Poiamezne Stevflket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—• »TABOR* hM» «t te, rama nM|< in pnilJhA «b H. ni ■ ihnanUnin In ten ■inl»nj» poHS D 10*—, n Id*- . DIB—. lBaaraJba Mi vbhhn »SOMPUMUC” ■marca. jw£sw»«Bn im. Naslov P£ltiiItiriiiaffliSFS&?df?n?. Cena danaSn’« Stav. 1 Din. Posamezne številko* Navadne Din ~-*75, eb nedeifab Din 1*—% UREDNIŠTVO n mb.|n « M«r» kara, Jnrii&ara al k. i L a »d* •trapja. Talafaa mtemi at 2Ci UPRAVA n ntefa . jtete ■lis it A pOtlMi« ten. Tal* Im a 24. - SHS jteao&tem) rate te n m N. Locarnski zvonovi Maribor, petek 4. decembra 1925. Leto: Vi. — Številka: 276. m Odgoditev skupščine radi afere Thurn-Taxis i. Maribor, 3. decembra. Zvonovi, ki so zvonili v Locarnn dne decembra, so simbolično odmevali po vsej K v ropi. Tudi v človeških srcih je Pritnkovalo, kakor da je že prišla sveta noč. In kakor da so se v tej noči pretrgali vsi temni oblaki in se razblinila vsa grozeča nasprotja; kakor da so si so vražniki res podali v spravo poštene roke. In kaikor da so se ljudje — volkovi Po nekem čudežu izpremenili v ljudi — ovce. Tako je pritrkovalo v mnogih dušah, ki so vzdržale vso težo svetovne vojne tu obvarovale skozi krvave viharje strasti, zlobe in ponižanja svojo gorečo svečko vere v človeka, zaupanja v človeka, ljubezni do človeka. A n? bila božična noč im uiti v božic udi nočeh se ne gode več čudeži, Človeštvo je morda stopilo v advent. Sveta uoč je še nekje daleč na obzorju. Zapeli smo pesem miru, ali angeli miru še pla vajo v neznanih višavah. Ob istem časn, ko so zvonili v Locarau zvonovi v znak veselja, da so^ se sprijaznili sovražniki in se zaobljubili na mir. se zakleli proti vojni, — ob istem času sp gospodje diplomati, zbrani krasni londonski dvorani, dvigali čaše in govorili lepe besede. Bilo je natančno talko kakor na mnogih prejšnjih diplomatskih gostijah. Vedno je bilo tako. Ljudje imajo za primerne trenutke lepe besede, za primerne trenutke pa tudi -orožje. Diplomat je so v vseh časih go vorm zelo lepo, ali oni, ki režirajo tako ^r prejle pwnrrtwrati Kalvarijo htvstati k novemu življenju. No diplomat.jp "e V1 a d e, temveč narodi,, iki so kakor *veri, Vi žro svojo mlade. . Tn kdo more reči, da ne hi nekega Sne ta nli oni narod »požrl« diplomate, ki so jf* decembra govorili o miru in da ne b: ^hrulial generalov, M so medtem' bru- >—«ob. Praga. 29. novembra. Novi koalicijski kabinet dobiva vedno jasnejšo obrise in že se doznava, da bodo v njem zastopane vse dosedanje koalicij ske stranke: republikanci, lidovci, eoci-jalni demokrati, češkosl. socijalisti in narodni demokrati. K tem strankam bodo pristopili še obrtniki. Gotovo je tudi, da bo Hlinka (slovaški klerikalci) ostal v opoziciji. Pred volitvami se je često razpravljalo, bodo li lidovci vstopili v vlado ali ne. O strankinem stališču je bilo znano samo to, da ni ravno nerazpoložena proti vstopu v vlado. v Razne izjave njenih voditeljev so si cesto popolnoma nasprotovale, a politični voditelji češkega t-abora so se vedno pritoževali, da se s slovaško Indovo stranko no more nihče poga jati, kor nima jasnega programa. Zadnje dni se je to vprašanje deloma razčistilo, kajti izkušnja je dokazala, da slovaška ludova stranka šele sestavlja program', kateremu neprestano menjava temelje. V Trnavi so imeli 27. nov. novoizvoljeni poslanci in senatorji ludove stranke sestanek, na katerem1 so razpravljali o nadaljni taktiki. Podrobnosti o temi sestanku javnosti niso znane; vendar se ve, da sta se spoprijeli Obe krili ludovocv: dr. Tukovo skrajno avtonomistično krilo in zmernejši tabor, ki smatra- da je teritorijalna