi žaljenja duhovaika, ki je aesel Najsvetejše. Ptujske novice. Dae 11. t. m. se je blagoslovila aova vojašaica za pijoairje v Ptaja. Eer je ptajski župaa Oraig ia ajegov občiaski svet aajveč skrbel, da seje postavila, hotel ae je ta daa aekoliko pobabati ia je povabil k tej slavaoati tadi deželaega aame8taika, deželaega glavarja ia deželae odboraike ! Toda aobedea ai prisel ! V Senarski pri Sv. Lenartu y Slovenskih goricab je ogeaj aaičil hišo Igaaca M o 6 a i k ia ajegovega soseda. Eer ao bila vaa poslopja krita s slamo, se je ogeaj po bliskovo razširil. Predao ao mogli mialiti aa gaaeaje, je bilo vse v plameaa. Iz Hotinje vasi pri Mariboru. V aedeljo dae 13. t. m. smo imeli priliko slisati prizaaBega čebelorejca gospoda aadačitelja Paalseka iz Rač, kateri aam je aa jako poljadea aačia s pomočjo podob ia razaega v to stroko spadajočega orodja razložil poglavitae aaake iz čebeloreje. Po predavaaja je aa8tal zaaimiv razgovor, katerega so se adeležili takajšaji vrli čebelorejci ter so se tadi dragi kmetje tako aavdašili, da naaieravajo o priliki astaaoviti podražaico čebelorejskega draatva. Bodi gospoda aadačitelja izrečeaa še posebna zahvala za ajegov trad, obenem pa ga prosimo, da aam s avojim temeljitim zaa- ajem se aadalje pomaga ia pomore k po- vzdiŁ,i čebeloreje, ki je kmetom koristBa zabava v BJegovem tradapolaem življeaja. Hvaležai pa moramo biti tadi našemu žapaaa, ki je že večkrat priredil taka poljadaa predavaaja ,ia se tadi potradil, da aaa obiače dae 10. septembra potovalai ačitelj g. Jelovaek, ki bo predaval o govedoreji. Opozarjamo že seda.j vse kmete bližaje ia daljae okolice, da ae tega predavaaja prav maogoatevilao adeležijo, saj velika komt bo le aa ajibovi atraai. Zbirca ali bernja. Po Spodfljem Stajerskem je zopet amogo letaaja ia pobiraaja. To vam je zaaimiva zbirca ali beraja! Edo je to, ki hodi od trgovca do trgovca ter pobira miloačiae? Zaapaik ptajskega rŠtajerca" lazi okoli ter pobira deaar, ker ae liata zopet jako slabo godi. Naprejbedaški aemčaraki trgovci ia krčmarji aeveda segajo pridao v svoj Beaaaitljiv žep ter darajejo, Ptajčaai pa se zadovoljao smejijo v pest — aaprejbedakom. ^Štajerc" pa aaj ae kedaj zmerja čez ^farake'1 žaklje! Saj je ajegov nžakelj" veadar aajvečji! V St. Lenartu v Slovenskih goricah si bočejo aataaoviti podražnico nsiidmarke"1. Ustaflovai shod bide dae 3. 8eptembra. Nekaj časa po Mravljakovi lampariji so bili Nemci popolaoma potrti ia si niso apali prav aa beli daa. Sedaj pa že bržkoae mislijo, da so Sloveaci aa to lamparijo pozabili, ker vzdigajo avojo glavo, kakor strapeaa kača. Mi jib pa opozarjamo, aaj bodo čisto mirai ia aaj ae izivajo a takšaimi prireditvami, ker Sloveacem je izčrpala Mravlagova goljafija zadaji koaček potrpežljivoati. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ae je preaehalo 8 poukom aa tamoaaji aoli zaradi akrlatice med otroci. Frani. V zadaji BMarburgerei" se hadaje aeki pnsmojeni aemčar čez to, da imamo sedaj dvojezičai postai pečat. Sedajai je vsaj razamljiv, kdo pa je prejsajega razamel? Iz Ormoža se aam poroča: Tekom treh meaecev je začelo goreti pri takajšajem peka Ferdiaaada Gracerja že stirikrat. Prvo ia dragokrat se je posrečilo domačim pogasiti ogeaj. Prvokrat je začelo goreti v delavaici ia je bil, kakor smo že zadajič poročali, zaradi tega obsojea Jožef Eovačec iz Trgoviča aa tri mesece ječe, ker se je samilo, da je oa zažgal, ker je z gorečo smodko okoli hodil. Tretjokrat je začel goreti kap