ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI V LJUBLJANI V.PRVEM DESETLETJU PO OSVOBODITVI MATJANKO DOLENC OBDOBJE OD OSVOBODITVE (9. MAJ 1945) DO SPREJETJA PRVEGA SPLOŠNEGA ZAKONA O LJUDSKIH ODBORIH (21. MAJ 1946) Dne 9. maja 1945. leta v jutranjih urah je Jugoslovanska armada vkorakala v Ljubljano. Prebivalci so navdušeno pozdravili svoje osvo- boditelje, ki SO jim prinesli tako težko pri- čakovano svobodo. S prihodom partizanske vojske se prične v zgodovini našega mesta novo obdobje. Ljubljana, v kateri je našla rojstvo Osvo- bodilna fronta slovenskega naroda in je bila vso dobo težke okupacije kljub blokadi ža- rišče narodnoosvobodilne borbe, ni bila ne- pripravljena na svojo osvoboditev. Ob pod- pori prebivalstva in pod vodstvom Komuni- stične partije so v našem mestu aktivisti OF izvrševali priprave za dokončen in popolen prevzem oblasti po novih demokratičnih orga- nih, ki so se porajali med narodnoosvobodil- nim bojem in v teku naše ljudske revolucije. Ob osvoboditvi smo Slovenci imeli že svoj vrhovni organ oblasti Slovenski narodno- osvobodilni svet (SNOS) in svoj vrhovni iz- vršni upravni organ Narodno vlado Slove- nije. V Ljubljani pa še ni bilo nekega lokal- nega oblastvenega organa, ki bi prevzel vod- stvo same Ljubljane, pač pa so obstojali OF odbori, ki so že na dan osvoboditve prevze- mali posle v imenu nove oblasti. Ker v prvih dneh po osvoboditvi zaradi potrebnih priprav še ni bilo mogoče v mestu takoj izvesti ločitve lokalnih političnih organov od organov ob- lasti, je prevzela oblast Osvobodilna fronta, ki je v teku narodnoosvobodilnega boja po- stala po volji vsega slovenskega naroda de- jansko edina slovenska narodna oblast. Treba pa je bilo misliti tudi na to, da se čimprej vzpostavi takšen oblastven organ, katerega so druga mesta in kraji, ki so bili poprej osvo- bojeni, povečini že imeli. Takoj po osvoboditvi se je v Ljubljani for- miral Pripravljalni Mestni odbor OF za mesto Ljubljana, ki je imel nalogo, da pripravi vse potrebno za prve volitve v nove OF odbore. Dne 16. maja, komaj teden dni po osvobo- ditvi, so se že vršile volitve v terenske od- bore OF in volitve delegatov za Mestni od- bor Osvobodilne fronte za mesto Ljubljana (MOOF). S tem so se v najkrajšem času po izgonu okupatorja uresničevala v našem me- stu demokratična načela. Da so se volitve lahko tako hitro izvršile, je bilo treba pri- pisati tudi neupogljivemu odpornemu duhu in politični zrelosti Ljubljančanov, ki so štiri leta kljubovali najprej nasilju italijanskih fašistov, potem pa še nasilju gestapa in do- mačih izdajalcev. Ljubljana si je z lastno borbo in lastnimi žrtvami ustvarila pogoje, da je lahko z volitvami v odbore OF tako hitro pripravljala temelje za graditev svoje oblasti. S tem je dohitevala tiste predele naše domovine, kjer je bila ljudska oblast v svoji prvi fazi že izgrajena. Odbori OF, ki so jih prebivalci Ljubljane volili v tistih dneh, so združevali v sebi po- litično vodstvo in ljudsko oblast. Njihova na- loga je bila, da med prebivalci našega mesta delajo vzgojno-politično, obenem pa izvršu- jejo vse posle v zvezi z izvajanjem oblasti.. Oblastne posle so izvrševali toliko časa, dokler niso bili pozneje izvoljeni narodno- osvobodilni odbori, to se pravi, organi nove slovenske ljudske oblasti, ki je pognala iz Osvobodilne fronte. Takrat je bila Ljubljana razdeljena na politične enote in sicer na sedem rajonov, v okviru rajonov pa na 35 kvartov. Rajoni so bili: Rajon Center, Bežigrad, Šiška, Vič, Trnovo, Poljane in Moste. Posamezni rajoni so bili razdeljeni na kvarte. Rajon Center je obsegal tele kvarte: Napoleonov kvart, kvart Ajdovščina, kvart Kolodvor, kvart Sirogi Center, kvart Vrtača in kvart Gra- dišče. V rajonu Bežigrad so bili štirje kvarti, ki so bili označeni z rimskimi številkami: 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kvart I, II, III in IV. V rajonu Šiška so bili štirje kvarti in sicer: kvart I, II in III in kvart Dravlje. Rajon Vič je obsegal štiri kvarte: kvart Vič, kvart Brdo, kvart Glince in kvart Rožna dolina. Rajon Trnovo je ob- segal: kvart Galjevica, kvart Kolezija, kvart Trnovo, kvart Prule in kvart (kraj) Rudnik. Rajon Poljane: kvart Poljane, Resljev kvart, kvart Spodnji Sentpeter, kvart Zgornji Sent- peter, kvart Tabor, Zrinjski kvart in kvart Sv. Jakob. Rajon Moste je obsegal: kvart Mo- ste, kvart Zelena jama, kvart Novi Vodmat, kvart Stari Vodmat in kvart Kodeljevo. Volitve so se vršile v vseh 35 kvartih. Prebivalci so volili svoje kvartne odbore Osvobodilne fronte in zastopnike za Mestno skupščino. Pri teh volitvah so prvič v zgodo- vini našega mesta volile tudi žene. Dne 19. maja dopoldne so se v unionski dvorani zbrali izvoljeni odposlanci terenskih (kvartnih) organizacij OF na slovesni skup- ščini. Odposlanci so prišli na ta zbor, da iz- berejo iz svoje srede Mestni plenum in Mest- ni odbor OF Ljubljane. Na skupščini je bil izvoljen 42-članski Mestni plenum OF, ki je prevzel politično in oblastno vodstvo mesta Ljubljane. Z njegovo izvolitvijo so bili stor- jeni prvi koraki za postopno normalizacijo življenja v Ljubljani. To zgodovinsko zboro- vanje je položilo prve temelje bodoči ljudski oblasti v svobodni Ljubljani. Toda naša demokratična načela so zahte- vala nadaljnjo izgradnjo naše mlade ljudske oblasti. Mestni odbor OF je bil vendarle po- litični organ in treba je bilo gledati na to, da se tudi v Ljubljani čimprej izvoli pravi predstavniški organ, ki bo prevzel edino le oblastvene funkcije. Z drugimi besedami, treba je bilo čimprej mogoče izvesti ločitev političnega organa od oblastvenega organa. Upravna razdelitev junija 1945 Že 30. junija 1945. leta so bile razpisane volitve v narodnoosvobodilne odbore, nosilce ste, Poljane, Rakovnik, Šiška, Šentvid, Tabor in Vič. Mestu so bili priključeni okoliški kraji bivših občin Jezica (tostran Save), Šentvid in Polje. Ljubljana pa je kot upravno in ki so pomenile zopet nadaljnji korak pri iz- grajevanju ljudske oblasti v našem mestu. Se pred volitvami se je izvedla nova upravno-teritorialna razdelitev mesta. Na- mesto prejšnjih političnih rajonov in kvartov je bilo vzpostavljenih deset upravnih enot — mestnih četrti: Center, Bežigrad, Jezica, Mo- prave ljudske oblasti. Približeval se je dan, ko bo Mestni odbor Osvobodilne fronte kot politični predstavnik mesta Ljubljane predal oblastvene funkcije novo izvoljenemu Narod- noosvobodilnemu odboru mesta Ljubljane. Ljubljana, ki je ves čas okupacije sprem- ljala in podpirala narodnoosvobodilno borbo, se je vsa predala pripravam za te volitve, politično središče Slovenije dobila stopnjo okrožnega mesta. To je pomenilo, da bo opravljal njen bodoče izvoljeni Mestni na- rodnoosvobodilni odbor vse iste posle, kakor okrožni narodnoosvobodilni odbori v okrož- jih, na katere je bila upravno razdeljena Slovenija. Na volitvah dne 29. julija 1945. leta so ljub- ljanski volivci izpričali svojo enotnost in pri- padnost Osvobodilni fronti. V vseh desetih mestnih četrtih je bilo od 75.083 volilnih upravičencev, oddanih 68.478 glasov ali 91,2 odstotka. Ljubljanski prebivalci, naši delavci, naši kmetje in naša delovna inteligenca, so se zavestno izrekli za novo oblast in za na- daljevanje poti, ki je bila začeta v narodno- osvobodilnem boju. Izvoljeni so bili pravi predstavniški organi našega mesta: narodno- osvobodilni odbori vseh mestnih četrti in Mestni narodnoosvobodilni odbor (Okrožna mestna skupščina). V vsaki četrti je bilo v četrtne narodno- osvobodilne odbore izvoljenih devet odborni- kov (predsednik, tajnik in člani), in poleg teh še odposlanci v Okrožno mestno skup- ščino. V četrti Center je bilo izvoljenih devet odposlancev, v četrti Tabor deset, v četrti Rakovnik štiri, v četrti Moste pet, v četrti Vič šest, v četrti Bežigrad pet, v četrti -Šiška šest, v četrti Polje štiri, v četrti Jezica dva in v četrti Šentvid trije odposlanci. Dne 14. avgusta 1945. leta so izvoljeni od- poslanci ljubljanskih četrtnih odborov, ki so sestavljali Mestno okrožno skupščino, izvolili izmed sebe Izvršilni odbor Mestnega narodno- osvobodilnega odbora za okrožon mesto Ljub- ljana. V izvršilni odbor je bilo izvoljenih 16 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Organizacijska shema Mestnega narodnoosvobodilnega odbora dne 15. VIII. 1945 Tabela I.; Članov, celotna Mestna skupščina pa je štela 64 članov. Tukaj je všteto tudi deset odpo- slancev I. Slovenske divizije NO IV. Armije, \ ki so bili izvoljeni v vojaških edinicah. Novo izvoljeni Mestni narodnoosvobodilni odbor je prevzel veliko in odgovorno nalogo. Kakšne naloge so stale takrat pred njim? Treba je bilo čimprej odpraviti posledice, ki jih je Ljubljani prizadejala vojna in preiti v ■ urejeno življenje. Treba je bilo rešiti celo vrsto ■ raznih finančnih, socialnih, gospodarskih in, drugih vprašanj. Posebno pereča je bila obno- | va prevzetega slabega mestnega gospodarstva, j Na novo je bilo organizirati upravni aparat. ■ Izvršilni odbor je prevzel upravni aparat sta- ] rega »magistrata«, ki ni več ustrezal takrat- ■ nim zahtevam naše ljudske oblasti. Preobse- i žen aparat je bil najboljša podlaga za ne-; zdravo birokratsko uradovanje. Aparat stare- ; ga Magistrata je z njegovimi ustanovami vred štel približno 1500 ljudi. Kljub povečanim i nalogam je bilo treba to število znižati ter ] vpeljati nove metode dela. Kmalu je bil v ; temeljih razbit organizacijski sistem starega magistrata, ki so ga vzpostavili predaprilski režimi in so ga med okupacijo s pomočjo peščice domačih izdajalcev še vzdrževali itali- janski fašisti. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mestni narodnoosvobodilni odbor je bil oblastveni organ z zakonodajno močjo, njegov Izvršilni odbor pa je bil izvršni — upravni organ. Kot takemu so mu bile poverjene na- loge javne uprave na različnih upravnih pod- ročjih. Za svoje delo je odgovarjal skupščini Mestnega narodnoosvobodilnega odbora. Za izvrševanje upravnih nalog je bilo treba vzpostaviti novo organizacijo upravnega apa- rata. Pri Izvršilnem odboru so se takoj formi- rali oddelki, ki so pod njegovim nadzorstvom hi smernicami reševali različne upravne na- loge. Oddelkom so načelovali načelniki, ki so bili člani Izvršilnega odbora. Kolikor ta organizacija ni bila dosledno izpeljana in so bili na čelu oddelkov načelniki, ki niso bili člani Izvršilnega odbora niti Mestne skupšči- ne, je vendarle pred Izvršilnim odborom od- govarjal za delo teh oddelkov član Izvršil- nega odbora. Načelnikom so bili v pomoč po- močniki, ki so bili večinoma strokovnjaki na poedinih upravnih panogah (pomočniki na- čelnikov). V tistem času so bili pri Izvršil- nem odboru organizirani naslednji oddelki: oddelek za finance, oddelek za preskrbo, od- delek za kmetijstvo, oddelek za gradnje in obnovo, oddelek za prosveto, oddelek za so- cialno skrbstvo, oddelek za zdravstvo in od- delek za notranje zadeve. Za upravljanje z zaplenjeno imovino je bila v letu 1945 ustanovljena Uprava narodne imovine. Pri Izvršilnem odboru so se konstituirale tudi različne komisije s konkretnimi naloga- mi. Dne 27. avgusta 1945. leta je bila postav- ljena Komisija za ugotavljanje vojnega do- bička. Dne 31. avgusta je bila postavljena Komisija za postavitev spomenikov padlim borcem, dne '7. septembra Revizijska komi- sija za pregled stanja poslov Mestne hranil- nice. Dne 7. decembra je bila postavljena Gospodarska komisija, ki je imela nalogo proučevati možnost ustanavljanja mestnih podjetij. Dne 27. decembra je bila postav- ljena Komisija za izenačevanje cen starih za- log z novimi. Istega dne je bila postavljena Okrožna volilna komisija za volitve obratnih zaupnikov. Dne 17. 1. 