nvtonomi ja nepotrebna, zahteva pa samo administrativno avtonomijo, predvsem pa v venskem' in kulturnem pogledu. Doznalo se je tudi, da je zmernejša struja v večini. Uradna poročila o tem sestanku stranka ni izdala- Nekako nadomestilo tvori proglas, ki je bil 29. nov. izdan v Bratislavi na veliki manifestaoijski seji slo-vaških ludovcev. Ta politična manifestacija je bila potrebna, ker je stranka morala razložiti svojim1 volileem, zakaj ne bo stopila v vlado kljub temu, da je vstopom v vlado agitirala pred volitvami in da je lahko objavila smer nadalj-noga delovanja. Vsled tega je torej bila manifestacija na zunaj svečanostnega značaja. V Bratislavi, kje.T so se sestali •S kor o vsi poslanoi in senatorji ludove stranke, se je zbralo veliko število nji hovi-h pristašev iz okolice. Vršil se je obhod skozi mesto, a glavni del programa je tvoril politični vodja stranke, poslanec Hlinka, ki je povdarjnl, da. ludova s-tranka vztraja na temeljih Češkoslovaške republike, vendar ne bo vstopila v nobeno vlado, ki bi odklanjala slovaško avtonomi-jd. Pred zaključkom’shoda je bil prečitan proglas, k! zahteva Popolno samoupravo v vseh verskih vprašanjih, lastno admvinistrnttvno skupščino in sodišče, revizijo 'dodeljenih zemljišč im ustavitev kolonizacije NesJo-vakov, Dalje zahteva podporo* slovaške industrije, obrti, trgovina, poljedelstva in zndrugfiTstva.' Ministrstvo za Slovaško mora dobiti, obširnejšo pouiormč. To Dnevna kronika — 251etnico novinarskega dela slavi te dni odlični jugoslov. časnikar, glavni u-rednik splitsko »Nove Done« g. Vinko Kisič. — Zavod za socialno-liigiensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v enoletno šolo za dečjo zaščitne sestre, ki se prične 3. februarja 1926. Sprejetih bo 10 gojenk na državne, nekaj pa na lastne stroške. Opozarja se na »Uradni list«, v katerem' so pogoji objavljeni. — Še žive verski fanatiki. Tz Mostar* poročajo o zanimivi verski trdovratnosti nekoga vojaka, ki se priznava k nazarenski sekti. Ko je prišel k vojakom, ni hotel vzeti nase orožja, ker mu vera to zatiranj uje. Bil je obsojen na 4 leta zapora, Te dni se je vrnil iz zapora in bi moral odslužiti svoj kaderski rok. A tudi topot ni hotel vzeti puške in je šel znova v zapor. — Mussolini in sv. Frančišek. Pohodom 700 letnice smrti sv. Frančiška Asiškega, ki jo bodo v vsej Italiji slavili tudi necerkveni krogi, ki smatrajo sv, Frančiška za narodnega svetnika, je izdal Mussolini poseben proglas, v katerem omenja velike zasluge tega svetnika za italijanski narod. Obenem ie odredil, da se samostan v Assisijn - svetnikovem rojstnem kraju — vrne cerkvi oziroma frančiškankemu redu. Nekatere vejiti pravijo, d-a namerava papež letos prvič zapustiti Vatikan in se podati na božjo pot v Assisi. Druge ver-ti pa to demantirajo, pristavljajo pa, da je papež zelo zadovoljen z Mussolinijevimi ukrepi. — Kolmora,inska zona, ki so jo imeli zasedeno Francozi, se je začela to dni iz-praznjevati. Tako vedno bolj izginjajo sledovi in posledice vojne. — Poštne stavke v Avstriji ne bo. Ker =e je dosegel sporazum' med zastopniki poštnih nameščencev in poštnim' ministrstvom, je nevarnost poštne in brzojavne stavke, ki je pretila za te dni v Avstriji, odvrnjena. « —- Stavka cerkovnikov. V dunajski votivni cerkvi so jeli štrajkati tamošnji cerkovniki, ker jim župnija ni hotela zvišati plače. Njihova stavka obstoji v tern, da ne navijajo ure v zvoniku in da nočejo zvoniti. — Viharni dnevi ob Sredozemskem morju, Zadnje dni raz-aja ob obalah Sredozemskega morja silen vihar, kakor /«ssr* ______________________________ sa ljudje že dolgo ne