l*oStnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. V]< Ljubljana, petek 3« avgusta 1934 Cena 2.— Din upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 8123, S124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt. IL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.188, Wien št. 105.241. Hindenburg S Hindenburgom je izgubil veliki nemški narod enega svojih največjih sinov v zadnjih generacijah. V izredno kritični dobi je nemška država oropana državnega poglavarja, ki je bil kakor svetilnik v temni noči na viharnem raorju. Legendarni narodni junak na čelu države je bil v tragičnih časih, kakršne preživlja današnja Nemčija, _ poosebljen simbol nemške skupnosti in vere v bodočnost. Umrli predsednik nemške države spada med one redke može, ki so posegli v kolo zgodovine šele v svojih starih letih, dočim so poprej živeli neopaženo. Skoro sedemdeset let je bil Hindenburg že star, ko so v svetovni vojni njegove zmage nad rusko vojsko zanesle njegovo ime v množice vojujočih se narodov. Poprej je bil za širšo javnost le eden med mnogimi upokojenimi generali, ki so že prestari, da bi mogli še aktivno poseči v vojni metež. Svetovna vojna pa. ga je naredila za nacionalnega heroja, ki je vžival tako zaupanje vsega naroda, da mu tudi po sklepu miru ni bilo več usojeno počivati. Paul von Beneckendorff und Hindenburg, kakor se v celoti glasi ime umrlega maršala in državnega predsednika, je bil po rodu pruski junker, potomec stare plemiške in oficirske familije. Rojen je bil 2. oktobra 1847 v Poznanju. Po sebi umevno je bilo, da je tudi on postal oficir. Ko je dovršil vojaško šolo, je bil kot plemič prideljen gardi in se je že v svojem 19. letu udeležil prusko-avstrijske vojne, kjer je bil v sloviti bitki pri Kraljevem Gradcu tudi ranjen. Par let kasneje je sodeloval tudi v vojni proti Franciji. Nato je služboval skoro ves čas v generalnem štaba in avanziral od stopnje do stopnje, dokler ni 1. 1903 postal armijski general. Osem let kasneje je bil upokojen, ker je dosegel najvišjo, za aktivno službovanje dopustno starostno dobo 65 k;t. Odšel je s pozorišča in se umaknil v pozabljenje. Toda le za tri leta. Ko so Rusi takoj v začetku vojne vdrli v Prusijo, so se v Berlinu zopet spomnili Hindenburga, ki je živel kot penzionist v Hannovru. Poklicali so ga nazaj v aktivno službo in mu poverili poveljstvo na vzhodni nemški fronti. Z zmago nad Rusi pri Tan-nenbergu je osvobodil Prusijo in zaslovel najprej po vsej Nemčiji in pri njenih zaveznikih, s kasnejšimi vojnimi uspehi na vzhodu pa je njegovo ime postalo znano Po vsem svetu. Velike nade so stavili v njega Nemci, ko je v poletju L 1916 postal poveljnik vse nemške oborožene sile. Toda na zapadni fronti tudi Hindenburg ni mogel preokreniti vojne sreče na korist centralnim državam. Njegova popularnost pa je bila ta-ko velika, da je kljub neuspehom ostal na čelu vojske vse do premirja. V hudo duševno stisko je prišel maršal Hindenburg kot globoko prepričan monarhist, ko je po sklepu premirja moral cesar Viljem odstopiti in je pre-V2:ela oblast v Nemčiji revolucionarna vlada. Zmagal pa je v njem čut dolžnosti in odgovornosti do domovine. Da Prepreči kaos v vojski, je ostal na svojem položaju tudi pod novo vlado, čeprav je v svojem srcu ni priznaval. V glavni meri je Hindenburgova zasluga, da. se je demobilizaeija večmilijonske nemške armade izvršila brez večje nesreče. Pač pa se je takoj umaknil v pokoj, čim je bila ta težka naloga izvršena sredi L 1919. Vrnil se je nazaj v Hannover. Miru pa ni imel več. Njegovo ime je bilo vedno na dnevnem redu in desničarske stranke so vedno na novo skušale izrabiti njegovo popularnost za sebe v boju proti demokraciji. Sivolasi maršal, ki se je bližal že 80. letu, je sprva odklanjal vabila in ponudbe, končno pa se je pri predsedniških volitvah 1. 1925 vdal in sprejel od desničarjev mu ponudeno kandidatura Izvoljen je bil z veliko večino. V presenečenje demokratičnih strank in v razočaranje desničarske reakcije se je kmalu Pokazalo, da se hoče Hindenburg resno držati svoje prisege na ustavo in da noče biti orodje za razne hohenzollernske prevratne načrte. Tako se je zgodilo, da je pri ponovnih volitvah L 1932 Hindenburg bil kandidat demokratičnih stiank, dočim so desničarji proti njemu podpirali Hitlerja. Zmagal je zopet Hindenburg. Tudi sedaj je skušal vladati strogo ustavno in se je dolgo upiral hitlerjevskemu navalu. Premalo so še znani zakulisni dogodki zadnjih dveh let, da bi bilo mogoče izreči sodbo o Hindenburgovih odnoša-jih do Hitlerja in njegovega pokreta. Zgodovinarje čaka tu še veliko in važno delo. Ravno tako bo tudi šele bodočnost pokazala, kakšnega pomena je bilo za Nemčijo dejstvo, da je imela v teh kritičnih letih na svojem najvišjem položaju moža Hindenburgove avtoritete in popularnosti. Jasno oa je že danes, da pomenja Hindenburgova smrt za Nemčijo in nemški narod usoden udarec in izgubo, ki je najbrž ne bo mogoče nadomestiti Sofijski poslanik v Beogradu Sofija, 2. avgusta. AA. Jugoslovenski poslanik v Sofiji g. Aleksander Cincar-M&rkovič je nocoj odpotoval v Beograd. Naročnina znaša mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. hindenburg mrtev, Hitler njesov naslednik Nemški državni predsednik Hindenburg je včeraj dopoldne umrl na svojem gradu Neudecku - S posebnim zakonom je bila predsedniška oblast prenesena na kancelarja Adolfa Hitlerja BERLIN, 2. avgusta r. Davi ob q. je umrl predsednik nemške republike maršal Hindenburg. Vlada je objavila zakon, s katerim se prenese oblast pred' sednika države na državnega kancelarja Hitlerja, ki je s tem postal tudi predsednik države. Najbrž se bo naknadno izvršilo ljudsko glasovanje, da potrdi Hitlerja kot državnega predsednika. S tem je vprašanje predsednika zaenkrat rešeno in vojska in mornarica sta že danes zaprisegli zvestobo Hitlerju. Vest o smrti Hindenburga je izzvala v vsej Nemčiji veliko žalost. Dan pogreba še ni določen, najbrž pa se bo vršil v nedeljo. Pogrebne svečanosti bodo v Tannenbergu, kjer je dosegel Hindenburg v svetovni vojni svojo znamenito zmago, pokopan pa bo na svojem gradu v Neudecku. Berlin, 2. avgusta. AA. Uradno se objavlja: Predsednik Hmdenbuvg je davi ob 9. umrl. Berlin, 2. avgusta, r. Že snoči ob 10. je prispela iz Neudecka vest, da predsednik republike Hindenburg umira Ln da ni več nobenega upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Bolniku so moči stalno pešale in proti polnoči je začelo zlasti popuščati srce. Bolnik je od časa do časa izgubil zavest, vendar pa je bil še do zadnjega priseben in se je malo pred svojo smrtjo poslovil od vseh prisotnih, zlasti pa od ožjih sorodnikov, ki so bili zbrani ob njegovi postelji. Zjutraj okrog 8. je padel v nezavest, iz katere se hi več prebudil. Ob 9. so zdravniki ugotovili, da je nastopila smrt. Vest o tem je bila takoj sporočena vladi v Berlinu, ld je bila z Neudeckom v stalni telefonski zvezi. Prve vesti v Berlinu Berlin, 2. avgusta, r. Vest o Handen-burgovi strniti se je razširila po Berlin« z neverjetno naglico. Kmalu so se na vseh javnih poslopjih, pa tudi na palačah tujih poslaništev pojavile žalne zastave na pol droga. Po preteku ene ure je bil ves Berlin v črnini. Čeprav so Hindenihurgovo smnt pričakovali vsako uro, je nemško prebivalstvo siprejelo vest iz Neudecka z največjo potrtostjo. Listi so objavili vest o smrti Hindenburga v posebnih izdajah, kimalu nato pa so iizšle še nove izdaje, v katerih podčrtava*) zaslouge pokojnega državnika, zlasti v svetovni vojni, pa tudi v raz-buirikanih povodnih časih, ko je stopid na čelo države v času najhujše krize. V znak žalovanja so odpovedane vse javne zabave, gledališke, glasbene in diuge prireditve. Katoliške in protestantske cerkvene oblasti so odredile, da se mora zvoniti po vseh cerkvah od danes pa do dneva pogreba vsak večer od 8. do 9. z vsemi zvonovi. Duhovniki in verniki naj se spominjajo v teh dneh pri vseh molitvah pokojnega predsednika države. V znak žalovanja bodo vsi državni uradniki nosila 14 dni žalni trak. Prav tako je določeno 14dnevmo žalovanje za vse vojaške oddelke, polki pa, v katerih je svoje časno služboval Hindenburg, bodo žalovali tri mesece. Člani diplomatskega zbora so se takoj, ko so izvedeti za smrt državnega predsednika, vpisati v knjigo, ki je razstavljena v predsedniški palači. Priprave za pogreb Berlin, 2. avgusta, r. Takoj po prejemu obvestila o smrti predsednika državo se je sestala vlada k izredni seji, na kateri je bilo sklenjeno, da bo pogreb predsednika Hindenburga na državne stroške z vsemi častmi, ki pri tičejo vrhovnemu poglavarju države. l>an in ura pogreba še nista točno določena, bržkone pa bo pogreb v nedeljo. Hindenburgovo truplo ostane do jutri na mrtvaški postelji, ob kateri tvorilo častno stražo štirje vojaki in štirje oficirji 3. peš-polka, čigar poveljnik je bil nekdaj pokojnik. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, se bodo pogrebne svečanosti vršile na nekdanjem tannenberškem bojišču, kjer si je pridobil pokojni maršal v svetovni vojni največjo slavo, nakar se bo pogreb sam tia željo pokojnika vršila v ožjem krogu v Neudecku. Jutri bodo vsi člani vlade s Hitlerjem na čelu odpotovali v Neudeck, da se poklonijo mrtvemu predsedniku. Prav tako se bo jutri poslovila od svojega vrhovnega poveljnika generaiiteta Reichsweh-ra. Ni še gotovo, ali bo občinstvu sploh dovoljen dostop k mrtvaškemu odru. Naj-brže bodo dopuščene samo deputacije posameznih organizacij. Hindenburgova rodbina je prosila, naj nihče ne pošilja cvetja in vencev, marveč naj denar za cvetje in vence poklonijo v dobrodelne namene. Ob času pogreba bodo za minuto prekinili delo v vseh obratih in bo zastal tudi ves promet. Soialne izjave Berlin, 2. avgusta, r. 2e v teku današnjega dne je prispelo v Neudeck rodbini pokojnega Hindenburga nešteto sožalnih brzojavk. Prav tako je dobila tudi nemška vlada sožalne brzojavke iz vseh evropskih in izvenevropskih prestolnic. Med drugimi so izrazili sožalje angleški kralj Jurij, ki poudarja v svoji brzojavki, da bodo odlične vojaške in državniške vrline maršalu Hindenburgu zagotovile častno mesto v nemški zgodovini. Prav tako so izrazili svoje sožalje predsednik francoske republike Lebrun, predsednik francoske vlade Doumergue in francoski zunanji minister Barthou. V teku dneva so prispele tudi sožalne brzojavke Mussolinija, avstrijskega predsednika Miklasa in kancelarja Schuschnigga, predsednika poljske republike, preži denta Masaryka, madžarskega državnega upravitelja Horthyja in drugih državnih poglavarjev in državnikov. Viljem In Ludendorff demonstrirata Pariz, 2. avgusta, g. »L' Intransjgeanu je imel telefonski razgovor z dvornim maršalom bivšega cesarja Viljema v Door-nu. Maršal je izjavil, da bivši cesar ni hotel podpisati sožalne brzojavke nemški vladi ob smrti državnega predsednika Hindenburga. Monakovo. 2. avgusta, g. Mesta po vsej Nemčiji so se odela v žalno črnino, zato ee je tem boli opazilo, da je ostala Ludan-dorffova vila blizu Monakovega brez črne zastave. Na vprašanje novinarjev, je general Ludendorff izjaviL da od svetovne voj«ne ni več in ne bo več izobešal zastav. K temu je treba pripomniti, da sta imela Hindenburg in Ludendorff. ki sta bila med svetovno vojno najožja sodelavca, hud osebni spor. ki še doslei ni bil poipvnan. Hitler absoluten vladar Zakon o združitvi predsedniške in kancelarske oblasti Ne ve se še, ali gre le za začasno ali pa za trajno ureditev — Vsa moč je sedaj v Hitlerjevih rokah Berlin, 2. avgusta, r. Takoj po objavi smrti predsednika republike maršala Hindenburga je uradni tiskovni urad objavil poročilo, da prehaja vsa oblast predsednika države s smrtjo Hindenburga na državnega kancelarja Hitlerja. V ta namen je imela vlada sinoči več ur trajajočo sejo, na kateri je o tem sklepala. Kakor poudarja poročilo, so bili vsi člani vlade mnenja, da bi volitve predsednika v sedanjem trenutku iz notranjih in zunanjih političnih razlogov ne bile primerne. Ker pa določajo obstoječi zakoni drugače, jih je bilo treba spremeniti. V to svrho je vlada na svoii sinočnji seji na osnovi pooblastil, ki jih je prejela od državnega zbora, izdala naslednji zakon o prenosu oblasti na Hitlerja: § 1. Funkcije predsednika republike str združijo s funkcijami državnega kancelarja. Vsa oblast predsednika republike se zato s tem zakonom prenese na državnega kancelarja Adolfa Hitlerja, ki lahko določi sebi namestnika za izvrševanje kancelarske Funkcije. § 2. Ta zakon stopi v veljavo v trenutku, ko nastopi smrt predsednika Hindenburga. Objava tega zakona ie izzvala v javnosti v prvem trenutku veliko senzacijo. Vse zadnje dni se je govorilo samo o bolezni Akcija za vzhodni pakt Obisk litovskega zunanjega ministra v Moskvi Francoska kritika poljske zunanje politike Moskva, 2. avgusta d. Včeraj je prispel v Moskvo litovska zumanti minister Lozo-raitis v spremstvu ruskega poslanika Kairskega. O njegovem posetn niše jo »Izvest.-ja«: Javnost Sovjetske unije pozdravlja prisrčno prihod Lozora/itisa. Tradicionalni prijateljski odnošaji med Sovjetsko unijo ln Litvo niso bil v 14 letih nobenkrat skaljeni s kakim konfliktom. Vladajoči krogi v Litvi so vedno kazali svoje popolno razumevanje za mirovna stremljenja Sovjetske unije. Narodi Sovjetske unije so vedno spremljali z veliko simpatijo prizadevanje litovskega naroda za utrditev neodvisnost' svoje domovine. Litovska republika je prej kakor druge države v polni meri pospeševala Mejo vzhodnega regionalnega pakta o medsebojni pomoči, ki pridobiva vedno nove pristaše. Oficielni obisk Lozoraitlsa je izraa nespremenljivosti odkritosrčnih prijateljskih odnosajev, ki ne vežejo samo vladi, temveč tudi narode obeh držav. Pariz, 2. avgusta d. V »Ecbu de Pariš« se bavi Pertinaz ponovno s poljsko zunanjo politiko. Pertinax pravi, da ima Francija pravico biti presenečena nad poljsko dvoličnostjo, ker ni Poljska niti pred odhodom zunanjega ministra Becka v baltiške države niti po njegovem povratku odgovorila na franooskj predlog glede zaključi t v* vzhodnega pakta. Lotiška in Litva sta ta predlog ugodno sprejeli, .poljski zunanji minister pa je hotel izkoristiti v svoj prid poljska vpliv na Estonsko. Na ta način bi se Poljska izognila negativnemu odgovoru, ker se z njim ni hotela postaviti na stran Nemčije. Ob koncu svojega člam.ka pravi Pertinaz: V Nemčiji se dogodki silno naglo razvijajo ln more se smatrati, da bodo v kratkem Prišli do oblasti tradicionalni voditelj? Prusijo ter predvojne nemške države. Pred to izpremembo v Prusiji se mora skleniti pakt o medsebojni pomoči. Hindenburga in razpravljalo o tem, kdo bo njegov naslednik Pojavile so se rassue kandidature, po večini starih nemških generalov. V merodajnih krogih pa so že od vsega začetka teh razprav naglašali, da ne pride resno v poštev nihče drugi, kakor vodja narodnih socialistov kancelar Hitler, ker se narodni socializem pod nobenim pogojem noče odreči svoje pridobljene pravice na totalno oblast v državi, pa tudi zaradi tega ne. ker bi vsaka drugačna rešitev tega vprašanja mogla dovesti uo težkih notranjih komplikacij. Zato je šlo vladi predvsem za to, da čim prej in čim ugodneje za režim m za državo reži vprašanje interregnuma, to je dobe med smrtjo Hindenburga in izvolitvijo novega predsednika. Po weimarski ustavi zastopa predsednika republike v primeru smrti ali ostavke do izvolitve novega predsednika državni kancelar. Leta 1932 pod vlado generala Schleicherja pa so narodni socialisti kot takratna opozicija izsilili, da je državni zbor te ustavne določbe izpre-menil in sprejel zakon, ki odreja, da zastopa v takem primeru predsednika republike predsednik vrhovnega državnega sodišča. Narodni socialisti so že takrat računali s smrtjo Hindenburga in so s tem zakonom hoteli preprečiti, d<> bi predsedniško oblast dobil takratni kancelar general Schleicher, ki je bil njihov najhujši nasprotnik Zato bi moral sedaj v smislu tega zakona vršiti predsedniške funkcije predsednik vrhovnega sodišča dr. Bumke. Dr. Bumke pa ni pristaš narodnega socializma in zato je bilo treba za vsako ceno preprečiti, da pride predsedniška oblast v njegove roke. Hitlerjeva vlada pa ima pooblastijo. da lahko menja vsak zakon, ako se ji zdi to potrebno. N« podlagi tega pooblastila je bil iznremenjen zakon o namest-ništvu predsednik« republike, tako da je Hitler na docela zakonit način prevzel predsedniško oblast. N« ta način se je Hitlerjeva vlada vrnila k določbam wei-marske ustave m ie j tem postal Hitler docela ustavni predsednik države. Ker se na ta način sedaj vsa državna oblast nahaja v rokah hitlerjevcev. se ne plašijo več ljudskega glasovanja- Hitler tudi sam ne želi, da bi si prisvojil pred-sedništvo na način, k* bi o njem ne mogel reči. da je v skladu z razpoloženjem večine nemškega n*mda. in ki bi gledal, kakor da se je HitW nasilno polasti pred-sedništv« države Zs»t<-> bo po vsej priliki v doglednem času razp'«an plebiscit s katerim naj nemški narod potrdi Hitlerja kot predsednik« republike. Seveda se ta plebiscit ne bo vrši' no starem demokratskem sitemu, ka iti narodni «oc:«lizem ne bo dopustil. da bi bile noleg Hitlerjeve postavljene še druge kandidature. Slo bo v glavnem za enak plebiscit kakor je bil izvršen ob prilika izstopa Nemčije iz Društva narodov, skupno z izvolitvijo hit'erjevskega državnega zbora. Vlada bo imeia časa dovolj, da tak plebiscit primerno pripravi. Pa tudi ta način rešitve predsedniškega vprašanja bo imel za posledico velike spremembe v notranji politiki. Mnogi pričakujejo, da bo Hitler v svojstvu šefa države uvedel nov kurz, ki naj bi dovedel do notranjega pomirjenja in pritegnil najširše sloje naroda kakor tudi razne politične skupine k režimu. Vojska prisegla Hitlerju Berlin, 2. avgusta, č. Vojni minister ge. neral Blomberg je takoj po objavi zakona o prenosu predsedniške oblasti na kancelarja Hitlerja odredil, naj vojska in vojna mornarica takoj prisežeta zvestobo Hitlerju. Ukaz je bil pri vseh vojaških edini-cah izvršen še v teku današnjega dne. »Mussolini brez kralja in papeža" Pariz, 2. avgusta, g. Rešitev vprašanja predsedništva države v Nemčiij je izzvala v francoskih političnih krogih največjo pozornost. Dejstvo, da ee je Hitler proglasil za državnega predsednika, smatrajo v Franciji za do sedaj še nezabeleženo komulacijo pooblastil, zaradi katere je onemogočena vsaka kontrola, vsako ravnotežje in "sak pomirjujoč vpliv. Prvi komentarji francoskega tiska izražajo zato že skrbi o nadaljnjem razvoji nemške, notranje in zunanje politike. »Pariš Soir< piše. da je postal Hitler s prevzemom državnega predsedništva v sedanjih okoliščinah nekakšen Mussolini brez kralja in papeža. Nemčija ie pr*»-šla popolnoma v njegove roke in nemški narod je zdaj popolnoma v rokah enega samega človeka Francoski dokazi za nemško krivdo Pariz, 2. avgusta. AA. »Le Journal« objavlja naslednje poročilo Lz Strasbourga: List »Dej Elsasser«, čigar politični rav* nafcelj je poslanec Walter, prejema reano matrice za svoje slike od neke berlinske agencije. Dne 22. julija, tri dni pred umorom dr. Dollfusa, mu je berlinska agencija poslala pet klišejev s pripombo, da naj jih priobči v danem trenutku pod naslovom »Ljudska vstaja v Avstriji«. Besedila pod slikami so se glasila: l. Poslopje dunajskega radia, ki so ga vstaši pognali v zrak. 2. Kancelarska palača, ki so jo zasedli uporniki. 3. Dollfuss dobi med boji za kancelar-sko palačo rane. ki jim je podlegel, 4. Vstaši aretirajo Feya, in 5. Rintelen sestavlja novo vlado. Razen prve točke so se vse druge uresničile. Berlin je torej že tri dni vnaprej vedel podrobnosti o uporu in tudi vedeL da bodo Dollfussa umorili. »Petit Parisien« objavlja naslednja razkritja: Na dan umora kancelarja Dollhissa so dobili ob 10.45 nemški listi od DNB (Deutsches Nachrichtenbureau) okrožnico, da smejo vse vesti o dogodkih v Avstriji priobčiti samo v tisti obliki, ki jo dobe od njega. Gobbels je bil torej pripravljen na usodne dogodke na Dunaju in je poskrbel, da so listi lahko že dve uri pred temi dogodki z njimi računali. Ob 16.15 je DNB izdal podobno okrožnico, ob 17.30 prav tako in je le dodal, da morajo uredništva vsako vest iz Avstrije, ki b.i jo neposredno prejela, izročiti propagandnemu mmistr-stvu v pregled. V oirkularju, ki je bil od DNB dostavljen redakcijam, se med drugim bere: »Ne komentirajte dogodkov tako, kakor da bi šlo za nekaj običajnega; gre za vstajo ljudstva, ki ga je Dollfussovo nasilje pognalo v uoor. Glede smrti kancelarja napišite, da jo je s človeške strani obžalovati. Edini izhod: takojšnje volitve. Ljudstvo mora samo odločiti o svoji usodi. Revolucija: čisto notranja avstrijska zadeva. Nemčija popolnoma neprizadeta pri dogodkih. Glede splošnega pregleda: počakajte poznejših navodil.