Stev. 49
TRST, petek 18. februvarja 1910
Tedcu XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tuil ob Mdeljah lm praznikih ob 5-, ob ponedeljkih eb 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobaka m ah t Trstu in okolici. Gorici, Kranjm, Št. Petr% Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-m -ini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (tO stot.^, OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale. poslanice, oglasi denarnih zarodov po 20 st-. mm. Za ogia~e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nalaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „fcklinosti". — Piačojo se izkiiučno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in utoZljivo V Trsta.	-----
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko.
V edinosti je moč!
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ni-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. War«eaiaa na nedeljsko Izdanja „EDINOSTI" atano: za OOlO loto Kron S-20, za pol leta Kron 2-60.
Vai dopisi nag se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr.mko -
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uiica Giorgio Galatti IG (K a rodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■	Giorgio Galatti štev. 18.
Pc$tno-hranlIni?nl rzcun it 841 652. TELEFON It, 11-57.
Politično društvo „EDhOST"
sklicuje
za nedeljo, dce 20. febr. 1910 ob 10. Vs uri predpoludne
aven•shod
v dvorani
„Konsumnćga društev Rojanu
Dnevni red : Poročilo državnega poslanca d.ra Otokarja Ryb&fa o delovanju državnega zbora.
Slovenski delavci iz mesta in okolice!
Podraženje stanarine pritiska vedno hujše na mt) sloje tržaškega preb valstva. To velja v po-*eb:i meri za Vas, delavce! Izročeni ste na milo-t in nemilost monopolu hišnih gospodarjev, ki liki pijavke izsesavajo iz Vas zadnji novčič irvavo zaslužene plače.
V zadnjih dneh so hišni kapitalisti priredili bov naskok na Vaše življenske interese. Protestirajmo odločno proti temu in odbijmo z združenimi močmi ta atentat.
Podpisana „Nar. del. organiz." priredi v 1a
namen v nedeljo, dne 20. februvarja 1910 točno ob 10. uri dopoludne
v gledališki dvorani „Narodnega doma"
V Tfstu s sledečim dnevnim redom :
„Dajte nam cenih stanovanj
SLOVENSKI DELAVCI iz mesta in okolice! Do vas je, da izpregovorite odločno, jasno in
I
TRST, dne 17. februvarja 19 0.
ODBOR
„Narodne delavske organizacije".
BRZOJflUNE UESTI.
Koroški dež. zbor.
CELOVEC 17. Zbornica je vsprejela zakonski načrt, tičoč se spremembe zakona • deželni nakladi na pivo. — Posl. vit. Burger je poročal o proračunu deželnih fondov za leto 1910. — O proračunu se je imela živahna debata. — Posl. Krampi (kršč. socijalec) je kritikoval prevelike stroške za šolo. Govornik je zagovarjal šestletno šolsko obveznost.
Posl. Grafenauer je izjavil, da je ustvaritev zakona o deželnem kulturnem svetu krivica nasproti Slovencem, ker ni zanje ustanovljen noben oddelek. Ta nedo-statek je prvi korak za gospodarsko ločitev koriških Slovencev.
Posl. Eich (socij. demokrat) je rekel, da je finančno gospodarstvo dežele varčno in da so stroški za šolstvo dobro uporabljeni. — Seja je bila ob 12.30 opoludne jwekinjenja. — Nadaljevanje ob 3. uri popo-ludne.
Tirolski dež. zbor.
1NOMOST 16. Deželni zbor utegne zborovati še do sobote in se potem odgodi. Po Velikonoči je nameravano novo zasedanje, na katerem se sklene reformo deželnozbor-
site volitve.
PODLISTEK.
Največe razočaranje.
Povest.
(Italijanski spisal Gavino Boy, poslovenil Rip.)
Bianca je bila lepa in tudi bogata. Neki u mrši stric jej je bil zapustil ogromno premoženje, ki se je podvojilo po smrti •četa, ki jo je oboževal in ki bi vse storil, le da bi bila vedno vesela in zadovoljna, •žbalta je bila spoznala na neki plesni zabavi v palači barona Finazzija. Ožbalt je bil baronov blagajnik. Takoj po onem prvem trenotku je čutila Bianca živo nagnjenje do njega. A ko sta se pozneje opetovano videla, se je to nagnjenje spremenilo v pravo resnično ljubezen. Zatem Sta se bila zaročila.
Tudi Ožbalt je bil lep mladenič, učen
Ustava za Bosno in Hercegovino potrjena
DUNAJ 17. Cesar je dne 17. t. m. potrdil ustavne zakonske načrte za Bosno in Hercegovino, to je: 1) deželni statut za Bosno in Hercegovino; 2) volilni red; 3) poslovni red bosansko-hercegovskega deželnega zbora; 4) društveni; 5) zborni in konečno 6) zakon o okrajnih svetih.
HRVATSKA.
Bivša narodna stranka.
BUDIMPEŠTA 17. — Ogrski korespon-denčni biro javlja iz Zagreba: Danes predpoludne je imela narodna stranka posvetovanje, na kateri je bila po neki izjavi bana Tomašiča odobrena pogodba med današnjo vlado in saborsko večino. Ob enem je bil izvoljen iz štirih članov sestoječ odsek, ki ima nalogo, da podpira banova prizadevanja glede zopetne vpostave ustavnega življenja ter mirnega razvoja razmer na Hrvatskem.
Dalje je bilo sklenjeno poslati pozdravni brzojav na ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja.
Konferenca narodne stranke.
ZAGREB 17. Danes predpoludne so se v veliki dvorani mestne hiše sestali členi narodne stranke. Na predlog bana dr. Tomašiča je bil per acclamationem izvoljen predsednikom bivši minister, tajni svetnik dr. Kovačevič.
Ogrska.
BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro). Danes predpoludne se je pri ministerskem predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju vršila konferenca, ki je trajala dve uri. Na konferenci je bilo določeno besedilo, ki je bo grof Tisza prečital na ustanovnem shodu nove vladne snujoče se stranke. — Po konferenci se je ministerski predsednik pogovarjal z ministroma Hieronimy in Lu-kaesom
BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro). Karol Eotvos in grof Nikolaj Toroczkey sta prijavila svoj vstop v novo vladno stranko.
Bolezen dr. Luegerja.
DUNAJ 17. Zdravstveno stanje župana dr. Luegerja, ki je pred nekoliko dnevi obolel, se je znatno zboljšalo.
Bolgarski car na Dunaju.
DUNAJ 17. Bolgarski car je danes dospel semkaj iz Koburga.
Novi bolgarski red.
SOFIjA 17. (Bolg. br. ag.) Vlada je predložila sobranju zakonski načrt, s katerim se v spomin na proglašenje neodvrnosti Bolgarije ustanovlja novi red sv. Cirila in Metoda. Ta red bo zavzemal med bolgarskimi redovi prvo mesto in bo imel en edini razred vitezov. Podeljevalo se ga bo inozemskim krščanskim vladarjem in princem, bolgarskim in inozemskim državnikom, ki so izkazali Bolgarski velike usluge, in inozem-cem, ki so si pridobili zaslug za človeštvo. Vitezov bo 15.
GRŠKA.
ATENE 17. Grška zbornica je s 109 od 112 oddanih glasov izvolila predsednikom Zamadosa, generala v pok., bivšega finančnega ministra in prejšnjega predsednika zbornice.
PARIZ 16. „ Ne w-Jork-Heraldu tt poročajo iz Aten, da se položaj slabša od ure do ure in da se je bati izbruha meščanske vojne.
Vesti o napadu na mornarico so izmišljene.
ATENE 17. (Ag. tel. Aten.) Poročilo berolinskega „Lokal-Anzeigerja" v zadevi namišljenega sovražnega razpoloženja mor-
in inteligenten, sin bogate in ugledne nemške rodbine. Potoval je že več let po svetu, a slednjič, naveličan takega nestalnega življenja, si je zaželel dela, da bi ne izgubljal več časa brez koristi. Zaljubivši se v Italijo, je bi! dobil potom posebnih priporočil službo blagajnika v banki barona Finazzija. Zdelo se je, da ne more nikdar nič skaliti sreče Bianche in njene rodbine, ki je bila zadovoljna s to zvezo dveh mladih ekzi-stenc, ki sta bili kakor ustvarjeni ena za drugo.
