Tudi le volitve bodo izpričale eno^tnost naših narodov in mo« na- je socialistične dnužbu. V njih se izrazilo bratstvo vseh narodov Jugoslavije in solidarnost naših delovnih ljudi. To bo spet mani- festacija socialistične Jugoslavije , boju /a okrepitev miru, za so- lidarnost z vsemi naprednimi si- Jaini v svetu, za socializem. (Iz govora Aleksandra Ranko- viča na pro»Jvolilnem zborova- nju v Beogradu). * • * • • • • • • • • * • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ¦ • • • • * * *^ LETO XII. štev. 20 Celje, 24. maja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 0KRA;A CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CENA IZVODU 20 DIN Zato ¦ vsi na volitve! Danei in v nedeljo bomo po petih letih znova stopili na vo- jjgča. Oddali bomo svoj glas za ljudi, ki jim zaupamo, da bodo v našem imenu opravljali tiste predstavniške dolžnosti, ki jih ne pioremo opravljati sami v oblikah neposrednega samoupravljanja. Volili bomo odbornike občinske skupščine, in sicer danes v de- lovnih kolektivih (razen v kmetijstvu) odbornike v zbore delovnih gkupnosti občinskih skupščin, v nedeljo pa bodo splošne neposred- ne volitve v občinske zbore občinskih skupščin. Kmetijski pro- izvajalci pa bodo ta dan volili tudi svoje predstavnike v zbore delovnih skupnosti. Kandidati, ki bodo izvoljeni danes in v ne- deljo, bodo torej sestavljali občinsko skupščino. Volitve so v vsaki deželi pomemben politični dogodek. Pri nas tokrat še prav posebno, ker bodo prve, odkar ima naša domovina novo ustavo in novo ime. To so že doslej pokazale tudi obsežne in uspešne volilne priprave. Zato tudi volitve ne bodo samo for- malen dogodek, ko opravimo le državljansko dolžnost. Na stotinah zborov volivcev, zborov občanov in na drugih zborovanjih v delovnih kolektivih in j>o vaseh v okraju so občani izmenjali mnenja in se pogovorili o vsem, kar jih zanima. Na njih so se spoznali ne le z velikim napredkom in usoehi. ki so bili doseženi v minulem obdobju, marveč tudi s pomanjkljivostmi, ki so naš razvo.i spremljale, ter z mnogimi družbenimi, gospodarski- mi in političnimi problemi ter nalogami. Občani in kandidati, ki jih bomo danes in v nedeljo vo\iIi, so se tako seznanili z uspehi zadnjih let v občinah in krajevnih skupnostih. Volivci pa so ob tej priliki tudi sproščeno opozorili na pomanjkljivosti in napake. In prav je tako, saj dobrohotna, kon- struktivna kritika napak, ki so največkrat subjektivnega zna- čaja, lahko le koristi in mobilizira merodafne činitelje v kraju in občini, da bo pomanjkljivosti v bodoče čim manj. Vse' jih dosegli v konjiški oibčini v zadnjih petih letih, govoril o skr- bi za človeka, o rasti narodnega dohodka lin večanju števila za- poslenih v industriji in drugih gospodarskih enotah, ugotovil, da je elektrificirapa skoraj vsa občina in da zdaj menda ni hiše, ki bi ne imela radijskega spre- jemnika. V zadnjih petih letih je bilo v občini na novo zgrajenih 38 stanovanj. Veliko, pa še zme- raj premalo. Stanovanj najbrž Tie bo nikoli zadosti, saj bi vsa- ko leto potrebovali najmanj sto novih. Kot v komuni, je nadaljeval, smo tudi v kombinatu dosegli znatne uspehe. V primerjavi s 1955. letom se je celotni dohodek povečal za 113% in je znašal la- ni nekaj nad pet milijard dinar- jev. V istem času je število zapo- slenih naraslo za 94 odstotkov. Letošnji družbeni plan pa pred- videva, da bo znašal celotni do- hodek s priključenimi obrati sku- paj nad šest milijard dinarjev. Minulo obdobje, je še povedal tov. Hrovatič, je bilo značilno za integracijo usnjarske industrije in za večjo specializacijo v okvi- rttjgaš^a kftmbinata. Prikliuč[li smo oibrate v Rečici ob Savinj Lenart, Ljutomer, Ko-ko in m zadnje še Majšperk. Skrb za izvoz je bila na prrei mestu, zlasti lani. Medtem k smo 1957. leta izvozili za oko 196 milijonov dinarjev, je znašL la lani vrednost našega izvoza 2 nad 619 milijonov, letos pa bi se povečal tako, da bi izvozi za milijon dolarjev. V razvoju kombinata in pr' izvodnje še nismo na kraju vse možnosti, je povedal tov. HroV tič. Naš razvoj bo šel naprej, njim vred pa bomo morali P* svetiti vso skrb dvigu storilnosj kvaliteti proizvodov in znižaBJ stroškov poslovanja. Tudi pri o' ganizaciji dela še ni bila iz^' čena zadnja beseda. Več kot d< slej bomo morali skrlbeti za ^' obraževanje. To skrb nam na^' kujejo tudi novi tehnološki P' stopki. V kolektivu imamo pre<^' mladih ljudi in prav njim bi povedal, da bodo morali skrb^ za svoje izobraževanje, sicer P.' do zaostali za razvojem, ki samo naprej. • Potem je v imenu poslans»> kandidatov, ki so se zbrali tem zborovanju, Franca Luh^l Ivana Umnika ter Milana K^^^ ča spregovoril še kandidat zvezni gospodarski zbor. tov8 Viktor Opaka, se jim zahvali'.^ zaupanje, čestital k dosež^^l uspehom in opozoril na ^^^i njo krepitev delavskega sa^ imravliania. Številke o kandidatih za občinske skupščine Danes navsezgodaj zjutraj so se odprla volišča v delovnih orga- nizacijah; začele so se volitve v delovne skupnosti občinskih ljudskih odborov. V nedeljo, 26. t. m. pa bodo volivci odločali tudi med kan- didati za občinske zbore občinskih skupščin. Po priključitvi treh posavskih občin celjskemu okraju, ima novo okrajno območje Celja enajst občin. Nove občinske skupščine bodo imele vsega skupaj 688 odbornikov, od tega 344 v občinskih zborih ter prav tolikšno število v zborih delovnih skupnosti. Zanimivo je, da so volivci na svojih prvih kandidacijskih zborih izbrali za 688 odborniških mest 889 kandidatov in sicer 487 za občinske zbore ter 402 za zbore delovnih skupnosti. Številke povedo, da bo torej dosti večja izbira med kandidati za odbornike občinskih zborov. Ce sodimo po številu kandidatov in možnosti za njihovo izbiro, potem je gotovo, da bo v novih občinskih skupščinah dosti več žensk, kot jih je bilo doslej. Med 889 kandidati jih je kar 161 in to 62 za občinske zbore ter 99 za zbore delovnih skupnosti. O precejšnji rotaciji govori tudi podatek, da je med sedanjimi kandidati za občinske skupščine le 74 takšnih, ki so že bili člani ljudskih odborov. Med njimi je 52 takih, ki kandidirajo za občinske zbore ter 22 onih, ki imajo možnost, da postanejo odborniki zborov delovnih skupnosti. O prevladujočem vplivu mladih ljudi ne govori samo podatek, da znaša povprečna starost kandidatov približno 34 let, marveč tudi dejstvo, da je med kandidati za nove občinske skupščine 80 mla- dincev do 25. leta starosti, od tega 31 za občinske zbore ter 49 za zbore delovnih skupnosti. Ta podatek je nadvse razveseljiv tembolj, ker govori, da bo v občinskih skupščinah zlasti več neposrednih mla- dih proizvajalcev. Ce smo že omenili najmlajše odbornike, še beseda o starejših. Med kandidati jih je le 26 takšnih, ki so se že srečali z Abrahamom, ki imajo nad 50 let. Med njimi jih je 19, ki kandidirajo za občinske zbore ter 7, ki so jih izbrali za kandidate na zborih delovnih skup- nosti. Številke o kandidatih za nove občinske skupščine nadalje govo- rijo, da je med njimi 221 delavcev, od tega 110 kandidatov za občinske zbore ter 111 kandidatov za zbore delovnih skupnosti. Na kandidat- nih listah je nadalje 213 kmetov in sicer 172 za občinske zbore ter 41 za zbore delovnih skupnosti. Dosti manj je obrtnikov, saj jih je med kandidati vsega skupaj le devet. Od teh jih osem kandidira za občinske zbore ter eden za zbor delovne skupnosti. Med vsemi kandidati jih je skoraj polovica članov Zveze komuni- stov, oziroma 421. Od tega jih 179 kandidira za občinske zbore ter 242 za zbore delovnih skupnosti. Zadovoljivo je tudi število udele- žencev narodnoosvobodilnega gibanja. Vsega skupaj jih kandidira 192, in sicer 125 za občinske zbore ter 67 za zbore delovnih skupnosti. V počitniškem domu na Velem Lošinju imamo v prvi polovici junija in drugi (polovici septembra še nekaj prostih kapacitet Dom je solidno opremljen, ima prijetno jedilnico, senčen vrt in urejene sanitarije. Cena popolne penzionske usluge je v predsezoaii in posezoni 1.200 din. Reflektante vabimo, da se oglase v kadrovskem sektorju Časopisnega podjetja »^Deljski tisk-« Celje, Trg V. kongresa št. 5. CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 24. maja 1963 Nujna je sprostitev električne energije oglasili smo se pri kandidatu za zvezni gospodarski zbor jugo- ^^lodnega območja celjskega okraja inž. Ivanu Parišu, ki je že pet ^ zaposlen v termoelektrarni v Šoštanju. Kot član upravnega od- igra elektro gospodarske skupnosti Slovenije in član energetske ^dje P^i republiški ztoomici nam je nanizal nekaj problemov s ^|^jx>čja proizvodnje električne energije. 0 Nagli industrijski razvoj na- je države je narekoval še hitrejši razvoj proizvodnje električne energije. Razumljivo je, da mora ysaka industrijska panoga predvi- deti svojo persipektivo za določeno obdobje vnaprej, a za proizvod- njo električne energije je potreb- NASI KANDIDATI jio, da se ta razvoj predvidi za (jaljše obdobje. Tako kaže, da bo y naslednjem desetletju porast po- rabe elektroenergije znašal okrog 7«/j, letno, kar pomeni, da se bo y tem obdobju podvojil. Menim pa, da bo pri nas ta razvoj po- tekal še hitreje. Do leta 1965 mo- ramo samo za velike potrošnike f Sloveniji (Kidričevo, Ruše, Je- senice in Ravne) preskrbeti dva- Icratno množino energije v pri- merjavi z letom 1962, to se pravi, da bomo morali dosedanjo proiz- vodnjo 882 milijonov kilovatnih ur dvigniti na 1.764 milijard ki- lovatnih ur. To povečanje z dosedanjimi kapacitetami ni izr vedljivo. Prav zato so na področ- ju naše republike predvidene gradnje novih objektov. Do tega časa bomo morali dograditi top- larno v Ljubljani in vsaj del ob- jektov na srednji Dravi. # Kot naslednja stopnja pa se predvideva gradnja termoelek- trarne v Šaleški doMni, v Zasavju ter hidroelektrarne na Soči in Sa- vi. # Bogata premogovna kadunja v Šaleški dolini predstavlja zelo interesantno področje za energe- tike — to je proizvajalce žlahtne j- šib vrst energije kot so elektrika in plin. Zavedati se moramo, da ima velenjski premog v svoji se- stavi ogromne množine balasta (vlage iQ pepela), ki dosega celo vrednost 60 odstotkov. Prav zato je vsakreen transport lignita ne- ekonomičen ter je najsmotmeje le-tega predelati pri samem viru. # Detajlne analize kažejo, da bo pri takšnem razvoju proizvod- nje v velenjskem rudniku že leta 1967 (poleg oddaje premoga za predvideni kemokombinat) nasto- pil tolikšen višek drobnih vrst premoga, da je poipolnoma upra- vičena gradnja nove termoelek- trarne s kapaciteto 200 milijonov watov ali z letno proizvodnjo 1,3 milijarde kilovatnih ur. Idejni program te elektrarne je že izde- lan in pripravljen. S tako veliko novo enoto pa bi predvsem do- segli pocenitev proizvodnje elek- trične energije za skoraj dobro tretino v primerjavi s sedanjimi proizvodnimi stroški večjih elek- trarn. 9 Želimo, da nam pojasnite, če je ves, da je dosedanji centrali- stični način zbiranja sredstev v mnogočem oviral pravilno rast de- lavskega samoupravljanja na pod- ročju proizvodnje električne energije? # Žal so prav tu potrebne ko- renite spremembe. Enotne cene predstavljajo glavno oviro za več- je uveljavljanje delavca — uprav- ljavca v proizvodnji električne energije. S sprostitvijo malopro- dajne cene v distribuciji, ki po enotnih cenah kupuje električno energijo na visoko napetostnem omrežju, se je položaj distribu- cije nekoliko uredil. Vendar pa je nujna naslednja stopnja sprsebnost, ki nakazuje več zanimivih stvari. Najprej seveda, da so naprave v železiami izrab- ljene — preko 50 odstotkov, razen tega pa predvsem, da so štorski železarji uspeli s prizadevnostjo toliko dvignili storilnost dela, kva- liteto in vse ostale elemente go- spodarjenja, da lahko z razmero- ma skromnimi osnovnimi sredstvi ustvarijo znatna sredstva. Zanimiva je tudi ugotovitev o realizaciji planskih nalog. Čerav- no so imeli v začetku leta nekaj težav, so v prvih štirih mesecih uresničili že 38 odstotkov letnega plana, kar je 4,7 odstotkov več od zastavljene naloge. Se ugodnejši pa so jKDkazatelji pri finančni re- alizaciji spričo dejstev, da so v Storah posvetili glavno skrb po- večanju kvalitete^ in izdelkom z večjo kvaliteto. S^ tem so si naj- prej osvojili trg, razen tega pa so uspeli doseči ligodnejše cene. Te- mu primemo je porasel tudi čisti dohodek, ki se je dvignil kar nad milijardo in pol dinarjev, ustrez- no so se seveda dvignili tudi .oseb- ni dohodki. Ko smo v Železarni povprašali po vzrokih, ki so bistveno vplivali na povečanje proizvodnosti dela, so nam povedali, da je med prvi-, mi stimulativno nagrajevanje — zraven pa so nam še našteli osem pomembnih ukrepov, od katerih je vsak po svoje odločal pri reali- zaciji obsežnega načrta o napred- ku železarne. Naj samo za ilustra- cijo omenimo, da so v železarni že takoj jasno postavili nalogo, da se osebni dohodki povečujejo v sorazmerju s storilnostjo. In za- res, samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta so osebni dohodki V primerjavi z lanskim poveča- njem porasli za 6 odstotkov, kar pa je v skladu s ipovečano storil- nostjo. Podobno so že pred leti rešili problem zaposlenih z zelo nizki- mi mesečnimi dohodki. Železarna v Storah je tudi prva tovarna v celjskem okraju, ki se je tega pro- blema resno lotila. Tako je sedaj pri njih najnižji osebni inesečni dohodek iznad devetnajst tisoč di- narjev. Ko so govorili o pogojih, ki so omogočili napredovanje, so pose- bej poudarili tudi veliko skrb za osvajanjem novih proizvodov, ki jih na tirgu. primanjkuje ali ki jih uvažamo. Celo s tem so uspeli, da so začeli izvažati nekatere dele za motorno industrijo iz posebne sfero litine. Istočasno pa so se v tem obdobju bistveno zmanjšali izpadki z dela — bodisi zaradi bo- lezni, nesreč ali podobno. Naj omenimo še specializacijo, nada- lje izpopolnjevanje tehnologije de- la, proučevanje trga in podobno. Tudi služba za vzdrževanje na- prav dobro dela. Le-ta spričo dob- re organizacije onemogoča, da bi nastali zastoji zaradi okvar na strojih ali napravah, kar bi lahko bistveno zmanjšalo dohodek pod- jetja in ustrezalo tudi čisti doho- dek. Tako smo v Storah pri železar- jih zvedeli kar za devet elemen- tov, 'ki bistveno vplivajo na po- slovni uspeh podjetja, na njegov razvoj in hkrati ^tudi na perspek- tivnost kolektiva — pogled v pri- hodnje in kaj bo tedaj. Mimogre- de naj rečemo, da so slednje po- nekod pozabili in se celo zadovo- ljili s sedanjim stanjem, kar pa je v gosipodarstvu in zlasti v in- dustriji nevzdržno. M. I. Pestrost in odkrita beseda Tik pred zaključkom redakcije smo govorili s predsednikom ob- činskega odbora SZDL v Žalcu tov. IVANOM DEBELAKOM in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi s pripravami na volitve v občinski skupščino. # VPRAŠANJE: Kako so po- tekale zadnje priprave na volitve? # ODGOVOR: Z zadnjimi pri- pravami na volitve, zlasti pa s po- tekom in udeležbo na zborih ob- čanov, smo zadovoljni. Zanimivo je, da so prav zbori občanov pori- nili v ospredje kopico dokaj po- membnih problemov. Istočasno pa niso prevladovala vprašanja ce- stišč kot mnogokrat prej. Naj omenim, da je med naj- aktualnejšimi vprašanji — tako kot so jih občani zastavili — bilo vprašanje urbanističnih rešitev, zazidalnih okolišev, nadalje zelo pereč problem otroškega varstva v naši občini, perspektivni razvoj posameznih krajev in občine, kmetijski in gozdarski problemi, ki se pojavljajo; in naj ne poza- bim, domala povsod so govorili tudi o šolah, o potrebi ureditve in načinih, kako bi ljudje pomagali, da se šole hitreje urede. # VR AS AN JE: Kako ste doseg- li tako pestrost in živahnost, saj so bili ljudje tokrat v kratkem času že tretjič zbrani na skupnih sestankih? # ODGOVOR: Zdi se mi, da je odločujočo vlogo imel sistem izbi- re gradiva za zbore občanov in pestrost, ki smo jo hoteli na teh doseči. Zaradi tega tudi ni čudno, da so ljudje tako živo sodelovali v razpravah. Razen tega pa smo poskrbeli, da so na vseh krajev- nih zborih občanov bili navzoči odgovorni predstavniki kmetijske- ga kombinata, ki so podrobno ob- razložili nadaljnji razvoj kombi- nata. S tem smo hoteli predvsem doseči, da bodo ljudje natanko se- znanjeni, saj je navadno precej nepotrebne nejevolje predvsem zaradi neinformiranosti in napač- nega tolmačenja. Hkrati s tem, da so občani raz- pravljali o nekaterih posebnih vprašanjih posameznih krajev in tudi občine, menim, da so precej prispevali tudi k delu za izdelavo^ sedemletnega razvojnega progra- ma občine. Ljudje so v razpravah odprli in nakazali tudi rešitve>Ka marsikatere probleme, ki jih bo potrebno pri obsežnem delu izde- lave sedemletnega programa ob- čine upoštevati. Najbolj pa smo zadovoljni za- tegadelj, ker so bile razprave pov- sod konkretne, ker se niso omeji- le le na splošne ugotovitve. To pa je ljudem tudi ugajalo in jih sprostilo. Menim, da bomo morali tudi v naslednjih obdobjih uve- ljavljati isto načelo. # VPRAŠANJE: Kaj menite, katerim problemom bodo morali novi odborniki posvečati še poseb- no pozornost? q ODGOVOR: Podobno, kar smo govorili na seji občinskega .komiteja, lahko tudi sam trdim. Dosedanji odborniki so posvečali le nekoliko preveč pozornosti di- rektnim problemom proizvodnje in izvrševanju planskih obvezno- sti. Nčvi pa bodo morali težiti za tem, da bodo lahko zajeli širše območje javnega življenja. Razen tega pa je nujen neprimerno več- ji stik med odborniki in njihovimi volivci. Ne gre za frazo. Gre za logično zahtevo. Kajti le ob te- snem stiku z volivci bodo odbor- niki lahko seznanjeni z nekateri- mi časovno najaktualnejšimi pro- blemi, poznali jih bodo — zato pa bodo lahko tudi zavzeli dostikrat še pravilnejše stališče. # VPRAŠANJE: In nazadnj« mi povejte še nekaj številk o strukturi bodoče občinske skup- ščine v Žalcu? # ODGOVOR: Volivci so izbra- li za kandidate v naši občini 24 odstotkov žena, 11 odstotkov mla- dincev, 24 odstotkov kmetovalcev in 32 odstotkov neposrednih pro- izvajalcev. To pa dejansko odgo- varja tudi strukturi prebivalstva naše občine. —č DELOVNI POGOJI SO SE BISTVENO SPREMENILI Delavko polzelske tovarne no- gavic tovarišico JUSTO FLOR- JANC sem srečal tik pred zame- no izmen ob drugi uri. Hitela je v apreturo, da bi lahko šla njena tovarišica, ki dela na istem de- lovnem mestu, domov. Pospremil sem jo do tja, potem pa sem ji zastavil le eno vprašanje: Kak vpliv ima modernizacija tovarne na olajšanje dela ženam in kje se to najbolj pozna. Tovarišica Justa Florjane je namreč kandi- dat za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Takole je odgovorila: To, kar imamo sedaj, praktič- no ni možno primerjati s stanjem, ki se ga spominjam, ko sem prišla v tovarno (leta 1948). Te- daj so bili delovni pogoji čisto drugačni, slabši in predvsem težji. Ta velika sprememba pa je pri nas toliko pomembnejša, ker je kar 80 odstotkov od zaposle- nih žena. V vsaki družini vedo. da ima žena razen dela v tovarni še obilico dela doma za družino in da bi se naj hkrati kot enako- praven član družbe udejs-tvovala tudi v raznih organizacijah. Zlasti slednje pa največkrat ni bilo možno, saj so žene po delu na svojem delovnem mestu in po opravilu vseh gospodinjskih del bile navadno tako utrujene, da ni bilo moči misliti, da bi delale še na političnem, kulturnem ali drugem področju javnega živ- ljenja. Sedaj pa je pri nas drugače. Delovni pogoji so se bistveno spremenili. Prostori so svetli, a tudi vsi ostali pogoji so pri grad- nji bili upoštevani, saj omogo- čajo delo v prijetnejšem vzdušju. Razen te^a bi rada omenila, da smo žene veliko pridobile tudi zaradi čisto drugačnega počutja v novi tovarni. To je sicer težko povedati in opisati, je dejala to- varišica Florjane, toda pri delu se počutimo mnogo bolje, skratka — delo je prijetneje. Tovarišica Justa Florjane je še pristavila: Zdi se mi, da ima urejen obrat družbene prehrane lahko izra- zito velik vpliv na razbremeni- tev delovne žene. Zaradi tega smo pri nas uveljavili zamisel, da lahko gospodinje v obratu družbene prehrane ddbe sleherni dan tudi kosilo za vso družino. Tako odpade vrsta skrbi in tudi dela, kosilo pa je na mizi takoj po delu. To je velika pridobitev, ki jo članice našega kolektiva zelo cenijo in tudi uporabljajo. Tako smo bili celo prisiljeni sipričo doslej premalih prostorov graditi novo poslopje za obrat družbene prehrane, ki bo omo- gočil, da se ta oblika dela še okrepi. Dograjen bo že čez nekaj mesecev. -le Vlivanje surovega železa v po- novco, ki nese tekoče železo do kalupov Kako bomo delali naprej? Na zadnjem zboru kolektiva ioštanjske usnjarne pred volit- Tami,. katerega so se razen kan- didatov za