« Ponesrečen beg avstrijskih legijonarjev iz Nemčije Dunaj, 2. avgusta, č. Kakor poročajo iz Bavarske, je pobegnilo iz taborišča v Wei-denj 600 avstrijskih legionarjer v polni vojni opremi. Odpeljali so ee takoj v 16 tovornih avtomobilih proti meji, v Regensburgu pa eo jih ustavili. En del so jih prijeli, drugim pa ee je posrečilo pobegniti. Z nemške strani eo bili pod vzeti vei ukrepi, da ee jim prepreči prehod v Avstrijo. Ko je minila nevarnost, da bi mogli preiti preko meje, je bil zopet otvorien lokalni obrnem i promet med Avstrijo in Bavarsko Omiljeni izredni ukrepi Dunaj, 2. avgusta, č. Direktor za javno varnost v Sol nog nad u je opoldne ukinil izjemno 6tanje. Prav tako so tudi na Dunaju ublažili obsedno stanje. Dr. Renner izpuščen Dunaj 2. avgusta, č. Bivši zvezni kancelar dr. Karel Renner je bil danes po tridnevnem oritvoru zopet izpuščen. Umik italijanskih čet Pariz, 2. avgusta. AA. Agencija Havas poroča iz Rima, da se italijanske čete, ki so se zbirale na italijansko-avstrijski meji, zaradi zboljšanja položaja v Avstriji te dni vrnejo v svoje gamizije. Dr. J. Bohinjec: Za socialno obnovo Danes gotovo ni čas za prazna besedičenja, ko je treba krepkega ustvarjanja. Po 6. januarju živimo v Jugoslaviji v dobi pokreta, ku mora biti vsestransko aktiven in tudi borben, ako hoče izpolniti poslanstvo, ki mu je dano. Poznati moramo samo eno izpoved: prerodiiti moralno, gospodarsko in socialno celotno življenje v državi, da s tem ugladimo pot k popolni politični konsolidaciji v državi. Z zadoščenjem je treba zato sprejeti na znanje ugotovitev, da Jugoslovenska nacionalna stranka, ki je danes glavna nositeljSca pokreta za obnovo Jugoslavije, ni stranka v starem pomenu besede, temveč pravi pokret. Po-kret pa je vihar, ki nikdar ne miruje in ki razgibava množice v neugnano voljo za .pohod naprej. Pokret je tudi sila, kC podira staro in gradi vedno novo. Ta ve-Wci pokret, ki je izražen v hotenju Jugoslovenske nacionalne stranke, označuje svoj ciM z besedami: Jugoslovansko vprašanje Je danes v prvi vrsti vprašanje gospodarske in socialne obnove. V tem priznanju leži spoznanje pomena preokreta od 6. Januarja. V uresničenju tega spoznanja leži tudj uspeh naše nacionalne in državne revolucije, katero preživljamo. V programu Jugoslovenske nacionalne stranke hočemo posebno podčrtati tole: Jugoslovansko vprašanje Je vprašanje socialne obnove! Nočemo, da bi bile te besede samo zunanji ki-nč stranit nega programa, neka demagoška beseda, namenjena vsem brezštevilnim on/im, ki upajo in težko čakajo. Mi hočemo, da so te besede izraz globoke in vsesplošne notranje volje, izraz borbenega razpoloženja in hotenja stranke za socialne potrebe naroda in pa cilj, za katerim naj bo neizprosno usmerjeno vse dejanje in nehanje stranke, njenih voditeljev in pristašev. Najhuje bi bilo, ako bi besede o socialni obnovi Jugoslavije spadale samo k retoričnim okraskom slavnostnih govorov. V tem trenutku smo reakciji odprli na široko vrata. Kadar govorimo o socialni obnovi zemlje. moramo imeti pred očmi konkretne in aktualne socialne probleme, na katerih rešitvi je ljudstvo nujno interesi rano, da more priti do notranjega spoznanja, da država ni samo potrebna organizacija državljanov, temveč tudi zaščitnica njih življenja in potreb. Če delo vlade in Narodne skupščine od 6. januarja dalje analiziramo in če hočemo biti pozitiven element v prizadevanjih za duševno in gmotno obnovo naroda, moramo imeti koraiižo povedati, da je bilo mnogo velikega in korist nega ustvarjenega, vendar pa s stremljenji, z deianjii in neha nji za socialno obnovo Jugoslavije še ne morejo biti zadovoljni delavci in nameščenci, katerim novi jugoslovanski duh še nI dal tega, kar jim je bil po svoji notranji zapovedi dolžan dati. Danes se moremo dotakniti samo enega vprašanja, ki pa med problemi \za socialno obnovo države tvori krono,in bistvo!: vprašanja socialnega zavarovanja. V tej smeri socialnega zavarovanja države smo od prevrata do danes mnogo grešili Povsod v svetu tvori socialno zavarovanje jedro državne socialno-politične zakonodaje in socialnega obnavljanja držav. Če li stamo po publikacijah Mednarodnega urada dela vidimo, da na kontinentu skoro ni več države, ki ne bi stavbe socialnega zavarovanja zgradila do vrha. Tudi države okoli nas. ki imajo z nami enake ali morda še večje gospodarske in finančne težave. so že dovršile zakonodajo in ureditev socialnega zavarovanja. Rumunija je n- pr. z zakonom od 18. maja 1932, t i. sredi najhujše gospodarske krize uredila zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti delavcev; Grčija ima zakon od 1. oktobra 1932. S podobnimi zakoni je okrašena socialna kultura Poljske, Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, Italije itd.-Zato tudi za Jugoslavijo, ki mora biti država vsestranskega napredka, ne moremo najti razlogov, ki bi resno ovirali uvedbo invalidskega in starostnega zavarovanja. Izgovor na krizo ne more biti merodajen, ker smo na daleč in na blizu ostali še edini, ki ne uvdltno veliike državne in socialne važnosti zavarovanja za slučaj starosti. onemoglost in simrti delavcev in nameščencev. Mnogi trdijo, da miselnost nam nacionalno sovražnega tujega kapitala ovira realizacijo teh panog zavarovanja. Naravnost nepojmljiva je ugotovitev, da že 16. leto poznamo pokojninsko zavarovanje nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji, L j. v pokrajinah, ki sta v državi najbolj pasivni. dočim druge, mnogo bogatejše pokrajine tega zavarovanja ne poznajo. Zakaj industrije na jugu države že toliko let uživajo žalostni »privilegij«, da za svoje nameščence nimajo urejene pokojninske presknbe? Ta socialna, gospodarska in pravna neenakost državljanov nam je samo v sramoto in ovira prosto gibanje državljanov po lastni državi. K prvim in neodložljivim nalogam socialne obnove države spada razširitev pokojninskega zavarovanja nameščencev na vse državno ozemlje. S tujimi državami sklepamo konvencije o čuvanju in prenosu pokojninskih pravic, med tem pa teh pravic niti v posameznih pokrajinah lastne države ne ščitimo! In končno: skrajni čas je, da tudi delavci postanejo deležni dobrot onih zakonov, ki spadajo k socialni obnovi države. Država je za obnovo socialnega in gospodarskega življenja drugih stanov in. slojev mnogo žrtvovala, delavci pa so ostali v g'avnih svojih težavah nezaščiteni: ni zakona o minimalnih mezdah, ni rudarskega zakona, inšpekciji dela so vzeti krediti, obrtni zakon ostaja v marsikakem pogledu na papirju, obratni zaupnikf so nezaščiteni, obdavčitev mezd je postala obupna, zaščita brezposelnih je komaj omembe vredna, zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti hi smrti ni. Velika industrijska podjetja preko noči in brez vednosti oblasti odrejaijo usodepoine ukrepe, ka gfotboko posegajo v življenje delavcev, pa nikjer ni tej samovolji postavljena meja! Če n. pr. kmet hoče posekati dve smreki, mora o tem obvestiti šumskega referenta in izpolniti mnoge formalnosti, industrija pa brez ovir razpolaga po svoji mili volji z usodo tisoče v in tisočev delavcev in njih svoi-' cev. Posebno občutljivo pa je za delavce pomanjkanje zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. To dejstvo mora v delavcih vzbujati vtis manjše vrednosti in državljanov druge vrste. Rudarji imajo svoje provizijsko zavarovanje, zasebni nameščenci so zavarovani za slučaje dela-nezmožnosti zaradi starosti ali onemoglosti, nameščenci «i uslužbenci države, banovine, občin, raznih cerkva in javnih kor-poracij so preskrbljeni za slučaj starosti. Svobodni poklici morajo imeti svoje posebne pokojninske fonde. Tudi kmet ima pravico do prevžitka. Trgovci m obrtniki so dobili zakonsko osnovo, da si ttrede te vrste zavarovanj. V množici stanov in poklicev je samo delavec ostal brez zaščite. Zakaj? Za uvedbo teh panog zavarovanja so se izrekle naše občine in v ministrstvu leži cela kopa tozadevnih resolucij. Mnoge industrije so same že pogosto izrazile željo po uvedbi tega zavarovanja. Gospodarski strokovnjaki podčrtavajo, da brez socialnega zavarovanja ni gospodarske kulture rn ne solidnosti gospodarskega razvoja. Starostno in invalidno zavarovanje ugodno vpliva na stanje brezposelnosti, ker se staroi in invalidi umikajo mladim delovnim močeni. V zavarovanju zbrane ka,pitalije olajšujejo izvedibo javnih del. zdasti na polju investicij v zdravstvene svrhe. Skromne pokojnine jačajo konsu- incutiUi moč naroda, m farteae hoče m. pr. Roosevelt nasloniti obnovo ameriškega gospodarskega življenja. Zaščita mater ia otrok je realno možna le s tem, da žene m sirote delavcev v slučaju njih smrti prejemajo skromne pokojnine ali vzdrževal-nine. Preskrba za sU»5aj starosti in onemoglosti krepi politično zavednost zavarovancev in jih utrjuje v vdanosti do države. Mi vemo, da je nova obremenitev gospodarstva in tudi mezd delavstva danes nemogoča, dasi gospodarstva tujih držav in tudi držav okoli nas iz naslova socialnega zavarovanja nosijo še mnogo težja bremena, kakor so zamišljena po našem zakonskem osnutku. Toda mnenja smo, da je ureditev tega vprašanja tndi brez obremenitve mogoča s primerno reformo sedanjega zavarovanja in pa s primerno subvencijo države. V sili bi bilo zavarovanje za začetek morda omejiti na najbolj tipične slučaje onemoglosti med delavstvom, n. pr. zaradi tuberkuloze. K izgraditvi našega nacionalnega socialnega zavarovanja moramo brez odloga pristopiti. Če s socialno obnovo države mislimo resno, potem ne smemo več slišati, da k reformi in k dograjevanju našega socialnega zavarovanja zato ne moremo pristopiti, ker se vsi pravi prijatelji delavstva boje, da bi ob taki priliki še to izgubili, kar na tem polju danes imamo. Če bi taka miselnost ovirala resno delo na graditvi našega narodnega socialnega zavarovanja, potem bi se morali bati, da tndi besede o potrebi socialne obnove države niso mišljene resno. Prav bi bilo, a'ko bi v naših kulturnih središčih doživeli resne manifestacije za nacionalne zahteve po uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja za našega na-conalnega delovnega človeka, ki hoče v tej državi zadovoljno živeti in jo tudi krepko braniti, ako bo treba. Navdušen sprejem Junakov v Zagrebu Pričetek sokolskih svečanosti — Bolgarske goste je sprejel sokolski Zagreb z iskreno bratsko ljubeznijo Zagreb, 2. avgusta, č. Davi pred solnč-nim vzhodom so sokolske fanfare s Stross-majerjeve promenade naznanile mestnemu prebivalstvu oficielni pričetek velikega sokolskega zleta v Zagrebu. Jutri bo prispelo v Zagreb 50 posebnih sokolskih vlakov. Računajo, da bo že v teku jutrišnjega dne zbranih v Zagrebu okoli 100.000 tujcev. V slavnostnem sokolskem sprevodu bo tudi 600 konjenikov. Ob 16.50 je iprispelo n beograjskim brzim vlakom na zagrebški jubilejni zlet 72 članov bolgarskih Junakov in Junakinj. Na peronu je bila razvrščena sokolska častna četa z zastavo in sokolsko godlbo. Sprejema so se udeležili tudi prvi namestnik staroste $KJ E. Gangl, tajnik Broaovič načelnik Anihrožič, starešina zagrebške sokolske žu.p*j Ln predsednik' "kletnega odbora Gavrančič ter podstarešina ČOS Tryl-har. Na peronu je bila tudi četa kmečkih Sokolov iz Vrabca in večje število Soko-lic v narodnih nošah. Peron je bil nabito poln meščanstva, Sokolov Ln Sokolic, ki so pozdravljali bolgarske brate z viharjem navdušenja. Ko so bolgarski Junaki in Junakinje izstopili in se postavili pred sokolsko častno četo, jih je pozdravil starosta zagrebške župe Gavrančič % govorom, ki so ga prisotni neprestano prekinjali z vedno novimi manifestacijami bratstva im ljubezni do 'bolgarskega naroda. Br. Gavrančič je pozdravil goste z besedami: Dragi bratje in sestre! V imenu jugoslovanskega Zagreba vas pozdravljam s prisrčnim »Zdravo!« Vsi &e veselimo brez razlike, ali stanujemo v krajih srbskega, hrvatskega ali slovenskega rodu, ker ste zopet prišli k mam. Vsi smo Slovani Ln vsi dragi bolgarski bratje se lahko objamete z nami z istim bratskim objemom. Veselimo se, ker je izpregovorila kri, ker je pri- mo, kar naša si ca iščejo, prisrčni bratski sprejem^ ki ga neprestano doživljamo po vsej vaši državi. Pesem, ki se tod razlega, ie prav ista, ki jo poje slovanski narod na Bolgarskem. Videli smo doslej mnoge veličan-etvene slike, videli ob svita eoLnca in v ° ,Curda (Ljubljana_I) z 2511 točkami, na bratstvo. V tem imenu, dragi bratje in se- stre, ste prišli k nam v bratski objem. Počutite se med nami kot naši mili dragi gosti. Govor staroste Gavrančiča so prisotni pozdravili s ponovnimi manifestacijami za sokolstvo, Bolgare in za slovanstvo. V imenu bolgarskih gostov se Je zahvalil starosta Saveza bolgarskih »Junakov« Dimitrije Lazov, ki je med drugim dejal: 2e 24 ur živimo v bratski državi, na zemlji bratskega jiugoslovenskega naroda". Vsi se od srca veselimo, ker vidimo nekaj novega, česar ne vidimo vsak dan pri nas. Tu vidi- šestem mestu pa je Danilo Požar (Maribor-matica) z 2063 točkami. Popoldne ob 18. so bile na zletišču tekme v teku štafet. Najprej je nastopilo t _ dem štafet članic, ki so tekle štirikrat po 75 m. Zmagal je Beograd v 44 sekundah, na drugem mestu je Osijek, na tretjem Zagreb, na četrtem Maribor s 44.6 sekunde. Za njimi je nastopila impozantna množica 16 štafet moških članov. To je bilo doslej največje število tekmovalcev v Štafetah. Teh 16 moških štafet je teklo 4krat po 100 m. Zmagal je Beograd s 66.7 sekunde, na drugem mestu je Zagreb II (472). na tretjem Ljubljana I (48 sekund). Tragična vožnja novinarjev v Bolgariji Pri avtomobilski nesreči je bil en novinar ubit, trije pa hudo ranjeni Težke naloge avstrijske vlade Schuschniggova vlada je postavljena pred težavne probleme, Id jih bo mogla rešiti le s skrajnim naporom vseh moči Dunaj, 2. avgusta, r. S sestavo vlade dr. Scfcuschnigga in udnfiitvijo upora je »tokrat veai navidezno rešena notranja politična kriza Avstrije. sama sestava nove vlade pa se je izvršila pod okoliščinami, ki ne dajejo mnogo upanja, da bi dr. Schjsch-nigg mogel izpolniti nade, ki se stavi jajo vanj doma m v inozemstvu. Saj je grozil ob e?etavljanju nove vlade himvebrovski puč. ki so ga v zadnjem trenutku komaj preprečili. Italofilski Starhembergovi heimwehrov-ri imajo v vladi velik vpliv, vendar pa niso dosegli popoln^ oblasti, 6ai eo ostali m]-važnejši rasori še vedno v rokah krščanskih eocialcev in osebnih prijateljev dr. Dollfussa. Dr. Schuschnige je izrazit monar-hist, ki tega tidi ni nikoli skrival. Baš to pa naj očividno tvori protiutež čisto italijanski orientaciji kneza Starhemberga. Naloge nove avstrijske vlade niso majhne. Treba bo premostiti §? mnogo nasprotij in obiti nešteto ovir, ako hoče kolikor toliko srečno izpolniti svojo misijo. Ni dvoma, da uživa nova avstrijska vlada simpatije vsega inozemstva, ki se zavzema za neodvisnost Avstrije in mir v Srednji Evroni. Toda glavne težave groze Schušchniggovi vladi od znotraj, kajti če bo poizkušala voditi evropsko politiko na široki osnovi, politiko ravnotežja do vseh avstrijskih sosedov, kar je edino možna mirovna politika za Avstrijo, bo slej ali prej prišla v nasprotje s posebnimi interesi italijanski politike, koje nosilec jie Heimwehr. V notranii oolitiki pa čaka Schuechniggo-*o vlado poleg vs?ga tega še težavna naloga, da razčisti ozadje poslednjih dogodkov. Afera dr. Rintelena, ki so ga že parkrat proglasili za mrtvega, a je vedno zopet oživel, afere visokih policijskih in političnih uradnikov, zadeva generala Wagnerja, zlasti pa generala Bardolffa, poslednjega adjutan-ta nadvojvode Franca Ferdinanda in odločilnega činitHja predvojnega Belvedera, vse to so momenti, ki kažejo, da je bilo poleg zunanjih vplivov tidi vse pol&o notranjih eksplozij nezadovoljstva. Vlada, ki hoče voditi politiko pomirjenja, mora računati z vsemi t?mi deistvj §e bolj, kakor z zunanjim vplivom. Zunanji vplivi se morejo preprečiti z mednarodnimi akcijami, toda žarišča notranjepolitičnih vrenj in uporov, ki so bila v političnem pogledu odločilna tudi pri zadnjih dogodkih, se ne dajo likvidirati samo z nasiljem. Zarota dr. Rintelena m njegovih prijateljev, vseskozi eerioznih političnih ljudi ne pa fanatičnih mla Tasliša-nih še okrog sedem drugih prič, ki ve vsaka nekaj povedati, kar bo sčasoma le olajšalo preiskavo, čeprav niso njih izpovedi bistvene važnosti. Za trupom umorjenega Franceta Serša bo policija iskala še dalje, in ni seveda izključeno, da bo zagonetna zadeva jutri že povsem ra^Siščena. Prvi kredit za regulacijo Savinje Beogiud, 2. avgusta p. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 500.000 dinarjev kot prvi državni obrok za regulacijo Savinje. Inšpektorat za zatiranje tuberkuloze Beograd, 2. avgusta p. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bil osnovan poseben inšpektorat, ki se bo bavil z zatiranjem tuberkuloze. Vodstvo tega inšpektorata je poverjeno znanemu strokovnjaku na tem polju g. dr. Ivanu M a t k u, bivšemu primariju mariborske bolnice in docentu praške univerze. Obsojeni teroristi Beograd, 2. avgusta p. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bila danes objavljena razsodba v procesu proti skupini 29 obtožencev, ki so sodelovali v znani akciji tako zvanih sustašev«, ki so jih organizirali v Italiji in Madžarski, da bi v Jugoslaviji izzivali z atentati in drugimi zločini nered in nemir. Glavna dva obtoženca, Mate Grediček in Tomo Posezi, ki sta bila sojena in contumatiam, sta obsojena na smrt, izmed ostalih obtožencev pa dva na dosmrtno ječo, drugi pa na ječo od 2 do 20 let. Bivši španski kralj v Zagrebu Zagreb, 2. avgusta, č. Snoči okoli 6. }e prispel v Zagreb bivši španski kralj Alfonz s svojim tajnikom. Prišel je v avtomobilu, ki ga je sam šofiral. Ustavil se je pred hotelom »Esplanade«-, kjer se je kratek čas zadržal in se pustil novinarjem tudi fotografirati. Izjav ni nobenih podal, ker potuje po Balkanu povsem privatno. Upokojitve v železniški službi Beograd, 2. avgusta, p. Upokojeni so pri ljubljanski železniški direkciji svetniki Fran Kunaver. Alojzij Potočnik in Alojzij gulgaj, poverjenik Janez Soklič, višji kontrolor Tomaž Zupane, kontrolor Anton VVeber, višji kontrolor Emil Brinšek, inšpektor Albin Adlešič in višja nadzornika prog Jože Kiovsky in Ivan Gorup. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Spremenljiva oblačnost, dosti stalno vreme, zmerno toplo. Vreme na Jadranu: Po poročilu iz Splita, je bila temperatura morja v Omišljj 25. v Splitu 25. v Ercegnovem 26 stopinj Celzija. Novosadska vremenska napoved za petek: Spremenljivo oblačno vreme. Lokalne nevihte in kratki nalivi. Dunajska vremenska napoved aa petek: Vpad sapadnega zraka. »JUTRO« 5t. 176 j j Maši kraji in ljudje Med smederevskimi vinogradi in sadovnjaki Smederevo izvozi letno tisoč vagonov grozdja — Letošnje grozdje bo prekašalo pridelke zadnjih let Smederovo, 1. avgusta. Popotniku, ki potuje z ladjo po širokem Dunavu od Beograda proti Smedere-vu, se na desni strani odpira pogled na majhne, okrogle brežuljke, na katere je ves dan uprto žarko solnce. Ti mali hol-mi, ki sličijo na nekaterih mestih na nase Slovenske gorice, tvorijo tako zvano smederevsko gričevje, ki je sirom znano po svoji vinorodnosti. Pokrajina od Beograda do Smedereva predstavlja en sam krasen vrt, ki bogato preskrbuje ves zgornji del Srbije in zlasti prestolnico z najboljšim in najizbranejšim sadjem. Izlet iz Beograda v Smederevo z ladjo aii avtobusom skozi to krasno vinorodno pokrajino je pravi užitek človeku v dnevih hude poletne vročine, ko je v mestu v senci 30 stopinj Celzija. Že oddaleč se ti zasvetijo ponosni stolpi nekdanje mogoč ne trdnjave srbskega despota Jurija Bran-koviča. Smederevo! Sedež in nekdanje najboljše zatočišče pradeda našega kralja Karadjordja, ki je od tu uspešno namerjal topove na sovražnike Turke. Sedaj pome-zija Smederevo za Srbe najbolj razvito gospodarsko tržišče, mesto, ki služi kot vzor vsemu zadružnemu delu, ki se tu plo-clonosno razvija pod vodstvom znanega srbskega zadružnega delavca g. Dimitrija Lotiča, bivšega ministra pravde. Ena. najlepših in tudi najaktualnejših srbskih zadrug je brez dvoma. ianederevska vinogradniška zadruga. Po zaslugi te zadruge je zaslovelo Sme-idierevo in okolica kot največji izvozniški kraj Srbije in po njeni zaslugi prihajajo v fct kraje letno lepi milijončki, ki ustvarjajo blagostanje med prebivalstvom. Hodeč po smederevskih ulicah sem naletel na prijaznega znanca, ekonoma smede-revske vinogradniške zadruge. V prijetnem razgovoru pri časi rujnega smederevskega vina mi je ekonom podal točno sliko o stanju in moči smederevskih vinogradnikov in tudi sadjerejcev. Smederevčani in Gročani (prebivalci malega sreskega mesta Grocke ob Dunavu) se ie stoletja bavijo s sadjerejo in vinogradništvom. Toda šele v zadnjih decenijih sta postali ti dve panogi gospodarstva življenjske važnosti za te kraje. Ustanovitev vinogradniške zadruge je postala velevažen mejnik v razvoju i enega i drugega. SmisTfel za čim racionelnejše gojenje sadja in vinske trte ter organizacija izvoza, ki prinaša ob dobri letini skoraj 50 milijonov dinarjev, je nedvomna zasluga te zadruge. Od sadja se goje v prvi vrsti vse vrste češenj, marelic, hrušk, breskev, fig in nekaj jabolk. Češnje so za okolico Grocke poleg grozdja in vina še najbolj rentabilne. Ne smete se čuditi, če,najaete v enem samem sadovnjaku tisoč dreves, na katerih se vam prijetno smehljajo krasne debele gročanske češnje. Letos so češnje izredno dobro obrodile Od ostalega sadja se največ izvaža sme-derevske breskve, znane pod tem imenom. Letos kažejo izborno in so že našle svoj, relativno zelo dober kup. Od grozdja se goji največ smederevka (iz katerega se prideluje okusno smederev-sko vino), hamburgovka, malaga in volovi-na. Na vsem vinorodnem terenu v smede-revski okolici je danes posajenih enaintrideset milijonov vinskih trt. Iz tega je razvidno, da zavisi blagostanje ali siromaštvo teh krajev izključno od rezultatov trgatve ^ in izvoza tako grozdja samega kakor tudi vina. To leto kaže izredno dobro. Ze dosedanji produkti zgodnje trte so najpovoljnejši. Grozdje je debelo in sladko. Cena je zelo nizka, saj stane kilogram tega zgodnjega grozdja v Smederevu od 2 do 3 Din. Solnce, ki pripeka izredno toplo, bo osladilo tudi pozno grozdje in pospešilo zorenje, tako da se pričakuje splošna trgatev tu že konec avgusta ali v začetku septembra. Kakor kaže, bodo Smederevčani izvozili samo grozdja več kot tisoč vagonov, kar je gotovo lepa številka. Čeprav bo cena grozdju letos znatno nižja kot prej-šna leta, se bo kljub temu zaslužilo lepe milijone. Zanimivo je, da prejemajo Smederevčani, največ pa smederevska vinogradniška zadruga že sedaj naročila za grozdje od znanih veletrgovcev s sadjem v Avstriji in Nemčiji. Tudi prodaja v notranjosti države bo velika. Veliko važnosti polagajo Smederevčani na ukrepe vlade glede izvoza in transporta. Kajti od teh v glavnem zavisi uspeh izvoza. Pod ugodnimi pogoji mora smederevsko grozdje, kar se tiče njegove kvalitete, na svetovnih trgih docela pokriti i bolgarsko i grško grozdje. Posebno vprašanje pa stavlja vsako leto Smederevčanom vino. Plasiranje vina po tržiščih je eno najtežjih vprašanj. Notranji konsum pa je nezadosten. Mnogi Smederevčani imajo po svojih kleteh še staro