pomnijo. Posebno prizadeta je Južna Italija im del Španije. V južni Franciji je postalo jako maralo. Ob Rivieri je po 15 letih prvič padel sneg. Tudi na afriški obali gospodujejo viharji. —- Madžarska sodna komedija. Madžarsko sodišče v Pečuhu je izreklo' te dni obsodbo nad onimi madžarskimi državljank ki so hoteli osnovati posebno ba-ramjeko republiko z glavnim mestom Pečah. Obtoženih je bilo 50 oseb, izmed teh je ilo 25 oseb in oontumatiam obsojenih na smrt. Med njimi so: bivši župan Bela Linder, slikar Peter Dobrovid in novinar dr. Flam, ki vsi žive v Beogradu. Mariborske vesti Uariber 3. decembra 1925 Z XX. redne se'e društva stanovan skih najemnikov Predsednik g. Mo.horko je otvoril Stejo ob 20.20 uri in podal poročilo o osebnih intervencijah, ki jih je storil ■ odbor na raznih merodajnih mestih — kaj je s stanovanjskim davkom? Reputacija treh odbornikov (predsednik g. Mohorko, podpred. prof. dr. Perhavc in g. Bahun) je posetila namestnika velikega župana, dvornega svetnika g. dr. Stareta in mu razložila načrt nove občinske davščine, za katero so se izjavili sami stanovanjski najemniki. Namestnik Velikega župana jim je razložil, da veliko županstvo v takih zadevah ni več kompetentno, ker je bil sprejet na podlagi zakona o dvanajstinah pravilnik o odobravanju in izvrševanju proračuna Samoupravnih teles, katerega 6. člen se glasi: »Nove posredne davščine se smejo uvajati samo s predhodno odobritvijo . ministra za finance — generalno direkcije posrednih davkov«. Kljub temu, da ima predlog mnogo dobrih strani, se vendar pojavlja močan odpor. Ne bi šlo-da bi se prebivalstvo tako obdavčilo. Že z razširjenjem tovorninskega davka bo . itak meščanstvo jako obremenjeno. Najbolj kočljivi-sta se mu zdeli točki: 9% davek od izplačanih mesečnih prejemkov industriiškega delavstva in davek. ki ga. morajo plačevati tudi bančni zavodi, kateri imajo uradnike v lastnih . jBtonftvanjskih,hijfehr,; ____ Mestna občina in davek. ,1 Naslednjega dne je sam predsednik obiskal mestnega župana g. dr. Lesko-' rmgja. ki tnip .ie. po,, daljšem razgovoru , obljubil,' da bo ptedlog dal v. pretres TV. '.odtefekri in da 'bo bližina pričela.spo-. miladitr. graditi svojo „ stanovanjsko hišo v fknetanovi ulici. Zgradba bo stala , približno dva milijona. , G. B®hun je pristavil, da je vsa zadeva precej vodena in da se je treba načr-. t a ■ krče vi te je oprijeti. Reputacija raj gre k vladi; treba pa je, da občinski svet predlog poprej osvoji. ■ Najemniki, ki prihajajo v društveni lokal po informacije, sami prosijo in predlagajo, naj se vrše shodi in naj se , izvršuje pritisk na občino in oblasti, da . osvoje novo davščino. Maribor organi??*-* naiemnlški kongres v Zagrebu. Z ozirom' na zaspanost centralnega ' odbora Rruštev stanovan Iških najemnikov v Beogradu, je mrvi bovško dmišivo pirevzelo aikoijo zn. sklicanje prepotrebnega kongresa. Odzvalo se je več mest a druera bodo sledila. Pred kongresom • ki se bo vršil v Zagrebu, bodo društva ' stanov, najemnikov v PHovcniji imela v Iijtibljani sestanek, na katerem! se bodo ' pripravila za kongres. Za Ljubljano so se določili sledeči del p at je: -predsednik ' Mohorko, dr. Klemenčič, prof. Perhave ’ Jn društveni tajnik g. Artič. Med dopisi je biJiai tudi prošnja gosp Prištavnika, da poratvna društvo sodu0 ‘ stroške v neki stanovanjski zadevi. Z - ozirom! na fo. da je Pri stavntk član in da ' je oče 7 otrok, -mu društvo poravna celokupne otroške. Družina izgnana iz svinjaka. i ' Med' perečimi tekočimi zadevami je bil zopet svinjak iz katerega se je mora-. kr umakniti stranka F. na ljubo svinjam. Stranka