občinsko skupščino in drugih vodilnih osebnosti v občini, udeležila tudi tov. Franc Simonič in Viktor Opaka, ki kandidirata na tem območju za poslanca, so člani kolektiva v zelo živahni in sproščeni raz- pravi govorili predvsem o vpra- šanju — kako bomo delali in gospodarili v prihodnje? Vendar ne zato, ker bi se morda nahajali v težavah ali podobno. O tem so načeli razpravo predvsem zate- gadelj, ker se natanko zavedajo, da bi bilo reševanje podjetja iz zagate najtežavnejše, kot je re- kel eden izmed članov kolektiva. Neprimerno laže in prijetneje, razen tega pa tudi uspešneje je načrtno delo. Ce je poleg tega program razvoja natanko pro- učen in če so o njem seznanjeni Tsi člani kolektiva, potem se za izvedbo programa vsi zavzemajo. Zanimivo je, da so na tem zboru šoštanjski usnjarji dali poseben poudarek organizaciji dela. So- dijo namreč, da bodo v bodoče morali hitreje izboljševati orga- nizacijo dela, v nekaterih prime- rih pa jo tudi čisto spremeniti. Istočasno so omenili, da je raziskave nemogoče smotrno or- ganizirati v okviru proizvodnje ter da je potrebno organizirati ,K)seben oddelek za raziskave. a veja je namreč v usnjarski industriji še toliko pomembnejša, ker so zahteve trga vse večje — prilagajanje zahtevam trga pa je osnova za napredek in končno tudi za eksistenco. Kajti, če bi na tem področju zastali, bi se jim poznalo v vseh oibratih — naj- bolj pa pri financah. Dokaj razumljivo je, da so usnjarji v Šoštanju precej časa posvetili nekaterim posebnim problemom obnove svojega pod- jetja. Usnjarna v Šoštanju — vsaj nekateri obrati — so neso- dobno urejeni. V teh so delovni pogoji neprimerni, pogosto tudi zdravju škodljivi, razen tega pa tudi storilnosti in proizvodnosti dela ni možno dvigniti. Prav to pa so cilji, ki jih hočejo doseči z rekonstrukcijo, kajti na ta na- čin bi lahko precej znižali lastno ceno in postali še bolj konku- renčni na tržišču. Čeravno tovarna usnja ni v primerjavi z rudnikom ali elek- trarno v velenjski občini velikan, so člani kolektiva vseeno živahno razpravljali o nadaljnjem raz- voju velenjske komune. To je tudi razumljivo, saj se piav ve- lenjska komuna v celjskem okraju najhitreje razvija in pri tem hitrem razvoju ostanejo ne- kateri problemi v obilici dela ne- rešeni. Sem sodi otroško varstvo, nadaljnji razvoj trgovine in.po- dobno. Menili so, da bodo morali občinski odborniki tem proble- mom posvetiti več pozornosti, razen tega pa še aktualnemu vprašanju oskrbe oibeh središč. Mile Tri vprašanja - troje odgovorov Tovariša Janeza Lenasija sem ""ečal pri rudniških napravah, ko je pogovarjal z geologom re- publiškega zavoda o bodoči vpad- '^i jami za izkop bentonitev. Tov. ^riasi je kandidat za občinski zbor delovnih skupnosti. Povpra- ^ sem ga, kako je pri njih po- ^kal zbor proizvajalcev in kaj so '^i kolektiva ,podjetja >^Monta- n^M postavili v sproščeni razpravi \ ospredje. Tov. Lenasi je takole dejal: Na zborovanju članov kolektiva *o bila v ospr^u tri vprašanja, " katerih so ljudje še posebno ži- ^ahno govorili. In sicer o vzrokih združitev bivšega rudnika z JJ^anjšim podjetjem v Šentjurju; "Jaalje, kolike so bile koristi od f^^žitve in kaki so izgledi za ^^^oj podjetja v prihodnjem ob- /^bju. Gre torej za troje vprašanj ^ prav toliko odgovorov, ki pa našim članom kolektiva po J^^jih zborovanjih že povsem je prišlo do «^nenavadne« ^*^2itve? ^J^ontana v Šentjurju je bilo Ukv • P^J^tJ^' ki se je začelo lov ^^^-^i 2 eksploatacijo nemeta- jjjv' ^ ni imelo zadostnih poslov- ni l^^stev. Tako so bili prisilje- ^ntn ^ sredstva vlagali v tre- ^ -"O najbolj rentabilno panogo eksploatacijo pucolonov (la- naJ. ^ se uporablja za posebne v nekaterih industrijskih vejah). Osnovna težava, pomanj- kanje sredstev je povzročila, da so se pojavile tudi težave v pro- izvodnji. Največ težav je bilo za- radi ipomanjkanja ustrezno uspo- sobljenih kadrov. Vendar je treba pripomniti, da je to mlado pod- jetje naredilo v kratkem času ve- lik napredek, ni pa imelo realne osnove za hiter razvoj. V istem obdobju pa se je pojavilo vpraša- nje obstoja zabukovškega rudni- ka, ki je bil pred leti zaradi pasiv- nosti vselej predmet razprave. Tu pa se je pojavila ideja o združitvi obeh ipodjetij, in sicer z ekonomsko utemljitvijo. Rudnik je imel namreč precej kadrov, hkrati pa tudi domala 70 milijo- nov letno sredstev, ki so prosta za gospodarske investicije. Logično je, da je gospodameje vlagati ta sredstva za urejanje novih obra- tov pri nemetalih, kot krpati do- trajale rudniške naprave v Zabu- kovci. Tako tudi ni čudno, da smo že letos opravili precejšnje delo pri urejanju novih gradilišč ali iziko- pov. Tako smo lahko uredili — sicer ne do kraja dnevni kop pri Zaloški Gorici, tam bomo odprli nov vpadnik za bentonite v Zaloš- ki Gorici in hkrati bomo tudi pro- jektno do kraja obdelali vpraša- nje pranja peska za livarstvo. S tem pa pride skoraj avtomatično na vrsto tudi ureditev sodobne rralnice peska. Ta problem je toliko pomemb- nejši, ker se velike livarne (tudi Store) vse bolj usmerjajo na po- rabo pranega posebnega peska in na novo tehnologijo. Razumljivo je, da sedanja »Montana« temu procesu sledi, sicer bi bil trg kma- lu za naše proizvode nezainteresi- ran. Ko smo te probleme na zboru kolektiva obravnavali, smo še po- sebej analizirali tržne pogoje' — ti so naši usmerjevalec. In kako sliko nam da tržna analiza? Nobenega od naših proizvodov ni dovolj na trgu, razen tega pa pibstajajo tudi velike možnosti za izvoz. Pri bentonitih bomo v teh dneh opravili prvi izvozni posel. Podobno pa je tudi z ostalimi ne- kovinami, s katerimi se bomo uk- varjali, je končal tovariš Lenasi. ATRAKCIJA v VELENJU Danes zvečer ho v Velenju zanimiva kotalkarska nočna revija kotalkarjev Olimpije iz Ljubljane. Kotalkališče so Velenjčani letošnjo spomlad usposobili za najkvalitetnejše nastope, saj so ce- lotno ploskev prevlek V' z najfinejšo plastjo, obenem pa zgradili še štiri sve- tilne stolpe. V okviru tekmovanja za Bloudkov memorial bodo letos nastopali tudi mla- di Velenjčani. Tekmovanje bo v Vele- nju, in sicer 28. ter 29. junija. Posve- čeno pa bo dnevn borca in rudarja ter bo kot prireditev v okviru Šaleškega turističnega tedna pravcata atrakcija, saj bodo nastopali naši najboljši ko- taUiarji iz >01impije< in »Ljnbljanec. -ik- Po 55. členu Pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave in drugih organov Okrajnega ljudskega odbora Celje, Komisija za kodrorske zadeve OLO Celje razpisuje naslednji delovni mesti: 1. DIREKTOR ZAVODA ZA POŽARNO VARNOST V CELJU Pogoji: Tehniška fakulteta (elektro, strojni ali kemični od- delek) z diplomskim izpitom; 5 let prakse. 2. DIREKTOR ZAVODA ZA PRAVNO POMOČ V CELJU Pogoji: Pravna fakulteta; odvetniški izpit in 5 let prakse. Prošnjo z življenjepisom in navedbo dosedanjega službova- nja, naj prosilci pošljejo Komisiji za kadrovske zadeve OLO Celje, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Ce razpisano mesto do navedenega roka ne bo zasedeno, ostane razpis t veljavi do zasedbe delovnih mest. ŽIVAHNE PRIPRAVE ZA DAN MLADOSTI Žalski pionirji in cicibani se pridno pripravljajo na proslavo dneva mladosti. A tudi sicer bo- do ta dan ob pomoči starejših tovarišev mladincev in političnih organizacij pripravili veliko slo- vesnost. Na predvečer bodo po vseh bližnjih vrhovih zagoreli kresovi, nato pa bo po mestu po- vorka z baklami, katere se bodo udeležili domala vsi mladinci in tudi cicibani iz žalske občine. Nato bodo priredili v hmeljar- skem domu posebno prireditev. CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 2i. maja 1963 Razgovor s kandidatom MANJ STRAHU PRED »LOKALIZMOM« Številnih zborov občanov, ki so jih te dni v celjski ob- čini že zaključili, so se ude- leževali tudi poslanski in od- borniški kandidati. Večina zborov je lepo uspela, občani so na njih izredno odkrito in odločno razpravljali o pro- blemih svoje krajevne skup- nosti, komune. O dveh takih zborih — o razgovoru na Bregu in Polulah — smo povprašali kandidata za ob- činsko skupščino JANEZA KOVAČIČA, ki je ta dva resnično delovna razgovora občanov takole ocenil: >Najbolj me je razveselilo in presenetilo dejstvo, da so občani skupnosti >Pod gra- dom^ poudarili, kako nujno je rešiti nekatere najbolj pe- reče probleme našega mesta. Eno od takih vprašanj je prav gotovo pomanjkanje vode in z njim vred rekon- strukcija vitaniskega vodo- voda. Ta problem prehaja zdaj že v kriHčno obdobje, saj je pomanjkanje vode v celjskem mestu postalo prav- zaprav že nevarno za zdrav- je. Na enem izmed zborov je nekdo ugotovil, da so se v preteklem obdobju preveč uveljavljali nekateri interesi posameznikov, ki so odločali mimo volje občanov. Tako so občani na več zborih raz- pravljali tudi o novi celjski klavnici in odgovor občine je bil popolnoma nezadovoljiv. Občani pa se ob tem še vedno vprašujejo, kako je mogoče, da neki organ zagovarja tisto, čemur nasprotuje velik del naših delovnih ljudi. Nihče namreč ne pravi, da Celje ne potrebuje klavnice, vendar prevladuje mnenje, da bi tre- nutno morali reševati bolj neodložljive naloge, posebej še zato, ker imamo v nepo- sredni bližini že moderen obrat, ki bi zaenkrat lahko oskrboval tudi celjski trg. Za razvoj neposredne so- cialistične demokracije je ne- precenljive vrednosti dejstvo, da občani hočejo upravljati družbene zadeve. Ne upošte- vati volje in pozitivnih, real- nih teženj ljudi, pomeni isto kot da ne bi razumeli duha našega časa. Občani *Pod gradom^ ima- jo seveda še vrsto drugih pro- blemov. Naj omenim samo most čez Savinjo, cesto, šolo itd. Prizadevnosti je v kra- jevni skupnosti dovolj, ravno tako pa tudi razumevanja za probleme širše družbene skupnosti.^ Vrsta za teletino — bi lahko zapisali pod to sliko Največ nezaposlenih je mladih deklet Na celjskem zavodu za zaposlovanje delavcev imajo o neza- poslenosti v celjski občini take podatke: trenutno je nezaposle- nih 477 ljudi, od tega je kar 368 žensk in 140 prosilcev, starih do 25 let. No, kljub temu, da je nezaposlenost za vsakega izmed prijavljencev nedvomno velika skrb in težak problem, pa ti po- datki na sploh — zlasti zaradi tega. ker jih je iz meseca v me- sec manj — ne sodijo več med najbolj pereče probleme v celj- ski občini. Seveda pa se zavod za zaposlovanje skupaj z gospo- darskimi organizacijami v komuni trudi, da bi število nezaposle- nih še močneje znižali. Ce podatke o nezaposlenosti v celjski občini globlje analizira- mo, bomo najprej opazili, da je največ tistih, ki iščejo zaposlitve, mladih deklet, ki so v večini pri- merov brez kvalifikacij. Na za- vodu upajo, da bodo v prihod- njem obdobju to število močno znižali, zlasti zato, ker se bo v Topru lahko zaposlilo večje šte- vilo žena. Sicer pa je za zaposlo- vanje ženske delovne sile v celj- ski občini nekoliko težje. Več prostih mest je sicer pri agro- kombinatu, toda v kmetijstvu se žene in dekleta ne zaposlujejo rade. Res je, da je taka zaposli- tev največkrat sezonska, lahko pa traja tudi po devet mesecev. To pa je čas, v katerem pridobi de- lavec pravico do oskrbovalnine, če se potem delovno razmerje ne prekine po njegovi krivdi, poleg tega pa je v tem času tudi so- cialno zavarovan, teče mu de- lovni staž itd. No. kljub temu pa nekatere izmed žena'rajši osta- jajo tudi daljšo dobo brez zaposlitve — in tako tudi brez dohodkov — samo, da bi potem lahko našle delo v tovarni. Ko smo na zavodu za zaposlo- vanje delavcev povprašali o tem, kakšno je njihovo sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, smo dobili razveseljiv odgovor. Še pred meseci je velik del gospodarskih organizacij zaposlo- val mimo zavoda za zaposlo- vanje, zdaj pa so to samo še redki primeri. To je seveda tudi prav, kajti le to je način, da se zaposlovanje rešuje skladno s potrebami gospodarstva na eni in nujnimi primeri zaposlitve na drugi strani. Delo zavoda za zaposlovanje, zlasti pa njihove službe za po- klicno usmerjanje, močno ovira dejstvo, da večina celjskih pod- jetij nima izdelanih kadrovskih planov. Razumljivo je, da v ta- kih pogojih — če zavod ne ve, v katerih poklicih je največ de- lovnih mest, ne more prav usmer- jati mladih ljudi, ki jih iz dneva v dan več prihaja po nasvete. Služba poklicnega usmerjanja pri zavodu poteka v treh sme- reh. Predvsem se zavod trudi, da bi z informiranjem in prosvetlje- vanjem otrok in staršev pripra- vil otroka do samostojne odlo- čitve za to, kakšen poklic si bo izbral. Njihove izkušnje so nam- reč pokazale, da velik del — tako otrok kot staršev — ne pozna dovolj poklicev, da bi lahko nato po tehtnem premisleku izbrali tistega, ki je najbližji otrokovim interesom in je hkrati tudi v skladu z možnostmi zaposlitve. Pri tem delu poklicnega usmer- janja bi lahko in tudi morale dosti več kot so, storiti prav osnovne šole. Naslednji dve fazi poklicnega usmerjanja pa sta poklicno svetovanje in nato vključitev v uk. na delovno mesto ali v nadaljnje šolanje. Vendar s tem delo službe poklic- nega usmerjanja pravzaprav še ne bi sme^o biti končano. Bilo bi prav, da bi sistemat'čneje sprem- ljali tudi rezultate dela mladega človeka, ki si je z njihovo po- močjo izbral poklic. Tako bi služba poklicnega usmerjanja lahko tudi v praksi preizkusila uspešnost svojega dela. Na za- vodu to vedo in nameravajo tej plati svojega dela v nrihodnjem razdobju posvetiti več pozornosti. -ij- Tudi prvi krompir je že tu Se več razveseljivih nooi kot prejšnji teden! Najprej- na tržnici že lahko kupim tudi prvi nov krompir, ki s ga pripeljali iz Primorsk nato — cena češenj je padi za sto d'.narjev in so zdaj p 180, tudi solate je zelo velik in je po 60 do 150 dinarje\ špinača je po 80 do 150 d narjev itd. Skratka, situacij na celjski tržnici se izboljšn je iz dneva v dan. Večajo s zaloge in cene padajo. Sice z njimi še vedno nismo pc vsem zadovoljni, toda bolj kot pred tedni je vendarU Od pridelkov, ki jih gospt dinje kljub temu, da imaj še vedno visoko ceno, ka rade kupujejo, nai omewm še kumare — iz Velenja, k so po 320 dinarjev kVogran Stari krompir je bil po 4 do 50 dinarjev, belo glavnat zelje po 150, kislo po 60 d 100, rdeča pesa pa po 150 di narjev kilogram. Tudi kc renjčka in peteršHja je bil v preteklem tednu dovol prodajali pa so ju po 50 d 200, oziroma po 200 do 25 dinarjev. Grah za luščenje j bil po 190, od stročnic pa na omenim še fižol v zrnju, k so ga prodajali po 200 do 28 dinarjev kilogram. Ta tede, so se na tržnici pojavile tu6 prve jedilne buče — po ?n dinariev, zelo malo pa je bil jabolk in to po 40 do 180 di narjev kilogrpm. Po 40 di narjev so prodajali obrezan, jabolka. Jajčka so bHa po 2 do 28 dinarjev, močno pa j primanjkovalo predvsem pe rufnine. Na celjski tržnici je tud vse zeleno sadik različn vrste in kvalitete. Sadike pa radižn^ka in paprike proda jajo po 10 do 15 dinarjev ko mad in gredo lepo v promei 7> Mislim, da je bila pre skrba v preteklem tednu zel v redu,€ mi je povedal tržn nadzornik, tovariš Murke ¦»Zlasti smo veseli tega, di cene lepo ppdnjo in da pri haja na trg blago dobre koa litcte. Le češnje so še neko liko vodene in kisle, pa tud to bo čez kak teden dn bolie.i Ko sem odhajala s tržnici sem nekajkrat preskočil krepke curke vode, ki si tržnico osvobni^li nesnage, h se je na njen'h tleh nabrnli čez teden. Dvakrat na tndpj jo tako generalno očistijo vse pa kaže, da bo čez čas /( že premalo. -a Nova Šola v Štorah Preteklo soboto so se v Štorah sestali predstavniki vseh poli- inčnih, družbenih in gospodarskih organizacij s področja krajevne skupnosti Štore, pa tudi vsi tisti, ki za to območje kandidirajo v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Pogovorili so se o ne- katerih naj-bolj aktualnih in kri- tičnih problemih štorskega ob- močja. Tako so vsi poudarili, kako zelo nujno je, da bi v pri- hodnjem obdobju začeli graditi osemletno šolo za območje Štor, Prožinske vasi, Kompol, Teharij, Laške vasi, Pečovja in drugih okoliških predelov. V Štorah je zdaj že 720 šolo- obveznih otrok in prostori se- danje šolske zgradbe še zdaleč ne zadoščajo več vedno narašča- jočim potrebam. Krajevni forumi so se že odločili za lokacijo; šola naj ibi stala na Lipi, v bližini doma učencev, kjer je že so- dobna kuhinja, nova telovadnica in olimpijski stadion z vsemi po- možnimi igrišči. Samoupravni or- gani železarne so v namen grad- nje nove šole že dodelili v sklad za šolstvo pri občinskem ljud- skem odboru v Celju poseben prisipevek v znesku 42 milijonov dinarjev in se obvezali še za 48 milijonov s pogojem, da bi f?rad- njo šole čimprej pričeli. Poleg tega pa se je za prostovoljne ak- cije ob gradnji nove šole prija- vilo več kot osemdeset odstotkov vseh volivcev šolskf^isra okoliša, ki so se obvezali, da bodo prispe- vali vsak po 20 prostovoljnih de- lovnih ur ali pa dva tisoč dinar- jev. Drugi pa so se obvezali za prispevek v lesu ali kakem dru- gem gradbenem materialu. Poleg tega so občani na zborih občanov poudarili željo, da bi uredili novo samopostrežno trgo- vino na Lipi, rekonstruirali dva mosta čez Voglajno, uredili pre- skrbo z zelenjavo itd. M. Smrtna nesreča v torek, 2L maja se je blizu železniške postaje v Brežicah pripetila prometna nesreča, ki je terjala življenje 29-letnega Franca Savnika. Motorist Franc Savnik je tistega dne blizu že- lezniške postaje prehiteval ne- kega kolesarja, ki je vozil pra- vilno po desni strani ceste. Pri tem je motorist nekoliko zavrl, toda zaradi prevelike hitrosti ga je začelo zanašati. Padel je in drsel po cestišču. V tistem hipu je iz nasprotne smeri pripeljal poltovorni avtomobil. Vozil ga je — pravilno po desni strani ceste — Jože Tomše. Ker je mo- torista med tem že zaneslo na levo stran ceste, je z glavo udaril v prednji blatnik avtomobila in nezavesten obležal. Kmalu nato je motorist težkim poškodbam podleg'^J_ Javna zahvala najditeljici V nedeljo sem na poti od celj- ske železniške postaje proti Ga- berju izgubila volneno jopico. Takoj ko sem to opazila, sem se vrnila proti postaji, pa jopice nitipm vpp naSla PnvnraSala cpm mimoidoče in nekdo mi je pove- dal, da je jopico našla neka »to- varišica v črnem« in da je oblju- bila, da jo bo oddala na postaji Ljudske milice. Seveda sem jo mahnila tja in od tam so me na- potili k upravnici celjske kolo- dvorske restavracije. Tam sem resnično našla svojo izgubljeno jopico in »tovarišico v črnem«. Hotela sem ji v zahvalo podariti tisoč dinarjev, pa jih je zavrnila z besedami: »Saj ni treba! Jopica je vendar vaša!« Bila sem tako presenečena, da menda nisem našla pravih bp':ed -/tViv^Ip, Kasneje sem zvedela, kdo je ta tovarišica. Njeno ime je 1 epca Lušina. doma pa je na Mariborski cesti 110, Celje. Sklenila sem, da se tej pošteni in dobri ženi javno zahvalim. Anica Vičič. Gomilsko 55 predoolilnih zborovanj v CELJU IN NA VIDMU NE BO V prejšnji številki smo objavili vest, da Celje in Posavje priprav- ljata za konec maja in začetek junija množični zborovanji, na katerih bi govorili najvidnejši po- slanski kandidati za zvezno in re- publiško skupščino. Po analizah predvolilne dejav- nosti, ki so jih izvedli politični aktivi v Celju in Posavju, je ja- sno, da je pc"litična aktivnost pred volitvami bila izredno plodna in množična. Poslanski kandidati in kandidati za občinske odbornike so obiskali volivce na zborih ob- čanov, na zborih delovnih orga- nizacij in na drugih sestankih. Zato politično aktivni teh občin smatrajo, da velika zborovanja ni- so neobhodno nujna, zlasti še za- to, ker so vendarle povezana z določenimi stroški kot je organi- zacija kulturnih prireditev, pre- vozi in odsotnost dela proizvajal- cev od proizvodnje. Končno je ta sprememba odločitve nastala tudi zaradi tega, ker je sedanji čas po- svečen predvsem delovnim sestan- kom in konkretnemu dogovarja- nju o bodočih nalogah. TOVARIŠ ERNEST RAHTEN BOLAN Zvedeli smo, da je kandidat za zvezno skupščino tovariš Emest Rahten iz v elenja bolan in se zad- nje dni ni mogel udeležiti predvo- lilnih zborov zaradi bolezni. Obiskali smo ga. Dejal nam Je, da mu je izredno žal, toda bole- zen ga je priklenila na posteljo. Upa pa vendarle, da bo še zmogel pred volitvami obiskati vse tiste, ki so mu zaupali tako odgavomo nalogo. Eil je plenum okrajnega centra . klubov OZN v nedeljo je bil v Celju ple- num okrajnega centra klubov Organizacije Združenih naro- dov, ki se ga je udeležil tudi predsednik repu'bliškega centra klubov OZN tovariš Jože Hart- man. Plenum je ugotovil, da so se klubi doslej preveč zapirali sami vase in da so zlasti neko- liko zanemarili vključevanje no- vega članstva. Kadrovska politi- ka je torej tisto, kar večino klu- bov še zelo bremeni. Ko so govorili o nalogah v pri- hodnjem obdobju, so zlasti po- udarili, da bodo Iklubi morali sistematično spremljati splošno politično situacijo v svetu, zlasti pa bolj spoznavati domačo, jugo- slovansko razvojno pot v sociali- zem. Pred zaključkom plenuma so govorili tudi o letnih sestankih kloibov OZN, ki jih bodo organi- zirali najkasneje do 15. junija. Na njih bodo klubi podali obra- čun svojega dela. Gasilci v liorist skupnosti v nedeljo je občinska gasilska zveza Celje priredila na Teharjah v počastitev dvajsete obletnice AVNOJ-a gasilsko tekmovanje za prehodni pokal v tekmovanju »Gasilci za koristi skupnosti«. Na startnem mestu se je zbralo dvajset tekmovalnih ekip in drugih gasilcev, ki so se pome- rili v gasilskem pohodu na 1800 metrov dolgi progi. Na tej progi je morala vsaka ek'.pa opraviti različna dela iz gasilske službe in tudi streljati z zračno puško. Najboljši čas in največ točk — 590 je zbrala ekipa Cinkarne, pred železarno iz Štor. Prožinsko vasjo in drugimi. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal in ga bo branila na naslednjem tekmovanju, ki bo prihodnje leto. Gasilsko tekmovanje na Tehar- jah je bilo odl'čno pripravljeno in gre zato gasilski zvezi iz Celj^ nedvomno vse priznanje. Pra^ bi bilo. da bi tako tekmovanje prihodnje leto preras'o okvi' celjske obč'ne in se tako sT"^' menilo v pomembno gasilsko mS' nifestacijo v Celju. FOTORAZSTAVA LOVSTVA V prihodnjem tednu bomo v Celju spet zabeležili lep dogo- dek. Od 25. maja do 5. junija bo v Narodnem domu namreč raz- stava umetniške fotografije lovstva in življenja v gozdu. Or- ganizator — lovska zveza — pravi, da je to prva razstava te vrste v državi in da sodeluje šti- rinajst fotoamaterjev-lovcev. Razstava bo še posebej zanimiva zato, ker bo obiskovalcem od- krila marsikatere skrivnosti iz življenja živalskega sveta. Zato lianjo še posebej opozarjamo šolske kolektive, ki naj otrokom ogled razstave omogočijo. Tekmovanje ob dnevu mladosti Okrajni komite Zveze mladinj je ob dnevu mladosti razpis* tekmovanje, ki se ga bodo jetno udeležili vsi aktivi dinske organizacije celj!=ker okraja. Gre za tekmovanje ^ poživitev dela organizacije Zvef. mladine, ki ga bodo zaklju^' 29. novembra. Aktivi Zveze m'^^ dine bodo tekmovali v deU proizvodnji in upravljanju, ^izobraževanju, v mladinskih , lovnih akcijah, v delu mla" v društvih in organizacija'^ nadaljnji rasti in poslovanju ganizacije ter v dviganju id^. vzgojne in politične ravni dih. Na dan republike 29. no^J ber, bodo razglasili rezijj! tekmovanja in najboljše a* Zveze mladine tudi nagradUk« e I BANJE PREBIVALSTVA v času od 11. do 18. 5. 1963 je bilo v Celju rojanih: 24 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Urbanija Ivan. ključavničar in Kres- nik Ana. polied-lka. oba iz Celja. Kan- dolfer Rudnlf, uslužbenec in Kolar Dra- gica, uslužbenka, oba iz Celja. Korošec Pavel, delavec in Vrankar Ad;la, delav- ka, oba iz Celja. Stanczjk Ernst, trgov- ski nameščenec iz Soesta, Nemčija in Kadunc Helena, Marija, uslužbenka iz Celja. Sirk Rud&lf, delavec in Horvat Rozalija, gcspcdinja, oba iz Šentjanža nad Štorami. Podvornik Franc, šofer in Selčan Borislava, uslužbenka, oba iz Celja. Canžek Jožef, delavec iz Pečov- ja in Jevšenak Angela, delavka iz Sko- marii. Novak Stanislav, kovač in Hren Marija, uslužbenka cba iz Celja. Belej Ivan. mojster centralne kurjave in vo- dovoda iz Arclina in Arlič Antonija, de- lavka iz Trnovelj. Umrli so: Javornik Zdenko, otrok iz Celja, star 9 mesecev. Planinšek Anton, preužitkar Iz Celja, star 73 let. Iskra Anton, upo- kojenec iz Slov. Konjic, star 79 let. Mihevc Kristina, kmotovalka iz Celja, stara 46 let. Korošec Marjana, otrok iz Šentjurja, star 1 dan. Zakošek Ma- rija, preuzitkarica iz Loke pri 2usmu, stara 73 let. Korent Anton, posestnik iz Griž. star 5fc let. skovar iz Celja. V Šempetru je moto- rist podrl Sarloto Baranja, ki si je pri padcu poškodovala glavo, roke in noge. Franc Kotnik iz Zadcbrove je padel s kolesom. Ranil si je nogo. Pri padcu s kolesom si je pretresel možgane Franc Remše iz Rakovelj pri Braslovčah. V Preboldu je nekdo napadel Angelo Ramšak. Pri tem si je ranila glavo in nogo. KRONIKA NESREČ v kamnolomu v Tepanju je pesek zasul delavca Alojza ' Krajnca. Dobil je poškodbe po glavi in nogi. Na Ostrož- nem je s strehe padla Fani Dečman. Poškodovala si je roko in nogo. Pri delu si je poškodoval nogo Franc Le- RADIO CELJE V tednu od ponedeljka, 27. maja pa do nedelje, 2. junija bo imela celjska radijska postaja zanimiv spored. Tako bo vsak dan ob 17 na vrsti celjska kro- nika, v kateri so zbrana najbolj zani- miva in aktualna poročila o dogajanjih v celjskem okraju, ob 17.10 obvestila, ob 17.35 oddaja čestitk in pozdravov ra- dijskih poslušalcev in 17.45 zabavna glasba in reklame. Poleg tega pa bo v ponedeljek, 27. maja ob 17.15 igral kvar- tet Mileta Ferleža, ob 17.25 pa bo na vrsti športni pregled; v torek bosta ob 17.15 igrala kvintet Avsenik in kvintet Kovačič, v sr>>do pa bodo ob istem času na vrsti ritmi in melodije iz Latinske Amerike. Dan na to, v četrtek bodo prišli na račun ljubitelji Franza Lbzta, v petek pa ljubitelji zborovskih pesmi. Pela bosta namreč komorni moški zbor iz Celja in mešan zbor »France Preše- ren«, prav tako iz Celja. V soboto bo ob 17.15 kot vsako soboto ob tem času, na sporedu oddaja »Za prijeteZarja<. V ta list je tudi pisal. Nenavadna nadarjenost za slikar- stvo in kiparstvo pa ga je gnala v Zagreb, kjer je študiral pri Iva- nu Meštroviču in Kršiniču. Po končanem študiju pa je odšel na akademijo v Firence, kjer so mu bili učitelj Carena, Pozzi in gra- fik Celestini. In prav v grafiki se je Gorjup najdlje povzpel. Bil je odličen risar z jasno in čisto lini- jo, vendar se je sčasoma ves pre- dal izrazu in ustvaril močne umetnine, ki se odlikujejo po do- živetosti, človeški iskrenosti in razodevajo umetnika velikega for- mata. In prav na pragu carstva življenja je omahnil v smrt. Kot dijak je bil naravnost za- verovan v Cankarja in Kosovela. S svojim režiserskim in igralskim delom je razgbal Kostanjevico ter ji dal temelje za nepretrgan in soliden razvoj. Gorjupova nemirna paleta se je posluževala najrazličnejših tehnik od preprostega svinčnika do jed- kanic in olj. Zavestno je hotel biti vsestranski. Zato ga srečujemo zdaj pri snovanju fresk, pri sno- vanju umetnostne razstave, lite- rarnega večera itd. Ker pa je izhajal iz dokaj skromnih razmer, so njegova plat- na slikana na preprosto vrečo ali celo karton. Gorjup je bil za Kostanjevico edinstven pojav. Njegova zapuščin na šteje več kot sto del, ki razo- devajo veliko umetniško potenco. Dolga leta so ta dela ležala v do- mači hiši brez prave ocene in šele 1958. leta so mu odkrili spominsko ploščo, medtem ko bo letošnje po- letje prva retrospektivna razstava njegovega celotnega ustvarjanja. In po njem so imenovali kostanje- viško zbirko stvaritev slovenskih likovnih umetnikov. Tako je ne- mirna paleta umetniškega ognja Jožeta Gorjupa dobila svoje prvo in najbrž edino priznanje. Svojstveno doživetje letošnjega festivala bo nastop »Bodre Smjane«, ki je po oceni naših kritikov trenutno eden najboljših mladinskih pevskih zborov na svetu. Umetniški vodja Bončo Bončev sredi svojih pevcev. Mladinski pevski festival v Celju Velik praznik Celjanov PRIHODNJI TEDEN BODO V ČETRTEK ZVEČER ZVOKI FANFAR SLAVNOSTNO OTVORILI ZAČETEK I. MEDNAROD- NEGA FESTIVALA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU. PRAVI UVOD PA BO SLAVNOSTNI KONCERT V NARODNEM DOMU. NA FESTIVALU BO NASTOPILO 24 NAJBOLJŠIH SLO- VENSKIH ZBOROV, 7 ORKESTROV, DVA ZAMEJSKA ZBORA, IN SICER ^ŠTIKAPRON« GRADIŠĆANSKIH HRVATOV IN ZBOR KOROŠKIH SLOVENCEV TER MEDNARODNI ZBORI: jBODRA SMJANA« iz BOLGARIJE, ZAGREBŠKI ZBOR IN KUNEJEV ZBOR. TAKO BO V TEH DNEH DONELA PESEM IZ 4000 MLADIH GRL. POMEMBNO VLOGO BO IMELO TUDI POSVETOVANJE GLASBENIH PEDAGOGOV. GLASBENI POUK NA NAŠIH ŠO- LAH NAJ DOSEŽE KVALITETNO, SODOBNO STOPNJO TER P0STAN6„RAZYLBRIL0 OTROKA. Sredi velikih organizacijskih priiprav, ki jih terja izvedba tega velikega festivala, smo poprosili tajnika mladinskega festivala Jurčka Vrežeta. da nam je posre- doval nekaj misli. — Mladinski pevski festival v Celju ima že tolikšno tradicijo, da vemo, da je to resnični praz- nik mesta Celja, ki si je prido- bilo sloves kot center vokalne glasbe. Prepričan sera, da bo otvoritveni dan slavnosten in da bo mesto odeto v cvetje in vedro ter sprosčeino razpoloženje. Ne morem mimo tega, da povem, da je doslej že več kot 50 druž'n izrazilo prijpravljenost, da nudijo nastopajočim otrokom preno- čišča. Ta humana gesta kaže, da naša prizadevanja niso le stvar strokovnega vodstva, temveč vseh Celjanov. — Nikakor pa ne smemo po- 2albiti. kolikšne priprave in delo so vložili m1pdi pevci, da so si zasrotovill udeležbo na tem naj- večjem našem festivalu. Izbor je pf>tekal preko občinskih in okrajn-h revij in letos je nasto- pilo 686 zborov s preko 40.000 pevc-i. Tako je to prizadevanje znova rodilo lepe sadove, kajti Pfsom sama je eden izmed naj- bistvenejših momentov estetske- ga prevrednotenja otroka. Vzgle- v Sloveniji in prav na pobudo našega festivalskega o-dbora so tudi na Hrvatskem imeli pevske revije v počastitev dneva mla- dosti. ~- Pravo posebnost bo tokrat predstavljalo (posvetovanje glas- benih pedagogov, ki bo imelo namen, da ovrednoti dosedanji ^las'beni pouk ter da napotke za love. sodobnejše prijeme. Na ma- tematika« glasbene teorije, na- mesto da bi te ure postale prava radost naše mladine. Še to: na zadnjih festivalih so prav Celjani bili oškodovani, ker ni bilo dovolj prostora za vse poslušalce, zato bodo letos vsi koncerti (razen otvoritvenega in instrumentalnega) sočasno v dveh dvoranah, in sicer v Unionu in v Narodnem domu. -že Velenjski cicibani na odru Pred dnevi so najmlajši občani Velenja — cici'bani — s svojim prisrčno dražestnim nastopom napolnili dvorano kulturnega doma. Vsekakor usneh, kajti d«rorana je^le redkokdaj zase- Papirnata krona in samozavest, le kaj še več potrebnega, da do- čaramo Kralja Matjaža. dena. V sedemnajstih točkah so pred starši in drugimi gledalci pokazali svoje spretnosti in mali skriti talenti niso imeli nič kaj treme. Za uvod je sto cicibanov za- pelo svojo pesem, ki pripove- duje o tem, kako prežive dan in kaj vse počenjajo v vrtcu. Raz- igranost in hudomušnost se ni sikrivala le v besedah, tičala je tudi v bčeh. Zatem pa so se zvrstile skupine mladih pevcev, recitatorjev in igralcev, ki so doživeto igrali ter navezali tako neposreden stik z gledalci, da je cela dvorana bila eno samo uho dn upravičeno radodarna z aplauzom. Prav po- sebej je ugajal ples metul ičkov in kratek pr'zor o Kralju Matjažu. Bržčas je prav ta nastop ve- lenjiskega vrtca nehote še otip- ljive potrkal na že do1eo časa nerešeno vprašanje večjesra šte- vila otrok, ki zaradi p^remalih prostorov nima možnos'ti, da bi bil deležen tovrstne vzgoje. Delno bo ta problem rešen z dograditvijo otroškega parka v središču Velenja, ki so ga prav te dni začeli igraditi občani s prostovoljnim delom, vendar pa je dokončna rešitev le v gradnji novega, sodobnega in dovolj prostornega vrtca. Bilten Gaberje -Hudinja Pred kratkim je krajevna orga- nizacija SZDL Gaberje — Hudi- nja izdala pod uredništvom in vodstvom tov. Franja Krivca pr- vo številko svojega biltena, glasi- la, v katerem bodo pisali o delu, načrtih, uspehih in napakah. In k^>nčno, bilten naj bi s svojo vse- bino postal most za boljše med- sebojno obveščanje o delu krajev- ne skupnosti in vseh tamošnjih političnih organizacij. Bogata nedelja Preteklo soboto in nedeljo so v Velenju in v bližnji okolici imeli skorajda kar prenatrpan kulturni spored, saj se je v teh dveh dneh zvrstilo kar pet kulturnih prireditev. Sobota nam je prinesla jav- ni nastop nižje glasbene šole iz Velenja. Zvrstilo se je več kot trideset mladih glasbeni- kov, med katerimi se je iz- redno odlikoval sekstet pod vodstvom Santa Serpa, s Fa- kinovim valčkom *Zapleši- moi ter violinski trio z Danc- lovim koncertom. Posebnost večera pa je bil nedvomno tercet — gozdnih rogov. Ne preveč številno publiko pa je osvojil 17-članski harmoni- kar ski zbor pod vodstvom to- variša Planka. Zaigrali so Apihovo Bilečanko, Sidakov ^Venček srbskih'n in Stolzovo uverturo »Iz polabskih goz- dov«. Ugajal pa je tudi mali pi- halni orkester, ki je pod vod- stvom tovariša Mirana za- igral pesem Izraelcev iz ope- re Nabucco. Taisti večer pa so Svobo- daši bližnjega Pesja igrali premier o Zeljeznove igre »Pe- sem ceste«. Žal jim je bil trud, ki so ga vložili v kva- litetno režisersko in scensko dobro zastavljeno izvedbo, poplačan le z borimi dvajse- timi gledalci. Prav ta obisk, ki ni slučajna redkost, naj- zgovorneje postavlja vpraša- nje: Kdo bo še po tem rad igral? No. Svobodaši s Pesja pa pravijo, da bo na gostovanju po Savinjski dolini bolje. Tu- di mi jim to želimo. Nedelja pa je slednjič le, čeprav z zamudo, bila praz- nik mladine. Okrog 550 mla- dih pevcev je iz vseh krajev občine prišlo v Velenje, kjer so se v petju pomerili med sabo. Izredno bogat in raz- nolik program je dokazal, da naša mladina rada poje in lepo. Revija mladinskih pev- skih zborov ni imela ocenje- valnega značaja, ker je okraj- na revija že mimo, vendar pa so si vsi bili edini v oceni, da je zbor I. osnovne šole v Ve- lenju (pod vodstvom Marjane Stumberger) z zbranimi in usklajenimi glasovi bil naj- kvalitetnejši. Najmlajši pevci pod vodstvom tovarišice Steinbacherjeve pa so doži- veli nekaj nepozabnega. Sre- di petja ^iMucka Brkačai je potresni sunek krepko zani- hal oder. Toda malčki so ne- ustrašeno sledili kretniam zborovodkinje. ki ni dovolila, da bi jih karkoli zmotilo. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je vsem zborovodjem podaril prizna- nje in lepe knjižne nagrade za neumorno delo. Sočasno pa so se v Velenju zbrali mladi matematiki iz vseh šol ter se preizkusili p znanju. Nad sto diiakov iz vseh razredov je tekv^ovalo. Največ prvih in drunih mest so si priborili dijaki I. osnov- ne šole v Velenju, in sicer kar sedem. I. osnovna šoln iz Šo- štania ter drus.a iz Velenja po tri mesta. Šmartno ob Pa- ki dvoJe mest. II. osnovnn šo- la iz Šnšipnja eno mesto in osnovna šola iz Pake eno me- sto. Z^i/m'Do jp to. dn je občin- ski ljudski odbor dni za prvo in drugo phsirane lepe prak- tične nP^rade v skupni vred- nosti okrog 50 tisoč dinarjev. Večer pa je privndal mla- dinskemu odru v Velenju, ki je po daljšem premolku zno- va odigral T>Miklovo Zalo«, s katero bo v prihodnjih dneh gostoval po bližnji in daljni okolici. Sprva je kazalo, da bo le- tošnja dramska bera d Vele- nju bogata. Toda ne preveč resen odnos do dela od neka- terih tovarišev je zakrivil, da dvoje dramskih del ne bo prišlo na oder. Prav zato je orientacija na mladinski oder popolnoma upravičena, ven- dar pa ne smemo pozabiti, da so tudi mladi ljudje občutlji- vi in da jim nikakor ni vse- eno ali igrajo pred polno ali prazno dvorano. Proizvodno delo nam odpira oči n<^^*^"^^ osmega razreda II. os- ^ Šoštanju Tanjo Zr- V srečali na komiteju ZMS ra2W '"^^ in prisluhnili njeni sprpioL ^ pripravah za svečan sko sedmošolcev v mladin- organizacijo. ji 2au njem smo pili kisel jabolonik tja do polnoči. Pozneje sem Janeza vpra- šal, kako da ga že približno šest tednov ni bilo na lov in kaj ga je držalo, da ga je tisto soboto tako vleklo ven. — Sprva sploJi nisem imel namena priti v lovsko kooO' pa me je navzlic temu nekaj vleklo. Saj si videl, kar ven sem silil. To se mi pripeti redkokdaj, včasih pa ven- darle. Takrat me nekaj ob- sede, da doma ne vzdržim več. V takšnih primerih se nisem nikoli vrnil brez ple- na. Veš, najbrž bo to šesti čat. Valter Dvoršek Črni ribez na Kozjanskem Ožji predel Kozjanskega je iz- razito kmetijsko področje, tipič- no in značilno za drobno posest in nepravilno blagovno proiz- vodnjo. Zadnja leta pa so za- čeli iskati pota, kako priti vsaj do delne specializacije v kme- tijstvu, kako najti kulturo, ki bi za te kraje vsestransko ustre- zala. Začelo se je s tobakom, la- nom, hmeljem in nazadnje črnim ribezom, ki so ga prvič poskusno nasadili 1956. leta na površini enega hektarja. Ugotovili so, da črni ribez v teh krajih izredno dobro uspeva in da mu torej to področje ustreza tako v klimat- skih kot pedoloških ozirih. Isto- časno je bila rešena rajonizacija ornega ribeza oziroma zelenega bora; in tako je bilo Kozjansko predvideno kot rajon črnega ri- beza. In ko so prav tu na Koz- janskem izkoristili dobre narav- ne pogoje, so prišli tudi uspehi — povečale so se površine črnega ribeza. Tako je ta predel dobil svoj >kozjanski hmelj«, kot tu imenriijejo črni ribez. Veliko prelomnico v gojenju črnega ribeza na Kozjanskem je prineslo lansko leto, ko je bila v Kozjem uspešna razstava o proizvodnji in predelavi črnega ribeza. Takrat so sprejeli neka- tere izredno pomembne sklepe o nadaljnjem razvoju te kulture. V času te razstave je bilo na Kozjanskem že 75 ha posejanega črnega ribeza, od tega 35 ha v družbeni lasti ter 40 ha v koope- racijskih odnosih med zadrugo in kmetom. Ugotovili so, da lahiko en hektar dobro obdelane površine pod ribezom v redu preživlja štiričlansko družino, kar je za te, gospodarsko pa- sivne kraje, izrednega pomena. Gre pa še za to, da je ribez iskano blago tudi na zunanjih tržiščih. Letos se bodo površine črnega ribeza na Kozjanskem povečale na okoli 90 ha. Tako se to pod- ročje uvršča med največje pri- delovalce črnega ribeza v naši republiki. Pri vsem tem je treba priznati, da pri črnem ribezu niso zabeležili visokih donosov in to predvsem zaradi pomanjkljive agrotehnike, pa tudi zaradi ne- kajkratnih zaporednih spomla- danskih pozeb. Ne glede na to, pa pričakuieio na Kozjanskem prav letos dobro letino. Sprejeli so namreč sklep, po katerem naj bi na vsakem grmu nridelali vsaj po en kilogram plodov. Znano je, da strokovnjakov za gojenje črnega ribeza primanj- kuje. Zato bi bilo prav, če bi ustrezne naloge prevzel kmetij- ski inštitut v Žalcu; prav tako, kot jih je prevzel za hmelj. Prav bi bilo, če bi imel inštitut stro- kovnjaka, ki bi skrbel za sorti- menit in za zaščito te rastline pred škodljivci in boleznimi. Ra- zumljivo je namreč, da se s šir- jenjem te kulture širijo tudi razne bolezni in škodljivci. Naj- bolj nevarni škodljivci so kapar, steklokrilka in razne uši, od ho- lezni pa ribezova rja in ribezov listni ožig. Pojave vseh teh bo- lezni bo treba nujno zasledovati in ukreniti pravočasno vse, da se jih zatre. Dobro bi bilo, če bi čim prej prišlo v promet dolgo pričakovano zaščitno sredstvo — olje diazinon, ki je po nekaterih virih zelo dobro zaščitno sredstvo v nasadih črnega ribeza. Pravijo, da je drobnogrozdni ribez bolj odooren proti bolez- nim in škodljivcem, pa tudi proti pozebi in da ima več vitamina C. Spričo izrednega zanimanja bi morda kazalo poiskati še druga p)ota za uveljavitev kooperacij- skih odnosov med ziadrugo in kmetom in dati obema; partner- jema več spodbud za gojenje te kulture in za čim večje donose. F. V. Alojz Mušič, Celje Zeleni pas mesta Celja P od zelenim pasom, ki obdaja neko mesto, razumemo predvsem gozd. Kot takemu je prisoditi v prvi vrsti socialno vlosro. Zeleni pas služi namreč zdravstveni krepitvi, sprostitvi in oddihu občanov, z eno besedo rekreaciji. Mlado in staro, vsi mestni pre- bivalci so življenjsko zaintere- sirani na obstoju zelenega pasu. Njegov socialni pomen pa raste z njegovo bližino ali hitrejšo dosegljivostjo in hkrati z nje- govo smotrno prirodno ureje- nostjo. Mesto Celje spada v sloven- skem merilu med večja mesta. Močno razvita industrija mu daje perspektivo pospešenega razvoja, kar prepričljivo pokaže njegovo hitro širjenje v obdobju zadnjih 10 let. Kot industrijsko mesto je Celje še posebno zain- teresirano na dovolj širokem in funkcionalnem zelenem pasu. Mesto s svojimi 30.000 prebivalci naj bi se zavedalo, da ima v ze- lenem pasu edinstveni prirodno predelovalni kombinat, ki ga imenujemo »kolektivna pljuča mesta«. V sledečih vrsticah naj si odgovorimo na vprašanji: za- kaj je prav našemu mestu po- treben funkcionalno močan ze- leni pas. in kai bi bilo že sedaj storiti, da bi zeleni pas čim bolje služil svojemu namenu. Zaradi svoje kotlinske in nizke lege je zračni prostor Celja več ali manj trajno zasičen z odpad- nimi industrijskimi plini. Sajasti dim iz številnih tovarniških dim- nikov pa povzroča, da so česte dopoldanske megle še dolgotraj- nejše. S stalnim porastom proiz- vodnih kapacitet — s poveče- V ijem števila pražilnih naprav v celjski cinkarni