Št. 1. V Gorici, v torok dne 1. januvarja 1907. (f Letnik IX. Izhaja vsaktorek insobotoob 10. uri predpoldne. Akopade na ta ducva praznik izide dan prej ob 6. zvočer. Staue po poäti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2"5OK. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevein tekaliäöu po 8 vin. !__________________________________ u UxilljA ITrednistvo in iipravnistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vabilo na narocbo, Goriške rojake vljudno vabimo, naj se v obilnem številu naročijo iiidi v tern letu na naš list, ki jini bo dajal zdrave politične in gospo- darske duševne hrane v dostojni in spodobni obliki, kakor sodi resnemu listu. Pod staro zastavo: za vero, dom, cesarja bomo razpravljali gos- podarska in socialna vpražanja ter bo drili naše ljudstvo v nj ego vein po- litičnein, narodnem in kullurnem boju zoper vse njegove nasprotnike in sovražnike, ki se mu pogosto bližajo v ovčjih kožah z lepimi imeni. Vsled podraženih delavskih močij in vsega gradiva siljeni smo zvišati naročnino lista, pa vendar tako da se oziramo na manj pre- možne. List stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan za Yse leto 10 K, za pol letu 5 K, za cetrt lcta 2 K 50 h. . ---------i Manj premožnim se cena zniža, i ako se za to oglasijo pri uprav- ! ništvu lista. i Upravništvo in uredništvo „GOJ11CE". V znamenju dela in boja. Na pragu novega leta stojimo. Mnogo dela nas čaka, težkim, odločilnim bojem gremo naproti. Na eni strani boj proti sovražnikom naše narodnosti, na drngi strani pa moramo odbijati napade lastnih bratov na svetinje našega Ijudatva. Z li- beralnimi in soc. domokratičnimi načeli hočejo zastrapiti naš narod in ga tako uničiti. Govore o francoskih razmerah, ki bi jih radi imeli tndi pri nas, ne po- vedo pa, da te francoske razmere sprem- Ija tndi straäna moralna propaloat, ki fi- zično ubija francosko ljadstvo. Boj za krščanske principe je boj za obstoj našega Ijndstva. Edor dela zoper ta načela, je njegov sovražnik. Da bo slovenski narod te svoje sovražnike pre- magal, ma je treba dati samozavesti, izobrazbe in organizacije. Lev resnem dela pa moremo ljadatvu podati vsega tega. Treba dela, treba delavcev ! Posebno sedaj, ko stopa v deželo splošna in enaka volilna pravica, posebno sedaj bo treba napcti sile. Nikogar naj ne oplašijo težave in nihče naj se ne nda brezskrbnosti. Vedno je treba pomniti, da si razmere atvarjamo sami s sTOJim delom ali brezdeljem. Vse javno življenje se danes vrši v znamenjn boja. Ta treba zavreči vse po- mi8leke in prijeti v roke orožje. V eni roki držimo ping, da orjemo njivo izo- brazbe, samozavesti in organizacije v na- šem Ijadstvu, v drngi roki pa držimo jeklen ineč, b katerim branimo svoje svetinje. Naš boj je boj za pravo svobodo proti liberalnemu terorizma ; naše delo je delo gospodarskega osvobojenja izpod liberal- nega robatva, ki mori še danes naše ljudstvo ; naäa pot nas vodi od laži in teme k večno jasni in pravi Resnici. Kdor ni takaj z nami, je proti naml Boj, ki ga bijemo ni oseben, to je boj za načela. Ne napadamo oseb radi njih samih, ampak radi njih delovanja, ki je pogubno naäemu narodu. Velikanski pomen časopisja v teh bojih uvidi vsak sam. Naš list je vedno stal na strani goriškega Ijndstva in se boril odkrito in pošteno za njegove tež- nje. Podajmo si, vsi pošteni goriški Slo- venci roke za skupno delo. Podpirajte nas list z dopisovanjem in naročevanjem mi pa bomo delali in se borili tern ne- ustrašneje, čim bolj nas bo podpiralo poäteno slovensko goriško ljadstvo. V tem smislu, da se vsi goriški Slo- venci najdejo složni pod okriljem krščan- skih načel jim želimo : Srečno in ve- selo no v o lelo ! Nekaj o Gabrščekovih dobrotah. (Dopis s Kobariškega.) Pomolčeva hiša od Eramarjeve hiäe ni imela nikdar nobenega dobička ! Tudi ti dve hiši niso imeli nobene zveze in prijateljstva. Nekako znanje med hišama je postalo, ko je Gabrščekova teta po- atala duhovna mati pesnikova — pa ne v p r i d Pomoljčevim, ampak v prid Kramarjevim. Kramarjeva Pepa (mati Gabräckova), ki ni imelh prav no- benega zasluženja pri tem, da je bila Komačevka dnh. mati Gregorčičeva, je znala to izrabiti in je izvabila Pomoljče- ve v svojo prodajalno — češ, saj smo svoji — ter jim vBiljevala blago tadi brez plačila. Ona pa je pridno pisala in račnnala obresti — in na enkrat je pri- jela pesnikovega brata Antona, ki je bil gospodar na domu, da ji je dolžan celih 200 gl. In plačati jih je moral. Take dobičke je imela Pomoljčeva hiša od Eramarjeve. Eo je izvedel brat pesnikov Anton, s čira se hvali Gabršček v „Soöi" rekel je: „Sram in spot naj ga bo" in me prosil, da ma to sporočim. Pokojni pesnik jo za časa svojega slažbovanja v Eobarida rad občeval z Komačevo drnžino, a z Eramarjevo n i imel popolnoma nobene zveze in nobene posebne prijaznosti. Dopisi. Iz Livka. — Božični prazniki so minnli. Vsaki kristjan jih je praznoval z veseljem. Ali Livčani pa še posebno, ker v kratkem dobimo novega karata č. g. Valentina B a ti č a, kapiana iz Tolmina. Za