je bila torej deložirana . im so l,o spravili v popolnoma odprto šu-. po. od-koder jo tudi izganjajo, da nebi yzbhja. sočutja in studa nad gospodarjevo trdosrčnostjo • Dnevni red je Dil izčrpan in predsednik je zaključil sejo ob 22.20 urh —el. m Več fakta. Pri včerajšnji predstavi. »VeSele vdove« se je v parterju na.' dn-■ jaSkom stojišču "nekaj klerikalnih di ja-k-ov-afcadernikov obnašalo precej- rieaka-•,demWkp,.:.talko da sO $e celo di jaki 'sr.ed-agražah nad tem. Ako (oospodi- ______________ -»TAB či z našimi predstavami niso zadovoljni, naj ostanejo s svojimi »duhovitimi« o-pazkami zunaj! Sicer pa priporočamo policiji, da postavi take vročekrvneže na hladno, ako se ne pokore odredbam- rediteljev. m Žalovanje za siamskim kraljem v Mariboru? Ker je bilo predavanje inž. Lupše o potovanju po Siamu, ki bi se imelo vršiti minulo nedeljo, preloženo na to nedeljo, je »Voltksstimjne« pogrun-tala originalen vzrok. »Ljudska univerza« — ka-li? — je žalovala po siamskem kralju Rumu VI. in je radi tega odpovedala predavanje. »Volkssttrrnmi^ v pojasnilo: predavanje'se ni vršilo, ker predavatelj ni mogel dopotovali v Maribor. Za to se je izvedelo šele v nedeljo popoldan. Predavanje pa je na dnevnem redu to nedeljo, kar kaže, da »Ljudska univerza« ne pozna dolgega dvornega žalovanja. Sicer pa: »Volk psi im mi ne« zafrkacije so dobre za kavarniško omizje. ne pa za socialističen list, ki sicer nima prostora za objavljanje programa nestrankarske »Ljudske univerze«! m Gostovanje članov zagrebške drame z »Vragolijami«. Včerajšnja naša notica je bila v toliko napačna, da člani zagrebške drame s Petrovičevimi »Vragolijami« ne bodo nastopili ta petek, temveč dne 7. t. m. Gledališče je na prošnjo g. Pecije Petroviča repertoar vtem smislu Izprememlo in opozarjamo na to one, Jri bi izpremembo prezrli. Pripom-nimo, da mladini vstop k tej, predstavi ne bo dovoljen, ker je namenjena le zrelim ljudem. Avtor bo imel pred predstavo kratko predavanje »0 erotiki v literaturi«. m Pogreb g. Rajka Faningerja, sodnega uradnika «e jp vršil dne 1. t. m. na pokopališče v Pobrežje. Udeležba je bila zelo častna. Pred odprtim grobom mu je govoril v elovp predsednik okrož. sodišča g. dr..Žiher. Pokojnik je bil član ugledne mariborske rodbine, brat gg. dr, Riharda Faningerja, vel o tržen P«mna Fapin-gerjm in bančnega uradnika Ernesta Faningerja. Bodi pokojniku lahka domača, gruda, rodbini pa naše sožnlie! m Gg. Pevci in pevke društva »Jadran«. V petek ob 19.30 uri skupne vaje, točno.— Pevski odsek. m Društvo »Jadran« priredi v nedeljo 6. decembra (ne kakor je bilo že objavljeno dne 5. t. m. ob KI. uri Miklavžev večer v dvorani g. Pečnika na Rotovškem trgu št. 2: Na sporedu je petje; godba.- humoristični sološpev g. 2irmOn» 'da, s spremijevanjem klavirja. zanimiv pri hod. sv. Miki a vžm ter ttazdel i te v m i -klavževih daril. Darila sprejema g. J. Šinigoj, trgovina z 'delikatesami, Aleksandrova cesta. samo. do 10-nre predpoldne (v- nedeljo). Po sporedu prosta zabava. Vstop prost. — Odbor, m Mariborski notarji sp me«to venca na grob g. Barleta darovali Pevskemu zboru Glasbene M<*t’ee 1(100 Din. m Moški zbor Glrrbcne Matice ima vajo mesto v torek šele v soboto ob običajni uri. Vajo bo vodil nov dirigent.— Moški zbor zapoje jutri ob 3, uri žalo-stinko g. notarju Bnrletu. m Vojni oškodovanci, ki niso podpisali resolucije ki je bila sprejeta na sestanku dne 1. decembra, se opozarjajo, da jo lahko nodphšelo naknadno do 5, trn, v brivnici Frana Novaka, Aleksandrova ul. 22. m Dar Jugoslovanski Matici. Za u-slu.gr> na policiji, darujem J. M. Din 100. N. N. ^ m Nalezljive bolezni v mestnem okolišu mariborskem od 22. do 30. novembra. Mestni fizikat izkazuje. Tla vica ostalo 1. Škrlatinka ostalo 7, novih 5, ozdravili 3, umrl 1, ostane 8. Ošpice ostalo 6, novih 20, ozdravilo 5 ostane .21. m S sejmišča. Na svinjski sejem, dne 27. m', m. se je pripel jalo 151 svinj. 