vino in so v skrbeh, kam z vinom. Tudi zadruga sama je pred težkim vprašanjem. Dasi ima ogromno klet, v kateri so nameščeni betonski sodi, od katerih je en sam v stanju spraviti vase 60.000 1 vina, bo vendarle težko pospraviti vanjo novo vino, razen če se ne javijo novi kupci, ki bodo pokupili vsaj staro vino. Smederevci bodo prirej li začetek septembra lepo razstavo grozdja in ob tej priliki tudi proslavili 251etnico obstoja svoje vinogradniške zadruge. Ta prireditev bo v velikem obsegu in se že sedaj vršijo obsežne priprave. — B. V. Zločinska pota bivšega hotelirja Klemenčiča Ko je v Splitu že tri leta užival sloves dostojnega in poštenega moža, je bil sedaj razkrinkan kot vlo* mileč v frančiškansko cerkev na Dobrem Ljubljana, 2. avgusta. Ne samo za Split, temveč za vso Dalmacijo in še nekatere druge pokrajine je bil velika senzacija predrzen vlom, izvršen letos v noči 26. junija v frančiškansko cerkev na Dobrem v Splitu, ki slovi med pobožnim svetom zaradi svojega kipa Marije, imenovane »Gospa od Zdravlja«. Ta kip je bogato okrašen, največji dragocenosti pa sta kroni Marije in Jezuščka, ki so ju Do-brani poklonili čudodelnemu kipu že leta 1774. V tej kroni je 15 briljantov, 31 diamantov, 150 velikih biserov in 45 raznovrstnih dragocenih kamnov. Poleg dragocene krone je tudi dvoje zlatih src, ki so jih Dobrani poklonili leta 1836., ko je po Splitu razsajala kolera. V te in druge dragocenosti se je zagledal vlomilec, ki pa je tudi dobro proučil vse razmere v cerkvi in okolici ter po njih napravil svoj zločinski načit. Delal je silno spretno in seveda tudi v rokavicah, okna je zastrl z gostim papirjem in izbral si je tudi tako prikladen čas, da ga ni nihče motil. Imel je toliko časa, da je z vseh oltarjev pobral vse dragocenosti. Policija je z vso vnemo zasledovala zločinca, ni pa imela nobenega uspeha in so že mislili, da bo zločin ostal nekaznovan. Pred nekaj dnevi pa je neki splitski zlatar ponudil nekemu drugemu zlatarju v nakup nekaj starinskega zlata in ker je kupec hotel vedeti, od kod ga ima, ga je peljal k biljeterju kina »Eden«, Janku Klemenčiču. Klemenčič, ki je tudi na drugega zlatarja napravil najboljši vtisk, je pripovedoval, da je imel to zlato že dolga leta in da je bilo prej last njegovih sorodnikov v Sloveniji. Zlatar mu je takoj izplačal nekaj preko 1500 Din. Naključje pa je naneslo, da je moral zlatar naslednji dan po opravkih v Zagreb in ob tej priliki je hotel tudi izmenjati staro zlato. Zagrebški poslovni prijatelj pa ga je opozoril na seznam dragocenosti, ki so bile ukradene v splitski cerkvi, in tako je bil Klemenčič v presenečenje vseh naenkrat v vrtincu senzacionalne vlomilske afere. Neki drugi splitski zlatar se je takoj spomnil, da je kupil od njega starinsko zlato verižico, ki je bila tudi v seznamu v cerkvi ukradenih dragocenosti. Tedaj, ko so splitski zlatarji od Klemenčiča kupovali razne starinske dragocenosti, niso niti mislili, da bi mogel biti ta dostojni mož v kaki zvezi z zločinom, nad katerim so se vsi zgražali. Klemenčič je pričel prodajati ukradene dragocenosti potem, ko vlomilca že dolgo niso več iskali po Splitu. Ko so prišli policisti v kino »Eden«, je bil podjetnik zelo presenečen, ker je cenil svojega biljeterja Klemenčiča kot zanesljivega in poštenega človeka. Presenečenega pa se je delal tudi Klemenčič, ki je pripovedoval, da je starinsko verižico in nekaj stare zlatnine kupil od svojega znanca Klajiča, trgovskega potnika iz Maribora. Poizvedbe pri mariborski policiji pa so takoj izkazale, da potnika takega imena v Mariboru sploh ni. Ta laž je Klemenčiča pokopala. Popolnoma ga je razkrinkala preiskava na njegovem stanovanju, ki je spravila na dan še nekaj ukradenih dragocenosti. Ko je videl, da se je ujel, je Klemenčič opisal izvedbo predrznega vloma in pokazal tudi skrivališče na Marjanu, kjer je imel zakopanih mnogo najrazličnejših dragocenosti, ki so jih tekom dolgih let ro- marji darovali čudodelnemu kipu. Ko je bila tatvina razkrita in ko so našli velik del dragocenosti, so vsi zvonovi frančiškanske cerkve prebivalstvu oznanjali ta dogodek. Takoj po uspešno izvršenem vlomu pa je Klemenčič doživel tudi veliko razočaranje. Dan za dnem je prej hodil v frančiškansko cerkev ter dolgo klečal pred sveto podobo. Ta pobožnost je še bolj utrdila njegov sloves in pripomogla k temu, da tako dolgo ni padla nanj niti senca suma. Pri tolikih obiskih v cerkvi pa Klemenčič ni računal s previdnostjo očetov frančiškanov. Sele potem, ko je natančnejše doma ogledoval svoj plen, je ugotovil, da sta dragoceni kroni s tolikimi dragulji sicer spretni, a kaj Danes ob 7.15 ln 9.15 SAMO DVA DNI! P. Kemp, lisa Stobrova ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 H. E. Groh veseli opereti Pesem o sreči Slavni tenor v veseli opereti malo vredni ponaredbi, dočim sta originala varno shranjena v samostanu. Ponarejeni kroni je jezno vrgel v morje med Maria-nom in Kaštelom. Janko Klemenčič, ki je star 51 let in po rodu iz okolice Jesenic, je prebival v Splitu že preko tri leta in je bil sprva portir v nekem odličnem hotelu, pozneje pa uslužbenec kinopodjetja. Oba poslodajalca in tudi mnogi meščani so ga čislali in je vse silno presenetila vest o njegovem zločin-stvu in o njegovi zločinski preteklosti. Roparski napadi na kočevski vlak V zimskem zasedanju ljubljanske porote leta 1928. so prišli na vrsto roparski napadi na ambulančne vozove dolenjske železnice. Prvič je maskiran ropar 10. februarja 1926. med postajama Predole in Grosuplje v ambulančnem vozu napadel poštnega zvaničnika Ivana Kalana ter ugrabil okrog 250.000 Din. Nesrečni Kalan je bil sam osumljen, prišel je celo pred porotnike, ki pa so ga oprostili, dočim je ostal ropar nepoznan. Nekaj mesecev pozneje sta se pojavila na stopnicah ambulančnega voza med postajama Šmarje in Škofljico dva roparja ter streljala na poštnega uslužbenca Cudermana, ki je imel med pošto blizu 300.000 Din. Cuderman je potegnil zasilno zavoro in ustavil vlak, roparja pa sta izginila. Leta 1927. v avgustu pa je sledil tretji rop, ko je poštni zvaničnik Franc Bratovž v ambulančnem vozu kočevskega večernega vlaka vozil pošto proti Ljubljani. Bratovža so v Ljubljani na glavnem kolodvoru našli v ambulančnem vozu zvezanega, čez glavo pa je imel nataknjeno poštno vrečo. Ropar, ki se je pojavil z revolverjem spet med Šmarjem in Skofljieo, je odnesel preko 200 tisoč dinarjev. Tudi Bratovžu niso verjeli in je bil dalje časa zaprt. Misteriozni napadi na vlake so povzročili razumljivo razburjenje. Velika senzacija pa je bila aretacija znanega hotelirja Janka Klemenčiča v Kočevju. Baš ko se je vršila neka večja prireditev v hotelu »Trst« v Kočevju, so 2. marca 1928. ljubljanski detektivi aretirali samega hotelirja Klemen- Kulturni pregled Iz češkoslovaške kulture Trije češki skladatelji Češka glasbena kultura ima pri nas že lepe tradicije in velik sloves. O tem pričajo repertoarji naše opere enako zgovorno kakor koncertni programi. Imena Smetana, Dvorak, Fibich, Foer-ster, Janaček, Vitjezlav Novak in Suk so znana vsakemu muzikalnemu Slovencu. Manj znata so najnovejši pojavi v češkoslovaškem glasbenem življenju. V pravkar izišlem četrtem zvezku dvomesečnika »Prager Rundschau« je A. J. Patzakova posvetila daljšo študijo trem predstaviteljem sodobne češkoslovaške glasbe. To so: Karel Ha-ba, Otokar Ostrčil in Ladislav Vycpa-lek, imena, ki se že sedaj polnovredno uvrščajo med zgoraj omenjene vodilne češke skladatelje. Po navedeni študiji posnemamo nekatere podatke in misli: Karel Haba je brat četrttonskega skladatelja Aloisa Habe (znan tudi v Ljubljani; njegov učenec je naš skladatelj Slavko Osterc). Študiral je sicer pri V. Novaku, vendar je že s prvimi komornimi skladbami stopil v miselni svet svojega brata. Zastopa smer, ki se v nasprotju s simfonično programsko glasbo in dramo Wagnerja priznava k svobodnemu, netematičnemu slogu, ki išče novih oblik in tonov ter opušča dosedanje harmonske in melodične odnosa je. Karel Haba preseneča po svoji ljudski robustnosti, strastnosti in doslednosti. Za svojo opero »Janošik« je iskal libreto pri mladih pesnikih. Hotel je imeti močno dejanje z nravstvenim jedrom, saj je tudi sam korenit človek iz ljudstva, ki je preživel mladost kot kmečki fant na vasi. Zanimivo je, da se je Haba — sicer tolikšen nasprotnik romantične ideologije — odločil za značilno romantični simbol slovaške dežele: segel je po slovaški sagi o razbojniškem poglavarju Janošiku. Sprejel je takega Janošika, kakršen živi v pesmih in popevkah slovaškega ljudstva, Janošika, ki je neločljivo združen s plesnim ritmom slovaških gorcev in z romantično razpoloženostjo slovaške krajine. Moč Habove individualnosti se je poka- zala v tem, kako je umel snov o Janošiku izoblikovati v dramo abstraktnih sil nravneg? prepričanja in vere. Njegov Janošik je izvrševalec božje volje, maščevalec krivice, ki so jo storili močni slabejšim, bogati siromašnim. Drama izzveneva v apoteozo, ki je do malega revolucionarna. Glasbeno se v »Janošiku« giblje izven okvira dosedanjih odrskih izkušenj in operne tradicije. Osredotočil se je okrog dramatske postave svojega Janošika, vse drugo se mora temu prilagoditi. Ljudski zbori in ostale osebe so samo pasivni komentar, zgolj izvrševalci Janošikove volje. Višek doseza drama v tretjem dejanju. Težišče dramatske akcije je v orkestru, čutna stran Habove glasbe je vsa podvržena neizprosni logiki. Njegovo delo razodeva silno glasbeno vzdržnost in premočnos{ ter izveneva nenavadno iskreno. Kaže staro krščansko asket-stvo, najbolj sorodno je pa kmečkemu asketstvu husitov. Zaradi tega — sklepa avtorica — je Habov »Janošik« pomemben umetniški dogodek in važna stvaritev mlade generacije. Ljubezen in sočutje do trpečega človeštva razodeva novo dramatsko delo Otakarja O s t r č i 1 a »Honzovo kraljestvo«. razliko od Habovega opernega p - Ostrčilova opera delo zrelem *****Ostrčil dramatik in palmira mil& nap/HL&L %dd-pdbztdraM in i'epfr čiča. Da je t zvezi z roparskimi napadi na vlake, ljudje niso hoteli verjeti. Janko Klemenčič? Pozna ga vendar vsa Gorenjska, kjer je živel nekaj let po prevratu, poznajo ga vsi poslovni in gostilni-čarski krogi v Ljubljani in ugleden mož je v Kočevju, kjer je pred nekaj leti prevzel v najem hotel »Trst*! Splošno se je govorilo o nekakšni pomoti in pričakovalo, da bo Klemenčič prav vkratkem zapustil preiskovalni zapor. Dokazi pa so se kopičili in 15. decembra 1928. je ljubljanska porota obsodila Janka Klemenčiča na 5 let težke ječe. Obsojenec se je obrnil proti porotnikom in vzkliknil z močnim glasom: »Gospodje, izvršili ste danes nad meno] justični umor!« Požarna nesreča v Podcerkvi Stari trg pri Rakeku, 2. avgusta. Vas Podcerkev, ki si še nikakor ni od-pomogla od katastrofalne povodnji, je zadela nova nesreča. Včeraj pred 7. zjutraj ie nenadoma treščilo v hlev posestnika Trudna. Hipoma je bil hlev v ognju, ki se je bliskoma razširil na sosednja poslopja. Strela je tudi ubila tele, hudo pa opekla enega prašiča. Ker so bila gospodarska poslopja natrpana s krmo, ni bilo misliti na vdušitev požara, temveč so se morala gasilska društva iz Pudoba, Starega trga in Loža omejiti le na lokaliziranje požara. Tekom dobre pol ure so bila uničena gospodarsko poslopja posestnikov Trudna, Strleta in Haceta. Poleg tega je zgorelo Trudnu popolnoma stanovanjska hiša ter del stanovanjske hiše posestnika Haceta. Hišo g. Sterleta je bilo mogoče obvarovati. K sreči je bilo vreme mirno, da se požar ni razširil dalje, kar bi postalo za Podcerkev katastrofalno. Gašenje je omogočilo tudi deževno vreme, ki je vodnjake dodobra napolnilo. škoda je znatna, ker je požar uničil posestnikom vso letošnjo krmo. V ognju je bilo sedem poslopij. Najbolj je oškodovan Truden, ki mu je požar uničil vse. Nezgoda celjskega avtobusa Luče, 2. avgusta. V poletni sezoni vrdržuje celjska občina s svojimi avtobusi dve zvezi z divno Logarsko dolino. Eden odhaja iz Celja dopoldne, drugi pa popoldne. Prvi se vrača že zgodaj popoldne nazaj iz Logarske doline in ima v Celju zvezo na večerne vlake proti Mariboru in Ljubljani, odnosno Zagrebu. Ta avtobus je včeraj na vožnji v Logarsko dolino med Ljubnem m Lučami zadela nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ko je privozil šofer Aubreht ob 1335 počasi v izredno oster ovinek tik pred savinjskim mostom in vasjo Luče po pravi, t. j. po desni strani ceste, mu je privozil nasproti po levi strani ceste enovprež-ni voz, ki ga je, sedeč na vozu, vodil 25-letni voznik Bizjak, hlapec pri nekem posestniku v Šmartnem ob Paki. Ker sta se šofer in voznik mogla ugledati šele na kakih 10 korakov daleč, je bil karambol seveda neizogiben. Avtobus je z desnim blatnikom zagrabil vozilo in ga zdrobil. Sreča je, da Je šofer zaradi izredno male brzine mogel avtobus ustaviti že na razdaljo par metrov in je tako večja nesreča izostala. Voz se je zlomil čez polovico, na avtobusu pa je bil poškodovan desni blatnik in varnostna šipa Neznatne praske so dobili voznik, šofer in en potnik, konj je bil prav neznatno ranjen. V avtobusu se je nahajalo 9 izletnikov za Logarsko dolino, ki so — razen enega, ki pa je tudi odpotoval dalje — ostali vsi nepoškodovani; malo strahu in razburjenja živcev jim bo kmalu izločil sveži zrak našega najlepšega gorskega letovišča. Po majhni zamudi je avtobus vožnjo z vsemi potniki nadaljeval, med tem ko ima neprevidni voznik priliko, da ob polomljenem vozu premišljuje o veliki sreči v nesreči. Močno okovano oje voza je namreč predrlo lo varnostno šipo avtobusa, kar bi lahko imelo za ljudi v avtobusu usodne posledice. Ni dvoma, da je šofer s svojo previdno in predpisno vožnjo na najopasnejšem dela eeste med Ljubnem in Lučami preprečil nesrečo s nedoglednimi posledicami. Vprašanje Šmarjetne gore Kranj, 2. avgusta. V torek se je vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma izredni občni zbor kranjske podružnice SPD. Na dnevnem redu je bilo zgolj vprašanje Šmarjetne gore. — Ta po bogastvu razgleda, po zložni poti in bližini železniške postaje tako prikladna in ie po naravi tako obdarovana točka, vrh šmarjetne gore namreč, na katerem stoji lepa in impozantna stavba, pa le životari. Konzorcij, ki ga sestavlja 19 družabnikov, se je pred leti ustanovil z namenom, da bi spravil to tujsko-prometno tako ugodno in vabljivo postojanko na primerne višino. Restavracijo pa so oddajali vedno le malim obrtnikom - gostilničarjem v najem, ki so s svojim minimalnim kapitalom komaj mogli kriti režijo. Za šmar-jetno goro se je zanimalo tudi Tujsko-prometno društvo v Kranju, ki pa je zaradi premajhnih imovinskih sredstev moralo vsako misel nakupa opustiti. V zadnjem času pa se je pričela baviti s to idejo kranjska podružnica SPD, ki se je z nekaterimi solastniki že pogajala. Na izrednem zboru v torek je odbor sklenil podati sliko tega načrta, odnosno zahtevati od svojih članov principielnih odločitev in sklepov o tem problemu. Že dolgo se je bavila kranjska SPD z načrtom, da postavi na Storžiču kočo. V ta namen se je ustanovil Šavnikov sklad, ki razpolaga danes z 18.000 Din, iz prispevkov požrtvovalnih članov, iz doneskov oskrbovanih koč pa se je nabralo okrog 80.000 Din. Ze več občnih zborov je odobrilo postavitev planinske koče na Storžiču, ki pa se je zavlekla zaradi nenavadno močnega odpora lastnikov parcel na Bašeljskem sedlu, kjer naj bi stala koča. Med tem je na drugi strani Storžiča postavila tržiška podružnica že svojo kočo. — Predsednik podružnice g. Roje je opisal razmere glecte koče na Storžiču, glede nakupa Šmarjetne gore pa izjavil, da bi bilo 19 lastnikov s 35 deleži pripravljenih deleže podružnici darovati, ostali pa prodati. Da je bilo zanimanje za občni zbor veliko, priča velika udeležba zlasti kranjskih meščanov — nekoliko manj je bilo pravih turistov — in pa dejstvo, da se je mnogo gospodov oglasilo k debati. Tako je dr. Degleria poudarjal, da je treba razčistiti vprašanje nekaterih volil, ki so izključno namenjeni postavitvi koče na Storžiču. Gg, Mayr, sreski načelnik dr. Ogrin, direktor Košnik, dr. Megušar so iz različnih vidikov osvetlili problem nakopa Šmarjetne gore, vsi pa so bili složni v tem, da je treba Šmacjetno goro rešiti. Govorili so še gg. sreski podnačelnik Mahnič, tovarnar Sire in župan Pire, ki je pozval vse one lastnike, ki se branijo odstopiti svoje deleže, naj v interesu stvari pokažejo dobro voljo in odstopijo deleže podružnici, saj je dolžnost vseh, da se ohrani Šmarjetna gora javnosti na dostojni višini, zato pa je podana zadostna garancija ravno v nepristranem SPDu. — Občni zbor je osvojil proti enemu glasu predlog g. Sirca in dr. Megušarja, da je načelno za nakup in eksploatacijo Šmarjetne gore in naroča odboru, da stopi v stik s solastniki in stavi definitivne predloge obč. zboru do 31. t m. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v .ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterialne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" simfonični komponist, deluje od 1. 1920 kot šef opere Narodnega divadla v Pragi in je po avtoričinem mnenja »sintetična voditeljska osebnost, kakor je češka glasba ni imela že od Smetanovega časa dalje. V njem se združujejo in medsebojno izpopolnjujejo skladatelj, dirigent, umetnik in vzgojitelj. On je tako rekoč vtelešen etos in moč češke glasbe.« Avtorica posebno poudarja, da sredi kaosa krilatic in v težki negotovosti časa, ki v svojem iskanju tako rad podlega slepilu in ki se kaj često zadovoljuje samo s formalnimi rešitvami, stoji Ostrčil neomajno na svojem mestu, zavedajoč se svoje umetniške odgovornosti in svojih dolžnosti. »Honzovo kraljest/o« je njegova peta opera, delo pet in petdesetletnega skladatelja. Prav kakor vse ostale Ostrči-love opere, sloni tudi ta na vodilni ideji čiste človeškosti, ki zmaguje nad vsemi ponižanji in nad vso vsakdanjostjo človeškega življenja. Ostrčil je doživel v sebi skrajne posledke novoromantič-nega stila in se mu je zdaj tudi najdo-slednejše oddaljil. V svojem razvoju je dospel k načelom sodobne glasbe: ume ceniti plesno obliko in ljudski ton. Predstavlja tip notranje harmoničnega človeka, ki je daleč od sleherne romantične razrušeno® ti. Podlago »Honaovega kraljestva« tvo- ri neka pravljica L. N. Tolstega, giblje pa ga ideja božjega človeka, ki priznava zemljo — rodnico in časti delo. Pravljična snov prehaja v konkretno dejanje in se zaostruje v konflikt s sodobnimi idejami Na eni strani sta podeželski realizem in evangeljski simbol, na drugi brezobzirna sebičnost in v službeno moč preoblečeno nasilje. Ostrčil mojstrsko označuje oba nasprotujoča si svetova. Honza, simbol ljubezni, prehaja v vprav nebeško glasbo ln princesa je taka, kakor bi se bila porodila iz najčistejših sanj. Ostrčilova opera je nova po ideji in po celotni obdelavi snovi, po originalni razvrstitvi slik, ki so arhitektonsko kar genialno zvezane med seboj ter tvorijo stilistično in dramatsko enotno delo, kakršna so danes prav redka. Ladislava Vycpalka kantata »Blagoslovljen bodi človek...