slame pri kolaraici ia 80 bili aa bbbib otroci, da ao zažgali, ker so se v bližiai igrali. Tudi tokrat ee je poerečilo požarai brambi ogeaj agaaiti. Dae 15. t. m. pa je začelo goreti četrtokrat v goapodarskem poslopja. Dvem požaraim brambam se je posrečilo ogeaj omejiti aamo aa gospodarsko poslopje, ki je popolaoma pogorelo. Eo je začelo goreti, opazili so domačo deklo 16 letno Aao Baaer, ki je bežala od poalopja. Izročili ao jo orožaikom. Tem je v začetka tajila, pozaeje pa obstala, da je Tse atirikrat oaa zažgala. Kovačec je potemtakem aedolžea. Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Grozao atrašao ia v aebo vpijočo hadodelstvo je Btoril dae 20. t. m. zjatraj ob peti ari Fraac Plohl, kmet v Gaberaika, pristaš p^jjjsJkfigaTTStajejca11, aad avojo žeao Evo. Še kpnaajpolarago leto omožeaa, sirota ai mogla več pri ajem obstati ia se je pried par meseci odselila k svoji materi v Seačak. Dae 20. avgaata zjatraj, ko 8e poda k raai slažbi božji, jo počaka mož, 150 korakov od biae v eaaii skrit kot prežeč tiger, jo jaapade ter atirikrat astreli. Siroto ao preaesli k rnateri aa dom, kj§x_je. le -še. mogla kea obaditi ia bila je že rajaa. Tolaži aaa, da je pokojaica ra^ao_osem dai preje opravila pobožao sv. spoved" ia prejela sv. Rešaje Telo. Zopet grožea sad brezversko liberalaega ptajskega ^Štajeaca".— Dodatao se aam se poroča o tem amoru: Eo ata žeaa ia ajeaa mati, pri kateri je slaaovala, zjatraj ob peti ari ale k maai, je ala mati kakib dvajset korakov aaprej. Eo pride žeaa do goste aame, skočil je mož iz gozda. Žeaa zakriči, paaka poči, oaa pade. ker jo je zadel atrel v levo aogo. Mož aatreli v drugič ia jo zadeae aa desai straai v prai. Natu--^r--p«ffle ia jo vlačij)o^cesti sj30i~»in tje. Zopet-Jiaslciai paško aa ajeai trebah ia tretjikrat astreli. Za tem še četrto krat sproži. Meada, je ajislil otroka amoriti, ker je bila aoaeča. Ona jo grozao kričala ia se valjala po cesti. Zločiaee je zbežal v gozd, od koder je prišel. Ljadatvo je aliaalo štiri strele ia vpitje materao. Prihitelo je aa pomoč, pa vse zaatoaj. Pristopila je aeka deklica ter aa glaa obadila skapaj z raajeao kes aad grehi. Mati še aa to vpraša : BEva, ali ti je "elo hado?" I*j_oaa..odgo«>ri: ?Peče, sHa.je, si]a_ie!'' Tojso bile ajeae zadaje besede. Prihitel je aa lice mesta orožaik, kateri jo je aataako preiskal ia aaael za zapaaom krogljo, katera ai ala skozi vao obleko. Zločiaca pa marljivo iščejo. nŠtajerca" je kaj rad vtakail v žep, če se ma je le približal. — Plohl je aa to zbežal v Gradee, kjer je šel k aekema zaaaca, da ae skrije pred roko pravice. Njegov zaaaec pa je raed tem zvedel iz listov o zločiastva ia ga je javil policiji, ki ga je dae 22. t. m. ob pola 6. ari popoldae aretirala. Pri ajem so aaali se revolver ia oporoko, v kateri vse zapaati avojema zaaaca. Sam seje aamereval v Gradca ustreliti, toda ga je prej prijela policija. — Pri aas aam je aapravila sasa maogo akode. Toča aam je dozdaj še prizaaeala. Viaogradi aam obetajo prav obilao trgatev. Sv. Lovrenc nad Prožinom. Poroča se aam: Lovci so naali dae 20. t. m. v občiai Št Jaaž aied skalovjem mrtvo trap 1 o 30 letaega moža, ki je bilo že skoro popolaoma gajilo. V bližiai trapla so aašli ročflo torbico, dežaik, 8tekleflieo viaa ia revolver z dvema prazaima ia z več polaimi patroai. Zaradi tega se suaii, da je aezaaaec izvrsil samomor. Eo je prialo orožaištvo aa lice me8ta, ai moglo opisati, kakaea je mrtvec, ker je traplo takoj razpadlo, ko so je hoteli obraiti. Traplo je ležalo tam že kake štiri tedae. V Rogatcu bodo poatavilr aovo aradao poslopje za tamošaje c. kr. arade. Dozdaj so bili večiaoma vsi aastaajeai po zasebaih biaah. Okoli 100 naročnikov dolžno naročnino. Ptajski BŠtajerc" v svojem zadajem liatiča bridko toži, da ma je okoli 100 aaročaikov se dolžao aaročfliao. Tega ma aikakor ae verjamemo. Okob' 5000 aaj rajši prizaa. Saj je zaaao, da se nŠtajercu aaaim kmetom aa vse aačiae aailjaje. Nekateri so to aemškatarsko spako že po trikrat vraib', pa jo še vedao dobivajo. Tako aeamfli pa kmetje veadar ae bodo, da bodo za asiljea liat plačevali aarožaiao. Sicer pa skrbi za BŠtajerca" aemaka rSiidaiarka'', pa aaj ta poravaa aaročfliao. Kako nemškutarski nStajerc'< volilce Bfarba". Pri zadajih obfiiaskih volitvah v Oplotaici zmagali 80 aemškatarji le z goljafijo ia zvijačo. Žalibog, da ao jim ali aekteri poateai sloveaski kmetje aa lim ter so volili ž ajimi. BŠtajerčevi" aemakatarji lagali ao okoli, da 80 tadi Sloveaci-Bapredajaki ia da 80 le proti klerikalcem. Eo so pa bile volitve koačaae, brzojavili so ti laži-Sloveači aa vse atraai v aemake časaike, da ao v Oplotaici zmagali aij.ajao Nemci proti Slovencem. Nemškatarski Eoajičaai vpili so kakor besai: nEia glaazeader deatscher Sieg!" Ali vidite zdaj, vi sloveaaki kmetje, ki ste volili z aemakatarji, da ao ^Štajerčevi11 kimovci rabili vaše aloveaske glasove za Baemako zmago". Eedaj ae boste veadar 8pametovali sloveaski možje, ia se ae dali več farbati od aemškatarakega jŠtajerca" ia ajegovih kimovcev! ." Pragersko. V aemakih listih se vedao piae, da bi se aataaovila pri nas aemika ljadska šola. Pravijo, da je aa Pragerskem maogo otrok, ki ae zaajo aič sloveaaki ia za te mora biti aemaka aola. Eoliko pa je takib otrok ? Skoraj aobeaega! Takšaih je pač maogo, ki ae zaajo ali pa samo par besed aemaki. Ali se aaj večiaa zato mači v prvem razredu z aemačiao ia zaoataae v poaku? Nemsčiaa aaj bo ačai predmet, aikdar pa ae a5ai jezik! Sicer pa aaj bodo pozorai, kajti zadaji izgredi v Celja so pokazali, kako alabo vpliva ndinška sola! Celjske novice. G. dr. D e č k o ae vrae iz Gradca, kjer ae je zdravil. Zdravje se ma je vrailo. — Uradae prostore davčaega arada je pregledala komisija, ki se je izjavila, da 80 uradai prostori zelo aezdravi ia popolaoma aezadostai. Prostori so baje taki, da bi se za ječe ae bili. Mora ae torej zidati aovo po8lopje. — Učitelja Aatoaa Arzeaaek je akradel 151etfli brezpoaelai Jožef Erampašek aro ia 20 E iz obleke, katero je paatil imeapvaai aa obrežja Voglajae, med tem ko se jo kopal. Erampašek je pa sel z akradeaim deaarjem v Rimske toplice. Eo se je zvečer pripeljal aazaj v Celje, prijel ga je policaj. Pri ajem so aaali aro ia večjidel akradeaega deaarja. Latkova vas pri Celju. Takajsaji posestaik Aatoa Večej je aašel dae 13. t. m. aa Bjivi med korazo bliza]Št. Pavla aeko brezzavestao žeasko. Ležati je morala že več dai tam, kajti bila je vsa polaa črvov. Vsi poskusi jo spraviti k zaveati so ostali brezaspesBi. Hoteli ao jo prepeljati v celjako bolaišaico, toda je med potom amrla. Dozdaj ae ae ae ve, kdo da je. Iz Vojnika se poroča: Takaj smo čatili v noči od aedelje aa poaedeljek, od 20. aa 21. t. m. aekoliko pred eao aro dve do štiri sekaade trajajoči potresai saaek. Premiranje goveje živine za kozjanski okraj. V soboto, dae 2. aeptembra t. 1. vrailo ae bo v Eozjem pregledovaaje ia premiraflje govejo živiae, ia sicer bikov ia krav iz kozjaaakega okraja ia to aa proatora zravea Gačekove filijalke. Začetek ob 8. ari zjatraj. Darila dobi živiaa vseb peterih domačih plemea. Pripelje aaj ae le zares lepa živiaa ia ae morajo živiaski potai liati seboj priaesti. Razdelila se bodo sledeča darila: A. Za bike: 1 državao darilo 80 E, 1 državao darilo 70 E, 2 državaa darila po 60 E, 120 E. 4 deželaa darila po 50 E, 200 E. B. Za krave: 1 državao darilo 60 E, 1 državao darilo 50 K, 1 državao darilo 40 E, 1 državao darilo 30 E, 2 deželaa darila po 40 E, 80 E, 2 deželaa darila po 30 E, 60 E, 3 okrajaa darila po 25 E, 75 E, 4 okrajaa darila po 20 E, 80 E, 5 okrajaih daril po 15 E, 75 E, 6 okraJBih daril po 10 E, 60 E. Skapaj 1080 E. — Okrajai odbor v Eozjem, dae 14. avgaata 1905. Kozjanske novice. Ogeaj je iraičil v aoči od 15. aa 16. t. m. pol are od Eozjega ali Podarede takozvaai rSotovaki mliB1*. Zgorelo je maogo žita že itak abogim kmetom. Ogeaj je aastal valed aeprevidaosti domačib. G. dr. Franc Horvat, notar v Idriji, je prestavljea v Brežice ia je odprl tam svojo pisarao dae 21. t. m. Brežiške novice. Nadučitelj Ba atrakvističai soli g. Jaaez 0 r a i k je dobil za~ alažai križec za štirideaetletao zveato slažbovaaje. — Blagoslovljeaje zastave veteraaakega draštva za Brežice ia okolico ae vrsi dae 10. aeptembra. Brežice. Most čez Savo ia Erko so že začeli graditi. Stroaki 80 proračaajeai aa 450.000 E. Od tega plačata država ia dežela vsaka po 8to tiao-J, okraj brežiški ia mesto Brežice pa po 125 tiaoč kroa. V Gornjemgradu je bil dae 16. t. m. izvoljea za žapaaa goapod Jožef E r a j a e, velepoaeBtaik. Iz Kalobja ae aam piae: BMi Ealobčaai smo dobri ia poateai Sloveaci, Nemci ae moremo biti, ker aiti aeraški ae zaamo ia aas mati drugega jezika ai ačila", tako aekako modraje v zadajem aemakatarskem pŠtajerca" aek Kalobaaki šaopaar. Da so Ealobčafli dobri ia pošteai Sloveuci, o tem ai dvoma, pa žal, ae vsi, kajti mi imamo med aami takaj aekaj takih, ki sicer res ae zaajo aemški, veadar pa so privržeaci ptajskega Bemškatarskega nŠtajeicaa, ki je aajvečji sovražflik Sloveacev. Saj je veadar aploano zaaao, da nŠtajercu blati vse, kar je sloveaako, da se potegnje pri volitvah vedao za aemškutarske kaadidate itd. Edor je torej naročaik ptajake ngiftBe krote", ta ae more biti dober ia peštea Sloveaec, pač pa aemškatar aajhajše vrste. Rea žalostao, da imamo takaj aa Ealobja aekaj takih ljadi, ki hočejo biti po vai sili ndeatacb^, daai aiti besedeice aemaki ae zaajo. Sramota! liaoiajaja, ki ga priredijo Moravci v Jeruzalem, vdeležijo se iz lavaatiaske ikofije 66. gg. profesor J. E a r d i a »t, ia žapaik A. S o b a ter kaplaa dr. Ivaa J a b 6 i 6. Vojaki novinci v to8traaski polovici bodo pozvaai letos v aktivao slažbo aa daa 16. oktobra. Eaoletai proatovoljci ia aoviaci vojae moraarice pa aa daa 2. oktobra. Nadomeatai rezervisti bodo pozvaai k vojaaki 8tedeaaki izobrazbi aajbrže sele pomladi leta 1906; jeseai pridejo le k aekaterim topaiškim polkom ia pa oai, ki so bili potrjeai v prejaajih letih. Oaim vojakom, ki bodo pridržaai v vojaški slažbi po koačaai triletai slažbeai dobi, ateje Čaa do aeatib tedaov kot prva, ia čas več kot aest tedaov kot prva ia tretja orožaa vaja. Moatvo, ki slaži pri ograkih polkih, pa je pristojao v takajsaji državai polovici, se ae sme pridržati v službi, ampak odpaetiti. Moatvo, ki bi bilo predčasao — po dveh letih — odpaačeao, se pozove vaovič med vojake po preteka aekaj mesecev. Edor oataae prostovoljao v aktivai slažbi eao leto, bo {jrost treb vojaskih vaj. Ni pa izkljačeao, da ae v poaameznib določibb z ozirom aa ograko krizo zgode kake izpremembe. Na Ogrskem bodo. odpasčeai po koačaai slažbeni dobi razvea moštra, ki je pristojao v Avstriji tadi eaoletai prostovoljci, dragi vsi pa ae pridrže še nadalje v aktivai slažbi. Sploh pa se do aadaljaih doloČb ae smejo izvraiti aa Ograkeai pri vojaatva aikake izpremeaibe. Solnce bo mrknilo dae 30. t. m. ia sicer bo to popolea mrk. Začetek je ob 1 ari 25 miaat popaldae ia bo trajalo okoli 2 ia eno tretjiao are. Pri aas se mrk ae bo videl popolao aro. Dekleta, ki sama potujejo v Trst iskat službe ali v drnge aameae, se opozarjajo, da se aobeaema tajca ae zaapajo, tadi ae takozvaaim posredovalaicam za delo. Eajti maogokrat se dobijo tam zelo ,8labe alažbe ali ae pa pošljejo v slabe hiae. Za požteae slažbe kakor tadi za posteao ataaovaaje preakrbaje v Trata brezplačao dekletom Avatrijaka zveza za odpravo trgoviae z dekleti, podražaica v Trstu (Oesterreicbische Liga zar Bekiimpfaag des Miidcbeabandels, Vicesekreteriat Triest) via Jaraeto 17, drago nadstropje. Prosilke si labko isčejo tam sveta piameao ali pa aatmeao. Nova nalezljiva bolezen sejepojavila v ajitraJ8ki veliki žapaaiji (Ograko). Bolezea 8e začae 8 tem, da 86 aapravi človeka meburčič aa glavi, ki bitro raate. Dosedaj je amrlo^že 18 oseb. Castniki v civilni obleki. Javlja se, da so poveljaiki polkov po višjem aaloga dovolili 6a8taikom, da zamorejo izvea slažbe pohajati v javaost ia javae lokale tadi v civilai obleki. »Vojska na Daljnem Vztoku" to vele zaaimivo delo je izslo dosedaj v aeataajstib bogato ilastnraaih saopičih. Celotao delo bo ob8egalo 24 zvezkov ia velja 4.80 E. Naročijo 86 lahko vsi zvezki pri založaištva t. j. apravaiatva rDom ia Sveta" v Ljabljaai. Še eakrat opozarjamo p. a. občiastvo aa to rea krasao delo. Vrabec — škodljivec. Po aajaovejaib preiakavah je dogaal profesor dr. Meriaa v Ameriki, da je vrabec zelo akodljiva žival. Vrabec poje aamreč maogo aiaBJ goaeaic ia drugib škodljivih živali, kakor pa zraja. Imenovaai profesor celo trdi, da vrabec se le gre tedaj aad goaeaice, kadar ma zmaajka zraja. Posebao ma ugajajo velika sladka zraa kakor grah, čreaaje, grozdje itd. Tako dela tadi veliko skodo pri žita. Zato imeaovaai profesor predlaga, aaj 86 vrabca povsod odločao pregaaja. Cerkvene stvari. Imenovanje. Č. g. Avgastia Stegeaa e k , prefekt v dijaškem semeaišča, je imeaovaa provizoričaim profesorjeai za zgodoviao ia cerkveao" pravo aa takajaai hogoalovaici, 6. g. dr. Joaip H o h a j e c , aemški pridigar v Celja, pa provizpričaim profesorjem za specielao^ dogmatiEo. Župnijo v Kapelah je dobil 6. gosp. Earol P r e 8 k a r , doaedaj kapelaa v Pišecah. Iaatalacija ae vrai dae 31. avg. Tristoletnica Marijinih družb na Kranjskem. Pred triato leti se je aa Eraajskem v Ljabljaai astaaovila prva Marijiaa dražba. To visoko oblefaico so elavile Marijiae dražbe kraajske zadajo aedeljo dae 20. t. m. v Ljabljaai prav sloveaao. Iz cele dežele 80 prihitela dražbiaa odposlaaatva v Ljabljaao, da povečajo slavje. Draaatirideset zastav ia bander je plapolalo v slavaostaem aprevoda. Udeležila so je slavaoati tadi mariborska Marijiaa dražba z za8tavo. Ge8lo Marijiaih dražb je: Z Bogom ia Marijo za sloveaako domoviao! Kalobje. Dae 18. t. m. je uairl veleč. g. žapaik Jakob P e č a i k. Skozi celi dve lati je precej bolehal, veadar pa se aam opravljal vse dasaopastirske dolžaosti v težavai župaiji. Od 11. julija aaprej, torej celih pet tedaov, pa je tako oalabel, da ai mogel zapaatiti postelje. Žsladec ai papftlaoaia aič več deloval. Velike bolečiae je voljao trpel, dokler ai v Goapoda aiirao za8pal. Njeaega pogrcba se je adeležilo 12 duhovaih ajega ljubečih sobratov. Naj mu sveti večaa lač! Mili darovi za družbo vednega češčenja. Ppleašak 19*67 E, Sv. Jarij ob Ščavaici 50 30 E, Črešajevec 42 E, Vidern 8174 E, Sevaica 23*48 E, Sv. Tomaž 8 E, Fram 11 E, Sv.Miklavž pri Ormoža 24*24 E, Ptaj 5340 K. Žalec 70 E, St. Uj v Slov. gor. 32 E, Gorajigrad 13*90 E, Lače 17*95 E, Nova Štifta 16*60 E, Rečica 2048, Cirkovce 25 E! Zlato mašo je imel v mestaožupBi cerkvi sv. Petra v Ljabljaai dae 15. avvasta 6. g. Mihael E o r o a e c , vpokojeai žapaik iz Loke, rojea v Majšperga, ki pa že deaeto leto biva v šeatpeteraki žapaiji. Šeatpeteraka dubovsčiaa jc sloveaae popeljala ob tej redki priliki pred oltar ljabezaivega zlatomašaika, ki si je ob tem časa, kar biva v Ljabljaai, s svojo prijazaostjo ia krotkostjo pridobil srca vseh, ki ga pozaajo. Slavaoatai govor pri zlati masi je imel čast. g. kaaoaik dr. A. Earlia. Cerkev 3Iatere Milosti v Mariboru. Naša dolžaoat aas veže, da apet aekaj omeaimo o naši Marijiai cerkvd v Maribora. Ear smo zaapali, amo dosegli: Že imaaio v corkvi aov altar ia prestol za čadodelao podobo Matere Milosti, ki se aam zelo dopadata. Eer je vsa stavba bila že v začetka av. Aatoau Padovaaakema ia av. Filameai v posebflo varstvo izročeoa, sta oba čadodelaa svetaika dobila v aovi cerkvi vaak avoj altar — veadar ae tema maajka lepih aa8tavkov. Te aaatavke hočemo kakor hitro mogoče poakrbeti. Eaako mi8limo aa aov av. križev pot, če aaB aaši dražaiki s svojimi priapevki ae zapustijo. Eer aaša dražba ateje bliza 66.000 adov, bilo bi aam veliko pomagaao, če bi dražaiki vsaj še eakrat v življeaja svojo dolžaoat atorili. Oim zvestejai 80 v 8vojih milodarih, tem hitreje bomo aapredovali v kiačaaja cerkve Matere Milosti. Nove dražaike še vedao radi sprejemamo. Fraačiškaaski samostaa v Maribora, dae 21. avgasta 1905. — P. Ealist Heric, gvardijaa ia župai apravitelj. Društvena poročila. Slovenski možje in mladeniči! Vz- pored slavaosti dae 3. ia 4. sept. priaasamo v nNaaem Doma". Udeležaiki za shod se oglašajo že od vseb straai. Shod obeta poatati veličastea. Na svideaje! Sv. Jurij ob južni železnici. Tovam je bilo 8amaega veaelja pri rCe8taera Jožeku" v aedeljo, dae 20. t. m. popoldaa! Zborovala je moška podražaica sv. Cirila ia Metoda ter priredila tudi vrtao veaelico v proalavo dvajsetletaice glavae dražbe. Ear trlo 8e je gostov. Videl ei takaj cvet lepega šeatjarskega trga ia kraaae ajegove okolice. Pa tadi aoaedje so prišli poglcdat ia poslašat. Iz Celja, plemeaitih Teharjev ia Dramelj, Grobelaega, Slivaice ia Poakve si srečaval goste. Več prihodajič. Slovenska Bistrica. Še eakrat opozarjamo, da je dae 27. t. m. velika aarodaa veeelica v Sloveaaki Bistrici. Katol. del. društvo v Mariboru je zadaj<> aedeljo, dae 20. t. mes. priredilo izlet k ,,Stari Brili", kjer se je ob zvokih godbe razvila vesela zabava. Ribji lov, srečkaaje, atreljaaje ia licitiraaje jagajeta je maogo pripomoglo k vae8traa8kema Teselju. Bralno in pevsko društvo ,,Maribor" je priredilo dne 13. t. m. v Hoče izlet, ki se je vrlo dobro obaesel, kajti vrt pri gostilaičarja g. Gselmaaa je bil aatlačeao pola. Vsaka peaem draštveaega mesaaega zbora je bila sprejeta z buraim ploskaajeai. Žal, da je čas tako hitro miail ia smo ae morali ločiti od vrlib Hodaaov, ker ao se zvečer morali zbrati draštveaiki v Narodaem doaia, da slavijo slovo priljabljeaega pevovodja g. Jaako Č i r i 6 a, kateri je v drustva tako aapešao ia marljivo vodil petje. Bog ga živi v avojem aovem delovaaja v Goraji Radgoai! Bralno društvo Lembahu. Veselica tega draštva dae 15. t. m. aa vrta goapoda Robiča je bila zares krasaa. Posebao roaogo gostov je bilo iz Maribora. Raš, Frama itd. Bralao ia pevsko draštvo BMaribora ia raaki moški zbor so zapeli aekaj lepih pesmic. Igri BNe vdajmo se" ia BEmet Herod" 8ta sploaao agajali, posebao maogo smeba ia prizaaaja je žel kmot Herod, ki je prav po pohorsko povedal kaj je ndaro" ia kaj ai ^daro11. Šaljivo dražbaaje, pri katerem so se dražbale gosi, kokoši, golobi, jajca, viao itd. je bilo posebao razveseljivo. Upamo, da je doaesel lep obiak tadi lepe dohodke. Mariborska okolica ae giba ia aas navdaja z najlepšimi api za bodočaost. V Št. Jederti nad liaHkim je v aedeljo, dae 27. t. m. šolska veaelica. Tadi Laščaai pridejo! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dai razposlala V8em slavaim občiaskim odboroai aa Sloveaskem sledečo prosnjo: Slavai občiaaki odbor! Dvajset let je miailo, odkar so Sloveaci vataaovili avojo nDražbe sv. Cirila ia Metoda v LjabljaBi'i, ki ima aamea obvarovati aloveaako deco pred potajčevaajem. Dvajaet let, v kateri je bilo dražbi marsikaj pretrpeti. Slavai odbor! Naša dražba ae propada, aego ajea delokmg se airi od dae do dae; o žal, maraikaki aajai zabtevi ae more ugoditi, ker ji aedoataje potrebaib sredatev za to. Naai Barodai aasprotaiki delajejo vedao bolj m silijo daaes dražbo aa odpor tadi tam, kjer bi ae pred 20. leti aikomar aiti v saajah ae bilo zdelo verjetao. V tekočem letu je slavil Bemski BSchalvereia" 251etaico svojega delovaaja ia ob tej priliki so mn priakočile z zaatBimi podporami aa pomoč ae le aemake občiae, marveč tadi take, kojih zastopi so vsled tolilae geometrije v rokah aasih aa8protaikov. Častiti; Učimo se od ajih. Uk je dober vaak, aajsi pride od desae ali leve. Zato se pozivljamo a tem pismom daaea do Vasega alavaega zastopa z vljadao proaajo, da biagovolite aakloaiti aasi dražbi atalao letao podporo. Opozarjamo Vas bratov Čehov. Ni je Bamreč tam sreaje, da bi jej aa arca ae bila oaredaja češka matica. Za tekoče leto pa prosimo izdataeje izredae podpore, da poplačamo dražbia dolg ia tem aačiaom s prostejimi rokami delamo ae v prihodaje za svoj Ijabi rod. — VodatTO dražbe sv. Cirila ia Metoda. V Ljubljaai, dae 29. julija 1905 Društvena naznanila. V Hotinji vasi bo predaval dne 10. septembra ob pol 4. uri popoldne potovalni učitelj g. Jelovšek o govedoreji. Kmetje, pridite posiuSat! Franc Jožefova fiola v Ljutomera' Y nedeljo, dne 27. avgusta 1905 (pri vsakem vremenu) po večernicah točno ob 3. nri v gostilniški dvorani g. Kukovca šolski koncert"; BLetni časi". Dvoglasni zbor 8 samospevi in d klamacijami ter s spremljevanjem glasovirja in harmonija. Izvajajo nčenci in učenke ljutomerske Franc Jožefove sole. Vatopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrate 50 h, stojišča 20 h. Čisti dohodek je namenjen BPodpornemu družtvu". Predplafcila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi ufciteljstvo. St. Jurij ob Ščavnici. nDekliška zveza" zboruje dne 27. t. m. po večernicah v šoli. K obilni udeležbi vabi vodstvo. Velenje. Velenjski Slovenci priredjjo dne 8. sept. t. 1. v proslavo 201etnice drožbe av. Cirila in Metoda veliko jjudsko veselico. Ker je to prva velika slavnost v prid naše šolske družbe in v proslavo njene obletnic« v celi šaleaki in mislinjski dolini, se pričakuje mnogobrojna udeležba iz cele šaleške in mislinjske doline. — Vzpored in oatale podrobnoati se priobčijo v kratkem. — Odbor. Čebelarski shod pri Sv. Lovrencu na Dr. p; bo na angeljsko nedelio, dne 3. sept. ob 8. uri popol. na župnijskem vrtu. Čebelarji vseh sosednih župnij so uljudno vabljeni k predavanjn potovaln. učitelja čebelarskega drnštva g. J. Juranfiiča. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Kmetsko bralno drnštvo slavi dne 10. sept. t. 1. 201etnico avojega obstanka. V to svrho priredi veliko veselico na vrtu Skačejeve gostilne. Mnogo zabave in razveseljevanja se bo nudilo cenjenim gostom. Tudi igra se bo vprizorila. Pridite torej ta dan vsi, katerim je mogo6e, ter povefcajte slavnost z obilnim pribodom. Nikomur naj ne bode žal trudal Ne bodite zaspani, Slovenci našega lepega trga in okolice, pridite na dan I Pokažite, da je še mnogo krepkih značajev, pokažite, da se v teku 20 let, kar druStvo živi, ni izpremenila narodna zavest. Pred 20. leti so ustanovili narodnjaki to draštvo, da bi s svojo knjižnico in časopisi širilo tukajJSnim Slovencem duševni obzor ter krepilo in varovalo slovenski živelj. Naj pridejo sedaj tudi oni, ki so bili deležni pri ustanovitvi in si ogledajo plod svojaga trada. Pridite rodoljubi iz okolice! Nikdo naj ne bo mlačen in brezbrižen, — ntrd bodi, neizprosen, mož jeklen" — kadar je treba storiti kaj za narod! V Breiicah aprizori ^Čitalnica" dne 8. septem. glodališko predstavo BRokovnjafci". V Šmartnem pri Slovenjgradcn bo v nedeljo, dne 27. t. m. čebelarski sbod, pri katerem bo g. Jurančič predaval o umni iebeloreji. Zatetek ob 9. nri ajutraj. Bralno drnštvo na Dobrni priredi y nedeljo, dne 27. avgasta po večernicah veselico s petjem, govorom in srečolovom. Igrala bo velika stenaka ura z godbo. Pri veselici sodeluje Sraartinaki pevaki zbor. V Mozirju bo dne 27. t. mes. popoldne govoril potovalni učitelj Fr. Goritan o kmetkem stanu in o gospodarstvu. Predpoldan bo pa govoril v istih predmetih •? Št. Mihelu. Rajhenburg. V nedeljo, due 27. t. mes. priredi brežiški ,8okol" izlet v Rajhenburg. Zanimanje je že zdaj veliko. Šolarski koncert v Ljutomeru. Franc Jožefova žola v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popol. na vrtu g. Kukovca šolarski koncert. Vprizori se dvoglasna pevska igra: BLetni časi." Cisti dobiček dobi šolarsko podporno društvo. Prostovoljna požarna bramba na Polzeli naznanja, da se njena tombola z ljudsko veselico, za katero 80 se že razposlali lepaki, radi nepričakovanih ovir ne more vršiti že 8. septembra. Pa6 pa se vrši ta veselica zanesljivo tri tedne pozneje t. j. v nedeljo, dne 24. septem. Družtvo se nadeja, da ga takrat posetijo v obilnem številu bližnji in daljni goatje. V Št. Ilju pri Velenju se priredi v nedeijo, dne 3. septem. t. 1. ob 8. uri popoldne slovesna ustanovna otvoritev bralnega društva v prostflrih g. Iv. Kranjca. Sodelovali bodo narodna čitalnica in pevci iz Šoštanja, bralno društvo iz Velenja in Dobrne. Od zadnje imenovanega se jih bo polnoštevilno udeležilo s svojo kraano zastavo. Igrala bo narodna godba iz ŠoiStanja. Med raznimi govorniki bodo govorili g. dež. poalanec Ivan Vošnjak, g. F. Schreiner, kaplan iz Dobrne, gosp. okrajni načelnik Ježovnik in drugi. Ako bi bilo alabo vreme, se vrši veselica dne 17. sept. popoldan istotam. K oliilni udeležbi vabi osnovni odbor.