3 ovce in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90—100 Din, 7—9 tednov srta-ri 125—200, 3—1 mesece stari 250—300, 5—7 mesecev stari 350—450, 8—10 mesecev stari 520—650 Din, 1 leto stari 1125—1300 Din, 1 kg žive leže 11.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—38 Din. Prodalo se je 80 glav. ?? Franci Pejori ?? m Daljeslužeči podoficirji mariborske garnizije prirede dne 7. decembra 1925 v Gotzovi dvorani plesni venček pod pokroviteljstvom komandanta mesta polkovnika g. Svetoslava Stojadinoviča. K plesnemu venčku se vabijo vsi podoficirjem naklonjeni meščani, prijatelji in znanci. Predprodaja vstopic od 4. dec. 1925 v trgovini Zlate Brišnik. Gosposka ulica. ^Toaleta promenadna. Ker je vstop dovoljen le z vabilom in ni izključeno, da se bo kdo prezrl pri dostavi vabil, se vsakdo naproša, da se tozadevno obrne na g. Zlato Brišnik. m! Danes četrtek KI itn i koncert z umetniškimi točkami v ,Veliki kavarni, i 1 ' , -2591 OR« ___________ m Kavarna Europa. Dnevno koncert od 21. do 2. ure. Svira naš znani Trio Šmid - Hercer - Bemkopf. Četrtek in petek novi razpored. 2588 PREKLIC. Podpisana preklicujem vse vesti, ki sem jih raznašala o bolezni Marije Bračko, kot neresnične. 2578 K. Osel man. Ummdmo g!eda2S}fe REPERTOIRE. Četrtek, dne 3. decembra >b 20. un. Koncert »Kvarteta Zika«. Petek, dne 4. decembra. Zaprto. Sobota, dne 5. decembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Ab. C. Nedelja, dne 6. decembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Za današnji koncert kvarteta Zika je še dovolj vstopnic na razpolago. Ker je nocoj popolnoma nov program in iri verjetno, da Zrkovci skoro zopet pridejo, je želeti, da. bi bila hiša tudi tokrat razprodana do zadnjega kotička. Kino »Mali lord«. Prikopljiva Mary Piok v »Malem, lordu« danes zadnjikrat »Apolo kino«. —O—• » S kinokamero okoli »veta«. Grajski kino predvaja od 3, t. m. do vključno nedelje velezanimiv film »S kinokamero okoli sveta«. Naslov sam nam vzbudi zanimanje za film. ki nas bq povedel z mrzlega severa na topli jug in s solnčnega vzhoda na mogočni napad. Tz krajev večnega ledu v kraje žgočega solnca in peščenih puščav.■% ruskih step 'v ameriške prerije, iz afriških praozdov v angleške vrtove, od najeiviliz(rnnejš'h ljudi mrd podivjane Iju^ožrce. Film. ki je vsestransko poučen, obeta nuditi kot svojevrstna izpremeba, izvanreden už!-tek. —el. Pros'ava 1. decembra na Češkoslovaškem V znamenju vzajemnosti med Čehoslb-vaki in Jugoslovani. Češkoslovaški ,tisk.:je posvetili povodom 1. decembra obširne članke držav-pemu prazniku zavezniške jugoslovansko države. Kljub temu, da je notranja politika Češkoslovaške zadnji čas jako napeta, sq’ redakcije vendar našle dovolj prostora za jubilejpe članke, ki so v pretežni večini zgodovinska retrospektiva, deloma pa podrobni pregled celokupnega sedemletnega dela, ki so ga izvršili predstavniki ujedinjenega kraljestva s kraljem na čelu. Organ bivšega ministrskega predsednika Svehle »Ve n ko v« piše v pomembnem uvodniku, da je sedmi jubilej jugoslovanskega narodnega ujedinjenjav državno enoto posebnega pomena? ker se je letošnje leto zunanje ujedinjenje izvršilo v celoti tudi na znotraj. .Prišlo je do sporazuma med Srbi in Hrvati,^ ki »o v prvih letih svobode in samostojnosti, vsled različnih, predvsem zgodovinskih in kulturnih vzrokov, bili razdeljeni in so se le s težavo pričeli razumevati. Če-hoslovaki poznajo dovolj težave, ki jih povzroča proces ujedi n je vanja, posameznih delov naroda v celoto. »Jugoslovanski bratje« piše »Venkov«. so imeli težko nalogo olajšano s tem1, da je njih najmočnejši del prinesel neprimerno državno, politčno in vojaško tradicijo, posvečeno z junaško borbo za svobodo.« A na čast južnih Slovanov, predvsem Srbov in Hrvatov konstatira list, da je ta tradicija bila dobro uporabljena že v prvih letih v stvarno korist naroda in države. Etapa dozorevanja nove države je dovršena in temelji za razvoj k veliki in srečni bodočnosti so položeni. Organ češkoslovaških soei jalistov, katerih vodja je zunanji minister dr. Be-neš, »C e s k e slo v o« posveča jugoslovanskemu prazniku ujedi n jen ja uvodnik. ki v njem opisuje nekaj karakterističnih podrobnosti iz jugoslovanskih običajev, spojenih a .proslavami državnih in narodnih praznikov. V članku raiamotriva pogoje, pod katerimi so posamezne vlade prevzele upravo državnih poslov. Ti pogoji so bili težki predvsem radi teritorija,Ine oblike nove države. — Toda če upoštevamo, da je ozemlje današnje kraljevine bilo za časa. Svetovne vojne gospodarsko jako oškodovano, tedaj pomeni sedanje stanje razmeroma ogromni napredek, ki ga je pripisati je odličnemu'prizadevanju vlade, krhlja, iti; naroda. To vzbuja tod j 'vevških.srcih ve! »elje, kajti z bodočnostjo kraljevine Rr-. bov. Hrvatov in SloVencev je; v: tesni' zvezi tudi bodočnost Češkoslovaške. (>S| 'V Mariboru, cine 4. oeeeniora V,M- Poluradna »Prager Press e« objavlja članek izpod pei’esa znanega^ kulturnega delavca za češkoslovaško-jugo* slovansko zbližanje dr. Dra/gotina Pro-haske pod naslovom: »Borba južnih Slovanov za svobodo«. Že iz samega naslova slutimo, da je članek dr. Prohaske v zvezi z zngno knjigo najSiskrenejšega prijatelja Jugoslovanov Hermanna Wendla, ki ga v srednji Evropi smatrajo za najboljšega poznavalca Jugoslavije bodisi v kulturnem, bodisi v političnem pogledu. Vendar ta zveza ne obstoji samo v besedah; članek dr. Prohaske je referat in ocena Wendlovega dela z metodičnim opozarjanjem na najvažnejšo literaturo in s kritičimi pripombami; celotna sodba, dr. Prohaske o Wendtovi knjigi je jako laskava in ugodna. Praški list »Narodni politika« poroča državnemu jubileju kraljevine SHS svečan članek znanega propaga-torja slovanske vzajemnosti novinarja M. Hejreta. List prinaša tudi sliki zadnjih dveh vladarjev, kralja Potra I. Velikega Osvoboditelja in kralja Aleksandra, katerih imeni predstavljata najka-rnkterističnejšo komponento srbskega narodnega značaja, ki mu morajo hiti Jugoslovani hvaležni za svobodo. V Pragi se je vršila velika proslava jugoslovanskega narodnega praznika: v Obecnom domu mesta Prage se je vršil® svečana akademija, kateri so prisostvovale vse ugledne osebnosti. Na dan sed' me ga jubileja ujedinjenja Kraljevino RTTR je ohčinki kvot mesta Prage prekrstil trg Komenskega v trg Petra L Velikega Osvoboditelja. „Levente“ Brnske »Lidovč Noviny« prinašajo za* nimivo poročilo o posebni mladinski organizaciji na Madžarskem, ki se imenuje »Levente«. Ta madžarska beseda zna* či: miladi paži kronanega kralja- Poeti* čno ime — s katerim se imenujejo sploh vsi miladi bojevniki. Sedanji madžarski režim skuša z najrazličnejšimi sredstvi fživeti romantične običaje in forme, ka* or so obstojali v srednjem veku. S,*? srednjeveško vzgojo skuša propc^fi moderno orientacijo mladine, hoče mladino v temi. da se ne bi preveč n * vzela sodobnega duha, ki je d®rfl',7^T skii socialen, in svobodomiseln. MladplU* ki se. navdušil je za, srednjeveško romantiko, bo • seveda «ail epo zaupni a aristokraciji l.n monarhi ji'ter sama zatirala »hrez Vefeki duh «, ki se oči tu je v razdelitvi veleposestev, v republikanstvu i. t. d. »Levente« je mladinska organizacija? ki .je urejena čisto po vojaški. Vsa mo* ška mladina je zakonito dolžna, dtf se med 12. in 21, letom starosti'udeležuj® ■ vsaj enkrat na teden vojaških vaj. Vat® pa vodijo oficirji in podoficirji, ki jih nadzoruje poseben ministrski inšpektor- O tej organizaciji, katera stane državo visoke svote. se je govorilo minule dini ob priliki budžetne debate v madžarskem parlamentu. Vendar pia so se vsi govorniki — tudi skrajni opozieijo-nalci — dotikali te kočljive zadeve * skrajno previdnostjo, zakaj o vojaških rečeh na Madžarskem ni dobro goveritn To so tajne zadeve, ki ne spadajo v nost. Dejstvo je namreč, da je Madžar* ska do kosti militarizirana. Madžarski režim izrablja vsa raznnložUiva sredstva za to, da vzgoji militarizem, ki n® bo samo bndna straža fevdalno-kavitalističnega režima, ampak tudi orodje, 8 katerim bodo lahko postopali Habsburgi, kadar se bodo zopet vgnezdBf na Madžarskem in uporabljali madžarske mišice in kri za to, da razširijo svojo oblast. Madžarski režim1 to sigurno Pričakuje, ker meni. da sedanje demokratične reforme v Evropi ne bodo dolgo držale. marveč jim bo sledil« reakcija tiranije in absolutizma, pri čemur j?o sklicujejo na Italijo. Španijo in Rusijo tet na močne težnje po absolutizmu v Nenf-čiji. »Levente« zastruplja mladino z vojaškim duhom in vzgojuje okrog 800.000 moške mladine za »pače kronanega kralja«. Ta kralj pa. je — kakor trde organizatorji »Levente« — 13letni OtoO Habsburg. S takimi sredstvi Skušajo madžarski magnatje rešiti svoje družabne privilegije Yn razširiti politično moč države, **■' seveda na račun Češkoslovaške, .Jugoshri vije in Romunije. Vendar pa je ta račun brez krčmarja* Verjetno je, da bodo madžarski mpgctej še drago plačali svoje zmote. • —ob* Gospodarstvo g Akcija za pocenitey cepljenja svinJ proti rdečici. Kmetijska anketa, k) e® je vršila začetkom.tekočega lela.na inici' jativo g. vel i koga župana mariborske oblasti-dr. Pirkniaierja, v-vinarski 'Soli.* Mariboru, je sprejela obširno Vsem orim, ki so nam tešili ob prebridki izgubi našega nepozabnega V Mariboru, dne 4. decembra 1923* iki vsebuje glavne smernice za bodoče delo na polju pospeševanja vseh kmetijskih panog v mariborski oblasti. V odstavku, ki govori o pospeševanju proši-čjereje, zahteva resolucija m. dr. oblign-torično cepljenje svinj proti rdečici in primerno pocenitev tog-a cepljenja. Prisilno cepljenje vsieh svinj proti rdečici bi sigurno močno omejilo razširjanje te naši svinjereji tako nevarni bolezni. — Vendar zaenkrat ni zakonite podlage takemu ukrepu. Pocenitev zaščitnega cepljenja skrbi država s term, da prispeva k nabavnim stroškom' cepiva 40%. Deluje se sedaj na tem, da bi se po možnosti ta prispevek še povišal. Z navedbo ministr- stva za kmetijstvo in vode z dne 21. julija 1925, Vt. br. 7387 (glej U. 1. št. 84 z dne 7. septembra t. 1.1, s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali, je nadalje dana možnost, da se s skupno organizacijo cepljenja—po občinah zadrugah i. t. d. znižajo stroški, za posamezno žival. Posebno razveselji- vo je da prispevajo k stroškom cepljenja tudi nekatere samoupravne odinice. Tako je vse hvale vredno postopanje okrajnih zastopov v Ptuju in Konjicah, ki ste si iz lastne incijative določila ev. plačati veterinarjem, ki cepijo v njihovem področju, še ostalih 60% stroškov za cepivo. ___________________________________ Neizrabljene stanovanjske prostore, prazne »obe, pri like za zakonca brez otrok, lokale, iščo sianovanjska borza „Marstan*. 2689 Hišno Šivilj« prer/.ame po naj-novejšem kiou vsakovrstna oblačila, tudi moške in u ad niške kroje. Na tov pove goapa Kamin ki. Nova ulica 4. Ma ribor. 2557 Ušla je mlada psica belo-rujnvo lUasta. Naiditel] se naproša i to oddati proti nagradi pri K Salomon, Aleksandrova cesta 55/1. 2592 Išče se takoi ali v dobi 1 meseca prosto, snašno malo stanovanje ali sobo s štedilnikom in pritiklinami Ponudbe m> upravo proti odškodnini pod „Manbor“ do 3. d c. 2575 Slike za legitimacije Foto atelje Japelj, Aleksandrova cesta £5, rTigovski domu vhod na dvorišču. 2062 Podpirajte so« ko’ski tisk! Za tovarno vijakov Tezno se Sšše za takojšnji vstop sposoben in vesten mlajši kljufavnilar kot strojni upravljač za stiskalnice (Kaltpressen). so najprimernejša le tista, katera se vsak dan rabi n. pr kovčeki in torbice za potovanje, različne damske, spisne, šolske in tržne torbice, listnice, tobačnice, denarnice za drobiž kakor tudi gamaše in nahrbtniki. V veliki izbiri in po zmernih cenah pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13, Ne pozabi naročnine! velika kavarna Danei £etrSek Danes 1 Kil z umetniškimi točkami 5. SOBOTA 5. IMA alrtija s pleno Nljo -A KLUB-3AR velik kupite najceneje pri tvrdki 1889 ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1. Sir, rum, bonbone, salame, konjak, čokolado, sardine, liker, marmeiadc kekse, brinjevec, kompote, buteljčna vina, pristne kranjske klobase in drugo prvovrstno blago po zmernih cenah nudi IVAN KRKLANKO trgovina delikates in bufet Aleksandrova cesta št. 31. Najmodernejši PISEMSKI PAPIR vedno novosti 1210 pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 10 „Kovina“, prva Jugoslovanska metalurgična industrija d. d. v Mariboru, javlja, da je velezaslužni član njenega upravnega sveta, gospod Dr. Josip Bar*e kr. notar v Mariboru danes nenadoma preminul. Velezaslužnega moža ohranimo v trajnem spominu! Maribor, dne 2. decembra 1925. ••: '<•• *'w> ’4v .•»>. < •:•:•'.»’>. '■*.•■ • •-. ■■ v >.,' - •,; ■'. . - 4 • *' V-;' {. ;. V Mariboru, cine ?. decembra 1023. Jadransko - Podunavska banka v Beogradu naznanja tužno vest, da je velezaslužni član cenzurnega odbora njene filijalke v Mariboru, gospod kr. notar v Mariboru danes preminul njegovemu spominu Maribor, dne 2. decembra 1925 Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, brat, svak, ta6t, stari oče in stric, gospod kr. notar v Mariboru v sredo, dne 2. decembra ob i/t 8. uri po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 59. letu svoje dobe za vedno zapustil. Truplo predragega pokojnika se bo v petek, dne 4. decembra ob 15. uri v hiši žalosti, Cankarjeva ulica št. 10, svečano blagoslovilo, prepeljalo na mestno pokopališče v Pobrežju ter tam položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. rekvijem bo darovan dne 5. decembra ob V* 9. uri v frančiškanski župm cerkvi. Maribor, dne 2. decembra 1925. Mici Barle, roj. Schuller, soproga. Dr. Slavko Barle, 6in. Karl Barle in Alojz Barle, brata. Stefan Blažič, Alojz Jankovič, Hans Schuller, Franc Schuller, svaki. Vsi ostali sorodniki. Mia Kobi, roj. Barle, hči. Pavla Arnečlč, roj. Barle, Ana Blažič, roj. Barle, Angela Jankovič, roj. Barle, sestre. Drago Kobl, zet. Drago in Mario Kobi, vnuka. S590 Tiskar: »M*riboavka Tlekarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. JsdaiateU: Konzorcij »Tabora« predstavnik; .Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribor«.