in visokih peči v štorski železarni — se do skrajnih mer povečuje koncen- tracija škodljivih plinov v ozrač- ju mesta in okolice. Z večanjem proizvodnih kapacitet cinkarne se od 1954. leta dalje občutno stopnjuje zaplinjevanje tega raz- sežnega kotlinskega prostora. Kljub zgraditvi novih stolpnih naprav za proizvodnjo žveplene kisline, še vedno uhaja zaradi povečanja števila mehaničnih pražilnih peči in aglomeracij- skih naprav žveplov dvokis ne- izkoriščen v ozračje v tolikih količinah, da zastruplja vegeta- cijo. Celjani vemo, da moramo ra- čunati z obstojem tega ključne- ga metalurško kemičnega vele- obrata in s povečevanjem nje- govih proizvodnih kapacitet — čeprav socialni politiki ne po- dvomijo o zgrešeni lokaciji cin- karne. — Po drugi strani pa Celjani logično računamo z dvema resnima težnjama: prvič, da bo cinkarna iskala vse mož- nosti za zmanjševanje negativ- nega učinika svoje proizvodnje na zdravstveno stanje občanov in ostale žive prirode na ob- močju mesta in okolice, in dru- gič, da občani prizadetega ob- močja pri problemu vzjpostavitve in obvarovanja zelenega pasu v ožji in širši okolici mesta v no- benem pogledu ne bodo ostajali >asivni, temveč da bodo spod- budno in dejavno trajno sodelo- vali na načrtni realizaciji zele- nega pasu, ki je za industrijsko mesto življenjskega pomena. Odkar je postala »brhka hči planin« Savinja temno kalna od industrijskih in premogovniških odpadnih pritočnih voda — nekdaj sloveče savinjske kopeli — in odkar je zaplinjevanje pre- seglo dopustno mero, je Celje prenehalo biTi letoviščarsko mesto. Ostane pa pomembnejša turistična baza, kot izhodišče za atraktivne točke bodisi v Sa- vinjskih Alpah, na Pohorju i. dr. ali do bližnjih toplic in zdravi- lišč. Tudi sicer ostaja Celje tu- ristično atraktivno mesto zaradi svojih pomembnih zgodovinskih zanimivosti. Zato čistota in sve- žina ozračja tega prijaznega mesta ni samo v interesu ljud- skega zdravja, ampak tudi po- večanega prometa od poživlje- nega turizma. Obstoječi zeleni pas Celja je zaradi delovanja strupenih pli- nov do skrajnosti okrnjen. Čez- merna koncemtraeija žveplovega dvokisa zastruplja zelene dre- vesne krolnje, to je asinailacijske organe: ig^lice in liste, zastruplja pa tudi razgaljena tla. Odpornost drevja proti plinom je različna, v splošnem so ielavci manj od- porni kot listavci, najmanj od- porna pa je smreka. Cim bolj so občutljiva drevesa izpostav- ljena, tem huje jih prizadene plin. Prvotna sestava gozda x tem ožjem pasu se je zaradi tega z leti poruši'la ali temeljito spre- menila. Izpadli so iglavci, to je, ker so se posušili, jih je bilo treba .p)osekati. S tem je izginila, lepotna izmenjava temno zele- nih sestojev in skupin iglavcev s svetlo zelenimi sestoji in sku- pinami listavcev. Nastajale so in se še naprej širijo pleše in po- seke, ki daieio gozdnemu pasu iznakažen, deloma brezupno ža- losten videz. Obnova odmrlih — posekanih gozdov ali — drevesnih skupin ni lahka, enostavna naloga, je zelo problematična zaradi tega, ker oarolela tla v vlažnem stanju absorbirajo velike količine žvep- lovega dvokisa in postajajo ved- no bolj kisla, za občutljivejše rastline neužitna. Zaradi neznat- nih uspehov pogozdovanj pri porabi znatnih sredstev v ob- dobju sušenja gozdov so se na zaplinjevanem gozdnem območju že pred nekaj leti opustila go- jitvena dela do nadaljnega, to je do izdelanja 10-letnega gozdno gosnodarskpffa načrta, ki ga bo izdelal Obrat za urejanje gozdov pri Gozdnem gosnodarstvu Celje in bo gotov predvidno leta 1964. Zadnja leta se namreč omejujejo gozdna dela na tem območju samo na sekanje odmrlih, suhih dreves in na nekatere negovalne ukrepe v mladju. Ta generalna opusti- tev obnovitvenih del pa daje gozdarjem misliti in jih sili, da se poglobe v problem obnove in ne?e gozdov na tem kritičnem območju. (Nadaljevanje sledi) CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 24. maja 1963 RAZGOVOR Z MLADIMI KANDIDATI ZA CELJSKO OBČINSKO SKUPŠČINO Mladi glasovi - resne besede En dan po dnevu mladosti in en dan pred njim bodo iz- voljene pri nas nove občinske skupščine petega sklica. Med kandidati za občinsko skupščino, ki bodo ta dva dneva na volilnih listkih po voliščih celjske občine, je tudi trinajst mladih ljudi, starih največ petindvajset let. Le-te smo o so- boto povabili v uredništvo na razgovor. Udeležilo se ga je devet mladih kandidatov. Poleg tega, da smo pogledali njihove osebne podatke in se zanimali za njihovo dosedanjo aktivnost v političnih, druž- benih in samoupravnih organizacijah, smo povprašali vsake- ga tudi za najvažnejši problem, ki izstopa na področju, kjer kandidirajo. i ANKA GOLOB IZ »TOPRA«: V upravljanju omogočiti ženam pogoje za sodelovanje Anka GOLOB, stara 21 let, de- lavka iz »Topra«, kandidira v ebor delovnih organizacij. Je predsednik mladinske prganiza- cdje v podjetju in član ot>čin- skega komiteja mladine. Kandidatki Golobovi se zdi eden od bistvenih problemov v lastni tovarni (drugih kolektivov iz razumljivih razlogov zaenkrat ie ne poizna tako v podrobnosti) — vključevanja delavk v delo org'anov upravljanja. >Toper« je ženski kolektiv in žene ne sode- lujejo dovolj aktivno zaradi te- ga, ker bi ne mogle, ne hotele, temveč zato, ker so izven tovar- ne zelo zaposlene. Tudi dekleta, ki niso matere in žene, niso do- sti na boljšem. Veliko si jih »od- filužuje« stanovanje z delom v družinah, pri katerih stanujejo. Ženam bi bilo pomagano, če bi jim varstvene ustanove in razni gervisi odvzeli vsaj del skrbi. Te ustanove ne samo, da so še po cmogljivosti prešibke, tudi pre- drage so za družine, katerih do- hodek je v s'podnji poloviici pov- prečja. Jasno je, tako je povedala An- ka, tudi vprašanje dohodkov v >Topru< ne ustreza prizadevanju kolektiva in bi bilo prav. če bi se podjetje končno iznebilo pri- zvoka, da ima socialni značaj. V socialistični družbi mora biti vsako delo cenjeno po socialistič- nih načelih. ANGELCA RADIŠEK: Zelo sem vesela razumevanja za mladino Angelca RADIŠEK, stara je 21 let, kandidira za občinski zbor v eni izmed volilnih enot na te- renu Dolgo (polje. Angelca je ši- vilja v obrtnem podjetju >Ele- gant« in je član občinskega ko- miteja mladine. Kandidatka Radiškova živi na tem terenu že tri leta in pM>zna bistvene probleme na tem po- dročju. Volivcem se je kot kan- didat predstavila na zboru obča- nov pri >Kladivarju«. Ta zbor je bil izelo dobro obiskan in po vse- bini razprav izredno bogat. Ko so abčani govorili tudi o mladini, je v razpravo posegla tudi ona. Radiškova pravi, da jo izredno veseli pripravljenost starejših občanov za pomoč mladini pri reševanju njenih problemov. Mladina bi se morala z vsemi si- lami oprijeti predloga občanov, da bi v Celju končno dobili Jijdi niladinski dom, za katerega naj bi mladina s svojim delom pri- spevala 70, ostali 6bčani pa 30 odstotkov. Dolgo polje, tako je povedala kandidatka, se je v zadnjih letih močno razširilo. Nad 6.000 ljudi živi tu. Poleg vodovoda in kana- lizacije je za ta teren treba ures- ničiti ureditveni načrt in teren oskrbeti s potrebnimi obrati za preskrbo in uslužnostno dejav- nost Ob sprejemu Titove štafete v Celju, so bile ulice polne mladih ljudi in otrok, ki so pozdravili nosilce štafete. DAGMAR ŠUSTER: Na prvem mestu je problem stanovanj Dagmar ŠUSTER je star 19 let. Letos doživlja tri pomembne do- godke hkrati: prvikrat bo volil, kandidira v občinski zbor in tik pred maturo je. Dagmar je sekretar občinskega komiteja Zveze mladine. V tej organizaciji uspešno dela že nekaj let in je bil delegat na VII. kongresu mla- dine Jugoslavije. Kandidat Šuster nam je posre- doval poglavitne probleme tere- na Gaberje. na katerem je bil izbran za kandidata, probleme, ki so bili obravnavani na zad- njem zboru občanov. Med pro-' biemi je gotovo na prvem mestu vprašanje stanovanj predvsem za 25 družin, ki še vedno živijo v neprimernih barakah. Petnajst družin med temi je takih, kate- rih hranilci so zaposleni v gospo- darskih organizacijah, največ v Emajlirki, v »Savinji« in neka- terih drugih gospodarskih orga- nizacijah. Da bi lahko rešili vsaj teh 23 primerov, je potrebno 69 milijonov sredstev. Razumljivo je, da bi bila v prvi vrsti dolžna poskrbeti za stanovanja podjetja. Toda še vedno obstajajo mnenja, da je za ta vprašanja odgovorna oibčina. Člani kolektivov se pre- malo čutijo tudi občane in se v tem okviru premalo borijo in zavzemajo za rešitve perečih problemov na področju družbe- nega standarda. Dagmar Šuster je v razgovoru obravnaval tudi delo stanovanj- ske skupnosti Gaberje, ki se bo letos zavzela za ureditev Golov- ca, ki naj bi v bližnji prihod- njosti postal prijeten park za stanovalce severnega dela Celja. O aktivnosti mladine je tovariš Šuster poudaril, da je delavska mladina v industrijskem Ga- berju in bližnji okolici zelo pri- zadevna in da je pred dnevi bil tu tudi zelo uspel zbor mladih volivcev. Mladina se shaja v klubu, ki pa bi moral biti na razpolago mladini vedno in ne samo dvakrat tedensko. Z navedenimi problema pa ob- seg kandidatovega poznavanja razmer ni bil izčrpan, toda ome- jili smo se le na najvažnejše. FRANC VODOPIVEC: Urediti okolico tovarne v zbor delovnih skupnosti celj- ske občinske skupščine kandi- dira triindvajsetletni strojni ključavničar Franc Vodopivec iz »Klime«. Tovariš Vodopivec je v »Klimi« sekretar osnovne orga- nizacije Zveze komunistov, je član upravnega odbora, dela pa tudi pri organizaciji Zveze mla- dine in sindikatu. Kandidira v volilni enoti 21. »Delovni kolektiv »Klime« je svoj največji problem — nove delovne prostore — rešil že pred meseci. Zdaj imamo novo tovar- no in ni se nam treba več tako stiskati kot pred tem. No, res pa je, da s prostori še nismo vsega rešili. Za večjo in boljšo proiz- vodnjo potrebujemo še nove stroje, ki jih prej niti nismo imeli kam postaviti. Takoj pa je treba priznati, da smo na tesnem s finančnimi sredstvi in da jih bo treba najsmotrneje razdeljevati.« »In kako dela v podjetju or- ganizacija Zveze mladine?« »Ne najbolje! Velik del mladih članov našega kolektiva se vozi in izato po opravljenem delu od- hitijo domov. No, najbolj aktivni so v Ljudski tehniki, zlasti v foto klubu, ki je pripravil že več uspelih razstav. Prav zdaj pripravljamo novo razstavo, na katero smo povabili celo tovariša Tita. No, ena prvih nalog delovnega kolektiva bo zdaj ureditev oko- lice tovarne in tega se bo treba takoj lotiti.« JOŽE KRAGELJ IZ ŠTORSKE ŽELEZARNE: Problemi podjetij morajo zanimati vse občane Jože KRAGELJ. star je 23 let, je kandidat za zibor delovnih or- gani-zacij v občinski skupščini. V železarni v Štorah dela od leta 1959. ko je končal metainrško šo- lo. Do zadnje konference je bil član tovarniškega komiteja ZK, je član delavskega sveta in so- deluje uspešno v iSvobodi« kot pri >Partizanu€. Kandidat Kragelj je kot naj- večji problem svojega kolektiva omenil vprašanje rekonstrukcije. Meni, da bi ti problemi morali v enaki meri zanimati vse obča- ne, kajti od proizvodnje in do- hodka je odvisno tudi vse ostalo življenje v komuni. V železarni pa so vsa proizvodna sredstva iz- raibljena (razen eletktroplavža) in zaostajajo za mnogimi opremami železarn pri nas. Kljub temu je kolektiv ob dobri organizaciji dela, s strokovnim proizvajanjem uspel tudi letos ostati na vrhu naših železarn pri proizvodnem učinku, saj so edini, ki so izpol- nili četrtletni plan. Železarna Štore sicer že zače- nja rekonstrukcijo s prvo mili- jardo kredita. Vendar je to šele začetek. Z izgradnjo novih obra- tov (Štore 2) proti Teharju bi re- konstrukcija bila zaključena okoli leta 1970. Po dokončani re- konstruikciji se bo bruto dohodek železarne povečal od sedanjih 8 na 22 milijard dinarjev. Poleg rekonstrukcije je Jože Kragelj navedel stanovanjsko stisko kot drug, šolo na Lipi in ureditev tega naselja pa prav ta- ko važen problem. Letos bo že- lezarna v Celju gradila 70 novih stanovanj, toda to še ne bo do- volj. Verjetno bodo nel^^atere že- lje, kot je bazen, morale še kakš- no leto počakati. TOMO SIMON VILI KOROŠEC IZ EMAJLIRKE: Tovarno moramo rekonstruirati Ko smo povprašali po dolžno- stih, ki jih ima v organih uprav- ljanja in v družbeno političnih organizacijah, Vilija Korošca, mladega delavca iz tovarne emajlirane posode, jih je pove- dal dolgo vrsto. Je slušatelj po- litične šole, predsednik zbora proizvajalcev v ekonomski enoti, kjer dela, je član upravnega odbora in izvršnega odbora sin- dikata, namestnik sekretarja os- novne organizacije Zveze komu- nistov itd. — kat preveč funkcij Ka enega človeka. V tovarni je že od svojega šestnajsitega leta, za- to tudi probleme svojega kolek- tiva dobro pozna. »Rekonstrukcija je največja »krb vseh nas, ki delamo v >Emajlirki«. Prav gotovo veste, da smo prvo fazo rekonstrukcije že zaključili in da smo to opra- vili z lastnimi sredstvi. Za drugo faizo, ki nas še čaka, pa naj po- vem čisto preprosto — ni denar- ja. Lastnih sredstev niimamo do- volj, pa tudi občina jih nima. Mislimo pa, da bi bilo prav, da bi nas komuna podiprla visaj pri najetju posojil, saj je rekon- strukcija tovarne emajbirane po- sode^rav gotovo velik prispevek k splošnemu gospodarskemoi raz- voju celjske komune. Naš stroj- oi par'k je izredno zastarel, saj je dolbršen del strojev še iz leta 1914 — pa še takrat jih je last- nik tovarne kupil stare. Razum- ljivo je zatorej, da je večina teh strojev vedno v pqpravilu in da zdaj že ne gre več za redne re- monte temveč za zamudna po- pravila, ki se vrstijo iz dneva v dan. Ce že govorimo o nujnosti rekonsitrukcije tovarne emajlira- ne posode, pa je treba vedeti tu- di to, da nas nekatere tovarne v Jugoslaviji tako p>o opremljeno- sti kot po vrsti proizvodov že močno prehitevajo. Poleg vsega tega moramo skrbeti Kaj pa druge 'težave delovme- ga koleiktiva?« »Prve in naJA^ečje so — stano- vanja. Naid štiri sto prošenj ima- mo. Od njih je mnogo takih, ki so resnično nujne, pa kolektiv seveda ne more vsega naenkrat rešiti. Upamo, da nam bo prihod- nje obdobje tudi v tem po.gledu prineslo več us.pehov. Tovariš Vili Korošec kandidira v zbor delovnih skupnosti in — če sodimo po njegovem prispev- ku k našemu razgovoru — je delovni kolektiv »Emajlirke« do- bro izbral, ko je za kandidata iz- bral prav njega. Ingrad osvaja montažno gradnjo »Izmed vseh dolžnosti, ki jih imam, je nedvomno najbolj ne- hvaležna funkcija predsednika stanovanjske komisije,« se je na- smehnil Tomo Simon, zidar iz Ingrada, ki kandidira v zbor de- lovnih skupnosti občinskega ljudskega odbora. Tomo Simon je sicer rojen v Varaždinu, je pa v Celju že enajst let in se je v tem času uveljavil kot član de- lavskega sveta, mladinskega ko- miiteja, sindikalne organizacije itd. »Vidite — prav nam, ki naj- več gradimo stanovanja, stano- vanj najbolj primanjkuje. Ima- mo nekaj kr'čečih stanovanjskih primerov. Neka družina s šestimi otroki živi v kleti, nekatere še vedno stanujejo v barakah itd. No, v letošnjem letu bomo z no- vimi desetimi stanovanji rešili vsaj te najbolj, boleče primere.« »Pa tudi sicer ima kolektiiv »Ingrada« kar dovolj težav,« je nadaljeval mladi kandidat. »Ker ni bilo gradbenih del, smo mo- rali lanski plan proizvodnje, ki smo ga planirali na tri milijarde, znižati in smo doseg'd le 2 mili- jardi in 800 tisoč. Letošnji plan je precej višji — tri milijarde bOO tisoč — pa vendar upamo, da ga bomo dosegli. Letos smo se namreč odločili za nov način gradnje stanovanj — za montaž- no gradnjo, ki je od klasične do- sti cenejša. Kvadratni meter sta- novanjske površine po klasičnem načinu gradnje stane tudi 74 ti- soč dinarjev, kvadratni meter montažne gradnje pa samo 54 ti- soč dinarjev. Poleg tega pa je montažna gradnja tudi hitrejša in ima še nekatere druge pred- nosti. Pri vsem tem pa ima »Ingrad« raizmeroma velike težave z de- lovno silo. Res je, da si pomaga- mo s sezonskimi delavci, vendar ti dela ne poznajo tako dobro kot ljudje, ki so pri nas že leta zaposleni. Poleg tega pa pri se- zonskih delovcih nikdar ne ve- mo, če bodo pri podjetju vztra- jali do konca sezone. To je ne- dvomno precejšen riziko, ki se včasih pokaže v vseh svojih ne- gativnih posledicah.« Tovariiš Tomo je nato govoril še o problemu osebnih dohodkov, o kadrovski politiki in še o ne- katerih drugih problemih. MARJAN FAJN Obč rni resno razpravljajo o problemih svojih območij Na dvanajsti volilni enoti v Celju, ki obsega del stanovanj- ske skupnosti »Center«, kandidi- ra za ljudskega odibornika tudi štiriindvajsetletni klepar Marjan Fajn. Marjan se je lepo uvelja- vil v organizaciji Zveze mladine, kjer pri celjskem občinskem ko- miteju vodi komisijo za občasne delovne akcije, dela pa tudi pri krajevni organizaciji Socialistič- ne zveze, pri Društvu prijateljev mladine in drugod. »Tovariš Marjan, kakšni so najbolj pereči problemi terena, na katerem živiš?« »Ce sodim po razpravah na zborih občanov, potem je ne- dvomno eden največjih proble- mov — če že ne naivečji, vzdr- ževanje starih h'š. Dobršen del stanovanjske skupnosti »Center« obsega stare hiše in doslej za njihovo vzdrževanje res ni bilo sredstev. Mislim, da tudi stood- stotne najemnine, ki jih bodo hišni sveti star'h hiš zda i lahko obdržali, ne bodo zadoščale za vsa popravila, ki so jih nekatere zgradbe potrebne. Zato bo treba iskati še druge vire. No, volivci pa so na našem te- renu veliko govorili tudi o kopa- lišču, kemični čistilnici, o tem. da je treba urediti vsaj zasilno pral- nico itd. Mladi ljudje pa smo se še posebej zavzeli za ureditev otroškega igrišča, ki ga na na- šem terenu prav zares potrebuje- mo. Mislili smo, da bi v te na- mene preuredili del velikega dvorišča ene izmed hiš na Tom- šičevem trgu, pa se je hišni svet temu uprl. Verjetno se bojijo živ-žava, ki bi ga otroci prav go- tovo ipovzročili. Toda, če je vzrok samo to, je ta odnos hišnega sve- ta do malčkov nedvomno nepra- vilen.« MARJAN JOVAN: Avtomatizacija proizvodnje v Vletki je nujna Marjan JOVAN kandidira v zbor delovnih organizacij, in si- cer v »Metki«, kjer dela kot tkalski .podmojister. Star je 25 let. je član sekretariata osnovne organizacije ZK, član delavskega sveta in predsednik mladinske organizacije v podjetju. Morda je zanimivo, da Jovan ni teksti- lec, saj je strojni ključavničar, na delovno mesto, k' ga opravlja, ga je pripeljala nujnost, kjer v podjetju ni dovolj kadrov. Kot v drugih tovarnah, tako je tudi v »Metk'« strojni park star in izrabljen. Zaradi tega njihova proizvodnja ni konkurenčna, zlasti ne ker morajo 30% su- rovin izvažati in v težkih pogojih ustvariti potrebne devize za uvoz surovin. Zaradi tega so morali uvesti tretjo izmeno, kar povzro- ča veliko težav, kajti v podjetju so zaposlene predvsem žene. V kakšnih razmerah živijo tiste, ki delajo ponoči, pa imajo družine — ni treba poudarjati. Edina možna rešitev je v tena, da se strojni park v proizvodnji zamenja z novim, predvsem pa da bi se proizvodnja avtomatizirala. Tako bi lahko tretja izmena od- padla in žene bi se lažje vklju- čile v normalno družbeno živ- ljenje, ki prav zato peša. {'J^IP posnetek z udeleženci razgovora. Od leve proti desni v prvi vrsti: Marjan JOVAN, Anka GO- j^OB, Angelca RADIŠEK, Iva JERŠIC in Jože KRAGELJ. V drugi vrsti Franc VOIX)PIVEC, Vili *|v)ROšEC, Tomo SIMON in Marjan FAJN. Iva Jeršičeva, ki je poslanski kandidat za republiški ob tej priliki ni bila navzoča kot kandidat, temveč kot novinarka. Na posnetka manjka *^agmar ŠUSTER, ki pa se je razgovora udeležiL Razgovor sta vodila Iva Jer- šič in Jure Krašovec Razgovor z mladimi kandidati za občinsko skupščino v Celju dokazuje, da mladost prav nič ne vpliva na doraslost mladih ljudi številnim problemom v ob- čini, v podjetjih in ustanovah. Edino merilo je zanimanje in sodelovanje v upravljanju. To, da so kandidati iz gospodarskih organizacij obravnavali pred- vsem vprašanja rekonstrukcije, ki terja sredstva, ne pKjmeni, da ne razjumejo realnih možnosti. Sami so v razgovoru poudarjali, da. če komuna nima sredstev, potem jih tudi ne more dati. Vendar so mnenja, da bi marsi- kaj lahko uredili z boljšim gospodarjenjem, varčevanjem in bolj premišljeno delitvijo sred- stev. Bilo je prav razveseljivo, da so kandidati o vsem govorili zelo sproščeno, brez zapiskov in pre- listavanja poročil. To pa pomeni, da se močno zanimajo za proble- me, da poznajo poglavitne stvari in da so v mnogočem prav tako izikušeni kot njihovi starejši to- variši. In to tudi ni nič čudnega, končno smo v izkušnjah uprav- ljanja vsi enako mladi. CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 24. maja 1963 Poslanski kandidat Nace Zagore komentira občinski odlok občine Videm - Krško ODRAZ SKRBI SKUPNOSTI ZA KMECKEGA ClOVEKA Poslanski kandidat Nace ZAGORC, ki kadidira na dolenjski strani cbčine Vi- dem-Krško je zapo«Hi v tovarni roto papirja, vendar je dobro seznanjen s problemi vasi. Ob razgovoru v krogu političnega aktiva, ki se ga je udeležil tudi poslan ki kandidat Jeze Brilej, je bilo govora tudi o odloku občine o preživnini zascfinih kmečkih proizvajal- cev. Tovariš Brilej je dejal, da je ob- čina Videm-Krško prva v državi, ki je to storila, da je ta iniciativa izredno pohvalna ter koristna. Zaprosili smo kandidata Načeta Za- gorca, da bi za naše bralce povedal kaj več o tem odlcku, vzrokih, ki so ga nar; kovali in o tem kako bo zaživel, iftmentar tovariša Zagorca ni intere- santen samo za področje občine, ki je odlok sprejela, temveč za \%9 naš okraj. Tovariš Zagore je najprej go- voril o vzrokih. Hitra rast druž- benega sektorja v kmetijstvu je namreč vplivala tudi na spre- membo strukture vaškega prp-bi- valsitva. V zadnjih petih leUh se je v občini zaposlilo v industriji okoli 3000 mladi/h ljudi — večina iz vasi. To sta dva činitelja, ki sta povzročila strukturne spre- membe. Organizirana in mehani- zirana proizvodnja družbenih obratov je tel-jala manj zaiposile- nih, zaposlitev v industriji pa je povzročila pomanjkanje delovne sile na privatnih posestvih. Nadaljnji razvoj družbenega sektorja predvideva hitro pove- čanje površin v tem sektorju. Ze letos naj bi se povečale od 720 na 1500 hektarjev, po dveh letih pa že na 2500 hektarjev. Vse to postavlja pred družbo vprašanja, kako rešiti proiblem starih, za delo nezmožnih ljudi. To pa niso samo tisti, ki bi od- dali zemljo v družbeni sektor in s tem izgubili večji del svoje zemlje. To so tudi oni, ki so ostali v starosti sami na po- sestvih. Trenutno imamo v ob- čini sedem primerov, ko bi po arondaciji in odkupu zemlje ostali brez sredstev za preživ- ljanje. V takih primerih, ko so pravni lastniki mlajši in zaposle- ni v industriji, starejši pa bi ostali brez sredstev, bo treba po- staviti tudi vprašanje dolžnosti odraslih otrok do onemoglih staršev. Toda preidimo na odlok občine. Pravico do preživnine imajo: — Tisti, ki jim je bila zemlja odvze- ta po arondacijskem postopku. — Tisti, ki so oddali celotno poseistro družbi. — Moški morajo biti starejši od 65, ženske pa nad 55 let. Ce so mlajši pa le v primeru, da je zdravniška komisija dokazala delanezmožnost. — Biti mora kmet in mu mora biti kmetijstvo glavni vir prežvljanja. — Da se zaradi oskrbe nedoraslih otrok In invalidnih oseb ne more za- posliti (to velja za čas trajanja stanja) ali da se zaradi drueih objektivnih raz- mer ne mere zaposliti. " •— Da mu po arondaciji ne preostane več kot pol hektarja obdelovalne ali en hektar celokupne površine. — Da arondiranec vnese celotno kup- nino za zemljišče v sklad za kmetij- stvo pri občini Videm-krško. Višina preživnine na enega člana po odloku znaša do 10.000 dinarjev, za dva člana 15.000, za tri člane 20.000, za štiri in več članov pa ne preko 24.000 dinar- jev. Višino preživnine bo treba zvišati ali znižati v skladu z rastjo ali padcem življenjskih stroškov (po družbenih merilih). To so samo najvažnejše točke občinskega odloka. Višina pre- živnine je v skladu s finančnimi zmogljivostmi občine. Odvisna je seveda od nadaljnjega razvoja kmetijske proizvodnje, obsega ifKKlružbljanja zemljišč in od produktivnosti kmečke proiz- vodnje. S tem bodo vse bolj do- zorevali pogoji, da se položaj delavca in kmeta izenači. Odlok, ki je začel veljati od 1. maja, je seveda začasen, ker ga bo treba vskladiti s predvide- nim zakonom, ki naj uredi nove odnose na vasi, tako v s.edanjem času kot prihodnjosti. V repub- liki in zvezi že delajo komisije o teh vprašanjih. Svoj komentar o občinskem odloku zaključuje tovariš Zagore z naslednjimi besedami: Ko bodo smotri na p)odročju kmetijstva doseženi, bodo dozo- reli tudi pogoji za popolno za- varovanje kmetov. Zato vsa ta akcija za ipodružbljanje v praksi pomeni preobrazibo naše vasi, utrditev resničnih socialističnih odnosov med ljudmi. Dan mladosti v Brežicah v počastitev dneva mladosti je občinska zveza za telesno vzgojo v Brežicah organizirala srečanje v raznih šj>ortn'h disciplinah med športniki iz občine Samobor in Brežic. Tako se je v nedeljo na brežiškem stadionai zbralo okoli 200 športnikov, ki so v po- vorki in v spremstvu mladinske godbe na pihala iz Brežic odšli s!kozi mesto na rokometno igrišče, kjer jih je najprej pozdravila predsednica občinske zveze 7a telesno vzgojo in šport tov. Mi- mica Avsec. Nato je o pomenu dneva mladosti in o tradicional- nem srečanju športnikov teh dveh občin spregovoril predsed- nik občinskega odbora SZDL, tov. Ivan Zivič, ki je še posebej poudaril, da naj se tako sre- čanje ohrani še v bodoče. V znak tesnega sodelovanja je predsed- nik občinske zveze za telesno vzgojo in šport iz Samobora po- daril predsednici tov. Avsecovi kristalno vazo. Športniki so se nato pomerili v rokometu, odbojki, kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in nogometu, pionirs'ke ekipe gas-ilcev pa v spretnostnih vajah. Brežičani so ob tem srečanju zaradi izredno lepega vr^mf-na imeli prav lep športni užitek. ZAKAJ Svet za blagovni promet ObLO Breži- ce je na zadnji seji razpravljal o pro- blematiki preskrbe mesa. Preskrba je v zadnjem času bila zelo slaba, mesa je bilo premalo, tako da so se potrošniki močno pritoževali. Preskrbo mesa v Brežicah ima na skr- bi Kmetijska zadruga, ki preko zadruž- nih dogonov dobavlja živino klavnici. In mesnicam. V zadnjem času živine na zadružnih dogonlh nI bilo zadosti. Kandidati za občinsko skupščino med volivci Pred dnevi je občinski odbor SZDL v Brežicah sklical na po- svetovanje vse kandidate za ob- činsko skupščino, posvetu sta pri- sostvovala tudi (kandidata za zbor repulblišike skupščine. Na tem posvetovanju so obravnavali probleme, ki so jih volivci iz- nesli na zborih volivcev. Tako so se kandidati seznanili s stanjem na področju komune, poleg tega pa so dotbiii nekatere napotke ta- ko, da so lahko na ponovnih zbo- rih občanov dajali ustrezne od- govore na postavljena vprašanja. Prav tako posvetovanje je or- ganiziral tudi občinski sindikalni svet za vse kandidate, ki kandi- dirajo v občinski zbor delovne s^k/upnosti, kakor tudi za kandi- date republišikega zbora za go- spodarstvo, zbora za zdravstvo in socialno politiko, prosvetno-kul- turneifira zbora in organizacijsko političnega zjbora. Kand-dati so se seznanili s tematiko, ki so jo prav v.teh dneh obravnavali po- samerni kolektivi na zborih de- lovnih skutonosti. katerih so se tu/di kandidati udeležili. Bine POVIŠANJE CEN MESU? kolikor pa jo je bilo, pa je bila zelo dra^a. Konkreino navajamo odkupne cene živini, ki je bila še, pred dobrim mese- cem od UO do 190 din, sedaj pa je po- rasla na 220 in celo na 250 din, to pa zaradi tega, ker sedaj ni več problema za krmo in proizvajalci živine ne pro- ' dajajo. Na sejem v Brežicah, ki je bil mo- ja, so pripeljali le 7 goved, odkupljen na pa je bila zaradi previso'kih cen ena krava. S tem nastaja vprašanje, kako preskrbeti potrošnike z mesom, saj ga kupijo dnevno okoli 1.000 kg. V zvezi s problematiko preskrbe in višjih odkupnih cen od zasebnih proiz- vajalcev, je kmetijska zadruga predla- gala zvišanje prodajnih cen mesu, in sicer govedini od 430 na 480 din, teleti- ni od 470 na 540 din (pri tem opominja- mo na uredbo o prepovedi klanja te- let, ki se tudi strogo izvaja), ter svi- njini od 500 na 550 din. Z ozirom na vse to je predlagal svet za blagovni promet, da kmetijska zad- ruga z ozirom na zvišanje cen mesa nabavi meso v Ljubljani pri izvoznem podjetju »Gruda-eksport«. Navedeno podjetje namrtič izvaža pitana goveda v Italijo, vendar samo zadnje polovice, prednje polovice pa proda na domačem tržišču. Cena je din 430, tako da izpod 480 din tako meso ne morejo prodajati v mesnicah. S tem bi nekako bil rešen problem preskrbe mesa. Z. V. USPEH ODBO.TKARJEV IZ BRESTANICE TVD »Partizan« iz Brestanice je zelo aktiven, posebno odbojkarska sekcija, ki se je uvrstila v II. republiško ligo — zahf^dna skupina. Po dvakratnih kva- lifikacijah v Ljubljani in Kranju se je ekipa končno uvrstila v II. ligo in pri tem izločila odbojkarje iz Izole. Razen Brestanice nastopajo v II. republiški ligi še: TVD »Partizan. Postoina, Kro- pa, Žirovnica, Kočevje. Kamnik, Trno- vo-Ljubljana in OK »Triglav« Kranj. v prvi tekmi v Brestanici med do- mačo ekipo in TVD »Partizan« Postojna so zmagali domačini z rezultatom 3:2 (15:17, 10:15, 10:15, 15:5, 15:12). Tekmo ki je privabila okoli 200 gledalcev je bila izenačena, vendar so bili domačini požrtovavlnejšl, dočlm so gostje prika- zali tehnično boljšo Igro. Zasluge za zmago pa imajo tudi gledalci, ki so burno vzpodbujali domače igralce. Brestanica je igrala v naslednji posta- vi: Istenič, Galeša, Zmavc, Illastan, Ko- zamernlk, Mikel, rezerva Rakar. Tek- mo je dobro vodil tov. Urh Riko iz Novega mesta. Druga tekma je bila v Kropi med tamkajšnjim Partizanom in Brestanico. Rezultat 3:2 v korist Krope. Po prika- zani slabi igri rezultat odgovarja do- godkom na igrišču, vendar je na slabo Igro vplivalo mrzlo vreme in pa slab sodnik. jL-n -aa- Kandidati med senovškimi rudarji Na nedeljskem zboru senovških rudarjev so bili navzoči tudi ing. Ivan PARIŠ kandidat za zvezni gospodarski zbor, Adam VAH- CIC kandidat za republiški orga nizacijsko-politični zbor in Edo KOMOCAR kandidat za republiš ki gospodarski zbor. Dr. Jože Brilej v svoji volivni enoti v soboto in nedeljo je bil na oibisku na svojem volivnem ob- močju tudi poslanski kandidat za republiško skupščino dr. Jože BRILET. Kot smo že poročali, kandidira dr. Brilej na štajerski strani občine Videm-Krško. Ta volilna enota pa vključuje tudi mesito Krško na desnem bregu Save. Dr. Brilej je kot veleposlan'k v Združeni arabski republiki prispel v Jueoslavijo v sprem- stvu predsednika Naserja. Po končanih državniških razgovorih je bila njegova prva pot med vo- livce. V občini V'dem-Krško je ostal dva dni. V soiboto popoldan je imel najprej razgovor s po- litičnim aktivom občine. Ob tej priložnosti se je zanimal za pro- bleme občine, za njen gospodar- ski razvoj in izrazil svoje naj- boljše mnenje o dejavnosti poli- tičnih organizacij v predvolivni dejavnosti. Popolnoma razumlji- vo je, da so politični delavci iz- koristili priložnost in postavili gostu vrsto vprašanj v zvezi z zunanjo politiko, zlasti pa s po- ložajem na Bližnjem vzhodu in z razvojno potjo prijateljske ZAR. Zvečer je dr. Brilej imel po- doben razgovor s političnim ak- tivom v Senovem, v nedeljo zjutraj pa v tovarni roto papirja »Djuro Salaj« v Vidmu, ob enajsti uri po s političnim akti- vom v Brestanici. Ob tej priložv- nosti je našel čas tudi za razgo- vor s sodelavcem nažega lista — ta razgovor pa objavljamo na I. strani tednika. Tovariš dr. Brilej je izrazil željo, da bi prišel še pred vo- litvami med volivce. Rekel je, da si bo prizadeval ostati v Jugo- slaviji še toliko časa, da bi se lahko udeležil zborovanj in se- stankov med ljudmi. Sprejem republiške in lokalnih štafet v Brežicah Pred občinskim ljudskim odborom ˇ Brežicah, se je dne 15. maja oprldan zbrala skoraj 1000-glava množica, ki je prisostvovala sprejemu najprej dveh lo- kalnih štafet nato pa še republiške šta- fete. Sprejemu so prisostvovali vsi naj- višji predstavniki družbenih ip politič- nih organizacij. Mladinci iz gimnazije so pripravili kratek kulturni program, mladinska godba na pihala iz Brežic pa je zaigra- la več koračnic. Po sprejetju štafetnih palic je predsednik občinskega komiteta ZMS in kandidat za republiškega po- slanca tov. Franci VOLJCANJSEK v kratkem govoru orisal pomen oraznlka dneva mladosti ter lik tov. Tita, kate- remu mladina s štafeto prinaša ob nje- govem rojstnem dnevu polno želja vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Tov. Boža Cešnovar, delegat Vil. kon- gresa ZMJ, je prečitala pozdravno pismo tov. Titu, nato pa je štafeta nadaljeva- la pot preko Dobove, Bizeljskega v so- sedno občino Šmarje. Bine Turistični lokali v Brežicali pripravljeni za sezono Nedavno je bil izvršen pregled vseh gostinskih lokalov na ob- močju občine Brežice. Ugotovlje- no je, da se je stanje zelo spre- menilo ter so v glavnem gostin- ski obrati pripravljeni za letoš- njo sezono. Ce pričnemo ob av- tocesti naj prvo omenimo »Mo- tel«, ki posluje šele dobri dve leti ter je vsekakor zadovoljil domače in tuje turiste. V letoš- njem letu nameravajo postaviti še en tak obrat v neposredni bli- žini, ker se je izkazalo, da je se- danja kapaciteta obrata premala za številne domače in tuje turi- ste. Problem pa je nastal zaradi parkirnega prostora. Potrebno bo razmisliti, kam usmeriti toliko avtamoibilov ob nedeljah in prav- nikih. V neposredni bližini je od- prt nov gostinski obrat pri kopa- lišču ob Krki. ki je vsekakor so- doiben in odgovarja vsem predpi- som. Tudi tu nastaja vprašanje parkirnega prostora, vendar je stanje nekoliko boljše, ker je se- danji partkirni prostor precej po- večan. Cateške to,pli'ce lahko sprejme- jo tudi do 500 gostov, vendar od tega 300 na vrtu in 200 v zaprtem prostoru. Predviden je nov hotel za tuje turiste z bazenom in pri- tiklinami. Resnica pa je, da so bile Cateške toplice deležne pre- malo pomoči in močno zaostaja- jo za Šmarjetskimi in Dolenjski- mi toiplicami, ki so v zadnjih le- tih bile deležne ogromnih sred- stev, kar za Cateške toplice ne moremo reči. Urejen je tudi parkirni pro- stor na desnem bregu Krke pred mo.stom, kjer je turistično dru- štvo Brežice zasadilo topole. Se- daj pa urejaja kioske za pre- skrbo kopalcev, podobno pa bodo uredili nove kabine ter sanitarne naprave. Tu nastaja problem se- danjega gostinskega obrata, ker lastni€a nima sredstev za utedi- tev, v najem pa ga ne da. Ce bi obrat prevzelo gostinsko podjet- je, bii z manjšimi adagtacjjami bil zelo prijeten gostinski obrat. Dejstvo je namreč, da ob nede- ljah v poletnih mesecih vse od izliva Krke v Savo pa tja do Krške vasi in proti Bušeči vasi pride toliko turistov, da ne mo- rejo parkirati vseh avtomobilov. Bližina Zagreba privaibi cele dru- žine, ki prebijejo nedeljo na na- šem področju in bi bila škoda, če ne bi znali izkoristiti turizma, ki se nam sam vsiljuje. Perspektive za levi breg Save, to je za Pišece, Bizeljisiko in pre- dele pod Orlico so v tem, da bo- do v doglednem času asfaltirali ceste Brežice—Bizeljsko—Kum- rovec. To bi bila zelo prijetna izletniška pot za Zagrebčane. V. Z. • Za praznik mladosti v poča.stittr/ praznika mladosti je občinski komite ZMS Sevnica organizi- ral množično športno tekmovanje ak- tivrv s pripadniki garnizrna JLA iz Cerkelj. Tekmovanje je bilo organi- zirano v naslednjih di^iplinah: roko- met, šah. cdbijka, streljanje in namizni tenis. Za pckal »mladosti« občinskega komiteja ZMS pa so tekmovali v na- slednjih disciplinah: v rokometu, šahu in streljanju. Rokomet: V rokometu so nastopile ekipe JLA, RK Krmclj in AK Sevnica. Zmagala je ekipa JLA s štirimi točkami,, druga je bila ekipu Krmelja z dvema točkama in tretja ekipa Sevnice brez točk. Med- tem ko prijavljena ekipa AK Laško ni sodelovala. Šah: V šahu so tekmovale ekipe: JLA (A) in (B) MA Kopitarna, AK Sevnica in MA Budna vas. Prvo mesto je osvo- jila n'vipa JLA (.\) z 12.5, drugo mesto je rsvojila MA Kopitarna z 11,5 točke, tretje mesto AK Sevnica z 7,5 točk, četrta je bila ekipa ILA (B) z 7 točk in pojilednja je bila ekipa MA Budna vas. Strelstvo: V konkurenci za pokal so sodelovale ekipe MA Mizarske PZ (A) in (B) in Budna vas (A) in (R). Prvo mesto je osvojila ekipa Mizar- ske PZ (.\) s 670 krogi, druga je bila ekipa Mizarske PZ (B) s <>h5 krogi, tretja je bila ekipa Budna vas (A) s 596 krogi in poslednja je bila ekipa Budna vas (B) s 563 krogi. V dvoboju ekip JLA in Sevnice so zmagali gostjff iz Cerkelj s 1161 krogi proti ekipi Sevnice s 1141 krogi. Naj- boljši med posamezniki je bil član ekipe MPZ Sevnica Budna Stane s 258 krogi od 300 možnih. Namizni tenis: Nastopile so ekipe: JLA (A) in (B), Taborniki »Čete treh smrek« Sevnica in ekipa MA Jugotanin. Prvo mesto je osvojila ekipa taborni- kov »Čete treh smrek« Sevnica, drugo mesto ekipa JLA iz Cerkelj in tretje musto ekipa Jugotanlna. Odboika: V odbojki so nastopile samo ekipe JLA in MA Kopitarna. Zmagala je ekipa garnizona iz Cerkelj z rezultatom 3:1 nad ekipo MA Kopitarna. Vsa srečanja so bila kvalitetna in množična. Gledalci so bili zadovoljni z lepim in požrtvovalnim igranjem vseh nastc pajočih. a pris:^jno ekip JL.4. Tak- šnega tesnega sodelovanja z ekipo JLA si še nadalje želimo In upamo, da bodo naša srečanja vse pogostejša. -ej- MALA KRONIKA BREŽICE Na področju matičnega urada Brežice so bila v času cd II. do 17. 5. rojeni 4 dečki in 3 deklice. Poročila sta sd: Medvešek Vladimir, nslužbenec iz Zakota in Pšeničnik Te- rezija uslužbenka jz Malega Obreza. Umrli so: Pleterski Janez. soc. podpi- ranec iz Brežic, star 64 let; Bogovič Ana, soc. podpiranka iz Dobove. stara 77 let. V plavalnem bazenu na Vidmu, ki ga polnijo iz tovarne ro'o pa- pirja z ogrevano vodo, je bil v nedeljo plavalni miting ob otvo- ritvi plavalne sezone. Tekmova- nja so se udeležili številni klubi. Ozračje je sicer bilo svtže, toda voda je bila topla. Na desni sliki vidimo štiri člane »Ljubljane« na startu, na levi pa prisrčen pri- zor, kako tekmovalka Pauljeva (v kapi) čestita zmagovalki Trtni- kovi iz Ljubljane za njen dober rezultat v kravlu na 100 m. Plavalni bazen v Vidmu je po- leg Rimskih Toplic edim odprti bazen, kjer se sezona vodnega športa in kopanja začne zgodaj. Toda tudi tu se je letos zavleklo zaradi vremena. Popoldan pa je bilo že veliko kopalcev in to pred- vsem domačinov in Zagrebčanov. Plavalni miting je bil organizi- ran v počastitev Dneva mladosti. ZiiAcAci^Vkrk rio ^rrkliHzoVi glasujemo za napredek naše socialistične IMClVLUK} na VUlllTilll domovine in za socialistične odnose! CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 20 — 24. maja 1983 KOMENTAR ZA VELENJSKE NOGOMET A.ŠE: Dobro, a prepozno Po rezultatih 22. kola slo- venske nogometne lige bi lahko sodili, da se skušajo Velenjčani kar najbolj do- stojno posloviti od republi- ške lige, saj so dali minulo nedeljo pošteno lekcijo So- boti; na igrišču ob jezeru so jo premagali z visokim re- zultatom 5:1. Ce katera, po- tem je zlasti ta tekma poka- zala, da velenjski nogometa- ši sodijo v republiško skupi- no; zato je prava škoda, da go se prebudili prepozno. Pa (Jrui^ič, bi lahko rekli. Obe celjski moštvi sta se najbrž že sprijaznili z me- stoma nekje v sredini lest- vice; zato pri njiju ni več tiste prizadevnosti za dosego l>oljših rezultatov. Zdaj gre menda še samo zato, da čim prej zaključita tekipovanje ne glede na rezultatfe iz no- sameznih dvobojev. Takšno mnenie potrjuje zla<;ti ne- deljska tekma na Glaziji. Cenrav so v dvoboju proti liuibljanski Svobodi vodili domačini z 2:0, so na koncu tako močno popustili, da so požrtvovalni gostje zabili kar tri gole in tako dosegli dragoceno zmago in dve točki. Nekaj podobnega se je pripetilo železničarski enaj- storici Celja, ki je v sreča- nju s Slovanom v Ljubljani vodila ob zaključku prvega polčasa 1:0. Nazadnje pa je morala dvi.gn'ti roke in se predati; končni izid tega dvoboja je bil 3:1 za Slova- na. Po teh dogodkih je Kladi- var na šestem mestu lestvi- ce z 22. točkami ter razliko v golih 38:40, Celje na deve- tem z 21. pikami ter razliko v golih 34:36, velenjski Ru- dar pa na zadnjem ali štiri- najstem s sedmimi pikami in •negativno bilanco v golih 28:64. V naslednjem kolu se bo velenjski Rudar v Ljubljani srečal z Ilirijo, katero je la- ni premagal z 1:0, Kladivar bo moral v goste maribor- skemu Železničarju, katere- mu se bo najbrž skušal od- dolžiti za jesenski poraz 5:2, Celjani pa bodo gostili vo- dečo moštvo kranjskega Tri- glava, s katerim so lani iz- gubili z najtesnejšim rezul- tatom 1:0. —m Mladi atleti dobro začeli Prvo oziroma kvalifikacijsko kolo ekipnega prvenstva Sloveni- je v atletiki za starejše mladin- ke in mlajše mladince, ki je bilo v nedeljo dopoldne na celjskem atletskem stadionu, je prineslo nekaj izredno dobrih rezultatov; najbolj hvaležna ugotovitev pa je v tem, da so mladi atleti celj- skega Kladivarja zbrali več točk, kot so jih potrebovali lani za os- vojitev naslova državnega prva- ka. Tako so mladinci AD Kladi- varja zbrali 16.040, mariborski Branik 13.673, trboveljski Rudar pa 8.948 točk. Pri mladinkah so tekmovalke Kladivarja dosegle 12.489, Rudar pa 8.089 točk. Pri mladincih so se od celjskih tekmovalcev najl>olj uveljavili: Kresnik v metu kladiva s 36,63 m, Leskovšek v teku na 100 m s 11.5, Medvešek pri skoku v viši- no s 186 cm, Krajne v teku na 300 m s 37.9, Pilih in Kunej pri skoku ob palici s 355 cm, Kava- lar v metu krogle s 14.80 m, Bre- gar v metu kopja 48.63 m, Le- skovšek v metu diska 40.96, Pin- ter v teku na 1.000 m 2:44.6, Ške- ta pri skoku v daljino s 6.36 ter tekači Kunej, Pilih. Šketa in Le- skovšek s prvim mestom v štafeti 4 X 100 m J časom 46.3. STAREJŠI MLADINCI V TRBOVLJAH Kakor mlajši v Celju tako so se tudi starejši mladinci pomerili v kvalifika- cijskem kolu ekipnega prvenstva Slo- venije v atletiki: izjema je bila le v tem, da je bilo njihovo tekmovanje v Trbovljah in da so se ga udeležili razen celjskih atliStov, ki so osvojili prvo me- sto še mladi tekmovalci kranjskega Tri- glava, Olimpije-Svobode, Ljubljana in domačega Rudarja. Od celjskih atletov so se najbolj iz- kazali: Polutnik v teku na 110 m čez ovire (15.6) ter v teku na 400 m (51.5), Zuntar v teku na 2.000 m (5:35.2), Vivod v metu krogle (13.80) ter pri skoku v višino (190), Dorn v metu kladiva (45.37) ter Lednik pri skoku ob palici (345 cm). TINE ŠROT — DRUGI V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v orodni telovadbi v vseh kate- gorijah. Med udeleženci iz Celja se je odlično držal Tine Šrot (Gaberje), ki je pri članih zvez- nega razreda osvojil drugo me- sto za Cerarjem, medtem ko je bil nekdanji član gabrskega dru- štva Kisel četrti. Medtem ko je med člani prvega razreda Jože Šrot (Gaberje) os- vojil tretje mesto, je član istega društva Jeretin osvojil drugo me- sto pri članih tretjega razreda, vrsta iz Braslovč pa prav tako častno drugo mesto. Prav dobro §o se držale še mla- dinke mestnega društva, ki so v drugem razredu osvojile četrto mesto. Med mladinkami pa so prva mesta osvojile: Urbančičeva v te- ku na 80 m čez ovire (12.7) ter v metu kopja s 38.72 m, nadalje Leskova v teku na 100 m s 12.7 ter v skoku v daljino s 472 cm, Razpotnikova v teku na 400 m s 62.3, Lubejeva pri skoku v višino s 145, Lebnova v metu krogle s 8.97 ter Fonda v teku na 60 m s 8.4. Razen tega so tekačice Ur- bančič. Fonda. Lešek in Šerbec zmagale v štafeti 4 X 100 m s 52.9 sek. ( 1. KOPER, 2. CELJE, ZAPIS O REPUBLIŠKEM MEDDOMSK EM TEKMOVANJU Od 11. do 13. maja je bilo v Murski Soboti v organizaciji tamkajšnjega di- jaškega doma drugo tekmovanje mla- dih stanovalcev dijaških domov Sloveni- je za pokal Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije. Tekmovanja so se udeležili dijaški domovi: Murska So- bota. Koper, Kranj, Celje in Tolmin. Celje je zastopala kombinirana ekipa dijašliih domov Kajuh in Dušana Fin- žgarja, ki je v skupnni o<;eni zasedla drugo mesto. Pri moških so Celjani zmagali v ro- kometu, atletiki in šahu ter bili drugi v odbojki in košarki. V skupnem oce- njevanju so zasedli prvo mesto z veli- ko prednostjo pred Koprom. Mladinke iz Celja so bile druge) v namiznem tenisu in šahu. sicer pa so v ostalih disciplinah zasedlo slabša me- sta; zato jim je v skupni oceni pripad- lo peto mesto. y kulturnem tekmovanju so Celjani s točakam- Darinke Kračun in Ivana Mir- ta osvojili prvo mesto. Pokal CK ZMS je osvojila ekipa iz Kopra ored Celjem in Tolm'nom. Or- ganizacijo meddomskega tekmovanja prihodnje leto pa sta sprejela celjska domova Kajuh in Dušana Finžgarja. V NASLEDNJEM KOLU ODLOČITEV? Prvo kolo spomladanskega dela tek- movanja v celjsko-zasavski skupini re- publiške lige v hokeju na travi se je končalo s pričakovanima zmagama fa- voritov. Ne glede na to, pa velja pri- pomniti, da niti HDK Celje, niti Par- tizan iz Senovega nista dosegla rezul- tata, ki sta ju zabeležila v svojo korist v prvih dveh tekmah z istima nasprot- nikoma. Medtem ko sta se prvi srečanji med obema paroma končali z rezulta- tom 7:0, pa so tokrat Celjani odpravili tekmece iz Krškega le z 2:0, ekipa iz Senovega pa trboveljskega Rudarja s 3:1. Tudi po tem četrtem kolo je na vrhu lestvice HDK Celje z istim številom točk kot jih ima Senovo, tretja je eki- pa iz Krškega, četrti pa je Rudar iz Trbovelj. V naslednjem kolu bo najvažnejša tekma v Senovem, kjer se bosta sre- čala kandidata za prvo mesto, domača ekipa Partizana ter HDK Celje. Prvi dvoboj obeh moštev v Celju se je kon- čal z neodločenim izidom 1:1. Po vsem tem so favoriti tega srečanja vsekakor domačini. V drugi tekmi se bosta sre- čali ekipi Krškega in Rudarja iz Tr- bovelj. PORAZ IN ZMAGA V nadaljevanju druge republiške lige v košarki je MTT iz Maribora premaga- la ekipo žalskega Partizana 74:58, v drugi pa so člani ŽKK Celja odpravili trboveljskega Rudarja 49:46. DOBRI REZULTATI CELJSKIH STRELCEV Na drugem kontrolnem tekmovanju najboljši'h strelcev, kandidatov za dr- žavno ,t republiško reprezentanco so se prav dobro držali tudi tekmovalci iz Celja. Tako je bil v tekmovanju z ma- lokaiiib(jrsko pištolo Dru.Vv najboljš Strajhcr (505), takoj za njim pa še dva Celjana, J*že Tržan (j03) in Mejavšek 501. V strpljanju z MK pištolo proste izbire je bil Mejavšek četrti s 521 kro- ^i, z vojaško puško pa Jager prav tako četrti s 479 krogi. Med članicami je Majda Zeljeva za- sedla prvo mesto v disciplini maloka- librske puške serijske izdelave. Doseg- la pa je 477 krogov. V isti dasciplini za mladince je prav tako zmagal Celjan in sicer Pihler s 482 krogi, medtem ko je bil Seršen tretji z rezultatom 475. V streljanju z nialckalibersko puško proste izbire je Jager dosegel 1064 kro- gov in s tem peto mesto. PIONIRJI V NOGOMETU V počastitev dneva mladosti bosta v Celju in Storah dva zanimiva turnirja pionirskih moštev. Medtem ko celjska pripravlja Kladivar, bo organizator drugega domači Partizan-Kovinar. Spored celjskega turnirja je nasled- nji: v nedeljo, 26. maja ob 10. uri: Olimplja (Ljubljana): Kladivar, ob 11. uri Rudar (Trbovlje : Železničar (Maribor), ob 15. uri premaganca za tret- je oziroma četrto mesto, cb 15. uri pa zmagovalca dopoldanskih srečanj za pr- vo mesto. Turnir v Štorah pa se bo začel že v soboto, 25. ter končal v nedeljo, 25. ma- ja. Na njem bedo sodelovale pionirske enajstorice Olimpa, ŽNK Celja, Kladi- varja B ter domačega Partizana-Kovi- narja. NAMIZNI TENIS LJUBLJANA:CELJE 10:2 V prijateljskem srečanju pionirskih in mladinskih namiznoteniŠkih ekip Ljubljane in Celja so v skupnem oce- njevanju zmagali Ljubljančani z 10:2. Kakor pri pionirjih se je tudi ori mla- dincih dvoboj končal s 5:1. Medtem ko je pri pionirjih edino točko za Celje priboril Poznič, je med mladinci zma- gal le Mikeln. OLlMJ> IN ŠOŠTANJ ZANESLJIVO VODITA Prvenstveno tekmovanje v obeh sku- pinah okrajne nogometne lige se bliža Iconcu. Medtem ko bodo v vzhodni sku- pini že to nedeljo odigrali zadnje kolo (ostala bo le preložena tekma Nazarje- Šalek), pa imajo v vzhodni skupini: dva zavrtljaja. V nedeljo, 19. maja so bili doseženi naslednji re'zultati. VZHODNA SKUPINA: Olimp B - Zre- če 3:0 brez igre, Vojnik-Štore 1:7, Ro- gatec-Slov. Konjice 1:1, Olimp-Brežice 2:0. Radeče-Rog.Slatina 3:5. Na lestvici vodi Olimp s 27 točkami, sledijo Ro- gatec 19, Slov. Konjice 15, Štore in Rog. Slatina po 12 itd. ^ ZAHODNA SKUPINA: Šoštanj-Polzela 6:2, Šmartno ob Paki-Gotovlje 8:2, Vran- sko-Žalec 2:1, Nazarje-Šalek preložena. Vodi Šoštanj s 24 točkami, sledita Ža- lec in Šmartno ob Paki po 18 itd. Samo Celulozar Čedalje bolj se bližamo zaključku republiškega tek- movanja v rokometu, toliko bolj ima človek občutek, da Celjani v borbi za obstanek v enotni slovenski ligi ne bodo vzdržali. Če bi hoteli prihodnjo sezono tekmovati v družbi najboljših rokomet- nih moštev Slovenije, bi mo- rali v vzhodni skupini zase- sti najmanj peto mesto. Po- ložaj pa je zdaj tak, da tiči na tej stopnici Celulozar s petnajstimi točkami, med- tem ko so Celjani na sed- mem s trinajstimi. Vrh je že izoblikovan an vse kaže, da je oddano ekipi iz Krškega tudi peto mesto. Tako bodo imeli rokometaši celjskega okraja vendarle vsaj enega predstavnika v prihodnji re- publiški ligi. V šestnajstem kolu je tr- boveljski Rudar v Celju premagal železničarje s tes- nim izidom 11:10. Medtem ko so Brežice premagale Celu- lozarja 14:13. je ek'pa iz Ra- deč odpravila velenjskega Rudarja 20:18. Dve koli pred zaključkom tekmovanja so si vstop v enotno slovensko ligo že- za- gotovili prvi štirje in to tr- boveljski Rudar, Slovenj Gradec. Kovinar ter Branik, peti je Celulozar s 15. pika- mi, šesto Brežice 13, sedmo Celje 12. deveto Radeče 9 ter deseti al j zadnji velenjski Rudar s štirimi pikami. Smučarske sezone še ni konec Za slovo od zimske sezone je v nedeljo dopoldne zaživel plaz pod Planjavo. Snežne razmere so omogočile celisk'm smučarjem, da so postavili št'ri sto metrov dolgo progo za slalom. Na startu se je javilo kar 19 smučari^v, med niimi tudi nekaj starejših in izkušenejših tekmovalcev, ki se tudi to pot niso dali ugnati. To velja zlasti za Janka Cetina, Marjana Nunčiča. ki sta zmagala pri članih, pa tudi za Cirila De- beljaka in Dušana Gradišnika, ki sta dosegla izredno soliden plasman. PIONIRJI: Bogdan Žekar 1:01.2, 2. Janko Nunčič 1:11.1. 3. Pavel Šloser 1:54.9, 4. Bojan Sedlar itd. MLADINCI: 1. Marjan Rosina 90.2, 2. Jože Švegelj 91.9, 3. Rado Planteu 130.4, 4. Jože Colner 223.1 itd. ČLANI: 1. Janko Cetina 80,2, 2. Marjan Nunčič 84.3, 5. Pavel Cater 88.4,4. Ciril Debeljak 100.5, 5. Andrej Ajdič 102.0, 6. Dušan Gradšnik 109.0, 7. Stanko Kopi- tar 152.0 itd. Kot pravijo je bila to zadnja tekma, vendar s tem smučarske aktivnosti še ni konec. Izredne snežne razmer?- na plazu pod Planjavo (na koncu Logarske do- line) bodo celjskim smučarjem omogočile, da se bodo še v na- prej zbirali na tem smučišču in tako nadaljevali s treningi. Prireditev v nedeljo so izkori- stili še za to, da so se pomenili o bodočem de'u ter si ogledali nekaj zanimivih filmskih posnet- kov z najrazličnejših smučar- skih prireditev in alpinističnih podvigov. Volilno vzdušje v 1 aškem Skoraj vsi zbori volivcev laške občine so bili dobro obiskani. Vo- livci so na 35 zborih izbrali 33 kandidatov za občinsko skupščino, enega za republiško in enega za zvezno skupščino. Socialni sestav bodoče občinske skupščine bo zelo pester, saj so med kandidati zastopani delavci, uslužbenci, kmetje, gospodinje, prosvetni delavci ter obrtniki. Od teh je 14 člancv Zveze komuni- stov, 13 pa udeležencev NOB. Na zborih delovnih organizacij so potrdili kandidaturo 27 kandi- datov ter treh kandidatov za re- publiške strokovne zbore. Tako so sprejeli kandidaturo Vojka Pu- harja, obratcvodje tovarne papir- ja v Radečah za republiški kulcur- no-prosvetni zo-zt, Maksa Klemen čiča, upravnika vzgojno poboljše- valnega doma v Radečah, za re- publiški s-ocialno-zdravstveni zbor in Danice Rozman, predsednice občinskega k'-miteja Zveze mladi- ne, za republiški organizacijsko- pclitični zb-'^r. Z?, republiški zbor pa so se od- ločili za Hinka Vlmerja, rudar- skega tehnika v rudniku rjavega premoga v Laškem.''Potrdili pa so tudi kandidaturo dosedanjega zveznega poslanca Sergeja Kraig- herja za zvezni zbor. Na zO'orih s-o razpravljali naj- več o novem volilnem zakonu ter o ustavnih spremembah. V kme- tijskih področjih so dsli največ poudarka vprašanju občinske do- klade ter k:.munalnim proble- mom. V Laškejn in Rimskih To- plicah so kritizirali poslovanje mesnice, ki ne kaže posebnega za- nimanja do potrcšnikcv za boljšo izbiro mesa in drugih izdelkov. KEGIJI PADAJO... Tod! zadnje dni so bili kegljači nad- vse aktivni. Tako so člani železničar- »kega kegljaškega kluba Celja sodelo- vali na državnem prvenstvu kjer so v ekipnem ocenjevanju med 25 moštvi za- sedli 1". do 20. mesto s 5033 podrtimi •tekiji. Posameznik' so metali tak-^'e: Jančič 895. Vanovšek 851, Marinčcik 856. Lnbej 844. Blazina "94 ter Veranič 783. Na državnem prvenstvu posameznikov P> se je med 148. posamezniki najbolje ^fžal Marinček. ki je zasedel okoli 35. J.'' 40. mesto, sicer pa je podrl 894 keg- ljev. Ostali triie so metali takole: Va- novšek 883, Lubej 839 ter Druškovič 789. V prvem delu okrajnega tekmovanja ^* jugoslovanski pokal so bili doseženi ""Slednji izidi: Invald I : Ingrad 4556: 1,"^ Invald II : Zabukovca 4778:4558, ^elje III . Kovinotehna 4788:1657, Eleklro Celje 11 4785:4428, Šentjur - 13. maj 4502: *W5 in štore - Ingrad 4749:4873. Tekmovanje bo končano jutri. V nedeljo se je v Celju končalo re- publiško prvenstvo za mladince v keg- ljanju. V moištvenem t^'tmovanju so nastopili v disciplini 3x100 lučajev. Med šestimi ekipami so bili Celjani peti s 1.100 nodrtimi keglji. Posamezniki pa so metali: Kompan 399, Gobec 385 in Li- povšek 316. Na prvenstvu posameznikov (mladin- cev) pa je nastopilo 25 k^^ljačev. V tej konkurenci je bil Kompan tretji s 827, Gobec pa peti s 820 kegljd. J. L. PRVA STOTICA Položaj na lestvici republiške košar- karske lige se hitro menja. Medtem ko je b la šcštanjska Elektra še pred krat- kim prav pod vrhom jf. zdaj po šestem zavrtljaju zdrknila na deveto ali pred- zadnje mesto s št rimi pikami ter nega- tivno bilanco v koših 381:422. V zadnji tekmi proti ljubljanskemu Slovanu je Elektra utrpela doslej naj- hujši poraz v tem tekmovanju; razen tega pa jc zmagovito moštvo na njen račun doseglo tudi prvo stotico. Rezul- tat se je glasil 109:61 v korist Slovana. v Ido Slruc nas je Zijpuslil Na pragu zasluženega pokoja je zavratna bolezen iztrgala iz naših vrst dolgoletnega družbenega de- lavca Ivana Struca iz Slov. Ko- njic. V Konjice je prišel iz okolice Slovenjega Gradca pred 25 leti. In prav njegova zasluga je, da je v njej ves čas opravljal odgovorne naloge. Usnjarna mu je postala drugi dom. Sprva je bil sekretar, nato pa vse do predlanskega šef nabavne službe. Tudi v času .bolezni se je vsako- dnevno zanimal za delo kolektiva in se veselil slehernega us,peha. Vrsto let je deloval v samouprav- nih organih podjetja. In v marsi- katerem težkem ipcložaju podjetja je prav beseda tovariša Struca naišla uspešno rešitev. Vsem Ko- njičanom je znan kot predsednik in kasneje tajnik »Svobcde^<, saj ni bilo prireditve, da ne bi nasto- pal. Svoje me&to je našel tudi pri pevcih. Nad deset let je deloval v ob- činskem sindikalnem svetu in v organizaciji ZB, v zadnji mandat- ni dobi pa je bil član občinskega ljudskega odbora. Se in še bi lah- ko naštevali njegovo delo in po- žrtvovalnost, kajti nikoli ni rekel: »Ne morem!« V. L. Za dan mladosti v torek zvečer je bila v veliki dvo- rani Narodnega doma slavnostna aka- demija, ki so jo priredili člani pionir- skega odreda »Toneta Tomšiča« na prvi osnovni šoli v Celju v počastitev dneva mladosti. V uvodnem delu je spregovorila pred- sednica pionirskega starešinskega sveta tovarišica Svetkova. Učenci in učenke so zeilo aktivni, saj deluje na šoli kar 56 najrazličnejših krožkov in pet raz- rednih družin. Zatem so nastopili mladi člani dra- matskega krožka, najmlajši pevci, re- citatorji. drkleta -z baletne šole, ki jo vodi tovarišica Sonja Gor'ančeva, te- lovadci in člani folklrrnega krožka s plff-nm »Lepo je v naša domovini biti mlad . . .«. Akademijo, ki je bila zares kvalitetna, je zaključil pod vodstvom tov. Koresa pevski zbrr, ki je zasedel prvo mesto na nedavni okrajni pevski revij'. Akademijo so združili tudi s spre- jemom pionirjev v mladinsko organi- zacijo. Predsednik mlad ns.kega k( mi- teja na prvi osnovni šoli, Radovan Tes- lič, je trem zas.topnikom picnirjev od- vezal rdeče rute in jih tako simbolično sprejel v mladinsko organizacijo, pri tem pa jim zaželel uspešno delo. ____________ Po tem je treba najprej udariti. Toda kdo če jih ni celo več? To bi bilo prvo, kar je V"^ba zvedeti. Kaj meniš, Jurček?« -Mislite, bi jaz?« >vTi, seveda,« je pritrdil Stane. ''Lahko ne bo, toda doslej si še vse dobro pravil, zakaj bi tega ne?« Jurčku, ki je jto- "?ala dobro delo, naloga, ki so mu jo nalo- se mu je pa vendarle zdela težka. Tako V"3^1o ljudi je poznal v vasi in še skrivati se J« moral. »-Poizkusil bi že,« je rekel, «-ne vem P*, če bo šlo.« »-Seveda bo šlo, samo oči moraš *n»eti odprte.« "•Kar zadeva Nemce,« je nadaljeval Stane, *je tudi treba zvedeti, koliko jih je, kako so "^-rjeni itd.« To ne bo težko, saj so vsem na očeh. «-Sem ti pa ni treba hoditi,« se je vtaknil vmes Gre- ga. »-Se bom kar jaz oglasil pri Grumovih.« To pravi zategadelj, je pomislil Jurček, ker sem jo nocoj komaj odnesel. >-Saj lahko pridem,« je ugovarjal. >*Pa ni treba.« Ce se je Grega za nekaj odločil, je obveljalo, to je Jurček dobro vedel. Spravil se je k Ostoju na pograd in se tiho pomenkoval z njim še dolgo potem, ko so drugi že spali. Nič ni bil zaspan in v Studence se je mislil vrniti šele drugi dan opoldne, zatorej je menil, bo zjutraj lah- ko poležal. Drugi dan popoldne, ko se je Jurček vrnil v Studence, je v vasi zopet naletel na Izo. >*Kakor nalašč!« jo je pozdravil. »-Pravkar sem ugibal, kje bi te našel«. «-Povsod,« se je nasmejala Iza. Zavila sta čez most in ogledo- vala vojake, ki so postajali okoli cerkve. »Kaj misliš, koliko jih je?« se je Jurček obrnil k Izi. »Jih nisem štela.« »Pa bi bilo dobro, veš. Sovražnika moraš poznati.« »Jih mislijo na- pasti?« Izin glas je postal pridušen in v očeh se ji je vžgala iskra. Radovednost! »Ne vem.« »Kaj bi skrival!« je bila Iza užaljena. Nabrala je usta v šobo in pogledala v tla. »Skrivnosti ne maram, veš.« CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 24. maja 1963 Veliko več pozornosti varstvu Zadnjo sejo je občinski komite ZKS v Žalcu posvetil razen ob- ravnavi nekaterih problemov in malog, ki stoje pred komunisti v obdobju tik pred volitvami, še socialnim in varstvenim proble- mom v občini. Člani občinskega komiteja so menili, da so v preteklosti vse preveč pozornosti posvečali in- vesticijam v gospodarstvu in problemom gospodarjenja, da i>a so mnogokrat v tej obilici dela zanemarili tiste osnovne momente skrbi za človeka, ki pa jih zlasti nova ustava še posebej poudarja. V resnici pa je tako, da prav ti problemi in njihove posledice ustvarjajo nazadnje ozka grla v proizvodnji. Navsezadnje se namreč moramo zavedati, da je tudi ob najsodobnejših strojih človek v proizvodnji najpo- membnejši činitelj. Ko so govorili o nekaterih pro- blemih preventivne službe, so menili, da je le-ta prešibka in da jo bo potrebno vsekakor okrepiti. Staro geslo, da je laže preprečiti bolezen ali poškodbo kot zdraviti, še v.selej velja. Tu bo predvsem odločujočo vlogo imel občinski svet za zdravstvo, ki je že nekaj svojih sej posvetil tem problemom. Predvsem so sklenili, da bodo podrobno kon- trolirali izdatke za preventivo in sproti ugotavljali, kaki so uspehi in koliko dela je na tem področju v posameznih obdobjih oprav- ljeno. Sekretar občinskega komiteja tov. BOŽO LUKMAN se je zavzel, da bi z uveljavljanjem sprejemljivejših oblik angažirali pri tem delu tudi družbene de- lavce na terenu in da bi hkrati dosegli koordinacijo med zdrav- stvenimi ustanovami, občinskim svetom, gospodarskimi organiza- cijami in vasjo. Tovarišica DIMICEVA je še posebej in podrobno obravnavala nekatere stvari, ki bi jih lahko reševale stanovanjske skupnosti. Znebiti pa bi se morali mentali- tete, da nam stanovanjska skup' nost predstavlja le skup servis- nih delavnic. Ta pojem pa je v bistvu zgrešen. Kajti naloge sta- novanjske skupnosti, oziroma krajevnih skupnosti, ki jih bo v naši občini več, so mnogo širše. Zlasti naloge s področja vzgoje in varstva so izredno po- membne. Na seji občinskega komiteja so podrobno obravnavali tudi neka- tere konkretne primere in pro- bleme varstva — tako na primer žovneški. Tam je okoli 26 otrok, ki so domala ves dan brez varstva. Za ta problem bo vse- kakor potrebno najti ustrezno rešitev, kajti razen tega, da bo urejen varstveni zavod, bodo bistveno razbremenili tudi 15 žena, ki so redno zaposlene. K temu pa je potrebno prišteti še sezonske zaposlitve in podobno. V Žalcu bi tudi potrebovali ustanovo, kjer bi varovali do- jenčke. Sodijo, da jo bodo lahko uredili. Na seji občinskega komiteja so veliko govorili tudi o vzgoji šolske mladine. Tu gre za dokaj resne probleme, ki se pozneje zrcalijo na vseh področjih. Naj- prej gre za to, da bodo šolniki morali posvečati še več pozor- nosti vzgoji šolske mladine, hkrati pa bo potrebno na ustre- zen način poskrbeti, da bodo lahko učenci tudi v posebnih ustanovah lahko dobili pomoč pri obveznem domačem delu in učenju. Ko so razpravljali o tem, so člani komiteja menili, da je zanemarjanje mladine huda na- paka, ki se nam lahko zelo maščuje. Zaradi tega je potrebno čimprej uveljaviti potrebne ukrepe dokler je še čas, saj bodo tako odpravljene slabosti sproti. -m KDO JE KRIV? Na Kajuhovi cesti 4, nasproti sodišča v Šoštanju, lahko te dni vidiš prav čuden primer, ki kot kaže pravno, nikakor ni rešljiv, a bržčas nalaga moralno krivdo — toda komu? Primer je zapleten, čeprav niti ni nekakšna posebnost. V tej hiši sta in še stanujeta dve stranki, in sicer samska Dragica Topol- nik ter Leskovarjeva družina z dvema malima posvojenima deklicama. Nataši je 6, Biserki pa 7 let. Lastnik te zgradbe pa je že dobrih 5 let tovariš Stanko Gradnik — vodja čevljarske de- lavnice v Šoštanju. Vse bi bilo v redu, stranki sta ves čas iskali stanovanje, a ga žal nista dobili in ko je tovariš Grudnik dobil odločbo o pravici do popravila hiše, je začel z rušenjem. In kljub razumevanju enih in dru- gih je nujno zavrelo. Osrednji del hiše s skupnim straniščem je porušen in na ta način sta stranki v sila nerodnem položaju. Tovariš Grudnik pa vsako do- povedovanje zavrača s pravno stranjo — v rokah ima odločbo, ki je veljavna. Ob tem menimo, da je bržčas takšno reševanje s strani občin- skega ljudskega odbora le pre- več administrativno in neživ- Ijenjsko. Taista ocena pa velja tudi za tovariša Gradnika. Naj- brž bi se čestokrat lahko izognili nehumanemu ravnanju, če bi s strpnostjo in življenjskim gle- danjem u.rejevali vprašanja naj- osnovnejših pravic človeka. -že 16 km ceste so že zgradili Kot smo izvedeli, kaže da bo že v letošnjem letu dokončana gradnja ceste, ki bo preko Mat- kovega kota v Logarski dolini povezovala ta biser naše zemlje z Avstrijo. Na ta način se bo bržčas povečal obisk inozemskih turistov. Mnogo pa bo k še več- jemu obisku Logarske doline pri. pomogla cesta Luče—Bela peč~ Crna, ki bo koroškemu in mari- borskemu predelu dokaj pribli- žala ta oddaljeni gorski svet. 16 km te ceste je že gotove in najbrž bo tudi ta letos dokon-, čana. I GOZDNE CESTE: 0,4KM NA 100 HA V zadnji številki našega lista se nam je v intervju >Strokovni zbori bodo učvrstili vez z nepo- sredno proizvodnjo« vrinila ne- ljuba pomota. Tovariš Dane Me- lavc (kot je napačno navedeno direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje) je direktor Zgornje- savinjske kmetijske zadruge, ki ima samostojna obrata za goz- darstvo in kmetijstvo. Tiskarski škrat pa si je po- igral tudi s številko. Pravilno je, da znaša gostota gozdnih cest v mozirski oibčini 0,4 km na 100 ha in ne kot je navedeno na 10 ha. Kritični razgovori velenjskih rudarjev VELENJSKI RUDARJI SO NA SVOJEM PREDVOLILNEM ZBOROVANJU NAJVEČ RAZPRAVLJALI O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU ŠALEŠKE DOLINE, TO JE O GRADNJI ENERGO KE MICNEGA KOMBINATA IN IZGRADNJI NOVE ELEKTRARNE TER S TEM V ZVEZI S POSTOPNIM NARAŠČANJEM PROIZ- VODNJE NA 4 MILIJONE TON IN KASNEJE NA 6 MILIJONOV. GLAVNI POUDAREK RAZPRAV PA JE BIL NA UVEDBI SE- DEMURNEGA DELAVNIKA IN PROBLEMATIKI NEZGOD, KI SE VEDNO PREKORAČUJEJO DOPUSTNO MEJO BOLNIŠKIH IZOSTANKOV ZA DOBRA 2 ODSTOTKA. PRAV ZARADI TEH NEZGOD SO SKLENILI, DA BODO V BODOCE POSVEČALI SE VEČJO PA2NJO LJUDEM NA DELOVNEM MESTU, Z OSTREJ- ŠIM KRITERIJEM PA BODO SKUŠALI OMEJITI IZKORIŠČA- NJE, KI IMA Se vedno SVOJE KORENINE. NA ZBOROVANJE VELENJSKIH RUDARJEV STA BILA PRISOTNA TUDI KANDIDATA ZA ZVEZNI ORGANIZACIJSKO POLITIČNI IN GOSPODARSKI ZBOR, TOV. MARJAN KAV- ČIČ TER TOVARIŠ VIKTOR OPAKA. V ponedeljek so v dvorani cen- tralnega delavskega sveta rudnika lignita v Velenju imeli skupni predvolilni sestariek člani rudni- škega komiteja Zveze komunistov, Zveze mladine, upravnega odbo- ra in delavskega sveta, v torek pa so razpravljali vsi rudarji, saj je bila udeležba kljub tretjLnskemu delu skoraj stoodstotna. Perspektivna rast proizvodnje rudnika temelji predvsem na op- lemenitenju lignita, to je spre- membi v električno energijo ali uplinjevanje. V letošnjem letu bodo dosegli proizvodnjo treh mi- lijonov ton, ki zaenkrat zadostuje za potrebe sedanje termoelektrarn ne, za široko potrošnjo in ostalo industrijo. V kolikor pa bo osvo- jen program za izgradnjo elek- trarne B v šaieškem bazenu ter predvidena toplarna, ki jo začno graditi avgusta letos, potem ta po- treba poraste za nova dva milijo- na ton lignita. Prav zato rudnik prehaja na široko popravo jame zapad za to veliko proizvodnjo, kajti dosedanja jama vzhod je v postopnem upadanju. Njene pro- izvodne kapacitete so v glavnem le še v varnostnih stebrih, ki jih bodo kmalu načeli. S posebnim poudarkom pa so rudarji načeli vprašanje nezgod v podjetju, saj kažejo lanskoletni podatki izgubo 77 tisoč dnin zara- ^ di nezgod in bolovanj. Analiza je] pokazala, da je nad 60 odstotkov j nesreč posledica nesmotrnega de-1 la ali kršenja varnostnih predpi-i sov. Prav tako pa bodo začeli' vzrok nesreč iskati v lastnostih osebnosti, stopnji sposobnosti in usposobljenosti za posamezna de-1 lovna mesta itd. To vprašanje pa so tesno nave- zali na možnosti uvajanja sedem- umega delavnika, kajti tolikšen izpad je vsekakor občuten za ce- lotno prizadevanje kolektiva. Najresnejše vprašanje pri uved- bi sedemumega delavnika pa je zaenkrat izvozna kapaciteta, ki je pri sedanjih izvoznih zmogljivo- stih dosegla že svojo kritično me- jo. Ni glavni vzrok bojazen, da ne^ bi V skrajšanem delovnem času dosegli isto ali celo večjo proiz- vodnjo, tu se poraja vprašanje novogradnje izvoznega jaška. Niso pa v svojih razgovorih prezrli dej- stva še vedno močne fluktuacije mladih, nevezanih rudarjev, kajti stimulacija jamskega dela ne prednjači več in razumljivo ni več toliko vabljiva. Razgovor velenjskih rudarjev, ki na širokem čelu osvajajo še vedno znova večjo in večjo sto- rilnost ter bodo z 90-odstotno uvedbo cikličnega dela v jami us- peli v vseh svojih prizadevanjih, je bil bržčas eden najboljših raz- govorov volivcev proizvajalcev, ki se krepko zavedajo, da le s ši- roko izmenjavo mnenj lahko odlo- čijo najboljše. —že STIK Z DELOVNIM MESTOM ZE V ČASU STUDIJA Štipendirane! tovarne emajlirane po- sode v Celju so letos ustanovili štu- dentsko sekcijo s specializiranim pro- gramom. Osnovni nalogi sekcije sta mgotavljanje študijskih in življenskih problemov ter uvajanje šndentov v podjetje. Na dveh skupnih sestankih so obrav- navali probleme zunanje in notranje političniii ekonomskih dogodkov. Pod- jetje pa je nudilo 17 članom sekcije Tpogled v proizvodni plan za leto 1963 im v načrt rekonstrukcije podjetja. Pred kratkim pa so člani sekcije bili celodnevni ekskurziji v kolektivu in ¦e seznanili s celotnim proizvodnim procesom. Vsak študent pa je že sedaj iobil svojega mentorja v oddelku, kjer bo nastopil delovno Mesto. TIL O. O čem vse so razpravljali v Brestanici v teh dneh smo na območju Brestanice zaključili druge zbore občanov, na katerih se je raz- pravljalo predvsem o delu do- sedanjega občinskega ljudskega odbora in gospodarskih vpra- šanjih. Tudi na teh zborih je bila ude- ležba kar zadovoljiva. Po kratkih poročilih o pridobitvah posamez- nih krajev v zadnjih letih, so razpravljali predvsem o raznih komunalnih vprašanjih, kot vzdr- ževanju vaških poti, vodnjakov, manjših mostov in podobno. Ob- čani so pri predvidenih delih pripravljeni sodelovati s prosto- voljnim delom, a Komunalna uprava naj bi.jim nudila pred- vsem strokovno pomoč. V vaseh je bilo precej govora tudi o pomanjkanju umetnih gnojil, kar se je letos pojavilo. Brestaniška kmetijska zadruga je zlasti v preteklem letu do- segla prav lepe uspehe pri po- godbenem sodelovanju s posa- meznimi kmetovalci, predvsem pri pšenici. Kooperanti so na- meravali v popolnosti upoštevati navodila v zvezi gno'jenja z umetnimi gnojili, vendar tega letos niso uspeli izvesti. V An- žah so na zboru občanov dejali, da bodo v bodoče podpisali ko- operacijske pogodbe le pod po- gojem, če jim bodo zagaranti- rana umetna gnojila v takšni meri, kot jo zahtevajo agroteh- nični ukrepi. V delovnih organizacijah je bilo največ govora p gospodarski problematiki in perspektivah za nadaljnje delo. V Elektrarni so posvetili vso pozornost zniže- vanju stroškov in s tem tudi po- cenitvi proizvedene kilovatne ure. Seveda so govorili tudi o vo- litvah in kandidatih. Vsi izgledi so, da bo udeležba takšna, kot je bila na preteklih volitvah, v ko- likor ne še večja. Življenje ni praznik... Tako pravi tovariš Jakob Gor- šek, Gotovljan z dušo in srcem, svoj domek pa ima v Šempetru v bližini rimskih izkopanin. Vedno znova rad obišče gotovelj- ske pionirje ter jim pripoveduje o svojem življenju. In predno se poslovi, obdaruje najrevnejše. V zahvalo so ga pionirji lani pova- bili na prireditev ter ga razve- selili s šopkom nageljnov. Kadar se poslavlja, vedno znova pravi: »Še pridem. Med vami se spominjam svoje mla- dosti, ki ni bila tako srečna, ka- kor je vaša.« Zelo rad postoji sredi vasi, kjer naj bi po nje- govih željah stal park. V ta na- men je pripravljen prispevati 50.000 dinarjev. Še vedno se hu- duje na predolgo zimo, ki mu je zapustila hud prehlad, muči pa ga tudi misel na Ameriko, kjer je preživel pol stoletja in bil v tem času deležen več krivic kot dobrot. Včasih se trpko nasmeje. — Pravijo, da sem čudak. Toda, če bi vsak v življenju toliko prestal in razmišljal o krivicah, ki sem jih jaz doživel v tujini, bi bil morda še bolj čudaški; vendar sem ohranil še zmeraj trdno vero v življenje. Redek jubilej 5. maja sta Ivan in Frančiška Ostrnh iz Stranic slavila zlato poroko. Sveča- nost je bila na ol)činskem ljudskem odboru v Konjicah, kjer so jima po- delili diplomo in hranilno knjižico. Cicibani iz vrtca v Slov. Konjicah pa so slavljencema zapeli nekaj pesmi in jima darovali bogat šopek tulipafiov. Zakonca stopata letos v 76. leto staro- sti in sta še čila ter zdrava. Imata že 9 vnukov in pravita, da življenje kar prehitro teče. Tudi mi želimo zlatoporočenceana ie mnogo srečnih in zdravih dni. T. O. Sredi pomladi prav rad zaigra na klavir ali ubira strune kitare, češče pa vzame palico in se spre- haja ob bregu Savinje. Vsi, ki poznamo tega sivolasega strička, Dovratnika iz Amerike, mu že- imo še veliko zdravja ter mnogo vedrih in veselih dnil Samovoljna prekinitev avtobusne zveze Tovariš urednik, pred časom smo prebivalci Blagovne, ki nimamo niti trgovine in dobivamo, če je sreča, pošto vsak drug dan, prišli še ob enkratno dnevno avtobusno zvezo s Celjem, in to na odseku Sentjur-Bla- govna-Ljubečna. Ko sem se z družino vračala z izleta Slaba dostava pošte in še kaj Tovariš urednik, pri nas v Šmarju je dostava pošte Za podeželje nekam zelo staromodna, saj pismonoša obišče le dvakrat teden- sko in še takrat ni vedno vse tako, kot bi moralo biti, čeprav je v našem kraju, v Globokem, mnogo delavcev in upokojencev. Pa tudi druge stvari niso najbolj v redu, kajti nikakor ni moč dobiti sredstev za popravilo tehtnice in ker je sezona nabave premoga pred durmi, ga bo zaradi okvare tehtnice treba dovažati iz Rogaške Slatine. Težave pa imamo tudi s trgovinama, kjer vedno primanjkuje nekaj, kar je vsakodnevna potreba. Včasih ni kva- sa, drugič ni raznovrstnih semen itd. Nehote se vriva vtis, da je trgovcem vseeno, če* bi za vsako malenkost mo- rali v Celje. Jož« LeakoTŠek s Kozjanskega, sem med drugimi čaka- jočimi vred zamudila službo, ker smo zaman čakali na avtobus. Naslednjega dne pa se je starejšemu Blagovčanu pripetilo to, da ga je ob vstopu v avto- bus zavrnil sprevodnik: >Ne vozimo na Blagovno, ravno na Store)!« In le in- tervencija avtobusnega kontrolorja, ki je ugotovil, da v nobenem seznamu ni ta proga označena z znakom prekinitve, je starejšega potnika s težko prtljago rešila p^ačenja. Vemo, da je cesta slaba, toda nepre- vozna ni. In če je obvoz z Blagovne na Ljubečno težak, je cesta na Bukov- žlak v boljšem stanju in bi se nanjo lahko preusmeril promeit. Vsekakor pa samovoljna prekinitev proge ni pravilen odnos do potnikov. Cilka Polšak Blagovna Mladi čebelarji V Šentjurju pri Celin so pred nedav- nim ustanovili mlaainski čebelarski krožek, ki s pomočjo izkušenih čebe- larjev prireja redna predavanja in poučuje praktično gojitev čebel r vzorno urejenem družinskem čebelnja- ku. Zaenkrat je včlanjenih že 32 pio- nirjev in mladincev - ljubiteljev prid- nih in koristnih čebelic. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Šentjur pri Celju v preteklem tednu so se na območju občine Šentjur pri Celju dogodila na- slednja matična dejstva. Rojstva: Rodila se je ena deklica in en dečeik. Poroke: Pilko Martin, rudar iz Hrastja 58 in Užmah Martina, poljedelka iz Lopace št. 33. Muškotelc Jožef (premikač) kret- nik iz Tratne pri Grobelnem in Golež Marija, poljedelka iz Podgaja št. 13, Ponikva. Arlič Edmund, Ivan, traktorist iz Prislove št. U in Golež Elizabeta, knjigovdkinja iz Lokovine št. 12. Smrtnega primera ni bilo. Mozirje Na območju občine Mozirje so v času od 5. do 18. 5. rodile: Skornšek Ana, gospodinja iz Brezja št. 23, deklico Marijo, Moličnik Ivanka, kmetovalka iz Podveze št. 39, deklico Marijo, Zavratnik Gabrijela, kmetoval- ka iz Konjskega vrha, dečka Milana, Resnik Ana, kmdtovalka iz Podvolovlje- ka 18. deklico Ano, Kaker Frančiška,- gospodinja iz Lenarta pri Gornjem gra- du, dečka Jankota. POROKE: . Glušič Ivan, kmečki delavec iz Lok pri Mozirju št. 6 in Brezovnik-Ramšak Marija, kmečka delavka iz Dobrovelj pri Mozirju 6, Hudej Miroslav, elektri- čar, Skorno 45 in Verbuč Ana, kmečka delavka iz Lepe njive št. 12, Irman Franc, kolar iz Ljnbije št. 80 in Fe- dernsberg Marija, krojačica iz Ljubije št. 37, Robnik Rok iz Solčave, kmeto- valec in Knez Neža, gospodinja iz Solčave, Germelj Milan, pismonoša iz Solčave in Šater Karolina, natakarica z Solčave, Hudej Stanko iz Tera št. 60 in Brglez Ana iz Tera št. 34, Hudej Ivan iz Tera št. 60 in Pustoslemšek Fran- čiška iz Tera št. 68, Remic Franc, kmeč- ki delavec iz Vologa št. 21 in Krefl Marija, krojaška pomočnica iz Pnsteg» polja 11. Kolenc Marko, šofer iz Gor- njega grada in Žnidaršič Jožefa, učitelji- ca iz Gornjega grada. Casl Janez, kme- tovalec iz Homec Brdo 18 in Moličnik Frančiška, kmetovalka iz Konjske«;« vrha št. 20, Klinar Ludvik, delavec iz Dol Suhe št. 28 in Venek Marija, kme- tovalka iz Dol Suhe št. 21. SMRTI: Umrla je: Sobota Ana, osebna upoko- jenka iz Gornjega grada 28, star« 87" let, Žalec V času od 12. do 18. maja je bik> na območju občine 2alec rojena ena deklica. Sklenili so zakonsko zvezo: Kranjec Leopold, zidar iz Dolenjega Leskovca št. 23 in Strupih Ana, kuhar- ska pomočnica iz Dobriše vasi št. 13; Jed Janez, mizarski pomočnik iz Gor- nje vasi pri Preboldu št. 19 in Knez Marija, kuharica iz Ruš št. 9; Grobin Stanislav, blagovni manipulant iz Vrbja pri 2alcu št. 20 in Cocej Ida, pomožna kuharica iz Vrbja pri Žalcu št. 20; Von- čina Anton, tovarniški delavec iz Do- brteše/ vasi št. 41 in Miklavžin Marija, tovarniška delavka iz Dobrteše vasi št. 33; Lesjak Anton, rudar iz Janškovega sela št. 9 in Ograjenšek Ana, poljedel- ka z Prelske št. 49; Turnšek Branko, tovarniški delavec iz Trnave št. 44 in Strok Ivana, tovarniška delavka iz Lat- kove vasi št. 29; Brzin Jožef, mizar iz Trstenika št. 1 in Splajt Dragica, usluž- benka iz Mirne št. 61; Predolnik Ervin, delavec iz Letuša št. 105 b in Podkorit- nik Ivana, gospodinja iz Letuša št. 105b. Umrli: Metelan Janez, star 82 let, gostilničar iz Tabora št. 1 in Brilej Marija, stara 85 let, upokojenka iz Dobriše vasi št. 19. GIF »Gradiš« centrala, Ljubljana razpisuje po členu 56. temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list FLRJ, št. 45/61) prodajo stanovanj za trg zgrajenih po proizvodnem programu podjetja »Gradiš« v Celju na Otoku I, južno od Ljubljanske ceste v dveh 12-nadstropnih stolpnicah: 2-sobna stanovanja, 51,56 m* neto din 4,120.000 2 V2-sobna stanovanja, 66,53 m^ neto din 5,200.000 Cene so fiksne, brez rizika doplačil ob dovršitvi. V ceni je vračunano: — gradbena, obrtniška in instalacijska dela, projekt, centralno ogrevanje, komunalni prispevek, zemljišče in ko- mnnalna ureditev okolice; — 2-sobna stanovanja imajo balkon, 2 V2-sobna pa log- gio. V ceni je vračunana sledeča oprema: — kopalna kad, WC-školjka, ogledalo, etožera, umival- nik, električni bojler, dvodelno pomivalno korito, lesena predelna omara med kuhinjo in predsobo, možnost vpeljave telefona, skupinska antena za TV in UKV in plinska insta- lacija. Skupni prostori in oprema: — prostor za pralnico in sušilnico, boksi za ozimnico, skupna kolesarnica, soba za hišni svet, osebno dvigalo, cen- tralno ogrevanje. Rok vselitve, je decemiber 1964. Rok plačila: do 1. junija 1%3 20% kupnine do 15. marca 1964 55 % kupuine ^ Za ostalih 45 % kupnine nudi kupcu Stanovanjski sklad občine Celje posojilo za dobo 15 let z 2 % obrestno mero. Vrstni red prodaje je po dospelosti obvezne pismene] prijave, ki naj obsega izjavo, da ima kupec zagotovljena^ sredstva za plačilo. | Razpis velja do prodaje vseh stanovanj. Ostale infor-] maci je dobe interesenti pri »Gradiš« centrala — komerci- alna služba, Ljubljana, Korytkova 2 ali pri »Gradiš« — po- slovna enota Celje, Celje, ulica XIV. divizije št. 8. GIP »Gradiš« CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 24. maja 1963 Trgovsko podjetje »Sadje-Zelenjava«, obrat >»AGROPRO- MET« Celje sprejme v službo TRGOVSKEGA POMOČNIKA icvalificiranega delavca v trgovini, za prodajo sadja in živil na prevozni stojnici. V poštev pride samo mošld kandidat, ki mora biti vešč upravljanja z motornim kolesom. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki se obra- čunavajo po učinku. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri »Dimnikarstvu« Celje razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA - FAKTURISTA - ADMINISTRATORJA Zahteva se srednješolska izobrazba z najmanj 2 leti prakse v blagajniškem in administrativnem delu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe po- šljite na upravo podjetja, Trg svobode 10, Celje. OBJAVE IN OCLASI fllffT — BENETKE — stalni dvodner- al taleti z avtobusi. Sprejemamo kolek- irrBe i« individualne prijave. TRST ALI V GORICO - stahii eno- jnevna izleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne in individualne prijave. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! 2» ras smo pripravili 4 dnevno potova- nje po DoI»mitih, 3-dneFrance Pre- šeren< (Zelezničarska godba) in godba Tovarne emajlirane posode. Koncerti bodo vsako nedeljo ob 10,30 v mestnem parku v godbenem paviljonu. Našlo se je kolo znamke Puch (Jung- meister) pred hotelom »Slovan< Vran- sko, dvigne ga lahko lastnik z verodo- stojnimi dokumenti o dokazu lastništva. Rok prijave en mesec v obratnem pri- meru se kolo proda na javni dražbi. OBJAVA Elektrarna Šoštanj prodaja en kos enoverižni gumi transporter znamke STT v nerabnem stanju. RAZPISI Kovinsko a><>djetje >KLIMA< Celje, sprejme v delovno razmerje večje šte- vilo visokokvalificiranih, kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev - instala- terjev parnega in vodovodnega ogrevanja in vodovoda. Upoštev pridejo tudi kva- lificirani in polkvalificirani delavci - ključavničarji, ki imajo veselje do dela na montažah centralne kurjave in vo- dovoda ter klimatskih in prezračevalnih napravah. Prijave z navedbo dosedanje zapo- slitve in osebnimi podatki je dostaviti kadrovski službi do 51. maja 1963. SLUŽBE Lovska družina Dobrna razpisuje mesto lovskega čuvaja. Nastop službe je možen takoj. Plača po dogovoru, samsko sta- novanje je zagotovljeno. Interesenti naj se zglasijo pri sta- rešini lovske družine Lovasič Antonu. Poslovodjo in prodajalca trgovske stroke takoj sprejmemo za bencinski servis v Slov. Konjicah. Ponudbe pošljite na podjetje >Petrol< Celje. ISCEM gospodinjsko pomočnico, leihko takoj plača po dogovoru Jamnlk Ivan- ka, Privoz 11/b, Ljubljana. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k odrasli tričlanski družini; pogoji ugodni. Melinc, Celje, Ul. Pohorskega bataljona 91. SPREJMEM takoj dobro šiviljsko po- močnico; naslov v upravi lista. KONCERTI UNION: 20. - 25. 5. rezervacije v glasbeni šoli od 25. 5. dalje prodaja vstopnic dnev- no od 15. - 18. nre na dan koncerta: dopoldne od 10. - 12. ure popoldne 2 uri pred koncertom pri blagajni v kinn Union NARODNI DOM: 20. - 25. 5. rezervacije v glasbeni šoli od 25. 5. dalje prodaja vstopnic dnev- no od 9. - 11. ure in od 16. - 18. nre v glasbeni šoli na dan koncerta od 9. - 11. nre in 1 aro pred koncertom v Narodnem domu KUPIM KUPIM dvosobno ali enosobno stano- vanje v Celju do 500.000 din. Ponudbe oddati na upravo Usta pod šifro >Pla- čam takoj«. POČITNIŠKA SKUPNOST Žalec kupi več garnitur kompletnih rabljenih stolov in miz. KUPIM 2 okna dvodelna, gornje svet- lobna v velikosti 183X83 cm. Perme, Pečovnik št 66. ENO ALI DVODRUZINSKO vseljivo novejšo ali nedograjeno hišo z malim vrtom v bližini mesta ali bližnji okolici kupim. Ponudbe po.