1946. leta je bila po- stavljena davčna komisija. V istem mesecu je bila postavljena tudi Komisija za prevoz padlih borcev. V začetku 1946. leta je bila postavljena posebna komisija za razdeljeva- nje premičnin iz zaplenjenega premoženja. V okviru oddelka za notranje zadeve je bila postavljena Komisija za vojno škodo. V marcu 1946. leta je bila za vodstvo pod- jetij organizirana Uprava mestnih podjetij. Ustanovitev te uprave je bila potrebna, ker je število mestnih podjetij vedno bolj na- raščalo in je bil potreben organ, ki je skrbel za njihovo organizacijo in poslovanje. Proti koncu 1945. leta je nosil Mestni na- rodnoosvobodilni odbor kratek čas naziv Mestni narodni odbor, že v začetku leta 1946 pa je dobil naziv: Mestni ljudski odbor. Ta sprememba v nazivu seveda ni pomenila no- bene spremembe v bistvu tega našega mest- nega predstavniškega organa. Antifašistični in demokratični značaj je ostal še nadalje njegov bistveni element. Spremenjeni naziv je pomenil le to, da so bile izpolnjene ne- posredne naloge osvobodilne borbe, namreč, da je bila domovina že osvobojena in okupa- tor izgnan. Ta sprememba je pomenila, da je Mestni ljudski odbor v pogojih mirnodobske izgradnje v polnem smislu besede postal organ državne oblasti. Z novim uradnim nazivom je bila tudi pravno potrjena orga- nizacijska ločitev od politične organizacije (Osvobodilna fronta) našega mesta. V oktobru 1945. leta so se prvič vršili v Ljubljani zbori volivcev. Vsega skupaj je bilo 58 zborov volivcev. Mestni narodni odbor je pred volivci polagal obračun o svojem delu. Politični efekt je bil precejšnji, saj se je prvič v zgodovini Ljubljane dogodilo, da so volivci lahko svojemu izvoljenemu predstav- niškemu organu neposredno iznašali svoje predloge za rešitev različnih vprašanj. Pomen prvih zborov volivcev je bil izredno velik. Ob prosti kritiki dela svojega ljud- skega odbora so volivci na preprost način bolj globoko doumeli, kaj je ljudska oblast. Prvi zbori volivcev pa so pokazali tudi na slabosti dela narodnega odbora. Pokazalo se je namreč, da obstoji med člani skupščine in člani Izvršilnega odbora na eni strani in med člani skupščine ter volivci na drugi strani, mnogo prerahla vez. Člani skupščine skoraj niso posegali v delo ljudskega odbora. Po drugi strani pa se je skupščina tudi sklice- vala na preveč časovno oddaljena obdobja. V času od 14. avgusta 1945 do 29. junija 1946 je zasedala skupščina trikrat. To je imelo za posledico, da je Izvršilni odbor tudi kot iz- vršni organ le sam izvajal vso politiko celot- nega ljudskega odbora. Izgradnja naše nove ljudske oblasti se je neprestano nadaljevala. Ko opisujemo njen razvoj v našem mestu, ne moremo iti preko važnih dogodkov v jeseni 1945. leta in v ja- nuarju 1946. leta. Dne 11. novembra 1945. leta so bile volitve v Ustavodajno skupščino. Ljudska fronta kot vseljudska politična orga- nizacija je zabeležila novo veliko zmago. Kakor po ostalih krajih države, tako so tudi 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ljubljanski volivci v ogromni večini (93'"/o) glasovali za kandidate Ljudske fronte. Novo izvoljena Ustavodajna skupščina je 29. no- vembra 1945 razglasila Republiko. Ljubljana je ta zgodovinski dogodek mogočno manife- stirala. Konec leta, ko je bil narodom Jugo- slavije objavljen načrt Zvezne Ustave, je razprava o načrtu Ustave zajela vse prebi- valce. Lahko rečemo, da v Ljubljani ni bilo ustanove, tovarne ali podjetja, kjer ne bi ljudje na sestankih o tem razpravljali. Dne 31. januarja 1946. leta je Ustavodajna skupščina sprejela Zvezno Ustavo. Ustava je v prvi razvojni dobi naše države pomenila končno uzakonitev vseh teženj in pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Z njo je bil po- stavljen pravni temelj družbene in državne ureditve naše države. Ustava je določila tudi osnovna organizacijska načela ljudskih odbo- rov kot organov državne oblasti v upravno- teritorialnih enotah. Ta načela so tvorila trdno pravno podlago organizacije takratnega našega mestnega oblastvenega organa. OBDOBJE OD PRVEGA SPLOŠNEGA ZAKONA o LJUDSKIH ODBORIH (21. 5. 1946) DO DRUGEGA SPLOŠNEGA ZAKONA o LJUDSKIH ODBORIH (6. 6. 1949) Dne 21. 5. 1946. leta — dobro leto po osvo- boditvi — je bil sprejet prvi Splošni zakon o ljudskih odborih. Zakon je uzakonil enotni sistem in takšno organizacijo ljudskih odbo- rov, kakor se je pokazala v praksi med vojno in po vojni kot najboljša in je zato pomenil velik korak naprej v graditvi nove demo- kratične oblasti in našega državnega aparata. Njegov namen je bil nadaljnja okrepitev in razvoj ljudskih odborov kot osnovnih orga- nov državne oblasti nastalih med osvobo- dilno borbo zoper fašizem in reakcijo in polna izgraditev državne organizacije na na- čelih Ustave. Razvijajoč ustavna načela o ljudski oblasti je zakon obeležil pojem ljudskih odborov: ljudski odbori so organi državne oblasti, po katerih ljudstvo izvršuje ljudsko oblast v upravno-teritorialnih enotah. Ljudski odbori so v svojem območju najvišji organi državne oblasti v zadevah lokalnega značaja, uresni- čujejo pa v svojem območju tudi naloge splošnega značaja. Oni so- predstavniški orga- ni, izvoljeni na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glaso- vanjem. V mejah svoje pristojnosti izdajajo splošne predpise. Vse pravice, ki pripadajo ljudskim odborom, jih izvršujejo neposredno (na svojih zasedanjih) ali pa po svojih orga- nih (izvršilnih odborih) in ustanovah. i Ljudski odbori so organi ljudske volje, zato se morajo pri izvrševanju svojih lokal- nih in splošnih nalog opirati na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic. Člani ljud- skega odbora so odgovorni za svoje delo svo- jim volivcem, katerim so dolžni polagati ob- račun o svojem delu. Volivci imajo pravico, da odpokličejo ljudski odbor ali poedinega njegovega člana, še pred potekom časa, za katerega je b'l izvoljen. To so glavna načela, ki jih je določil novi zakon in po katerih so bili v tistem času zgrajeni ljudski odbori. Po teh načelih se je' gradil tudi Mestni ljudski odbor v Ljubljani. Novi zakon je stopil v veljavo 27. junija 1946. leta. Dne 29. junija pa je bilo redno zasedanje Mestnega ljudskega odbora Ljub- ljane. Na tem zasedanju je bil sprejet sklep o reorganizaciji Izvršilnega odbora MLO in njegovih oddelkov, kakor jo je določal novi zakon. Mestna skupščina je tudi prvič spre- jela letni proračun in je bil s tem storjen nadaljnji korak za nadaljnjo urejeno delo našega mestnega oblastvenega organa. V duhu določil novega zakona in na pod- lagi sklepa o reorganizaciji se je nato iz- vršila sprememba notranje organizacijske strukture Izvršilnega odbora. V naslednjih mesecih so bili pri Izvršilnem odboru usta- novljeni nekateri novi oddelki, ki jih doslej še ni imel. V jeseni 1946. leta so bili pri iz- vršilnem odboru organizirani tile oddelki: oddelek za obče posle, oddelek za finance, oddelek za trgovino in preskrbo, oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo, industrijsko-obrtni oddelek, oddelek za gradnje, oddelek za pro- sveto, oddelek za socialno skrbstvo in ljud- sko zdravstvo, oddelek za komunalno gospo- darstvo, oddelek za delovne odnose, oddelek za stanovanjske zadeve, oddelek za notranje zadeve in planska komisija. V skladu s predpisi novega zakona so na- čelovali oddelkom člani Izvršilnega odbora' kot poverjeniki za posamezne upravne panoge (prej načelniki oddelkov). Bivši pomočniki načelnikov pa so postali pomočniki poverje- nikov in jih je Izvršilni odbor postavljal iz vrst uslužbencev. Planski komisiji je načelo- val predsednik, ki je bil član Izvršilnega od- bora, v pomoč pa mu je bil podpredsednik, ki je bil postavljen izmed uslužbencev. V ok- tobru 1946. leta je pričela poslovati planska komisija in od tedaj je prešel Mestni ljudski odbor na sistem planskega gospodarstva. Izmed naštetih oddelkov ni imel v začetku svojega posebnega poverjenika oddelek za obče posle, ki je spadal pod neposredno vod- stvo tajnika. V začetku julija 1947. leta pa 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljane v oktobru 1946. leta je prevzel njegovo vodstvo poverjenik, ki je bil obenem tudi drugi tajnik Izvršilnega od- bora. Takšno stanje je bilo do konca leta 1947, ko je bil obči oddelek ukinjen in so njegovi odseki prešli neposredno v tajništvo. Na čelu oddelka za notranje zadeve je bil načelnik, ki ni bil član Izvršilnega odbora. Načelnik oddelka za notranje zadeve je bil neposredno podrejen takratnemu republiške- mu ministru za notranje zadeve. Načelnik oddelka za notranje zadeve je prisostvoval sejam Izvršilnega odbora, toda le s pravico posvetovalnega glasu. Oddelek za notranje zadeve je izvrševal naloge Mestnega ljudske- ga odbora in Izvršilnega odbora, toda samo, kolikor ti nalogi niso nasprotovali odredbam ministrstva za notranje zadeve. Zaradi popolnega prehoda v plansko go- spodarstvo pa je Izvršilni odbor v februarju 1947. leta smatral za potrebno, da se osredo-_ toči vse gospodarstvo mesta v enem oddelku, da bi bili na ta način ustvarjeni pogoji za popolno koordinacijo vseh gospodarskih pa- nog in da bi bilo ustvarjeno enotno vodstvo celotnega gospodarstva. Novi gospodarski od- delek naj bi po takratni zamisli zajel torej vso gospodarsko dejavnost Ljubljane. Po ustanovitvi tega oddelka so bili likvidirani oddelek za trgovino in preskrbo, oddelek za industrijo in obrt, oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo, oddelek za gradnje in oddelek za delovne odnose. Vsi našteti likvidirani od- delki so prešli kot odseki v sklop novo usta- novljenega gospodarskega oddelka. Poleg teh odsekov so bili v sklopu tega oddelka še od- sek za strokovno šolstvo in odsek za zadruž- ništvo. Praksa v naslednjih mesecih pa je poka- zala, da je bil gospodarski oddelek preobse- žen in zaradi tega premalo operativen, da bi 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lahko uspešno izvrševal vse gospodarske po- sle, ki so jih poprej izvrševali posamezni samostojni oddelki. Najprej se je to pokazalo pri trgovini in preskrbi. Delo v zvezi s trgo- vino in preskrbo mesta je bilo spričo omeje- nih živilskih fondov v tistem času tako važ- no, da so potrebe kmalu izsilile, da se osnuje zopet samostojni oddelek za trgovino in pre- skrbo s svojim poverjenikom na čelu. 2e 21. junija istega leta je bil s sklepom Izvršilnega odbora ponovno vzpostavljen samostojni od- delek za trgovino in preskrbo. Komaj mesec dni za tem pa sta bila iz gospodarskega od- delka izločena in vzpostavljena kot samo- stojna oddelka obrtno-industrijski oddelek in gradbeno-komunalni oddelek. Z neprestanim naraščanjem števila mestnih podjetij se je pokazalo, da Uprava mestnih podjetij, ki je bila ustanovljena v marcu 1946. leta, ne bo zmogla voditi več vsa pod- jetja, posebno še, ker so bila podjetja raz- lične stroke. V marcu 1946. leta je imel Mest- ni ljudski odbor že svojih prvih 15 podjetij, v novembru istega leta pa že 49 podjetij. Zato so se proti koncu 1946. leta ustanovili dve upravi in sicer Uprava trgovinskih in gostinskih podjetij ter Uprava obrtno-indu- strijskih podjetij. Ti dve upravi sta vodili podjetje do ustanovitve direkcij. V februarju 1947. leta so bile za vodstvo mestnih podjetij ustanovljene štiri direkcije in sicer: Direkcija trgovinskih in gostinskih podjetij. Direkcija živilskih podjetij. Direk- cija gradbenih, lesnih in kovinskih podjetij ter Direkcija splošnih komunalnih naprav in podjetij. Iz Direkcije trgovinskih in gostin- skih podjetij sta v juliju 1947. leta nastali dve samostojni direkciji: Direkcija trgovin- skih in Direkcija gostinskh podjetij. Direkcije so bile operativno-upravni vodi- telji državnih gospodarskih podjetij, kolikor si določenih poslov ni pridržal Izvršilni od- bor. Podrejene so bile neposredno Izvršilne- mu odboru, ki je usmerjal njihovo delo. Skrbele so za pravilno organizacijo mestnih podjetij in so izvrševale nadzorstvo nad nji- hovim poslovanjem. Proučevale so ekonom- sko-tehnična vprašanja v podjetjih zaradi racionalnejšega dela in izboljšanja proizvod- nje. Direkcije so skrbele tudi za medsebojno izmenjavo pridobljenih izkustev v posamez- nih podjetjih in za uporabo novih delovnih metod. Važna njihova naloga je bila v nad- zorovanju izvajanja plana v podjetjih. Pri iz- vrševanju teh nalog so imele direkcije poobla- stilo, da odločajo o kakršnokoli odredbi di- rektorjev podjetij, ki bi nasprotovala zakon- skim predpisom in gospodarskim načelom. Na čelu direkcije je bil direktor, ki ga je v odsotnosti nadomeščal pomočnik, ki je bil obenem personalni šef. Direktor je bil za svoje delo odgovoren neposredno Izvršilnemu odboru. Direktorja, pomočnika in strokovne šefe posameznih sektorjev (sektorja za kadre, obratno-tehničnega sektorja, sektorja planira- nja in komercialnega sektorja) je postavljal in odstavljal Izvršilni odbor. Direkcije so za potrebe svojega poslovanja razpolagale z lastnimi finančnimi sredstvi, katere so črpale iz prispevkov podjetij, ki so bile vključene v posamezne direkcije, po po- sebnem ključu, ki ga je določil Izvršilni odbor. Med te direkcije je Izvršilni odbor v 1947. letu razdelil svoja mestna podjetja. Dne 25. januarja 1947. leta je stopila v ve- ljavo nova upravna razdelitev LR Slovenije in sO bila ukinjena okrožja. Mestni ljudski odbor v Ljubljani, čigar oficialni naslov je bil doslej Mestni ljudski odbor za okrožno m.esto Ljubljana je takrat v smislu novega zakona dobil nov uradni naziv: Mestni ljud- ski odbor glavnega mesta Ljubljane. V aprilu 1947. leta je bila izvedena nova upravno-teritorialna razdelitev Ljubljane, dasi takrat še ni bil spremenjen zakon o upravno- teritorialni razdelitvi LR Slovenije. To uprav- no razdelitev mesta je izvedel Mestni ljudski odbor. Vzpostavljeni so bili štirje rajoni in sicer: rajon Center, rajon Bežigrad-Siška, rajon Moste in rajon Rakovnik-Vič ter trije kraji in sicer: Polje, Šentvid in Jezica. Uki- njene pa so bile mestne četrti, na katere je bila Ljubljana razdeljena od junija 1945. leta. Od aprila 1947. leta smo