veseljem pride žalost in sicer z od- hodom našega č. g. župnika dr. Franči- §ka Enavsa. Ako pomislimo kakšne raz- mere so vladale pri nas ob njegovem prihodu, kakšno sovraštvo in prepiri bo bili med občinarji in sOBedi, med dnhov- nikom in ljadstvom, ko je vse to izginilo pod pastirjevanjem sedanjega g. žapnika, priznavamo vsi, da je žalostno za nas, ko nas zapušča. Vendar pa nas veseli to, da je dobil boljšo in bolj častno slnžbo za dekana v Cerkno, katero mož v resnici zasluži. Ako se ozremo v pre- teklost, vidimo, koliko hudega je odpravil in koliko dobrega vpeljal. Tega ni moöi popisati na mali papir. Vbo to pa z lju- beznijo , z njegovim naravnim obnaäa- njem, ter vstrajnimi in dobrimi pridiga- mi, katere smo vedno z veseljem poslu" šnli. Dobro vemo, da ne potrebuje, da bi ga po časnikih hvalili, vendar se ču- timo dolžni poslati ta mali dopis v öa- snike, da bodo ljudje vedeli, da je prišel s ča8tjo k nam in odide še z večjo od nas. Tem potom ma izrekamo največjo zahvalo, naklonjenost in spoštovanje, že- limo ma, da bi 'še mnogo let uspešno, kakor pri nas, v blagor Ijudstva deloval in ma ohranimo spomin do smrti. Bog ga živi äe mnogo let I Z Bogom ! Občinski odbor na Livka. Iz Dol. Yrtojbc. — Po mnogih vaseh v naši okolici imajo kmetje zava- rovalnice proti nezgodam za govejo ži- vino. Te zavarovalnice so todi različno arejene. Tako na primer so zavaroval- nice, v katerih plačujejo adje od posa- mezne živine primeren znesek na mesec ; v drugih na leto; v tretjih spet plaču- jejo Ie takrat, ko pogine živina in sicer plačajo toliko, kolikor določi v to po- stavljena komisija, katera poginjeno ži- vino ceni. Zadnji zavarovalnici slično imamo tadi pri nas. Kazlika pri naši pa je le ta, da ima premalo udov, tako, da v slučaju kataatrofe pri živini kakega ada se zdi ostalim nekoliko preveč za plačati. Taka zavarovalnica torej ni nič kaj prak- tična. Ko bi bilo mnogo odov bi že šlo. Sicer nam je kmet. potov. ačitelj g. Anton Štrekelj povedal ob neki priliki, da nam astanovi dež. odbor skapno zava- valnico za več občin, od katere naj bi dobival zavarovani kmet, ko bi ga obis- kala nesreča, gotovo odäkodnino. A g. učitelj je rekel obenem, da za tako za- varovalnico se je oglasilo le še premalo občin — da naj počakamo. Mi pa čakati ne moremo na to rešitev, kajti Bog znaj, kedaj se zglasi dovolj občin, da bi se taka zavarovalnica s pomočjo dež. od- bora astanovila! — Priporočati pa bi bilo, da bi se astanovilo v naši vaBi draštvo — goveje živine je dovolj —¦ katero naj bi imelo namen pri nezgodah te živine prizadetim kmetom pomagati! V takem draštva naj bi se plačevalo pri- meren znesek bodisi na mesec ali pa LISTEK. Naš Tonček. Črtica. Spisal V. (Dalje). Rudolf je vzel Tončku dežnik iz roke in ga nesel na hodnik. Ko se je vrnil v sobo, je stopil Rudolf k Tončku in ma požepetal na uho : „Tonček, ne zameri, dežnik se pašča na hodniku in se ne vctopi z dežnikom v sobo". „Kaj ni še očela doma ?il je vpra- Sala Rudolfuva in Milkina mati in vsto- pila v «oho; približalh. se je Tončku, ga pobožala po čela in dostavila : „Tonček, se ti dopade pri nas?"' »Vatani, Tonček, in daj gospej strini roko 1« je rekel Tončkov oče. Tonček je vstal, strina je prejela njegovo roko in dejala : „Ubogi fant, je ves preplašen ! Ne boj se, Tonček, saj si naš I Pa ni po- treba, da tiščiš klobuk na nsta, odloži ga!M Milka je vzela Tončku klobak iz roke in ga položila na stolico zraven Tončka. »Oee je tu, oče je ta 1" je zavpila z drobnim glasora Milka in tekla na hodnik. „Tata, stric Urban je prišel in pripeljal s eeboj Tonöka", je vpila Milka in 8kakljala okolo svojega očeta. V sobo je vstopil profesor Marko Eorenina, mož velike, krepke postave, reßnega obraza, z dolgo, črno brado, je pozdravil, stopil k svojemu bratu, mu stisnil roko in rekel prijazno : „Bog te živi> brate ! Dobrodošel !u rSem pripeljal fanta v äolo", je dejal Tončkov oče in pokazal na svo- jega sina. Tonček je vstal in Btegnil svojo ročico proti stricu. Stric Marko je stopil k Tončku, ga prejel za roko in mu rekel s nlovesnim glasom: „Tonček I DanaŠnji dan je važen dan za tebe ! Eakor ti danes, tako sem jaz prišel pred Sefitintridesetimi leti v mesto. Ravno tak Črviček sem bil, kakor ti zdaj. Bodi priden, Tonček, in ne zabi Boga, pa boä šVkdaj gospod \" Tonček je gledal nepremično svo- jega strica. Dopadel se ma je stric s črno, gosto brado, z dobrotljivim po- gledora in s prijaznim glasom. Tonček se je spomnil nmazane, debeluhaste ženske, ki mu je bila rekla, da bivata v hi ši dva gospoda Marka, proses or Marko Eorenina in pa njen mož, Marko Söe- tina. Tonček je bil vesel, da ni Marko Ščetina njegov stric, ampak Marko Ko- renina. Dasi ni poznal Marka Ščetine, vendar si ga je domišljeval grdega osor- nega, s ščetinasto brado, prilično takega kakor onega na dragern nadstropju, ki biva nasproti Btricu. Razen tega je pa tadi strina dobra in prijazna gospa ; saj ga je tako lepo pobožkala pu čela in ma rekla : — Ne boj se, Tonček, saj si naä ! — Kako osorno pa je bila