« je prežeta z idejo bogočloveštva, z modrostjo in pravičnostjo, z občutjem prave pobož-nostL Vycpalek je po svojih lastnostih v marsičem soroden Ostrčilu. Te sorodnosti ne razodeva samo strogo etično zrelišče obeh umetnikov, ki ima pri enem bolj religiozen značaj, marveč ga kaže tudi nekakšna zakonitost njunega razvoja. Vycpalek je že v prvih delih pokazal, da je dovršena umetniška osebnost Vycpdlek je meditativni skla- Domače vesti ♦ Nova Intervencija vlade zaradi neizplačanih rudarskih zaslužkov. Po naredbd ministra za goedove in rudnike je posebna strokovna komisija proučila razmere v ibarskih radnikih, kjer so rudarji zapustili rove, ker Jim podjetje dolguje na mezdah tudi že okrog 3 milijone dinarjev. Rudnik dolguje seveda tudi velike vsote na prispevkih bolniški blagajni ter na raznih državnih in samoupravnih dajatvah. Da bi se našlo kritje za te dolgove in da bi rudarji prišli do svojih krvavo zasluženih mezd, bo rudarski oddelek ministrstva vzel izkoriščanje ibarskrh rudnikov v svoje roke. Za vodstvo rudnika bo določena posebna uprava ♦ 500 idrijskih rudarjev živi v Jugoslaviji. V Sarajevu so se zbrali idrijski emigranti vz Breze in železarne Vareš. To je njihov prvi veliki sestanek. Govoril je vodja odbora, ki je organiziral istrske rojake, g. Franjo Benčič. V svojem govoru se je spomnil najprej žrtev kakanjskoga rudnika in so vsi prisotni počastila spomin nesrečnih stanovskih tovarišev. Potem pa je govornik orisal usodo idrijskih rudarjev. Naglasil je, da jih živi že 500 širom Jugoslavije ter priporočal čim tesnejše stike ter udejstvovanje v emigrantski organizaciji. ♦ Lepi uspehi zdravilišča Dobrne. Dobrna pri Celju postaja od leta do leta bolj priljubljeno zdravilišče ne samo našim ljudem, temveč tudi inozemskim gostom. Prva polovica sezone je končala s polnim uspehom in (presega število gostov ono iz preteklega leta za 310, število preno&nia pa za 7333. Ta razlika bi biila še mnogo večja, če bi ne bili .prisiljeni številni gostje, ki so se prijavili, a niso dobili več stanovanja, obiskati druga zdravilišča Tudi za drago polovico se pridno oglašajo gostje posebno iz Dalmacije, Vojvodine, Banata in iz inozemstva tako, da tudi ta ne bo zaostajala za prvo polovico. Upamo tudi, da ho že za drugo leto več stanovanj na razpolago in da se 'bo povečalo kopališče tako, da se bo v vsakem oziru ustreglo našim dosedanjim zvestim gostom in da bodo tudi novi gostje dobili tu vse, kar jih bo moglo zadovoljiti. KIS za vlaganje sočivja, priznano dober, priporoča DROGERIJA KANC v Nebotičniku in židovski ulici ♦ Orožnova koča pod črno Prstjo je bila ■prva planinska postojanka, toi jo je postavilo SPD leta 1891. na lepi planinici Za Liscem Kljub popravljanju koči vendar ni prizanesla starost in zastarela primitivnost. Osrednja odbor SPD sedaj temeljito preurejuje in izpopolnjuje kočo, tako da bo zunanje iin notranje popolnoma ustrezala 'zahtevam sodobne turistike in tujskega prometa. Poleg ločenih skupnih ležišč bo tudi dvoje prijaznih sobic po dve postelji ter bo nudila koča udobno bivanje tudi razvajenejšemu turistu in izletniku, ki bo prišel uživat krasen razgled na Triglavsko pogorje. Popravilna dela so v polmern teku in bodo p-apolncma končana že do konca prihodnjega tedna. Svečana proslava reno-viranja koče in 40 letnega jubileja prve postojanke SPD bo predvidoma ta mesec, kar to pravočasno objavljeno. ♦ Izletnikom v Kamniške planine! Turiste Ln izletnike, ki obiskujejo Kamniške planine zlasti pa Kamniško Bistrico, nujno opozarjamo, naj ne pozabljajo doma legitimacij. Vsakdo naj ima s seboj legitimacijo, s katero se bo mogel zadostno legitimirati. ♦ Poštenosti čast. že pred letom dni je izgubil Mariborčan g. Drago Cibic v Karavankah listnico z večjo vsoto denarja Na svoje veliko začudenje pa je pred dnevi prejel zavitek, v katerem mu je znani planinec g. Jože cop z Jesenic poslal listnico z denarjem vred. ♦ Planinskega orla Je ujel. V torek Je ujel posestnik Podhočan iz Podporeana v občini Sorica nad Škof jo Loko lepega planinskega orla. Ogromna ptica je naspadla domačo mačko. Gospodar je roparico pregnal, pa nastavil Eanjko, če bi se vrnila Res je ponovno napadla in se je ujela v (Past. G. Podhočan je poslal, orla zakupniku lova g. Ivanu Webru vulgo Strojevcu, gostilničarju in posestniku v Zalem logu. Orel je zelo lep eksemplar, je še mladič, 2 do 3 mesece star, pa meri raapet 1.60 m. Začel je z gladovno stavko, g. Weber kot izsušen lovec pa upa, da ga bo udomačil in vzredil. — O planinskem orlu je »Jutro« nedavno priobčilo razpravo od odličnega našega lovca, katerega mmenju, da moramo to pri nas že zelo redko kraljevsko ptico, skrbno čuvati, se je gotovo priključil vsak ji r a vi ljubitelj prirode. Zato bi bilo najboljše, če bi mladega, svobodoljubnega orla spustili spet v planine, kjer edino je mesto zanj. (Op. Kred.) ♦ Bolnišnica, ki čaka na zdravnike In bolnike. Beograjska »Politika« je objavila naslednjo nenavadno vest: Poslopje za sresko bolnišnico je bilo zgrajeno v Despotovcu. To poslopje pa stoji že več kot dve leti prašno. Poslopje Je veliko, svetlo, lepo zgrajeno blizu samostana Manasije. Lahko bi služilo tudi za sanatorij. Ker pa je že dve leti prazno, so pričeli ljudje nositi i/z njega najrazličnejši material, kar tudi pospešuje propadanje lepe zgradbe, čas bi bil. da bi se ta bolnišnica usposobila za delo in da ne bi bila morda zaradi kakih administrativnih malenkosti še bolj oškodovana. ♦ 14 betonskih mostov na progi Banjalu-ka-Teslič. Tehnični oddelek banske uprave v Banjaluki je odobril 400.000 Din za zgradbo 14 betonskih mostov na cesti Banjalu-ka-Kotor-Varoš-Teslič. Istotako so odobrene tudi večje vsot*, za razširjenje ovinkov na isti cesti. Z delom bodo takoj pričeli. Razširili pa bodo tudi cesto Banjaluka-Jajce, ki je ena najožjih cest v naši državi. Porušili bodo ob cesti ogromne skale in je za ta važna dela odoibren kredit od 300.000 dinarjev. ♦ Potop avtomobila s potniki v hudourniku. V sredo je v okolici Kruševca ibesne-la silna nevihta s plohami. Najhujše je bilo med Kruševcem in Aleksandrovcem. Med najhujšo ploho je bil na cesti avtomobil, ki je upravljal službo na progi Niš-Krušsvac-Aleksandrovac in obratno. V avtomobilu so bili poleg šoferja kavarnar Novica Simič, trgovec Dušan Jozič in njegov sin četrto-šolec. Med vožnjo se je zlil na cesto tako močan hudournik, da je avtomobil spodnesel ter prevrgel v jamo ob cesti, ki je bila že polna vode. Med potopom avtomobila so utonili kavarnar Simič in Joži če v sin, dočim so Joziča in šoferja neki potniki. ki so vedrili pod skalami nad cesto, z umetnim dihanjem še obudiM k življenju, Nesrečni kavarnar Simič je bil namenjen k svoji nevesti, da bi se dogovoril zaradi poroke, določene za prihodnje dni. ♦ Nova industrija slaščic. V Ljubljani, v Gradišču štev. 17. je bila ustanovljena tvornica kanditov, ki nosi naslov »SAŠA«, tovarna kanditov, čokoladnih bonbonov, vafelinov in dezertov, d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 17. Tvornica ie že začela z obratovanjem in to pod izkušenim strokovnim vodstvom ter z vsemi modernimi in hisie-nfčnimi napravami, ki so potrebne moderni tvornici kanditov. Izdeluje vseh vrst čokoladne iizdeLke, vsakovrstne čokoladne, de-zertne in likerne bonbone, nadalje napo-litanke, Adria-rezfne, vafeline in različno pecivo Poskušnje &o se udeležili znani sladokusci, ki ne morejo prehvaliti izbornih produktov te nove tvornice in ji prav zaradi tega zagotavljajo kar najboljših uspehov. Aroma in okus čokoladnih izdelkov ter bombonov sta nenadkriljiva, zato sta zasenčila sloves tovrstnih inozemskih izdelkov. Podjetje bo že v kratkem predložilo trgovcem ponudbe z vzorci, ki tudi v ceni, torej ne samo v kakovosti, konkurirajo vsem enakim proizvodom. ♦ Domači avtomobili »Triglav« so trenutno razprodani, vendar je pa njih naro-čilna cena še vedno 39.800 Din, medtem pa pri »Avtomontaži« d. d. vedno dobite tudi originalne vozove DKW, in sicer najnovejši model 1934 tipe »Meisterklasse« že za Din 42.000. • Obledele obleke barva v različnih bar-vah in piisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— československS Obec v Ljubljani vy- zivfi svoje čleustvo, by se v hojmčm počtu sučastnilo »Ceskš Pouti«, ktero poršdš če-skš Beseda v Kranji, v nedčli 5 srpna o 15h v zahradš p. Križnara na Stažišči. u— Tržaško cesto, ki je res silno potrebna temeljitega popravila so pričeli sedaj posipati z ostrim peskom, ki naj vsaj deloma zamaši neštete luknje in kotanje. 'Imenovana cesta je ena najbolj prometnih in se vrši po njej vedno promet ne samo z mehkimi vozili, marveč tudi s tovornimi vozili in avtomobili. Merodajni činitelji naj se končno vendarle odločijo in cesto temeljito popravijo vsaj do Gline. u— Barake bodo podrli. Ob Masarykovi cesti, ki je zdaj res prav lepo urejena, se še vedno vidijo grde trhle barake, v katerih iščejo zavetja ruski emigranti. Mestna občina bo v kratkem pričela s podiranjem teh barak in se bodo morali stanovalci preseliti v barake v mestno kolonijo na Cesti dveh cesarjev. K gradnji novih barak bo nekaj prispeval tudi Ruski rdeči križ. u— Da ne bo kake pomote, beležimo po želji g. Ivana Rozmana M Je tudi invalid in stanuje na Poljanski cesti 49, da nI v nobeni sorodniški ali kaki drugi zvezi z onim invalidom Rozmanom, ki je zapleten v umor na Starem trgu. u— Avtobusni Izleti SPD Ljubljana: Prvi avtobus vozi v soboto dne 4. t. m. do Mojstrane in Kranjske gore ob pol 16. izpred palače Grafike na Masarykovl cesti (društveni prostori SPD). Povratek v nedeljo 5. t. m. Iz Kranjske gore ob pol 20. preko Mojstrane. Vožnja je namenjena v prvi vrsti posetnikam Aljaževega doma in Erjavčeve koče na Vršiču, kamor prispejo že v soboto proti večeru ter morejo v nedeljo ■godaj »JutraJ na vrhova. Votaja tja ftn nazaj stan« za člane SPD 50 Din za nečlane 58 Din. — K Zla to rogu ob Bohinjskem jezeru pa vozi moderni avtobus kakor že dvakrat v nedeljo ob 4. zjutraj izpred kavarne »Evropa« v Tavčarjevi ulici. Udeleženci tega izleta morejo obiskati Triglavska jezera, črno prst ali kočo na Voglu, ali pa bivata ves dan ob Bohinjskem jezeru. Povratek od Zlatoroga ob 20. Preskrbite si pravočasno vozovnice v pisarni SPD, Ma* sarykova cesta 14, palača Grafike. u— Dražba. V soboto 4. t. m. od 8.30 ure dopoldne dalje vrši davčna uprava za mesto prodajo različnih zarubljenih predmetov (avtomobil tovorni, blagajne, aparati itd.) rz proste roke v prostorih mestnega načelstva na Jegličevi cesti št 10, (baraka). ATELJE m RISBE za KLISEJE VSEH VBST • ' ■ - I M I KLAVEC-GREGORČIČEVA M 'HlRUAriA TEL- 3101 u— Kopalci žrtve tatov. Mariji Buljevl-čevi, poštni uradnici iz Ljubljane, je odnesel neznan tat ob priliki kopanja na obrežju Sore pri Ratečah usnjato aktovko, v kateri je imela denarnico, nekaj obleke, nekaj posode in več toaletnih potrebščin. Najbrže je isti tat odnesel tudi Alojziji Fi-lipec stanujoči na Rimski cesti, aktovko, v kateri je imela zlato damsko uro in termalno steklenico, modrček, nekaj druge obleke ter precej denarja. Skupina šKoda ki Jo je prizadejal tat obema kopalkama znaša 1200 Din. u— Okradena med plesom. V Lasanovi gostilni na Vodnikovi cesta so predsieoč-njim malo zaplesali. Med plesom je ibila do-kajšnja gneča in je spreten plesalec odnesel privatni uradnici Berti G. srebrno za-pestno uro s široko zapestno verižico v vrednosti 600 Din. Vse poizvedovanje za tatom Je ostalo brezuspešno. u— Vlom v stanovanje. V stanovanje Nade K. v škrabčevi ulici je vlomil doslej še neizsleden tat, ki je odnesel dolgo zlato verižico, zlat prstan z 12 malimi briljanti, zlato zapestnico s kamnom in zlato zapestnico v obliki vrvice. Vse predmete je tat našel na toaletni mrzi v šatuiji. Njegov plen se ceni na 4000 Din. Iz Celja e— Veliko obrtno razstavo bo priredilo celjsko obrtništvo leta 19-35. v Celju. Pobudo za razstavo je dala celjska podružnica Društva jugoslov. obrtnikov, ki je sklicala v torek zvečer v Narodni dom sestanek vseh Interesentov. Sestanka so se udeležili člani podružnice Društva Jugoslov. obrtnikov in Slovenskega obrtnega društva v Celju, narodni poslanec g. Ivan Prekoršek ter zastopniki celjske mestne in okoliške občine, trgovetva in trgovske ln obrtne nadaljevalne šole. Predsednik Društva jugoslov. obrtnikov v Celju g. Stojan Holo-bar, ki je vodil sestanek, je med drugim omenil, da bi obrtna razstava mnogo pripomogla k omiljenju krize obrtništva ki bi se s to razstavo krepko afirmiralo. Predsednik Slovenskega obrtnega društva in okoliški župan g. Vinko Kukovec je svetoval, da bi bila razstava splošno obrtniška, sodelovali pa bi naj tudi industrija in trgovina. Po daljši debati, v katero so posegli gg. Holobar, Kukovec, žohar, Bizjak, Golčer, Lečnik, Vozlič in Kovač ter v imenu trgovcev g. Fazarinc, je bilo sklenjeno, da se 'bo razstava imenovana Obrtna razstava v Celju, priredili pa jo bosta Društvo jugoslov. obrtnikov in Slovensko obrtno društvo v Celju. Zadnja obrtna razstava v Celju Je 'bila pred 12 leti. Razstavo, ki bo tudi ®a tujski promet velikega pomena, bo treba dobro organizirati. Pri zunanji opremi bo sodeloval Klub izložbenih aranžerjev v Celju. K razstavi zvočna filma »Borba za svetovno prvenstvo v boksu med Baerom in Carnero« in »Minuta pred dvanajsto«. Iz Maribora a— Maša zadušnica za pokojnim generalom Maistrom. Včeraj zjutraj ob 8. je bila v tukajšnji stolnici maša zadušnjca za pokojnim generalom Rudolfom Maistrom. Cedebriral jo je stolni župnik g. Umek, udeležili pa so se je predstavniki vseh mariborskih državnih rn samoupravnih oblaste v. kakoir tudi privatnih institucij. Navzočih je bilo veliko števiio članov raznih nacionalnih in na rodno-obrarabnih organizacij. a— Mednarodni šahovski mojstri prispe- jo Jutri. Lista udeležencev mednarodnega šahovskega turnirja, ki bo tretja največja šahovska prireditev v naši banovini, je de-finitivno sestavljena in bodo svetovni šahovski mojstri, ki so nanovedali svojo udeležbo, prispeli jutri popoldne. Jutri zvečer bo žrebanje in v nedeljo dopoldne se bo že odigralo prvo kolo. šahovski turnir se bo vršil spodnji kazinsfci dvorani. Za zmagovalce je določenih 5 nagrad v zneskih 3000 do 800 Din. Naffrs^ena Pa bo.vsaka dobljena točka po 100 Din. a— lil. Mariborski teden od 4. do 15. t. m. Gostilniška Ln hotelirska razstava, ki Jo prireja Združenje gostiln Ičarsklh podjetij za mesto Maribor, bo razdeljena v 4 pododdelke, in sicer: 1) moderna hotelska spalnica s kopalnico, 2 mizici za zajtrk, service za obed v sobi. 2) Restavracijska kuhinja s hladilnimi nanravami, posodo in plinskim štedilnikom. 3) (polovico oddelka obsega lepa kmečka restavracijska soba, druga polovica pa je izavzeta z luksuzno opremljeno kompletno ooročno mizo, kakor se prirejajo pri hotelskih gostijah. 4) Ra-s-stava raranih živil do najmanjših malenkosti, ki se uporabljajo v hotelski Industriji. Občinstvo bo nedvomno presenečeno nad krasno ureditvijo razstave, ki bo dokazala visoko stopnjo naših gostilničarjev ln hotelirjev, ki zamorejo ustreči že tako razvajenim gostom. a— Obiskovalcem mariborskega tedna. Prometno ministrstvo Je dovolilo obiskovalcem mariborskega tedna polovično voz-nino na železnici za čas od 4. do 16. t m. In sicer za dopotovanje od 3. do 15. t m za povratek pa od 4. do 16. t. m. a— Razstava Pro dec. Med razstavami letošnjega Mariborskega tedna bo tudi rae-stava Pto deo. Razstava bo nameščena v IV. deški osnovni šoli v Gospo« ve tak i uHcl in bo slovesno otvorjena danes opoldne ob 11. Odprta bo ves čas Mariborskega tedna od 9. do 12. in od 15. do 19. Mladini do 15 let starosti vstop ni dovoljen. Pirat! zraka Senzacionalni velefllm banditov divjega za- pada. Zračne akrobacije ln boji! Danes in jutri ob 4., 7. in 9. uri zvečer ob običajnih cenah Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO »DVOR« Telefon 27-30 datelj, ki se osredotoča na skrivnosti in zagonetke človeštva. Njegovemu refleksivnemu značaju najbolj ustreza oblika popevke in kantate. Izšel je iz vizionarnega ozračja simbolističnega pesništva, se razvijal k socialnim problemom, ki so mu vedno v zvezi z nacionalnim vprašanjem, dokler ni dospel na sedanjo stopnjo, ki jo označuje neka očiščena in pobožna religioznost O nji priča tudi njegova kantata »O poslednjih človeških rečeh« (ki jo Je izvajala v Ljubljani »Glasbena Matica«). Kantata »Blagoslovljen bodi človek« je posvečena T. G. Masaryku. Poveličuje voditelja, hvali človeka, ki se z vsem svojim dejanjem in nehanjem naslanja na idejo o Bogu. Spisana je na besedilo Kralickega sv. pisma, tega velikega testamenta češkega reformacijskega duha. Iz bibličnih sentenc je skladatelj izdelal sedem delov obsegajočo pesnitev, ki ji ustreza tudi glasbena zasnova. Ima štiri velike zborovske partije, ki so po svojem značaju podobne simfoničnim stavkom. Delo je v bistvu vokalno, odlikuje ga' poleg preprostih, ritmično nerazčlenjenih melodičnih linij stroga konstruktivnost, ki je značilna tudi za Ostrčila. Trije predstavitelji sodobne češke glasbe so nezavisno drug od drugega odgovorili na vprašanja, M se oddalju- jejo duhu našega časa: Haba se vrača k ljudski modrosti, Vycpalek k modrosti sv. pisma, Ostrčil pa k ljudski modrosti Tolstega. Tako češkoslovaška glasba, zvesta svoji veliki duhovni tradiciji, raste preko umetniške in miselne zmede svojega časa. Tri velike skladbe, tri premiere enega leta — delo treh različnih komponistov, — razodevajo notranjo potrebo moralnih in svetovno-zornih konfliktov. Janošik, ki brani zatirane, Honza, ki zvijačo in mržnjo premaguje s srčno ljubeznijo im z mirom in slednjič blagoslovljen človek, ki ga opeva Vycpalek, ti trije liki potekajo iz iste miselne podlage, iz istega nekonfe-sionalnega čuvstva pobožnosti, pobož-nosti pohlevnega človeškega srca. Tako pobožnost je oznanjeval Kollaf, Palac-ky pa jo je v svoji »Zgodovini češkega naroda« povzdignil med nacionalne vrline, M vodijo narod v svobodo... Tako presoja češka avtorica najnovejšo češko glasbo in njene vodilne ideje. Češki roman o Cvijeti Znzorid. Naše uredništvo je obiskal mili gost iz Prage. g. dr. Jaroslav Š v e h 1 a. sotrudnik »Nar. Listov« in »Modre revue«, eden izmed številnih čeških intelektualcev, ki z znanjem in ljubeznijo zasledujejo vse važnejše pojave v ooli-fičnem In kulturnem življenju Jugoslavije. Ugledni gost se je mudil v Beogradu, dalje v Sarajevu, kjer ga je posebno zanimala zgodovina sarajevskeion5zem. ki še vedno mo?no vpliva na č«»5ko orozo in orinoroča prijateljem, da »iščejo manj efektov in vec notranje resni- ce. da kažejo manj zaletelega korenja št vs in več zmerne, n« videz hladne zakonitosti; manj bengaličnega ognja, raket in drage teaterske razsvetljave in več sramežljive dnevne svetlobe, ki teče z vseh stmni nenehno in prosto: mani kričečih barv in več odtenkov; manje hrupa in več godbe; manj za mizo nastale, iztuhtane apartnooti in več širokega življenjskega toka; manj manire. a več stila in reda.« V razpravi »Nerada — nekoliko nekonvencionalen se dotika F. X. Šalda cele vrste umetniških in človeških problemov v delu Jana Nerude, čigar stoletnico so nedavno slavili Cehi Posebno zadnjih zvezkov »Šalduvega zšpienika« pa je daljša razprava »Nekoliko misli o predmetu: pesnik in politika«, ki v nji na primerih Danteja. Chenierja. Bčrangerja, Hjgoja. Havlička. Vrchlickega. Cecha. Macharja in drugih pretr<«a danes aktualno vprašanje, ali in kako naj peanrk služi političnim interesom svojega naroda ali človeštva. »Salluv zšpisnik« izdaie založnik O. Girgel v Pragi Slovaška knjigarna v Pragi. Kakor beležijo praški listi, dobi Praea prvo slovaško knjiearno. Ta novica »e približno tako presenetljiva. kakor če bi dobil Beograd prvo slovensko knjigarno. Presenečenje je pa v Pragi manjše, ker ie založnik L. Maz55. ki bo otvoril v Spaleni ulici reprezentativno slovaško knjigarno, le doslej pridno izda-fsl slovaške knjfge. V njegovi založbi »zha-ia tudi dobro ureievanf mesečnik »Elšn« ki fe nafbojiši informativni T«M o slovaškem kjHurnem Življenju. — Otvoritev prvo slovaške knjigarne v Prad pomen) novo r«- a— Vaja za »Kulturno prireditev na prostem« bo v parku v primeru slabega vremena Pa r gledališču. Vsi v kostumih in maskah. a— Poskušen beg h življenja. Včeraj zjutraj je naše! stražndk ob Dravi boso in popolnoma premočeno lffletno brezposelno služkinjo Far i jo K- iz dravograjske oko-Hce. Ko jo je stražnik vprašal, kaj dela, je dekle obupno jokajoč priznalo, da je hotelo skočiti v Dravo. Povedala je tudi, da je do konca jnlija služila pri neki gospodinj, ki pa ji je iz neznanega vzroka odoovedala siužbo. a— žalostna smrt otroka, ^-edvčeraj-šnjim je doletela v Spodnjih „ slanah pri Cirkovcih posestnika Potočnika huda nesreča. Njegov 2 leti in pol stari sinček Franček se je neopazen priplazil do gk>bo-se jame na vrtu, padel vanjo in utoniL Domači so ga našli mrtvega v mlaki. a— Strela ubila kravo. Med predvčerajšnjim popoldanskim nalivom je večkrat udarila strela, ki je ubila na Tercsnu kravo poeestnice Helene Dobinger, baš ko je gnai pastir tivino pred nevihto domov. Posest, niča ima okrog 2000 Din škode. a— Drava izroča svoje žrtve. Pri Sv, Marjeti nižje Ptuja je Drava naplavtta truplo 15ietnega medičarskeza vajenca Ivana Vogrina, ka je pred kratkim utonili pri kopanju v Maritoru. Pokopati ga bodo na tamošnjem pokopališču. a— Tleča treska v žitnem snopa. Stude-niški požiralec še vedno razburja prebivalstvo. V torek popoldne je hčerka posestnika Kolnika opazila tlečo rresko v kupu snopja, kn je bilo pripravljeno aa mlačvo. Takoj je obvestila domače, kš so še pravočasno preprečili večjo požarno nesrečo. Obveščeni pa so Mi tudi stn-denšfci orožniki, ki že dalj časa z vso vnemo zasludnjejo zločinskega požigaica. a— Ogenj. V Zdenicah je v ponedeljek zvečer izbruhr«! oge>rrj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Perica. Ogenj se je naglo razširil ju so plameni na mah objeli tudi poleg stoječo stanovanjsko bf« So. Oboje, gospodarsko poslopje m stanovanjska hiša, je pogorelo do tal. Škoda, ki je le deloma krita z zava.rovatamo, }« precejšnja. Gasilci, ki so prihiteM nz. pomoč, niso mogli stopite v akcijo zarad2 pomanjkanja vode. a-c Velik požar v Vozenici. V eo« na sredo je nastal v gospodarskem poslopju gostilničarja Jezerška v Vuzenici požar, ki se je naglo razširil na vse bližnje objekte in tudi na stanovanjsko hišo. Na pomoč prispeli gasilci iz Vuzenice, Mute in Ma-renberga so rešili stanovanjsko hišo hujše katastrofe, dočim Je gospodarsko poslopje z vsemi manjšimi objekti uničil ogenj do tal. Škoda je precej velika. Kako je požar nastai, ee ne ve Pri reševanju se je hudo ponsrečila prejšnja lastnica gostilne Marija šebret na katero se je zrušil zid in jo tako hudo poškodoval, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico. a— Tlakovanje Aleksandrove ceste končano. Delavca mestnega gradbenega trm da so te dni končali tlakovanje Aleksandrove ceste od Grajskega trga do meje v Ko-šakih. Cesta nudi v severnem dehi mesta novo lice. ki ra bo Se lepše, ko bodo urejeni m asfaRiTani tudi hodniki na cfoeh straneh. Tlakovanje Aleksandrove ceste je stalo občino nad 4 milijone dinarjev. Iz Kamnika ka— Slovo priljubljenega oficirja. Od Kamnika se poslovlja podpotkov. g. Anton Sablačan, ki je bil pred kratkim po polni službeni dobi upokojen. Točno pred desetimi leti je nastopil službo v kamniški smodnišnici kot šef produkcije razstreliv. Bil je izredno priljubljen med delavstvom, ki ga bo ohranilo v trajnem in hvaležnem spominu, kot izvrstnega družabnika pa ga bomo vsi pogrešsH. Upamo, da g. podpolkovnik Sablačan po preselitvi v Ljubljano ne bo pozabil na naš Kamnik m bo večkrat prihitel v našo sredo. ka— Volitve v Lukovici. Kraji ob veliki državni cesti od Domžal proti Črnemu grabnu so znani po svoji lepoti. Ko se je še ves osebni in tovorni promet pomikal po tej dolini, so nastale ob široki cesti trdne vasi z znanimi imeni Prevoje, Lukovica. Krašnja, Blagovica itd. Nedaleč od cesto je Brdo s sedežem sodišča in znano brd-sko graščino, v kateri je živel in deloval pisatelj Janko Kersnik. Vsi ti kraji so bili VI niste tako stari kakor izgledate. želite li pa izgledati mlajši kakor ste ln se odlikovati z mladostno svežostjo polti, potem uporabljajte redno najnovejši šlager kozmetike »HORMOLIN-KREMO-Paraoel-sus« ki vsebuje potrebne hormone. širjenje kulturnih stikov med Cebi in Slovaki. Vse kaže. da je vprašanje nadaljnjega obstoja in nemotenega razvoja slovaškega jezika in i njim zvezane samostojne slovaške književnosti rešeno via faeta tudi s strani načelnih pristašev češkoslovaškega narodnega in kulturnega edinstva. Pokazalo ee je. da ideja narodnega edinstva nikakor ne zahteva jezikovne unifikacije. Še pred nekai leti op na Češkoslovaškem živahno razpravljali o tem. ali naj se Cehi in Slovaki medsebojno prevajajo ali ne? (Razlike v besedišču in v slovnici ter pravopisu so znatno man jše nego med srbskohrvaškim in slovenskim pismenim jezikom.) Zmagalo je načelo, da vsak Slovak čitaj češke knjige in vsak Ceb slovaške. Za to je treba ve« dobre volje nego trjda. V znamenju tega zdravega načela je bila sedaj ustanovljena prva slovaška knjigarna v Pragi. 