imeli v našem mestu kot najnižje organe oblasti štiri rajonske ljudske odbore in tri krajevne ljudske od- bore. Krajevni ljudski odbori so bili formi- rani v obrobnih delih mesta glede na pose- ben kmečki značaj teh predelov, bili pa so v sklopu mesta vezani na Mestni ljudski odbor. To upravno razdelitev je ljudska skupščina LRS naknadno sprejela v Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije, ki ga je izdala 23. februarja 1948. leta. Kakšni so bili razlogi za ukinitev mestnih četrti in za vzpostavitev rajonov in krajev? Mestne četrti so bile premajhne teritorialne enote in zato četrtni ljudski odbori niso imeli pogojev, da bi si lahko ustvarili solidno go- spodarsko bazo in s tem svojo samostojnost. Cetrtni odbori niso imeli svojega proračuna, ampak so dobivali za svoje administrativne izdatke letno dotacijo od Mestnega ljudskega odbora. V takih okoliščinah so bili četrtni 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljane v februarju 1947. leta Tabela III. odbori le nekake podružnice Mestnega ljud- skega odbora, ki so delali po njegovih na- logih. Njihov upravni aparat je bil nerazvit in nesamostojen. Večkrat se je dogajalo, da so marsikakšno nalogo oblastvenega značaja izvršili mimo njih terenski odbori OF, kar ni bilo več v skladu z načelom ločitve državnih oblastvenih organov od političnih organov. . Zato lahko rečemo, da so bili četrtni ljudski: odbori sicer demokratični po svoji obliki, ne i pa tudi po svoji vsebini. Njihova nesamostoj- | nost jim je jemala značaj organov oblasti. Z vzpostavitvijo teritorialno obsežnejših j rajonov in močnejših rajonskih ljudskih od- borov se je hotela doseči resnična decentra- lizacija ter konsolidacija osnovnih oblastve- nih organov v Ljubljani. Samostojnost rajon- skih ljudskih odborov pa bi bila lahko do- | sežena edino s tem, da bi jim bila zasigurana materialna podlaga. Treba jim je bilo torej ; zaupati tudi gospodarske naloge. Zato jim je [ Mestni ljudski odbor postopoma odstopal po- ' samezna podjetja. Pri tem je Mestni ljudski i odbor vodil takšno politiko, da je rajonskim! 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Upravna razdelitev 1M7 odborom dajal predvsem obrtna in usluž- nostna, pa tudi druga manjša podjetja, za katera je smatral, da jih bodo rajonski od- bori lahko vodili in dalje razvijali. Novi rajoni so v glavnem, nastali na pod- lagi združevanja bivših četrti. Rajon Center je obsegal staro četrt Center in četrt Tabor z gotovimi korekturami; rajon Bežigrad-Si- ška je obsegal obe stari četrti Bežigrad in Šiško; rajon Moste je obsegal staro četrt Mo- ste in del bivših četrti Bežigrad in Tabor; rajon Rakovnik-Vič pa je obsegal staro četrt- Rakovnik, četrt Vič in del četrti Center. Kra- ji Jezica, Šentvid in Polje pa so obdržali me- je bivših istoimenskih četrti, z izjemo Jezice, katere teritorij se je nekoliko povečal. Novi rajonski ljudski odbori so se konsti- tuirali izmed članov bivših četrtnih ljudskih odborov na ta način, da so se ustrezni četrtni ljudski odbori združili v en rajonski ljudski odbor. V takšni obliki in zasedbi so ostali rajonski in krajevni ljudski odbori do novih volitev, ki so bile 30. novembra 1947. leta. Na novembrskih volitvah v rajonske in krajevne ljudske odbore na področju našega mesta je skupno glasovalo 76.352 volivcev ali 99,07 »/». Za kandidate OF je glasovalo 97,30'»/o, za skrinjico brez liste 2,70 «/o. Skup- no je bilo izvoljenih 298 odbornikov, in sicer: v RLO Center 60, v RLO Bežigrad-Siška 52, v RLO Moste 40, v RLO Rakovnik-Vič 53, v KLO Jezica 28, v KLO Polje 33 in v KLO Šentvid 32 odbornikov. Med 298 odborniki je bilo izvoljenih 111 delavcev in 24 kmetov, ostali so bili intelektualci in drugi poklici. Med odborniki je bilo izvoljenih 50 žena. Komaj štiri mesece nato — dne 21. marca 1948. leta — so se vršile volitve v Mestni ljudski odbor Ljubljane. Te volitve so pome- nile nadaljnjo krepitev avtoritete ljudske oblasti v našem mestu. Ljubljančani so z zre- lim nastopanjem na predvolilnih zborovanjih dokazali, da imajo jasno predstavo in živo zanimanje za naloge novega Mestnega ljud- skega odbora. Mnogo je bilo predlogov in nasvetov za izboljšanje gospodarjenja, pa tu- di dosti konstruktivne kritike. S svojo ude- ležbo na volitvah je ljubljansko prebivalstvo manifestiralo svojo voljo, da hoče graditi svo- jo delovno skupnost in ustvarjati pogoje za socializem. Ljubljana je bila razdeljena na 120 volil- nih enot. V vsaki volilni enoti je moral biti izvoljen po en kandidat. Da je bila volivcem dana možnost izbiranja, sta bila v volilnih enotah postavljena tudi po dva ali celo po več kandidatov. Na volitvah je od 76.726 vo- lilnih upravičencev volilo 75.818 volivcev (98,81 */()). Za kandidate OF je bilo oddanih 74.201 glas (97,87'»/o). V skrinjico brez liste je bilo oddanih 1.617 glasov (2,130/0). V novi Mestni ljudski odbor je bilo izvo- ljenih 120 ljudskih odbornikov, od teh je bilo 12 žena. Novo izvoljeni Mestni ljudski odbor je imel 56 ljudskih odbornikov več kot stari. Novo izvoljeni ljudski odbor se je sestal na prvo redno zasedanje dne 9. aprila 1948. leta in je iz svoje srede izvolil 18-članski Izvršilni odbor, ki so ga sestavljali predsednik, trije podpredsedniki, tajnik in 13 poverjenikov. Vsi člani Izvršilnega odbora so bili odslej polno zaposleni in so prejemali za svoje delo mesečne nagrade. Predsednik Izvršilnega od- bora je bil istočasno sekretar Mestnega ko- miteja KPS. S tem je bilo v eni osebi zdru- ženo vodstvo mestnega organa oblasti in mestne partijske organizacije. Po teh volitvah je nastopila druga man- datna doba Mestnega ljudskega odbora. Za neposredno vodstvo posameznih uprav- nih panog so bila pri Izvršilnem odboru orga- nizirana namesto dotedanjih oddelkov pover- jeništva. Prejšnji oddelki so imeli pretežno administrativno-regulativne naloge in njiho- va organizacijska oblika ni več ustrezala potrebam in sistemu dela v tedanjem času. Poverjeništva pa so bila širše organizacijske enote, ki so odgovarjale takratnemu načinu dela, ko je Izvršilni odbor izvrševal gospo- darsko-organizacijske funkcije in je nepo- sredno vodil vedno bolj razvijajoče se mestno gospodarstvo. Od tega zasedanja dalje so bile pri Izvršil- nem odboru naslednje organizacijske enote: planska komisija, poverjeništvo za personalne posle, poverjeništvo za industrijo in obrt, poverjeništvo za trgovino in preskrbo, pover- jeništvo za komunalno gospodarjenje, pover- 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Organizacijska shema Mostnega ljudskega odbora Ljubljane v maiu 1948, leta Tabela IV. jeništvo za finance, poverjeništvo za kmetij- stvo in gozdarstvo, poverjeništvo za gostin- stvo in turizem, poverjeništvo za gradnje, poverjeništvo za lokalni promet, poverjeni- štvo za delo, poverjeništvo za šolstvo, pover- jeništvo za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo in poverjeništvo za stanovanjske zadeve. Novo izvoljeni Izvršilni odbor se je dne 7. maja 1948. leta preselil iz starega Magistrata v Kresijo, kjer je bil od takrat dalje njegov sedež. V aprilu 1948. leta sta bila dva važna do- godka, ki sta vplivala na delo in notranjo j organizacijo Mestnega ljudskega odbora. Te- ga meseca je bil namreč sprejet Petletni plan razvoja mesta Ljubljane in izvršila se je druga nacionalizacija privatnih industrij- skih podjetij. Niti dva meseca pozneje za tem se je izvršila likvidacija privatne trgovine. V zvezi s tem je Mestni ljudski odbor pre- vzel pod svoje vodstvo 65 nacionaliziranih gospodarskih podjetij različnih strok, 9 skla- dišč, 11 velikih vinskih kleti in 390 trgovin. Treba je bilo poskrbeti, da so podjetja in drugi obrati lahko nemoteno nadalje poslo- vali. S prevzemom nacionaliziranih podjetij pa so narasle gospodarske naloge v takšnem i 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA obsegu, da je bilo treba zvišati število članov Izvršilnega odbora. Veliko število podjetij, ki so z nacionalizacijo prešla v sklop poverje- ništva za industrijo in obrt, pa je terjalo, da se iz tega poverjeništva izločijo vsa podjetja živilske stroke. Za vodstvo teh podjetij je bilo v mesecu maju osnovano novo poverjeništvo za živilsko proizvodnjo. V sklopu poverjeni- štva za industrijo in obrt pa so bile formira- ne za operativno vodstvo posameznih podje- tij sorodne panoge štiri uprave: Uprava mest- ne kovinske industrije. Uprava mestne lesne industrije. Uprava mestne papimo-kemične industrije in Uprava mestne tekstilne indu- strije. Nacionalizirana gradbena podjetja pa so bila vključena neposredno pod vodstvo Poverjeništva za gradnje. V začetku je vodil Poverjeništvo pa perso- nalne zadeve in Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo en poverjenik. Z rastočimi nalogami pa se je pokazalo, da en poverjenik ne zmore tega dela in je bil izvoljen za vodstvo Poverjeništva za perso- nalne zadeve drug poverjenik. Izvršilni odbor se je konec maja povečal za dva poverjenika in je štel 20 članov. V decembru 1948. leta pa sta bila izvoljena še dva poverjenika. Iz- vedla sta tudi ločitev Poverjeništva za ljud- sko zdravstvo in socialno skrbstvo v dva sa- mostojna poverjeništva. V decembru 1948. leta je bila osnovana pri Mestnem ljudskem odboru tudi Kontrolna komisija, v začetku junija 1949. leta pa še Poverjeništvo za dr- žavne nabave. Neprestano ojačevanje Izvršilnega odbora z večanjem števila plačanih poverjenikov je bila posledica takratnih družbenoekonomskih odnosov, ki so zahtevali administrativno vod- stvo gospodarstva. Takšen način pa je seveda zahteval močan upravni aparat. Ni naša naloga, da na tem mestu ocenju- jemo delo, ki ga je opravil Mestni ljudski odbor po drugi nacionalizaciji industrijskih podjetij in po likvidaciji privatne trgovine. Ugotovimo pa lahko, da je Mestni ljudski odbor Ljubljane v tem letu, kljub gospodar- skim težavam, ki so nastale po znani resolu- ciji Informbiroja, opravil ogromno in težko delo pri nadaljnji krepitvi in razvijanju mest- nega gospodarstva. Pri tem delu pa je bil deležen velike pomoči od delovnih ljudi Ljub- ljane. V to dobo spada mnogo novih pobud za razširitev lokalne proizvodnje z lastnimi sredstvi ter ogromen razmah prostovoljnega dela in mladinskih akcij. Vse to je zgovorno pričalo, da so delovni ljudje našega mesta razumeli takratni položaj. Zato je ob podpori delovnih ljudi Ljubljane Mestni ljudski odbor lahko premagal vse težave in ovire pri izpol- njevanju takratnih planskih gospodarskih na- log. Dne 1. marca 1949. leta se je izvedla nova upravna razdelitev Ljubljane. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o uprav- ni razdelitvi LR Slovenije je bila Ljubljana razdeljena na štiri mestne rajone in kraj Po- lje. Rajoni so bili odslej označeni le z rimski- mi številkami (L, II., III. in IV. rajon). Zakaj je prišlo do nove upravne razdelitve Ljubljane? Nova razdelitev naj bi bila pod- laga za postopno likvidacijo razlik med me- stvom in vasjo oziroma med mestnim centrom in predmestjem. S tem naj bi bili ustvarjeni pogoji za kasnejšo povezavo mestnega sredi- šča s perifernimi deli, ki naj bi na ta način dobili možnost hitrejšega razvoja v vseh po- gledih. Zato se je spremenil obseg bivšega rajona Center, v čigar sklop sta prišla tudi Rudnik in Črna vas, rajon IV pa je prevzel ves predel bivšega rajona Center zahodno od Titove ceste. Znatno se je povečal bivši rajon Bežigrad-Siška (sedaj II. rajon), kateremu sta se priključila kraja Jezica in Šentvid, ki sta bila ukinjena kot samostojni upravno-terito- rialni enoti. Takšno razdelitev mesta so omo- gočale dobre prometne zveze med mestnim središčem in Jezico ter Šentvidom ter nagli razvoj mesta v smeri teh krajev. Kraj Polje, ki je od mestnega središča najbolj oddaljen ter je imel najbolj slabe prometne zveze z mestom, pa je ostal kot samostojen kraj do 25. oktobra 1949. leta. Takrat je bil ukinjen na željo tamkajšnih prebivalcev in preime- novan v V. rajon. Konec oktobra 1949. leta je bila Ljubljana torej razdeljena na pet ra- jonov. Rajonski ljudski odbori so pričeli poslovati po novi upravni razdelitvi dne 6. marca 1949. leta. V zvezi s to novo upravno razdelitvijo upravna razdelitev 1. III. 1949 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mesta so se vršile dne 24. aprila 1949. leta dopolnilne volitve v nove rajonske ljudske odbore, ki so bili odslej številčno močnejši. "V maju 1949 leta, so bile v Sloveniji usta- novljene kot upravne enote oblasti z oblast- nimi ljudskimi odbori. Ljubljana kot glavno mesto LR Slovenije je bila izločena iz oblasti kot posebna upravna enota. Mestni ljudski odbor Ljubljane je dobil rang oblastnega ljudskega odbora, rajonski ljudski odbori pa so dobili mešano pristojnost okrajnih in kra- jevnih ljudskih odborov. Ta mešana pristoj- nost je bila posledica specifičnih razmer v našem mestu. (Se nadaljuje) i 