Moč naše revolucije
Naših velikanov, tovariša Tita, Kidriča in Kardelja ni več. Nastala je vrzel, ki jo ob-čuti slovenski narod, samou-pravna socialistična Jugosla-vija in ves demokratični svet. Odšli so, vendar so ostali sim-bol za vse, kar bomo v bodoče snovali v prid naši samou-pravni socialistični druž,bi, v korist delavskemu razredu in utrditvi miru v svetu.
Današnji družbenoekonom-ski trenutek teija stabilizaci-jo, ki mora zajeti vse naše družbeno, gospodarsko in po-litično življenje. Od vseh družbenopolitičnih dejavni-kov in od slehernega se zahte-va odgovornost in doslednost za izvajanje dogovorjenega y uresničevanju bitke za stabili-zacijo. Prežeti smo s spozna-njem, da se moramo spopada-ti z mnog^mi napakami, sla-bostmi in z nedoslednostmi.
Politiko gospodarske stabi-lizacije uresničujemo v zaple-tenih mednarodnih okolišči-nah, razmerah in omejitvah, ki otežkočajo našo pot. Med-narodni položaj se je poslab-šal. Nova žarišča napetosti, oboroženi posegi in pojavi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav odražajo veli-ka protislovja in navzkrižja, ki jih je čutiti v sodobnem svetu.
V takih okoliščinah se spra-šujemo, kako se spoprijeti s številnimi težavami, od kod črpati vodila ter moč za uspešno uresničevanje gospo-darske stabilizacije. Pred na-mi je srednjeročni plan, ki mora biti predvsem najpo-membnejši instrumentTiaše stabilizacije. Z dolgoročnimi usmeritvami in cilji plana že-limo doseči obvladovanje to-kov družbene reprodukcije in
zagotoviti skladnejše odnose in gibanja. Vzroki negativnih gospodarskih pojavov so v neugodni gospodarski struk-turi in njeni materialni neus-klajenosti. Ključna vprašanja stabilizacijske politike lahko rešimo samo z večjo proizvod-njo, večjim izvozom, z večjo kakovostjo gospodarjenja in z rastjo dohodka.
Če trenutek, ki ga doživlja-mo, merimo z razsežnostmi prehojene poti od drugega za-sedanja AVNOJ, moramo ugotoviti, da smo v naši prete-klosti premagovali še težje si-tuacije, toda vedno znova se je potrjevala kontinuitega re-volucionarnih uaporov od izvora naše fevolucije, naro-dnoosvobodilnega boja do graditve ljudske oblasti, od prvih začetkov ustavnosti pa vse do odgovornega dela, ki smo ši ga naložili zdaj. Naša moč je v izvirnosti "naše revo-lucije, ki je rodila tudi samou-pravljanje.
Ko je v noči med šesto so-vražnikovo ofenzivo zasedal AVNOJ, je na svetovno prizo-rišče stopila nova, socialistič-na Jugoslavija kljub prote-stom, ki so prišli od tam, od koder smo to najmanj priča-kovali. Naša oborožena borba je povezala osvoboditev naro-dov Jugoslavije izpod okupa-torskega jarma z zgodovinski-mi težnjami naših delovnih ljudi in delavskega razreda Jugoslavije za nacionalno in ekonomsko osvoboditev. Že od prvih začetkov narodnoo-svobodilne borbe seporaja in klije samoupravljanje, saj je prva revolucija množic re-snično najbolj neposredna oblika samoupravljanja. Že nastanek partizanskih odre-dov je bil izraz samoupravne
revolucionarne volje množic. V tej revolucionarni akciji so na čelu samoupravljanja na-stali tudi ograni Ijudske obla-sti z gospodarskimi viri na osvobojenem ozemlju. Sa-moupravnost in neuvrščenost sta rezultat avtentičnega ka-rakterja jugoslovanske revo-lucije. Kontinuiteta usmeri-tve, praksa samostojnega, neodvisnega razvoja na sa-moupravnih temeljih so bile tudi vzrok za Stalinov napad, zato ker smo bili drugačni, ker smo šli po lastni, neodvi-sni poti. V odločilnem zgodo-vinskem trenutku, četudi v težki situaciji, je Tito rekel svoj odločilni »ne« in se zo-perstavil diktatu in poskusu, da bi zanikali indentiteto Ju-goslavije in uni^jli njeno sa-mostojnost.
Kljub vsem oviram smb si utrli pot iz nerazvitosti in siro-maštva, preobrazili našo do-movino in si zgradili temelje današnjega blagostanja. Vseh 37 let smo z dvignjeno glavo zrli v obraz še tako težkemu položaju. To smo zmogli zato, ker smo v vseh naših dejaniih ohranili živo iskro revolucio-narnega duha, neomajno vero v lastne sile. Naša revolucija je živa in nepremagljiva. Nje-ne pridobitve so zakoreninje-ne v množicah in so postale del zavesti in prepričanja na-ših narodov in Ijudi. Ta moč nam bo dala energijo, da bo-mo premagali tudi sedanje ovire, kajti misli tov. Tita, izrečene na številnih zborova-n|ih, so vodilo tudi za današ-nje in jutrišnje razprave v mo-rebitnih zagatah in dilemah v boju za dograjevanje sistema v spopadu z elementi odtuje-vanja oblasti od delavcev.
Damjan Viktor