0 Hrvatih na Hforarskem. Znano Je, da v nekaterih vaseh na Mora-vekem biva še danes hrvaško prebivalstvo. Prav letos nameravajo moravski Hrvati proslaviti 3501etnieo prihoda svojih prednikov v sedanje kraje (1584—1934). Po dosedanjem nazoru Jih je orivedel na Moravsko Krištof pl. Tvfenbach. V »Lidovih Novinah« z dne 1. t. m. pa Je objavil Adolf Turek h Brna izsledek svojih raziskavanj. ki nekoliko drugačen od dosedanjih nazorov Čeprav se v virih, ki so na razpolago, ne omenja čas naselitve Hrvatov na Moravkem. Je Turku uspelo najti posredni materia'.. ki omogoča točnejše datiran je. Po Turlrj eo se naselili Hrvatje « Frelicbovu in drugih vaseh kratko pr^d 's Še t Jeseni posesani t veliko in le||> zaokroženo občino Lukovico, ki je bilk druga največja občina v kamniškem srezu s 755 volilci. Spomladi je bila občina Blagovica razdeljena. Česnjice so pripadle tuhinjski občini, Blagovica pa Lukovici, ki šma zdaj nad 1000 volilcev. Volitve bi se imele vršiti že 8. julija, pa so bile preložene na to nedeljo. Ker se zaradi trmoglavosti nekaterih, ki bi se še vedno radi šli opozicijo, ni posrečilo doseči sporazuma za sestavo kompromisne liste, sta vloženi dve listi. Na nacionalni je nosilec posestnik g. Novak iz Št. Vida pri Lukovici. ka— Desetletnico ustanovitve bo proslavilo v nedeljo agilno gasilno društvo v Nevljah z lepo m zanimivo prireditvijo, ki bo tudi Kamničanom dobrodošlo razvedrilo. Iz Novega mesta n— Resne skrbi vinogradnikov. Izredno spremenljivo vreme, ki vlada v našem kraju že precej časa, je občutno prizadelo po naših vinogradih predvsem trsje, ki je v mnogih krajih podleglo paležu. Pri zgodnjih vrstah pa se je pojavila že tudi plesnoba. Ti dve najhujši uničevalki vinogradov povzročata resne skrbi našim vinogradnikom, ki so živeli v nadi, da bo letošnji pridelek siičil onemu, ki ga omenja stoletna pratika. n— Sreski kmetijski odbor poziva vse one kmetske fante in dekleta, ki nameravajo obiskovati Kmetijsko šolo na Grmu, ali pa gospodinjsko šolo v Mali Loki, da vlože na odbor prošnje za denarne podpore ki jih bo odbor podeljeval gojencem teh dveh zavodov. n— Na pokrajinski sokolski zlet v Za- jifreb bo vozil v nedeljo zjutraj od Trga kraljeviča Petra avtobus, za katerega sprejema vse prijave iz prijaznosti edinole podružnica »JutTa«, Ljubljanska cesta 4, telefon 26. n— Igralce državne razredne loterije opozarjamo, da so srečke zadnjega razreda 26. kola že dospele. Srečke se morajo dvigniti najkasneje do 5. t nt v podružnici »Jutra«. Iz Prekmurja pm— Turniški shod pred sodiščem. Meseca maja je imel narodni poslanec g. Haj-dinjak shod v Turnišču. Ze pred shodom so prijatelji opozarjali g. poslanca, da se nekaj pripravlja. Res se je pojavil na zboru takoj po otvoritvi dr. Klar z močno grupo prijateljev. Na vsak način je skušal shod razbiti in napovedal je za skoraj bojevniški shod. Začel je zelo ostro napadati stranko, njen sreski odbor in zlasti še gospoda poslanca. Poslanec g. Hajdinjak je vložil tožbo proti dr. Klaru, ki je bil te dni obsojen pri tukajšnjem sodišču na 7 dni zapora in 600 Din denarne kazni pogojno na- dve leti. — V drugi tožbi, ki jo je vložil predsednik občine g. Muhvič zaradi razžaljenja časti, pa je bil dr. Klar oproščen. pm— Ustanovitev občinske organizacije JNS v Beltincih. V nedeljo 5. t. m. bo ustanovi iena v Beltincih občinska organizacija JNS iz sedanjih krajevnih organizacij Beltinci, Bratonci, Gančani, Lipovci. Dokležovje in Ižakovci. Na zboru bosta poročala g. poslanca Hajdinjak in sreski tajnik g. Horvat in po možnosti še kateri član sreskega odbora. Vsi somišljeniki so vabljeni. ospodarstvo Novi kompenzacijski sporazum z Grčijo V sredo je bil v Beogradu v trgovinskem ministrstvu podpisan novi trgovinski in kompenzacijska sporazum med našo državo in republiko Grčijo, ki ga je za našo kraljevino podpisal minister za trgovino in industrijo g. Jurij Demetrovie, za republiko Grčijp pa gr5ki poslanik v Beogradu g. Leon Melas. Novi spoiazum, ki je stopil 2. avgusta v veljavo, predstavlja podaljšanje dopolnilnega sporazuma od 20. julija 1933, ki je 1. avgusta izgubil veljavo; sklenjen je za eno leto (do 31. jmJija 1935). Novi trgovinski in kompenzacijski sporazum z Grčijo se nanaša predvsem na ureditev plačilnega prometa za medsebojno trgovino. Po določbah tega sporazuma se bodo terjatve, ki izvirajo od izvoza jigoelo-venskega blaga v Grčijo, regulirale v Času od 1. avgusta t. 1. do 31. julija 1935 na ta način, da se bo kompenzirala polorica vred-nosti jusosloveliskejra izvoza z uvozom grškega blaga; od druge polovice, ki ne pride v poštev za koinpenziranje, pa bo Grčija plačala 40% v svobodnih devizah, 60% pa v vezanih terjatvah v Grčiji. Ureditev obveznosti grških uvoznikov nasproti našim izvoznikom je urejena tako, da bo grški uvoznik položil protivrednost uvoženega blaga v drahmah pri Grški banki, ki bo za polovico vrednosti uvoženega jugo6lovenskega blaga izdala na ime jugo-p ^venskega izvoznika in po njegovi nared-bi kompenzacijske bone na pokaz, brez obresti, za ustreza jočo vrednost. Ti kompenzacijski boni, ki ee lahko prenašajo z indo-samentom. se bodo uporabili za plačan je grškega blaga, ki se uvozi v Jugoslavijo. Za drugo polovico zneska fakture za izvoženo blago v Grčijo bo Grška banka izdala na našo Narodno banko po naredbi h'-gnslovenskega izvoznika tek v svobodnih dinarjih v višini 40 % te proste polovice, ki pe ne kompenzira. Ostalih 60% pa bo Grška banka priznala naši Narodni banki za račun istega izvoznika na posebnem vezanem računu pri Grški banki v Solunu, ki se bo prav tako vodil v dinarjih. Terjatve, ki bodo nastale na tem specialnem vezanem računu. bo naša Narodna banka lahko mobilizirala na dva načina. Odstopila bo lahko za vezane terjatve katerikoli tretji državi, ki je v od noša jn bančnega kliringa z Grčijo. Ta račun pa se bo lahko mobiliziral tudi na ta način, da ee bodo -vezana grška do-broimetja v Nemčiji pri Reichsbanki lahko prenesla v koriti Narodne banke kraljevine Jugoslavije. To pomeni, da bo Grčija za odplačilo svoje odveznosti po teh vezanih terjatvah odstopila naši Narodni banki vezane marke, ki jih bo naša Narodna banka lahko uporabila za svoj lastni račun (to je za izravnavo eventualnega 6alda jiugoslovensko - nemškega kliringa v naše breme), ali pa jih bo lahko uporabila za račun kake tretje drža-ve. ki ima z Nemčijo klirinški plačilni promet, ki izkazuje saldo v korist Nemčije. V trm poslednjem slučaju bo Cnška banka po navodilih in na račun naše Narodne banke neposredno izvršila potrebne prenose. Obračuni na vezanem računu naše Narodne banke pri Grški banki se bodo izvršili po sporazumno ugotovljenem te-feru na bazi paritet dnevnih tečajev euri-ške borze. tom 1538.. torej ob istem času, ko so Hrvatje naselili Poštorno in Charvatsko Novo Ves na Valtickem (do prevrata Nižje Avstrijsko). Do dane« so se ohranili Hrvatje samo v Dobrem polju in Novem Prerovu, kamor so prispeli v letih 1570—72, in v Frelieho-vn. kjer so se naselili že pred 1. 1570. Leto 15S4. potem takem ni zgodovinsko pravilna letnica prihoda Hrvatov na Moravsko. »Prodano nevesto« bodo najbrž v februarju prihodnjega leta uprizorili v milanski Scali. Reportažni roman o Staviskem je spisal čiiški novinar Eduard Baes. Izdal ga je z naslovom »Divoky život Alexandra Stavi-skeho« pri Borovem v Pragi. | tpoosod. isto Lasje »'"jo! Pri izvozu jugoelovenskega blaga v Grčijo bo moral jugoslovenski izvoznik, kakor doslej, predložiti Grški banki v Solunu tovorni list z overenjem o izvoru blaga in s fakturo, izraženo v dinarjih. Grška banka pa bo skrbela za plačilo. Uvoz grškega blaga bodo naši uvozniki plačevali s kompenzacijskimi boni, ki jih bodo lahko kupili na borzi in bo Grška banka izplačala grškemu izvozniku znesek kompenzacijskih bonov po predložitvi potrebnih listin. V obeh primerih, to je pri izvozu iz Grčije v Jugoslavijo in iz Jugoslavije v Grčijo, ee bo blago fakturiralo franko grško - jugoslovanska meja, odnosno cif namembna luka. Glede načina plačil« za naše izvoženo blago je v sporazumu predvidena izjema glede pšenice. Terjatve, ki bodo nastale od izvoza jugoslovenske pšenice v Grčijo, 6e bodo za časa trajanja tega sporazuma regulirale b plačilom 80% vrednosti v svobodnih devizah, ostalih 20% pa v vezanih terjatvah. Nadalje obstoji izjema glede uporabe kompenzacijskih bonov, ki jih bodo lahko porabili jugoslovenski posetnikj ve-lesejma v Solunu za njihove potroške v Grčiji za ves Čas meseca septembra do vsote 5000 drahem na posamezni potni list in do skupne vsote 20 milijonov drahem. Prav tako bodo lahko ladje z jugoeImensko zastavo uporabljale te bone za njihovo oskrbo v grških hikah. Kompenzacijski boni, ki bi bfli na dan izteka tega sporazuma še v obtoku, ee bodo lahko predložili na izplačilo Grški banki v naslednjih šestih mesecih. V istem času se bo lahko na račun teh bonov še uvažalo grško blago v našo državo. Kompenzacijski boni, ki eo bili izdani do Si. julija t. 1., bodo podaljšani za ves čas trajanja novega sporazuma, prav tako stari carinski kontingenti, ki se nanašajo na irvoz grških proizvodov v Jugoslavijo, kolikor niso bjli izčrpani. Po sporazumu sta obe novčanični banki obvezani skrbeti, da čim bolj olajšata medsebojni blagovni promet med obema državama in da skrbita za čim hitrejšo realizacijo terjatev. Zato bosta čim .prej pristopili k virmaniranjj grških vez. terjatev v inozemstvu za mobilizacijo specialnega vezanega računa pri Grški banki. Stare trgovske obveznosti, ki bi obstojale na dan podpisa novega sporazuma, se bodo amortizirale postopno z izdajanjem 15% v tujdh -le-vizah. ki ee bodo na zahtevo grškega dolžnika odobravali na koncu vsakega razdobja 4 mesecev od uveliavljenja novega sporazuma. Kar se tiče režima uvoznih dovoljenj in kontingentiranja, se obe državi obvezujeta, da bosta eventualen tak režim uporabiiali na blago druge pogodbene države v lojalnem duhu in da bosta v mejah uvoznih predpisov, ki so v veljavi in ki bi eventualno še stopil: v veljavo, skrbeli, da čim bolj pospešujeta medsebojno izmenjavo blaga. Grčija bo zlasti pospeševala uvoz iive iivine. perutnine. masla. sira, fižola, svilenih kokonov, gradbenega lesa, dog. drv za knraro. oglja in kalcijevega karbida jn-goslovenskega izvora. Jugoslavija pa bo zlasti pospeševala uvoz suhega grozdja, suhih fig, oliv (salamuri), bombažnega pre-diva, bombažnih in svilenih tkanin, preprog, kmetijskega orodja in strojev gršlo»-ga izvora. Jugoelovenska vlada odobrava za čas trajanja novega sporazuma naslednje carinske kontingente: 15.000 metrskih stotov suhega grozdja: sultanina in rozaki s carino 5 zlatih Din na 100 kg in 30.000 metrskih stotov korintskega 6uhega grozdja s carino 5 zlatih Din, 200 metrskih stotov suhih fig v zavojih do 10 kg s carino 10 zlatih Din in 15.000 metiskih stotov običajnih suhih fig s carino 5 zlatih Din, 7000 metrskih stotov oliv (salamuri) s carino 6 zlatih Din, lOfi metrskih stotov pekmeza od suhega grozdja brez sladkorja s carino 40 zlatih Din, 200 metrskih etotov žametnih preprog iz čiste ali mešane volne, vozljanih. s carino 300, 400 odnosno 500 zlatih Din in 20000 komadov plugov do 40 kg teže e carino 30 zlatih Din. Grška vlada pa bo zajamčila jugoslovenski trgovini za ves čas trajanja sporazuma carinske kontingente, ki 6o ji bili odobreni v teku lanskega leta. Obe vladi sta se tudi sporazumeli, da bosta pospeševali medsebojni tujski promet. Naši potniki v Grčijo bodo na potni 'ust lahko brez drjgib formalnosti dobili do 3000 Din v tuji valuti, grški potniki v Jugoslavijo pa do 7500 drahem. Propagandni turistični material bo prost uvozne carine. V končnem členu ee obe državi <>bvež"ta. da bosta čim prej ustanovili stalni mešani odbor, ki bo Imei nalogo, da iSče primerna sredstva za olajšanje in za razvo? trgovine med obema d-žavama in da rešnieta vprašanja, ki bi se pojavila v teku veljavnosti novega sporazuma, t Obvezno zavarovanje prevoznih podjetij Na osnovi zakona o obrtih je trgovinski minister g. Jurij Demetrovid izdal pravilnik o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, ki določa med drugim naslednje: Obvezno zavarovanje prevoznih podjetij se bo izvršilo enotno za vso kraljevino in bo obsegalo zavarovanje proti posledicam zakonite odgovornosti (zakonite dolžnosti jamstva) prevoznih podjetij. To zavarovanje ee nanaša na podjetja za redni prevos potnikov t motornimi vozili (ČL 60., >dst. 1., točka 25. zakona o obrtih). Zavarovanje proti posledicam zakonite odgovornosti prevoznih podjetij obsega povračilo onih odškodnin, ki jih je prevozno podjetje (njtfhovi nameščenci) dolžno dati tretjim osebam (potnikom ali pasantom) na osnovi zakonskih predpisov o povračilu škode ali na osnovi jamstvenih izjav, in sicer za smrt, za telesne poškodbe, za poškodbe zdravja, ali za poškodbe tujega lastništva, ki so bile povzročene pri izvrševanju prevoza. Zavarovanje se ima prožiti najmanj, do sledečih zneskov: a) do 25.000 Din v primeru, da ee pri eni nesreči poškoduje ali da umre ena oseba; b) do 400.000 Din, kadar pri eni nesreči umre ali se poškoduje več oseb (primer katastrofe), pa tudi v tem primeru največ do 25.000 Din za posamezno osebo, poškodovano ali usmrčeno pri isti nesreči; c) do 30.000 Din za primer poškodovanja tujih stvari ali živali in potne prtljage o priliki ene nesreče; do 500 Din pa za primer izgjbe izročene potniške prtljage ene osebe. Zavarovanje v smislu predpisov tega pravilnika bodo prevozna podjetja izvedla pri zavarovalnih zavodih v naši državi, in to na osnovi splošnih pogojev zavarovanja, odo- brenih od trgovinskega ministrstvu in najmanj v gori določenem obsegu. Prevozna podjetja ne bodo mogla pričet? e prometom, dokler ne bodo izvedla gori imenovanega zavarovanja. Prevozna podjetja, ki v trenutku uveljavljenja tega pravilnika že vrše promet, morajo v smislu tega pravilnika izvesti zavarovanje najdalje v roku 30 dni po uveljavljenjn tega pravilnika in morajo • izvršenem zavarovanju predložiti dokaze pristojni ban.ski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Prevozna podjetja, ki so že zavarovana na osnovi banovinskih ali mestnih ali drugih zakonskih predpisov, eo dolžna, da to zavarovanje prilagode predpisom tega pravilnika prav tako v roku 30 dni in da o tem predlože dokaze pristojni banski upravi Zavarovalni zavodi, ki bodo sprejeli zavarovanje po tem pravilniku, bodo morali od 1. avg. 1935 naprej staviti 10 odst. pobranih kosmatih premij na razpolago trgovinskemu ministrstvu (za pospeševanje tu rizma v smislu čl. 82, 1. odst. zak. o obrtih). Od podjetja neplačane premije se bodo zavarovalnici izplačevale iz kavcije podjetja po čl. 82. zakona o obrtih. Prestopki proti temu pravilniku se bodo kaznovali z denarno kaznijo od 200 — 10.000 Din. Ta pravilnik je objavljen v »Službenih Novinah« od 1. avgusta in je tega dne dobil obvezno moč. dočim so prenehale veljati vse dosedanje naredbe glede obvez nega zavarovanja prevoznih podjetij. Istočasno je trgovinski minister predpisal še splošne pogoje za zavarovanje zakonske dolžnosti jamstva podjetij za prevoz potnikov z motornimi vozili, ki so prav tako objavljeni v Službenih Novinah 1. avgusta. Lftado&t na §taku in AoCneu ram dale NlVEA Pred sotnčenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali XI-vea oljem. S tem Emanj&ate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože. NIVEA na pakti in Aoineu! Naša trgovina s posameznimi državami Generalna direkcija carin je sedaj objavila podatke o naši zunanji trgovini v prvem letošnjem polletju, in sicer glede uvoza in izvoza najvažnejših predmetov, kakor tudi glede razdelitve izvoza in uvoza na posamezne države. Pri našem izvozu je nadalje na prvem mestu Italija, ki je letos v prvem polletju prevzela 253 odst. vsega našega izvoza (lani 23.8 odst, predlanskim 262 odst). Na drugem mestu je sicer ostala Avstrija, toda delež našega izvoza v Avstrijo se je zmanjšal na 17.8 odst. (lani 23.7); na tretjem mestu je Nemčija z 12.8 odst (lani 13.6) in na četrtem Češkoslovaška s 6.6 odstotkov (lani 6. 3 odst, predlanskim 13.0). Tudi pri uvozu je nadalje na prvem mestu Italija, od koder smo uvozili 16.1 odst vsega našega uvoza (lani 16.2, predlanskim 11.8). Nemčija, ki je bila lani na tretjem mestu, je letos zopet prišla na drugo mesto z deležem 14.0 odst (lani 12.8, predlanskim 18.8), Avstrija pa je prišla na tretje mesto z deležem 12.4 odst (lani 15.8, predlanskim 12.6), Češkoslovaška je ostala na četrtem mestu, vendar se je njen delež zmanjšal na 11.0 odst (lani 12-2, predlanskim 16.3 odst). Naša trgovina z Italijo. Naša trgovinska bilanca z Italijo se je v prvem polletju zadnjih let razvijal« takole (v milijonih Din): Izvoz uvoz -saldo prvo poIL 1932. 359.3 164.2 +195.1 prvo poli. 1933. 341.6 209.8 +131.8 prvo poli. 1^34. 402.4 282J +119.9 Naš izvoz v Italijo, ki je lani v prvem polletju nasproti prejšnjemu letu še nekoliko popustil, se je letos dvignil za okrog 60 milijonov. Naš uvoz iz I tal lije p« se zadnja leta stalno dviga, kar ima za posledico, da je letos navzlic večjemu izvozu aktivnost naše trgovinske bilance s to državo ponovno nazadovala. V primeri s prvim polletjem 1932. je bil letos naš izvoz ▼ Italijo le za. 12 odst večji, dočim se je v istem razdobju naš uvoz iz Italije dvignil za nič manj kakor 72 odst Nazadovanje izvoza v Avstrijo. Dočim se je naš izvoz letos v prometu z vsemi važnejšimi državami dvignil, se je izvoz v Avstrijo skrčil, medtem ko je istočasno uvoz iz Avstrije narasel. Posledica tega razvoja je zmanjšanje naše aktivnosti v prometu z Avstrijo. Naša trgovina z Avstrijo se ie v prvem polletju zadnjih let razvijala takole (v milijonih Din): Izvoz uvoz saldo prvo poli. 1932. 243.8 174.7 + 69.1 prvo poli. 1933. 340.3 204.7 +135.6 prvo poli. 1934. 283.3 216.3 + 67.0 Kakor nam kažejo grnje številke, se je lanska precejšnja aktivnost naše trgovine t Avstrijo, ki je dajala Avstriji mnogo povoda za pritožbe, letos sama po sebi zmanjšala na polovico, ker je naš izvoz v Avstrijo nazdoval za 17 odst.. dočim se je naš uvoz iz Avstrije dvignil za 6 odst Trgovinska bilanca z Nemčijo. Pri prometu z Nemčijo opažamo povečanje našega izvoza za 4 odst., pri čemer pa se je uvoz znatno dvignil, in sicer za 48. odst., kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo prvo poli. 1932. 137.0 260.8 —123.8 prvo poli. 1933. 195.1 165.8 + 29.3 prvo poli. 1934. 2032 245.2 — 42.0 Naš izvoz v Nemčijo se je zadnja leta stalno dvigal, naš uvoz, ki je lani precej popustil pa je letos zopet narasel, tako da smo letos imeli v prvem polletju za 42 milijonov Din pasivno bilanco, dočim ie bila lani bilanca v prvem polletju aktivna. Povečana pasivnost ▼ prometu s Češkoslovaško. Naš izvoz v Češkoslovaško je letos v prvem polletju sicer nekoliko narasel, v znatnejši meri pa se je dvignil uvoz, kar je povzročilo povečanje pasivnosti, kakor sledi (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo prvo poli. 1932. 178.8 226.3 -- 47.5 prvo poIL 1933. 9i.0 158.0 — 67.0 prvo poli. 1934. 105.0 193.1 — 88.1 Kakor je pričakovati, se bo naš izvoz v Češkoslovaško letos v drugem polletju precej povečal, tako da je verjetno, da bo bilanca do konca, leta vsaj izravnana kakor lani, ko je v drugem polletju postala aktivna. Promet z ostalimi državami Prav razveseljivo se v zadnjih letih razvija naš izvoz v Zedinjene države, ki se je dvignil od 13.4 milijone Din v prvem polletju 1933. odnosno 29-5 milijona Din v lanskem prvem polletju na 93.7 milijona Din v letošnjem prvem polletju. Čepiav se je istočasno uvoz dvignil od 71.1 milijona dinarjev v prvem polletju predlanskega leta na 115 milijonov v letošnjem prvem polletju, je vendar spričo silno naraslega izvoza pasivnost naše trgovinske bilance z Zedinjenimi državami padla od 57.8 na 21.3 milijona Din. Podoben razvoj kaže tudi nai izvos ▼ Belgijo, ki se je ▼ zadnjih letih podvojil in je znašal letos v prvem polletju 80.6 milijona Din (lani 46.6, predi. 40.8), dočim se je uvoz dvignil na 322 milijona Din (12.8, 17.0), tako da imamo z Belgijo letos za 48.4 milijona Din aktivno bilanco. Nasa trgovinska bilanca z Madžarsko, ki je bila Umi za 4.9 milijona Din pasivna, je bila letos aktivna za 20.7 milijona Din, ker se je izvoz dvignil na 66.9 milijona Dan (lani 49.2), dočim je uvoz padel na 46.2 milijona Din (lani 54.1). Tudi s Švico smo imeli leto6 v prvem poletju za 18.1 milijona Din aktivno bilanco; Izvoz se je dvignil na 60.2 miljona Din (lani 50.3, predL 273), uvoz pa je narasel na 42.1 milijona Din (31.6, 39.1). Naš izvoz v Grčijo je zadnja leta precej stabilen in je letos znašal 53.2 milijona Din (46.8, 52.2); glede na uvedbo kompenzacijskega prometa pa je narasel zadnja leta naš uvoz iz Grčije, ki je letos znašal 21.3 milijona Din (16.5, 8.9). Podobno je tudi prizadevanje Španije za delno izravnavo uvoza in izvoza pripomoglo do tega, da se je nekoliko povečal naš uvoz iz Španije, ki je letos znašal 10.7 milijona dinarjev (4.1, 4.4) povečal pa se je tndi naš izvoz ▼ Španijo na 34.0 milijona Din (18.1, 20.0). Seveda imamo s Španijo še vedno precej aktivno trgovinsko bilanco. Neugodno se nadalje razvija naša trgovinska bilanca z Anglijo, ki je bila letos nadalje pasivna za 123 milijona Din, čeprav se je naš izvoz ▼ Anglijo nasproti lanskemu letu več kakor podvojil in je znašal 56.7 milijona Din (23.4, 18.1); istočasno pa se je znatno dvignil naš uvoz na 178.5 milijona Din (144.4. 