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI V LJUBLJANI V PRVEM DESETLETJU PO OSVOBODITVI MATJANKO DOLENC (Nadaljeivainje) III. OBDOBJE OD DRUGEGA SPLOŠNEGA ZAKONA O LJUDSKIH ODBORIH (6. JUNIJ 1949) DO TRETJEGA SPLOŠNEGA ZAKONA O LJUDSKIH ODBORIH (9. APRIL 1952) Od prvega Splošnega zakona o ljudskih odborih so pretekla tri leta. V teh letih so se v naši državi izvršile pomembne družbeno- ekonomske spremembe. Sprejet je bil pet- letni plan industrializacije in elektrifikacije države in vse sile so bile usmerjene na nje- govo izpolnjevanje. Socialistični sektor go- spodarstva se je v teh letih silno okrepil in je imel, razen v kmetijstvu, povsod drugod popolnoma prevladujoč položaj. S tem pa je bil ustvarjen temelj za nadaljnji razvoj ljud- ske oblasti in za nadaljnjo graditev socializ- ma in socialistične demokracije. Prvi zakon o ljudskih odborih so prerasle nastale družbenoekonomske spremembe, ki so izzvale potrebo po novem zakonu. Novi zakon je bil sprejet 6. junija, stopil pa je v veljavo dne 24. junija 1949. leta. Pomen no- vega zakona je bil v tem, ker je na podlagi osemletne prakse v graditvi lokalnih orga- nov oblasti nadalje razvil in izpopolnil osnov- na načela, organizacijo in delovanje ljudskih odborov. Predvsem pa je njegov pomen v tem, ker je nadalje obdelal in utrdil načelo samoupravlj anja ljudstva. V smislu določil novega zakona ni bil Mestni ljudski odbor Ljubljane odslej le najvišji organ oblasti na svojem mestnem področju, ampak tudi edini organ oblasti. Novi zakon je namreč dosledno določil, da v lokalnih teritorialno-upravnih enotah ne mo- rejo obstajati poleg ljudskih odborov kot predstavniških organov oblasti, nobeni drugi oblastveni organi. Po uveljaivitvi novega za- kona o ljudskih odborih je torej Mestni ljud- ski odbor Ljubljane še bolj utrdil svoj sa- moupravni značaj, ki spada med osnovna na- čela organizacije lokalnih organov oblasti. Kmalu potem, ko je novi zakon stopil v veljavo, je Mestni ljudski odbor prilagodil svojo organizacijo in delovanje v smislu no- vot, ki jih je uzakonil novi zakon. Od 25. oktobra 1949. je imel Izvršilni odbor v svo- jem sestavu 22 organizacijskih enot: tajni- štvo, upravo za personalno službo, kontrolno komisijo, plansko komisijo, komisijo za fiz- kulturo in izvenarmijsko vzgojo ter ITpover- jeništev in sicer: poverjeništvo za notranje zadeve, poverjeništvo za delo, poverjeništvo za finance, poverjeništvo za industrijo in. obrt, poverjeništvo za kmetijstvo in gozdar- stvo, poverjeništvo za komunalno gospodar- jenje, poverjeništvo za stanovanjske zadeve, poverjeništvo za gradnje, poverjeništvo za lokalni promet, poverjeništvo za gostinstvo in turizem, poverjeništvo za trgovino in pre- skrbo, poverjeništvo za državne nabave, po- verjeništvo za živilsko proizvodnjo, poverje- ništvo za šolstvo, poverjeništvo za kulturo in umetnost, poverjeništvo za ljudsko zdravje in poverjeništvo za socialno skrbstvo. Pozneje, junija 1950. leta je Izvršilni odbor izločil obrt iz poverjeništva za industrijo in ustanovil samostojno poverjeništvo za obrt. Poverjeništvo za industrijo je odslej vodilo izključno mestna industrijska podjetja, po- verjeništvo za obrt pa je posvetilo posebno pozornost razvoju obrtništva v Ljubljani. Važna izprememba v letu 1949. je bila ukini- tev bivšega oddelka za notranje zadeve in na mesto njega ustanovitev poverjeništva za notranje zadeve, ki je prešlo v sestav Mest- nega ljudskega odbora. Novo poverjeništvo je odslej vodil poverjenik, ki je bil član Iz- vršilnega odbora. Njegov položaj se je raz- likovali od ostalih poverjenikov po tem, da ga je imenoval Izvršilni odbor v sporazumu s takratnim republiškim ministrom za no- tranje zadeve. Poverjenik za notranje zadeve je odgovarjal Izvršilnemu odboru in ministru za notranje zadeve. Tovariš Kardelj je v svo- jem ekspoizeju v Ljudski skupščini ob priliki sprejetja novega zakona o ljudskih odborih označil politično važnost omenjene spremem- be takole: »Vključitev resora notranjih zadev pod vodstvo ljudskega odbora je nedvomno važen korak dalje v poglabljanju demokra- tizma v sistemu ljudske oblasti. To je posle- dica politične utrditve ljudskih odborov kot organov države delovnega ljudstva.« Socialistična demokracija je zahtevala ved- no večje sodelovanje ljudstva pri izvrševanju oblasti. Pokazalo se je, da je uspešna graditev socializma mogoča le ob najširšem zavest- nem sodelovanju, pobudi in naporih vseh delovnih ljudi. Z dvigajočo se politično za- vestjo ljudstva je bila podana podlaga tudi za tesnejše in najrazličnejše oblike vključe- vanja delovnih množic v delo ljudske oblasti. Kot ena izmed najstarejših oblik sodelova- nja ljudstva pri izvrševanju oblasti so bili zbori volivcev. V prvih povojnih letih so bili zbori volivcev edina posebna organizi- 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rana oblika neposrednega udejstvovanja de- lovnih ljudi pri izvrševanju oblasti. Pozneje pa so oblike sodelovanja ljudstva zavzemale vedno širši obseg. V 1949. letu in naslednjih letih zasledimo v Ljubljani različne svete, ki so se ustanavljali po terenih in ki so sode- lovali z Mestnim in rajonskimi ljudskimi od- bori ter jim pomagali pri izvrševanju dnevnih nalog. Kljub temu, da velika večina teh sve- tov ni bila sestavljena v smislu določil zako- na o ljudskih odborih niti poznejšega repu- bliškega zakona o svetih državljanov, so vendar v tistem otodobju in za takratno stop- njo izgradnje naše lokalne uprave predstav- ljali važne organe množičnega sodelovanja ljubljanskih prebivalcev pri poslovanju naše lokalne uprave. Ti sveti so se razlikovali med seboj. Neka- j teri so bili pravzaprav samo tehnični organi poverjenikov in so izvrševali njihove di- rektive na terenu, drugi pa so sodelovali tudi s svojimi predlogi in nasveti in so imeli \ posvetovalni značaj. Nobeden od teh svetov ; pa ni imel pravice odločanja, čeprav so si ; nekateri sveti pridobili tako močan vpliv na , terenu, da so stremeli za tem, da se jim pri- : zna tudi ta pravica, i Spomladi 1949. leta so bili ustanovljeni | sveti stanovalcev (hišni aktivi). Usta- j novljeni so bili z odloki rajonskih ljudskih-; odborov. Ti sveti so bili v pomoč mestnim in rajonskim stanovanjskim organom pri uprav- ljanju stanovanjskih zgradb in so izvajali družbeno kontrolo v stanovanjskih zadevah, i Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljana v novembru 1949. leta 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ustanovljeni so bili v zgradbah z več kot dvema stanovanjema. Svet stanovalcev je bil kolektiven organ, ki so ga volili vsi polnolet- ni stanovalci v zgradbah na zboru stanoval- cev. Ti sveti so s predlogi in nasveti poma- gali upravnim organom in hišnim lastnikom pri upravljanju stanovanjskih zgradb. Poleg tega so po nalogu stanovanjskih organov zbirali potrebne podatke o stanovanjskih zgradbah in o prostorih v njih. Sveti so se s svojimi predlogi obraičali ne- posredno na stanovanjske organe I. stopnje (poverjeništva za stanovanjske zadeve pri MLO), ki so bili dolžni predloženo zadevo obravnavati in o njej odločiti. Te svete lahko smatramo kot nekakšne predhodnike današ- njih hišnih svetov. Čeprav so bili osnovani z odloki rajonskih ljudskih odborov in so imeli torej zakonsko podlago, pa se v takratnem času niso uveljavili. Nekaj drugega so bili stanovanjski sveti, ki so bili izvoljeni na sestankih te- renskih organizacij Osvobodilne fronte. Ti sveti so si na terenu pridobili velik vpliv. Ugotavljali so prazne stanovanjske prostore, vršili so različne poizvedbe o stanovanjih in so dajali poverjeništvom za stanovanjske za- deve konkretne predloge za rešitev posamez- nih primerov. Prosilci za stanovanja so vla- gali prošnje neposredno pri teh svetih. Uve- ljavljanje teh svetov je bilo tako močno, da so celo stremeli za tem, da se jim prizna oblastven značaj s pravico odločanja v vseh stanovanjskih vprašanjih. Pri nekaterih od teh svetov so se pokazale tudi zelo močne lokalne partikularistične tendence. Nekateri od njih enostavno niso dopuščaili naselitve stanovalcev z drugih terenov na njihov teren. S tem so seveda ovirali enotno stanovanjsko politiko. Kljub tem negativnim pojavom pa ne moremo oporekati, da so ti sveti nudili poverjeništvom za stanovanjske zadeve pre- cejšnjo pomoč in da so zaradi dobrega pozna- vanja razmer na terenu marsikdaj rešili stai- novanjski problem, ki bi ga samo poverjeni- štvo rešilo težje in počasneje. V jeseni 1950. leta so bili izvoljeni prvi sveti potrošnikov. Te svete so volili potrošniki po terenih za posamezne trgovine, pekarije, mesarije itd. Njihova naloga je bila kontrolirati poslovanje trgovskih obratov in z nasveti in predlogi pomagati k zboljšanju poslovanja. Sveti potrošnikov so se posebno zavzemali za kulturnejši odnos trgovskega osebja nasproti potrošnikom. V dobi racioni- rane preskrbe in administrativnega razdelje- vanja blaga na živilske nakaznice so sveti potrošnikov marsikje lahko pomagali k od- pravi raznih nepravilnosti pri posameznih trgovskih poslovalnicah. Socialnozdravstveni sveti so pomagali na terenu reševati vprašanja so- cialnega skrbstva in zdravstva. Prosilci za podpore so prošnje prinašali tem svetom, ki so o njih razpravljali in dajali svoja mišlje- nja in predloge poverjeništvom za socialno skrbstvo. Ti sveti so dajali tudi svoje pred- loge za sprejem otrok v kolonije in domove. Državnim lokalnim organom so signalizirali vse probleme socialnozdravstvenega značaja, ki so jih zasledili pri svojem delu na terenu in so jim dajali svoje predloge za rešitev. Ti sveti so pokazali veliko aiktivnost in so de- jansko veliko pomagali Mestnemu ljudskemu odboru pri reševanju socialnozdravstvenih problemov na terenu. Šolski sveti so se ustanavljali v letu 1950 in 1951 na osnovnih in srednjih šolah. Ti sveti so imeli v začetku izrazito nalogo, da pomagajo upravam šol pri reševanju ma- terialnih težkoč, v katerih so bile v tistih letih skoraj vse naše šole. Ti sveti, ki so se najprej pečali z gospodarskimi vprašanji, so pozneje sodelovali tudi pri reševanju vzgoj- nih problemov. V mnogih svetih so se raz- vile tri sekcije: za pedagoško vzgojno pro- blematiko, za socialnozdravstveno problema- tiko in za materialna vprašanja. Kakor vidi- mo, so ti sveti krepko posegali v celotno šolsko problematiko v svojem šolskem oko- lišu. Kot posebna oblika množične kontrole je v tedanjem času odigrala važno vlogo ljud- ska inšpekcija. Ljudska inšpekcija je bila organ Fronte oziroma pomožni organ Kontrolne komisije. Sestavljena je bila iz skupin ljudskih inšpektorjev, ki so jih volili delovni ljudje na množičnih sestankih teren- skih organizacij OF in na sestankih sindi- kalnih podružnic. Ljudska inšpekcija je ime- la nalogo kontrolirati, kako državni aparat izvršuje predpise, ki varujejo pravice delov- nih ljudi. Sprejemala je pritožbe proti nepra- vilnemu postopku aparata državnih organov. Njena dolžnost je bila boriti se proti vsake- mu birokratizmu, razmetavanju in drugim oblikam škodljivega in neodgovornega odno- sa do splošno ljudskega premoženja. V izvr- ševanju svojih nalog je imela ljudska in- špekcija pravico pregledovati prodajalne, skladišča, menze itd. Prvi ljudski inšpektorji so bili izvoljeni že spomladi 1949. leta. Ljudska inšpekcija je delala nato v naslednjih letih in je pre- nehala s svojim delom v začetku leta 1952. V jeseni 1950. leta je bilo v Ljubljani 593 ljudskih inšpektorjev. V aprilu 1951. leta pa 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je bilo V Ljubljani 389 skupin ljudske in- špekcije. Veliko oviro za uspešno delo ljudskih in- špekcij je predstavljala nizka šolska izobraz- ba ljudskih inšpektorjev, nepoznavanje za- konov in preobremenjenost pri delu, ker so ljudski inšpektorji opravljali tudi svojo red- no službo. Za pridobitev vsaj najosnovnej- šega poznavanja zakonov so bili organizi- rani za ljudske inšpektorje posebni tečaji, katerih se je v 1950. letu udeleževalo nad 85*70 inšpektorjev. Kljub vsem pomainjkljivostim je ljudska inšpekcija v tedanjem obdobju našega druž- benega razvoja izpolnila svoje osnovne na- loge, za katere je bila ustanovljena. Te oblike sodelovanja ljubljanskih prebi- valcev pri izvrševanju vsakodnevnih uprav- nih nalog so v letih 1949, 1950 in 1951 doseg- le velik razmah. S spremembami v našem družbenem in gospodarskem življenju pa so se nekartere oblike tudi preživele. Tako vi- dimo, da so v začetku leta 1952 prenehali z delom potrošniški sveti in nekoliko pozneje tudi ljudska inšpekcija. Najdalje so se Ohra- nili stanovanjski sveti, šolski sveti in social- nozdravstveni sveti. Te oblike sodelovanja prebivalcev z lokal- nimi upravnimi organi so bile velikega po- mena. Konec leta 1951 je bilo v našem mestu približno 4500 ljudi, ki so poleg svoje redne službe delali tudi v svetih in ljudskih inšpek- cijah ter s tem pomagali Mestnemu ljudske- mu odboru in rajonskim ljudskim odborom pri reševanju upravnih nalog. Na ta način so se prenašale razne funkcije v izvajanju ukrepov državne uprave na čim širši krog tistih državljanov, ki so bili sami neposredno zainteresirani pri reševanju gotovih proble- mov na terenu. Medtem ko so bili sveti, o katerih smo prej govorili, voljeni na terenu na sestankih Fronte, so se pričeli v letu 1950 ustanavljati pravi sveti državljanov pri organih državne uprave, torej pri tistih organih, ki so vO'dili in odločali v vseh zadevah določene upravne naloge. Člane teh svetov pa je ime- noval Mestni ljudski odbor na svojem zase- danju izmed odbornikov in volivcev. Čeprav so bili tudi ti sveti posvetovalnega in nad- zornega značaja, so vendar imeli globlji po- men. Ti sveti so od izrazito posvetovalne in pomožne funkcije prevzemali v nekaterih primerih že tudi soodločujoče funkcije v vod- stvu lokalne uprave. Poverjeniki so bili dolž- ni, da so v vseh važnejših zadevah lokalnega in splošnega pomena vprašali pred odločit- vijo svet za mnenje. Odločbo pa je vedno izdal poverjenik. Ti sveti so pomenili nadalj- njo krepitev lokalne oblasti in so bili porok za bolj demokratično poslovanje lokalnih, upravnih organov. Izmed teh svetov je važno mesto zavzemal stanovanjski svet, ki se je konsti- tuiral v jeseni leta 1950 pri Poverjeništvu za stanovanjske zadeve MLO. Ta svet je bil po svoji sestaivi in nalogah pravi svet držav- ljanov v smislu zakona o ljudskih odborih. Svet je štel 30 članov. Vodil ga je poverjenik za 'Stanovanjske zadeve MLO. Svet je dajal poverjeniku svoja mnenja in predloge pri vodenju stanovanjske politike, bodisi v go- spodarskem pogledu (vzdrževanja, popravila, izgraditev stanovanjskih hiš) ali pa v pogle- du razdelitve stanovanjskega sklada. Druge take svete je ustanovil MLO pri Poverjeništvu za komunalno gospodarjenje in pri Poverjeništvu za trgovino in preskrbo. To sta bila svet za komunalne zadeve in svet za blagovni promet. Obadva sve- ta sta s predlogi in nasveti pomagala pover- jenikoma pri reševanju upravnih nalog. Neprestana demokratizacija našega življe- nja pa je zahtevala še nove oblike sodelova- nja državljanov pri izvrševanju lokalne uprave. V zvezi s tem so pozneje nekateri sveti kot kolektivni organi popolnoma na- domestili poverj enike. Ti sveti so pred- stavljali prav posebno obliko in jih ni bilo mogoče istovetiti z navadnimi sveti državlja- nov. S temi sveti je bila nakazana pot, po kateri naj bi prej ali slej prešlo upravljanje vseh upravnih panog. V sredi 1950. leta je prišlo do enega izmed najbolj pomembnih dogodkov takratnega ča- sa: Dne 26. junija je Zvezna ljudska skup- ščina sprejela zakon o upravljanju državnih podjetij po delovnih kolektivih. S tem zako- nom so bili položeni temelji za revolucionar- ni preobrat v upravljanju našega gospodar- stva. To je bil začetek smelega raizvoja novih družbenih odnosov in izhodišče za reforme v smeri demokratizacije v upravljanju gospo- darstva. Proizvajalci sami so prevzeli uprav- ljanje s proizvo'dnjo. Delavski sveti, ki so bili izvoljeni v podjetjih, so odslej upravljali z družbeno imovino v podjetjih v imenu skupnosti. V našem mestu zasledimo, da so se delav- ski sveti pričeli ustanavljati v tovarnah in podjetjih že spomladi 1950. leta, še preden je. bM sprejet zakon o upravljanju državnih podjetjih po delovnih kolektivih. Ti sveti pa so imeli seveda drugačne funkcije, kakor sveti, ki so bili izvoljeni pozneje na podlaigi novega zakona o upravljanju podjetij po de- 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lovnih kolektivih. Bili so le posvetovalni organ, ki je sodeloval z upravo podjetja v vseh važnejših vprašanjih, zlasti pa za izbolj- šanje proizvodnje, zboljšanje kakovosti iz- delkov, utrditev delovne discipline itd. Po uveljavitvi novega zakona je bil pri- tegnjen k upravljanju državnih gospodarskih podjetij v našem mestu zopet širok krog državljanov. V letu 1952 je bilo v Ljubljani 4793 članov delavskih svetov. V letu 1953 pa se je to število dvignilo na 5674. Dne 7. ja- nuarja 1951. leta so bile volitve v Mestni ljudski odbor in v rajonske ljudske odbore. Po triletni dobi je bilo treba izvoliti nove, predstavniške organe našega mesta. Po teh volitvah je nastopila tretja mandatna doba Mestnega ljudskega odbora. Pri januarskih volitvah je od 85.685 volil- nih upravičencev glasovalo 84.329 upravičen- cev (98,42 "/o). VoMlo ni le 1356 volilnih upravičencev ali 1,58 */o. Za kandidate OF je glasovalo 82.483 volilnih upravičencev ali 97,81 */», v črno skrinjico pa je bilo oddanih le 1846 glasov ali 2,19«/». Te številke nam jasno povedo, kakšna je bila zavest in raz- položenje ljubljanskih volivcev. Ta volilni rezultat je pomenil utrditev ljudske oblasti v našem mestu in je bil še toliko pomemb- nejši, ker je bilo treba premagovati poleg že tako velikih težkoč, ki so bile nujne pri prehodu iz zaostale v industrijsko državo, še težke posledice gospodarske blokade in- formbirojevskih držav. V Mestni ljudski odbor je bilo izvoljenih 120 ljudskih odbornikov, v rajonske ljudske odbore pa 390 ljudskih odbornikov in sicer: v I. RLO 80 odbornikov, v II. RLO 100, v III. RLO 70, v IV. RLO 90 in v V. RLO 50 ljud- skih odbornikov. Ob neprestanem razvijanju oblastvenih organov se je tudi spremenila notranja orga- nizacija novo izvoljenega Mestnega ljudske- ga odbora in rajonskih ljudskih odborov. Po- membna sprememba se je izvršila z vzposta- vitvijo svetov pri Izvršilnem odboru, ki so kot kolektivni organi popolnoma nadome- stili poverjenike. Pri teh svetih namreč ni šlo več za posvetovalno in nadzorstveno so- delovanje ljudstva v lokalni upravi, ampak za neposredno izvrševanje poslov dotične upravne panoge. V januarju 1951. leta so bili pri Izvršilnem odboru organizirani naslednji sveti: svet za ljudsko zdravstvo, svet za pro- sveto, svet za kulturo in umetnost, svet za socialno skrbstvo, svet za komunalne zade- ve in svet za lokalno industrijo. Vseh šest svetov je izvolil Mestni ljudski odbor na svojem zasedanju izmed ljudskih odborni- kov in državljanov. Sestavljeni so bili iz 9 do 11 članov. Načelovali so jim predsedniki sveta, ki so bili člani Izvršilnega odbora. Sveti so imeli svojo administracijo. Poleg svetov pa je ostalo pri Izvršilnem odboru še deset poverjeništev in sicer: po- verjeništvo za lokalni promet, poverjeništvo za stanovanjske zadeve, poverjeništvo za gradnje, poverjeništvo za finance, poverje- ništvo za trgovino in preskrbo, poverjeni- štvo za turizem in gostinstvo, poverjeništvo za kmetijstvo, poverjeništvo za delo, pover- jeništvo za obrt in poverjeništvo za notra- nje zadeve. Prav tako sta ostali še planska in kontrolna komisija. Ta notranja organizacija je ustrezala ta- kratni stopnji razvoja naše ljudske oblasti v mestnem merilu in je bila značilna po tem, da so namesto poverjenikov prevzemali vodstvo nekaterih upravnih panog že sveti kot kolektivni — družbeni organi. Druž- beni značaj teh svetov se je kazal v tem, da so bili v njih poleg odbornikov voljeni tudi ostali državljani, ki so se bavili s problemi na posameznih upravnih področjih. Izvršilni odbor je bil sestavljen iz 21 čla- nov in sicer: predsednika, treh podpredsed- nikov (od katerih sta dva vodila tudi pover- jeništva), tajnika, šest predsednikov svetov, osem poverjenikov ter predsednika planske in kontrolne komisije. Ko je bila kmalu za tem odpravljena Komisija državne kontrole in so bile v zvezi s tem ukinjene tudi kon- trolne komisije pri ljudskih odborih, je bil že v februarju 1951. leta razrešen dolžnosti člaina Izvršilnega odbora predsednik kon- trolne komisije in je štel Izvršilni odbor 20 članov. V začetku 1951. leta so bile organizirane pri Mestnem ljudskem odboru tele stalne koraisije: za formulacijo odlokov in sklepov, mandatna in imunitetna komisija, disciplin- ska komisija za ljudske odbornike, komisija za preiskovanje zadev v zvezi z razrešitvijo prAisednika sodišča, sodnikov in sodnikov- porotnikov okrajnega sodišča, komisija za gospodarski plan in finance, komisija za probleme ljudske oblasti, komisija za mest- na kmetijska posestva in ekonomije, komi- sija za splošno preskrbo, komisija za vzdr- ževanje in pravilno izkoriščanje stanovanj- skih in ostalih zgradb, komisija za pospeše- vanje turizma in gostinstva, komisija za javni izgled in red, komisija za promet in ceste ter zbor delegiranih odbornikov za volitve predsednika, sodnikov in sodnikov- porotnikov okrožnega sodišča in disciplinsko sodišče za uslužbence. Istega leta so bile pri izvršilnem odboru izvoljene tudi nestalne (anketne) komisije. 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ki so jih sestavljali odborniki in drugi dr- žavljani. Te komisije so bile izvoljene za proučevanje konkretnih upravnih in gospo- darskih problemov na področju mesta. Take komisije so bile: komisija za proučitev sta- nja in sistema preskrbe z mlekom, komisija za proučitev sistema preskrbe z gorivom, komisija za proučitev stanja izkoriščanja de- lovne sile, komisija za proučitev problema obrtne dejavnosti in komisija za proučitev zdravstvenega stanja otrok. Te komisije so predstavljale zopet poseb- no obliko za sodelovanje državljanov pri iz- vrševanju lokalnih upravnih nalog. V letu 1951 so komisije opravile ogromno delo. Skoraj ni bilo zasedanja, da ne bi komisije poročale Mestnemu ljudskemu odboru o ugotovitvah na terenu na posameznih uprav- nih in gospodarskih področjih. Delo teh ko- misij se je odlikovalo po izčrpnih in anali- tičnih poročilih na podlagi temeljnega pro- učevanja problemov, za katere so bile izvo- Ijenje. Na podlagi teh poročil je Mestni ljud- ski odbor bil seznanjen s problematiko, ki se je pojavljala na posameznih upravnih in gospodarskih področjih, ter je lahkO' sprejel ustrezne sklepe za rešitev teh problemov. Pri poverjeništvu za stanovanjske zadeve jie poslovala Višja stanovanjska komisija, ki jo je kot predsednik vodil poverjenik za sta- novanjske zadeve in je štela sedem članov. Komisija je bila druga instanca in je reše- vala pritožbe zoper prvostopne stanovanjske odločbe. Pri tem poverjeništvu je posloval še nadalje tudi svet državljanov, ki so ga sestavljali zastopniki vseh petih rajonskih ljudskih odborov, zastopniki množičnih or- ganizacij. V maju 1951. leta so bile nadomestne voMt- ve v šestih volilnih enotah in je bilo izvo- ljenih šest novih ljudskih odbornikov. Mest- ni ljudski odbor je štel odslej 123 odbomi- Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora v januarju 1951. leta 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kov. Se pred temi volitvami pa je izdal Pre- zidij ljudske skupščine Ukaz, po katerem je lahko znašalo število odbornikov Mestnega ljudskega odbora 130. V 1951. letu so se že kazali obrisi novega : gospodarskega sistema, ki je dobil svojo | podlago že v letu 1950, ko so delovni kolek- j tivi prevzeli upravljanje s podjetji. Nov go- ■ spodarski sistem je pomenil važno prelom- nico v celotnem gospodarskem in političnem življenju. Tovariš Kardelj je označil takrat kot eno izmed glavnih nalog razbiti demo- kratski centralistični odnos do podjetij in | ustanov, ki so pod upravo ljudskih odborov ! ter razširiti samoupravljanje. Te gospodar-' ske spremembe so sprožile celo vrsto ukre-' pov v pogledu upravljanja države. V zvezi s\ tem so bili že reorganizirani zvezni in re- ■• publiški državni organi. Skladno z njihovo ( reorganizacijo so se izvršile spremembe tudi | v organizaciji ljudskih odborov. Nov gospo- I darski sistem je bistveno vplival tudi na or- i ganizacijo in delo Mestnega ljudskega odbo- j ra Ljubljane in na organizacijo in delo ra- j jonskih ljudskih odborov. V skladu z načeli, I ki jih je postavil nov gospodarski sistem, je J bilo treba odcepiti od Mestnega ljudskega odbora in od rajonskih ljudskih odborov lo- kalna podjetja in jim prepustiti, da so lahko samostojno nastopala na trgu na podlagi i sproščenega delovanja ekonomskih zakonov.; S to ločitvijo je odpadla vrsta nalog, ki jih je poprej izvrševal Mestni ljudski odbor. V zvezi s tem pa je postal odveč ogromen iz- vršni aparat, ki je bil potreben v času admi- nistrativnega upravljanja gospodarstva. Te spremembe pa so bile osnove za nadaljnje razvijanje in poglabljanje socialistične demo- kracije. Vloga Izvršilnega odbora se je zmanjševala, okrepila pa se je vloga Mest- nega ljudskega odbora (plenuma) kot oblast- venega organa. Te spremembe so povzročile, da se je v maju 1951. leta Izvršilni odbor zmanjšal in je štel odslej le 12 članov. Kot posledico nadaljnje demokratizacije zabele- žimo v maju 1951. leta še eno spremembo: predsednik ljudskega odbora ni bil več obe- nem tudi sekretar Mestnega komiteja KPS. Izvedla se je torej ločitev oblastvene in poli- tične funkcije v osebi predsednika MLO. Izvršilni odbor so sestavljali: predsednik, dva podpredsednika (od katerih je prvi vodil gospodarski svet, drugi pa poverjeništvo za delo), tajnik in poverjenik za finance, za tr- govino in gostinstvo, za obrt in industrijo, za stanovanjske zadeve, za notranje zadeve ter predsedniki svetov za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, za prosveto in kulturo in sveta za komunalne zadeve. Dne 21. septem- bra istega leta pa se je Izvršilni odbor zmanj- šal še za enega člana in odslej štel le 11 čla- nov. Vzporedno z zmanjšanjem števila čla- Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora konec maja 1951. leta 111, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nov Izvršilnega odbora in s tem v zvezi z ukinitvijo nekaterih poverjeništev pa se je zmanjšalo tudi število uslužbencev za 177 (leta 1950 je bilo 456 uslužbencev, leta 1951 pa še 279). V letu 1951 je bil organiziran na novo kot samostojen resor gospodarski svet, ki ga je vodil poidpredsednik Izvršilnega od- bora. Sestavljali so ga vsi poverjeniki go- spodarskih resorjev, nekateri direktorji pod- jetij in gospodarski strokovnjaki. Tega leta je prenehala obstojati kot samostojna orga- nizacijska enota planska komisija, ki je bila vključena v gospodarski svet. i S spremembami, ki so nastale z uvajanjem novega gospodarskega sistema, pa je bilo po- stavljeno vprašanje nadaljnjega obstoja ra- jonov kot upravno-teritorialnih enot in ra- jonskih ljudskih odborov. Rajonski ljudski odbori, ki so bili prvič izvoljeni 30. novem- bra 1947. leta:, se po svojem sestavu niso razlikovali od Mestnega ljudskega odbora. Imeli so svoje plenume (skupščine) in izvr- šilne odbore ter močan sestav uslužbenstva. V posameznih letih se je gibalo število ra- jonskih uslužbencev takole: Rajonski ljudski odbori so bili ustanovijo- i ni s perspektivo, da se razvijejo> v samostoj- | ne organe oblasti. Imeli so materialno podla- \ go v svojem lastnem goispodarstvu. Kljub j temu pa niso mogli razviti neke večje komu- i nalne dejavnosti, ker so bila njihova financ- i na sredstva omejena. Njihova podjetja so , bila predvsem uslužnostna in majhna, s sla- \ bo mehanizacijo, od katerih so bila nekatera 1 tudi nerentabilna. j V dobi administrativnega upravljanja go-, spodarstva so rajonski ljudski odbori odigra- ' li pozitivno vlogo. Pri velikem delu, ki ga^ je opravil v tistem času Mestni ljudski od-, bor pri vodenju in razvijanju mestnega go- ' spodarstva, so rajonski ljudski odbori pred-i stavi j ali izdatno razbremenitev in pomoč Mestnemu ljudskemu odboru. Pomagali so mu na vseh področjih, kjerkoli je bilo to primerno in moižno. Medtem ko zasledimo, da je 1949. leta MLO odstopal vedno več nalog v pristojnost rajonskim odborom, pa zasledimo v 1951. letu preobrat: Mestni ljud- ski odbor prične pritegovati razne naloge iz upravnih in gospodarskih področij, ki so jih doslej izvrševali rajonski odbori, v svojo pri- stojnost. Pojavila se je tendenca reševati družbeno in ekonomsko politiko' Ljubljane kompleksno iz enega središča. V spremenje- nih gospodarskih razmerah je prevladovalo splošno mišljenje, da so rajonski ljudski od- bori odigrali svojo vlogo in da niso več po- trebni. S prenašanjem preostalih nalog na Mestni ljudski odbor, se je delokrog rajon- skih ljudskih odborov vedno bolj zmanjševal. Vzporedno s tem pa se je tudi spreminjal oziroma zmanjševal njihov sestav in njihov upravni aparat. Dne 20. IX. 1951. leta je Mestni ljudski odbor sprejel sklep, da se po- stopoma ukine profesionalizem v izvršilnih odborih rajonskih odborov. V začetku decem- bra istega leta ni bilo v izvršilnih odborih več »poklicnih« poverjenikov. Nagrado za svoje delo sta prejemala le še predsednik in tajnik ter poverjenik za finance, toda samo tam, kjer je obseg poslov zahteval njegovo polno zaposlitev. V jeseni 1951. leta se je pričela torej likvidacija rajonskih ljudskih odborov. V aprilu 1952. leta pa so bili rajon- ski ljudski odbori popolnoma likvidirani in so prenehali z delom. IV. OBDOBJE OD TRETJEGA SPLOŠNEGA ZAKONA o LJUDSKIH ODBORIH (9. APRIL 1852.) DO FORMIRANJA KOMUN Z velikimi družbenogospodarskimi spre- membami, ki so nastale s prenašanjem upravljanja državnih gospodarskih podjetij od državnih organov v roke delovnih kolek- tivov, je bil uveden nov gospodarski sistem, ■ s katerim je bilo uveljavljeno temeljno na- čelo socialistične demokracije, naj proizva- jalci sami o'dločajo o uporabi in razdelitvi ustvarjenega presežka vrednosti njihovega dela. Nov gospodarski sistem, ki je bil spo- mladi 1952. leta na začetku svojega polnega razmaha, je predstavljal kvalitetno spre- membo v načinu gospodarjenja in je bil osno- va za dalekosežne spremembe na vseh osta- lih področjih našega družbenega življenja. Vzporedno z razvijanjem in izpopolnjeva- njem novega gospodarskega sistema so nuj- no nastajale tudi spremembe v organizacij- skem sistemu državne oblasti in uprave. Ta- ko zasledimo, da so se že od leta 1952 dalje 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izvrševale posamezne reorganizacije, ne sa- mo pri zveznih in republiških organih držav- ne uprave, ampak tudi pri ljudskih odborih. Kot posledica tedanjih velikih družbenoeko- nomskih sprememb so ljudski odbori 1952. leta doživeli eno svojih največjih in najbolj pomembnih reorganizacij. Tako, kot je pred- stavlja uvedba delavskih svetov bistveno spremembo v proizvodnih odnosih, tako se je z novo organizacijo ljudskih odborov ustvarjala takšna organizacija oblasti, ki je ustrezala novim socialističnim odnosom v go- spodarstvu in ki je utrjevala samoupravo gospodarskih in drugih družbenih organov. Nova organizacija ljudskih odborov je do- bila svojo pravno podlago v tretjem Sploš- nem zakonu o ljudskih odborih, ki ga je Zvezna ljudska skupščina sprejela dne 1. aprila 1952. leta. Novi zakon je predstavljal zopet novo stopnjo na poti izgradnje naših lokalnih organov državne oblasti. Novi zakon je določil obvezna načela za izdelavo republiških zakonov o ljudskih od- borih. Na podlagi njegovih pooblastil je Ljudska skupščina LRS v juliju 1952. leta prvič samostojno izdala republiške zakone o ljudskih odborih. Tako je bil med drugimi zakoni dne 8. julija 1952. leta izdan republi- ški zakon o ljudskih odborih mest in mest- nih občin. Da pa bi ljudski odbori lahko pri- čeli poslovati takoj po novih načelih, ki jih je uzakonil novi splošni zakon o ljudskih odborih, je Ljudska skupščina LRS že 18. aprila 1952. leta izdala zakon o reorganiza- ciji ljudskih odborov, ki se je omejil le na tiste predpise, ki so bili neobhodno potreb- ni za takojšnjo reorganizacijo ljudskih od- borov. Po določbah tega zakona se je izved- la tudi reorganizacija Mestnega ljudskega odbora Ljubljane. Kakšne so bile spremembe, ki jih je dolo- čal novi splošni zakon o ljudskih odborih? Kot najvažnejši in najbolj pomembni spre- membi lahko označimo konstituiranje zbo- ra proizvajalcev kot enega izmed dveh domov ljudskega odbora in odpravo izvršilnega odbora. Tovariš Kardelj je konstituiranje zbora proizvajalcev označil takole: »Ustanova zibora proizvajalcev v okvi- ru ljudskega odbora je naravni nadaljnji raz- voj organizacijskega sistema socialistične de- mokracije, ki mu je bil pri nas položen te- melj z uvedbo delavskih svetov.« Z zborom proizvajalcev se je poudarila vodilna vloga delavskega razreda, ki je kot vodstveni druž- beni faktor poklican k neposrednemu izvrše- vanju oblasti. Delavski razred ni prevzel v svojo upravo le proizvodna sredstva, ampak je z institucijo zbora proizvajalcev postal tudi v organih ljudske oblasti soodločujoč faktor. Ta njegova soodločujoča vloga pa se kaže v tem, da je enakopraven z mestnim zborom pri odločanju o vseh gospodarskih vprašanjih oziroma v vseh vprašanjih, kjer gre za razdelitev in uporabo presežka dela. Z njim se je neposredno' povečal vpliv pro- izvajalcev na poslovanje državne uprave. Novi zakon je odpravil izvršilne odbore in osredotočil vse oblastvene funkcije v samih ljudskih odborih. S tem je bilo še bolj ures- ničeno načelo enotnosti oblasti, po drugi strani pa je bil odpravljen dualizem med plenumom ljudskega odbora in njegovim iz- vršilnim odborom, ki je pomenil stalno ne- varnost za razne birokratske tendence. Ljud- ski odbor je prevzel v svoje roke zakonodaj- no in izvršno oblast, ki jo je izvajal na svo- jih sejah. S tem je bilo postavljeno načelo stalnega zasedanja ljudskega odbora. Le do- ločene upravne zadeve pa upravlja ljudski odbor po svojih svetih, kot družbeno-kole- gialnih organih za posamezna upravna pod- ročja. Ti dve načelni spremembi sta povzročili v ustroju in poslovanju ljudskih odborov celo vrsto drugih sprememb. Vse te spremembe * pa so izhajale iz načela, da se organizacija ljudskih odborov uskladi z novimi družbe- nimi in gospodarskimi odnosi in da se zago- tovi takšna organizacija in funkcioniranje ljudskih odborov, ki bo izražala te nove od- nose. Na svoji seji dne 7. maja 1952. leta je Mestni ljudski odbor Ljubljane napravil pr- ve ukrepe za svojo reorganizacijo v duhu načel novega zakona. V smislu določil zakona o reorganizaciji ljudskih odborov je bilo zvišano število ljud- skih odbornikov. Ljudski odborniki Mestne- ga ljudskega odbora Ljubljane so postali vsi tisti odborniki okrajnega ljudskega odbora Ljubljane-okolica, ki so bili izvoljeni na pod- ročju, ki je bilo po novem zakonu o upravni razdelitvi Slovenije, ki ga je Ljudska skup- ščina LRS sprejela v aprilu mesecu, priklju- čeno ljubljanskemu mestnemu področju. Teh odbornikov je bilo devet. Poleg tega pa je Mestni ljudski odbor na tej seji izvolil še ■ pet odbornikov izmed državljanov, ki so imeli volilno pravico na mestnem področju. Število odbornikov Mestnega ljudskega od- bora se je torej zvišalo za 14 in je štel od- slej Mestni ljudski odbor 137 odbornikov. V tem sestavu je opravljal Mestni ljudski od- bor vse zadeve še vse do konca 1952. leta, ko je bil izvoljen zbor proizvajalcev. Na istem zasedanju je bil odpravljen Izvr- šilni odbor, njegova poverjeništva in sveti. 113 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Zadnja seja Izvršilnega odbora je bila dne 6. maja 1952. leta. Z odpravo Izvršilnega odbora se je v te- melju spremenilo funkcioniranje Mestnega ljudskega odbora. Odslej je Mestni ljudski odbor sam izvrševal ne samo zakonodajo, ampak tudi izvršno oblast. Dejstvo je, da je Izvršilni odbor v vseh letih od njego- vega obstoja nosil težko delo na vseh uprav- nih in gospodarskih področjih in da je opra- vil ogromno delo za napredek našega mesta, po drugi strani pa je resnica, da je prerasel ljudski odbor, kar pa ni bilo v skladu z me- hanizmom naše demokracije v tedanjem ča- su. Čeprav je bil Izvršilni odbor sestavljen iz članov ljudskega odbora in ga je postavljal Mestni ljudski odbor na svojih zasedanjih in bi mu moral kot njegov izvršni upravni or- gan odgovarjati za svoje delo, je bilo vendar vsa leta čutiti, da je ta odgovornost ostala formalna in da je bil Izvršilni odbor prav- zaprav neodvisen. Svoj neodvisen položaj si je IzvršUni odbor pridobil že na podlagi sa- me organizacije dela, kakor je bila takrat uzakonjena. Izvršilni odbor je bil nosilec splošnih upravnih in izvršnih funkcij. On je stalno delal in razpolagal z materialnimi sredstvi. Reguliral je odnose z ostalimi organi- zacijami in državljani. Na ta način je postal odločilni organ pri reševanju vsakodnevnih važnih upravnih in gospodarskih vprašanj. Mestni ljudski odbor pa je delal le na svojih zasedanjih, ki so bila posebno v prvih povoj- nih letih zelo redka in formalistična. V ta- kih pogojih je Mestni ljudski odbor postal pravzaprav nekakšna politična tribuna, s ka- tero je razpolagal Izvršilni odbor, ki pa je bil tisti organ, ki je vodil vso politiko Mest- nega ljudskega odbora. Mestni ljudski odbor je na svojih zasedanjih v obliki odlokov le potrjeval tiste zadeve, katere mu je Izvršilni odbor predložil in za katere se je zavzemal, da bodo sprejeti. Večkrat se je dogajalo, da je Mestni ljudski odbor na svojem zasedanju naknadno sprejel odloke, ki jih je Izvršilni odbor že zdavnaj izvršil. Zaradi takih metod dela je bilo jasno, da Mestni ljudski odbor ni imel takega položaja, kot bi mu šel kot zakonodajnemu organu. Ta skoraj podrejen položaj je bil posebno očiten v dobi admini- strativnega socializma, v katerem je bila krepitev izvršilnih organov splošen sistem. Z neprestano demokratizacijo naših državnih organov pa je v poznejši dobi neod-visnost Izvršilnega odbora polagoma padala. V 1951. letu zasledimo, da si je Mestni ljudski odbor kot celota pridobival vedno večjo avtoriteto, ki je v naslednjih letih zelo porasla. Z ne- prestano rastočo demokracijo v našem druž- benem življenju je končno prišel čas, ko obstoj Izvršilnega odbora ni bil več potreben. Zato je bila odprava Izvršilnega odbora in neposreden prevzem izvršne oblasti po sa- mem Mestnem ljudskem odboru le logična posledica v procesu poglabljanja naše socia- listične demokracije. V smislu načel novega zakona je Mestni ljudski odbor lahko prenesel neposredno izvrševanje svojih predpisov, predpisov višjih organov in drugih čisto upravnih zadev na svoje kolegialne organe — svete. Sveti so se razlikovali od prejšnjih poverje- ništev po tem, ker so bili kolegialni organi, sestavljeni iz ljudskih odbornikov in drugih članov, ki jih je Mestni ljudski odbor izbral iz vrst strokovnjakov in drugih državljanov, ki so lahko pomagali pri izpolnjevanju nalog svetov. V smislu Zakona o reorganizaciji ljudskih odborov je Mestni ljudski odbor izvolil pet svetov: svet za gospodarstvo, ki je štel po- leg predsednika še 12 članov. Predsednik sveta je bil podpredsednik Mestnega ljudske- ga odbora. Svet za prosveto in kulturo (de- vet članov), svet za komunalne zadeve (de- vet članov), svet za zdravstvo in socialno po- litiko (devet članov) in svet za notranje za- deve (deset članov). Predsednik in člani sveta niso bih usluž- benci ljudskega odbora. Rcizen predsednika gospodarskega sveta so bili vsi ostali člani svetov neprofesionalci. Sveti so odgovarjali za svoje delo izključno ljudskemu odboru. Izvoljeni so bili za dobo enega leta. Glede na takšen njihov položaj je bila podana garan- cija, da se sveti ne bi profesionalizirali ali pa zbirokratizirali kot upravni organi. Ker je Mestni ljudski odbor menjal sestav in svojo organizacijsko strukturo, so bile iz- voljene na novo nekatere stalne komisije. Te komisije so bile sestavljene samo iz odbor- nikov in so proučevala posamezna vprašanja iz delovnega področja Mestnega ljudskega odbora, pripravljale poročila za njegove seje in sestavljale predloge. Na novo so bile iz- voljene naslednje stalne komisije: mandatno- imunitetna komisija, komisija za izvolitve in imenovanja, komisija za pravne predpise in organizacijo, komisija za prošnje in pritožbe, komisija za družbeni plan in finance in stal- na komisija za prosvetna vprašanja. Skladno s predpisi splošnega zakona o ljudskih odborih, temeljnega zakona o pre- krških, zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih ter zakona o državnih uslužbencih pa je Mestni ljudski odbor izvolil še nasled- nje stalne komisije: komisijo za preiskovanje zadev v zvezi z namestitvijo in razrešitvijo 114 Mestni ljudski odbor Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljane v decembru 1952 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO predsednika sodišča, sodnikov in sodnikov- porotnikov okrajnega sodišča, komisijo za vodenje disciplinskega postopka proti sodni- kom za prekrške, višjo stanovanjsko komisi- jo ter stalno disciplinsko sodišče za usluž- bence. V teku leta je Mestni ljudski odbor izvolil še nove komisije, katerih izvolitev so nare- kovale potrebe. Število komisij je nepresta- no raslo. V oktobru 1952. leta je bilo pri Mestnem ljudskem odboru 23 različnih ko- misij, v 1954. letu pa je bilo že 51 komisij, ki so mu pomagale pri delu na različnih upravnih in gospodarskih področjih. Izmed komisij naštejemo le nekatere: Na zasedanju dne 18. junija 1952. leta je bila izvoljena Mestna razlastitvena komisi- ja. To delo so do ukinitve rajonskih ljudskih odborov opravljale rajonske razlastitvene ko- misije. Izvoljen je bil predsednik komisije, njegov namestnik in trije člani. Sodnika, kot obveznega člana komisije, pa je za vsak pri- mer določal predsednik MLO v sporazumu s predsednikom okrajnega sodišča. Ob prenehanju rajonskih ljudskih odborov je prešla dolžnost sestavljanja in vodenja vo- lilnih imenikov za mesto na Mestni ljudski odbor. V sklopu tajništva je že takrat obsto- jal referat za volilne imenike, ki je izvrševal vsa tekoča in tehnična dela v zvezi z vode- njem teh imenikov. V smislu določil zakona o volilnih imenikih je Mestni ljudski odbor na istem zasedanju izvolil tričlansko komisi- jo za volilne imenike. V smislu uredbe o davku na dediščine in darila je bila na istem zasedanju imenovana devetčlanska komisija za ocenitev zapuščin- skega premoženja na področju Mestnega ljudskega odbora, sestavljena iz šestih ljud- skih odbornikov in treh strokovnjakov. Na seji dne 19. septembra 1952. leta je bila izvoljena tričlanska komisija za socialno po- moč s pristojnostjo odločati o pritožbah zo- per odločbe oddelka za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v zadevah socialne pomoči. Na istem zasedanju je bila izvoljena devet- članska komisija za stanovanjske zadeve, ki je bila pristojna odločati o pritožbah zoper odločbe mestnega stanovanjskega urada. S tem je bila razrešena svojih dolžnosti višja stanovanjska komisija. Na seji dne 3. oktobra 1952. leta je bila iz- voljena štiričlanska komisija za izvedbo re- vizije agrarnih interesentov. Po zbranih po- datkih o koristnikih, ki so izkoriščali posa- mezne parcele iz splošno ljudskega imetja, so bili namreč ugotovljeni nekateri intere- senti, ki niso imeli pogojev za pridobitev take zemlje po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji. Zato je imela ta komisija nalo- go pregledati stanje in prekontrolirati vse agrarne interesente. V zvezi z dalekosežnimi spremembami v organizaciji Mestnega ljudskega odbora je bilo treba reorganizirati tudi njegov upravni aparat. Za upravno delo je bilo osnovanih pet organizacijskih enot: tajništvo, oddelek za gospodarstvo, oddelek za gradbene in ko- munalne zadeve, oddelek za prosveto in kul- turo in oddelek za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko. Poleg teh oddelkov je bila osnovana uprava za notranje zadeve. O njeni notranji organizaciji je odločal minister za notranje zadeve. Po sistematizaciji iz leta 1952 je bilo v vseh oddelkih predvideno 189 delovnih mest za uslužbence. Število uslužbencev se je nam- reč zniževalo od leta do leta in predstavlja ta številka najnižje število od obstoja Mest- nega ljudskega odbora. Od 1948. leta dalje se je število uslužbencev gibalo takole: v letu 1948 ...... 633 uslužbencev v letu 1949 ...... 495 uslužbencev v letu 1950 ...... 456 uslužbencev v letu 1951 ...... 279 uslužbencev 1. junija 1952 ..... 192 uslužbencev Kmalu pa se je pokazalo, da je bila siste- matizacija iz leta 1952 nerealna in je bilo 189 uslužbencev veliko prenizko, da bi lahko delo uprave nemoteno potekalo. V 1953. letu je zaradi prenizkega števila uslužbencev de- lo trpelo že do take mere, da je Mestnemu ljudskemu odboru nastajala škoda. Zato se je število uslužbencev nato postopoma zopet zviševalo, tako da je bilo 31. decembra 1953. leta 314 uslužbencev in 1954. leta 390 usluž- bencev. V tem številu niso všteti uslužbenci občin. Novi zakon je prinesel važno novost glede položaja tajnika ljudskega odbora, ki ga je Mestni ljudski odbor imenoval na svojem zasedanju maja meseca. Medtem ko je bil po zakonih iz leta 1946 in 1949 tajnik izvr- šilnega odbora ljudski odbornik, je bil po no- vem zakonu najvišji uslužbenec ljud- skega odbora, ki je bil na čelu celotne admi- nistracije. Za svoje delo je odgovarjal nepo- sredno predsedniku ljudskega odbora in ljud- skemu odboru. Zakon je dal tajniku vrsto pravic, med katerimi je zelo pomembna skrb za pravilnost in zakonitost dela administra- cije. Ta pravica je toliko pomembnejša, ker je dal novi zakon načelnikom oddelkov pra- 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika vico izdajati odločbe v upravnem postopku in je bila od njihove strokovne sposobnosti od- visna kvaliteta upravnega postopka in konč- ne odločbe. Praksa vseh prejšnjih let je poka- zala, da je upravni aparat Mestnega ljudske- ga odbora Ljubljane v upravnem postopku večkrat kršil pravice državljanov in da so bile odločbe nezakonite. Nova ureditev, ki je postavila tajnika kot odgovorno osebo za pravilnost in zakonitost poslovanja upravne- ga aparata, je na ta način skušala doseči zboljšanje poslovanja lokalne uprave. Oce- njujoč delo upravnega aparata Mestnega ljudskega odbora v teku zadnjih dveh let lahko postavimo ugotovitev, da se je to delo v pogledu pravilnosti in zakonitosti poslo- vanja znatno poboljšalo. Čeprav reorganizacija Mestnega ljudskega odbora še skoraj vse leto 1952 ni bila do- sledno in dokončno izvedena —■ saj so se vr- šile volitve v z:bor proizvajalcev šele 2. de- cembra in volitve v mestni zbor 7. decembra istega leta — si je vendar Mestni ljudski od- bor tekom leta silno utrdil svoj samoupravni značaj. Po novih načelih je Mestni ljudski odbor v tem letu postal osnovni in o r i g i - n a r n i organ oblasti v našem mestu. Njego- va pristojnost je postala v vseh zadevah ne- posredna, to se pravi, da so spadale v njego- vo pristojnost vse naloge državne oblasti, ko- likor niso bile z zakonom ali z drugimi pred- pisi izrecno pridržane višjim državnim orga- nom. Ločitev »lastnega« in »prenesenega« delokroga je odpadla. Skladno s tem pa je odpadla tudi tako imenovana »dvojna odgo- vornost« upravnih organov, to je odgovor- nost ljudskemu odboru in višjim upravnim organom. Upravni organi Mestnega ljudske- ga odbora so bili doslej odgovorni za svoje delo izključno Mestnemu ljudskemu odboru. Ta nova koncepcija samoupravnosti, ki jo je dal novi zakon, je ena izmed bistvenih zna- čilnosti naše socialistične demokracije. Z njo je bila poudarjena samoupravna vloga naše- ga mestnega predstavniškega organa v enot- nem sistemu celotne organizacije organov državne oblasti. * Vzporedno s temi spremembami je bila v aprilu 1952. leta izvedena tudi nova upravna razdelitev Ljubljane. Dne 18. aprila je Ljud- ska skupščina LRS izdala zakon o razdelitvi ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Na podlagi tega zakona je bila Ljubljana razdeljena na ožje mestno območje in na dve občini. Meje Ljubljane so se spre- menile. Na novo je bilo vključenih v mestno področje približno 7500 ha površin ter okrog 7200 prebivalcev. Mestno področje je merilo okrog 20.000 ha z okrog 132.000 prebivalci. Odpravljena je bila razdelitev na rajone in ustanovljeni sta bili dve občini: občina Polje s ca. 12.000 prebivalci in občina Šentvid s ca. 7000 prebivalci. Z novo razdelitvijo so bila k mestu priključena naslednja naselja oko- liških krajev: Ožjemu mestnemu območju je bilo priklju- čeno naselje Kožarje z delom naselja Majland ob Tržaški cesti ter naselja Grič, Babna gori- ca. Daljna vas, Lavrica, Orle, Sela pri Rud- niku in Srednja vas. Prav tako je bilo pri- ključeno mestu kmetijsko posestvo Bokalce kot arondirana celota. Občini Polje so bile priključene vasi ozi- roma naselje Bizovik, Dobrunje, Zadvor, Za- voglje, Cešnjica, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče, Podmoljnik, Sent Pavel, Javor in del Besnice. Občini Šentvid je bilo priključeno Šmart- no pod Šmarno goro ter Tacen, Medno, Sta- nežiče, Dvor, Podutik, Dolnice, GUnica, Kam- na gorica in Toško čelo. Z ustanovitvijo občin se je postavilo vpra- šanje pristojnosti obeh občin v okviru me- sta. Obe občini sta prišli v podoben odnos, v kakršnem so občine do okraja, upoštevajoč pri tem, da je bilo mesto v nekaterih ozirih enota in da je bilo treba zaradi tega pristoj- nosti obeh občin zmanjšati. Vse ostalo področ- je mesta pa je bilo vezano neposredno na Mestni ljudski odbor. Zamisel, da bi se v bolj oddaljenih predelih mesta organizirale po- sebne pisarne (izpostave Mestnega ljudskega odbora), je bila takrat po daljših diskusijah opuščena. Na svojem zasedanju v maju 1952. leta je Mestni ljudski odbor na podlagi pooblastil, ki mu jih je dal zakon o reorganizaciji ljudskih odborov, predpisal začasno organizacijo in število delovnih mest v administraciji obeh občin. Administracija obeh občin, ki jo je vodil tajnik občine, je bila razdeljena na tri organizacijske enote: tajništvo, odsek za go- spodarstvo in komunalne zadeve in odsek za zdravstvo, socialno politiko ter prosveto in kulturo. V 1952. letu je bilo v administraciji občine Šentvid sistematiziranih devet delov- nih mest, v administraciji občine Polje pa enajst. Oba občinska odbora pa nista zaživela kot ljudska odbora v pravem pomenu besede, ker dejansko nista izvrševala večine pomembnej- ših oblastvenih kompetenc, katere je še na- prej izvrševal na njunih področjih Mestni ljudski odbor. Proračuna obeh občin sta obsegala samo postavke za kritje izdat- kov v zvezi s poslovanjem njunega uprav- 117 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino nega aparata. Glede na dejstvo, da sta oba občinska odbora razpolagala le z omejeni- mi finančnimi sredstvi, sta bila le nekakšna pomožna organa Mestnega ljudskega odbora, v nekaterih pogledih pa deloma še celo samo administrativni ekspozituri Mestnega ljud- skega odbora. Oba občinska odbora, kakor tudi njihovi sveti, so izvrševali le posveto- valno funkcijo v tem smislu, da so o vseh zadevah, o katerih bi morala samostojno od- ločati, le razpravljala in dajala predloge, ki so se nato reševaU v aparatu Mestnega ljud- skega odbora. Kljub gotovim prizadevanjem, ki jih je podvzel Mestni ljudski odbor, da bi si pridobila oba občinska ljudska odbora več- jo samostojnost, ta prizadevanja niso rodila uspeha. * Dne 5. decembra 1952. leta je bila zadnja seja Mestnega ljudskega odbora v sestavu, kakršen je bil postavljen v maju ob reorga- nizaciji. V decembru pa so bile volitve v mestni zbor in zbor proizvajalcev. Te volitve bodo v zgodovini našega mesta zapisane med najpomembnejšimi dogodki. Delavci Ljub- ljane so prvič v zgodovini volili svoje pred- stavnike v svoje predstavniško telo — zbor proizvajalcev, ki jih bo zastopal v lokalnem oblastvenem organu — Mestnem ljudskem odboru. Po teh volitvah je nastopila četrta mandatna doba Mestnega ljudskega odbora. V mestni zbor je bilo izvoljenih 70 odbor- nikov, v zbor proizvajalcev pa 47 odbornikov. Mestni ljudski odbor je torej štel odslej 117 odbornikov. V mestni zbor so volili vsi mestni prebi- valci, ki so bili vpisani v volilni imenik, v zbor proizvajalcev pa so volili le delavci in uslužbenci, ki so delali v proizvodnji, prevoz- ništvu in trgovini in sicer: delavci in usluž- benci gospodarskih podjetij, kmetje, ki so bili člani kmetijskih zadrug, obrtni mojstri, po- močniki in taki delavci, ki so delali v obrtnih obratih in delavnicah, oziroma taki, ki so bili člani obrtniških zadrug. Volitve v zbor proizvajalcev so bile v šti- rih volilnih skupinah. V prvi volilni skupini, ki je obsegala industrijo, gozdarstvo, gradbe- ništvo, komunalo in promet, je bilo izvolje- nih 36 odbornikov. V kmetijski volilni sku- pini, ki je obsegala tri podskupine in sicer: državna kmetijska posestva, kmetijske delov- ne zadruge in splošne kmetijske zadruge, je bil v vsaki podskupini izvoljen po en odbor- nik. Tretja volilna skupina, ki je obsegala trgovino in gostinstvo, je dala štiri odborni- ke. Isto število odbornikov je bilo izvoljenih tudi v skupini, ki je obsegala obrt. Pri volitvah v mestni zbor je od 97.595 vo- lilnih upravičencev volilo 89.730 (upravičeno odsotnih je bilo 6932) ali 98.9 «/o. Neveljavnih glasov je bilo 3523 ali 3,93 «/o, od tega je bilo črtanih glasovnic 2,8'%. Po teh volitvah je bil Mestni ljudski od- bor Ljubljane sestavljen iz dveh domov: iz mestnega zbora, kot predstavniškega telesa vseh državljanov mesta in zbora proizvaj alcev kot predstavniškega te- lesa proizvajalcev. S tem je bila zaključena reorganizacija, ki se je začela spomladi in Mestni ljudski odbor je dobil končno obliko v duhu načel novega splošnega zakona o ljudskih odborih oziroma republiškega zako- na o ljudskih odborih mest in mestnih občin. V novembru 1953. leta pa je bil v zvezi s predstoječimi volitvami v republiški zbor proizvajalcev, ki so bile po novem volilnem sistemu, izvoljen nov zbor proizvajalcev Mestnega odbora, ki je štel 160 odbornikov. Število odbornikov se je torej zvišalo za 13 in je bila v zvišanem številu članov zbora proizvajalcev izražena stalna rast proizvod- nje v Ljubljani. Volitve so bile dne 6., 7. in 8. novembra. Po spremenjenem volilnem si- stemu so se volitve izvedle za dve skupini: skupino industrije (trgovina in obrt) in sku- pino kmetijstva. Od skupnega števila 60 od- bornikov je odpadlo na skupino industrije 58 odbornikov in na skupino kmetijstva dva odbornika. Izvoljeno je bilo 31 delavcev, dva kmeta, 8 direktorjev in 14 nameščencev. Mestni ljudski odbor je po novembrskih, volitvah v zbor proizvajalcev štel 130 od- bornikov. Po decembrskih volitvah v 1952. letu je izvrševal Mestni ljudski odbor svoje oblast- vene funkcije na skupnih sejah obeh zborov in na ločenih sejah mestnega zbora in zbora proizvajaj alcev. Ker pa se je v praksi poka- zalo, da so skupne diskusije mnogo kvalitet- nejše in živahnejše kot ločene diskusije in da pride na skupnih sejah do boljših zaključ- kov, je Mestni ljudski odbor od srede julija 1954. leta uvedel prakso, da sta se sklicevala oba zbora večkrat na skupne seje o zadevah, za katere sta oba zbora enakopravna, glasu- jeta pa ločeno. V tajništvu Mestnega ljudskega odbora je bila ustanovljena skupščinska pisarna za po- moč predsedniku in tajniku pri pripravljanju sej Mestnega ljudskega odbora, za izdelova- nje zapisnikov, evidenco sklepov itd. Mestni ljudski odbor je izvrševal upravne zadeve po svojih svetih. V zadnjih letih je vzporedno z decentralizacijo in demokratiza- 118 Časopis za slov en sko krajevno zgodovino kronika cijo oblasti prešlo veliko kompetenc na Mestni ljudski odbor in se je pri svetih na- grmadilo ogromno dela. V organizacijskem sestavu, v kakršnem so bili izvoljeni v maju 1952. leta, sveti tekom časa niso zmogli več svoje obsežne resorne problematike. Izredno so narasli komunalni problemi, problemi sta- novanjske politike in izgradnje stanovanj, zdravstveni in socialni problemi itd. Praksa je prerasla določila zakona o ljudskih odbo- rih, ki določa pet svetov in potrebe so na- rekovale, da so se nekateri obstoječi sveti razdelili v dva sveta in da so se ustanovili tudi novi sveti. Zaradi gornjih razlogov je Mestni ljudski odbor 16. julija 1954. leta zvišal število svetov oziroma ustanovil nove svete, tako da je bUo od julija naprej pri Mestnem ljudskem od- boru osem svetov in sicer: svet za gospodar- stvo, svet za gradbene in komunalne zadeve, svet za stanovanjske zadeve, svet za prosveto, svet za kulturo, svet za zdravstvo, svet za socialno varstvo in svet za notranje zadeve. Vsak svet je imel svojega tajnika, ki je bil obenem načelnik tajništva. Obenem je bilo tudi zvišano število posameznih svetov. Sveti so pokazali veliko aktivnost. Nekateri so imeli svoje seje tudi po dvakrat tedensko. Na podlagi temeljitih proučevanj in analiz o prablematiki na svojih upravnih področjih so seznanjali Mestni ljudski odbor o važnih problemih in pripravljali potrebne predloge. Vzporedno z ustanovitvijo novih svetov pa je bilo treba tudi organizirati temu ustreza- jočo administracijo. Oddelki, ki so bili orga- nizirani v maju 1952. leta, so se pozneje pre- imenovali v tajništva. V jtiliju 1954. leta so bila organizirana pri vseh svetih nasled- nja tajništva: tajništvo za gospodarstvo, taj- ništvo za gradbene in komunalne zadeve, taj- ništvo za stanovanjske zadeve, tajništvo za prosveto, tajništvo za kulturo, tajništvo za zdravstvo, tajništvo za socialno varstvo in tajništvo za notranje zadeve. Številčni se- stav uslužbenstva je bil ojačen, o čemer je bilo že prej govora. V desetih letih svojega obstoja je Mestni ljudski odbor prehodil razvojno pot, ki je imela v posameznih obdobjih svoje posebne značilnosti, izvirajoče iz družbenih in eko- nomskih sprememb, ki so se dogajale od osvo- boditve v naši državi. Te spremembe so imele v poedinih obdobjih vpliv na organizacijo in delo našega mestnega predstavniškega orga- na. Organizacijo in delo Mestnega ljudskega odbora pa lahko ocenimo samo s stališča splošnega razvoja v procesu revolucionarne- ga spreminjanja naše družbene stvarnosti. Prva doba po osvoboditvi, ki sega nekako v 1946. leto, je bila doba prevzemanja obla- sti in obnove v vojni opustošenega gospo- darstva. Vloga državnih organov se je v tistem času omejevala na splošen nadzor in izvajanje gotovih regulativnih ukrepov zaradi čim hitrejše gospodarske obnove in omejeva- nja privatne lastnine. Takrat je obstajal nam- reč še dosti močan privatni sektor gospodar- stva, ki je predstavljal oviro za razvijanje socialističnih odnosov. Zato se je revolucija, ki se je končala z zmago na bojnem polju, po osvoboditvi nadaljevala z ekonomskimi ukre- pi. Takšno vlogo je imel takrat tudi tedanji- Mestni narodni odbor Ljubljane. Njegovo delo je bilo usmerjeno na najnujnejše ukrepe, ki so bili potrebni za zmanj- ševanje in odstranjevanje posledic, ki jih je prizadejala vojna Ljubljani. Njegova organizacija je bila še zasilna in nerazvita. Stari upravni aparat se je zamenjal z novim. Odstranjevale so se stare in vpeljevale nove metode dela. Zasedanja Mestnega narodnega odbora so bila le redka. Bila so formali- stična, manifestativna in brez prave demo- kratske vsebine. Ljudski odborniki so izvrše- vali svoj mandat le na zasedanjih, izven za- sedanj pa niso delaM. Vso politiko je vodil Izvršni odbor. Za vodstvo posameznih uprav- nih panog so bili organizirani šibki admini- strativni oddelki. Za njihovo delo so odgo- varjali člani Izvršilnega odbora. Drugo obdobje, ki je trajalo do srede 1950. leta, je bilo obdobje razlaščanja buržoazije, popolnega prevladovanja državnega sociali- stičnega sektorja v temeljnih panogah in uvedba planskega gospodarstva. To je bilo obdobje tako imenovanega državnega socializma, za katerega je bila značilna močna afirmacija vloge državnega aparata, ki je bila tudi izvor birokratskih teženj. Dr- žavni upravni aparat je bil neposredni upra- vitelj gospodarstva in je širil svojo funkcijo upravljanja tudi na ostalo področje družbe- nega življenja. V tem razdobju je Mestni ljudski odbor Ljubljane krejjko posegal v gospodarstvo in je ustrezno zahtevam tisti čas tudi razvil svojo organizacijo. To je bilo obdobje j a če - n j a vloge Izvršilnega odbora kot upravnega državnega organa. Izvršilni odbor si je pri- dobil veliko neodvisnost. Število njegovih članov je neprestano raslo. V' 1948. letu je štel Izvršilni odbor 22 članov. Člani Izvršil- nega odbora so kot plačani poverjeniki nar čelovali poverjeništvom. Snovala so se vedno 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mestni ljudski odbor Ljubljana Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljana od julija 1954 dalje 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nova poverjeništva in vzporedno s tem se je številčno zvišal tudi upravni aparat. Za ope- rativno-upravno vodstvo podjetij so bile or- ganizirane razne uprave in direkcije. To je bila doba silnih naporov Mestnega ljudskega odbora za razvoj mestnega gospodarstva. V to dobo spada mnogo na novo ustanovljenih pod- jetij. Mestni ljudski odbor se je na zasedanjih omejeval le na oblastveno-zakonodajno funk- cijo. Pri ogromnem delu v zvezi z upravlja- njem gospodarstva so bili organizirani za pomoč Mestnemu ljudskemu odboru rajonski ljudski odbori. Doba po 1950. letu pa pomeni bistveno no- vo razdobje v razvoju naše ljudske revolucije. To je bilo obdobje prehoda od državnega so- cializma v višjo stopnjo družbenega razvoja, temelječe na družbenem gospodarjenju s proizvajalnimi sredstvi. Vse gospodarsko živ- Zemlievid upravne razdelitve aiprila 1952 Ijenje se je osvobajalo administrativnega vodstva s strani državne uprave. Država je zadržala le funkcijo občega vodstva, nad-, zorstva in osnovnega planiranja. V tem obdobju je Mestni ljudski odbor < Ljubljane prilagodil svojo organizacijo novim \ družbenoekonomskim odnosom. V nepresta- j nem poglabljanju socialistične demokracije ■ se je zmanjševala vloga Izvršilnega od- \ bora, krepila pa se je vloga in avtoriteta Mestnega ljudskega odbora kot celote. V tem procesu se je v septembru 1951. leta zni- žalo število članov Izvršilnega odbora na enajst. Vzporedno s tem se je znižalo tudi število poverjeništev. V posameznih organih Mestnega ljudskega odbora pa so se že kazali družbeni elementi. Vodstvo nekaterih uprav- nih panog so namesto plačanih poverjenikov prevzemali v svoje roke sveti kot kolegialni družbeni organi. Kot končni rezultat vse več- je demokracije državnih oblastvenih organov je v 1952. letu Mestni ljudski odbor z uvedbo zbora proizvajalcev in odpravo Izvršilnega odbora doživel svojo najbolj revolucionarno spremembo po osvoboditvi. V tem obdobju je 1954. leto značilno po pospešenem razvijanju družbenega samo- upravljanja na vseh področjih dela. V tem letu je bilo uvedeno družbeno samouprav- ljanje stanovanjskih hiš, ki pomeni ene- ga najbolj revolucionarnih korakov v pro- cesu razvijanja samouprave v tem letu. V Ljubljani je v decembru 1954 sodelovalo v hišnih svetih okoli 6000 državljanov. Konec novembra in v začetku decembra je bilo na zborih volivcev izvoljenih v šolske odbore kot družbene organe 838 državljanov. 2e prej je bilo uvedeno družbeno upravljanje na pod- ročju zdravstva in socialnega zavarovanja, kjer sodelujejo državljani v organih teh sa- moupravnih organizacij. V novembru so bUi izvoljeni organi družbenega upravljanja na ljubljanskih visokih šolah. V podjetjih pa se že od konca 1950. leta vedno bolj usposab- ljajo za upravljanje delavski sveti in upravni odbori. Sredi leta 1954 je bilo v Ljubljani vključenih v delavskih svetih 6132 delavcev in nameščencev (4916 delavcev in 1216 name- ščencev). V decembru 1954. leta je na pod- ročju Ljubljane v organih delavskega in družbenega upravljanja bilo vključenih nad 13.000 državljanov. Nagel razvoj družbenega samoupravljanja pa je zahteval še nove demokratične oblike odločanja in samoupravljanja. Kot ena iz- med takih oblik se poraja — komuna. 1211