A glej, kar hkratu se je od ust do ust kakor strela razširila nepričakovana, grozna, kruta vest. Ožbalt je navaden, oziroma nenavaden pustolovec f Ni sin plemenite nemške rodbine, ni bil bogat ter je pobegnil, vkravši svojemu gospodarju iz blagajne dvestotisoč lir. Policija jih je bila izvedela lepih o njem. Bil je že večkrat zaprt radi ropa in radi tatvine. Ko je bil zadnjič obsojen, je bit pobegnil iz ječe, težko ranivši nekega čuvaja. Toliko, toliko druzih stvari se je pripovedovalo o njem, ki je ž vkradeno svoto v žepu že varno plut proti Ameriki.
narice proti vojski na suhem je popolnoma neutemeljeno. Taka in slična uznemirjajoča senzacijonelna poročila treba sprejeti z nezaupanjem. Istotako se označa govorico, da namerava mornarica obstreljevati Pirej, za naravnost smešno.
Trgovska kriza na Grškem.
FRANKOBROD o/m 17. „Frankfurter Zeitung" poroča, da se je trgovska kriza na Grškem poojstrila. V minolem tednu je iz Aten in Pireja prijavilo konkurz 110, v tekočem tednu do sedaj pa 101 trgovec.
Nemški državni zbor.
BEROL1N 17. Državni zbor je na današnji seji razpravljal najprej takozvani tolerančni predlog, ki ga je uložil centrum tudi na tem zasedanju. Posl. knez Lowenstein (centrum) je utemeljil predlog, ki naj služi verskemu miru. Konservativci, narodni liberalci, svobodomisleci in členi državne stranke so izjavili, da odklanjajo predlog centruma. — Socijalni demokrati so stavili dodatni predlog, po katerem naj bi pripadnost ali nepripadnost k kakemu veroizpovedanju ne uplivala na državne pravice posamičnika Nadalje zahteva dodatni predlog olahčanje izstopa iz cerkve. — O obeh predlogih se bo glasovalo na pričetku jutršnje seje.
Turčija.
PARIZ 17. Listi poročajo, da je mini-sterska komisija pod predsedstvom velikega vezirja zavrgla predlog ministra za javna dela, da bi se najelo 12 milijonov funtov v gradbene svrhe. Komisija je sklenila, da se vsako leto stavi v proračun za gradnje 1 in pol mil. funtov.
CARIGRAD 17. Na orožne vaje pozvani redivi že prihajajo. — En del re-difov 1. armadnega zbora je dospel v Carigrad.
„Novoje Vremje" o zbližanju Rusije in
Avstro-Ogrske.
PETROGRAD 17. „Novoje Vremje" razpravlja na uvodnem mestu o tem zbližanju ter napoveduje izjavo obeh vlad o balkanskih stvareh. Nadalje polemizuje z dunajsko „N. F. Presse", ki je pisala, da to zbližanje omogoči Rusiji svobodne roke na daljnem vzto-ku. „Novoje Vremjeu se zavaruje proti takemu pisanju naglašajoč, da trezno misleči del ruske družbe ne goji nikakihv maščevalnih misli radi Port Arturja in Čušime, ker je mir z Japonsko — brez ozira na finančno slabost Japonske — zagotovljen po anglež-ko japonskem dogovoru.
Manifestacije v Milanu proti Avstriji.
MILAN 17. „Fu turistična pesniška šola" je priredila sinoči v Teatro lirico mednarodno predavanje. Prišlo je do velikih manifestacij proti Avstriji, ko se je na predavanju recitiralo odo „Bodoča vojna", v kateri mrgoli napadov na Avstrijo in kjer se poveličuje generala Asinaria. En del občinstva je viharno ploskal, dočim so socijalno-demo-kratični poslušalci prigovarjali. Sodnik Ma-rinetti se je dvignil in vskliknil, da se prvi bojni klic futurizma glasi: „A basso 1'Au-stria". Nato je posegel umes policijski komisar in je dal odvesti Marinetti-ja po ka-rabinjerjih.
Ruski proračun.
PETROGRAD 17. „Petr. brz. ag." poroča : Finančni minister je ugotovil primanjkljaj proračuna na 84 milijonov rabljev. Proračunska komisija državne dume je pa določila bilanco državnega proračuna brez primanjkljaja na 2578,927.362 rabljev.
Zrakoplovstvo.
DUNAJSKO NOVOMESTO 17. Na Stein-feldu se je danes popoludne inženir Wala-chovvski v spremstvu stotnika Bromsa dva-
Edino le Bianca je še verovala v nedolžnost svojega zaročenca.
— Prisegam ti pri spominu na mojega ubozega očeta — ji je bil dejal. — A meni ni mar sodba druzih ljudi! Mar mi je le tvoja sodba, ki nepreklicno odloči o moji bodočnosti. Veruješ mojim besedam, Bianca? Pomisli 1 Prisegel sem ti pri spominu na onega, ki mi je dal življenje !
In Bianca mu je verovala.
In tako sta si bila prisegla, da počakata, da čas, če že ne popolnoma, pa vsaj deloma izbriše iz spomina ta dogodek; prisegla sta ?i bila, da počakata, dokler se bo on smel vrniti v Italijo in da se potem združita za vedno vzlic vsemu in vsem in odideta vživat svojo srečo v kak samoten
kraj, daleč od insultov tega podlega sveta.
*
Bianca je bila ostala zvesta svoji prisegi in je številne prosilce, ki so se oglašali drug za drugim, zavračala energično in odločno. Večkrat je moral oče, razljučen po taki trmi, poseči vmes in je skušal uvelja-
krat dvignil v zrak z Farmanovim zrakoplovom, pripadajočim vojaški upravi. Oba poleta sta se posrečila, prvi je trajal 25, dragi 11 minut.
Nezgode v francoski vojni mornarici.
TOULON 17. Na strelnem vežbanju o torpedi je oklopnjača „Republique" s strelom zadela pod vodno črto oklopnjačo „Republi-que" in jej napravila malo luknjo.
TOULON 17. Torpedovka št. 132 je vsled nevremena obtičala pri otoku Porque-rolles na suhem in se je precej poškodovala. En remorker je odplul na pomoč. Povodenj v Franciji. — Pomoč oškodovanim.
PARIZ 17. Ministerski svet je odobril zakonski načrt, zadevajoč posojila in podpore po povodnji oškodovanim trgovcem, obrtnikom in hišnim posestnikom.
Srbski princ Gjorgje.
BELIGRAD 17. V nekem poluradnem komunikeju se izjavlja, da list „Reforma" ni v nikaki zvezi s princem Gjorgjem, temveč, da princ je izrazil željo, naj bi ga list ne jemal v zaščito.
Dr Cook v Cilu?
ST. JAGO DE CHILE 17. Nekega tukaj bivajočega moža, ki se imenuje Graig smatrajo ljudje, ki poznajo Cooka, odločno za dr. Cooka, vzlic temu, da Graig to taji. Ljudje hočejo prepoznati Cooka in njegov© ženo tudi po fotografijah, ki so jih prinesli časniki.	_
Dunaj, 17. Trgovinski minister dr. Weiskirchner je dospel semkaj iz Trsta.
Opava 17. V minoli noči je na postaji Erbersdorf neka lokomotiva trčila skupaj z vlakom Wiirbentalske železnice. En sluga postaje je bil težko, en železniški uslužbenec in dva poštna uslužbenca so bili pa lahko ranjeni. _
Bilanca delovanja dežei. zbora goriškega - Popoten polom!!
V seji deželnega zbora goriškega dne 14. t. m. se je zgodilo nekaj, ki je preka-rakteristično za razmere, ki so se razvile pod egido Pajer-Gregorčičeve zveze. .Dogodek, ki nam je na mislih, bi bil menda ne-možen v vsaki drugi" parlamentarni korporaciji.
Faiduttijev pristaš, posl. Gasser je predlagal, da se izvoli stalno finančno komisijo poleg deželnega odbora, ki naj bi za časa, ko deželni zbor ne zboruje, kontrolirala vse finančno poslovanje deželnega odbora ia deželnih gospodarskih uradov. Posl. Gasser je ob enem predložil tudi tozadeven zakonski načrt. Isti poslanec je nadalje predlagal, da se izvoli posebna stalna komisija, ki naj proučava pomanjkljivosti sedanjega volilnega reda. Oba ta dva predloga je deželni zbor vsprejel!
Sedaj pa čujte ljudje božji! Isti italijanski liberalni in slovenski klerikalni poslanci, ki so rečenim predlogoma pritrdili, so v isti seji izvolitev komisije preprečili, s tem, da so oddali prazne glasovnice.
To ni več parlamentarno delovanje, ampak komedija, ki si jo dovoljuje Gregor-
ju-___-UC-..U,.
V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči.
viti svojo očetovsko oblast; več nego enkrat so morali znanci, prijatelji in sorodniki vporabljati svojo zgovornost, da so dajali dobre nasvete; a vse je bilo bob ob steno. Bianca je imela eno samo besedo, in tej že zastavljeni besedi bi se ona ne bila izneverila, niti če bi bil sam Ožbalt prišel jej povedat, da je on v resnici oni tat in pustolovec, kakor so ga bili opisali časniki.
Vse drugo, nego morbozen in neumen sentimentalizem, je bila njena ljubav; to je bila iz onih globokih, resničnih ljubavi, ki se protivijo času in usodi, onih ljubavi, ki ostajajo vedno enake tudi pod najgroznej-Šimi udarci usode, ki človeka uničujejo in ki puščajo ob poti mučnega življenja odsev bolestne svetlobe, ki se na skrajni točki smrti razširja celo preko groba. Spoznati in razumeti tako globoko in tako sveto ljubav, ni možno vsem na tem svetu. Za to treba posebne, izbrane duše, ki ni Še nikdar, niti naslikane videla vmazanosti onega blata, ki do skoraj neizmerne višine pokriva vso lestvo današnje družabne lestve.
(Pride še.)
Stran II.
„EDINOST' *t. 4#.
V Tistn, 1«. febrnvarja 1910.
čič-Pajerjeva zveza v tem deželnem zboru. Će malce razmišljamo o vzroku take spremembe v mnenju v eni in isti seji, pridemo pač kmalu do pojasnila. Gospoda Gregorčič in Pajer sta se bržkone ustrašila prejšnjega lastnega sklepa. Prišlo jima je kar naenkrat do zavesti, da bi moglo postati malce neprijetno, ako bi mogel kdo kontrolirali delovanje deželnega odbora — kjer sta si gospoda Gregorčič in Pajer vse tako po domače priredila — in da bi tudi vsaka eventuelna sprememba deželnega volilnega reda mogla le škodovati tej koaliciji.
Na vsak način pa je dejstvo, da so obojni tako lepo soglasno oddali prazne glasovnice, eklatanten dokaz o najlepšem sporazumljenju mej Gregorčičem in Pajerjem, ki ima na sebi vse znake — trdno sklenjene zveze.
*
* *
Te dni je zborovalo v Gorici „svobodno društvo zdravnikov", ki se je obširno bavilo z zdravstvenimi vprašanji v naši deželi.
Iz tozadevnega poročila posnemljeno sledeče zanimivosti:
Društveni predsednik dr. Fabbrovich je najprej sporočil, da je deželni zbor goriški zavrnil peticijo, ki je zahtevala odpomoči v raznih zdravstvenih vprašanjih, ki se nujno tičejo naše dežele. Dr. Pontoni je predvsem navedel vzroke, ki so narekovali, da se je zdravniško društvo obrnilo z o zienjeno peticijo na deželni zbor. Dokazov?! je na podlagi spisov, kako lahkomišljc.io in površno se bavi deželna uprava z zdravstvenimi stvarmi vitalnega pomena. Omenjal je uradne podatke, ki dokazujejo, kakih nerednostij, kakega strahovanja, in zvračanja dejstev se je deželna uprava posluževala samo da je končno doseg\a svoj cilj z zgradbo take dež. norišnice, kakor je bila znanim mogotcem po godu.
Naravno je, da je moral tak sistem privesti našo deželo v zdravstvenem oziru na rob propada.
Dejstvo je, da je naša dežela edina v vsej monarhiji, ki Še nima zdravstvenega zakona. Nimamo celo niti zdravstvenega poročevalca. Prav ničesar se ni storilo za ustanovitev porodnišnice, ničesar za zanemarjene in zapuščene otroke, ničesar proti tuberkulozi, prav malo proti malariji in pelagri. Uprav žalostne so razmere v bolnišnicah, še bolj obupne v onih, kjer so shranjeni umobolni. Nad 200 takih revežev je zaprtih v pravcatem in nečloveškem zaporu, drugih 120 je shranjenih proti dragemu plačilu v raznih norišnicah italskega kra-i fjevstva.
Že nad dve leti trosi deželni odbor goriški za vzdržavanje nove norišnice, ki pa še vedno ni otvorjena.
Ne ravnatelj, ne zdravniki niso še imenovani ; le-ti bodi itak rabili nekaj mesecev, predno bodo utegnili izučiti potrebno število sposobnih strežajev.
Bode pa tudi v tej norišnici zadostne množine vode ? To je uganjka ! Ob vseh teh neprilikah, dvomih in uganjkah, kedaj bo možno otvoriti ta zavod in koliko časa še bodo morali nesrečneži in njih družine čakati odpomoči ? Nemalo je prikazni v našem upravnem ustroju, ki silijo do prepričanja, da gotovi slučaji bi se ne bili pojavili nikdar, ako ne bi bilo naše politično ozračje tako okuženo.
Bolezen, na kateri boleha to ozračje, je dr. Pontoni že pred letom krstil z imenom „upravna nemoralnost". Dr. Pontoni je povdarjal, da bi bilo društvo zdravnikov poklicano, da z energičnim nastopom in delovanjem odpomore vsem nedostatkom. Izrazil je željo, naj bi društvo razvijalo svoj program na širši podlagi, kakor to zahtevata socijalna higijena in velik napredek v zdravstvenih vedah. Ni treba zgubljati se v formalnostih in paragrafih.
Končno je predlagal ostro a dostojno pritožbo proti odklonitvi omenjene peticije od strani deželnega zbora. Ta predlog je bil vsprejet enoglasno.
Na to se je vnela ostra debata o vprašanju, ali se naj poteguje društvo predvsem te za materijalne koristi zdravniške kaste, ali naj mu bo dolžnost nastopati v velikem obsegu v vseh vprašanjih, ki so direktno ali indirektno v zvezi z zdravstveno stroko. Ker društveni pravilnik v tem oziru ne obsega kakih podrobnih določil, so sklenili takojšnjo spopolnitev in spremembo društvenega pravilnika.
Tega važnega posvetovanja se je udeležilo veliko števito zdravnikov iz mesta in dežele.
*
* *
250 toček v eni seji! Na takov rekord gotovo noben drugi parlament na vsem božjem svetu niti v sanjah ni mislil ■ikdar, kakor ga je dosegel goriški deželni zbor v seji dne 16 t. m. in s tem postal — karikatura upravne in zakonodajne korporacije. Kakor da je ta zbornica — mašina, ki se mehanično vrti in melje, naj bo dobro ali slabo. Kakor kakov avtomat so samo v tej seji vsprejeli vrsto zakonskih načrtov, katerih potrebščina gre nad milijon. Kakor kakov avtomat so dovolili, da se v pokritje primanjkljaja porabi blagajniške preostanke, in kar manjka, naj se pokrije s kreditno operacijo, to je: najme se nov dolg v znesku 6OOJOOO Kr. Človek se prijemlje za glavo in se vprašuje: ali so ti ljudje ob pamet, ali so — brez vesti?! Ali re« nič
ne mislijo na posledice, ki morajo nastopiti po takem brezglavem gospodarstvu ?! Ali nič ne pomislijo, koliko bodo požirale obresti od tega novega dolga ?! S čem hočejo potem zadoščati tekočim potrebam dežele?! Stali bodo pred alternativo: ali ne bodo mogli izvršiti, kar so sklenili, ali pa bodo zopet morali poseči po zopetnem zvišanju itak že horendnih deželnih doklad, s katerimi dežela goriška že davno brilijra poleg drugih avstrijskih kronovin.
Le dvojmo si moremo misliti: ali nimajo gospoda slovenski poslanci v deželnem zboru goriškem niti najprimitivnejih pojmov o racijonelnem deželnem gospodarstvu, ali pa jih je zveza s Pajerjem tako usužnjila, da sploh nimajo druge svobode več, nego svobodo — slepega izvajanja Pajerjevih dik-tatov!
Pa saj so gospodje v deželnem odboru sami priznali v svojem obrazloženju, da je gospodarski položaj dežele — obupen.
* * *
Krono svojemu delovanju so pa slovenski poslanci v deželnem zboru goriškem postavili v seji dne 16. t. m. ob vseučiliš-kem vprašanju. To je naš najviši postulat — postulat vsega naroda. V borbi za dosego tega postulata izginja med nami vsako diferenciranje po strankah in vsaka razlika v političnem mišljenju.
Znano je, da smo se mi Tržačani — in v tem pogledu gre menda nam prva beseda — prvotno brezpogojno izrekli proti Trstu kakor sedežu italijanskega vseučilišča. Na to odklanjajoče stališče so nas silili veletehtni politični in narodni razlogi.
Pozneje, v dolgi vroči borbi, smo postali nekoliko mehkeji in bi bili morda pripravljeni privoliti v Trst, kakor sedež italijanskega vseučilišča, pod dvojnim pogojem: da dobe tržaški Slovenci primerno visoke kompenzacije na šolskem polju in da se določi junktim med italijansko univerzo v Trsta in slovensko v Ljubljani.
Ali slovenska delegacija na Dunaju je sklenila drugače in mi smo se — ker smatramo ob tem vprašanju brezpogojno disciplino v vrhno dolžnost — brez vsacega prigovora pokorili njenemu sklepu. Na predlog poslanca dr. Ivana ŠuSterSiča je slovenska delegacija postavila princip, da italijansko vseučilišče ne sme priti v Trst pod nobenim pogojem, a glede katerega druzega italijanskega kraja se zahteva junktim z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v Ljubljani!!
Do danes smo menili, da mora biti ta sklep naše delegacije na Dunaju obvezen za vso slovansko javnost in da se mu — z ozirom na neizmerno važnost stvari — moramo pokoriti vsi brez prigovora!
Slovenski poslanci v deželnem zboru goriškem pa so se v rečeni seji jednostavno požvižgali na ta sklep in so složno s Pajerjem glasovali za vstanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu brez nikakih kompenzacij za tržaške Slovence na šolskem polju! V varovanje slovenskega stališča je imel poslanec Berbuč — Bog mu odpusti ta narodni greh, zavedna slovanska javnost mu ga ne bo mogla nikoli! — le besedico „čimpreje" (ali „takoj") za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani! S to brezpomembno frazo so gospoda „zastopniki" slovenskega naroda v deželnem zboru goriškem pomerili svojo vest radi svojega izneverjenja splošno vsprejetemu slovenskemu principu, svojega zavrat-nega atentata na pozicijo tržaškega Slovenstva in brezvestnega in ciničnega kršenja discipline ob življenjskem vprašanju vseskupnega naroda!!
Rekli smo, da je tisti „čimprej", ali „takoj" le brezpremembna fraza. Vlada bo mogla — sklicevaje se na enoglasni sklep v deželnem zboru goriškem — res takoj vsta-noviti italijansko vseučilišče v Trstu, do-čim si bo glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani poljubno tolmačila tisti „čimprej*. Saj nas uče žalostne vsakdanje skušnje, kako ne hiti vlada, če jo parlament poživlja, naj čimprej izvrši nekaj, kar njej ni po volji.
Ako ta čin kršenja discipline in slovenske solidarnosti, ta čin nezvestobe nasproti narodni stvari, ta čin upora proti sklepom slovenske delegacije, ta čin — da rečemo sumarično — narodnega izdajstva goriških slov. poslancev je tem boj kričeč, ker njihov vodja sedi na Dunaju v klubu, ki mu predseduje isti dr. Sušteršič, ki je formuliral in predlagal sklep, katerega so sedaj goriški poslanci tako brezvestno pogazili!!
In vendar si ne moremo misliti, da so ti ljudje res brez vsacega narodnega čuta. Njihovo izdajstvo si moremo tolmačiti s tem, da so obnemogli pod prokletstvom nesrečne zveze s Pajerjem. Tako globoko so padli v suženjstvo, da tej zvezi na ljubo morajo pozabljati na vsako solidarnost se svojim narodom in celo tudi se svojimi političnimi somišljeniki v drugih deželah.
Porušenje takih politikov je postalo v neizogibno in splošno narodno potrebo !	___
Kako je postal dr. Nagi pomožni ikof dunajski ?
Pariški »Temps* ima iz baje jako dobrega vira, poročilo o dogodkih, ki so se
odigrali pred imenovanjem dr. Nagla koad-jutoijem dunajskega škofa.
Glasom omenjenega poročila je pisal papež v juliju m. 1. cesarju Fran Josipu pismo v katerem je predlagal, da bi se imenovalo dr. Gruschi radi njegove visoke starosti koadjutoija v osebi dr. Nagla. To pismo je papež baje pisal iz dveh razlogov: Prvič radi pritožb češke duhovščine, da se upravjja dunajsko nadškofijo v protičeškem duhu in drugič radi neke ovadbe od skrajno nestrpne krščansko-socijalne strani. Na Dunaju da obstoji nekak nadzorovalen odbor, ki poroča v Rim o mišljenju in čutstvih naj-odličnejih članov avstrijske družbe.
Cesar je odgovoril papežu še-le v oktobru. 14. okt. je dobil kardinal dr. Gruscha od papeža pismo, v katerem mu se je dokazovalo potrebo koadjutoija. O Naglu v pismu ni bil govora. Med tem se je dr. Marschal zameril kardinalu Mery del Val-u, ker ni dovolil, da bi se denar, ki je bil namenjen za misijone, poslalo v Francijo, kjer je katoliški propagandi manjkalo denarja. Dalje se je dr. Marschal zameril Vatikanu, ker se je svoj čas pridružil kardinalu dr. Gruschi, ker ni hotel podpirati monsignora Friihwirta,ki je bil poslan na Dunaj v svrho, da bi reformiral avguštinski red, tako da je moral zapustiti Dunaj, ne da bi bil kaj odpravil. Tudi da se očita dr. Marschalu, da je pokazal premalo eneržije proti modernističnim tendencam. Baje zameril se je Vatikanu, tudi ker se je upiral buli „Ne temere", kjer se je šlo za novo ureditev nekih določb kanoničnega prava glede zakona.
Dr. (fruscha se je dva meseca upiral proti dr. Naglu. Konečno ga je cesar v dveh avdijencah pregovoril, da se je udal in privolil v imenovanje dr. Nagla potem, ko je molil tri dni. _
Veliki nemiri na Pruskem.
Po vseh pruskih mestih se je pričelo veliko gibanje proti načrtu volilne reforme, kakor ga je predložila vlada za pruski de-ženi zbor. Povsod se vršijo velike demonstracije in nemiri, ljudstvo odločno zahteva, da vladni načrt ne sme postati zakon.
V Neumiinstru je prišlo do hudih spopadov s policijo, ki je morala potegniti sablje, a ni mogla nič opraviti. Prišla je na pomoč kompanija vojakov, ki je množico razgnala z bajoneti, pri čemer je bilo ranjenih 60 oseb več ali manje težko. Aretovanih je bilo 30 oseb.
Kakor se poroča, izbruhne v soboto po vsem Pruskem generalni štrajk, tako, da se je bati novih nemirov.
Finski deželni zbor.
Glasom neke brzojavke iz Helsingforsa bo novi finski deželni zbor, kakor je sedaj konečno ugotovljeno, obstajal iz 42 Staro-fincev, 28 Mladofincev, 25 Švedov, 86 socijalnih demokratov, 17 agrarcev in enega krščanskega delavca. Izvoljenih je bilo v deželni zbor tudi 15 žensk (v Finski imajo tudi ženske aktivno in pasivno volilno pravico); mej temi je devet socijalistinj. Skupno je bilo oddanih 789.633 glasov.
PETROGRAD 16. Finski deželni zbor bo otvorjen dne 1. marca.
Svoboda v Rusiji.
Iz Petrograda poročajo, da je minister-ski predsednik Stolipin razposlal na vse oblasti odredbe, s katerimi se prepoveduje ustanovljanje šol in knjižnic z imenom Tolstega.
Ruska birokracija je storila s tem zopet protikulturen čin, naperjen proti starčku v Jasni Poljani, ki se vse svoje življenje trudi, da bi z ustanavljanjem šoi in drugih kulturnih institucij povzdignil izobrazbo svojih rojakov.
Ta odredba je prava birokratično-raska odredba, ki dokazuje, da absolutizem še ni izginil in da bo treba Še hudih bojev, predno zmagata svoboda in demokratizem.
Ruska birokracija je tudi s tem s veji m činom pokazala pred vsem kulturnim svetom svojo nagoto.__
Dnevne vesti.
Mestni svet je imel sinoči tajno seja Potrdilo se je neke pogodbe s tramvajsko družbo in izvršilo več imenovanj v mestra službi.
Pomorska oblast v Trstu. Minister za trgovino dr. Weiskircher je dne 14. t, m. inspiciral to oblast. Tem povodom je priobčil temeljne poteze, po katerih naj se reorganizira pomorska oblast v Trstu :
Ta oblast ni samo upravna oblast, ampak služi naj sosebno mariti mskim svr-ham. Zato potrebuje maritimnega spopol-njenja, da bo zadoščala svojim strokovnim nalogam. V zadnjih štirih desetletjih, ki tvorijo dobo največega razvoja in največega napredka v maritimni tehniki, so se posli pomorske oblasti pomnožiti, razširili in raz-rastli tako, da pomorska oblast v sedanji svoji sestavi ni več dorasla nerazmerno pomnoženim zahtevam.
Nameruje se torej, primerno trem glavnim službenim ponogam podanim na polju delovanja pomorske oblasti, zasnovanje treh glavnih poslovnih skupin: upravnega oddelka, maritimnega oddelka in gradbenega oddelka. S tem naj se tudi mnogostransko obremenjeni predsednik razbremeni. Del vodstvenih
poslov naj prevzamejo voditelji onih Mi sekcij; pa tudi predstojniki departementov bodo pooblaščeni za samostojno poslovanje v največi meri. Poleg koncentracije strokovne službe se ima doseči tudi jednostavneje razvijanje poslovanja in hitreje reševanje podrobnih agend.
Gotove panoge službe, ki so v novejem času zadobile velik obseg vsled povečane zahteve po uravnavi pomorske službe od strani države, vsled plovitbenih subvencij, kakor tudi po povzdigi pristaniškega stavbarstva in pomorske razsvetljave, zahtevaj« ustanovitev novih oddelkov na pomorski oblasti. Tako se imajo obstoječim oddelkom pridružiti, oziroma iz njih ustanoviti: pomorski inspektorat, pomorsko-tehnični departe-ment, vladni komisarijat in stavbena uprava. Izvedenje te reorganizacije se ima izvrfiiti sukcesivno in po sredstvih, ki bodo na razpolago.
Škof dr. Nagi se je včeraj podal m Dunaj, vendar se še povrne v Trst ter se še-le čez par tednov definitivno preseli na Dunaj.
Po tragediji v Sesljanu. To je gotov®
pretresljiva tragedija, ako je človeška mati stavljena pod obtožbo in odvedena v zapore radi uprav zverinskega zločina na sadu svojega lastnega telesa. Naš list je — v nasprotstvu z velikim delom tudi slovenske javnosti — s polnim prepričanjem zastopal mnenje, da so vsi indiciji, ki naj bi podkrepili težko obtožbo, popolnoma nezadostni in neveljavni. Naš list je bil edini, ki je nujno in dosledno svaril pred vsakim pre-naglenjem v sodbi in je navel v svarilo tudi analogni slučaj, dogodivši se pred nekolik« leti na Štajerskem, ko bi se bilo kmalu izvršilo justično umorstvo nad dvema osebama, ki sta bili — nedolžni.
V	tem veče zadoščenje nam je, da je vspeh preiskave le nekoliko dnij pokazal, da smo imeli prav. Oba osumljenca sta že izpuščena na svobodo. Včeraj smo od nesrečne Frančiške Leban prejeli pismo poln« izrazov hvaležnosti, ker smo se tako potrudili — kakor pravi — za zmago pravice in rešitev njene časti in njenega dobrega imena. Le nekaj žali ubogo ženo — to namreč, da ne more doznati imena ovaditelja f
Popravek. — V včerajšnjo notico na adreso Celjskega „Narodnega dnevnika" se je vrinulo par neljubih tiskovnih pomot.
Treji odstavek v 2 koloni 3e mora glasiti : Čemur se pa moramo najodločneje upreti, je mnenje, da bi morali opustiti vsako „prepričavanjeM (in ne „prepričanje"), da je početje „Slovenčevo" nenarodno. In t naslednjem odstavku treba čitatr: aDrmg+ vprašanje pa je, da-li bi koristili slovenski stvari, ako bi ravnali po tem (Dnevn^kovem'*) nasvetu?"
Opereta Mamzelle Nitouche (Santa-rellina), ki je pri primijeri dosegla velik vspeh, se na splošno zahtevanje ponovi v nedeljo 20. t. m. ob 3.30 uri popoludne. Iz splošnega povpraševanja, kedaj da se opereta ponovi, je razvidno, da je ista izredn« ugajala.
Opozarjamo, da je veliko povpraševanje po sedežih in je že več lož razprodanih, zato naj si vsi pravočasno preskrbe tuifc vstopnice, ker bo gotovo pri blagajni velik naval. Vstopnice,, sedeži in lože so v pretprodaji pri vratarici „Nar. doma" in pri N. D. O. za organizirane delavce.
I. redni občni zbor „Primorske Sokolske župe" se bo vršil v nedeljo dne 27. svečana t. I. v Gorici ob 10. uri dopolu-dne v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu".
Dnevni red: 1. Nagovor staroste; 2. poročilo načelnika; 3. poročilo tajnika ; 4. poročilo blagajnika ; 5. določitev župnega prispevka za leto 1910; 6. predlog župnega vaditeljskega zbora o osnovanju fonda za podporo vaditeljem ; 7. volitve: a) staroste, b) 1. podstaroste, c) 2. podstaroste, d) načelnika, e) tajnika, t) blagajnika, g) 3 pre-gledovalcev računov, h) 5 članov v izobraževalni odsek: 8. slučajnosti.
V	odgovor „Slovencu"
radi napada na našo šolsko družbo.
—	V odgovor na nesramni članek „S4o-venčev" darujeta naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda 2 K Boleslava in Stank« Kompare, nadapolna in vneta malička; slovenska. — Denar hrani uprava.
—	V protest proti napadu v „Slovencu" na našo šolsko ^družbe nabrali členi društva „Velesila" v Skednja povodom občnega zbora 7 K 46 stot. Na pozneji pevski; zabavi zložilo občinstvo v isti namen 14 K za otroški vrtec dr. sv. C. in M. v. Skednju.
Tržaška mala kronika.
Nasilen uzrnovič. Ivan Zero, 28-letiI težak iz Izole, je bil v neki gostilni v- ulici Capitelli aretiran, !ker je železničarju Smekzer vkradel novčarko. Ko ga je redar odvedel, ga je lopov ozmei jal in se nasilno postavil po robu.
Vedno regnikoli*. V gostilni „.Alle tre rose* na trgu S. l Materina je bil predvčerajšnjim aretiran biv ši mehanik in sedanji trgovski komi Edvj ird Vicentini, star 23 let, iz Rima, ki je ljubimkoval z natakaric« onega lokata in je prav po regnikolski navadi zahteval od nje, naj ga vzdržuje. Včeraj jo'je naklestil in. Jej lagal z nožem w roki.
V Trstu, 1«. febravarja 1910.
JEDINOM1" it 4$.
Straa
da jo za vedno pokvari, češ, ker da noče niče več vedeti o njem. Regnikola, ki je še le drugi mesec v Trstu, so aretirali.
Okraden pismonoša. V sredo ob J. uri zvečer je neznan uzmovič iz stanovanja vkradel pismonoši M. Grgiču, stanujočemu na Vrdeli št. 860, njegovo uradno uniformo v vrednosti 40 K.
Koledar in vreme. — Danes: Kvaterni petek. — Jutri: Kvaterna sobota.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -j- 110 Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semterja megleno. Zmerni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. V začetku še lepo, potem motno.	__
Nase gledališče.
V nedeljo zvečer vprizori naše gledališče delo iz domačega slovstva, dramatizacijo, prirejeno po Ignacu Borštniku, po romanu dr. Tavčarja
„OTOK in STRUGA".
Najboljši slovenski igralec je dramatiziral to prelestno romantično delo najboljšega slovenskega novelista. Zato je ta igra tudi jako uspela v Ljubljani. Tudi pri nas — saj skok v romantiko je vedno prijeten — doseže gotovo svoj uspeh. Ozirom na to, da gre za domače delo, nadejamo se ob enem obilne vdeležbe.
Gostoval bo g. Danilo.
Društvene vesti.
Tržaško kolesar, društvo „Balkan"
naznanja svojim gg. členom, da se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob 2. uri pop. v prostorih bratskega tržaškega podpor, in bral. društva (via Stadion 19.) III. redni občni zbor ob običajnem dnevnem redu. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Čitalnica pri sv. Jakobu — opozarja gg. pevce in igralce na glavno vajo za opereto „Mamzelle Nitouche", ki se vrši danes, petek ob 8. uri zvečer v gledal, dvorani „Nar. doma".
Trgovsko-izobraževalno društvo ima danes jako važno sejo. Prosi se gg. odbornike in namestnike, da se je gotovo vde-ležijo.	Podpredsednik.
Pevsko društvo „Velesila" v Skednju. Na 21-letnem rednem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. izvoljeni so bili v načelništvo sledeči gospodje: Godina Ivan (Kudrič), predsednik; Šuman Franjo, podpredsednik; Godina Silvester (Ban), tajnik; Flego Ivan (Mezo), blagajnik. Odborniki: Godina Josip (Fujo),, Sancin Josip (Gapa) in Zorn Anton. Namestniki: Sancin (Čjuk), Ota Franjo in Purič Dragotin.
Po občnem zboru se je vršila pevska zabava v gostilni „Gospodarskega društva-, na kateri je bilo mnogo gostov in prijateljev petja.
Društvo „Velesila" pelo je krasne možke zbore, da je bilo med „Velesilo" in drugimi rodoljubi mnogo veselja in zabave. Ali ljudstvo se ni zadovoljilo samo s petjem, .ampak zadoščenje je hotelo imeti tudi stem, da je nabiralo darove v protest proti „SIo-venčevemu" napadu na našo prekoristno šolsko družbo.
Srčna hvala vsem darovateljem, kakor tudi onim, ki so pevce „Velesile" pogostili s čašo vina.	Odbor.
Nar. del. organizacija.
Debatni tečaj, ki je bil napovedan v „Edinosti" za nedeljo, dne 20. t. m., se vsled protestnega shoda vrši v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8. zvečer.
— Združena skupina sv. Marka in „Strudolfa". Podpisani uljudno vabim tem potom vse tovariše odbornike in njih namestnike v soboto 19. t. m. ob 7 in pol uri zvečer v prostore N. D. O. (Campo S. Giacomo) št. 5, L na jako važno posvetovanje. Zato prosim, naj nihče tovarišev ne izostane. Predsednik: Rudolf Pregarc.
DAROVI.
Povodom smrti svojega soproga daruje v dobrodelne namene gospa Ana Dobida K 200 in sicer po 20 K: družbi sv. Cirila in Metoda, zavodu sv. Nikolaja, zavodu sv. Jožefa in dijaškemu podpornemu društvu v Trstu; podpornemu društvn visokošolcev v Gradcu, Pragi in na Dunaju, dijaški kuhinji v Celju in Kranju ter čč. šolskim sestram v Celju za revne otroke.
Vesti iz Goriške.
x Nova občutna davščina v prilog goriškega mesta. Potom deželnega zakona, ki ga je potrdil deželai zbor je obljubljeno goriškim davkoplačevalcem novoletno darilo za I. 1911 v obliki občutne davščine na najemnine, ki naj podpre obupne finance našega magistrata.
Goriški občini se dovoljuje namreč, da uvede v delno založbo svojih potrebščin odstotno davščino na realne ali figurativne najemnine za dobo 15 let!
Najemnine do 200 kron bodo popolnoma oproščene te davščine ; mera davščine za najemnine od 201 do 300 K na leto je določena s 3%. »n najemnine, presegajoče znesek letnih 300 K, s 5®/§ čiste najemnine.
Ta davščina zadene vse tiste, ki imajo stanovanja ali druge hišni najmarini podvržene prostore, vštevši tiste, ki so začasno oproščeni tega davka, brez razločka, ali so lastniki ali stanovalci. Ti zadnji bodo morali plačevati dotične zneske lastniku zavzetega prostora, ali onemu, ki ga nadomešča; obrtnijska, trgovska ali gledališka podjetja in vsakovrstna društva, zavzemajoča svoje prostore, so podvržena tej davščini na enak način, kakor lastniki hiš za prostore, ki jih zavzemajo.
Proste te davščine so figurativne ali realne najemščine od poslopij, ki so lastnina erarja, dežele ali občine, ali ki so jih erar, dežela ali občine najele, za kolikor služijo ta poslopja v svrhe javne službe kakor uradi, humanitarni in dobrodelni zavodi, javne šole, vojašnice itd., zraven tega humanitarni zavodi n. pr. učni, odgojevalni zavodi, zdra-vilnice, za kolikor niso ustanovljene v dobič-karske namene.
Lastniki ali tisti, ki jih nadomeščajo, odgovarjajo mestni blagajni za plačilo davščine a imajo regresno pravico napram najemniku.
To davščino je odmerjati na podlagi napovedbe, ki služi davčnemu oblastvu v odmerjenje erarskega davka.
Lastniki tej davščni podvrženih poslopij ali tisti, ki jih nadomeščajo, morajo opraviti plačilo občinski blagajni v postecipatnih trimesečnih obrokih. V vseh tistih slučajih, v katerih se je dosegel delen ali popolen odbitek hišne najmarine, sme se zahtevati primeren odbitek.
O zamudi plačila davščine se računajo 5 odstotne obresti, in če ostane plačilni opomin brez uspeha, potrja se davščina po politični izvršbi.
Podrobna določila o izvrševanju tega zakona izda ukazoma namestništvo dogovorno z deželnim odborom. Utoke proti odločbam, ki jih izda mestno županstvo na podlagi tega zakona, je podati občinskemu starešinstvu v 30 dneh od dneva vročbe dotične odločbe. Proti razsodilu starešinstva se mora v enakem roku podati priziv dežel, odboru kakor zadnji stopinji.
Ta davščina se bo pobirala že od 1. januarja 1911. naprej. Kako se bo pobirala ta davščina, v tem sklepa starešinstvo potom posebnega pravilnika.
Naše mnenje je to, da je ta zakon za nižje in srednje sloje naravnost oderuški in bi se morali ti sloji strniti v protest, da se prepreči sankcija. — Kakor smo že enkrat omenili na tem mestu, so najemnine stanovanj v Gorici že danes tako visoke, da jih jih nižji in srednji sloji komaj zmagujejo. — Čudno le, da se je našel deželni zbor, ki ie potrdil tak zakon, ki očividno nima druzega namena nego odložiti vsaj za nekaj časa neizogibni bankerot goriškega mesta.
DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritlttie.
Dražba ki se bo vršila v soboto 19. t. m. od 9—12 predp.
♦ Več parov novih čevljev za gospode, gospe in otroke iz črnega, rumenega in belega usnja. Umivalnik z mramoijem in zrcalom za dve osebi. Ura z peresom, nočne omarice slike.
MALA POŠTA.
Znesek Kron 24*—, nabran za Žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija, hrani uprava Edinosti.
Prometna bolestnićka blagajna
za civilno radnictvo c. k. ratne acnurice
u Puli.
Razpis natječaja.
Najkašnje 1. julija 1910 popunit će se usljed umnoženja lječničkih mjesta kod gornje bolestniČke blagajne
: mjesto Jednog (četvrtog) »etnika:
S tim mjestom skopčani su godišnji dohodci od 5520 kruna (plat'a i ujedno paušal za kola za grad Pulu).
Molbe imaju se uručiti najdalje do 1. aprila 1910 u uredovne prostorije, Pula, via Fondaco br. 11.
Za potanje uvjete pogledaj: „Osterr. Sanitatswesen, ^rztekammerblatt Wien" i. t. d.
I ti se mogu dobiti u spomenutim uredovnim prostorijama.
PULA, 17. febrara 1910.
__PREDSTOJNIŠTVO.
Velika zaloga fotograf, aparatov s pritiklinami
Rodolfo Buffa
optik, Trst, Corso štev. 2.
Bogat izbor Kodakovih aparatov in vseh izdelkov znane dražbe „Eastamn KODAK". Aparati Zeiss. Goer-, Huttig, Erne ■•n, Krugenar, Busch. Macksistein 1»d itd.
Tvrdha sprejema vsa dela razvijhDja fotografi), izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CANERA BSOURA na razpolago gg. klijentom.
Navadni in prizmatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- io termometri ter vsi opt. predmeti.
Plošče, film in papir iz najboljših tovaren.
PellKI Kinematograf
TRST ■ ulica Belvedere 19 - TRST
ti>
1
TRI MOSTI! Od petka 18. do 21. februvarja 1910: TRI NOVOSTI!
1) Potovanje v Abruce, krasna projekcija po naravi. 2) Lancelot in Helena, Velika zgod. drama. 3) Zopetna pridobitev tatu, zelo komično.
• o • _
Otroci in vojaki 10 st t
Mnenje gosp. prof. dni. F. MAMinj-n, Carigrad
zdravnika.
G. J SBRRA VAL L O
Trst.
ŽELEZNATO KINA - VINO SERRA VALLO (Vino di China Ferraginoso Serravallo) je jako krepilno zdravih. Kot tako naj se toplo priporoča malo krvnim in rekonvalescentom.
CARIGRAD, 29. novembra 1903.
Dr. MUEHLING.
Predno nakupite pohištvo, blagovolite oblskirtF^^
■zalogo pohištva Angelo Palmo s
TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. bla?o
IMP po naj ni ž ih cenah. ' ffci
ZffT&JESZJSfft !" novoporočencem :;:
Točna ln solidna poatrelba.
n
Pno flrimorsfco pdjetje za prevažanje pltra ii špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst
===== VIA DELLA STAZI ONU Ste v. 17 =
Filljalke: v PULI, GORICI. REKI ln GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inosemstva v zaprtih patentnih vozovih u pohištvo, dolgih 6 do B metrov.
IPoKiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proge.
Sprijen k M paftiftro U firme predmete r slrr. i lutii u to prMeii tuli sklidittt,
■
EDINI TRŽAŠKI ZAT0D ZA ČIŠČENJE \/A Mili 1*1 C A Ur D«
Hi DT SHBAITJETAKJS PREPKOG „VAl/UM uLLANtn .
Točma faTi^Udnapoatreiba.
AhfiDtuOllt trgovaie Sole z dalj So prakso ž=li muauivclll premeniti mesto ▼ kaki prodajal-nici kot praktikant proti mali plači, da se i zari tudi ▼ roboznanstvn. Sprejme tudi kaso drugo primerno složb". Naslov pove Edinost.
Poskusite FI- Caluiin" ki Je nai~ GOVOKAVO fpdlUlin finejši ia najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
NOVO POGREBNO PODJETJE IT^!
r X boet. opre-o I« Cspss 49 (Piazza Goldoni)!
vrstil pogreb. ^M m prodajal-	"
Inico mrtvaških predmetov in vsa-I kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — V«lika zaloga
voščenih sveč
Predaja m debelo le drobno
m
Priporočamo našim gospodinjam pravi	K G)(0 V: Kavni
pridatek iz zagrebške tovarno.

t moni . 4
Stran IV.
»EDINOST« št. 49.
V Trstu, dne 18. febrnvarija IfllO
Iz Tolmina. Tukajšnja ženska podruž-1 svetlobo po dnevu. Zanimiva pa so dejstva. jt#Qt| R^rHftl belo viparsko vino ? ulici
C	u^	n ;;», io načpl Franm*	rvr^clr.ičal » "	Romagna it 26 po 64 vinar-
jev. Na debelo po 50 kron H. fce priporoča za obi-
nica družbe sv. Cirila in Metoda bo imela ki jih je našel ta Francoz, ko je preskušal v nedeljo dne 20. t. v čitalniških prostorih žuželke, kako se spominjajo na dogodke.
svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
x Tatovi so ulomili v stanovanje Jos. Nardino v Volčjidragi. Prišli so v stanovanje skozi okno, potem ko so razbili šipe. Odnesli so iz neke omare ves denar, okoli 700 K Iz bližnje sobe pa so odnesli razne obleke in druge sirani v vrednosti 500 K. Na to so se podali v klet, kjer so ukradli dva biciklja. O tatovih ni sledi.
x V Gradiški so zaprli cigansko tolpo, ker je dokazano, da je kradla konje raznim izvGŠčekom.
Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Povirju. V nedeljo, 13. t. m. po popoldanski službi božji je imelo tukajšnje vzajemno podporno društvo za zavarov. gov. živ. redni občni zbor, katerega se je vdeležilo gotovo nad dve tretjini udov. Navzoči so bili tudi nekateri neudje, ki so pazljivo sledili izvajanjem g. predsednika in poročilom tajnika in blagajnika.
Dvanajst društvenih let je minolo in društvo zre s ponosom lahko na svoje delovanje.
Udov ima ravno 100, zavarovane živine, je 256 glav v vrednosti 44.200 K; glede nesreč je bilo minolo leto zelo ugodno, ker je imelo društvo vseh troškov 366 K §3 st.
V hranilnici ima 1897 K kapitala, obresti istega za 1909 so 85 K 35 stot., skupno 1982 K 36 stot. Gotovo lepa svota za naše skromne razmere.
Po zopetni izvolitvi starega načelstva, •gledov in nadzornikov, smo se razšli z na-cio, da bomo tudi v prihodnje napredovali.
Nikakor naj ne misli kdo, da hočem s temi vrsticami delati nekako reklamo za društvo; ne, svet naj izve, da tudi v tihem Povirju delamo za blagor občanov.
Na nas naj se vzgledujejo druge podobne zavarovalnice, ki niso v deželni zvezi, ter naj po Gregorčiču:
„Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze", delujejo za trpeče ljudstvo.
Ob sklepu ti kličem vrlo društvo: vivat, crescat, floreat tudi v bodoče!!	X.
Njiva se pogreznila. Pred par tedni je nastala blizu Zagorja t. j. med Grgarjem in Ravnico na posestvu Frana Miljavca jama, ii—10 m v obsegu in globoka kakih 20 m. Bila je polna vode. Sedaj se je ta jama še povečala. Kjer je jama, je bila prej rodovitna njiva. Znamenito je to, da se je svoj čas na istem posestvu blizu sedanje jame že napravila manjša jama, katero je pa posestnik zasul. To kaže, da mora biti ves svet pod Grgarjem votel in da je v teh votlinah vse polno vode. Vsako nedeljo prihaja vse polno radovednežev od blizu in daleč gledat ta čuden pojav pogreznjene njive.
Deželnozborske dopolnilne volitve
treh poslancev iz slovenskega veleposestva se bodo vršile dne 23. aprila in ne, kakor je bilo javljeno, 23. t. m.
Vesti iz Kranjske.
Umrl je včeraj župnik Ivan Demšar v Št. Vidu pri Vipavi.
Ljubljanska društva so v minolem letu imela 94.784 členov, 20.877 več nego leta 1908. Vsa slovenska društva, ki tvorijo približno 82 od sto vseh društev, so imela 38.597 členov, na vsako društvo jih prihaja povprečno 422. Nemška društva so pa imela §187 členov, vsako društvo torej po 140.
Razne vesti.
Novi škof v Djakovu. „Hrv. Dnevnik" zatrjuje, da bo škofom v Djakovu imenovan •dlični profesorja hrvatskoga sabora in vse-učiliščni profesor dr. Ante B a u e r.
Reaktivirana bosta zagrebška sveuči-liščna profes. dr.a Manojlovič in dr. Šurmin, ki sta bila odstavljena pod Rauchovo vlado.
Spomin žuželk. Važne podatke o spominu žuželk je napisal francoski raziskovalec Felix Plateau v novem zvezku „L'annec psychologique". Spomin na proslor in kraj pri kožekrilcih, k katerim spada tudi naša čebela, tolmači edino s tem, da pravi, da si zapomnijo živalice pot, katerega so preletele. Svoj panj najdejo čebele samo zato, ker spoznavajo okolico s tem, da letajo vedno dalje naokoli od svojega stanovanja. Pri tem se vedno vestno držijo prvič voljene smeri. Vsaka izpremena okolice jih spravi v veliko zadrego: če pomakneš potem, ko so delavke izletele, panj le za dva metra v stran, lahko opaziš, kako se bodo po povratku vsedle na mesto, kjer je prej panj stal, se tam zbirale, se brez sveta premikale, ■e da bi našle,panj, ki jim je takorekoč tik pred nosom. Ce se posreči čebelam najti kako rastlino, ali pa celo naselbino, ki jim prija, potem se hodijo vsak dan gostit in ■aslajat; ali stari pot in bodi še tako po •vinkih in še tako dolg, preletijo vsaki dan iznova. Da imajo žuželke tudi časoven spomin, je že dognal Forel. Predlagal je včasih čebelam, ki jih je opazoval, sladkorja »n glej, kmalu so se temu tako privadile, da so vsak dan prišle ob gotovi uri in čakale na gostijo. Plateau trdi, da se da morda ta spomin tolmačiti z zvezo med mislijo na pojedino in spominom na neko toploto in
Vlovil je čmrlje, ki so ravno zbirali nektar in jih je podvrgel bolestnim operacijam. Ali komaj je katerega izpustil, pa je že zletel zopet na cvetke, pa bodi, da ga je Še tolikokrat mučil. Plateau misli, da se čmrlji na dogodke sploh ne spominjajo.
Z bankovci zakuril. Nek kmet na Češkem je prodal na sejmu tri goveda in vtaknil bankovce z drugimi papirji v žep. Ko je prišel domov, se je mirno vlegel in pustil denar v žepu. Zjutraj je hotel njegov sin zakuriti in je iskal paniija za podžig. Oče mu je v polspanju in ker še od prejšnjega večera ni imel jasne glave, dejal da je v njegovem žepu dovolj papirja. Sin je zgrabil vse skupaj in zakuril. Se-Ie ko je videl plamen, se ie očetu zabliskalo v glavi; planil je po koncu in hitel k peči, a rešil je le en košček stokronskega bankovca, ostalo — bilo je 800 K — je bilo že pepel.
Mali oglasi
Skladišče oglja ™ S?*«.-;.-
nlico Tintore K»ca-nt» 01im-*o Petronio.	274
len ob sk.
241
HHH2I CQ meblovsna »oba e dvema posteljama
UtlUCI OP jn dobro hrano v ulici Giov. Boc-caccio St. 16, I., levo.	500
Odda
f-e meblirana soba it- 9, H. desno.
ulici Commerciale 211
Lepa meblirana
Naslov p ve „Edinost".
sobica v bližini trga Barriera se da v najem.
260
jnpn Qp stanovanje z dvema ali tremi sobami • OLrv J)w za maree sli pozneje. Uiica Madonrra del Mare 15. I. n., Federl.	259
IKrifaliira	t"lQŽbe kot domača učiteljica
uuiicljlbd Zmožna je poučevati v slovenskem, neiiibkun in deloma italijanskem jeziku. Popudbe na ppr. .Edinosti* pod „Učiteljica*.
Odlikovani fotografski atelje
A. JEUKIČ, Trst, al. Poste 10, Gorica. Gosposka ulica 7.	21 -i*
. v ® * v? • i'
m
driffQ 8e v bližini mesta na zelo pripravnem l/Uutf kraju dobro upeljana trgovina jestvin Za obilen promet se jamči. Ege? pove Inseratn oddelek „Edinosti* pod štev. 209.	209
Proda se
hiša za gostilno in tjgovino, pet minut oddaljena od železniške po staje na Tolminskem. Naslov pove Inseratni od delek Edinosti pod rštev. 264w.	264
Na prodaj
»ta dve lepi zemljišči za zidanje hiš pri Sv. Ivanu. Dohod z dveh <*tr»ni. Veak kos je velik približno 140 eežnjtv Po K 12" - seženj. Na»lo7 pove uprava E H'io*ti. 270
jQpn qa za gosclno voditelja s Bopr< go, ki" b 'Ol/C OO jzkLŠeta kuharica. Zmožna mora bi i 4'ov'nskega, italijanskega in nemškt ga jezika. D»-bičkano-no mesto ; kavcija 5C0 kron. Kje ? pove In-*pratni oddelek Edinosti.	268
tfliHflVMPS) Prve vrH,e- prevzame oa svoj ia IMfllal Itd (ua kuhinio v kaki dalmatin-ki gostilni v Trstu ali tudi v italijanski ali nemški Masi v pove -Edinost".	241
i£če službo kot hi$Q& al za kuhinjska deia. Naslov pove Inseratni
269
Slovenka
oddeiek Edinosti.
Gostilna „Al Ginnasšo" uLirr5
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slave. >bčinstvu za obilen obisk H. E o s i &	1237
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
MarijeQd Salaiim
Ponte dolla Fabra 2
ivo^a: T .rrente)
ul. Poste 8uovp
A31» citti dt
izbor :zgotov»ienih ob.'ek mo§ke io dečk« trtami otroke. FovrSaiki, moSne jope, kožuhi in -raiit paSetotov. Obleke za dom is delo. Delavske b'efce. Tirolr.tci Soden. NeprsmoSljivi pla^6 (pristni s;iif?.ki) SpocJJaliteta blago to- io inozemskih ovarn Isgotovijajo so oble'-:e po mari po najnovejši = ..-"ti. točno, solidno in elegantno po nizkth cenah
Priporočam slavnemu občinstvu svojo
gostilno v ulici Coroneo 3.
Točijo se izborna istrska in furlanska vina po 72 vin. liter. Kraški teran po 120 K. Češko Budjev. pivo 56 vin. Kuhinja vedno pripravljena.
Vdani HLADNIK.
(prej MORA VIA). - Naj-§ boljša PRIRODNA GREN-----KA VODA.....
v«
KOMU
no hitro brez:
Dobi se v vseli lekarnah mi-rodilnicah in boljših trgovinah | v Trstu, Istri, Primorju, Kranj- gj %%%% skem itd. itd.
Podlefle srenksga studenca
„OTMICA"
SOKOLNICE, MORAVSKO
Trgovin, čevljev1
intonlo Bassl. Trst, ul. del Rtoo 42
mm velik izbor Čevljev last-
f 9 f m ega izdelka po ZNIŽANIH-• • • cenah, da se olajša si. 03ć hstvu nakup.
VVV,"
TVEĐ1 JL
oris
oblak sa mošlsL* in dedkv
Trst, via S, Qiovanni 16, L
{ftroteu fteatavrasljc Ceejieratlva ex Haekeft
prodaja lia mesečne ali tedeusfce obroke obleke lu površnike aio^ke, perilo itd. ^ajdogovornejše eene.
POZOR! Skladišče nI v pritličju ampak v prv*m nadatrGpju
Nova prodajalnica


kuhinjskih potrebščin
košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčmarje.	AdamIch.TrSt
ul ca Biulia vegal ulice Kandler št. 10.
m
.iii
„ALLfl HODA TRIESTIHA"
Crst - ulica farneto ster.
--BBESB--
ODPRLA SE JE NOVA " FBODAJALNICA macifakturnega blfega
ter biaga vsake vrste, tonfebojonira-nega, fcakor tudi drobnarije. lastna iz-deiovalnica. Krojačnica z t ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! OI» oprema za naveste zasto li !I Se priporoča tvrdka 30B3ATTI & Co
posestnik! pisalnih strejsv.
Kdor se hoče izoguiti nadležnim in dragim popravnin ter želi ohraniti pi*alni str j-j v popolnem redu it brezhibnem stanu naj ne zaraadl naročiti ae ta mesečno člifierja ln vzdrževanje pralnih »trojev, » čimer se zajamči stroj za neomejen ča* in trajno dflovanje. CfcN % K I'— na raeseo za sira]-
Alfred mubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
fPoprarljalnlea pihalnih stroje? h zalogo pečatov - barr, trakov itd. itd. -
Si
Panificio
^rnip/fa.
renomirana tvoroioa za pečenje izvrstnega
čajnega in dezertnega kruha.
Velika zaloga praznili buteljk
TRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II.
GUIDO e UGO COEN
K IOO.OOO buteljk od ftampanjoa M refoftk.	Prodajajo in kupujejo se
jke vsake vr*ts ta refofik, Kampanje. bordeaux, rensko vino, konjak itd. — Velika utofft buteljk od pol litem la 1 la pol litra. Damjane lx stekla epletene.
Prevzameio ** dopoilljatve na deželo	Kupuje razbito »teklo vsake vrata.

je tisti, o katrrem pravi znaoi ia o<]lićui kemik uiilne industrije, g. dr. K. DEITE — Beruliu, dn ima vtl:k.»
večjo nego milo ali milo ia seča
ne da bi ae lotili perila.
JKinlos07 pralni prašek
J« torej najboljše, kur se mora" rubiti z* pran'« p' -rlla, Taruje perilo kar s«j najbolj da misliti, je POCENI ia c»je
bliscečo bcloto in je popolnoma brez duha
Zavitek V2 kg stane	samo 30 vin.
Dobiva ie r trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo I«. Minios
Danoj, I. Uolkerbaatei 3.