102.2). Prav tako je nadalje pasivna naša trgovinska bilanca s Francijo, in sioer za 55.2 milijona dinarjev, pri izvozu, ki je padel na 17.0 milijona Din (lani 333) in pri uvozu, ki je narasel na 72.2 milijona Drn (50.5). Potro-jil se je zadnja leta naš uvoz iz Britske Indije, ki je letos znašal 71.4 milijona Din pri malenkostnem izvozu 4.1 milijona Diin. Lani aktivna bilanca s Poljsko pa je letos postala precej pasivna, ker je izvoz padel na eno tratimo (od 23.7 na 7.4). dočim se je uvoz iz Poljske več kakor podvojil in se je dvignil od 15.5 na 37.8 milijona Din. Izgledi za vinsko letino Nagle vremenske izpremembe ne prinesejo nikoli nič dobrega Lansko mokro in pozno leto in letošnja zgodnja pomlad s sušo sta imela zle posledice za donosnost kmetijskih pridelkov po vsem svetu. Vre-menoslovci pravijo, da so temu vzrok solnčne pege in da smo v periodi teh peg, ki bo trajala do leta 1938. Slaba tolažba, toda kdo naj to ve vnaprej. Kar se vinske letine tiče, nam je znano iz starih zapiskov, da v desetletnem povprečju smemo računati s samo tremi prav dobrimi vinskimi letinami, sedem pa jih odpade na prav slabe, slabe in morda na katero dobro. Leta 1930.. 19?!. in 1932. smo imeli kakovostno in količinsko nrav dobre vinske letine. Lanska je bila kakovostno in količinsko slaba. To je umljivo. ker se je vinska trta v predhodnih treh letih izčrpala, vreme pa ji lani tudi prav nič ni ugajalo Vemo. da se rod zasnuje v posameznih trtnih popkih že v prejšnjem letu. Čim ugodnejši talni 'n vremenski pogoji vladajo, tem ugodnejši so 'zgledi za bodočo vinsko letino. Lansko leto Je bilo mokrotno in pozno, temperatura Je v Jeseni zgodaj padla pod ničlo, liatfe je rano odnadlo vinska trta zaradi tega nI mogla docela dozoreti. Iz vseh teh okoliščin smo mogli sklepati, da prihodnja (letošnja) vinska letina n? bo obilna. Zaradi gospodarske stiske, M se med drugim izraža v tem, da tudi vinogradnik nima denarja, imamo dosti do skrajnosti zanemarjenih vinogradov, ki od leta do leta bolj pešajo, ker njih nega ni taka, kakor bi morala biti. Pomanjkljivo obdelovanje in gnojenje zemlje in nezadostno pokon-čavanje bolezni in škodljivcev, se pri nobeni drugi kmetijski panogi ne maščuje tako občutno, kakor ravno pri vinogradništvu. Velika večina naših vinogradov je že ostarela in ravno pri teh vinogradih najprej opazimo nepovoljno nazadovanje. Povrh tega pa imamo še slabe vinske cene in težave pri prodaji vina, ki osobito večjemu vinogradniku ne dopuščajo, da bi prišel pravočasno do potrebnega obratnega kapitala v dovoljni višini. Naši stari pred 30 — 40 leti obnovljeni vinogradi kažejo letos torej bolj slabo, ne dosti boljše nego lani. Novi nasadi, katerih pa ni mnogo, kažejo boljše, nekateri celo prav lepo. V nekaterih krajih je vinograde več ali manj poškodovala toča, tam so seveda izgledi še slabši. Zato bi bilo umestno, da se prizadetim nudi primerna pomoč iz javnih sredstev in se jim odpii* zemljarina z dokladami vred. Ker starih vinskih zalog ni veliko in kar jih je. bodo komaj zadostovale do dasa. ko bo letošnje novo vino sposobno za potrošnjo, bodo cene vinu ostale na dosedanji višini. Z ozirom na zgodnjo letino uo grozdje letos zgodaj zrelo in če ne bomo prezgodaj brali bo kakovost vinskega pridelka odlična, kar vinogradnike opravičuje, da zahtevajo za svoj pridelek višjo ceno kakor zadnja leta. Potek letošnjega vremena je za razvoj vinske trte zelo ugoden. Les se je krasno razvil, rod za prihodnje leto se bo, kakor se zdi zasnavljal pod ugodnimi pogoji. Zaradi zgodnje letine je mogoče, da bo trta v jeseni popolnoma dozorela in tako smemo upati na bogato vinsko letino vsaj r prihodnjem letu 1935. Gospodarske vesti = Kontingent sa naš izvos koruze v Francijo. Francoska vlada je za tretjo četrtina letošnjega leta odredila Ea uvoz koruze iz Jugoslavije kontingent v višini 500 va^ooov. Enak kontingent je dodelila Madžarski, Ar-gentiniji pa je priznala kontingent 750 vagonov in Rumunifi 300 vagonov. ' — Prodaja. Dne 14. t. m. ee bo vršila pri komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani javna ustmena licitacija glede prodaje 1227 kg raznih krp od stare obleke in 229 parov starih čevljev. — Oddaj« zakupa novozgrajene knfodvsp-ske restavracije na postaji Rakek se bo r*-šila potom pismenih ponudb, ki jih je pred- i ločiti do 10. t m. direkciji državnih žele®- i nic v Ljubljani. 2. avgusta. Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes skoro brez sprememb. V privatnem kliringu pa se opaža nadaljnje popuščanje tečajev. Avstrijski šilingi eo na j ljubljanski borzi popustili na 8.30 — 8.40 (v Zagreb j je bil promet po 8.1550, v Beogradu tečai 8.07 — 8.17). angleški funti pa na 227 — 228.60 (v Zagrebu je bil zaključek 1 po 227.40). Španske pezete eo se v Zagrebu nudile po 6.20. grški boni ps po 28.50. Na zagrebškem efektnem tržišču S6 JG Vojna škoda za malenkost popravila in je bila za kašo zaključena po 318 (v Beogradu po 317), za december pa po 320 in 321. V ostalem Je prišlo do zaključka v 6% begkrških obveznicah po 58 Dertse _ Ljubljana. Amsterdam 22.97.92 — 230958, Berlin 1313.47—1324.27, Bruselj 797-18 do 800.12, Curih 1108.35-—1113.85, London 170.69—172.29, ew York 3372.16—3400.42, Pariz 224.07—226.19, Praga 141.01—141.87, Trst 290.74—293.14 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kttrinsru 8.30 do 8.40 Zagreb. Amsterdam 2297.92 — 230928, Berlin 1313.47 — 1324.27, Bruselj 797.18 do 801.12. London 170.69 — 172.29, Milan 290.74 do 293.14, Newrork ček 3372.16 — 3400.42, Pariz 224.07 — 225.19, Praga 141.01—141.87. Curih 1108.35 — 1113.85. Cnrih. Pariz 20.2175, London 15.44, lferw-york 306.75, Bruselj 71.9750, Milan 26.28, Madrid 41.90, Amsterdam 207.45, Berlin 118.50, Dunai 57.15, Stockholm 79.60, Oslo 77.55. Kobenhavn 68.95, Praga 12.73. VarSa-va 57.95. Bukarešta 3.06. Dunaj. (Tečaja v priv. kliringu)- Beograd 11.90, London 27.16, Milan 46.14, Newyork 538.47, Pariz 35.56, Praga 21.73, Curih 175.33 100 S v zlatu 128 Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 515 — 317, 7VS investicijsko 71 — 72, 8% Blair 66 — 66, 7% Blair 58 — 58.50, 7% Drž. hipotekama banka 68 — 69, 4% agrarna 38 — 89. 0»/« begluške 55 — 56. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 318 — 319, za september 318 — 320, za december 320 — 321. 7% investicijsko 71 do 72.50, 4% agrarne 39.50 den., 7% Blair 58.75 — 59.50, 7% Drž. hipotekama bnnka 68 — 71, 6% begluške 56 — 56.50; delnice: Priv. agrarna banka 216 — 220, Sečerana Oeijek 115 — 130. Trbovlje 90 bL Beograd. Vojna škoda 318 — 819 (917 zaklj.), za oktober 324 bi., za november 322.50 — 323 (323, 322.50), za december 323 den.. 7% investicijsko 71 — 72 (71.25), 4% agrarne 38.25 — 39. 6% begluške 57 do 57.25 (57.25, 56.80), za december 5755 do 57.50 (57.25). 8% Blair 68.50 — 70, 7% Blair 59.25 — 60, 7*/« Drž. hipotekama ban. ka 69 bi., Narodna bnnka «75 den. (4100). Priv. agrarna banka 218.50 — 220 (219L 217.50). Dunaj. Durnv-Sava-Jadran 9.70, Državne železnice 11.95, Trboveljska 9.65, Alpine-Montan. 8.87. Blagovna tržišča 2IT0 + Chicajro, (2. t. m.) Začetni tečajn: Pšenica: za september 93.50, za december 95.375; koruza: za seotember 7155. za december 74. + Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh) pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/8o kg po 155 — 157.50. baška. 80 kg po 157.50 do 160; kornsa (po navadni tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo ze julij 147.50 do 150: moka: baška >0g« po 25o — 255. do 150; moka: baška »0g« po 255 _ 260: banatska po 260 - 265. + Novosadska blagovna borza (2. avgusta). Borza zaradi praznika danes ni poslovala. + Bndimpeštanska terminska borza (2. t m.) Tendenca prijazne Pš«"-'"*: za oktober 16.21 — 16.22. n mare 17.15 _ 17.16; koruza: za aivgust 9.76 — 9.80, as september 10.04 — 10.06. Strel na Luno Hindenburg umrl Njegov začasni naslednik državni kancelar Hitler Fantastični načrti Piccardovega asistenta: izstrelek iz stratosSer- nega balona na Mesec Posledice sltujševalne kure Posledice političnih zmešnjav v Avstriji Številna množica se je zbrala ob priliki svečane otvoritve nove mestne hiše v Vpresu, ki »o ga Nemci v svetovni vojni razdejali. Po svečanostih je položil belgijski kralj Leopold m. venec na spomenik vojnim žrtvam (Pravkar irišla številka tedenske revije »življenje in svet« priobčuje lepo sliko obnovljenega mesta) Neugodne vremenske prilike so že večkrat preprečile vzlet novega Piccardovega balona v stratosfero, a sedaj poročajo, da se bo izvršil na vsak način še pred sredino septembra. V zvezi s tem poročilom pa krožijo po Bruslju vesti o nenavadnem eksperimentu, ki ga bosta izvedla oba stra-tosferna letalca, znani Piccardov asistent Max Cosyns in njegov spremljevalec Neres von der Elst v višini 18.000 m. Izstreliti nameravata namreč raketo, ki naj bi dosegla Luno. Podrobnosti o zgradbi te rakete in iz-strelilne cevi držijo v tajnosti, vendar je bilo mogoče dognati vsaj nekaj. Raketa tehta brez pogonskega naboja komaj kilogram, je tedaj zelo majhna, preračunana pa je tako, da bo morala na vsak način doseči svoj smoter. Naboj sc ne sproži ves na en mah, temveč v presledkih, tako da se izvrši nova eksplozija vedno tedaj, ko začenja učinek prejšnje eksplozije ponehava ti. Zračni odpor v stratosferi je zelo majhen, tako da bi imela raketa v tem pogledu večje možnosti, da doseže Mesec, nego če bi jo izstrelili s tal. Tudi ni potrebno, da bi jo naboj poganjal do površine Meseca, temveč zadostuje, da doseže z njim tisto oddaljenost od naše premičnine, kjer postaja privlačnost Lune večja nego zemeljska privlačnost in potegne raketo sama iz zemeljskega območja. Seveda pa je ta točka silno oddaljena od nas, ker je zemeljska privlačnost neprimerno večja nego privlačnost Meseca. Z navadnimi eksplozivi bi raketa ne prišla daleč ali pa bi jih morala imeti ogromne količine. Ker pa je naboj te rakete razmeroma majhen, sklepajo, da gre za novo razstrelivo ali pogonsko snov doslej neznane moči. Vsekako je moral prof. Piccard, ki velja za duševnega očeta te rakete, dobro premisliti in preračunati to stvar, drugače ne bi prišla v javnost Piccard se bavi sicer z zelo fantastičnimi načrti, a znano je ,da pri tem ne stopi nikoli z realnih tal. Gotovo mu je uspelo premagati vse tehnične težave. Kakšen pomen ima poskus s to raketo, je neposvečenim ljudem popolnoma neznano. Gotovo je, da niti najboljši daljnogledi ne bodo mogli spremljati izstrelka na njegovi poti, ker je premajhen. Tako ne bomo bržkone nikol zvedeli, aH je dosegel Luno. Vsekako je Piccard v svojih predavanjih opetovano naglašal. da je strel na Luno povsem možna stvar. Ta strel v ostalem ni edina naloga novega stratosfernega poleta. Glavno zanimanje bo veljalo kakor doslej proučevanju koz-mičnih žarkov. Senzacionalna operacija Po operaciji sive mrene vidi celo ultraviolično svetlobo Neki dunajski astronom si je dal pred kratkim operirati sivo mreno. Operacija se je posrečila. Operira-nec vidi sedaj ultraviolično svetlobo, ki je ljudje ne razločimo s prostim očesom. »Operacija, ki sem jo izvršil,« je dejal docent reporterjem, ki so ga obiskali, da bi izvedeli kakšne podrobnosti zdravnikovega postopka, »je čisto navadna operacija sive mrene. Posledice, ki se javljajo ▼ tem, da vidi operirani pacient zdaj tudi spektralne barve, pa niso prvi primer te vrste. Slišal sem, da se je nekaj enakega primerilo tudi angleškemu dijaku, ki je prestal slično operacijo. Zato tudi ne mo-> rem verjeti, da se bo pri bolniku kaj spremenilo. Njegov vid zaradi tega fenomena prav nič ne trpi. Možnost, da razloči ultraviolično svetlobo, pa je seveda zanj kot astronoma ne-doglednega pomena. Kljub temu pa ne smemo tega dogodka precenjevati. Kajti sodobna znanost zahteva za vse trditve, najsi izvirajo še od takšnega učenjaka, dokazov. Zato bo moral astronom, ki mu je operacija ne le odpravila sivo mreno, temveč mu je dala še sposobnost, razločiti ultraviolično svetlobo, podvojiti svoje sile, da bo to, kar mu bodo pokazale njegove oči, potrdil s posnetki fotografske plošče. Mnogi zdravniki so naziranja, da vidi človeško oko nepopolnejše od mnogih živali. O mravljah n. pr. trdijo, da vidijo celo Rontgenove žarke. Povsem upravičeno torej lahko verujemo, da je odkrila operacija sive mrene pri dunajskem astronomu nekaj, kar je človeku morda dano, pa se tega ne zaveda. In v tem je pravi pomen te operacije.« Hedinova ekspedicija lz Urumčija, glavnega mesta Dzunga-rije, poročajo, da je tja prispela Hedinova ekspedicija, ki so ji, kakor znano, kitajske roparske tolpe v zadnjih mesecih delale velike ovire. Sven Hedin namerava kmalu naprej in kitajske oblasti so se obvezale, da bodo njegovo delo na vsej črti podpirale. Surovo mleko in zobje Preprosto sredstvo proti zobnemu gnitju, ki pa je spet nevarno za naše zdravje Pariški zdravnik dr. A. Wilcken je napisal v neki francoski medicinski reviji zanimiv članek o preprostem sredstvu za zatiranje zobnega gnitja, ki je ena izmed najbolj razširjenih in neprijetnih bolezni. To sredstvo ni nič drugega nego surovo mleko, kar potrjujejo tudi raziskovanja ameriških in angleških zdravnikov. Zobna gniloba ali karics je prava kulturna bolezen, ki ji zadnjih vzrokov še ne vemo. Še pred kratkim so mislili, da je v ozki zvezi z uživanjem sladkorja, a to se je izkazalo za neresnično. Znano je tudi, da ima apno velik pomen za ohranitev zob. Surovo mleko pa vsebuje vitamin D, ki je vezan na apno in ki mu pripisujejo velik pomen za razvoj zobovja. Pasterizirano ali prekuhano mleko tega vitamina, žal, nama. Neka angleška zdravnica je pred nedavnim v tej smeri preiskala več nego 2000 gnilih zob in je prišla do zaključka, da bi morali dajati surovo mleko otrokom že od prvega leta dalje. Če jim ga dajemo od četrtega leta dalje, ima to dober vpliv predvsem na zobe, ki ostanejo. Ameriški rn an- sti tako prestrašil, da ga je zadela srčna gleški raziskovalci zahtevajo, da bi dajali I kap in je pri priči umrl. otrokom do 14 .leta k vsaki trdni jedi nekaj surovega mleka. Po njem bi morala slediti oplaknitev ust z vodo, da se prepreči nastanek mlečne kisline, ki uničuje zobni emajl. Če bi na ta način spremenili človeško hrano, bi odpravili zobno gnilobo, ki je prava šiba človeškega rodu — pravi dr. Wilcken. K temu bi bilo pač pripomniti, da gre uživati surovo mleko le tedaj, če smo absolutno gotovi, da ne izvira od 'bolnih krav. Te gotovosti pa ne moremo skoraj nikoR imeti rn je zato kaj lahko mogoče, da se po takšnem mleku inficiramo z bacili jeti-ke. logarja itd. Pripomniti bi pa bilo, da je mnogo vitaminov D tudi v ribjem oiju, jajcih, siru in razni rastlinski hrani. Ko so kmetovalcu Mihaelu Pretcrdapu v Inodestiju blizu Bukarešte sporočili, da je njegova žena rodila četvorčke, se je Vstajenje nračeniskega mesta Ypres Srčna kap na plezalni turi Iz Inamoeta poročajo, da je zadela srčna kap na plezalni turi 30 letnega Herber-ta Koglerja, znanega tirolskega, alpinista in plezalca. Kogler, ki je bil po poklicu bančni uradnik, je hotel preplezati Besttefc-■vvurfnordband pri Hallu na Tirolskem. Nastopil je +uro z dvema tovarišema. Pri plezanju pa je nenadoma obtičal in obvi-sel na vrvi. Zdravniški pregled je ugoto. vil, da je plezalca zadela srčna kap. Steinhatisl Sef kriminalnega oddelka pri dunajskem policijskem ravnateljstvu, je bil odstavljen tn aretiran Tmtevt madžarska igralka Magda Besv ezelly leži v nekem budimpeštanskem sa-natoriju, kjer so jo morali zaradi rtjend dolgotrajne shuj&evailiie kure operirati. Zdravniški kamrilij je namreč ugotovil, da so se črevesa igralke tako stisnila, da ja postala operacija neizogibno potrebna* Berczeflyjeva visi zdaj med življenjem infc smrtjo. in lev Lev je sedaj opustil plazenje in skočil naprej. Mati je razumela da je beg nemogoč. Hitro ae obrne in se postavi levu v bran. Z vso naglico zakrmari malčka s svojim gobcem tja, kjer je edino razmeroma varen, namreč pod svoj trebuh med sprednjimi in zadnjimi nogami. Ko tako stoji na svojih tankih nogah, ni videti, da bi bila levu enakovreden nasprotnik. A ta se ji vendar ne približa več nego na 25 do 30 m. Obkroža jo in ve: če ga zadene edino orožje, ki ga ima žirafa, kcpdto sprednje noge, tedaj je po njem. A po drugi strani je ne srn-.- niti za sekundo izpustiti iz oči, da ji ne da priliko planiti naprej in ga zdrobiti s strašnim udarcem kopita. Tako kroži okofla nje v stalnem pričakovanju trenutka, ko jo lahko preseneti, ne da bi sam zašel v nevarnost. Toda žirafa ga tudi ne spusti iz oči, obrača se ž njim in med tem manevrom drži malega trdno pod svojim trebuhom. Mali se nad večnim vrtenjem matere končno popolnoma zmede in stopi za trenutek J« svojega zavetišča. Sedaj je pravi Maršal Hindenburg Kancelar Hitler Včeraj dopoldne ob 9. nri je preminul na gradu Neudeck predsednik nemške republike Paul v. Beneckendorff und Hindenburg. — Na predvečer njegove smrti je bila seja nemške vlade na kateri je vlada spremenila ustavno določbo glede predsedniškega mesta nemške republike in sprejela zakon, po katerem se funkcije državnega predsednika združijo s funkcijami državnega kancelarja — Podrobnosti na L strani »Jutra« žirafa Cherry Kearton je napisal novo knjigo o žive' '■ n življenju v afriški divjini. Iz ki:„.g3 posnemamo naslednji odlomek o boju žirafe za svojega mladiča; Lev je opazil pod skupino dreves čredo žiraf. Ker ni ta hip nič drugega na vidiku, se začne plaziti proti njej. 2iraf je pet odraslih in poleg njih Se ena zelo mlada. Lev ve: če se spravijo v dir, jih ne bo več dotekel; če pa puste mladiča ob stran, ga lahko zgrabi brez težave. In tako se plazi z namero, da bi ga odrezal po možnosti od odraslih žiraf. Mati je še pri njem in je sklonila glavo, da bi si odrgnila nos ob nizko mravljišče. Hipoma se zdrzne in se zagleda v dvojico oči, ki žarijo izmed skopih bilk. čeprav ne more dati žirafa nobenega glasu od sebe, vedo ostale štiri takoj, da je nevarnost v bližini. In se spustijo v beg. Za sekundo je videti, kakor da bi jim hotel?. slediti tudi mati žirafa. Potem pa se ----k svojemu mladiču in poganjajoč ga seboj, skuša doseči ostale begunke, že izginjajo v daljave, tako hitro, koli-ji dovoljujejo krajše noge mladiča. .....____ pa se prestrašeno ozira nazaj. trenutek, si misli lev in se približa. V istem trenutku pa pflane tudi žirafa naprej in sproži vanj svoj smrtonosni udarec. Za las ga je zgrešila Hitro se zbere in preden more lev izkoristiti trenutno zmedo v njenem ravnotežju, je že spet nad svojim mladičem in v obrambnem položaju. Kakšna ura strahu za mladiča! Neprestano vidi leva, ki ju obkroža in jima od-rezuje pot, čuje njegovo strašno renčanje in ga poleg tega muči in meša neprestano vrtenje matere, ki ga nežno suva, če se noče vrteti ž njo. Z grozo gleda med njenimi sprednjimi nogami na leva. Tako mine ura. Mati je ostala neutrudno v svojem obrambnem položaju, vrti se, ne prehitro, ne prepočasi in sprevideva vsako namero roparjevo za nenaden napad. A sonce pripeka čedalje huje, lev popušča. V nekem hipu se ustavi, kakor da premišljuje, ali naj se požene v žirafo. Potem pa jo spet počasi obkroža, a pogled mu ne sledi več z isto gotovostjo njenim gibom. In nenadoma jo ostavi. Ne da bi se en samkrat ozrl nazaj, se odpravi na pot domov. žirafa še malo počaka, da ji izgine izpred oči, potem sklone svoj dolgi vrat, da usmeri malega v pravo smer. In počasi in mirno se odpravita oba po svoji poti — za tovarišicajni. Italijanske čete kampirajo ob avstrijski meji m Brenrerju Nove aretacije Zevsova jama na Kreti ItaHJanakl arheolog' prof. Marlnatoe J0-odkril v bližini kretskega mesta Arkx*cw korija ogromno podzemeljsko jamo. To jamo so morali odkriti po njegovent mnenju prvič v letih 1550—1500 pred na« «m štetjem in jo potem proglasiti za svetišče. To dokazujejo številne, zelo drago, oene najdbe, med drugim 20 rfatih dvo£> nih zaponk in mnogo drugega zlatega &> špa Iz teh najdb sklepa Marmstos, da gm za jamo, ki eo Jo stari imenovali xHkteiaa antron« in v kateri je po mitoloških poro* čilih božiča Rea skrila svojega gtnA Zevs% da bi ga ne požrl oče Krooos. Kari Renner, blvffl kancelar socialno demokratske vlade tal predsednik parlamenta, ki so ga Se te neznanih razlogov aretirali Kriza v Bayreuthu Letc&rja operna sezi ja v Bajrreuthu stoji v znamenju deficita. Vdova po pokojnem Siegtriectu Wagnerju Je dala izjavo, da j« Hitler prevzel jamstvo, da se bo pokril deficit iz državne blagajne. Inozemci so letos skoro popo&noma izostali. Skoro val ino«emci ao vrnili upravi Wagnerjeregq> gledališča prospekte v neodprtih nalepkah nazaj. Se pred dvema letoma so knefi v Bayreutfau 4000 inozemskih gostov, lete 31 fh nimajo niti 600. Povprečna vstopnina k vsaki predstavi Wagnerjevfh glasbenSi dram znaša 500 Din naše veljave in kljub temu, da je obisk zadovoljiv, računa gledališka uprava s precejšnjim deficitom. Kdo je operiral Diliingerja? Sodišče v Idahu je aretiralo in zaprlo nekega Probasca, za katerega se je izvedelo, da je zašil in odstranil Dillinger ju rane in brazgotine na obrazu, da se je bandit lahko skrival pred zasledovalci. Probasco je tako spretno spremenil ban-ditovo vnanjost, da bi ga po samem obrazu ne bilo mogoče spoznati nobenemu detektivu. Pri tem delu je možu pomagal še neki drugi ranocelnik, katerega imena pa ne morejo izvedeti in je v strahu pred oblastjo gotovo že davno pobral šila in kopdta ter odšel drugam, »Da se lahko vsak prepriča o moj umetnosti, ki je brez vsake goljufije, naj stopi deset oseb iz občinstva na oder!« Ali sme opica kaditi T Pariško sodišče je obravnavalo svojevrsten primer, član društva za zaščito živali' se je pritožil nad nekim glumačem, ki se je pred ljudmi produciral z opico na ta način, da je sedel z njo za skupno mizo, ji ponudil vina in na koncu še cigareto. Zdaj si morajo sodniki razbijati glavo z vprašanjem, če sme opica kaditi ali ne. Pari-žani z napetostjo čakajo, kaj poreče sodišče k tej stvari. ANEKDOTA Nekoč je zefaet Degss WMstlerJo: »če h U brli genij, bi moral videti v vas najboJj smešnega človeška v Pariza.