zavpila nad njim žena Marka Sčetine ; zacvilila je kakor pes, če se ma stopi na rep. — Iz tega premiäljevanja je vzbudila Ton- čka Milka, ki je vstopila v sobo in rekla : „Tata, sem že pogrnila mizo v jedilnici, kosilo je pripravljeno". Vsi so šli v bližnjo sobo in sedli okolo mize. Tudi Tonček je sedel k mizi; Milka mu je odkazala mesto zraven Radolfa. Nikdar ni še Tonček sedel pri tako lepo opravljeni mizi. Cist bei prt je bil čez mizo ogrnjen, beli krožniki; srebrne žlice, noži in vilice s srebrnimi roci, dve lepi, svetli steklenici z vinom in z vodo, lepi, svetli kozarci in čeden košek, naložen i belim kruhom, vse je fetalo v lepem redu na mizi. Ker ni bil Tonček od jutra, ko je sei zdoma, ni- česar jede), je bil precej pri teka, bkoi'aj bi rekli, da je bil lačen. Jedi so mu sie torej v Blast, posebno pa mu je ugajal masleni kruh. Toncku nasproti sta se- dela pri mizi njegov oče in stric Marko. „V kateri razred ga misliš dati?1' je vprašal Marko svojega brata. „Mislim, da ga sprejmo v tretji razred, ker je dovršil drago leto domače sole 8 prav dobrim vspehom", je od- govoril Tončkov oče. „Kaj bi hotel biti, Tonček?" ja vprašala strina Toncka in se ma pri- jazno nasmehnila. „Profesor, kakor gospod stric", je odgovoril Tonček tiho in zardel. „Vse se še lahko zgodi", je ome- nila sitrina; „stric se je rodil v isti hiäi kakor ti in, ker se je pridno učil, je danes gospod. Bog daj, da bi se ti iz- polnila želja !" (Dalje pride.) tudi na lelo, lako, da bi se nabralo ne- liko denarja, 8 katerim bi druätvo po nesreči prizadetega nda popolnoma od- škodovalo. Za tako društvo bi se morali pač naši kmetje nekoliko bolj zanimati, kajti Btvar se tiče njih lastnih interesov. Torej kmetje, vsi složno na delo! Vaše geslo bodi : Pomagajmo si sami in Bog nam pomore! — Glede napredovanja na- Sega kmetijstva bom aže še poročal. K sklepu pa Vam voščim, g. urednik, srečno novo ]eto[! Na svidenje ! —.— Polilični pregled. Kedaj bodo nove volitve? V soboto je bil v posebni avdijenci pri cesarjn naš notranji minister B i e- n e r t h. Razgovor je bil o tem, kedaj se vrše nove volitve. Nekateri trde, da bodo poprej, nego jih pričakujemo, naj- brže prvo nedeljo po veliki noči ali pa 24. marca. Krščanska demokracija. V gospoyki zbornici Bta izmed cerkvenih knezov govorila za volilno reformo ljubijanski skcjf Jeglič in pa poljski nadškof Teodorovič. Ta je v krasnem govora povdarjal da glasuje za volilno reiormo, a ne iz atrahu, luii ne, da bi napravil s tem uslngo vladi, am- pak iz ljubezni 1 j u d s t v a, za pros- peh krščanske demokracije. Volilna dolžnost. Nižje avstrijski deželni zbor je sklenil uvesti volilno dolžnost. Koroški deželni zbor je tozadevni predlog posl. dr. Popovca izročil pravno-političnemu odseka. Tndi v Šleziji je bil sprejet enak predlog. Moravski deželni zber. Ko Be je dne 28. dec. sešel mo- ravski deželni zbor, se je izvršil v njem velikanski preobrat. Novi deželni glyvar grof Serenyi je povdarjal to v svojem otvoritvenem govora, ko je rekel: „Na- počil je resni trenotek, ko je dosedanja manjšina postala večina in prevzela nase veliko in \azno odgovornost za vodstvo in upravo te dežele. S tem se je tadi češkemu jezika v deželnem zbora po skoro tri sto letih odkazalo tisto častno mesto prvenstva ki ma gre". Katoliäko- narodni poslanci so izročili glavarja va- žen načrt adrese vladarju. Liberalni listi se radi tega jeze, češ da znači to „kle- rikalno agreaivnost". Velike demonstrate v Milanu. Včeraj so se vršile v Milana velike demonstracije proti srancoski poliliki in za njo. Dopoldne se je zbralo na Ca- voarjevem trga na tisoče ljadstva z okoli 100 zastavami. Sprevod se je pomikal potem k takozvanema „spomeniku 5 dni". Ta so govorili odvetnik Paleari, poslanec Cameroni in blagajnik Casazza, nakar se je sprevod razäel čisto mirno. Med spre- vodom po nlicah so nekateri meščani sprevod pozdravljali s klici in ploskanjem, nekateri pa so žvižgali. Popoldne so pri- redili demonstracijo socialisti na trga Montana. Govorili so razni socialisti, med temi tadi Tarati. H koncu so zapeli marseljezo. Dan je minul mirno. Tudi v Rinm se je vršil v kat. de- lavskem društvu protestni shod proti po- stopanja francoske vlade napram kat. cerkvi. Govoril je monsignor Karol S a- Jetti. Volilno gibanje na Nemškem. Volitve za nemški državni zbor se bližajo in stranke so že izdale svoje vo- lilne oklicr. Vlada ima sedaj jako sitno in slabo btališče, ker je ravno iz Afrike prišla vest, da so ondi Nemci porazili zadnje ustaäe, 120 slabo oboroženih, se- stradanih in razstrganih Bondelzwaartov. Vladi je s tem izpodbit zadnji razlog za novo posojilo, ker je apor udošen. Katoliški centrum triamfaje, ker je sedaj dognano, da je bilo njegovo stališče pravo, stalisče vlade in njene manjšine pa ne- pravo. — Centrum gre z velikimi upi v volilni boj. Pretečeni teden so bile do- polnilne volitve v virtemberški deželni zbor. Ta je dobil centrum zopet nova 2 mandata, ki ju doslej ni imel, tako daje centrum sedaj v tej zbornici najmočnejša %tranka z 22 poslanci. Darovi. Za Gregorčičev spornenik. J. K. v Gorici 10 K; Dr. Fr. Ileäic, prcfo8or v Ljubljani, od honorarja za Slov. Antologijo 20 K; Andrej Mesar, vikar v Lokavcu 10 K; Jakob Aljaž, žapnik na Dovjem 20 K ; Milan Perozzi, občinski tajnik v Sovodnjah 1 K; Jernej Kopač, svečar v Gorici, za odktipnino novoletnih daril 10 K; S. G. j. 40 K. Za božičnico solskim oirokom v Breginju, prirejeno doe 24. decembra 1906, v äolskem poslopju, so izvolili daro- vati prispevke sledeči preblagorodni, prečastiti in velespoštovani gospodje oziroma gospe in goapice: Bogomil Prin- zig, c. kr. okr. glavar in Andrej Laaič, c. kr. okr. Šol. nadzornik, oba v Tol- mina, po 5 K ; Matej Fabjan, c. kr. okr. sodnik v Robarida 6 K; Miroslav Prem- rou, c. kr. notar v Kobarida 3 K; Jarij Peternel, dekan v Kobaridu 2 K ; Alojz Matelid, župnik v Breginja 6 K ; Valen- tin Knava, vikar v Logeh 3 K; Josip Sittenberger, c. kr. stotnik v domobran- Bko-planinskem polka v Celovcu, dve veliki škatlji igrač in oblačil ; Anton Stres, učitelj v pok. v Gorici, vse ble- steče okra8je za božično drevo ; Stefan Firm, učitelj v Logeh, 2 K ; Josip Prin- celj, c. kr. okr. orožn. poveljnik v Tol- minu, 2 K ; dalje v Breginju Anton La- zar trgovec 5 K ; Anton Rosič, trgovec 2 kg bonbonov ; Anton Borjančič, tr- govec 240 K ; Roža Kadenaro, c. kr. poštarica, 2 K; Josip Cjtič, c. kr. orožn. štražmešter, 6 kg. lepih jabolk ; Andrej Modrijančič, posestnik 2 K; Josip Guš, organist 140 K; Ivan Gradišar, c. kr. iin. nadpaznik 2 K; in Marjana Rakar, po^estnica, 1 K; Matija Gašperut, pod- župnn v L'igeh 2 K; njegova soproga 1 K; slavno županstvo v Breginja je darovalo pa amreko za božično drevo. Vsem darovalčBm in prijateljem šolske mladine, ki so pripomogli k prireditvi božičnice, iskreno zahvalo! Šolsko vod- stvo v Breginju, dne 26. decembra 1906. Srcčno in veselo novo lefo J907 zel'i narocnißom, cilafcljcm, so- trudnikom in jirijatelj em „(gKtrice« urednišfvo in upravništvo. Novice. Volitve v tržaško delavsko za- varovaluico zoper nczgode so se vr- šile 29. dec. Slovenci smo zmagali v IV. kategoriji s kandidatom delodajalcev g. Pus torn, tesarskim mojstrom v Ljublja- ni in z g. Dragotinom Hribarjem, ti- skarjem v Ljubljani, kakor členom raz- sodišča, tudi za delodajalce. Drugod smo za sedaj pro padli. Najnovejši Gabrščekov konku- rent je postal na svoja stara lela dose- danji njegov pobratim dr. Tavčar. Ker se dnevi njegovega poslanjevanja bližajo svojemu koncu, se je mož poprijel cbrti. Izdajal bo knjige, kakor piše „Narod". Take stvari je doslej zalagal Gabršček; zato smo radovedni, kako bo ta pozdra- vil konkarenčno podjetje novega svojega štacanarskega kolege. Bjmo videli kaj pri njem bolj vleče, ali liberalna načela Tavčarja, ali „svitle kronice". Ne gre brez laži iu zavijanja.— „Soča" je dokazala tadi v svoji zadnji številki, da ne more živeti brez laži in zavijanja. Laže, da skrunimo Gregorčičev spo- min, češ, da smo Se letos po pesnikovi smrti „privlekli na dan naznanilo, da ;e iste politiene pesmi v „Gorici" za časa najhujših bojev pel — Simou Gregorčič". Resnica je, da je „Gorica" imenovala Simona Gregorčiča že leta 1901 kot pe- snika onih političnih pesmij, ko je odbi- jala necuvene napade proti njemu. Na podlagi svoje laži šunta „Soča" celö proti „osrednjemu odboru za Gregorči- čev spomenik" ter kleveta: „To je pač i škandul, da epravlja „Gorica" sedaj po smrti njegovi v svet vest, da je pel on tiste politične pesmi, Skandal, da mu ga ni para !" Dalje laže „Soča", da „klerikale!" častijo v Gregorčidu le politčnega, a oni okoli „SočeM resničnega *pesni- ka. Kako je Gab,ršček „častil" pokojnega pesnika, smo povedali v zadnjih števil- kah „Gorice". Da amo navajali tudi oi- tate iz Gregorčičevih „političnih pesmij", je 8eveda Gabräöeku neljabo, ker so te pesmi prav dobra f jtografija Gabrščekove vrednosti. Toda k temu nas je Gabršček sam prisilil s svojim bahaštvom in svo- jimi napadi. Zato pa ni res, da častimo v Gregorčiču I« političnega pesnika, ker smo zavrnili Gabrščekove baharije in neresnične trditve s citati iz Gregorči- öevih pesmij. /•ivijanje in laž je tudi trditev, da so sramotile Gregorčičeve „ politične pesmi" celo napredno stranko. Že nas- lovi teh pesmij dokazujejo, da je spu- ščal 1. 1901 pesnik svoje puščice proti Gabrščeku in dr. Tami, ki sta tedaj še složno razdirala edinost po Goriškem. Kako zatrkuje „Soča" napredne poslaucc. — Večkrat smo že naglaäali v našem listu, da vlada dela neopravi- čene zapreke zs razdelitev brezobrestnih posojil, za katere je določil deželni zbor goriški 60.000 K, a vlada po prizadeva- nju deželnega odbora in naših poslancev 90.000 K. Da bi se ta vsota čimpreje raz- delila med prosilce, poslal je deželni odbor mnogo vlog navlado; naš državni poslanec dr. G r e g o r č i č je sam osebno pospeševal to zadevo na Dunaju; trije deželni poslanci naše stranke S3 bili no- vembra 1. 1905 kot deputacija pri c. kr. poljedelskem ministerstvu na Dunaju, kjer se jim je obljubilo, da se od strani ministerstva gotovo reši ta zadeva še v istem letu; dež. odbornik Berbuč je bil opetovano pri dvornem svetniku grosu Attemsu ter mu priporočal nujno rešitev te zadeve ter je to stvar tudi v Trstu pospeševal in zastopal; različni župani in zaaebniki so bili v tej zadevi pri c. kr. dvornem svetniku grofa Attemsu in osebno v Trsta pri namestniätvu ; a vse zaman. Stvar vendar ne gre izpod rok, in zakaj? — Zato, ker čaka vlada vedno na to, da bi se zavzeli za to zadevo „napredni poslanci", ki bi si pridobili pri našem ljudstvu tem potom velikih zaslug in ?elikega upliva. A ti poslanci — se ne ganejo. In da bi jih „Soča" k temu iz- podbudila, zabavlja čez onemoglost „kle- rikalnih" poslancev in odbornikov — bije namreč po sedlu, a udarci veljajo konju. — Kaj pa, ko bi predstavitelji na- rodno-napredne stranke okolu „Soče" poskusili sami svojo srečo ; mogoče, da bi vlada vendarle pred njimi „zlezla v hlače". To bi sedaj pred volitvami neiz- merno povzdignilo slavo in apliv stranke, ki se ravnokar reorganizuje. Za izboruo zabavo skrbi ljubi prijatelj brezzobe klepetulje „Soče" — ljubljanaki „Slovenski Narod". V sobotni številki je prinesel pod zsglavjem „Na- rodna založba" sledečo modrost : „Sedanji čas je doba največjih političnih in socijalnih prevratov, a alo- venskega naroda izomika je tudi v teh ozirih skrajno pomanjkljiva. Imamo so- cijalne demokrate in krščanske socijaliste, toda vsi najbolj navdušeni pristaši teh struj nimajo niti pojma o socijologiji, o nacijonalni ekonomiji in o političnih znanostih. Dr. Krek je pač spisal knjigo o socijalizmu, a to ni druzega nego po- nesrečeno delo diletanta, ki ima dobro voljo in je mnogo čital, a ničesar prebavil". Pod to stvarjo so podpisani gospodje : dr. Tavčar, notar Plantan, Malovrh, dr. Žerjav in Pustoslemäek ter obljubujejo, da bodo oni te stvari znali napraviti vse drugače in boljše. Iz tega je razvidno, da bo „Narodna založba" predvsem skrbela za zdrav in pristen humor. Zatrjuje se nam, da ima Malovrh pripravljeno razpravo o lastninski pra- vici. — lleorganlzacija „nar. -naprcdue44 strankc na Gr»riäkem je vsled demokra- tizacije volilnega reda neizogibna, tako poročajo listi. To naj bi bila repriza na- rodno-nadredne tragikomedije, ki se je pred mesecem vprizorila na ljubljanskem „odru", menda je galvaniziranje mumij nekaka politična rokoko-modn. Tako piäe dr. Tume glasilo „N&š L;st". Mi pa menimo, da je celo ta cena zasrkacija odveč. „Sjča" je resda prine- 8la že par člankovpodgorenjimnaslovom, a mi Brno že prvi članek Rprejeli za na- vadno bobnanje Gabrščekovo, podobno kričanju človeka, ki so je v gozdu izgubil in se čuti osamelega! Koliko uspeha smemo priöakovati od te „reorganizacije", nam pove sam dr. Tama (oziroma nje- gov list), oče in prvi načelnik te stranke. Interesantno bi bilo zvedeti, kdo je na- slednik temu prvemu načelniku? kdo je drngi načelaik? Tega nam „Soča" doslej še ni razkrila. No, težko ni uganiti, kdo ji leži na srea, a težko je enemu satnemu pisati, kandidirati za načelniško mesto, tToriti Rtranko, agitirati za njo itd. itd. Ubogi Gabršček! Toliko čaaa je mahal okoli sebe, da leži vee na tleh okoli njega. In zdaj vpije po reorganizaciji, edini rešitvi. Od strani ga pa škodož»ljno gleda in mu osle kaže aam dr. Tama, njegov najboljši prijatelj, njegov razkolni tovariš. Kolika prevara! In vrhu tega äe koliko zatajevanja, koliko „grizenji v ustnice", koliko zamolöevanja ! Kako slad- ko bi bilo, zabrusiti svojemu sedanjema nasprotniku (za vedno??) par „kroftnih" psovk v obraz, n. pr. takib, kakor jih.le on zna. Ali še tega ne! Gorje, ako se žakelj odveže ! t. j. oni akrivnostni žakelj, ki hrani v sebi vsa nečedoa dejanja, vse grde naklepe, načrte, aklepe, ki so vpri- zorili bratomorni politiöni razkol. To bi iz žaklja gromelo in treskalo, iskre in in strele bi švigale razkolnima vprizori- teljema iz obraza v obraz, da bi svet strmel, ko bi čital, kaj se da vse skri- vati pod „omiko, svobodo in napredkom" ! Ali do tega ne sme še priti! Zato prst pred ustnice in jezik za zobe 1 Torej reorganizacijo hoče imeti Ga- bršček, reorganizacijo stranke, ki je komaj izlezla iz povojev stranse, ki ne šteje niti toliko let, d\ bi jih človek seštel na prste. Reorganizirati pa je treba to, kar je zastarelo, ali kar je bilo slabo orga- nizirano. Zadnjega, menimo, ne more nihče trditi o tej straaki. Pač pa narobe! Slovenci nismo imeli in tudi najbrža ne borno imeli politične stranke, ki bi bila tako mojstersko organizirana, kakor sta jo Tuma in Gabršček. Tako se organizu- jejo zarotniške, anarhistiške stranke. In da ni stranka vkljub temu uspela, je pač krivo dejstvo, da je tvorilo nje podlago vse drugo, le morala in poätenost ne. Za doksze nam ni treba biti v zadregi; saj nam oni znameniti občni zbor „Ljud- Bke posojilnice" vse pove. Gospoda or- ganizatorja sta pač pozabila na pregovor : Kar je pošteno, traja najdalje. In ko je morala pri takih nezdra- vih odnošajih celo tako mojaterska orga- nizacija izpodleteti, kaj naj doseže re- organizaclja, ko je ogenj umetno razvne- tega navdušenja že davno pogasnil.' Za- man vsi napori, dragi Gabršoek, zaatonj vse bombastično galvaniziranje mumije! Božlčnica v „Šolskcm Domii". — Dne 22. decembra razdelili so se ubogim pa pridnim učencem in učenkam bo- žični darovi, katere ao naklonili prija- telji in mladinoljubi v blaga in denarju. Razdelilo se je vsega skapaj med otroke ljudskih sol: 106 pblek, 13 hlač, 27 kril, 41 parov čevljev, 33 klobukov, 0 kap, 36 žepnih rut, 20 predpasnikov, 9 vol- nenih rut, 10 parov rokavic, 6 parov nogavic, 3 pare gomaäev, 2 para zape- stnic, 6 šol. torbic, 6 molitvenikov in 600 kolačev. Dalje se je razdelilo otrokom treh vrtičev: 35 deških oblek, 28 parov hlaö, 31 kril, 17 predpasnihov, 10 parov čevljev, 5 punic, 7 konjičkov, 7 sabljic, 3 puške, 1 boben, -1 trobentice, 6 ku- hinjskih oprav, 1 hisna oprava, 4 šte- dilnike, 180 kolačev. Še enkrat v imenu obdarovanih otrok: Srčna hvala vsem dobrotnikom! Podpore visokošolcem. — Deželni OJbor je vsltd prizadovanja slovenskih odbornikov rešil že v seji dne 29. t. m. prošnje vii-okošolcev za podpore, dasi je za to sejo bilo mnogo drugega gra- diva. Poprej teh prošenj ni bilo mogoče rešiti, ker se ni vedelo, če bo naš de- želni zbor sklican ali ne ; deželni zbor namreč dovoljuje tozadevne podpore, ki se vsako leto razdele v enaki meri med alovenske in italijanake prosilce. Žalibog letos slovenaki prosilci ne bodo zado- voljni, ker bo vsak vsled prevelikega Števila prosilcev dobil manj kakor je pricakoval. Vseb prosilcev je nad 40, znesek za slovenske visokošolce pa zna- ša 6000 K. Mrazaje bilo 31. dec. zjutraj ob V28 v Gorici 8l/2C pod ničlo. Za odkup novoletnih voščil. — I Uprava „Primorskega Lista" je prejela za ; „Slovensko Alojzijevišče" 20 kron, za „S rotiače" 20 kron, za „Gregorčičev dorn" 10 kron, katere je da-oval J. Kopač, Rve- čar v Gorici za odkupnino novoletnih . voščil. Nov župan v Prvačini. — Dno 29. dec. se je vršila v Prvačini volitev župana. Izvoljen je g. Fr. Furlani, j višji poštni kontr^lor v pok.; podžupani j pa so gg. : Josip Š a š m e I j, And. V o - ! d o p i v « c, Alojzij. S t a n i č, Andrej | P a h o r, Jakob Zorn. j K zuaui šolski zadevi v Mirnu. | — Pišejo nam : Primerno bo, ako za- | beležimo aledeči slučaj, enak temu v j Mirnu in Rapi, koji S3 je dogodil pred par leti v ljudski soli na K. pri Bovcu. Tamošnji g. učitclj je|prepovedal oirokom pozdrav „Hraljen bodi J. Kr." z opombo, da je ta pozdrav zastarel ter za sedanje case neprimeren ter da je učiteljska Kon- ferenc* v Tolminu sklenila ga odpraviti. Na tozadevno vprasanjo na okrajni äolaki svet v Tolmina je priäel odlok, ki se glasi pribliino takole: Tamcšnjega očitelja voditelja se opozarja naj ne uvaja v Ijndsko solo nobenih novotarij, ki le d ažijo ljudstvo in spravljajo učitelja v navskrižje s ka- tehetorn. Trditev učiteljeva, da je bil pri konserenci storjeii sklep, odpraviti po- zdrav ,.H. b. J. Kr." je neresnična, kakor je razvidno iz konserenčnega zapisnika. H koncu je tudi pripomnil podpi- sani predsednik okrajnega šolskega sveta, da bi enakega predloga niti ne dal na glasovanje. Konec vsega je bil, da je dotični uČitelj bil primoran zopet vpe- ljati častitljivi pozdrav. To gg. Urbančiča in Ferlatu v premislek ! Za Gregorčičev spomenik. - Odbor kobariskih gospa naznanja, da se bo vrši pies v korist, Gregorčičevemu spnmeniku" v nedeljo dne 13. januarja 1907 v dvo- rani „Hotela Devetak". Pričakuje se obilna udeležba od strani p. p. občinstva, posebno, ker je namen veselice, pomagati velikema pesnika do trajnega spomenika, ki bo pričal bodočim vnakom, kako znamo slaviti slavne genije. Nezvcsti hlapec. — Krčmar F e - del v Kapucinski alici 15 je dal na Sveti v»*čer svojema 4iMetnema hlapca Jožefa Mozetiča iz Trsta, pristojnemu v Bilje, 90 kron, da jih ponese na mestni carinski arad. Mozetič pa si je obdržal denar in se ž njim o praznikih po krč- mah prav dovro imel. Čez dva dni ga je na pospodarjevo ovadbo prijela poli- cija v neki krčmi. Našii so pri njem le še 15 kron. Seveda je sedaj pod kljačom. Razsajač. — Nekl 48 letni Jožef Boštjančič se je po praznikih tako napil vina in piva, da je ves piian prišel domov ter razsajal. Priti je morala po- licija, ki je moža odpeljala v „peržon", kjer se je prespal. Naj den je pes jazbečar v alici Skala 4. Kdor ga je izgabil, naj ga pride tja iskat. — V tramvaju je našel spre- vodnik zlat uhan, ki se nahaja na po- liciji. — Izgubljen je tudi mošnjiček, v katerem sta bila 2 ključa. Debel sneg. — V Gorici snegäeni izkopnel. Iz vseh krajev prihajajo poro- čila o debelem snegu. V Pariza že dolgo ni bilo takega zameta. Železniški pro- met je ustavljen po Češkem, Moravskem in Ogrskem. Tudi od Ljubljane proti Trstu promet äe ni reden. V Ljubljani v soboto električna železnica ni vozila. Za poštiie iislužbence. — Pred letom je bilo poštnim nslnžbencem do- voljenih 200 K oziroma 100 R službene doklade, ki pa ni bila väteta v pokoj- nino. Sedaj bo ministerstvo izdalo na- redbo, da se ta doklada vsteje v pokoj- nino. Odredba^stopi v veljavo že začet- kom ). 1907. Zborovanjo dele^atov okrajaih bolniških blagajn v Trstu je zopet enkrat dokazalo, da je hrvatskim in slo- ven skim delodajalcom pojem discipline čisto neznan. Delegatov je 60 do 70, na zbor jih je prišlo pa 3i ! Da so Italijani razphali to zborovanje prav pred bo- žičnimi prazniki, je bilo za kranjske in äe posebno za dalmatinske delegate, ne- Ijubo in bilo je to le laäki manever, ki je tudi imel vspeh. Socijalni demokratje slo- ven8ko in itaiijanske narodnoati so gla- Bovali složno za svoje kandidate. Izvo- Ijeni so bili : Dr. JPaecher, Cuszi, Nigrinis (vsi iz Trsta). Čobal in Breskvar (iz Ljubljana) z 18 proti 16 glasom skupni kandldat Fenzl je dobil vseh 34 glasov. Predsednik je sedaj dr. Paechar; zstvod ostane še nadalje v italijanskih rokah. Jugoslovanska soc.demokracija pa je zopet pokazala, da je slovenskirn težnjam na- sprotna. Draginjske doklade je dovolila mornariäka nprava delavcem v puljskem arzenala ; in sicer dobe delavci od 32 do 72 vinarjev poboljška na dan. Xameravan vlom v tržaški bol- nišnici. — V noči od sobote na nedeljo so hoteli neznani lopovi vlomiti v bla- gajno tržaške bolnišnice. Slučajno so jih zapazili in pregnali. V smeteh je našla neka strežnica ovoj, v katerem so bili 8vedri. Policija je vlomilce že prijela. Slovouske zmage ua Koroškem. — Pri občinskih volitvah pri Sv. Šte- fanu ob Zili so zmagali Slovenci v vseh treh razredih, v Grebinjskem Kloštra pa v 2. in 3. razredo. Sijajno so zmagali Slovenci pri obč. volitvah v Rikarji vasi, kjer so nemčarji bili gotovi, da dobe 1. in 2. razred. A Slovenci so zma- gali v vseh treh razredih. — V Šf. Petra pri Velikovca so zmagali Slovenci v 2. in tretjem razredo. Čez tri leta upajo dobiti Slovenci takaj vse tri razrede. — Vrlim koroäkim bojevnikom kličemo : Le naprej neustraäno ! Tndi za tažni K> rotan, pride vesel dan! Pristo.jbino za lokalna psma zvišajo od 6 na 10 vinarjev. Tadi pri- stojbine za časopise se baje s 1. jana- varjem zvišajo. Podraže se za 25 odstotkov iz- delki iz stekla. Osebna vest. — Rarnatelj trgovske sekcije trgovske in mornarske akademije v Trsta ce?. svetnik Josip S e 1 č i č, je pomaknjen v 6. čin. razred. Umrl jo v Gradcu privatni docent dr. Rndols Qaas (Kvaß), sin prvega slovenskega predavatelja v slovenščini na graškem vseučilišča. Velikanske želczuiškc nesrečc. — Včeraj se je zgodilo po E/ropi vse polno železniških nesreö V noöi od so- bote do nedelje je trčil pri postaji Ostersberg brzovlak, ki vozi iz Himbnrga v Eolin, v neki tovorni vlak. Ubite so 4 osebe, 5 je težko ranjenih, 1 voz se je nžgal. Vzrok nesreči je neprodirna megla. V tovornem vlaka je bilo vse polno goveje živine, ki je skoro vsa ubita. — Pri Gandn na BeJgijäkem je trčil ekspresni vlak v tovornega. Skoro vsi vozovi ekspresnega vlaka so razbiti. En U8lužbenec je mrtev, 2 težko ranjena. — Na postaji Gasteldario blizu Montove je trčil osebni vlak ob tovornega. Ra-_ njene so bile 4 osebe. — Pri Elliota na Škotskem sta trčila 2 vlaka. Ubitih je 22 oseb. Velikanske povodnji v Bosui. — Vsled neprestanega deževja so v Rosni narasle reke. Okolica kraja Lazva je vsa pod vodo. Coste ao poškodovane. V Travniku stoji voda 2 metra visoko. Skoda je velikanska. Človeških žrtev doslej ni. Naročbe časniških uredništev na tele so ii i cue pjgovore. — Glasom od- loka c. kr. trgovinskega ministerstva od 26. listopada t. 1. St. 64.713 ex 1905 sprejemale se bodo odslej v smislu čl. LXV1II. mejnarodnega brzojavnega pravilnika naročbe časniških uredništev na telesonične pogovore v določenih nočnih arah. Ti naročniški pogovori morejo se vršiti od 9. ure zveöer do 6. are zjutraj, 8mejo se pa tikati le osebnih zadev do- tičnega naročnika ali zadev njegovega podjetja. Naroöba traja za dobo celega me- seca in se podaljšuje od meseca do me- seca, če se naročbe ne odpove osem dnij preje, nego le-ta poteče. Naročniški pogovor traja najmanje dve govorilni jednoti to je 6 minnt. Podaljäanje pogovora za 2 daljni jednoti more se dovoliti le tedaj, öe ni prijavljen za isti das pogovor drugega naročnika. Naročbe se sprejemajo vsaeega po- Ijubnega dne v mesecu, vend«r pa teče naročniška doba le od 1. ali ]6. dne vsaeega meseca. Za del meseca plačati je primerni znesek naročninezajedno pa tadi naročnino za celi prihodnji mosec. Naročnino račaniti je zapovprečno dobo 30 dnij in jo je plaöati vnaprej. Naročena zvezK se prekine ura- doma, ko preteče dovoljeni čas. Z^ neizkoriščeni del časa tekom pogovora dovoljuje se naročniku kom- penzaeijo in sicer äe tekorn iste noöi in za isti öas le v slučaju, če se tega časa radi tega ni moglo izkoristiti, ker jo bila proga prekinjena. Ce se pa kompenzaeije ne more dati, tedaj je povrniti naročnika na nje- govo zahtevo trideseti del meseene na- ročnine po razmerji vsake izgubljene jednote. Pristojbina za pogovor v noönih urah znaša polovico pristojbine za ravno toliko časa trajajoč pogovor podnevi. Tovarna z olji je zgorela r Ba- dimpesti. ökode je 80.000 K. Drušfva. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu priredi na novega leta veöor v „Narodnem doma" velik koncert s petjem, tamba- janjem in godbo. Ob tej priliki nastopi prvikrat draštveni tambaraški zbor, ki šteje nad 40 članov. Književnosl - umetnosf. Domača uinetnost. — Za božične praznike je izdelal Ijnbljanski pasarski mojster Ivan Kregar krasno mon- ätranco za romarsko cerkev Matere božje na Sv. Gori pri Gorici. Monštranca je v renesančnem sloga. Glavni svit ima prodrte okraske; vinska trta, s klasjem, vmes pa so pomeäani žarki. Srednji okrasek je bogat renesančnih sestav. Okrasek okrog Najsvetejšega je slligran- sko delo. Na vrhu monstrance se dviga križ, okraäen z diamanti; ravno s takimi kamenčki okrašena je lanula. Stojalo krasijo štiri emailpodobe na zlati podlagi: svetogorska mali božja, sv. FranČišek, sv. Anton in sv. Neža. Nad držajem pa jn kip sv. Janeza Rrstnika (70 mm visok), kateri kaže s prstom na Najsvetejäe. Monštranca je na zadnji strani okrašena, kar navadno ni. Delo je v vseh d^tailih skrbno in natanöo izvršeno. Monätranca je vsa iz srebra, okrašena s pravimi kamenčki in v ognju pozlačena. Slovanski sveh Bolgarija proti Srbiji. — B)lgar- ski listi v zednjem Časa ostro piäejo proti Srbiji. Zdi se, kakor bi ne Bolgari pripravljali na to, da si, če drugače ne pojde, siloma osvoje Macedonijo ter tako nasilno rešijo to vprašanje, ki je izvir vseh nemirov na Baikanu in čedalje bolj rastoče mržnje rned Srbi in Bol- gari. Zsodovinska srbska drama v , zagrebškem gledišču. — Na 23. de- cembra so vprizorili v Zagrebu histo- rično dramo Miloäa Gvetiči. Naslov ji je „Nemanja" in obsega 5 dejanj. De- janje se vrLi v dvanajstem stoletju, ko so živeli Srbi brez vod*tva razkropljeni po danaänji Stari Srbiji. Nemanja, glavni janak drame se bori za edinost svojega naroda, kar se ma po zmagi raznih zaprek posreöi. Drama je dosegla nena- vadno velik vspeh, ki ga ne pripisujejo v toliki meri avtorjevi umetnosti, ampak v slačajn, da se gre pri vprizoritvi te prve drame iz življenja Srbov za zbli- ževanje obeh bratskih narodov — Hrva- tov in Srbov. Ponudila be je torej mno- gim prilika, da dajo duška jugoslovanski ideji. Gospodarske vesH. „Gospodarska zveza za Istro" začne samostojno delovati in tadi izpo- slaje od oblasti revizijo svojih zadrag. Letošnji pridelek krompirja v Avstriji. — Izvzemäi južno Tirolsko, G">- riško, Furlanijo, Kranjsko in Dalmacijo se je v celi Avstriji letos pridelalo veliko manj krompirja od lani. Tega je krivo mnogo mokrotno vreme, vsled česar gnije krompir. V Galiciji so obilni nalivi pre- prečili kopanje tega sadeža. Na Nižje Avstrijskem se jo letos pridelalo polovico manj krompirja od lani. Tulaselaktin se imenuje novo sred- stvo profesorja Behrlnga proti tuberku- lozi. Nedavno je predaval Behring v Stat- tgartu o svojem novem zdravilu. Poslušat sta ga priäla tadi kralj in kraljica. Be- hring priporoea, naj se talaselaktin vcep- lja otrokom, dokler äe sesajo. Loterijske številke. 29. decembra. Dunaj......89 23 37 31 24 Gradec......76 19 64 28 12 Rojaki! Spominjajte se o vsaki ¦ priliki „Šolskega domaM. Leopold Wölfllng, biväi nadvoj- voda avstrijski Leopold, so hoöe loßiti od svoje soproge Viljelmine Adamovič. WöÜling biva že ätiri leta s svojo sopro- go v Garihu ter je upisan kakor sluäa- telj na tamoänji politehniki. Zdelo se jp, da je njegov zakon srečen, a v zadnjem časa so prišli v javnost glasovi, da ni temu tako. Govori se, da ni Adamoviče- va popolnoma pri zdravi pamoti. Trideset konj z^orelo. — Iz Mar- j silja poročajo da je v središču mesta izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil hieve in lope najveöje tvrdke za tran- sporte. Z^orelo je tudi 30 konj, in nad 50 voz. Škode je nad pol miljona fran- kov. Zaradi lepote Iz^ublla službo. — Gospodična Genovesi Gaw, učiteljica v Hammondu (Indian»), je bila primorana se odpovedati službi, ker je tako lepa, da se vsak v njo zaljubi. Tako je razsodil superintendent, ki ima prvo besedo pri šoli. Šolski otroci in slariäi poslali pro- šnjo z več sto dopisi naj bi se učiteljica zopet naslavila, toda superintendent je neizprosen. cAf) e/b M. Kozman, trgovec z leseno opravo v Kaštelu, vošči vsem svojim c. L odjemnlcem, srečno in veselo novo leto n ter se priporoea. Srečno in veselo no\?o leto t vošči vsem svojim cenj. gostom ter se priporoča za obilen obisk, zago- tavljaje pošteno postrežco udani Ivan Pelicon, krčmar v Rubijah. rqov'c-?, s kolonnalnim ! Diacjom All ! efer JGJpaščcK fer \?ošči ^sem s^ojirr) cenic^irr) oa- (5) malccm sreeno in \?csclo novo lefo J90Y ler sc priporoea v fjaaaljno na» l<;lonjenosi. ^> Peler Colic, S> x& čevljarski mojster v Go- rici v Raštelu, vožči vsem svojim eenj. od- jemaleem in naroenikom sreeno in veselo S ter se priporoea za nadaljno ^T ^V naklonjenost. C%T Srečno in vesslo NOVO LETO vsem svojim eastitim odjemal- ~j\ cem vošei ter se priporoea I. Bunnani, srebrar v ulici Morelli. L Srečno in ve- I selo novo lefo | vošči vsem svojim p. n. ,' odjemalcem in prijateljeni i miFodilničar t flndr. Vecchiet j na j