šljite na naslov S. Holobar Celje, Linhartova 4. Sreda, 29. maja 1963 Plščančeva obara s prilogo 170/270 Corbast fižol z rebrcami 180/280 Kuhani sirovi štruklji 80/140 Četrtek, 30. maja 1963 Štefani rezine s prilogo 180/280 Polnjena telečja prsa s prilogo 180/280 Salonska pljučka s tirolskim cmokom 130/200 Petek, 31. maja 1963 Telečji zvitki v smetanovi omaki 220/340 Postrvi (kuhane, ocvrte, pečene) ? Sirove palačinke 140 Cenjene goste obveščamo, da ima- mo vsak dan na zalogi žive postrvi in krape iz akvarija po želji. Prepričajte se o naši dobri kuhinji in brezhibni postrežbi ter o naših nizkih cenah. Cenjene goste obveščamo, da poslu- jemo kljub obnovitvenim delom nor- malno v vseh obratih. Kolektiv hotela Evropa Celje PRODAM FMT - 600 italijanske izdelave odlično ohranjen (65.000 km) ugodno prodam. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM kavč in kuhinjsko opremo. Informacije do 2. ure Velenje, telefon 39. Naslov na upravi lista. VEČJI DEL vile - vrt v Jenkovi 18 pro- dam. Suhač Marija Tomšičev trg št. l/ll. NUJNO PRODAM skoraj nov televizor ekran 54 vzamem tudi ček. Dobrava 16. Celje. HISA TAKOJ vseljiva z gospodarskim poslopjem, arondiranim posestvom, za- radi bolezni poceni prodam. Naslov v v upravi lista. ZA SAMSKO sobo opremo in moško kolo prodam, Prežihova 4, Celje. UGODNO PRODAM električni bojler za kopalnico BREGENZ 8000 din, fan- tovsko kolo 10.000, kombinirani štedil- nik, elektrika-drva-premog 38.000. Strupeh, Celje - Kersnikova 1. KOŠNJO - deteljo poceni prodam. Caks Selce 23, Celje. PRODAM vino aLi zamenjam za šivalni stroj. Nov mlin 1 in pol KS in mlado brejo kravo cena 90.000 din. Naslov na upravi lista. PRODAM močno ogrodje za kavč. Sara- novičeva 11. PRODAM motor >JAVA< 250 cm. Kon- rad Pevec, Žalec 224. HIŠA GOSPODARSKO poslopJe, kozo- lec in 1 ha sadovnjaka ali celo posestvo 8 ha na lepi legi blizu Celja prodam. Naslov na upravi lista, KOŠNJA - sladka krma se ugodno pro- da Potočnik Anton, Slatina pri Šmart- nem v Rožni dolini. ODLIČNO ohranjen kratek klavir pro- dam za 100 tisoč din. Jenkova 5. PRODAM italijanski otroški športni vo- ziček dobro ohranjen. Ogled od 12. do 14. ure. Oblakova 8. PRODAM novo kuhinjsko opremo, mo- ped TMZ, moško kolo ROG na tri prestave, radio aparat >Savica< in pol kavč. Drešinja vas št. 49. POHIŠTVO: spalnica in drugo, ugodno naproda,! zaradi selitve. Naslov na upravi lasta. RAZ H o CUCEK KATI gospodinja v Celju, Cu- prijska ulica U obžalujem in pre- klicujem žalitve, katere sem iznesla o Muzelj Jožici, delavki iz Celja, Trubarjeva št. 35 ter se ji zahvalju- jem, da je odstopila od kazenskega pregona zoper mene. Guček Kati 1. r. NAMESTO venca na grob pokojne Roj- nik Mice, bivše direktorice trg. pod- jetja »Savinjčan« v Šempetru, po- klanjajo uslužbenke VOVK, JORDAN in MATKO din 3.000 osnovni organi- zaciji Rdečega križa Šempeter. NAŠLO se je kolo znamke PUCH Jung- maister pred hotelom >SLOVAN< na Vranskem. Lastnik ga lahko dvigne ; z verodostojnimi dokumenti o doka- ¦ zilu lastništva. Rok prijave en mesec j od dneva objave. Po poteku objavlje- nega roka se kolo proda na javni dražbi. ZGUBILA se je cigaret doza gravirana • z črko A in R. Izgubljena doza mi je zelo drag spomin, zato prosim po- štenega najditelja naj jo vrne na naslov Jenkova št. 58, Celje. A. Reja. NAJDITELJA izgubljene zlate ure v Celju v Stanetovi ulici ali neposredni bližini dne 17. maja 1963 vljudno prosim, da jo vrne proti nagradi o višini vrednosti ure ker mi je zelo drag spomin. Vengust Anita, Celje, Cesta na Ostrožno 6. DNE 13. MAJA 1963 dopoldne sem našel na cesti od Žalca do Šempetra 1 ploščo pločevine. Kdor jo je izgubil dobi naslov najditelja na upravi Celjskega tednika. SESTAJ^EK ZELJA Dobro situiran Slovenec star 27 let z lastnim domom v Zahodni Nemčiji, želi resno poznanstvo s slovenskim de- kletom v starosti od 19 do 25 let ve- sele narave, slika zaželjena. Pismene ponudbe pošljite na upravo Celjskega tednika pod >Dobra gospo- dinja«. ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLOVALNiai Za Tse INOZEMSKE IZLETE, ki Jih organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici: 14-dnevno potovanje z avionom, Tla- kom in v spalnem vagonu v ZSSR ¦ ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA. LE- NINGRADA in MOSKVE, v mesecu jnliju. Prijave sprejemamo dio 23. ju- nija 1963. 8-dinevno potovanje z vlakom na DAN- SKO in ŠVEDSKO z ogledom MUNCHE- NA, KOBENHAVNA in MALMOJA. v dneh od 12. do 19. junija 1963. Prijave sprejemamo do zasedbe. 3-dnevni izlet z avtobusom v AV- STRIJO in TTALIJO. — GROSS- GLOCKNER — CORTINA D'AMPEZ- ZO — BENETKE - TRST. v mesecu juniju. Prijave do 31. maja. 1963. 2-dneTni izlet z avtobusom v TRST in BENETKE meseca julija. Prijave do 15. junija. 9-dnevni izlet z vlakom v Pariz, Nico, Monte Carlo, Benetke. Prijt^^e spreje mamo do 1. junija 1963. IZLETNIK, turfstčna agencdja^ po- slovalnica CELJE. Titov trg 3. tele- fon 29-4d. STANOVANJA ZAMENJAM veliko enosobno stanovanje v centru mesta za dvo do tri sobno stanovanje komfortno v centru mesta. Naslov na upravi lista. KDO BI ZAMENJAL stanovanje za enodružinsko hišo v sadnem vrtu ob rudniku Zabukovica. Vprašati Mur Vinko Zabukovica. ZAMENJAM samsko sobo 5X5 m v centru za večjo al sobo in kuhinjo. Naslov na upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam dvem moš- kim osebam. Naslov na Upravi lista. SOLIDNI zakonski par brez otrok želi stanovanje na deželi. Najemnino plačam tudi za eno leto' v naprej. Ostalo po dogovoru. Naslov na upra- vi lista. ODDAM GARAŽO v mestu, naslov na upravi lista. Ogled dopoldan. Uredništvo in uprava Celjskega tednika Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon 23-75 in 24-23. Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob pet- kih — letna naročnina 800, pollet- na 400. četrtletna 200 din — ino- zemstvo 2400 — posamezna števil- ka 20 dinarjev. Rokopisov ne vra- ČLimo — sprejem oglasov, razpi- sov in objav do vsake srede do 12. ure. živinozdravniSka DEŽURNA SLUŽBA j DEŽURNI VETERINAR Ivan PLETERSKI - vete- rinar, Celje, Kooenova 2/II (pri Hotel »Evropa«) Telefon 25-67 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete Marjete Tomšič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sindikalni podružnici J-Obnova« in sodelavcem »Obnova« in »Topra« za darovane vence in izraženo sožalje ter vsem, ki so ji zasuli mnogo prerani grob s številnimi venci in cvetjem. Posebna zahvala dr. Mikacu, ki ji je požrtvovalno lajšal zadnje dni njenega življenja in č. duhovščini za spremstvo in tople poslovilne besede. Žalujoči: mož in otroci z družinami Komisija za sprejem in odpust delavcev Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju razpisuje delovno mesto ORTOPEDA ČEVLJARJA Pogoj: kvalificiran ortox>ed čevljar. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Prošnje je nasloviti na: Zavod za rehabilitacijo invalidov Celje — Komisija za sprejem in odpust delavcev. Gradbeno industrijsko podjetje >Ingrad« Celje sprejme v redno delovno razmerje 10 oblagovalcev keramičnih ploščic (pečarji) Nastop službe takoj ali po dogovoru. Samska stanoraiija so zagotovljena. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Po- nudbe sprejema kadrovski oddelek t Celju, Cesta na Ostrožno 8. Razpis Občinski ljudski odbor Žalec razpisuje na podlagi 3. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada SLP (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) V zvezi s sklepom Občinskega ljudskega odbora Žalec, sprejetega na sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. aprila 1963 javno dražbo na dan 8. junija 1963 ob 8. uri dopoldne v prostorih sindikal- ne dvorane ObLO Žalec, soba št. 70/III. nadstorpje, za nasled- nje hiše: 1. Enodružinska hiša z gospodarskim poslopjem v Orovi vasi št. 1 440,085 din 2. Enodružinska hiša v Šempetru št. 116 336.000 din 3. Elnodružinska hiša v Dolenji vasi št. 27 737.730 din 4. Enodružinska hiša v Preboldu št. 19 265.600 din 5. Enodružinska hiša v Letušu št. 79 168.624 din 6. Dvodružinska hiša z drvarnico v Kaplji vasi št. 3 1,343.991 din Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih je treba poslati v zalepljenih kuvertah posebej za vsako hišo do 8. ju- nija na naslov: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC, draž- bena komisija pri premoženjsko-pravnem referatu. Na zunanji strani zalepljene kuverte, v kateri pošilja po- nudbo, mora ix>nudnik napisati hišno številko tiste hiše, za katero daje ponudbo. Ponudba mora vsebovati: 1. Priimek in ime, poklic in bivališče ponudnika. 2. Ponuđeni znesek. 3. Znesek, ki bi ga ponudnik plačal takoj, ko občinski ljudski odbor sprejme ponudbo. 4. Izjavo, da je ponudnik seznanjen z dražbenimi pogoji in da jih sprejme. K javnemu odpiranju pismenih ponudb bo dražbena ko- misija pristopila dne 8. junija 1963 ob 8. uri dopoldne. Najpozneje pred pričetkom naroka za odpiranje ponudb, mora ponudnik plačati pri Narodni banki v Žalcu na račun 603-17-687/2-1 — depozitni račun proračuna občine Žalec, var- ; ščino v znesku, ki ustreza 10 % izklicne cene . j Tisti, ki so sodelovali v NOB, družinski člani borcev, ki] so padli v NOB, vojaški vojni invalidi in izseljenci — povrat-1 niki, lahko kupujejo stanovanjske hiše tudi na obroke. ] Nata^nejši opis hiš, plačinli ix>goji itd., so razvidni izj dražbenih pogojev, ki so interesentom na vpogled pri krajev-j nih uradnih in Občinskem ljudskem odboru v Žalcu, pri pre-j možen j sko-pravnem referatu, med uradnimi urami. j V Ža cu, dne 20. maja 1963 J Številka: 465-3/63-1 ] Občinski ljudski odbor i Žalec ] Komisija za prodajo hiš iz SLP' Stanovanjska skupnost Center — Celje razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA KEMIČNE ČISTILNICE Za navedeno delovno mesto se zahteva kvalifikacija kemijskega tehnika ali visokvalificiranega de- lavca tekstilne stroke z organiza- cijsko sposobnostjo vodenja ob- ratnih delavnic, Osebni dohodki se določijo po strokovni sposobnosti in s statu- tom servisne delavnice stanovanj- ske skupnosti. Prošnje vložiti do 15. 6. 1963. Stanovanjska skupnost Center — Celje ZA TITOV DVAINPETDESETl ROISTNI DAN 900 SVILEMH KUPOL NAD DRVARJEM Petindvajsetega maja 1944 se je nad Drvarjem, kjer je bival vrhovni komandant ;XiOV in POJ tovariš Tito, odprlo nebo zlobe in sovraštva. Nemški general Lothar Rendiilich, ki je bil nekoč tudi avstrijski oficir nemško-jugo- slovanskega rodu, je z zahrbtno akcijo želel uničiti vodstvo prr- tizanske vojske. Vse nagrade in obljube niso našle izdajalca, ki ibi z zahrbtnim strelom stri glavo osvobodilnega g'banja. Tito je bil vedno v prvih vrstah borcev, toda vedno obdan z junaki, ki so bili pripravljeni do zadnjega diha braniti Miršala. Z-'to se je general Rendubch odloči za desant potem, ko je zvedel za kraj bivanja vrhovnega štaba. S transportnimi letali je nad Drvar (poslal dr^vetsto padalcev esesov- cev. Žrtvoval jih je in žrtvoval bi jih še mnogo več za ceno Ti- tove glave. Računal je na ne- pazljivost, na svečanost rojstne- ga dne vrhovnega komandanta in predsednika NKOJ. Zbral je najbolj, izurjene in krvoločne ljudi, z velikimi jedrilicami in jih založil z najmodernejšim orožjem ter kupi streliva. Desant je enote v Drvarju res presenetil, toda ne zbegal. Vsi za orožje sposobni ljudje od starcev do otrok so posegli v boT. Ofic'rska šola pri vrhovnem štabu je z živ'mi telesi gradila barikade na dohodih k skalni votlini, kjer je bil vrhovni štab. Pri pokopal'šču so esesovci streljali domačine, ki niso hoteli izdati Titovega skrivališča. Usoda nove Jugoslavije je morda v tistih trenutkih visela v zraku. nasičenem z eksplozijami bomb, in granat. Ko se je večer spuščal v dolino nad Drvarjem, je bila bitka pri kraju. Devetsto .Nem- cev je plačalo predrznost z živ- ljenjem. Borci so Tita s skraj- nimi napori obranili in še tisti dan je sovjetsko letalo popeljalo njega in nekaj ranjencev na otok Vis. Po devetnajstih letih končuje ekipa režiserja Hadžiča v Dr- varju film o desantu na dan, ko je maršal Tito slavil dvainpet- deseti rojstni dan. Pri snemanju sodelujejo prebivalci Drvarja tako pristno, da za množične in detajlne scene sploh ni treba po- Uepriza po aeoetiiojitih letih navijati snemanj. Spomin na težak in krvav 25. maj 1944 je vse preveč živ v njihovem spo- minu. -ek. Za petsto let v neka- etih Še na začetku tega stoletja je bilo Celje domala takšno kot je bilo v šestnajstem stoletju, ko je bilo proglašeno za mesto. Tudi življenje v njem se ni dosti spre- menilo. Ulice so bile vse do let po drugi svetovni vojni tlako- vane s »turško kaldrmo«. Ozke prašne eeste so vodile v mesto in iz njega. Mesto je ležalo na prastari rimski kanalizaciji. Ta- krat mesto ni štelo niti deset tisoč prebivalcev. Tudi po prvi svetovni vojni se je Celje le počasi razvijalo. Ob koncu predaprilske Jugoslavije je mesto vzelo konec na seda- njem Šlandrovem trgu. njive in pašniki so se zajedali do starega središča in gimnaz'je. Petnajst tisoč meščanov je živelo na pod- ročju mestne in okoliške obč'ne. Po osvobodtvi se je znčelo me?to nezadržno širiti. Še hitre- je, kot so rastle hiše in nova na- selja. je rastlo prebivalstvo. Ljudje iz širokega zaledja so našli v Celju zaposlitev v tovar- nah, ki so se naglo širile, v de- lavnicah, ki so preraščale v in- dustrijska podjetja. V pičlih devetih let'h. od leta 1953, se je število občanov v Celju novpčai-o za 6700 oseb ali za tol'ko, kol'kor jjh ima novo rudarsko Velenje. Polovica od tega števila so novorojeni ob- čani, drup-a polovica pa se je pri- sf^lila v Celje iz drugih krajev. Leta 1953 je bilo v celjski ob- čini še 20% kmečkega prebi- valstva, pred letom, ob ponov- nem štetju pa komaj še 12.9%. Danes živi na področju občine 51.388 ljudi, od tega na mestnem področju vsaj tri četrtine. Od celotnega števila prebival- cev celiske občine je 29.291 ak- tivnih, kar pomeni, da 58% ob- čanov posredno in neposredno ustvarja materialne vrednosti. V zadnjih petih letih je narodni dohodek na prebivalca zrastel za 59.5%. saj je leta 1958 znašal 316.000 dinajev, lani pa že 504 tisoč dinajev. Kamorkoli pogledamo, povsod se številke skokovito zasučejo navzgor. Vzemimo samo promet trgovin na drobno. Ta se je od 7.310 milijonov v letu 1958 dvig- nil do leta 1962 na 12.500 mili- jonov. To so samo nekatere številke, ki govorijo zgovoirno povest o na- šem mestu, ki je v petih letih gotovo storilo mogočnejši skok od celotnega razvoja v petsto- letni zgodovini pred osvobo- ditvijo. K. Lani se je na celjskih ulicah ob prihotlu vlaka »Bratstva in enot- nosti« zbralo okoli sedem tisoč ljudi; m prav toMko se je pove- čalo število celjskih prebivalcev v zadnjih devetih letih. MITOLOŠKE RAZGLED.1ICE IZ ŠEMPETRA Ob žrtoeniku na levi Ifigenija piše, kako bodo zvečer pobeg- nili, za njo krvnik z bodalom, na desni Orest in za njim skitski vojak. Pravljica o Ifigeniji - zvijača na Tavridi Če se lotevamo druge zgodbice o Ifigeniji, bomo morali prav za prav govoriti o njenem bratu Orestu. Junak, ki je zanimal že Homerja, prav tako pa tudi vse tri grške tragike. Po Sofokleju je po umoru očeta Agamemnona rastel na dvoru v Fokidi, skupaj s Piladom, s katerim sta postala nerazdrvž- Ijiva prijatelja. Da bi maščeval očetovo smrt, je na pobudo samega Apolona krenil skupaj s Piladom o rodne Mikene. Ubil je mater Klitajmnestro in njenega ljubimca Egista — oba morilca njegovega očeta. Ajshil pravi, da so ga zaradi tega zločina začele preganjati Eumenide ali Erinije (boginje maščevalke). Na Apolonov nasvet se je zatekel v Atene, kjer se je zavrela zanj Atena in pred areopagom dosegla s svojim glasom (bilo je sicer enako število glasov) za Oresta oprosti- tev. Eumenide so se pomirile, ko so zgradili novo svetišče. Euripid pa zgodbo še nadaljuje: del Erinij Oresta še na- prej zasleduje. Zato je šel v Delfe in na Apolonov ukaz je moral na Taorido, odkoder naj bi prinesel lesen Artemidin kip. Spet ga spremlja Pilades. Toda ujamejo ju in kot tujca bi ju morala svečenica Ifiiienija darovati Artemidi. Spoznala pa je brata ... Ob žrtveniku je dejala navzočim, da je eden od tujcev zagrešil velik zločin in zato se mora še isti večer očistiti t. j. okopati v morju, ker sicer boginja žrtve ne bi sprejela. Z zvijačo so se polastili svetega kipa in se srečno vrnili v domovino. Orest je kot kralj v Mikenah, Argu in Sparti umrl v visoki starosti... Postani še ti oficir — Kam boš šel po maturi? — Se še nisem .odločil. Vse za- visi od ... — Vse to. kar naj od česa zavisi pri izibiri of'cirskega poklica, od- pade, seveda če kandidat izpol- njuje pogoje za sprejem na vo- jaške akademije, ki jih imajo vsi rodovi vojske: letalstvo, mor- narica, pešadija, artilerija in druge vojaško tehnične stroke. Oglejmo si pogoje, ki jih ar- mada da svojim bodočim oficir- jem med šo'anjem in potem. Ra- zen tega velja še pripomniti, da je oficirski poklic lep, pester in predvsem časten. Med šolanjem so gojenci oskrtb- Ijeni z vsem vključno z dohod- kom za poljubne svrhe od 1500 do 3000 dinarjev mesečno. Imajo letno po mesec dni dopusta, hra- no, obleko, stanovanje, zabavne in športne dejavnosti, šolanje — vse to je brezplačno. Ko posta- nejo podporočniki, dobijo 175.000 dinarjev za oficirsko opremo. Šolanje poteka v večjih središčih. Šole so moderne, opremljene z vsem potrebnim za sodobnega mladega človeka. In kaj nudi oficirski poklic v materialnem pogledu? Vzemimo podporočnika, ki ima plačo 44.900 din in periodične povišice in nehajmo pri polkovniku s plačo 78.500 dinarjev, ki ima še več povišic. Posebni rodovi kot je letalstvo, graničarji in drugi pa imajo seveda še posebne do- datke. Kako je z napredovanjem v vojski. Dober in sposoben pod- poročnik, ki konča šolanje s 23 ali 24 leti, lahko napreduje do ipolkovnika po normalni poti v 23 letih, torej približno v 46 letu starosti. Napredovanja v činih se vrstijo normalno v sedmih letih. ; Vojne akademije niso najvišji nivo šolanja voiaških stareMn. Vsak sposoben oficir ima prilož- nost na višjo vojno akademijo in vojno šolo, ki odgovarja civil- nemu postdiplomskemu študiju. Ugodnosti so poleg tega še druge. Vzemimo samo stano- vanje, ki ga armada zagotovi svojim oficirjem, njihovim dru- žinam, pa tudi samcem. Zago- tovljeni so tudi vsi selitveni stroški, za ločeno življenje pa še dodatki. Pripadniki armade imajo vso zdravstveno zaščito in oskrbo v vojaških in civilnih zdravstvenih zavodih. Za delovno uniformo dobiva oficir vsak me- sec poseben dodatek. Ni menda treba posebej poudariti, da je oficir v prostem času kot vsak občan, nosi civilno obleko in se vključuje v družbeno življenje kraja, kjer živi. Pri vsem tem je vojaški poklic največja čast državljana Jugo- slavije. Poseben mik mu daje pedagoško in vzgojno delo z ge- neracijami mladih vojakov, na- dalje mikavnost gospodarjenja z vojno tehniko v prostranstvu neba, morja in kopnega. To s<) občutki, ki jih nihče razen ofi- cirja ne more tako močno toplo občutiti. Še beseda o nevarnosti poklica- Nič bolj nevarno ni biti ofici' od inženirja v rudniku, pri stro- jih, od zdravnika v stiku z b*^ leznijo, od agronoma. Tako ^ miru. A v vojni? Vsi verjamemo, da je ne bo — če pa do tega 1«^ pride — kdo je sploh varen sv<>' jega življenja in nedotakljivoef'- V vojni prestanejo vsi Ijudj^ borci... IZ TI TO VEGA" SPO MINSKEGA MUZEJA TITO spoznal Ko je nekaj let po vojni Tito priredil lov na posestvu Belje, so nekateri gonjači podili div- jad na konjih. Naenkrat je iz gozda prijahal gonjač na rdeč- kastem konju- Tito se je zavzel in vprašal: — Od kod imate tega konja? — Dobili sma ga iz garde, se je glasil odgovor. Potem je Maršal pojasnil, da je to bil njegov konj, ki ga je med vojno jahal dolgo časa sko- zi borbe in pohode. Po dolgih letih ga je takoj spoznal — ime mu je bilo Zlatan. Titova rojstna hiša v Kumrovcu je bila po vojni spremen j 2na v spominski muzej, ki je hkra+i etnografski, saj so vsi pohištveni predmeti, posoda in drugo prikaz, kako so izgledale zagorske hi- še v svoji notranjosti. Večina teh predmetov je dejansko bila last Brozovih. DOKLEJ TAKO VRAZ JE VREME? V nedeljo je bilo ... V takem času so druga leta kopalci iskali svoj prostorček pod soncem. Zdaj pa smo že na koncu maja in pra- va sezona v Rimskih Toplicah se še ni začela. Jutra so mrzla in če malo rosi, potem kljub topli vodi malokdo gre v vodo. Le no- glejmo jih, kako se ljudje stiska- jo pod napušč in čakajo sonce. Le redki so, ki so tvegali skok v vodo in še ti drgetajo ob po- misli, da bodo le morali iz tople kopeli na svež zrak. Doklej bo trajalo to vražje vreme?