« VSAK DAN ENA rm\ v oca skrivnostna, v poletni vročini iznenada porojena ledena zrna povzročajo ogromno škodo Ljubljana, 2. avgusta. V vročem poletju, ko skoraj ne mine dan ne da bi časopisi zabeležili vest o velikem pustošenju, kljub vsemu napredku znanosti nepremagljive prasile našega ozračja toče, se pogostokrat spominjam prvih dečjih let svoje mladosti. V jasnem avgustovem popoldnevu je bila naju :z materjo iznenada presenetila na njivi toča, ki me je vsega preplašenega, bežeče-ga proti domu pošteno oklestila po glavi. Strašno je bilo tisto, komaj deset minut trajajoče divjanje ko oreh debelih ledenih kristalov, ki so ob drugod jasnem nebu in sončni pripeki na okolnih hribih le v ozkem pasu pomandrali ves, že itak skromni pridelek rudarskega mesteca. Prvič v svojem štiriletnem življenju sem bil priča orjaške igre prirode. Ne vedoč, kaj naj pomeni med votlim grmenjem siloviti udar viharja, ki je v hipu stri šipe na oknu in nasul v sobo na debelo toče, sem se instinktivno, jokajoč pognal na peč. snežnega, gomoljastega jedra nanizali Številnejši prozornejši ledeni ovoji, katerih vsak je najbrž nastal zaradi spojitve večih, ledenomrzlih vodnih kapljic. Poudarjamo, da pravi vzroki oziroma dejanski proces nastajanja toče znanosti še danes ni povsem znan. Mnogo je bilo in je še mnenj, z registrirnimi baloni so le dognali, da se toča lažje pojavlja v toplejših ko hladnejših mesecih. Zrak namreč lahko usrka čim več vlage, čim bolj je segret. V pozni topli pomladi, kakršna je bila prav letos, in v vročem poletju iz-puhteva zemlja ogromne množine segretega zraka v višje ležeče, hladnejše plasti ozračja, pri čemer se stvarjajo prvi pogoji za nastanek ledenega zrnja. Kako z lahkoto se dviga segreti talni zrak kvišku, opazimo kaj lahko v vročih poletnih dneh povsod na odprtem, sončni pripeki izpostavljenem prostoru, ko migotajo in se tresejo pri tleh v soparici segrete plasti zraka. Pri tem pa niti ne pomislimo, da »V oblakih vre toča se kuha!« pravijo kmetje, kadar se nad vrhunci gora zbirajo težki, k opasti oblaki Tresoč se po vsem telesu, sem zdaj zdaj poškilil ° peči na razdejanje. In ko je nevihta ponehala, sta se oče in mati, kljub vsej žalosti zaradi uničenega pridelka morala nasmehniti mojemu naivnemu vprašanju, kako da je tisto leto tako iznenada in na tako grd način prišla k nam -— zima... Dogodek iz blaženih detmskih let v začetku našega stoletja pa ima seveda še dandanes dosti enakih primerov. Blagor krajem in ljudem, kamor pride toča le redkokdaj v posete. Kadarkoli pa se v poletni tišini naenkrat požene preko pokrajine z viharjem, gromom, strelo, točo in nalivi obeležena nevihta, vselej je še dandanes večini ljudem uganka nastanek toče in velika borba človeštva zoper vše uničujočo, neugnano prirodno silo. In ko udarjajo ledena zrna na strehe, okna in asfaltna tla, si neprizadeti meščan, sredi v zidovje vklenjene civilizacije, ob za oko sicer čudovitem prizoru razBesnele priro-ce, kaj malo predstavlja strašno razdejanje zunaj, na obdelani zemlji. Kmetu in vinogradniku se tu trga srce ob pogledu na rozcefrano zelenje in pomandrano po-v;š, katero so žuljave roke mesece obdelovale v upapolnem pričakovanju blagoslovljenega sadu. * Kaj je prav za prav toča? kakšen njen nastanek in kako je človek skušal ublažiti njen usodepolni učinek? V poletju, ko leži od ranega jutra preko mesta in dežele svinčeno težka sopara, se le prav rahel vetrič včasih poigrava z listjem. Zemlja tako rekoč gori pod sončno pripeko in izpuhteva soparno vročino. Vroče je, da človek in žival komaj dihata, rastje in cvetje ovenelo. Tedaj se dvignejo proti poldnevu na jasno obzorje oblaki, najprej kroglasti, neznatni, nato pa zajetni, orjaški. Zmerom bolj se gnetejo skupaj, dokler se ne sklopijo v sklenjen, temačen zid. Sivočrna gmota se na robovih svetlika rdečkasto, žveplenorjavo, v sredi pa vise razcefrane krpe oblakov. Plaho se ozira kmet proti nebu: Toča prihaja! V skrivnostno tišino zabuče nad pokrajino naenkrat jačji sunki vetra, takoj zatem se bliža iz daljave sumljiv šum, kakor da bi tisoče peščenih zrn udarjalo ob trdo steklo. Tupatam padajo po- iiaketa pred izstrelkom Čim se pokažejo hudourni oblaki, Izstrelijo na Bavarskem in v severni Italiji raketo^ ki raztrga oblake. Že nekaj takih postaj baje zadošča, da se obvaruje občina pred točo. samezna zrna toče in že se vsujejo na zemljo bobneči ledenomrzli kristali. Brez odmora udarja blisk za bliskom, spremljan po značilno slabem odmevu. Samo par minut traja ta pojav, sledi jak naliv in že je kratek čas zadoščal, da so uničeni vrtovi, sadovnjaki, polja in vinogradi, kakor da bi jih pomandral velikan na svojem nerodnem pohodu. Na cestah in razorih leži steklena brozga ledenih zrn, ostankov šip, opeke in listja, v umazano razdejanje in znatno ohlajeno ozračje pa se znova upre vroče poletno sonce. Toča pada skoraj izključno le v toplejših zemeljskih pasovih, v tečajnih predelih je ne poznajo, ter je odvisna od toplejše dobe leta. V svoji sestavini nudi zrno toče sliko, kakor da bi se krog se nad zemljo sukajoči, segreti zrak naenkrat dvigne visoko v hladne višine, kjer že pri 7000 m doseže hitrost 30 m na sekundo. S tal do te višine potrebuje komaj 7 minut. Toplotne razlike med obema višinama so seveda prav občutne. Pri tleh sparjeni, do 40 stopinj in še več segreti zrak doseže že pri 2000 m letni povpreček 0 stopinj, v višini 5000 m pade toplota že na —11, pri 7000 m na — 32, pri 10.000 m celo na —52 stop. G Kaj je posledica? Vzpenjajoča se vodna sopara se v višjih, hladnih plasteh zraka zaradi znatne, nagle ohladitve pretvori v snežnoledena zrnca, medtem ko se spodaj stvarjajo in dvigajo oblaki iz manj hladnih plasti zraka, sestavljenih iz vodnih, še ne oledenelih kapljic. Če padejo ledena zrna toče skozi ta predel oblakov, se nabero krog neprozornih snežnih in ledenih jedrc vodne kapljice, ki se strde in tvorijo krog jedra prosojne, koncentrične ledene ovoje. Tako dozdevno nastali ledeni kristali pa lahko zaidejo pri padanju na zemljo v živahne, zelo jake navpične zračne struje, ki jih znova po- Sevnice navzdol, pa večji del Savinjske doline vsako leto več ali manj prizadeti po toči. Južnovzhodno podnožje Pohorja, Dravsko in Ptujsko polje z vinorodnimi goricami krog in krog pa je z graškim in dunajskim bazenom vred klasična zemlja toče, kjer so leto za letom pustošenja toče največja. Starejši generaciji je še v spominu strašno razdejanje toče pred 40 leti na Dunaju. V sredini mesta je padlo v še ne 10 minutah 43_5 mm padavin, največ v obliki toče, t. j. skoraj 1 metrski stot na 1 m1- Dunaj je bil podoben bombardiranemu mestu. Nad milijon šip je bilo pobitih in še dolgo so ležali na ulicah visoki kupi ledu. Ali more človek sam vplivati na vremenske neprilike s točo? Stara je resnica, da gozdnate pokrajine manj trpe zaradi vremenskih katastrof. V mojem rodnem rudarskem mestu n. pr. je bil pojav toče zelo redek, dokler niso začeli izsekavati prostrani Trnovski gozd. Z iztrebljenjem gozdov, obdelovanjem in industrializacijo zemlje, premogovim in raznim drugim prahom v ozračju so nastali raznoliki pogoji za krajevno podnebje, ki v mnogočem vplivajo na pospešeni nastanek neviht s strelo in točo. Meteorologija je dognala, da spremljajo najsilnejše nevihte s točo vrtinčasti vetrovi. Hudourni vrtinci ženo zrak pri tleh, pri čemer so jim gozdovi in hribi nemala ovira. Dognali so, da gozdnate pokrajine varujejo pred točo, da se nevihte s točo kaj rade pomikajo ob vodotokih, po goratih, gozdnatih pokrajinah poleg hribov. Kadar se gornje in spodnje plasti oblakov zajezujejo ob zaprekah, nastaja toča, spodnje megle,,/ ki zadevajo ob ovire — gozd, hrib — povzročajo vrtinčasto gibanje. Tako gredo ob hribu nazaj, kakor da bi jih odganjal od sebe in razmetaval. Po širokih in globokih vrtinčastih zračnih dolinah ali ciklonih odganjajo gore vetrove v višave. Tedaj močno dežuje: Gore vlečejo dež nase. Poleti, ko se v vročini zbirajo črni, ko-pasti oblaki krog vrhov gora, ko se maše megle po hribih in se posedajo nižje in nižje v dolino, se dela tema pri belem dnevu. Začuje se vznemirjeno šumenje in vrvenje in še dandanes pohiti cerkovnik zvonit zoper točo. Cesar Jožef II. je bil sicer prepovedal ta običaj, vendar se posebno v planinskih pokrajinah še danes drže te navade. Mati dene žerjavico v ponev in jo postavi pod milo nebo, hči prinese iz podstrešja blagoslovljeno oljčno vejico od cvetne nedelje, bukove gobe od blagoslovljenega ognja velike noči, nekaj praproti in bilk, nabranih o kresu. Dim se dviga kvišku, coprnicam v nos in odganja točo... Vse te brezpomembne vraže pa seveda niso ni malo pregnale neugnano točo. V najhuje prizadetih krajih, v vinogradnih goricah zelene Štajerske, so posebno ob vznožju Pohorja, kjer je leto za letom gospodarila toča, konec prejšnjega stoletja delali obsežna poizkuse s • •; v-'- .•'.■'.v ':.-:-••:-.-■ t. i psf SM > v - ■ v (Pustošenje toče v vinogradih krog Rogaške Slatine v juniju 1930) Se preden se kmet vda v svojo usode, je nevihta z viharjem nasula na polja tn v vinograde vseuničujoča ledena zrna ženo visoko pod nebo. Pri tem se krog zrn spet nabero ohlajene vodne kapljice, ole-dene in zaostre ter znatno težje s pospešeno hitrostjo padajo na zemljo. Od raznolikosti tega nastanka in ponavljanja navedenega primera v nevihtnih oblakih je odvisna količina in oblika toče, ki se menjava od velikosti graha do 22 kg, celo 4 kg težke kristale so že našli. Najpogostejše pada toča v velikosti premera 1 cm, toda prav letos, ko kakor drugod po svetu tudi v naši državi pogosto pustoši toča, niso primeri ko oreh, kurje jajce, da celo ko pest debele, pol kg težke toče nič kaj tredki. Sestavina ledenega zrna od jedra nav»-ven predstavlja tedaj razpoloženje zaporednih slojev nevihtnih oblakov in procesa nastajanja toče v njih od zgoraj navzdoL Na svojem uničevalnem pohodu zavzema toča navadno le ozek pas, včasi le par metrov, drugi spet 5—10 km širok, in do 20 km dolg. Večkrat se spuščajo fronte točo vzporedno med seboj, z vmesnimi presledki, drugič spet postopoma z zaporednimi presledki, vselej pa izven svojega razdejanja spremljane z močnimi nalivi. Trajanje nevihte s točo je sicer nenavadno kratko, le redkokdaj nad četrt ure, v 70% primerih 6—8 minut. Pogostokrat potegne nevihtni vpad toče seboj tudi gornje hladne plasti zraka in ledena zrna imajo še dolgo na tleh temperaturo do 20° C pod ničlo. Deževne kaplje med točo so skoraj vselej med padanjem raztopljena toča. V nemali meri je pogostim katastrofam toče nad določenimi pokrajinami vzrok površinski relief zemlje. Veliki bazeni, široke, sončni pripeki izpostavljene ravnine in doline, kjer se v velikanskih množinah segreva zrak, odprte in pristopne še toplim južnim in južnovzhod-nim vetrovom, so prava ognjišča za stvar-janje prvih pogojev toče. Obdana na severu z ne težko prehodnimi pogorji, se kaj lahko spuščajo hladne severne struje v razgrete predele. Izpodrinjeni vroči zrak se naglo dviga kvišku, živahno kroženje in spenjanje v višino v jasnem, vročem popoldnevu stvori jedro nevihte, ki se, gnana po zračnem pritisku v gornjih plasteh, iznenada spusti na uničujoči polet v najmanj odporno smer. Umljivo je tedaj, zakaj so prav kraji na severno- in južnovzhodnem robu Ljubljanske kotline, notranja Dolenjska tja v Belo Krajino, spodnja Savska dolina od , streljanjem proti toči. Ker se navadni možnarji niso obnesli, je slovenjebistriški župan Stiger napravil posebno pripravo, ki se je kaj kmalu razširila po vsem vinorodnem okolišu. Leto za letom so krog Slov. Bistrice nabijali po 60 možnarjev, strel za strelom, vsak s 120 g smodnika. Marsikdaj se je res pretrgala in razgnala hudourna nebesna mreža, ali pravega učinka vendarle ni bilo. Samo v mariborski okolici je bilo 35 takih vremenskih strelnic, vera v uspeh pa je pripravo razširila tudi v sev. Italiji in na Bavarskem, kjer so že prej na vladne stroške celo s topovi streljali v oblake. Da ni bilo pravega uspeha, je razumljivo, če pomislimo, da se hudourni oblaki zbirajo v višini 600 do 2000 m, pa tudi višje, kamor z navadnimi možnarji niso mogli poseči. Le v primerih, kjer so raz višje pol ^ "je lahko že pred nastalim ledenim zrnjem s streli razpršili prenasičeno vlago in razgnali oblake, ni bilo toče. Statistika pa je dognala, da ni nikoli sigurno, v katero smer se bo spustilo ledeno razdejanje. V takih primerih, posebno še, če žene nevihto nezadržani vihar, so bile strelnice brez moči. Po natančnem študiju preizluSenih izsledkov je posebna znanstvena konferenca prvotni način streljanja proti toči zavrgla, le tu pa tam se se danes drže starega običaja. Bavarska in severna Italija, ki st« zaradi bližine visokega alpskega bloka leto za letom opustošeni po toči, sta sedaj uvedli modernejši princip streljanja z raketami Z novimi izstrelki lahko posežejo mnoge višje in na široko v ozračje. Pravijo, da je novi način uspešnejši, pripravo preizkušajo letos tudi vinogradniki v Slov. goricah. Da bi bila le res uspešna! Najsigurnejša in seveda najkoristnejša obramba za uničene pridelke je zavarovanje zoper točo. Slično zavarovanje so na Škotskem uvedli že v 18. stol., prvo državno zavarovanje pa je uvedla Bavarska z zakonom 13. febr. 1884. Sledile so ji Badenska, Virtember-ška, Hesenska, Avstrija, Švica in druge prizadete, naprednejše države. L. 1924. je imela Nemčija pod državnim nadzorstvom že 6 akcijskih družb, 20 večjih in 6 malih pozavarovalnic. 14 od teh se je združilo v Zvezo nemških zavarovalnic zoper točo, s sedežem v Berlinu. Večje zavarovalnice so od 1871—1919 vplačale na premijah 1.381,936.000 mark, 78 odstotkov te vsote. 1.068,744.000 mark, pa so izplačale v isti dobi na račun škode. Po vojni je ta panoga zavarovanja nekam zaspala, zadnje čase spet povsod krepko narašča. Po poročilu centralnega urada za zavarovanje zoper točo so bile v Jugoslaviji pri osmih zavarovalnicah, ki se pečajo s tem poslom, zavarovane lani 3504 police za vsoto 86,994.053 Din. Mnogo premalo in še ti zavarovanci so večinoma veleposestniki in bogatejši kmetje. Država je uzakonila posebno uredbo o obveznem zavarovanju zoper točo, ki je bila naši pretežno agrarni, po pustošenju toče zelo prizadeti zemlji skrajno potrebna. Saj smo do avgusta, meseca, v katerem se toča najčešče pojavlja, samo v naši banovini ocenili nad 30 milijonov Din škode, ko je toča v zapovrstnem redu najhuje prizadela celjski, krški, gornjegrajski, metliški, novomeški srez in okolico Maribora. I. L, ŠPORT Drugi nastop Haska v Ljubljani V nedeljo v tekmi za dri. prvenstvo proti Iliriji. V nedeljo pride v Ljubljano »po kostanj« moštvo zagrebških akademikov, ki je moralo prestati baš v Ljubljani najtežje preizkušnje, saj že precej časa ni odšlo od nas z zmago. Toda takrat je imelo za nasprotnika primorjaško enajstorioo, v nedeljo pa se bo srečalo z našo Ilirijo, ki goji spet drug način igre. Težko je dajati prednost tem ali onim. Ker pa se srečata moštvi, ki gojita slično igro, bo zmagalo tisto, ki ima bolj izpopolnjen način igre. Brez dvoma bo tekma na višini, aaj je Hašk znan daleč naokoli po svoji klasični kombinacij-ski igri kratkih pasov. Spored bo izpopolnila Hirijanska B garnitura, ki bo igrala z Diskom iz Domžal. Glavno tekmo bo sodil Beograjčan g, Ružič. Propagandni lahkoatletski miting Ilirije SK Ilirija priredi jutri v soboto ob 1630 na svojem starem igrišču ob Celovški cesti propagandni lahkoatletski miting z naslednjim sporedom: Tek 60 m za seniorje in juniorje razr. A, B, C; skok v višino z zal. za seniorje in juniorje, razr. A, b in C; skok v daljino za seniorje in juniorje, razr. A, B in C; met krogle za seniorje; met diska za seniorje; met kopja za seniorje; med kladiva za seniorje; skok ob palici za seniorje in juniorje razr. C; troskok za seniorje; četveroboj v skokih (skok v vis. m daljino z zaL, skok ob palici rn troskok) za seniorje); četveroboj v metih (krogla, diska, kopje, kladivo) za seniorie- Tekmovanje obeta lep in zanimiv šport, ker bomo videli na startu vse naie najboljše atlete, zlasti skakače in metalce. Jutrišnji miting bo zadnja velika preizkušnja pred državnim prvenstvom, ki bo od 10. do 12. avgusta v Zagrebu ter revija naših najboljših, ki se z veliko vnemo prrpravljajo za zagrebško tekmovanje. Raketa je Sinila V nevihtni oMaJs Športni dan v Trbovljah V nedeljo 5. t m. priredita prvo in dru-goplasirana kluba v Trbovljah, SK Dobrna in SK Retje zanimiv spoTtni dan. Spored je zelo obširen, tako da vlada zanj veliko zanimanje. Ob 10. dopoldne nastopi reprezentanca rezerv Dobrno — Retja proti hrastniškemu Rudarju. Pred to tekmo bodo pomerili moči stari dečki (old-boy) Dobrne : Retja. Največji del sporeda se bo izvršil popoldne. Ob 14.30 nastopita reprezentanca zagorske Svobode—Sloge : reprezentanci B Retja — Dobrne; po tej tekmi bo ob 16. koncert delavske godbe. Ob 17. pa nastopi Primorje proti reprezentanci Dobrne — Retja. Za to tekmo vlada v Trbovljah in po vsem Zasavju veliko zanimanje. Vse tekme se odigrajo na lepem igrišču SK Amaterja. V nekaj vrstah. Kakor smo že včemj zabeležili, je JNS na zadnji seja do nadaljnjega suspendiral moštvo Radničkega iz Kragujevca od tekem za državno prvenstvo. Povod za to »čudno« suspenzi jo je dalo postopanje kragujevškega podsavez«, ki ni po pravilih obravnaval protesta parafinskega »Jedinstva, zoper tekmo, s katero se je Radnički — za zeleno n*zo — kvalificiral za podsaveznega prvaka. Nedeljska tekma Radnički — Gradjanski je zaradi tega seveda tudi odgodena. — Beograjski podsavez je za 4. septembra definitivno sklenM medmestno tekmo Beograd — Brno. Tekma se bo vršila v Brnu dva dni po meddržavni tekmi Jugoslavija — Češkoslovaška, ki bo 2. septembra v Pragi- — »Vreme« beleži med drobnimi vestmi, da je postal protest Haika proti tekmi s Prhnorjem brezpredmeten, ker je bil igralec Janežič, za katerega je Hašk trdil, da je neverificiran član Primorja, pravilno verificiran za Primorje. Menda bo zdaj ta zadeva že končno izginil« v arhivu! — Motosekcija mariborskega Peru na bo priredila dne 12. t m. v okviru »Mariborskega tedna« mednarodno Zvezdno vožnjo za avtomobile, motocikle in kolesa. Podroben razpis bomo še objaviti. Gostovanje Weias-GrSna iz Celovca v Zagorja je odgodena. SK Zagorje nas je naprosil za objavo, da bo enajstorica Wedss-Grflna iz Celovca namesto jutri m v nedeljo gostovala v Zagorju šele v soboto 18. in nedeljo 9. avgusta. Gostje ao morali odgoditi gostovanje, ker v sedanjih prilikah ne morejo dobiti dovoljenja za gostovanja v inozemstvu. Zmaga oldboyskega moštva SK Celja. V sredo proti večeru je bila na Glaziji delom« v dežju odigrana prav zanimiva nogometna tekma med oldbovskim moštvom SK Celje in moštvom celjskih članov »Merkurja«. Celje je zmagalo v razmerju 4 : 3 (2 : 0). Oldbovsko moštvo je bilo povečini v lahni premoči, a tudi Merkurjevci ao ae uveljavili, zabili pa so dva lastna gola, dočim jim je sodnik priznat dva i regularna gola. Tekmo je sodil g. Ochs. Gledalcev ok.o« 100. Športni dan v Tržiču. SK Svoboda v Tržiču priredi v nedeljo dne 5. t m. športni dan z naslednjim sporedom: Dopoldn« cvetlični dan, ob 11. stafettfi tek 4 krat 100 m m popoldne ob 16. športna zabava. Zmagovalec pri teku dobi prehodni pokal SK »Svobode«. Vabljeni so vsi športni klubi! Prijavnina za štafeto je 20 Din, ki jo je treba plačati eno uro pred startom sta-tetni komisiji v Zadružnem domu. V slabem vremenu bo zabava šele prihodnjo nedeljo, cvetlični dan in štafeta pa bosta ob vsakem vremenu. Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora bo drevi ob 19JO v tajništvu LNP. Tajnik I. Iz OZDS. (Službeno.) Za nedeljo 5. t me se delegirajo: Ljubljana Stadkm ob 17.15 Ilirija : Hašk. stranska sodnika Mrdjen, Galič; predtekma Ilirija B : Disk Strah; Maribor igrišče Svobode: Svoboda : Reka Nemec (sporazum) rez. dr. Planm-šek; Škofja Loka ob 17. Sora : Slovan po-izkusna Jordan. Tajnik I.: Pevalek s. r. Službeno iz OZDS pri Oo LNP Trbovlje: Z« nedeljo dne 5. avgusta se delegira v Trbovljah za prijateljsko nogometno tekmo Retje komb. Dobema : ASK Primorje ob 17. na igrišču SK Amaterja ss. Lunder Dušan. SK Ilirija (nogometna sekcija). Igralci: Herman, Strehovec, Žitnik, Jenko, Varšek, Zupančič L-, Eiselt, Kveder, Hortner, Slapar, Svetic V., Primožič naj pazijo na objave v članski knjigi, ker bodo igrali v soboto ob 18. na Stadionu trening tekmo. Pozivamo vse reditelje, ki ni9o oddali znakov po nedeljski tekmi, da jih oddajo v petek od 18. dalje na Stadionu, kjer j^fa prevzame g. Smole. Njemu naj se prijavijo tudi oni, ki žele vršiti službo v nedeljo pri tekmi s Haškom. — (Lahkoatletska sekcija.) Vsi atleti, ki želijo startati na jutrišnjem klubskem propagandnem mitingu, naj bodo jutri popoldne točno ob 16.15 v garderobi na 6tarem igrišču. Danes popoldne naj bodo na igrišču vsi atleti zaradi priprave igrišča za jutrišnji miting. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 1730 dalje strogo obvezen trening za: Logar, šinkovic. Molk, Legovič, Pišek I. in II., Svetic, Šlamberger, Tavčar, Caleari, Petelin, Petrič. 2SK Hermes. (Uprava igrišča.) Danes ob 19.30 seja odbora uprave igrišča pri Beliču. Zaradi voznih zadev polnoštevilno. SK »Reka«. Pikič, Dane, Korli, Korle, Drage, Pino, Zmke, Broni in Bojan S. morajo do soobte dvigniti opremo pri gospodarju. Vlak odpelje točno ob 5-30 zjutraj. SK Svoboda. Seje odbora danes ne bo. Popoldne strogo obvezen trening za vse nogometaše. Sestanek na igrišču; Kdor ne more popoldne, naj pride zvečer po deln. V nedeljo igramo trening tekmo. SKK Mislinja, Slovenjgradec. Kolesarska sekcija »Mislinje« y Slovenjgradcu priredi v nedeljo dne 5. t m. ob pol 13. kolesarsko dirko na progi Slovenjgradec — Šmartno ■— Dravograd — Slovenjgradec (28 km). Za juniorje je določena proga Slovenjgradec — Šmartno — Sv. Jedert — Slovenjgradec (15 km). Start in cilj je pred res t. Cajnko v Slovenjgradcu. Po dosedanjih prijavah bo borba zelo ostna. SK Slovan. Danes od 18. dalje strogo obvezen trening na našem igrišču. Ob 19.15 naj bodo tam Moša I. in II., Grm, Mar-ehiotti, Kobal, Uhan, Kolarič, Thuma, Jan-kovič, Gerjol, Keravec in Stojanovrd. Ob 20. pri Krušiču sestanek vseh zaradi nedeljskega gostovanje. V ponedeljek redna odborova seja Kolo jahačev ki vozačev v Ljubljani priredi 19. t m. popoldne kasaške in jahalne dirke na Bledu. Udeležilo se j2i bo večje število tukajšnjih in inozemskih konj in bodo dirke zelo zanimive. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET** Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo« L čas opazovanja, 2. stanje barometra, i temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, «. oblačnost 1—loi 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 2- avgusta LJubljana 7, 753.«, 17.8, 84, 0, 4, «.4, de«; Ljubljana 13, 758.0, 25.0, 51, NE1. 1, —, — ; Maribor 7, 758.8, 17.0, 80, 0, 0, dež; Zagreb 7, 75S.6, 18.0, 90, WNWL 5, 4.0, dež Beograd 7, 758.7, 20.0, 80, Wl, 10, 6.0, dež; Sarajevo 7. 759.6, 18.0, 80, 0, 6, —, —; Skoplje 7, 768.7, 20.0, 80, 0, 0, •—, Split 7, 767-5, 24.0, 70, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 767.7, 24.0, 80, 0, 0, —, —; Rajb 7. 767 9, 28.0, 70, SW1, L — —. Temperatura: Ljubljana 26.«, 1«.7; Maribor 24.4, 15.0; 2^greb 26.0, 1«.0; Beo-gttad »4.0, 13.0; Sarajevo 29.0, 12.0; Skoplje 32.0, 14.0; Split 82.0, 21.0; Knantoor »1.0, 21.0; Rab 26.0, 22.0. Pregled vremena 2. t. m.: Ciklon tiči nad zaipadmo in Severnozapadno, anticiklon pa nad severno Evropo. Depresijsko stanje vlada nad srednjo in južno Evropo. Vedro je v oblasti Sredozemskega morja, poobla-čeno v ostalih delih Evrope. Dež v Franciji in vzhodni Nemčiji. Temperatura je narasla v zatpadnem, a upadla v srednji in južnovzhodni Evropi. — V Jugoslaviji je bHo vedro v Primorju In južnem delu kraljevine. V poslednjih 24 urah je padal dež na severnem, severoeapadnem in vzhodnem delu kraljevine. Temperatura je upadla v vsaj drikavl povprečno za 3 stopinji, L.WoIH: 63 Garragan Roman »Tudi če je Mr. Macpherson tukaj, se ne bo hotel ulcvarjati z vašim motornem. Mislite, da Mr. Macpherson utegne sprejeti vsakega izumitelja?« »Mene bo utegnil sprejeti, Mr. Carruthers.« »Norec ste!« je vzklikni' prvi inženjer in jezno potegnil iz pipe. »Vi ste pa vredni pomilovanja, ker niste imeli boljše vzgoje.« »Gospod!« Telefon se je spet oglasil. Carruthers je nejevoljno poslušal. Garragan je opazil na steni veliko fotografijo v okvirju, ki je predstavljala suhega poslovnega človeka z ravnodušnim pogledom. To je Macpherson, je začutil Garragan m vstal, da bi si ogledal sliko od blizu. Na levi je bilo pod sliko zapisano: »Svojemu staremu Royu Carruthersu Leslie Macpherson«. Garragan je sesal vase sleherno črto tega obraza, da ga ne bi nfkoJj več pozabil in da bi ga spoznal izmed milijonov človeških obličij. Carruthers je bil med tem končal svoj telefonski razgovor m je malomarno vprašal: »Ali mi imate še kaj povedati, gospod?« »Z Mr. Macphersonom hočem govoriti.« Carruthers ga je odslovil z lahnim gibom roke. Garragan je stopil ik pisalni mizi, pogledal inženjerju v kragulje oči in rekel s fanatično odločnostjo: »Z Mr. Macphersonom bom govoril.« Zapustil je pisarno, stopa! po hodnikih, ki jih ni bilo nikoli konca, se peljal z dvigalom, prehodil vrsto dvorišč in obstal na cesti, ki mu CENE MALIM OGLASOM Ps 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dta 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki i&Cejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi tn Ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2._davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17. je sovražno strmela naproti. Spet so bili vsi mostovi porušeni. Silna zgradba Macpherson Company ni imela več vhoda za Garragana. Pot, ki so mu jo bili utrli v sobo prvega inženjerja, si je bil sam zasul. Vendar ni čutil Garragan nobenega kesanja, samo kljubovalen upor. Kdor bi bil pametnejši od Garragana, bi bil skomignil z rameni, izbrisal Mac-phersonovo Motor Car Company iz svojega načrta in se lotil kake druge družbe. A Garragan se je bil proti prvemu inženjer/u zarekel m tli mogel več nazaj. Moral je prehoditi pot do konca. Zdaj mu ni šlo več za to, da proda motor, ampak za preizkušnjo moči in volje, da pride do Macphersona. Mora se mi posrečiti, si je ponavljal Garragan, ko je z žarečinfi očmi strmel v mogočno hišo. Pisati Macphersonu je bilo nezmiseJmo. Eden izimed mnogih tajnikov bi prebral pismo in ga odložil. Doseči Macphersona po telefonu se je zdelo prav talko nemogoče. Nobena pisarna m noben sluga ga ne bi zvezal z njim. Lotiti se je mogel, čeprav le z majhnim upantjem, še poizkusa, da prodre v Macphe.rsonovo stanovanje. Naslov tega stanovanja je bil Garragan že našel v telefonski knjigi, in sklenil je, da se neutegoma popelje tja. Zgradba, ki je bila podobna palači, je imela že navzven kar čudno zapuščeno lice. Vrata so bila zaklenjena. Garragan je prirtisnil na gumb električnega zvonila. Cez nekaj časa so se odprla stranska vratca, ki so bila dokaj v stran od glavnih vrat. Gairagan je planil k njim im začel s prijazno vratarico razgovor. Zvedel je, da je Macpherson zdaj sicer v Newyorku, a da že mnogo let, odkar mu je žena umrla, ne stanuje več v tej hiši. Kje stanuje Macpherson v Newyorku, tega vratarica ni vedela. Garragan se je zahvalil in odšel, skoraj da zadovoljen s tem, kar mu je bila povedala. Ker je bil Macpherson v Newyorku, je seveda tudi prihajal v svojo tovarno. Macpherson ni bil podoben lahko-živcu, ki se ne zanima za svoje podjetje, amipak prepušča vse samo glavnemu inženjerju. Delj ko je Garragan premišljeval, bolj mu je Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|SM t . „ odgovor, priložite UM v znamKan. bflo jasno, da mora pred vrati tovarne preža ti na Macphersona. Ko je stori] ta sklep, se je hitro odpravil, da ne bi zamudil ne dneva ne ure. 27 Klemen Henikstein je sedel pred rjavo hišico, ki so jo imenovali Hillywater in ki je stala sredi prečudno lepih gozdov na izsekanem gorskem vrhu, s katerega je segal pogled tja v daJšno ravnino Potoma ške reke. Somrak je plaval nad pokrajino. Gozdi so bili že temni, a reka v dolini se je še svetlikala kakor srebrn pas. Majhen gorski potoček je šumel mimo hiše, drugače je bik) vse na okoli tiho in mirno. Mladi Avstrijec je zrl v večer in se vdajal razpoloženju, ki ga .ie va/nj zavajala ta okolica. Bila je stara indijanska dežela, romantično ozarjena od mamljivih povesti ki jih je bil deček vročično požiral. Poslednji Mohikanec je otožno slonel ob velikanski jelki, stari go-zdovnik je vstajal pred njim, Winnetou je zalezoval svoje sovražnike, drzno in brez zaslona je stopal na jaso Old Shatterhand, najsi ki ejši izmed vseh. Henikstein se je nasmehnil. Junak, ki je pravkar korakal ob robu gozda, je bil eden izmed TreveJyanovcev, ki so z resno odločnostjo varovali Hillywater. Kakšna čudaška komedija, ki bi utegnila zapeljati človeka v neobrzdano veselost, če bi ne bilo človeško ozadje burke tali žalostno! je pomislil Henikstein in se spomnil Glorije, s katero je bil potoval od ranega jutra do poznega popoldneva, ne da bi se mu bilo posrečilo Izvabiti njenim zaprtim ustnicam le eno besedo. Vso pot je negibno sedela, in nihče ne bi bil mogel reči ali so njeni možgani nezmožni misliti, ali se podi po njih toliko misli, da ne pride nobena do izraza. Ko sta se pripeljala v Hillywater, mu je (jlorua podala roko, kakor da bi se mu hotela zahvaliti, in se takoj umaknila v svoje sobe, ki jih potem ni več zapustila. Henikstein je sam ostal pri večerji, ki jo je podala gozdarjeva žena Vse pristojbine za maie oglase je plačati pri predaji naročila. poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev 11842 fcku, i znanjem ktovir-j«u Ceda oskrba t bi«. Poorajdibe !*a 0^'ae. o«l«ie-Mt pod ETlOČlliO »CSšteij dflg«. 13995-<1 Pletilje timttm Tjajrjeme sprejme ta s»faM> K. Soes, M«etmi trg S» 1& 200344 Mlajšo natakarico sprejme tefcoj boljša re-Mtmt m fl s ; j na Goree.j6.keu). Ponudbe jvni fro »Prvkuip!j»va< na o^.. od:a šifro ali dajanje na Mova S Dtn. Najmanjš1 znesek 17 Din. OljaM 19 Dto Strojepisni pouk Med počitnicami se vrši-jo tečaj* od 6. do % 8. ta od % 8. do 9. ure zvečer za začetoik« tn itEvežbamce Solnima rn-ntan« im etane učno uca samo 2 Dim. Za-porok« 6- aivgneta. Vpisovanje dmemo od 6. io % 8. zvečer. Cbrietofov lučmi zavod, Docnob-anc=jka oeetn 15. 19TOS-4 Seseda SC para dave« < Din ib Jifto aH da ianje naslova 3Dtn Naj nantši 12 r>ln Hotelska sobarica bd raKauitaions-fabig« ne. oglasni oddelek »Jartra«. I9960-Ž 5000 Din dam Ss+eimm, ki mi preefcifl* t^atao službo ekkud/iščmika aJš kaj ešičnepa v kalkean v«cj«n podjetju. Naslov v ogflaaoean od»ie'to »Jmitra-c 2003B-3 G. Th. Rotmarr: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta f 33 »Takoj na policijo, da ju naznaniva!« je r»kel Peter. »T0 ni mogoče, zakaj potem bi bHo najinega potovanja okoli sveta mahoma konec; redarji bf naj« precej odvedli domovi« je šepnil Janko. Peter je pomislil. Nato je vzel iz žepa košček papirja pa ostanek svinčnika in jel pisati. »Spoštovani gospod župan, ta trenutek bodo pri Jer-načti vtamllll« je napisal, kakor je pri me-•cčenl sedel ln--* Prenočišče pri snažni d miži™ v Tr-norvskem oknajm iš5e čez dam večinoma o d' e o t n e milajga poetrežn-ksa. — Po-nudibe i» oglasni oddelek »Jut.nen pod »Zelo solidna 2c. 19996-0 Kupitn Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ročni voziček divoikolesni — kaeosI«tu — Prerrzeanni pogoji eo z eio ngodiri. Pošljite svoj naslov na »Poštni predal 36. Kranj«. 19656-17 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek >'< Dtn Stanovanje Strešnih opek nekaj tisoč starih pcxem naprodaj Ob bregm i/I — Maribor. 30005-6 ■ranMn mJuSMim Beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prvovrstno kolo z original Torpedo poceni naiprodaj v I>voratkovii tfI. »t. 3, prvo nadeta, kvo. 90041-1)1 Besede 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na *]ova S Din. Najmanlfr n run Maline v koH®ima.h nad 2000 kg kupim. Prevramem na mesta 7 »vtom. Ponudbe m Anton Roj«, Stična. 19036-34 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ail dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Šivalni stroj pogrez3'jiv, z okrogiim rtičkom, kn šiva naprej im na.-Mj, poceoi naiprodaj r Dvorakovi ulioi 3/1, levo. 20048-29 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na lova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kopu je, prodaja, lombarda-St. Praanik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 38-33 10050-16 2 S sob jSčem. Ponudbe prosim na naslov: Ivan Kralj, Dolenjska e. it 48/a. 20009-31/a Enosob. stanovanje v me6«n iSSenn. Pomidlbe na ogilasmi oddelek Jmitra pod »Samsko«. 10949-31/a Stanovanje dvn>- aH trisobno, g kopalnico, v M-ižind ceinura im kolodvora i-šče rodbin« brez otrok. Ponudbe s te-no na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Za november<. 20.000-aVa Dvočlan. družina išče fl 1. septembrom drvo-ali trisobr>o komfortno stanovanj«. Poroidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mir 114«. 30002-31/a Stanovanje Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro oll dajanje na slova 5 Din. Najmanj^ meeek 17 Otn Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1. avgust v i. nadstropju komfortno sta novanje, ofc&tojeie iz 5 velikih sob ln 2 kabinetov Primemo tud» ca poslovne bokale. Naslov pove ogiae. oddelek »Jntra«. 17883 Petsob. stanovanje poleg uoiv«rxe, ves kocn-fort — pnipravuo todi za zdira-roika aJ)i pisarno — takoj »eio ugodno oddam. Naslov v ogiosmem oddelku »Jutra«. l£875-Sl Trisob. stanovanje solnčno, « pH»o«n in ko-palTsoo, oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 30017-31 Stirisob. stanovanje s plimom, kopata«*) m vsema priitiikiniiamii, na najlepšem kraju sredn mesto takoj oddam proti zmerni najieimraimi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20016-31 2 stanovanji dv tn priibHHrnanui oddam s 1. septembrom t Rožni dotena, coota VI/6. 1990&31 Fnosob stanovanie o4da«n tako] bS • t. tembrom. N«#ikw r oglas. odde'fcu »Jutra«. 19991-81 Stfrisob. stanovanje r L nadstropju, na Napoleonovem trga 7fl desim, oddam takoj alf z novembrom snažni stranki. 30006-31 Sobo odda Beseda SC par«, davek Din ea Miro sil dajanje naslova S Din. Naj-■nanjš* 19 Oln Pisarno ▼ neposred« bliiiof so-dečča ze*o ugodno oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jmtira« pod šdfro »Takoj afi septembra«. 18965-33 Tik ob morju oddam lepe is dete sobe — postelja po 10 Din. Elektrika, vodovod, čoln na razpolago. Celodnevna hrana 20 Dta. Joeisp Lokse, Kaštel Stari pri Sphbu- — iikfonmaoije ▼ L/abljam: Lokaš, Strekl.>eva oiioa 9. med 8. in 10. dopoldne. 1S936-2S Kabinet _ dobro opremi jen, s posti eS* bo ia raisrertljavo takoj oddam ia 300 Dta mesečno v KnaAjerl olooi št. 13/IL 168711-03 Sobo z 2 posteljama ia wfe, arateo, sotnfioo, na Mirja (Bičevje) poeenš oddam, eveot. t opneim-Ijeno kuhinjo. — Vprašata Cesta v Rožno dPlšmo 14. 19990-28 Prazno sobo vdak« m sototoo, s po-sebmm vttcdom, oddam fl 15. septeobrom M 300 Dta mesečino ▼ Bolgarski nlaoi št. 34. 800B8-33 Opremljene sobe posebem vhod, i 1 al« 2 posteljama, od 185 do 350 Dta, tod« i veo oskflbo za 475—600 Dta oddam v Sp. Šiški. Cenvefcova 31. 2002T7-33 Nočem imeti sivih las! »HEINZELMANNCHEN« PHYS1CHR0MNI E L I K S I R ZA LASE je brezhibno sredstvo zoper oeivenje. — Ta, ie decenije preskušena v<^a ia lese m nikako sredstvo u barvanje. To je biološki proces, ki vrača lasem naravno idravo barvo. Lasje vpijajo to vodo in po tej brani ee vrača sivrin lasem njibova prejšnja naravna barva. — »HELNZELMaNNCHEN« pospešuj« obenem rast las in prepreča osivenje tndd do najvišje »tarostii. — Cena steklenici Din 50.—. Dobiva s* v veeb trgovinah te stroke. Depot: OOSMOCHEMLA. ZAGREB, ^mičiklsoova ulica 23. 164 Prazno sobo knsno, s d-om in el^ktiriko oddam • 1. fleptembrom r Spod-Sjl 6i«fci, Dreoikova 38. 300»« Kdor si želi oddfha ie za tetofejo seoono — naj ae javi ▼ ogl. oddelka »Jutra« t.s narfov. Visoka letovičareka lega na Gorenjskem, 5 6 ob % 9 posteljami, po ieiji se odda todi ktrhmja, po snj-žamri oeni. Avtobusna sveža Kranj—Jezersko. 19084-36 Dopisi Beseda i Dtn. davek * Din. za šifro alt dajanje naslova 8 Dtn. Najmanjši k 90 Din. V oglasnem oddelka »Jutra« je trlgsiti sledeča pisma: U avgust 19», Center 1» Delaven ta sposoben 4L, Družabnik, Diskretno 66, Dopiačiio ogodna hipoteka Dostojn*, EksristetMA, Go-stilina, HvaJečna, EMknk, HSša, Met 32, Izpod ceoe, 28. jm«;, Kjorkovi, Kn»-fortmo, K »vetja potrebna. Lep dom. Lepa bodočnost, a Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slovs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zlato verižno zapestnico sem dne 1. avgusta t. 1. izgubila v Komenskega ri. aii na Resijevi testi. Pestem najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Juftrac. 1989R36 Lepa vila, Ljubljana 33. Mlada Mara, Mirapbat, Mariijiv 2H. Meseni d» Podrožnik, Mita in faga, Mlajša kuharica. Nekaj ka-prtaJa, No^ život, No^^o mesto. Nisem še itrride-»et. Nastopim takoj, Po-ses*7Vo 292, PošVma 30, Poštenost 16, Prevzem ta koj, Poceni, Posojilo, Fls čam v gotovini, P]«č«>em točoo, Beota, Bedna ta točna plačurma, Resnost. Radost, Stalen 876, Soba takoj, Skrbna pospoditaja. Stalna, Samostojna goflpo-dimja, Siguren pflaitaik, Skrapno gospodtim jlsbvo. Sever, San, Samcait sam. Solidna 28, Strogo, Skrbno Dadsfftsbf«, Trgovec 16 Ugodno 100, OSrteljiea soba, VeBka, Vir 854. Vestna ta izobražena, VHoga Ddana prijateljijca, Zel« rentebnhw tovarna. Zdravnik, Zanesljiva 896, Kjerkoli, Zanesljiv« VET 94, 900, 1*0.000, 10.000, 35.000 ia, 400.000, 50.000. Informacije beseda 1 Din. davek 2 Dtn ea šifro sil dajan)« na slovs S Din. Najmanltf znesek 17 ntn Opozorflo Opozarjamo, da Lvan Košir, Ljmbinana, Ro^ns dolina, cesta H, ni naš i stopnik ta nima previee v naeem imenu sprejemali naročila ta naplaftila. — »Unitas«, družba t o. a-, LjuMjana, savod aa po-kromanje. 9000S-SH Dlake na rokah in nogah? » Ne! Moderna nega lepote zahteva odpravo vseh nepotrebnih dlak na obrazu, rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku. "Dulmin" krema poskrbi to hitro, sigurno in brez bolečin. Ta kraljica vseh sredstev proti nadležnim dlakam, je bela, mehka, učinkuje pa prijetno in neškodljivo ter se prav lahko uporablja. 2500 Din proti vrnitvi 3000 dinarjev iščem z« takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jtrtra pod zaačko »Vrnitev«. 19090-16 DtLLM IIV Krema za odstranjevanje 15.000 Din posojila na menico, proti takojšnji sarubilivn neobremenjene stalne plače 5000 Dira mesečno, iSfcem. Po-nodbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Popolna verooet«. 20041346 Skladišče za Jugoslavijo! Jugoformacija d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12 kozmetični oddelek DR. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M.-PARIS-LONDON Radio Petek, i. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošge. _ 12.45: Po-rofila. _ 13: Caa, plogge. — 19: Radio-mrkester. — 19.30: Izleti ia nedeljo (društvo Krta). — 20: Koncertni večer iz Zagreba. — 21.30: Radio - orkester. — 22: Qas. poročila. lahka uteetva. Sobota, 4. avgusta. LJUBLJANA 12.15: PloSfe. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 16: Prenos sokolskih telovadnih nastopov iz Zagreba. — 18: Plošče. — 19: Primorska irra: Kompozicije Brede Ščekove. — 19.30: Zunanjepolitični prepled (d-r. Jug). — 20: Radio - orkester. — 21: Pevski koncert ge. Sivčeve, vmes igra na citre e- Mezgolits. — 22: Čas, poročila, lahka crlasba. BEOGRAD 18.30: Pesmi. — 19.10: Ciganska godba. _ 20.10: Orkester. — 21.30: Operetna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 18: Lahka glasba. — 20.25: Peevi koncert. — 20.45: Tamburaški zbor. — 21.45: Plošče. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20: Spevoicra. — 22.15: Plošče. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.10: Godba na pihala. _ 19.45: Prenos iz Praee. — VARŠAVA 19.15: Plošče. — 20: Chopinov koncert — 20.40: Pesmi. — 21.12: Pevski in klavirski koncert. 20.10: Sljšna fcrra. — 23.05: Plesna glasba. — DUNAJ 12: PtoSče. — 16.10: Zborovsko petje. — 17.15: Orkester. — 19.35: Arije in pesmi. — 20.15: Operetni večer. — 22.50: Dunajska elweba. — 23.50: Godba na pihala. — BERLIN 20.15: Pester program. — 22.50: Plesna glasba. — K0NIGSBERG 20.10: Opereta. — 22.30: Godba za ples. — MOHLACKER 20.16: Zabaven program. — 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.30: Zborovski koncert. — 18.40: Orkester. — 20.30: Plošče. — 21.40: Ciganska kapela. — 22.45: Orkester. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Igra. — 21.30: Simfoničen koncert. Sokol Načelni?tvo sokolske župe Ljubljana objavlja se naslednja navodila za pokra rm-sta ziet r Zagrebu: Člani imaio sktrono prenočišče na Selški cesti, članice pa v gimnaziji na Wilsonovem trgu. Zborno mesto za zupo k slavnostni povorki >e skupno pmioclsce, in sioer se morajo zbrati člani v Selški ulici ob 5. zjutraj, članice pa v gimnaziji na Wilsonovem trgu ob 6. zjutraj. Ob 5.15 odkorakajo člani s svojega župne-ga zbornega mesta, med potjo se priključijo clanice in nato gre vse članstvo ljubljanske župe na sJcupno zborno mesto za 6lavnostno oovorko na Krešimirov trg. Na-glasiti moramo, da se mora zbrati na zbor-mestu župe, t j. na skupnih prenočiščih vse članstvo, ki ima slavnostni kroj, narodno nošo, članice tudi v telovadnem kroju in člani v civilni obleki. Vstopa posameznikom na skupnem zbornem mestu na Krešrrorrovem trgu ne bomo dovoljevali. Bratje in sestre, bodite točni, disciplinirani in prenašajte vse nevšečnosti zleta s sokolsko požrtvovalnostjo. Sokol Vič poziva vse telovadeče Članstvo in tiste, ki se udeleže pokrajinskega zleta v kroju aH narodni noši, da je odhod v Zagreb jutri (v petek) ob pol 17. Zbor udeležencev je točno ob četrt na 16. pred Sokolskim domom rta Viču, odkoder odkorakamo skupno na kolodvor. Članstvo celjske sokolske župe odpotuje v Zagreb s posebnim vlakom št 533, ki bo odhajal iz Celja danes 3. t m. ob 12.30. Društva ob progi Rogatec—Grobel-no odpotujejo isti dan z vlakom št. 2114, ki dospe v Grobelno ob 9.46 in od tam z vlakom št 519 do Celja, kamor dospejo ob 11.15. Članstvo iz Savinjske doline dospe v Celje t vlakom 9113 ob 10.25. Društva Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ter iz ta-mošnje okolice potujejo 3 .t m. z rednim brzo tovorni m vlakom 47, ki odhaja iz Zagorja ob 11.54 m dospe na Zidani most ob 12-57. Med vožnjo bo posebni vlak sprejemal članstvo posameznih društev ob progi Zidam most — Brežice. Na postajo Za-gre4>—Sava dospe ob 15.30. Povratek iz Zagreba — Sava s posebnim vlakom 534 dne 6. t tn. ob 1 JO, prihod na Zidani most ofc 3.40, v Celje okrog 4.30. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" Repertoar MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4. avgusta ob 20. v mestnem parku na otroškem igrišča ob koncu Tyrš^-ulice: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Premiera. * GledmliSka predstava na prostem. V okviru »Mariborskega tedna« uprizori mariborsko gledališča za otvoritev tedna Golievo komedijo »Kulturna prireditev v črni mia-ki< v mestnem parku na otroškem igrišču. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič, sodelj-b pomnoženi ansambl. velika komparzerija in godba »Lira«. Sedežev je 754. Pr odprodaje pri gledališki blagajni (Tel. 23-82.) Vstopnina od S do 10 Din. Stojišča po 8 in 5 Din. Premiera bo to soboto. ZAHVALA Ob teflki trgu bi naše predobre mamice ln stare mamice, gospe Neže Malgaj se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ji v dolgi bolezni lajšali trpljenje in jo spremili na zadnji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo P reč. kanoniku g. Mikušu za tolažbo ob bolezni in vsej častiti duhovščini za spremstvo pri pogrebu, pevcem za žalostinke na pokopališču, g. Drofeniku Josipu za toLa-žilne besede ob odprtem grobu, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem ki so nam bili na kakršenkoli način v tolažbo ob tej težki izgubi. Vsem Bog plačaj! Sv. J arij ob j. ž, 30. julija 1934. žalujoče rodbine: 6585 Virant, Malgaj, Vajda. Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Bibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek Za hiseretni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani