Leto VII, štev. 25& Ljubljana, sreda 10. novembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = UH«ja ob 4. zjutraj, ac Stane mesečno Din 15'—; za inozemstvo Din v Rojanu policijski komisar s karabinjerji in policijskimi agenti. Prisotnemu predsedniku je sporočil, da ie društvo razpuščeno in da ima on nalog, zaseči vse imetje društva. Na njegovo zahtevo, mu je moral predsednik izročiti tudi imenik članov, nakar, so agenti zasegi] slovenske knjige. Ciani so bili prisiljeni zasežene predmete osebno nesti na policijski komisarijat. Navzoči člani društva so bili preiskani, seveda brez uspeha. Zaseženih je bilo tudi osem lir društvene gotovine. Trst, 9. novembra, o. Današnja številka ^Edinosti* je bila zaplenjena. Vzrok doslej še ni znan. Volosko, 9 novemOra n. Posledico po-skušenega atentata na Mussolinija in s tem v zvezi najnovejše stroge odredbe v Italiji se opažajo tudi v obmejnih krajih. Tako so zadnje dni oblastva prijela nekaj Jugoslovanov v ckoiicj Opatije Baje jih jc aretiranih kakih 20. Preganjanja se vrše tudi drugod v Istri V Pičnu pri Pazinu jo bil aretiran župnik. Sušak, 9. novembra ti. Italijanska oblastva so dobila iz Rima posebne instrukcije, v smislu katerih so odpravila dosedanje začasne. propustnice v obmejnem prometu med Sušakom m Reko Te legitimacije, k; so nadomeščale potni list. so veljale tri dni in jih je izdajal obmejni komisarijat na Su-šaku, oziroma odgovarjajoče oblastvo na Reki. Z včerajšnjim dnem se ie izdajanje teh propustnic ukinilo. Odslej mora imeti vsakdo, ki prestopi mejo, in naj si bo to tudi v lokalnem obmejnem prometu, pred- pisani potni lis; z vizoin. S to odredbo Je zlasti prizadeto naše delavstvo, ki je zaposleno na Reki, pa tudi vozniki, uosači itii. Rim, 9. aovunbra 1. Radi protestne akcije francoske in angleške vlade proti do-b^bam izjemnih zakonov, ki jih je vstavila italijanska vlada proti'inozemcem," je' bila vlada primeram preklicati tozadevne določbe ter je izdala uradni komunike, v katerem pravi, Ua so določbe glede potnih listov veljavne le za italijanske državljane. Obenem izjavlja, da sme vsak inozemec potovati v Italijo, če ima tozadevno dovoljenje s strani italijanskih zastopstev v inozemstvu. Komunike pravi končno, da ic kretanje inozemcev s pravilnimi potnimi izkazi v Italiji popolnoma svobodno. Berlin, 9 novembra s. >Vorwarts« poroča: V Padovi je bil objavljen proglas, ki veli mod drugim: Tukaj imenovane osebe se poživljajo, naj zapustijo Padovo ter provinco, po možnosti tudi Italijo, da se izognejo najhujšim posledicam. 24 ur po tem proglasu naj odložijo svoja mesta in svoje službe. N7aio sledi 3S imen ter pripomba, da se bo seznani nadaljeval. Ako imenovane osebe ne zapustijo svojih mest, ne prevzamejo padovanski fašist] nobene odgovornosti za njihovo varnost. Kmalu po objavi tega proglasa je mnogo prebivalcev Padove pobegnilo i z mesta. V Padovi je bila uničena škoHvska tiskarna ter je bilo oplenjenih tudi mnogo privatnih stanovanj. Rim. 9. novembra, o. Na podlagi poslednjih ukrepov ministrskega sveta so bili danes zaseženi prostori komunističnega glasila «Unita» in socialističnega dnevnika «Avanti» Azev ..fašistovskega carizma" Nadaljioa odkritja o Ricciottiju Caribaldiju, ki je kot agent pro-vocateur v Musso linije vi službi izdajal za lire svobodoljubne Italijane v emigraciji. — Zasliševanje španskega polkovnika Macie. Pariz, 9. novembra, s. , ki so jih razvili katalonski nacijcnalisti na zadnjem manjšinskem kongresu v Ženevi. Eni kakor drugi zahtevajo neodvisno katalonsko republiko v okrilju Društva naroden-. Seveda poskus Macia ne izgleda posebno resen, človek bi kar rekel, da je Macia resnični rojak Dona Ouichotte dela Mancha Mož je pripravil ves aparat za bodočo katalonsko repiibliko Niti na katalonske bankovce ui pozabil. Samo njegove sile so bile daleko prešibke. Glavna njegova napaka je bila, da se je zvezal s »polkovnikom* Ric-ciottijetn Garfbaldijem, fašistovskim špijo-nom in agentom provokaterjem, ki je delal v imenu italijanske policije in izdal poštenega Macia italijanskim, španskim in francoskim oblastem. Novi proračun bo jutri predložen? Je le za 900 milijonov manjši od sedanjega. Beograd, 9. novembra, p. Finančni mini. ster dr. Peric je snoči posetil Uzunoviča in ga obvestil, da je proračun izdatkov že izdelan. Jutri dopoldne bo imel ministrski svet sejo, na kateri bo zahteval minister, dr. Peric pooblastilo, da sme predložiti kralju ukaz, na podlagi katerega bi bil dr. žavni proračun že v četrtek predložen skup ščini. Novi proračun izkazuje 11 milijard, 690 milijonov Din izdatkov. Sedanji pro» račun znaša 12 milijard 504 milijone. Din in je torej novi proračun le za 900 milijo« nov manjši. Konferenca o vicinalnih železnicah Beograd, 9. novembra, p. Popoldne so se začele v generalni direkciji državnih železnic konference zaradi rešitve vprašanja vicinalnih železnic, Seje se je udeležilo okrog 40 zastopnikov raznih privatnih železniških družb, ki imajo v naši državi približno 3000 kilometrov železnic. Kot opaaovalci se udeležujejo razprav zastopniki kapitala iz Anglije, Madžarske, Kanade in Švedske. Te privatne želez, so v obratu in eksploataciji drž. železnic. Stare koncesije se naj sedaj znova urede, kakor to predvidevajo mirovne pogodbe Državo zastopajo na tej konferenci pomočnik prometnega ministra Bora Popo-vič, načelnik trgovinskega ministrstva Milan Todorovič, direktor državnega računovodstva Juričič, šef prometnega oddelka zunanjega ministrstva Ivan Subovič, član glavne kontrole Vasovič in šef oddelka za vinicinal-ne železnice v prometnem ministrstvu Mn-drinič. Konferenca bo trajala ves teden. Omejitev tiskovne svobode na Poljskem Varšava, 9. novembra, (prd.) Vsi listi protestirajo proti novemu dokretu z zakonsko močjo o nadaljni omejitvi tiskovne svobode, ki je stopil včeraj v veljavo. Proti ta-kozvanemu zakonu o nagobčniku je nastopil celo , oficijozno glasilo ministrskega predsednika Piisudskega. Po novih določbah se poostruje cenzura, ki je že iiak ostra, in tudi kazni so občut-nejše. Zlasti hude so zaporne kazni in globe pri razširjevanju napačnih vesti, tudi ako se to ne zgodi nalašč. Zadostuje, da s6 take vesti širijo iz nezadostne pazljivosti urednika, pa naj jih prinesejo listi tudi v obliki govoric. To velja zlasti za primer, da bi take govorice izzvale vznemirjenje, ker da prete notranje- ali zunanjepolitične nevarnosti in da je ustava v opasnosti. Kaznivo je tuli pisanje listov o govoricah ali vesteh, vsled katerih trpi poslovanje oblastev, državnega predsednika, ministrov, sodnikov, parla-mentnega maršala, uradnikov in vojaških voditeljev z naredbeno ali zapovedno močjo. Aretacija vojaškega vohuna v Pragi Praga, 9. novembra- s. Policijsko ravna, teljstvo je ugotovilo, da je invalid Josip Simunek, ki je zaposlen v litografičnem oddelku enega vojaških' uradov v Pragi, izmikal tam iz gotovi j ene vojaške doku. mente in jih prodajal nekemu zastopniku ene v Pragi akreditiranih tujih držav. Po. licija je Simuneka takoj prijela. Na nje. govem stanovanju je bila hišna preiskava, ki je imela pozitiven uspeh. Simunek je podal na policiji obširne izjave, na podla, gi katerih je bilo prijetih še sedem drugih oseb Finančne težave v Italiji Pariz, 9. novembra, (pa.) Listi zelo ne. ugodno komentirajo konsolidacijo kratko, ročnih italijanskih dolgov in menijo, da je ta čin dokaz vedno bolj naraščajočih te. žav italijanskega .zgkladnega ministrstva. Ta finančna operacija, ki se tiče ogromne vsote 35 milijard lir, bo "imela za vse go. spodarstvo in posebno za banke težke po= sledice. Da se izvede konsolidacija vise. čih dolgov, bodo morale banke skrčiti in. dustrijski in trgovski kredit in to v času velike konkurence tuje industrije. Bolgarski dolgovi v Nemčiji Berlin, 9. novembra, (be.) Ravnatelj uprave bolgarskih državnih dolgov Stoja, nov je dospel semkaj, da se pogaja zastran ureditve bolgarskih dolgov. Kulturna politika Češkoslovaške Praga, 9. novembra, (pr.) V proračunskem odboru je izjavil prosvetni minister Hodža, da ima Češkoslovaška premalo mednarod« nih kulturnih odnošajev, predvsem do slo. vanskih narodov, pa tudi do Nemčije kot sosede. Kulturna politika mora omogočiti pripravo k praktičnemu življenju. Tudi športno izobrazbo je treba pospeševati Brezposelna podpora v Nemčiji Berlin, 9. novembra, (be.) Državni svet je sprejel vladno naredbo o brezposelnih. Po tej naredbi se zviša podpora brezposeln nim še ta teden v smislu kompromisnih predlogov vladnih strank za 10 do 15 ods stotkov. Predsednik Masaryk gre na odmor Praga, 9. novembra, (be.) Predsednik republike Masaryk namerava v kratkem odpotovati za en mesec na odmor v Egipt. Poljska obala pod vojaško komando VaršaTa, 9. novembra, (be.) Ministrski predsednik Pilsudski je -odredil, da se ustanovi posebna uprava poljskega obmorskega ozemlja, ki naj bo podrejena generalu Za-rowskemu. Poljska in Rusija Varšava. 9. novembra, (pr.) Ruska vlada je podala agrement za novega poljskega poslanika v Moskvi, Patka,-ki bo razpravljal o sklenitvi garancijskega pakta med obema državama. Ameriška bazilika zgorela Washington, 9. novembra, (pr.) V Que-becu v Kanadi je pogorela, slovita bazilika, eno najlepših poslopij v Ameriki. Zgorelo ali uničeno je bilo mnogo umetnin. Sedež podonavske komisije na Dunaju Bratislava, 9. novembra, ^pr.) Mednarodna podonavska komisija je sklenila, preložiti svoj sedež za prihodnjih pet let na Dunaj. Žrtve zločincev pred 54 leti Varšava, 9. novembra, (pr.) V bližini Kaki a so izkopali več pohabljenih okostnjakov. Očitidno gre za žrtve izseljenca Svisniaka, ki je v Milwaukeeju v Zedinjenih državah pred tremi leti na smrtni postelji priznal, da je izvršil pred 54 leti vež'roparskih umorov, da bi tako dobil denar za potovanje v Ameriko. Politične beležke Pet zborov S. Pribičeviča v dveh dneh Svetozar Pribičevič je s svojimi tovariši po treh krasno uspelih zborih, ki jih je ime/ v nedeljo v Pašičevem, Starih Šovah in Begeču, odpotoval proti Bosni. V ponedeljek je dospel v Brčko, kjer so ga sprejeli številni pristaši ter ga naprosili, da se izrazi o politični situaciji. Pribičevič je v veliki dvorani glavnčga hotela z daljšim političnim govorom obrazložil stališče SDS napram aktualni situaciji, ugotavljajoč, da SDS med narodom ustvarja velik pokret, ki bo Jugoslavijo pretvoril v veliko moderno državo ter .jo spravil iz sedanjega kaosa. Iz Brčke je Svetozar Pribičevič krenil s svojimi tovariši v Bijeljino, kjer je doživel nadvse prisrčen sprejem. Na zbo-rovališču se je zbralo okrog 4000 večjidel samih novih pristašev, med njimi tudi mnogo muslimanov. V obsežnem govoru je Pribičevič podal nekatere zanimive remini-scence iz nacijonalnih borb pred vojno in po prevratu, nato pa je očrtal uspehe SDS, navajajoč, da politika SDS dobiva zadoščenje tudi od onih, ki so ji bili nekdaj protiv-nl. Kjer se SDS doslej ni pojavljala, si sedaj gradi močne postojanke in prihodnje volitve bodo podale najboljši dokaz o ve. likem napredku in pravilni politiki SDS. Vsi beograjski listi obširno poročajo o Pri-bičevičevih shodih. Krokodilove solze Takoj po osvobojenju je SLS zatrla de« želni odbor in deželni zbCT kranjski In to, dasi je Narodno veče v Zagrebu sklenilo in jc celo v adresi regentu dne 1. decem« bra izreklo: «Iz istega razloga bi ostali v moči pod kontrolo državne vlade doseda. nji avtonomni administrativni organi, ki naj bodo za svoje uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom.® (Iz adrese, ki jo je prečital Sv. Pribičevič dne 1. decembra 1918. v imenu Narodnega veča regentu.) A SLS ni marala za deželni zbor kranjski ker v njem ni imela — večine. Danes pa pretaka ista SLS krokodilske sol. ze za deželnim odborom kranjskim! Kdo ji je branil mesto deželnega odbora štajer. skega ustvariti z naredbo Narodne vlade n. pr. v Mariboru začasno avtonomno kor. poracijo? Toda gg. Brejc in tovariši so ho. teli biti država, r -. pa dežela, zdaj pa ni« so po lastni krivdi ne eno ne dru^> Kje je papež? poroča, da pretepajo fašisti v Istri slovenske duhovnike ter vprašuje: je napisal, da dr. Korošec pravilno naglaža, da SLS in njeni poslanci nimajo potrebe na svečan način ponovno izjavljati, da priznavajo vidovdansko ustavo, češ, kdor je kot minister in poslanec prisegel na ustavo, mu po naši morali ni potreba ponovno priseči, ker bi s tem priznal, da te prisege nič ne veljajo. In klerikalci da imajo svoje moralne principe, za katere z nikomur ne trgujejo. Vse to so seveda klerikalci tudi telefonirali v Beograd in pustili objaviti v tamošnjih listih, da bi dokazali beograjskim političnim krogom, da sploh ni nobene ovire za njihov vstop v vlado, ki tvori zadnje (Jase edino njihovo željo. Petelin pa ni še trikrat zapel, pa je cSlo-veneo že pokazal, kakšni so klerikalni moralni principi in koliko velja klerikalna prisega na vidovdansko ustavo. V včerajšnji številki se zavzema kar naenkrat zopet v uvodniku za rtako samoupravno enoto Slovenije s popolno vrhovno pokrajinsko vlado, ki je izvrševala zakonodajno, upravno ter finančno oblast», kakršno smo imeli pred sprejetjem vidovdansko ustave. cSlovene« odklanja samoupravo na podlagi vidovdan-ske ustave, na katero so klerikalni poslanci prisegli, ter zahteva « popolno samoupravo združene Slovenije*. Spričo takega klerikalnega komedijanstva ni prav nič čudno, če klerikalnim voditeljem in njihovi morali nihče nič ne verjame in če dr. Korošec in tovariši v Beogradu zaman moledujejo za sprejetje v vlado. Resnica o «demokraciji» takozvane popolne samouprave Dr. Janko Brejc, ki menda predstavlja s prof. Remcom v SLS radikalno - avtonomi-stično strujo, se rad večkrat pohvali z demo-kratizmom, ki je vladal v Sloveniji takrat, ko je on bil v Narodni vladi ljubljanski nekak minister policije. Tako čitamo tudi v včerajšnjem «Slovencu» slavospev na popolnoma samoupravno, avtonomno enoto, s popolno vrhovno pokrajinsko vlado, ki je po prevratu v okviru državnih zakonov samostojno izvrševala zakonodajno, upravno in finančno oblast v Sloveniji.* Resnica pa je od teh navedb zelo daleč, kajti dejstvo je, da na Narodni vladi ni bili niti sence de-mokratizma. Slovenija se je takrat upravljala absolutistično in diktatorsko. Gospodje, ki so vladali, so 6e za vladarje postavili sami in vlade jim ni poverilo ljudstvo. Tudi niso ljudstva za svoje ukrepe prav nič vprašali in gospodje klerikalci, ki so se samo-lastno polastili večine v Narodni vladi, niti bivših slovenskih deželnih poslancev niso sklicali, niti za posvetovanja, kaj šele za zakonodajo. Uprav gorostasna laž in špekulacija z ljudsko pozabljivostjo in nezavednostjo je torej, ako trdi sedaj »Slovenec:>, da je e vrši generalka za Terezino. Gostovanje Žige Zaleskega v Ljubljani Prav žal nam je. da gosp. Zaleski ni ostal pri obečanem cRigolettu>. nego si ie izbral za tretji svoj nastnp Ton i a» v .'Glu-mačih». Partija je v opri tretja. in lani snn imeli gosp. Cvejiča. letos pa imamo gosp. Holodkova. ki sta oba prav izvrstna in originalni) zlasti v pro!n?u. Seveda nikakor ni zanikati, da bi gosp. Zaleski tie bil tudi ol-liceD Tonio. Ne, zopet se je polno uveljavil kot velik igralec in moister v karakterizu-joče dramatičnem petin: zopet je podajal partijo z močnim efektom in življenja bujuo lealistiko. Toda umetniškega uspeha svojega Borisa ni dosegel niti z Amonasrom. Se man je s Toniem. Zato bi bila« razvrstitev pie-govih gostovanjskili uastooov baš narobe prava, tako da bi bil zakliučil z najboljšim. Borisom. Vzlic temu smo mu hvaležni tudi za Tonia; prejel je zoroet dva venca in iz publike šopek. Gosp. Zaloški ie v vsakem pogledu umetnik velikega formata in ostav-Ija vfisk, da je prvovrsten igralec z ne več blestečim, a rafinirano izkoriščanim, silnim glasovnim materijalom. Občinstvo mu je prirejalo na'živahnejše ovaciie. Predstava .. Glumafev-., ie bila pod soli !-tlim vodstvom gosp. Balatke v celoti prav dobra. Kreacije gg. Lovšetove. Mitroviča ia Samomor Slovenke v Beogradu V ponedeljek popoldne se je zastrupila v Beogradu nadzornica doma »Srpske MaJ-ke« v ulici Mi'oša Velikega, Marija Engels-berger, rodom iz Tržiča. V Beograd je prišla pred dvema mesecema iz Ljubljane, kjer je bila poprej v Dečjem domu in zelo priljubljena. Stopila je takoj v službo »Srpske Majke« Kot glavna nadzornica si Je kmalu pridobila simpatiie vseh predstojnikov. Bila je vedno živahna, veselo razpoložena in marljiva pri delu Nikdo ni opazil na njej uiti najmanjšega znaka, da bi ji kaj razjedalo dušo. Na veliko presenečenje pa je v soboto nepričakovano izjavila eni svojih tovarišic, da je sita življenja. Tova-rišica seveda ni polagala niti najmanjše važnosti na te besede, ker je bila prepričana, da se Marija samo šali. Toda v Mariji je med tem sklep že dozorel. Bila je trdno odločena, da pojde v smrt in je svoj sklep tudi izvršila. V ponedeljek popoidne je prosila svojo tovarl-šico, naj nemudoma odnese dve pismi na pošto. Ko se je ta vrnila, je zaslišala iz sobe Marije Engelsbergerjeve čudno stokanje. Odprla je takoj vrata in našla Marijo na postelji, zvijajočo se v krčih. Izpila je steklenico llzola. Mladenka je takoj poklicala domačega zdravnika in policijo, nakar so prenesli nesrečnico v bolnico, kjer je že čez pol ure izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Pri njel so našli samo listek, na katerem je bi'o napisano: »Za mojo smrt ne dolžlte nikogar. Javite mojim v Tržič.« Kaj je pognalo nesrečnico v smrt, je za enkrat še tajnos'. Morda se bo zvedelo kaj več iz obeh pisem, ki sta bili oddani na pošto, a bosta zadržani v Beogradu. Važnost časopisnih novic Novosti v časopisih ne utešijo samo radovednosti občinstva, ampak so važne tudi v nešteto drugih ozkih. Pravkar se je izkazalo pri mariborskem sodišču ob neki novici »Jutra«, kake tiedogledne posledice imajo lahko časopisne vesti, ki jih ljudje čitajo širom domovine Meseca septembra smo enkrat poročali, da so potegnili v Št Petru nižje Maribora neznano utopljenko Iz Drave, ki je imela obute moške čevlje. To notico je čital tudi orožnik v Ptuju, ki Je ravno preiskaval, kam je malo prej izginila neka Roza Šešerko, ki je živela v sovražnosti s svojim moženi Karlom Šešerkom. Orožnik se .e takoj odpeljal v Maribor na poizvedovanje, čemer je sledila eks-humacija med tem že pokopane Roze Šešerko in zdravniki so še lahko ugotovili, da je utopljenka umrla nasilne smrti, orožnik pa je ugotov;l. da je obducirana od njega iskana Roza Šešerko. Nadaljnja preiskava je dognala, da je mož svojo ženo pred kritičnim večerom zvabil pod neko pretvezo v Maribor, kjer ga imajo sedaj že zaprtega, da nadaljujejo s kazensko preiskavo rad: umora, kateremu1 so prišli na sled po »Jutrovi« novici. Telepat ood kmečkim kn»moom Prejšnji teden smo poročali, da je hodil neki mariborski telepat iskat v benediški gozd v Slovenske gorice morilca neznanega trgovca, radi k3-Grega je bil pri zadnji poroti obsojen posestnik Markuci in njegov tovariš Zemlfč O tem iskanju morilca za telepatovo reklamo smo zvedeli sedaj še sledečo zanimivost: Ko je prišel telepat z advokatom In svojim mednem, trgovskim pomočnikom lz Maribora * b'i?Mv. morišča, se je nena- vadna komisija ob številnem spremstvu domačih radovednežev napotila po »navodilu« vsevednega medija v hrib pred hiso kmeta Kurbusa, katerega so obsojenci med porotno razpravo sumničili, da bi bil on pravi morilec. Kme< je procesijo najprej mirno čakal pred hišo. Ko pa je prišla mestna gospoda v njegovo bližino, je pograbil gnojni kramp in gnal učene proroke po hribu navzdol, da se \t kar kadilo za njimi. Daljne »preiskave« ie bilo na mah konec in tudi po mariborskih listih je prenehala tele-patova reklama « skrivnostnim umorom. Trgovski pomočnik zopet pridno streže v Gosposki ulici in noče ničesar več slišati o svojem junaštvi, v benediškem gozdu. Domači orožnik pa je poslal ovadbo državnemu pravdništvu, ker so se poklicani nepo-klicanci vmešaval, v njegov posel. Skrajno razburljiv dogodek Dva moška pod lokomotivo vlaka. Ob uvozu potniškega vlaka št 523, ki prihaja v Ljubljano ob 18.06, na postajo Gro belno, je opazii včeraj popoldne strojevodja, da je tekel vlaku nasproti neki moški, ki se je priblfžno 30 korakov pred lokomotivo nenadoma vrgel na tir. Tik za njim Je pritekel drug moški, ki je zagrabil prvega, hoteč ga očividno odstraniti s tira. Strojevodja je seveda z brzo zavoro skušal ustaviti vlak, kar pa se mu je glede na kratko razdaljo le deloma posrečilo. Zavozil je na oba nesrečneža, je pa ustavil nato na par korakov. Neznana moška sta izginila pod stroj. Po ustavitvi vlaka so našli prvega pod strojem ležati preko tračnice pred prvim strojnim kolesom, drugi pa je visel z obema rokama pod strojem za os prvega kolesnega para. Kurjač vlaka je oba potegnil ven, nakar je obema nudil prvo pomoč na postaji slučajno nahajajoči se zdravnik. Oba nesrečneža sta imela poškodie na glavi, notranjih pa najbrže ne, ker sta sama stopila v vlak in se odpeljala v celjsko bolnico. Preiskava je dognala, da se je slaboumni Ivan Glažer iz Pristave, ki ga je spremljal v celjsko bolnico Rajko Anderlič, tudi iz Pristave, hotel v teku vreči pod vozeči vlak. To je zapazil njegov spremljevalec, skočil za njim, ga zgrabil in hotel rešit!. Pri junaškem činu pa bi Anderlič skoraj sam izgubil življenje. Sigurno smrt obeh je preprečil edinole strojevodja, ki jc z vsemi sredstvi predčasno ustavil vlak. Potnikov na peronu, ki so čakali na vlak, se je seveda polastilo strahovito razburjenje, ko so opazili, da sta Izginila dva moška pod strojem. Vse se je vidno oddahnilo, ko je kurjač potegnil oba živa izpod stroja, čeprav sta bila okrvavljena, še bolj pa, ko sta se še sama postavila na noge. Vse se je d!v:io spremljevalcu Anderliču, ki jc, očividno vzradoščen nad rešitvijo svojega varovanca, odšel s smehljajočim sc obrazom na postajo, kjer so oba zasilno obvezali. Trojni umor v Debeljači V noči od nedelje na ponedeljek je bil v vasi Debeljači v južnem Banatu izvršen strašeu roparski umor, čegar žrtev so postali tamkajšnji trgovec in krčmar Matija Klein, njegova žena in služkinja. Ker je bila v ponedeljek trgovina zaprta in so pred hišo opazili sledove krvi, so stanovanje šiloma odprli. Pri vstopu se jim je nudil grozen prizor: Klein in njegova služkinja sta bila mrtva, njegova žena pa je ležala v agoniji. Razbojniki so oropali trgovino, pobrali vrednostne papirje in dragocenosti ter odnesli železno blagajno. Kieinova žena, ki !e Kasneje prišla k zavesti, je izjavila, da so razbojniki udrli najprej v sobo služkinje In ji prerezali vrat. Nato so s sekiro umorili tudi njenega moža Žena sama je dobila šest težkih poškodb in je tudi ona v ponedeljek popoldne umrla. Oblasti so aretirale pet seljakov, stopinje na vrtu so ujemajo s sledovi aretirancev, ki so do dveh ponoči popivali v bližnji gostilni. Mohoriča smo že opetovano priznali: tu li snoči so bili odlični. Za gesp. Orlova, ki itak iako poredkoma nastopa, je moral vskočiti kot bajazzo zopet gosp. Knittl Opravil je svojo partijo prav čedno in zasluži tem več priznanja, ker je pel prav dobro tudi Turi-da in ker poje skoraj sam vse tenorske partije zadnjega časi. da si imamo štiri tenorje . . . cCavalleria rustican^ še ie uprizorila jako živahno in zadovoljivo. Santuzza ge. Tbierrv - Kavčnikove je igralski in pevski močna" ter je žela dosti priznanja. AlFio g. Janka — kolikor sem ga videl in slišal .-pa mi ni usa:?l. ker se mi ie zdel še nesi-gureti in v igri preveč drastičen. Gg. Potuč-kova in Poličeva sta. povsem zadovoljevali. Predstavo je dirigiral gosp. Neffal 7. ermiem. Gledališče je bilo zopet natlačeno '"r je vladala uprav neznosna vročina. Fr G Prva letošnja operetna premijera v ljubljanski operi bo «-Terezina-> od O. Straussa. Zabavno delo. katerega snov obravnava in-teresantno epizodo iz življenja Napoleona Bonaparta, je v kostimih in dekoracijah nanovo opremljeno. Glavne partije so v rokah gge. Poličeve. Ribičeve ter gg. Danila, Dre-novca, Gregorina. Pečka, Povheta. Simonči-ča in Šublja. Naštudirala sta delo gg. dr. Švara in Povhe, plese pa gosp. Povbe tn gdč. Tullakova. Mariborska premijera Baike o volku*. Koncem tega tedna se uprizori prekrasna Molnarieva' igra 'Bajka o volku -, ki je šla pred leti v Ljubljani ponovno z velikim Dijaške predstave v mariborskem gledališču. I.etošnia serija dijaških predstav se znčenja v petek. 12. t. m. ob 3. popoldne z Župančičevo cVeroniko Deseniško* ob globoko znižanih cenah uspehom čez oder. Lepo in učinkovito dejanje, sijajna oprema in pa režija prof. Šesta kot gosta bo gotovo tudi v Mariboru temu delu pomogla do popularnosti. Glavne uloge igrajo ga. Bukšekova ter gg. Kovič in Že-leznik. Šentjakohcaui uprizore to soboto iu nedeljo Petrovičevo tridejanako komedijo *Vozel». Začetek oba večera ob 8. — Pred-prodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Prvi koncert muzike Dravske divizije se vrši v proslavo lOOletnice Beethovnove smrti dne 22. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Spored bo obsegal Leonorino uverturo (št. 2, Es - dur), V. simfonijo in klavirski koncert (C - tnoJ) z orkestrom in pianistom A. Tro-stom. — Drugi koncert muzike Dravske divizije se vrši meseca marca pr. 1. in prinese grandiozno 9. simfonik) z zborom in prvovrstnimi solisti. — Stoletnico Beethovnove smrti (26. marc 1926) proslavi ves kiutumi svet. Češka Filharmonija v Pragi bo izvedla tekom zimske sezone vseh devet simfonij; takisto se pripravlja Filharmonija v Zagrebu, da izvede vseh devet Beethovnovih simfonij. Dunfska Filharmonija je koncem m. m. izvajala 9. simfonijo dvakrat zapored. Zanimivo je. da so celo v Tokiu že 1. 1924. izvajali 9. Beethovnovo simfonijo, in sicer petkrat zapored ter na dvoru še šestič posebej! Torej tudi Japonci ljubijo glasbo največjega genija na simfoničnem polju. Za Ljubljaro je Beethoven dokazal posebno zanimanje, ker je poklonil ljubljanski Filharmoniči.i družbi svojo Pastoralno simfonijo. Koncert tržaškega kvarteta v Mariboru, ki se je vršil dne 5. t. m., je nudil lep glasbeni večer. Gg. Jankovič, Viezzoli, Dudovif, Baraldi so instrumentalisti odlične kvalitete ter vsled dejstva, da igrajo že 18 let skupaj, krasno vigTani. Spored je nudil nekak razvoj komornega kvarteta od Haydna do moderne glasbe. Klasik Haydn, ki črpa svojo bogato in toplo invencijo iz slovanskih tleh (dokaz temu so slovanski motivi v drugem stavku!) je dobil v rafiniraai interpretaciji umetnikov nov svojevrsten blesk, nekako pomlajen se nam je zdel v luči te vseskozi ekspresijonistične interpretacije. Manj me je prevzel velikan Beethoven, ki je vsled tega stila v prednašanju izgubil na liniji in veličini. Pri Detoussyju se je tehnika umetnikov pokazala v kar najboljši luči. Skladba sam8 je velezanimiva v harmoničnem pogledu ter v instrumentalni fakturi, Dovdarjam posebno zanimivo sorodstvo bretonskih narodnih pesmi, katere uporablja skladatelj, z našimi sevdalinkami. V celoti lep večer; znanje in tehnika umetnikov fa6cinira. Dr. I. V. Petdesetletnica Zajčevc opere -like važnosti za Maribor. Iz Celja e— Poverjeništvo Vodnikove družbe za Celje prosi vse člane za leto 1936, da čimprej vzdignejo v tuisko-prometni pisarni (Prva hrv. štedionica) svoje knjige ter naj takoj tudi poravnajo članarino za leto 1927. Kdor je odpotoval iz Celja, naj sporoči pismeno, kam se mu naj na njegove stroške pošljejo knjige, številnim novim abonentom knjig za 1. 1926, ki doslej še niso bili člani Vodnikove družbe, naznanja poverjeništvo, da naj še nekoliko potrpijo. Kniige bodo skoraj gotovo dobili, plačati pa mOrajo isto časno tudi članarino za I. 1927. e— Smrtna kosa. V Bukovem žlaku, občini TehaTje, je umrl v nedeljo dr.e 7. t. m. g. Fric Hoimann, hišni posestnik v 52. letu starosti. V Celjski javni bolnici je umrl v soboto, dne b. t. m. g. Franc Šeligo, trgovski pomočnik iz Pristave v 53. letu starosti e— Redni poštno-avtomobilski promet Grobelno-Sv. Peter pod Sv. Gorami. Z 10. novembrom začne redno voziti poštni avto mobil iz Grobelnega preko Št. Vida, Šmarja pri Jelšah, Mestinja, Sv. Petra na Medvedovem selu, Pristave, Sodne vasi, Podčetrt ka, Imenega, Zagorskega seia v Št. Peter pod Sv. Gorami, Odkoder jc že avtomobilska zveza v Brežice in do Novega mesta. Po potrebi bo poštni avtomobil obstal tudi na vmesnih poštnih postajah. Iz Grobelnega odpelje poštni avto ob 10.30 in je ob 12. uri v Podčetrtku. Nadalje odpelje še ob 15.55 iz Meslinja in je ob 17.35 pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Obratno vozi iz Št. Petra pod Sv. Gorami ob 7. zjutraj ter dospe v Gro-belno ob 9.30. Iz Podčetrtka odpelje še en avto ob 13. uri, ki pelje samo do Meslinja in dospe tja ob 13.45. Cena znaša na km 1.50 Din, se bo pa tekom časa, ako bo živahen promet, najbrže znižala na 1 Din. * e— Izredni občni zbor Zveze trgovskih gremijev iu zadrug v Celju se bo vršil v četrtek, dne IS. t. m. ob 13. uri v Ceijskem domu v Celju. Med dnevnim redom so med drugim volitve in izpremembe pravii. Ob 10. uri dopoldne je v Celjskem domu pred-posvetovanje delegatov. e— Obrino nadaljevalna šola v Celju. Vodstvo šole daje na razpolago sledeče zanimive podatke: šolsko leto, ki traja 7 mesecev, se je pričelo s prvo nedeljo meseca oktobra, t. 1. Vpisanih je danes skupno 407 vajencev in vajenk, ki obiskujejo S moških razredov (tri pripravnice, 3 prve razrede in 2 druga razreda) ter tri ženske razrede (1 pripravnico, 1 prvi in 1 drugi razred). Po narodnosti je 395 Slovencev, b Hrvatov, 1 Srb ter 5 Nemcev, po veroizpovedi pa 405 katolikov, 1 pravoslaven in 1 evangeiičan. Po obrtih se porazdelijo: Od stavbnih obrti jc 9S, od meiianično-tehničnih 29, od umetelnih 52, od živilskih 35, od oblačilnih 182, vajencev in vajenk ter končno še 11 učencev različnih obrti. Pouk v pripravljalnih razredih traja tedensko po 7 ur, v višjih razredih pa po 6 ur, in sicer vsako nedeljo od 8. do 12. ure ter enkrat v tednu od 13. do 16., odnosno do 17. ure. Zanimiva je narodnostna statistika obiskujočih učencev in učenk. Kajti pred vojno so bil! Slovenci v šolskih izkazih obrino nadal;evalniii šol le redke ptice, dasiravno se ie rekrutoval obrtni živel, lahko rečemo, izključno le iz slovenskih krogov. Povdarjati jc tudi treba, da kaže država mnogo premalo zanimanja za razvoj obrtno nadaljevalnega šolstva. e— Martinov večer s plesom priredi v vseh restavracijskih prostorih Narodnega doma v soboto, dne 13. novembra Občeslo-vensko obrtno društvo v Celju. Vstopnina prosta. Iz Trbovelj t— Nova uprava na občini. Danes ofc 2. popoldne se bo vršila na občini predaja občinskih poslov iz rok dosedanjega ge< renta g. Gustava Voduška v roke g. Igna« ca Siterja, ki je bil izvoljen za župana. Obenem se bo vršila ob prisotnosti okraj« nega glavarja vladnega svetnika g. Pinka« ve zaprisega novega župana in občinskega zastopa, ki šteje 36 članov. t— Knjige Vodnikove družbe v Trbovt Ijah. Trboveljski poverjeniki so večinoma že razdelili knjige Vodnikove družbe. V kolikor so člani prebrali knjige, ne more« jo dovolj prehvaliti romana Vladimirja Levstika »Pravica kladivao in romana Juša Kozaka «Beli nieceseft». Naloga vseh druž« binih članov je, da pridobi za leto 1927. vsakdo vsaj enega člana. Če je dalo mesto Celje, ki šteje trikrat manj prebivalstva kakor Trbovlje, okoli 400 članov, morajo dati Trbovlje vsaj trikrat več članstva. Članarina znaša tudi za 1. 1927. samo 20 Din, a vsak prejme zato 4 lepe knjige, ka« kor Vodnikovo pratiko, en poučen spis in dva romana. V Trbovljah se naj prigla« šajo novi člani pri poverjenikih gg. Alojzij Bučarju, šolskemu upravitelju na Vodah, pri g. Robertu Plavšaku. šolskemu upravi« telju v Trbovljah, pri Sokolskem društvu v Sokolskem domu; v Hrastniku pri gg. Leopoldu Grudnu, železniškemu uradniku, Josipu Grozdniku, učitelju in pri Dragu Logarju, rudniškemu nameščencu, na Do« lu pri g. Edu Ferenčaku, učitelju. t— Podražitev pošte v novembru. V Tr« bovljah premnogo ljudi še sedaj ne ve, da so sprvim novembrom vse pristojbine po« višane na korist poplavljeneem, a samo za mesec november. S prvim decembrom ve« Ijajo zopet stari tarifi. Poštna uprava je izdala posebno serijo znamk, ki veljajo samo za tekoči mesec. Opozarjamo zlasti delavstvo, da je neveljavno prilepiti v no« vembru stare znamke v iznosu povišanih pristojbin. t— Naznanila o posestnih spremembah bo sprejemal evidenčni urad zemljarinske« ga katastra v Celju v dneh 11., 12. in 13. novembra. t— Zopet novi izvirki vode. Neprestani nalivi so povzročili, da so se pojavili na več mestih v Trbovljah in v Hrastniku novi izvirki pitne vode. Takih prirodnih procesov kakor pri nas ne doživlja kmalu kateri kraj v Sloveniji. t— Čirih Metodove podružnice v občini so na svojih zadnjih prireditvah koncem preteklega in začetkom tekočega meseca nabrale precejšnje zneske za obrambni fond. Iz Krania r— Loterija v prid ubožne šolske mladi: ne. Kranjska podružnica Kola jugosl. sester je pod vodstvom gc. Žnidaršičeve in s so« delovanjem domačih dam podvzela novo akcijo, ki zasluži vsled svojega eminentno nesebičnega dobrodelnega namena največjo podporo in razumevanje vseh slojev. Da omogoči prepotrebno obdaritev revne mla« dine na obeh mestnih osnovnih šolah in gimnazije ob priliki božičnice, priredi Kolo loterijo znad 60 dobitki krasnih ročnih del v narodnih motivih, ki so jih izgotovile kranjske dame. Žrebanje srečk bo 15. uo« vembra v prostorih tukajšnje podružnice Jadranskospodunavske banke. Srečke, ki sta nejo 2 Din komad, bodo prodajale odbor* nice=Kolašice, gojenke Gospodinjskega te« čaja ter dekliški pomladek. Obdaritev rev« ne šolske mladine kot odkupnina na božič« nico se bo vršila na državni praznik 1. de* cembra. Pridno segajte po srečkah v prid ubožne šolske mladine! r— Na pondeljkov veliki sejem, ki je bil kljub deževju dobro obiskan, je bilo pri« gnanih 279 glav živine, od teh 126 prašičev, 81 volov in 55 krav. Kupčija je bila živahna. Prodanih je bilo 179 glav, od teh 77 praši« čev, 34 volov, 37 krav. Cene so bile slede« če: voli 8 — 9, krave 6 — 7, teleta 12, pra« šiči 14 Din za kg žive teže. r— Kanalizacijska dela. ki jih sedaj izvr« šuje mestna občina ob državni cesti pred gostilno Italijo. Sledili so še drugi go« vori. Tajnik učiteljske fašistovske organiza cije Sacconi se je dotaknil tudi »drugorod« nih» učiteljev ter izjavil: aUdruženje bo presojalo drugorodne učitelje po njihovem delovanju, katero vrše tu ali tam. Italija ima najsvetlejše tradicije strpnosti in asi« milačne sposobnosti, toda nihče naj se ne vara, da je fašizem pripravljen dopustiti, da bi še živela in se množila umetna irre« dentistična gibanja ali več ali manj prikrita sabotaža. Pod pogojem, da se čutijo drugo« rodni učitelji popolnoma Italijane in sicer z onim italijanstvom. ki živi v fašizmu, se bodo smatrali za nam enake, v nasprotnem slučaju bo fašizem vedel, kam in kako treba udariti« ... šola mora stati v ospredju bor« be za zmago bodoče Italije. Sledili so razni referati, po katerih se je premlevala naloga fašistovske šole, iz katere so pedagoški cilji izključeni. V šoli se proslavlja Italija, poje« jo se fašistovske pesmi, vršijo se številne slovesnosti in otroci se imajo vživeti v fa« šistovska društva, pred vsem v «balilla» in trpiccole Italiane». Navdušena mora biti mladina in polna italijanskega duha, ko sto« pi iz šole, to je edina nalo£-a osnovne učil« niee v dobi fašizma v Italiji. p— Še enkrat pohvaljeni Kraševci. Pred« no je odpotoval tržaški fašistovski komisar BarduZzi v Rim, se je spomnil fašija v Se« žani in je tajniku Grazioliju sporočil svojo zadovoljnost in pohvalo, ker so kraški ude« ležniki fašistovske proslave v Trstu poka« zali tako sijajno disciplino in red. p— Samomor. Ustrelil se je v Trstu go« spod Fran Šavrek, blagajnik Živnostenske banke. Bil je živčno bolan. Po dolgem do« pustu se je vrnil enako bolan in trpljenje ga je gnalo v smrt. NCtAVICE m MJ UC na jbolfše. .naj-trp ežn zjšz, zoto najcenejše Vremensko poročilo Heleoruioški UB;:an> 9 novemhta 1926 Višina barometra 308.f- Krai Cas S ar um. Teimei. ie. jlij- Si. Smei vetra in JUlci, -IOS Vrsta padavine brzina v m onazovanja v o/o 0-10 U lOd/OVEil l v nn) 'it ure Ljubljana . . 1 /. 755'5 105 96 mirno 10 dež 8.0 8. 7556 114 97 N 1 10 dež (dvorec) | 14. 7567 179 65 S\V 7 10 21. 7601 163 75 SW 1 5 Maribor ... a 754 6 131 76 SE 9 10 dež Zagreb ... 8. 756 6 13-0 96 ESE 5 10 2.1 Beograd ... 8. 761-6 12-0 71 SSE 5 5 po dežju 3.0 Sarajevo ... 8. 761-2 17-0 73 S 5 10 5.0 Skoplje ... 8. 7: 6 8 5-0 90 mirno 6 Dubrovnik . . 7. /63 0 100 88 S 13 8 14.0 Split .... 7. 7602 180 84 SE 13 10 Praha .... 1. 761-1 5-0 — SW 1.5 10 mezla 0.3 Solnce vzhaja ob 6-49 zahaja ob 16-38 luna vzhaja ob 10 35 zahaia ob 19 33. Fovprečni barometer je danes t Ljubljani višji za 0 4 mm kot včeraj. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18 2, najnižja 10 0 C. l)unaj«ka vremenska napoved za sredo: Večinoma oblačno, deloma padavine, nekoliko hladneje, močni vetrovi, kasneje izboljšanje. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahki morski vetrovi, nebo spremenljivo in večinoma oblačno, dež, temperatura od 15 do 19 stopinj, morje skoraj mirno. OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi 67 mKEmiE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. Šport Mariborska športna nedelja V nedeljo se jo vršil v Mariboru šport« ni dan v prid poplavljeneem v Sloveniji. Protektorat nad vsemi prireditvam: dneva je prevzel veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmajer, ki je tudi osebno pr!« sostvoval vsem igram. Poleg njega ie bil na tekmah tudi župan mesta dr. Leskov.ir, komandant mesta s častno voj iško četo. Tudi drugega občinstva se je mnogo ra« bralo, saj je obetala hi:i tekma prvaka okrožja proti ostali reprezentanci kakor v nogometu, tako tudi v hazeai, jako zani« miva. Ob 13.45 sc je vršila štafeta vseh rr.ari« borskih klubov za pokal oMarburgcr Zei« tung». Startala so vsa društva razen ISSK Maribora, ki je v zadnjem momentu od« povedal. Proti pričakovanju je z velikim handicapom pred najhujšim nasprotnikom SK Ptuj zmagalo SD Rapid ter si s tem priborilo pokal. ISSK Maribor: komb. reprezentanca Maribora 23:3 Ob 14. se je vršila na športnem prostoru «Maribora» hazena tekma med ISSK Mari« borom, prvakom okrožja, ter reprezentan« co ostalih družin. Reprezentanca je bik jako nesrečno sestavljena ter ni svojemu nasprotniku nudila absolutno nikakega upora, vsled česar ni bila tekma v nobe« nem oziru zanimiva. Sodnik g. Voglar ja« ko dober. Komb. reprezentanca Maribora : ISSK Maribor 2:0 (0:0) Po hazena tekmi se je vršila nogometna tekma med komb. reprezentanco Maribo« ra i:i ISSK Maribor, za katero je vladalo največje zanimanje. Maribor je nastopil s trenerjem na sredini, sicer pa je bila nje« gova postava ista kakor proti Rapidu. Re« prezentanca je bila sestavljena iz najbolj« ših i. ..Icev vseh mariborskih klubov ter je predvedla jako dobro ofenzivno, še bolj šo pa defenzivno igro. Najboljši so bili krilci, tudi branilci niso zaostajali. Brani« lec Barlovič ;e igral menda svojo najbolj« šo tekmo. Najboljši mož na polju pa jc bil branilec Koren od Maribora, ki je na« ravnost briljiral. Izvrsten je bil tudi prvi polčas levi krilec Maribora. Napad Mari« bora je igral raztrgano, kar je zakrivil naj« več srednji napadalec, ki forsira preveč krila. Prvi polčas je bila igra na obeh straneh lepa: nrevladoval je v vsaki meri Maribor, ki pa je imel nred golom precc' smole, ki gs< tudi v dr. sjem nolč.im ni zapustila. Dru« g: polčas je Maribor v vsem znatno popu« stil, kar je zakrivilo njegov poraz. Prvi gol je padel iz enajstmetrovke, drugi pa iz serumage pred golom. Vendar pa bi ta gol vratar lahko ubranil. Sodnik g. Šuput je bil nesiguren in prepočasen, kar je po« tek tekme jako oviralo. Vojska : TSK Merkur 3 : 1. V prijatelj« ski tekmi je zmagala Vojska. ISSK Maribor rez. : SD Rapid comb. 4 : 4. Rapid je nastopil z mnogimi igral« ci prvega moštva ter je bil mariborski re« zervi jako trd oreh. Juniorji Maribora so porazili Rapidove v prijateljski tekmi z rezultatom 6 : 2. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). V sredo 10. t. m. ob 18. vabim sledeče atlete, da se udeleže sestanka v klubovem lokalu v kavarni Evropa: Gregorka, Orehek, Ste« pišnik, Štrekelj, Smersu, Gaberšek, Habič, Režek Ivan, Šiftar, Pavšič, Kalčič. Banko, Frohlich. Udeležba je nujno potrebna. Va« bita se tudi gg. Gnidovec in Oblak. — Na» čelnik. _ m Kolesarska sekcija ASK Primorje pri« redi v nedeljo 14. t. m. na dirkališču ASK Primorje, Dunajska cesta, velike medklub« ske kolesarske in motociklistične dirke. Spored je sledeči: 1. Častni krog. 2. Dirka juniorjev. 3. Dirka gostov. 4. Dirka za prvenstvo mesta Ljubljana. 5. Dirka za klube izven Saveza. 6. Dirka, združena s peštekom. 7. Damska dirka. 8. Dirka seni« oriev. 9. Dirka ciljev. 10. Dirka motorjev s 150 do 250 cil. prost. 11. Dirka v parih. 12. Tolažilna dirka. Prijave sprejema go« spod J. Brumat dnevno v kavarni Pre« šeren od 13. do 14. ali pismeno Mestni trg št. 25. Zaključek prijav 12. t. m. ob 20. v kavarni Prešern. Naknadne prijave le pro« ti dvojni prijavnim. S H A M P O O Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (8. novembra). Pšenica: baška, 75—76 kg, 7 vagonov 287.50—292.50. Oves: sremski, 1 vagon 155. T u r š 5 i e a: baška, nova, za u v vember, 5 vagonov 130—132.50; baška, april, Tisa, 30 vagonov 155; sreniska, nova, 3 vagoni 127.50; sremska, nova, 1 vagon 135; sremeka, sušena, 4 vagoni 157.50—160; banatska, sušena, 17 vagonov 157.50; banatska, april - maj, 7.5 vagona 140; banatska, stara, 3 vagoni 172.50. Moka: bažka, <0g», 2 vagona 460; baška. «2», 1 vagon 405; sremak?, <2>. 2 vagona 400; baška, <5>, 1 vagon 360; baška, <6>, 4 vagoni 290—295. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 3 vagoni 110. F i -ž o 1: baški, beli, 3—4 2 vagona 165. Tendenc« nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.). Slabi posli. Z ameriških borz in z budimpešta nskega terminskega tržišča so prispela slabša poročila. Uradne notice nespremenjene. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 leg v šilingih: pšenica: domača 40.50—41.50, madžarska Tisa, 79—80 kg 46—47; rž: 30.25—32.50; t u r š c i ca: 23.75—24.75; oves: domači 25.75—26.25. Dunajski goveji sejem (8. t. m.). Dogon 3308 glav; od tega 910 iz Jugoslavie. Najboljše blago je obdržalo cene, dočim se je srednje in slabše pocenilo za do 10 grošev pri kg žive teže. Biki So se pocenili za 15 grošev pri ke. a kg žive teže notirajo: voli I. 1.55—1.90 (izjemno 1.95—2.15), II. 1.30 do 1.50, II. 0.95—i.25, biki 1—1.35, krave 0.95 i do 1.30 (1.60), slaba živiua 050—0.75 šilinga. Želeiarski kartel in vzhodnoevropske . železarne. cVossische Zeitung« piše: Ofici-jelna pogajanja za pristop srednjeevropskih in vzhodnoevropskih železarn k mednarodnemu (zapadnoevropskemu) železarskemu kartelu se Se niso mogla začeti, ker še ni zasigurano 6kupno postopanje železarn v na-sledstvenih državah. Iz prizadevanj češkoslovaške vlade, da bi se dosecel sporazum med Češkoslovaškimi železarnami, se sklepa, da se bodo one majhne družbe, ki doslej niso hotele akceptirati razdelitev kvot na podlagi produkcije prvega četrtletja 1926, sedaj vklonile večini češkoslovaške industrije ža-ieza. Jugoslovenske žeJezarne kakor tudi največje oodietje romunske industrije železa d. d. Resica so že izjavile svojo pripravljenost za pristop h kartelu. Kakor .ie podoba, madžarska vlada vztraja glede državnih železarn v Diosgyoru na opozicijskem stališču napram oristorm k mednarodnemu-kartelu, ki bi kontroliral in določal produkcijo železa v Madžarski. Kljub temu se z vso gotovostjo računa s pristopom največjih zasebnih madžarskih železarn Rima - muranv. O posebnih zahtevah poljskih železarn se bodo začela pogajanja žele sredi t. m. — Donavsko - savsko - jadranska fcelez-niea. Z Dunaja poročajo: V Parizu se vršijo trenutno posvetovanja interesentov Donavsko - savsko - jadranske železnice (prej Južne železnice), katerim je prisostvoval predsednik dr. Fall. V glavnem gre za poročilo o financijelnem razvoju podjetja, ki se stalno boljša. Na razpolago so celo sredstva, da bi se mogli kuponi, ki zapadejo 1. marca 1927, plačati s 4.5 %. vendar bo ostalo pri starem in se bodo kuponi plačevali s 4 Dr. Fall potuje iz Pariza v Beograd. Glede železnice Barč-Pakrac je jugosloven*ka vlada že odredila, da se izplača predujem 5 milijonov dolarjev, dokler zadeva ne bo končnoveljavno urejena. Dr. Fall se bo vrnil bržkone tekom tega tedna na Dunaj. = Nakladanje soli kupcem v«monopol-skem skladišču soli v Ljubljani. Monopolsko skladišče soli v Ljubljani je dosedaj samo nakladalo kupcem sol in za ta posel zaračunavalo po 15' Din od tone. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja svoje interesente, da so mononolsko skladišče od 11. t. m. dalje ne bo več pečalo z nakladanjem soli, ampak bo moral od tega dne dalje nakladati kupljeno sol vsak kupec sam s svojimi delavci, radi Česar odpade od navedenega dne dalje pobiranje nakladalne takse. . , .. = >"aFrt zakona o zaščiti vinogradnikov. V ministrstvu za kmetijstvo in vode se je sestavila komisija, ki ima izdelati načrt zakona, s katerim bi se zaščitili vinogradniki. Po tem načrtu bodo predvidene visoke kazni za proizvajalce umetnih vin in za prodajalce, ki mešajo vino z vodo. -= V zadružni register so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Vrborejska zadruga. r. Z. z o. z. v Notranjih goricah; Hranilnica in posojilnica v Pečarovcih, r. z. z n. z.; Kmečka hranilnica in posojilnica v Predanovcih, r. 2. z n. z.; Pašniška in živinorejska zadruga v Ribnici na Pohorju, r. z. z o. z.; Hranilni« in posojilnica pri Sv. Jur-ju v Prekmurju, r. z. z n. z.; Zadružna elektrarna v Št. Ilju v Slovenskih goricah, r. z. z o. z. — Izbrisale so se: Elektrarna, r. z. z o. z. v Horjulu; Pašna zadruga za občino Križe, r. z. z o. z. v likvidaciji (ker je likvidacija končana); Učiteljska stavbna zadruga, r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani (ker Je likvidacija končana); Erste steiermSrkische Arbeiter - Produkti? - Genossenschalt d*r Kleidermaclier in Graz, r. G. m. b. H., Filiale Marburg (ker so je podružnica opustila). = Odobritev prisilne poravnave. V kon-kurzni stvari Miloia Kepiča, trgovca v Domžalah, je bila odobrena prisilna poravnava, sklenjena med prezadolžoucem in njegovimi upniki. — Znižana tarifa in izvoz suhih Žešpelj. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se računa vozuina za izvoz suhih češpelj preko St. Ilja in Jesenic po znižani, odnosno pooblaščeni tarifi št. 17 pod raznimi pogoji. Med njimi je tudi la, da se prevozi najmanj 10.000 ton do 31. decembra 1927 preko omenjenih posiaj. Borze 9. novembra. LJUBLJANA. (Prve ŠUvilke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74—0, Vojna škoda 0—330. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198. Ljubljanska kreditna 140—0. Merkantilna 96—98 (97). Prištediona 866—S68, Kreditni zavod 165—175, Strojne 85—0, Vevče 105—0, Stavbna 55—65. šešir 104—0. — Blago: Zaključki: hrastovi hl>-di (za pilote), zdravi, ravni, premer na tanj-šem koncu najmanj 20 cm, srednji premer 30 cm, dolžina 7 in 8 m, fco vagon Sušak, 2 vagona KO—550 (550): brusui les, od 2 m naprej, z 10 % od 1—1.90 m, od 10 cm naprej na tanjšeni koncu, obeljeno, fco vagon nakladalna postaja. 3 vagoni 130—140 (180): deske (smreka, jelka). 28 mm. 4 m, od 16 cm naprej, media ca 25, I., II., III. monte, oslrorobo, suho, fco varron nakladalna postaja, 1 vagon 450—450 (450). Sicer nespremenjeno. ZAGREB. Na e I e k t n e m tržišču v zasebnih papirjih položaj nespremenjen. V»e zanimanje je bilo osredotočeno okrog Voine škode, ki na se je dalje znižala. da»i je Poštna hranilnica najavila, da lombardira vsake količine Voine škode. Sedanje elablienie le državne vrednote se smatra samo kot začasna igra špekulacije. V Beogradu se je danes proti koncu borze trgovala Vojna škoda po 326—327. dočim je v Zagrebu popustila na 321—323. — Na deviznem tržišču je bila čvrsteiša Praga, ki se je trgovala po 168.10. London je obdržal svojo čvreto-čo. Italiia je v Curihu Dopustila, pa je zaradi tega nazadovala tudi v Zagrebu. Tuli Pariz ie bil v Curihu slabši: v Zagrebu se je trgoval po 183. Druge devize nespremenjene. Skupni devizni promet 9.7 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Dunai izplačilo 798.5—801.5. Berlin iznlr^ilo 1347.5 do 1350.5. Budimpešta 31.5— 32. Dalih izplačilo 236.12—238.12. London izplačilo 274.696 do 275.496. New York ček 56.53—56.73. Pariz izplačilo 181—184 Pras"< iz-darilo 167.7 do 168.5, Švica iznlsčilo 1092.75—1095.75; v a. lute: dolar 55.9—56.1: efekti: bančni: Eskomptn« 100—100.5. Jugo 95—96. Obrtna 50—52. Praštediona Sfin—867.5. Lmbljanska kreditna 140—150. Narodna 4250—0; indu-striiski: DuHrovafka /nkliuček 410. Slavonija 33—34. TrbovliV 320—0, Vevče 105—0, Šečerana Osiiek 420 —427.5: državni: investicijsko 0—76. agrarne 42.5—43.5, Vo'i* škoda, promptna 323—3°4. za november 323 do 325, za december 326.5—327, kaša 323 do 824. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2270 do 2272.0. Dunaj 798.5—739.5, Berlin 1347.5 do 1348, Budimpešta 0.0?9a5—0.0798. Bukarešta 30.50—31. Italiia 234.5—235.5 London 275—0, New Yorlc 56.62—56,63. Pariz 183 do 185, Praga 168—168.05. Švica 1094—1094.25. CLRIH. Beoerad 9.145, Berlin 123.125 Nev York 518.50. London 25.1425, Pariz 16.9225. Milan 21.65, Praga 15.37. Budimpešta 0.00725625, Bukarešta 2.875, Sofija 8.74, Dunaj 73.15. TRST. Devize: Beograd 42—42.50, Dunaj 335—350, Praga 70.50—71.50 Pariz 78 do 79, London 114.75-115.75, New York 23.60 do 23.90. Curih 450—470, Budimpešta 0.0330 do 0.0&5, Bukarešta 12.50—13.50; valute: dinarji 41.50—42.25. dolarji 23.40—23.70, 20 zlatih frankov 94—99, zlata lira 458.96. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4875 do 12.5275. Berlin 167.99—168.49, Budimpešta 99.22—90.52, Bukarešta 3.92—3.94, London 34.3525-84.4525, Milan 29.72—29.82, New York 708.45—710.95, Pariz 23.08—23.18, Praga 20.9875—21.0675, Sofija 5.1075-5.1475, Varšava 78.25—78.75. Curih 186.61—137.11; valute: dinarji 12.4775—12.5875, dolarji 706.50-710.50. Deriza Beograd na ostalih bortah: v Pragi 59.4. v Berlinu 7.415, v Londonu (DODOl-dne) 275. Ime Garibaldi, njegova slava in sramota Sarfbaldi . . . V tem samem imenu je izražena slava ln propast italijanskega nacijonafema, pot od kipečega idealizma do smrdeče šuftarije, od požrtvovalnega junaštva do plačane špijonaže. To je najsvetlejše ime iz dobe borb za ujedinjenje Italije, a danes ga pred vso Evropo sramoti potomec slavnega heroja. Da, Ricciottto Garibaldi, ki ga danes policija in novine razkrinkujejo za plačanega fašistovskega špiclja med italijanskimi emigranti, je vnuk onega Ga-ribalddja, ki se je 36 let (od 1834. do 1870.) boril za svobodo in edinstvo Italije. Bil je član vsake zarote proti avstrijskemu nadvladju, borec v vsaki vojni proti Habsburgu. On je s tisočem svojih marsalskih prostovoljcev vzdržal poslednji odpor proti zmagujočim armadam generala Radeckega ter se je (1. 1848.) nepremagan umaknil na švicarsko ozemlje, par tednov nato pa se je zopet pojavil v Rimu ter dvignil prapor revolucije proti cerkveni gosposki. Njegovi prostovoljci so 1859. zopet bili v ognju; a 11. maja 1860., svetega dne predmussolinijske Italije, je Garibaldi s svojim tisočem prispel v Marsalo in otvoril borbo, ki je končala s padcem napoljskih Bourbonov in ujedinjenjem Italije. Sodobna Italija ima drug slavni datum: dan pohoda MussOlinijevih črno srajčnikov na Rim. Ima pa tudi drugega Garibaldija: ne Giuseppa Garibaldi ja, ki je po osvojitvi Napolja odklonil red sv. Annunziate in se umaknil v samoto na Capreri. — marveč polkovnika Ricciot-ta Garibaldija, ki je za 500.000 frankov izročil svoje rojake, pobegle pred faši-stovskhn terorjem, v roke krvnikov. Giuseppu Garibaldiju, ki je na vso jezo Napoleona in Viktorja Emanuela drzno odjadral z barko mimo italijanskih kri-žark ter prispel s Caprere v Frrenco in papeževo državo, da se poizkusi v borbi z Napoleonovimi zuavi, sledi vnuk Ricciotto, ki v Parizu mirno pospravlja judeževe groše, hujska italijanske emigrante in katalonske separatiste ter jih nato denuncira. Garibaldijeve rdeče srajce so nekoč bile simbol svobode. Današnje črne srajce pa odpravljajo svobodo z ricinovim oljem in noži. Zato pa tudi Garibaldi za današnjo Italijo ne označuje borca za svobodo, marveč a gent-provocateu rja= Kulturni sadovi fašizma v Gorici Rasdepc soba Zveze prosvetnih dtcriev .. Ar Čitalnica ZPD v Gorici po o-i;;ku fašistov v četrtek, 4. i. m. opoldne. Polkovnik Francisco Macia, voditelj katalonske zarote proti španski diktaturi, ki jo je francoska policija raz« krila. Baje ga je izdal Ricciotti Garibaldi. Ameriški študenti v japonskem baru Na ameriški vseučiliški ladji «Ryn-dam», ki služi izključno za dijaške ekskurzije, se pravkar vozi 300 ameriških akademikov obeh spolov po Daljnjem vzhodu. Ogledujejo si posebno japonske znamenitosti. A kakor ifrihajajo poročila, bo ekskurzija prekinjena — radi škandaloznega krokarskega obnašanja večine akademikov. V Tokiju so ekskurzisti, žejni kakor gobe, takoj po izkrcanju formalno okupirali bar «Imperial» ter se tako upija-nili, da jih je morala policija radi razgrajanja pozivati k redu. Dijaki in dijakinje so v baru uprizarjali orgije pri belem dnevu. Niti profesorjem ni uspelo uveljaviti svojo avtoriteto. Japonsko časopisje se strahovito zgraža in navaja, da je na ladji pralno sredstvo. Pri pravilni uporabi sigurno zamori vse bolezenske kali. KAMNIK. Kamničani smo imeli dne 7. t. m. zopet enkrat ono redko priliko poslušati res umetniški koncert. G. Trost je priredil koncert, ki nam je nudil velik užitek. Skoraj polna čitalniška dvorana je po vsaki odigrani točki bruhnila v frenetičnl aplavz. Posebno sta ugajala Albesiiz in Liszt, čeravno je bii De£>ussy brezdvomno šele v tretjem delu sporeda pokazal vso svojo veličino. Dodati je moral še Šumano-vo Pomladno noč. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo 21. t. m. se bo vršil ustanovni ob Sni zbor Streljačke družine v Zagorju ob Savi ob 2.30 v občinski dvorani. Vabljeni so vsi, ki imajo zanimanje za streljačko družino. Za pripravljalni odbor Lovro Budihna. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Sokolsko društvo je v nedeljo napravilo prav posrečeno gesto v glasbenem pokretu ter s tem znova dokazalo, da ima pravi smisel gojiti in vzbujati med narodom najčistejši čut, kj ga poseduje slovenska duša — ljubezen do svojega bogastva — narodne pe.-mi. Povabilo je »Zepičev kvartet« iz Ljubljane, da poda koncertni program Šentvi-ščanom, ki žive že dalj časa v pevski puščavi s pozablienjem ua srčno božanstvo pevskih akordov. Kvartet je prav odlično odpel svoj pester program in mnogoštevilna publika ni štedila s pohvalo. Osobito le ugajal Foersterjev »Spak« in večno lepe pesmi tuž-nega Korotana, s katerimi je razpalil občinstvo do brezkončnih ovacij, obenem pa vzbudil v dušah poslušalcev hrepenenje po nerazdružljivem objemu okovanih bratov v naročju naše svobodne domovine. Bil je res lep večer Po zaključku koncerta je vladala pri odhajajočem občinstvu ena sama misel — s hvaležnostjo se bo spominjala na že tako dolgo zaželjeti! in užitka polni pevski večer in ena sama želja — oblšči nas kvartet pogosteje. Sokolsko društvo pa izreka kvartetu tem potom še enkrat javno zahvalo, osobito 73 ooklonitev celokupnega koncertnega dohodka sokolski društveni blagajni. Skratka, iskrena hvala! Zdravo! KOROŠKA BELA-JAVORN1K. Prijazna, ob Karavankah ležeča občina Koroška Bela je bila v zadnjem času že drugič prizadeta po poplavi. Prva slična nesreča pa sega že v 1. 17S9., ko je vedna masa vso \'3> popolnoma porušila in zasula. V letošnjem poletju, ko je potoček Belščica zopet zdivja! in s svojo mogočno silo ruval vse, kar mu jc bilo na poti. so našli precej globok'* zasute mlinsko kolo kot spomin na tedanjo nesrečo. Po tej katastrofi se je Koroška Bela počasi vsa renovirala, vendar pa Ji sreča ni bila še usojena. Med vojno so prihrumeli nad njo italijanski zrakoplovi m zopet z bombami požgali ves zgornji dei, več kot polovico vasi. Zadnje deževje pa je zopet pokazalo, da mu je naša občina že dobra znanka. To pot se je pa znesla nad njo Sava. Ta je divjala kot pobesnela in trgala kos za kosom tako, da je sedanja njena struga močno razširjena, seveda v škodo in žalost prebivalstva. Najprej je odnesla most Ja^ornik-Dobrava tako, da so delavci z druge strani Save, zaposleni v naši tovarni, kruto prizadeti, ker jim je pretrgan prehod. Močno je ogrožala tudi v bližini stoječa poslopja. Posestniku in tov. delavcu Ivanu Štravsu je hišo porušila, da se je revež z mnogoštevilno družino moral izseliti. Take in enake nesreče se pri nas stalno pojavljajo tn ^bčino grozno obremenjujejo. Koliko znaša škoda vsled zadnic nesreče, še ni povsem ugotovljeno Vas Koroška Bela pa bi rabila za regulacijo Bel-ščice vsoto 600.000 D'n Tako le precenila komisija Iz Beograda Toda kje dobiti denar? Menda je v Beogradu nekaj za našo občino že nakazanega Kdaj b< pa kredit za to nakazilo dosežen, pa je še veliko vprašanje. Poživljamo merodajne faktorje, da se zavzamejo za nas. Ne dopustite, da se ponovi leto 17891 A, Ž, Kene La Bruyere: 8 Mektorfev meč Roman. »Slavje najine sreče, ljubica! Katera slava pa je vredna tvoje ljubezni?...« Hvaležnost in zmagoslavje sta mi prekipevali v srcu, ko sem stopila z Micheiom-ilectorjem v dvorano, kjer so se vsi pogledi upirali v mlade junake, ovenčane z glorijo brezprimernih zmag... Nikoli ne pozabim slike, ki jo je nudila La dvorana. Vse, kar je bilo v Parizu odličnega in sijajnega, je bilo zbrano. Videla sem prvake znanosti in umetnosti, videla sem zastopnike plemstva, ki se je pripravljalo, da obnovi svoj blesk pod pokroviteljstvom zmagovitih armad. Središče družbe je bila rodbina Bonapartovih, ki se je na prvo znamenje zbrala okoli svojega najmlajšega in najbolj šibkega člana, da bi bila deležna njegovih uspehov: Jožef, ki se je prav tiste dni poročil z dražestno gospodično Claryjevo; Lucien in njegova soproga, vitka in prikupljiva, čeprav so jo pačile koze; gospa Bacciochi; Pavlina v starogrški halji, speti s kamejami, da bi bolje uveljavila svoje kipne oblike; Katarina, bleščeča se od svežosti; Hortenza de Beauharnais s svojim predražestnim slokim stasom in svojimi bogatimi plavimi lasmi... Toda meni se je najbolj mudilo k očetu, da bi ga storila deležnega svoje radosti in sreče. Presenečenje ga je hotelo kar zadušiti. »Vi vitez? Vi ste?..-« je zajecljal. »Nu, bogme ne vem, kaj bi me moglo razveseliti bolj od tega. da vas .idim živega in zdravega... Tolikokrat sem si očital, da sem napotoval hčerki zastran vas... Nu, hvala Bogu, zdaj je vse dobro... In... Kaj vidim? Polkovnik? ... Pozna se, da niste zapravljali časa ...« »Ker ste hoteli dati svojo hčer samo polkovniku, sem si pač moral zaslužiti ta čin, preden sem se upal stopiti pred vaše obličje,« je smehljaje odgovoril gospod de Pontguion. »Pa recite, da nisem imel prav! Ta uniforma se vam poda čudovito. A dajte, povejte nam vendar, kako ste postali polkovnik in kaj ste doživeli v teh letih, ko smo vas imeli za mrtvega.« »Res,« sem se pridružila tudi jaz. »Moja radost je bila tolikšna, da sem te pozabila vprašati o dogodkih, ki jim moram biti zanjo hvaležna.« Tako govoreč smo se umaknili k izpraznjeni zofi. Michel-Hector je drage volje sedel med naju dva in začel: »Dogodkov je bilo mnogo in dolga je moja povest; a saj mi oprostita, če vama povem nocoj samo najvažnejše, tem bij« — pri tej besedi me je nežno pogledal — »tem bolj, ker se nadejam, da bom imel poslej obilo prilike za pripovedovanje in bom lahko vsak dan kaj dodal...« »Povej nam vsaj to,< sem vzkliknila, »kako si postal iz kometa pri angoulemskih dragoncih, ki sem objokovala njegovo smrt, polkovnik de Pontguion, vojnik republike in pribočnik generala Bo-naparta!« »Baš to je vsa moja zgodba, dragica!... Nu glej, ko sem se ločil od tebe in odšel na mejo, je bilo vojniški poklic grenak, poln bridkih spoznanj in težkih razočaranj. Največjo zmedo je med nami povzročala emigracija, izseljevanje privržencev visoke aristokracije, ki je bežala iz pobunjene Francije v tujino in se je vračala na čelu prusaških polkov, da bi se borila proti svojim lastnim bratom in proti Domovini. Baš ona je pogubila kralja, tem bolj, ker Ludvik XVI. — in to je bila njegova največja krivda — ni storil ničesar, da bi onemogočil njeno pogubno delovanje. Ti Francozi, ki so se borili proti Franciji, so se tedaj sklicevali na istega francoskega kralja, na čigar ime so se dolgo glasila vsa povelja, ki smo jih dobivali iz Pariza. Kaj se godi v zaledju, nam je bilo znano le po negotovih govoricah. Za kaj in za koga se borimo, nam je bilo takisto nejasno; se pravi, jaz in z menoj še marsikateri smo upali, da se bo Francija naveličala uporov in da bo zmaga nad tujci obnovila v deželi red in mir ... Mislili smo, da bo kralj takrat potreboval vseh svojih plemičev, zakaj tisti, ki so pobegnili iz dežele, so se bili nepopravljivo zamerili narodu. Zato smo vztrajali na s. ojih mestih in odbijali vse poizkuse emigrantov, da bi nas izneverili naši dolžnosti. Toda na žalost niso bili vsi tovariši tako trdni. Nesoglasja v teh stvareh so vplivala tudi na odločnost poveljnikov; vse je postajalo čedalje bolj negotovo in jalovo... Ob takih okolnostih je prišlo do boja pri Stenayu. Javili so nam, da se bliža avstrijska izvidnica, oddelek"Barcovih huzarjev; polkovnik nas je poslal sovražniku naproti, da bi ga odbili. Kapetan, ki nam je poveljeval, je bil bolj hraber nego previden in se je ustavil z nami v dolini, od koder nismo mogli videti bližajočega se neprija-telja. Napal nas je tako iznenada, da niti nismo utegnili zajahati konj; borili smo se peš in brez upa zmage. Pomnim še, kako sem izdrl tvojo .Chaillette', Renee... a ti si jo gotovo že pozabila? Meč, ki si bila njegova kumica?« «Pozabila? Oh, Michel, kako bi mogla pozabiti stvar, ki je tako draga mojemu srcu?» Hvaležno mi je stisnil roko in nadaljeval: »Izdrl sem jo in sem se zapodil z njo proti orjaškemu huzar-skemu oficirju, ki je drevil proti nam na čelu svojih divjakov. Toda žal, njegova sablja je bila težja od mojega meča; zadal mi je tako strahovit udarec po glavi, da sem pri tisti priči izgubil zavest; samo čelada mi je rešila življenje. Ko sem se zdramil iz omedlevice, sem bil avstrijski jetnik... Po dolgem ležanju v bolnici so me odpravili v Avstrijo in so me zaprli v trdnjavo Lienz, kjer sem prebil malone tri leta. Poveljnik trdnjave mi je nešteto- krat ponujal, da me izpusti na svobodo, ako se s častno besedo zavežem, da stopim v avstrijsko vojsko in odrinem v boj proti Franciji, kakor je storilo toliko drugih francoskih plemičev. Ni mi treba povedati, da sem z ogorčenjem zavračal to rfizkotno zapeljevanje k izdajstvu! Avstrijski poveljnik me je jel sovražiti zaradi tega in je porabil vsako priliko, da se je znesel nad menoj Oh, težka so bila moja tri leta v Lienzu! Tem težja, ker me je neprestano skelela izguba moje ostre «Chaillette», ki je po stenay-skem boju nisem več našel ob svoji strani. Kaj se je bilo zgodilo z njo? Ali je obležala na bojišču? Od nekega Avstrijca, ki se je udeležil tistega boja, sem končno izvedel, da je huzarski oficir, ki me je pobil na tla, uplenil moj meč in si ga obesil na sedlo v znak zmagoslavja. Velikokrat sem ugibal, kod jaše z njim in ali ga ni morda že zavrgel... Ako ga še 111 pokončala svinčenka ali ostro jeklo, je moral biti zdaj pri avstrijski vojski v Italiji, ki se je borila proti Bonapartu... V Italiji! Proti Bonapartu!... Slava našega generala se je razlegala prav do mene. Njegova zmagovita zvezda jc tolažilno vzhajala nad nesrečo Francije in ji je obetala novo vstajenje. Noč in dan sem snoval načrte, kako bi mogel pobegniti in priti do njegovih čet, da se jim pridružim. Dogovoril sem se s svojim tovarišem, ki ga je mučila ista nestrpnost in ista želja po dejanjih kakor mene. Z velikimi težavami sva prepilila omrežje na oknu in sva se v neki viharni noči predala usodi, zaveznic vseh odločnih ljudi. Straža, ki naju je opazila v svetlobi bliskov, je streljala za nama in zadela mojega prijatelja na smrt, a meni se je posrečilo ubežati. V neki osamljeni koči sem si s silo priskrbel kmečko obleko, kakršno nosijo tirolski hribovci; preoblečen v domačina sem hitel proti jugu preko strmih prepadov in ledenih gora, skri-vaje se kakor divja zver, vsak trenutek v nevarnosti, da me spoznajo... Ves izmučen sem naposled prispel do Verone, baš v trenutku, ko je dobil Auguereau nalog, da prežene Avstrijce z višin pri Caldieru. Preden sem se utegnil približati svojim rojakom, sem bil zajet med dva ognja. Svinčena toča je tako gosto žvižgala okoli mene, da sem že priporočil svojo dušo Bogu. Tedajci pa začutim iz grmovja, v katero sem se bil umaknil, grmeči topot velike množine konjskih kopit. In kaj vidim? Barcove huzarje, ki se pode v divjem naskeku proti francoskim postojankam! In med njimi dirja — uganita kdo? Orjaški kapetan, moj znanec izza Stenaya, z mojo drago Chaillette ob sedlu! Pogled na moj meč, ki sem tolikanj žaloval za njim, me je storil besnega. Sam ne vedoč, kako in kdaj, sem pobral puško ubitega Avstrijca, ki je ležal nedaleč od mene... pomeril in sprožil... in moj sovražnik je mrtev telebr.il na tla, dočim je zvihrala ostala huzarska truma naprej, da se razbije ob štrlečem jekilu francoskih karejev... Mali oglasi, ki služijo v posredovalne te socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*-^ Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1" —. Najmanjši znesek Din Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243 Lasial izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 350 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode priporoča c. ob-iinstvu in društvo tvrdka Brata Capuder prej Pero Capuder LJubljana. Vegova ulica 2. 24S Manuiaktarista v svoji stroki popolnoma izvežbanega, resnega, sprejme kot prodajalca E Sup-panz v Pristavi. 33821 Pletiljka dobro izvezbana, dobi stalno delo s hrajio in stanovanjem v hiši ter s plačo po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 33706 Postranski zaslužek dober, dobe agilni gospodje in dame. — Ponudbe pod «3000/26» na oglasni oddelek «Jutra». 33516 išče;© T. RABIČ Ljubljana Fanta sprejme v učenje proti plačilu Gustav Pue, splosno kleparstvo, Tržaška c. 9. 33627 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega sprejme takoj na stalno mesto s hrano in stanovanjem v hi-$i Fran Travnik, Trebnje, Dolenjsko. 33585 Brivskega učenca pridnega in poitenejra takoj sprejme A. Stojs, brivec v Sevnici. 3357S j Prodajalka « vešča mešane stroke, z več. j letno službo in jako dobri-' mi spričevali, išče mesta Službo lahko nastopi takoj ali s 15. novembrom 1926 Najraje bi šla k boljši hiši, kjer bi imela priliko, da bi se učila kuhati. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra> v Ljubljani pod »Poštena 11». 33667 Gospa srednjih let s 71etno hčerko, vešča vseh gospodinjskih del, išče mesto gospodinje pri vdovcu ali ločenem možu. najraje pri trgovcu. Nastopi takoj ali po dogovoru. Cenjene ponudbe pod šifro »Skrb za otroka* na oglasni oddelek «Jutra*. 33907 ^vorsknJ Za popravljanje galoš nem otvoril novo urejeno delavnico. — -Se priporoča Avgust S k o f. Borštnikov trg 1, poleg Rimske ceste. 32793 Brivci, pozor! Prodam dobro idoč salon za gospode in dame, event. ga oddam tudi v najem proti kavciji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33912 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Huron Hibšer v • Ljubljani. Valvazorjev trg. 266 dobe Prekajevalca dobro izvežbanega iščem za rimsko sezono. Ponudbe na oglasni oddelek *Jutra» pod «Na deželi*. S3868 Trs. sotrudnika dobro verziranega detajli-sta špecerij. stroke, zmožnega slov in nemškega je-arika v govoru in pisavi, zdravega in agilnega. prvovrstnega, vojaščine prostega. sprejmem Ponudbe z navedbo referenc pod šifro •Celje 27» na oglasni oddelek , 33929 Blagajničarko • o b r o računarko, veščo strojepisja ter slovenske in nemške korespondence — sprejmem s 1. decembrom. Ponudbe na ogl. oddelek Jut,ra> pod «Blagajničnrka-33897 Zastopstvo damo agilnemu trgovskemu potniku, ki potuje po celi kraljevini — v predmetu «mačka v vreči* Ponudbe na oglasni oddelek rodaj po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33555 Pisalni stroj «Underwood» naprodaj, — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33952 Ugodna prilika! Lepi platneni z a s t o r i z idrijskimi vložki, za 1 okno in k temu spadajoče posteljno pregrinjalo ter store po nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33969 Razno pohištvo postelje, stole, železne peči radi selitve prodam. Naflov v oglasnem oddelku Jutra. 33966 Okovan zaboj 84 X 80 X 47 ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. SC963 Zlatnike kupujem in plačam dobro. F Ouden — Ljubljana. Prefcrnova 1 238 Salonsko garnituro divan, 4 fotelje in mizo. dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 33909 Osebni avto «Ford» v zelo dobrem stanju ceno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Izvrsten stroj*. 33731 Gumijeve steznike ter trebušne pasove v najnovejših modelih smo pre-jeli Priporoča se tvrdka G. Besednik in drug Ljubljana, Prešernova ul. 5 33932 4 železni vozički 1 glino (Normal-Mulden-ipper) in 2 vozička za opeko (Plateauwagen) s kolesi za železniški tir. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33911 2 blagajni, dec. vaga za 1000 kg in 20 zelo dobro ohranjenih vinskih sodov od 300—7001 naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33910 Škornje št 43 boksaste, popolnoma nove, z usnjato podlogo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Pletilni stroj št. 6/70, skoraj nov. takoj ngodno prodam. Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33936 Štirikolesni voziček nov, za trgovino »li vrtnarja, naprodaj. Na ogled pri Urbančiču t Hrenovi ulici 19. S3941 Fotoaparat brezhiben, Doppelanaetigm., 9 X 12, eompur. Zeisdop-pelprotar, VoigtlSnder Kol-tunear, Gtirz Dagor, kupim. Bltram, Maribor, Dravska št. 10. 33562 Motorno kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Motor 15». 33915 Nova hiša (vila) -(6 sob) z gostilno in trg. lokalom, gosp. poslopjem, vrt in 2 orala njive, na progi Poljčane—Konjice naprodaj z inventarjem za 75.000 Din. Totrebno Din 40.000. Naslov da Breznik, Celje, štev. Dolgopolje 1. 33903 20 sodov (polovnjakov) v dobrem stanju, cca. 300 hI kupi Robert Vidmar. Sv. Križ pri Litiji. 33920 Pisalnf stroj dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Novejša tipa*. Enonadstropno hišo i lepim vrtom in dobro ido-čo razpošiljalnico čepic in oblek, v lepem kraju Gorenjske, radi bolezni prodam samo za 40.000 Din. Potrebnih semo 20.000 Din. Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra* pod »Takoj 28». Stavbne parcele oddam takoj na lepem, suhem, peščenem terenu ob Linhartovi ulici in za Be žigradom. »Herra», stavbna reg. zadr. z o. z. v Ljub. Ijani. 83697 Hišo v Kamniku enonadstropno, s korpora-cijsko pravico ugodno prodam. Zelo pripravna za vsakega obrtnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Korporacija». 33595 2 elektromotorja 18 in 20 HP, kompletna, ugodno naprodaj v tovarni žebljev v Tacnu pod Sir.or-no goro. 33947 Pisalna miza amerikanskega sistema in kočija z oljnatimi osmi, v dobrem stanju, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 38999 Gostilno dobro idočo, a inventarjem in posestvom, obstoječim ii S hiš, vrta in dvorišča, večjo njivo, v centru industrijskega kraja, priprav, no tudi za zalogo vina al) mesarijo, z elektr. lučjo in vodo v hiši, prodam Naslov in ceno pove oglasni oddelek »Jutra*. ---- Posestvo itd. Hlev. šupe, veliko dvorišče, skladišče, klet ter poleg hiše travnike za več konj, oddam v najem: Zelo pripravno za izvoščke, mesarje ali prevoznike. — Istotam naprodaj par konj, več raznih voz in vprege ter seno. Naslov t oglaenem oddelku »Jutri*. 32816 Zahvala. Podpisana sem prejela kot deseti kupec »Dokoi čevljev par čevljev po lastni izberi zastonj. Prijetna dolžnost mi je, se tvrdki za nepričakovani dar tem potom liljudno zahvaliti. , g ANA KOREN, Dunajska c. 47, Ljubljana. Lepo sobo oddam takoj v sredini mesta mirni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 33939 Majhno posestvo pri Pristavi, vla Grobelno, oralov njiv. travnikov, sadonosnika in vinograda, s hišo in gospodar, poslopji naprodaj za 34.000 Din. — Naslov da Breznik, Dolgo-polje 1. 33004 Kupim majhno hišo v Ljubljani, najraje enosta-novanjsko z 2—3 sobami, pritiklinami in vrtičem. ozir. dvoriščem. Z vžltkom niso izvzete. Posredovalci izključeni. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miroljubnost*. 33560 Nova hiša z gospodarskim poslopjem naprodaj. Kožarje štev. 3 pri Vitu. 33917 Sv. Petra cesta 18 proda trgovsko hišo mesto blizu Zagreba z železniško postajo. Krasni trgovski lokali, na glavnem trgu. pripravni tudi za banko, zavod itd. Konfort-na stanovanja, vrt. Vsled nujne selitve za tretjino prave vrednosti — za Din 200.000. — Izredno ugodno! S393S H'iv za 2 konja in dvoje skladišč ugodno oddam v mestu, 10 minut od pošte. Ponudbe pod »1. februar 1927* na oglasni oddelek »Jutra*. S3780 Prazno sobo lepo, z elektr. razsvetljavo, oddam v bližini kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33940 Prazno sobo iščem v mestu ali bližini — plačam dobro. Ponudbe pod »Mirna stranka 339* na ogl. oddelek »Jutra*. S3946 2 mlajši dijakinji ali čez dan odsoten boljši zakonski par sprejme boljša družina v Spolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33957 Veletrgovec se £eli poročiti z gospodično ali vdovo, pogoj blago srce in delavnost. Prednost imajo posestnice. gostilni-čarke in trgovke z večjim premoženjem. Izključene niso druge trgovsko naobra-žene ter druge gospodične brez premoženja. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Veletrgovec*. — Tajnost strogo zajamčena. 3S829 Obrtnik srednjih let, ki ima nekaj denarja, išče pridno družico, da pomaga graditi svoj dom. — Ponudbe pod šifro »Ljubi dom* na orl. oddelek »Jutra*. 339j0-a Trgovski lokal na lepem prostoru promet. nega mesta na Gorenjskem, s koncesijo in inventarjem oddam zelo ugodno takoj ali pozneje. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Promet 12». 33687 Dve gospodični sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33S89 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje, pritiklin in vrta, takoj oddam. — Poizve se v Zeleni jami 230, pritličje, desno. 33886 Opremljeno sobo lepo, s strogo separiranim vhodom in električno raz-svetljavo, v bližini Mestnega aii Marijinega trga išče .-tarejši, samski, soliden gospod. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Centrum 67». 33S67 Stanovanje 3—4 sob s pritiklinami odda v novi rili Koser, Aškerčeva 17. 33S5S Skladišča Takoj so za oddativ Tomažičevi hiši na Dunajski cesti ?t. 9 tri skladišča, doslej pripadajoča tvrdki Zeschko. — Malo skladišče lahko oddam posebej. — S 1. februarjem 1»27 pa so za oddati vsi dosedanji prostori tvrdke Ecker — posameč ali skupno. Radi ogleda se je potruditi do hišnice v veži, kjer naj se oddajo tudi pismene ponudbe. 33913 Prazno sobo iščem od hišnega gospodarja v sredini mesta. Ponudbe pod »Ena soba» na oglasni oddelek »Jutra*. 33864 Sobo opremljeno ali prazno, zračno, s posebnim vhodom išče 1. decembrom t. 1. zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poseben vhod 926». 33926 Trgovski lokal oddam s 1. januarjem 1927 z inventarjem na prometni točki industrijskega trga na Štajerskem, blizu kolodvora, v najem. Kupec lahko tudi takoj prevzame radi selitve, > blagom mešane stroke. Cenjene dopiee na oglasni oddelek »Jutra» pod »Promet 1927». 33901 Večji, lep lokal primeren za pisarno ali ordinacijo prevzamem, ev. v družbi kot sonajemnik ali podnajemnik; v ta namen iščem interesenta in jokal. Ponudbe pod značko »Centrum Ljubljane* na ogl. oddelek .a:. meč :z moie ime sta zmerom as razpolago: zpverr. s-i "::ez — Pardalilark Petariia se je zdrznila, kakor bi ime ooaiaiu v njih silne, spominu ' :ttz ii PaKiailiar...... Nil n. kazala da h. sc vite- a«-«^ Čudoivnsea aciakt svojega .-anl. j,č jt .ie. aiajomartK nožs-ižcavaie opazovat oddeiei uzde:: •. k; s-, .t bliža cc Pariza. risn-ii: E. se .u r:.pe: obrni: i :;• ou -mgoukTn: ..cm. z. biti i- rrL kakor a:vz podoba -k vest aoL.«. jš aeia.. prosite a...*.--. ti h. mogs asa car., ko spe: zasedem stoh prestok pozao.a. za ste žalili mojo nesrečo!« -Tisa aaa ra-. boste '•tik aa stopnficais svojega prestola: :st aa: b: mo.;a rja- strgala kraljevski bager a vaših ramen: 'r u razgalim a: kože, ponovim ••prič:, vsega sveta: xvc .'.ajza ia j. umori svo-iega brata':. Henrik III. slabo zaječa.... : 1'otlc; pa vas ne moreni so\-raizti,<. ji nadaljeval Karel. »-Pariz zapozl: :em trenz±z ste samo prikazen kra..a. kakor jc > ~aa i:, t pregaz.ua sam: prikazen vase žrtve. Bežite, zaka. sie-jajj; ..aa... r p ogle;: c: .. Dokle: ne postanete spe: -aacosk: kra ... van s.a Karla IX. prizanese k Bi k: od tO; -a- ;: bore Menrik HI. še neka. zajecja:.. T oaa ---ar:. .-.-:.:, s. opazL čet:, ta je prihajala iz Pariza, zgrabil so kraljevega konja za uzdo iz so ga potegnili s seboj. Asa četvorica •e izgiaila i:akor oblak praha, it ga nos: vihar. kare: Aagoaiemsk: se ;e zamisli: namesti: ta b. sovražno gledal ::a Ima jem. katerega pravkar :zzvt na življenje ia smrt »c it—,;a ^ prot. Paaa ka. ___.-e baa tu. ia±iar >jeg:astnice sc. s tiho nežnostjo šepetate mkaa- ozn: aa-: ;Vjo.'etta:. ...i Raaei smehlja; ma jt zaig _ obraza ta a vzaesezan glasoz ji zaa;rm~~. : -Pa-a'... Da, napoti; slz .. iskat osvUt... a tsLt bo::: ::a Ijabezni... Breznmnež jai .... o. bik. Vlolena še \ Orleansa, >e na ne b: vSJssm mudilo... ^ariez rt najdem a~aaa neznanka. L si vzela m: jo aaš: s sebo Tisa mak se je vitez de i^ardailiaa dotakni njegovega ramena. S široke kretnjo je pokaza: na Pariz. : Prestol je aa ponudba, visokost!____ Karel Angoiilemski se je zdrznil kakor iz sat., it z-mrmrak > Prestol?... Menda se ga ne mislite polastiti?-. »O, hvala zanj. visokost«, je dega; vitez s\ o.ua r—:•-. jedkim glasom. .-.Drage posle imam. Večnost je že, kar iščem nekega ! Manreverta, aa b: se pomenil a njim... Ia mano tega sem vajet : trdaih sedežem- za noben denar ne b: hotel počivat na prestola, i ki ga lahko veter odaesel Za ras .ie to draga stvar. Vi bi morali poizkusit..... »Pardaillaz .v ie zmedeno vzkiikna mlad. vojvoda »Ka; pravite. Pardaillanle . oaa vite: se je že spusti p: stez:, ki je vodila okoli Pariza. »Vioietta,« je šepei2l mlad; mož. dirjaje za mita. »oh, aa bi t: moge. res ponuditi kraljevski prestol' Kmalu nato, ko sta tovariša ostaviia hrib, se- je vzpela nas; teta jezdecev, k je prihajala 12 mesta. Može. ki ie vodil te preganjalca, ie utegnilo bit osem ia trideset ie:; bil je bogato oblečen, sinit rast :i zalega, ošabnega obraza, ki g: je kazila sam:- dolga b-azgotiaa o- če a. V dojmt njegove pojave je bik neka; veličastnega, obenem j pa surovega a. nasilnega. Bi: .ie Henrik Lorenska - ojvoda Gaise. aospoža.« »e dejal, ko se je ustavil vrhe hriba, -k-ai; ie že aaieč. Opustit: moramo namen, da ga vrnem: -iegovirr. zvestim podanikom.. .c »•Recite besedo :n dajte ml aese: dobrih kota v st ie .-»glasi otemič ob njegovi strani. > oa vam ca p-ipeiiem rb-egs al: m.— -ega • >AI. ^ . meša, Maurcvertr Na ' -:ti:-.. :.a-poza.«. 1 dodal ax-;vod- ».stor.".. srn:, ka- srna .. I't. -- -e .c pešoensiz . - ..azea r • Tak: i; • ; -ca je pokazal na ao:g: -r. : potr .. - -ga ia je po straasi cest. pravka- prispela na -'-.••er- n -ša ki je vlekel at čržal i:z je s pošastnim korala stopa,a - gaaka -rdečo krinko st obraza, k. je neka:; • t . . -•... : c t-'.••ar odei: r "aztrgati plaši -.a katers£2 s se : a.-:pa : r ramen lasje. =Kdo si?c je vprašal vojvoda GzSk: ter pognal kozja pro:. -•:.. j-Ali -riha.ias o:' satana al '""azaš k : eai- C:gaaka je obstala, toda odgrvotla m. nI besed.ee s brnela božja.«: je kr&nl vo.voža. s-ps ne aa b: st žarr mas norčevat t mere?; Prede: •-: ntegmZ dogm-prtl. si >e načak _ a.-trar •.--•- • ' masne seiege petje čistega dsitiškega ga -z. k ga »e sp-em -.a'- .:-moikk b-cr.karje na g:ta-: V.-.--oaa (jaisk: je zdajci prebiede :r: p-islabn. kako* ak-e »Ta r.as Oh. rt ie ona'... ki poje. ciganka? Go :■- ' Ss ras; gluhonema?« A tis:: mah je skoči: iz voza razcapar možat, ta- stijač: s*. :; stas v gobok naklon, k; je bi; vse obenem spoštljiv r. zasmeh'.-'- >C:gar, Belgoder 1 - ;e samramal Hearia Gaišk :- če - m. je pobarrene'n Se s-drte se na zbogo žensko, visokost.c: jr zpregr- o t k.a -. i, '?a:zrma je. nesrečnica. ki sem st je asm lil nekoč, i;: s: i: ;• ^mgh iz teče... Domišlja s:, da ne srne fisi duši pokazat :,b-a.a. ker b: vs stali na njem kajvem kakšen greh... Toaa srečo vara rada p: a ako izvolite.« ■ V mete! Iz kdo si t? Odkod pttajas in kam s namenjen' .< »•Prihajam : konca sveta, svetlost: namer.jer pa sem • "zr; k .te sveta središče1 Ka. sem - Beigoder r-- :r. zada; :eg£ :mena. glnmač požmalec meče«- :n vnet za vsak dragi ko-istn posel •: se ponudi. Iz%*oiite g, da vzir prrežm predstavo? Pokažem \-ara...« »Dovolj, cigan?... Pove;, ali nisi bi' pred tremi mesec, v Or-išansL'- <- -Podunavska banka Kranj ta it; ene ^»venske podrirtn»ce Ljubljana f Maribor ettanS.ru menlet, sppe enu vloge ta krMlne te tile« ti tekoče nčue, (tti preds-ae u (rimi eiplrte kakeri T tmnieittke 2 efr^trrl £ ft«r*ftMe __________i . . . . . . . ' ' ratce štete. 4 _ __• -» r----1——--—-- — — r—r rw — »» • ■ r w mmm*tmjmm.w agrarne ebresn^e ter r« fe&uraike itapirje. ProiU a ia rspc e dene raieee ter :rrrt®.]e tikiu^ r rt- Boi.emstro BcfksIaBtBere, 11 iQ»P I * P \ V ^Pe-cs>atna cr?o>7.aa tlV.^il božičnih okraskov. Lrubijrfoa, Mestni trg 11. ri-" rasa., ziar. ^__srcbm. ierabeč. it to-sr. a srramz. r-r.c^ zi. roi-t.. zi. afcraskor 3: insnsi svečke ^ svečas. čaasžne svečke p—zt r kat. ir-isr. it. presn: jr rsarcrr rr. usiicr obrj^c, Tirippsnhildi r.i;str£ Štiiicr pr.anae a- aa«. csr^aat sanirr^ta. angssfc: .ase Feenbaar'. riazgledrtrt. bioi: :t! hrbričb: za fcoie-»nake itasioa. tisru zi rzžz. arašttli: ^atr.eit umetns r stiict :r *•«=• » nev-sie Veiikanskz urbrrz rsikprrssii^ sts-;.issir. asiiir.:.-. afcrastr-' v abkfc rticrc-. zvončfcav. nsažičfc^r bankic šaiz- jkrask oc .amet; te: 3;aar.ieat-f -- žžnsks TK-ETikt Ki. rti. 26'. >>: Prodajainiška oprava za specer •: ::. manziaktarc : \eaaiicam ia atežm . maiO raDjea: zelo ugodno naprodaj. Ptsa kaoz. r.z o-ašato r.- Društva industrijcev ic veletrgovce^ \ Ljubijat-., Dalmatiaova c . 7II. Kje se najbolje kopi, je brezdvoma znano „Pri nizki ceni" !n. M L t a b I i s b &f St. Petra cesta. raz cezj£z:s: odiemsicem \elik: izbere noaebščta za izro>iaix ia šifiiie. «sliko izbere nogavic :z -azair pons-zimsta: •> oiaeziz opic te- raza: moško zanaša: :r. o-obt periio svilenih sazoBveznic iiz Po znižaslh ceaab. Zahvala, k- vst aaaaae iskrenem saiutu. a:T„d.-c bnieza; a z-zzzz- nce:^ brzzz. il sric^. i^IiSTIOCU. IGNACIJA GUZELJA pi>sesTT.it a 5(»siiiniiar:.£ u: irgo«-ai \ Skoij.. Lok izrekamo isn. n:nna .-err. sorndniKnna prijatt~ Ijeni ir znaneea naš: najsrčnejšo zalreain. Pasebe. na st zarvOa-sma g. nkt. zarcvaika a.. 1 t a z a a l aa pažmovalnc aira i>snje o. . iira. k. .i: t izkazoval orazsnm pokojniku, is:;~ laiac g. pcitnarvc dt. Jenkom prst a. žnpa-Ka i:. L Arztict. pret oč kapucfflona osob--- vsL a .-- a-tara k vsem družim prta. čl-r. -.—iann Kažiskreagšfc naša cabvaia veteoenk ti-aaaišrvu gosp. žooazv Ea:rt: a ta -toair. zEstnHnikrnr.. pasiinscia dnšrvu r godoa, Kato.. :rnP: amštvc z zastava a pevskaa zbarair. •«'scir cirrvaicsns krasnih --^aaev Ll cv;:.-^. ka-knr ~m£. i-sea. ceni. mešaan.m. n aasisčzikan. 3 akoLct, ^ s: spremil, cresegz pokojnika rak: imnsoStevifa: na niezovi zaar;. pot' sere CEšt t:sa£sra sabvaia: Škf»fit kuka aae T. . ISCd kato.nči soprogi a,- tnroc,. Za krojače 1 : -ašifi 'e rova velika { Knjiga krojaštva j a* ssanan.i • prikrojevania. Ik. • « STicenstit-ir ieziiu: • «s&ksni! irraiai: neobnoano aotrcnnt. • ■•e: bi.-z "se i-...: nia sebe veac • • kniige » ann Prt niažnc J pr« A. KUKC, Mubf>ana, * acssfr&kz utiu 7. J Dr. JANKO O LIP. odvetnifc » Beogračr preselil svo^o pisarno .z Kolarčece mce . » K'raHa Mana ulico 7S1IL Stresna lepenka Lit s c ■ Štabe: • t c-ez.ti :fcst cemez: aob£v:;= tak;. osek mnz-r;:; ncjssntit ■eeiBUHi Puške, pištole »scaiinns munefe a-i-rnama a-Eur. ništoisai muniii« tU M O z o - PiRA Q. D., Zagreb Raič-kogs uL. 7 d. .^nsrai:.: aastonsivc ■ •. omiCki los, Puh Srs^ai-ks. mbtiB •t ^omitukt ..p t. timnt i2ie: r^rr^a Angelin Hidar ^o:sii vai ueaa:; iasijfi _>n j 2t no aašr Dtr-5!'v-: u •Kr, H ie rtskcrtta £»arut; Preseirtev. Zobni ^reije Lsspoid ©tijs st - orešek, iz se aaaa a Sv. Petra cests 64. v Ljitaljani, »IBIBIBIB Iv 3 twenie ovtšmššdi i pnsocpr.iit, l o.zoa » •• ..amem na'£m črez z:m: -tm poni zor aa io& p Jeirr&fck iCertt« Sftbatfe Nlkoi s« ai aaste a sc št- mste taut easevak kakor at kup:tc otii t«CoiumblaM gramofonske ološce umeaj: posneta., aov: V> ten;;a. narcčiaaa «.arai^priB.a£zn£.. .^a-gas: ::a ais\-nc saiažiSat- S. An tuja Suboricii Naraarti -eaaamt ptosa lin m Riraioi Mei m Uiitalfana, G«gfesnee» ulica ste-». ti etežemt rtoroict. fcsttelitje: .-aznt nzsE «=. »assK. nrioomnaiit PoprsrJja: gsoosrsia cvuromecične, ut ar-arate ria. o-odit tt izvrkv t vse \ v -;zn: rncnaniK; snt aaiačE aen -^f 2.000 Din nagrade I Ja Lii i I • i? i! psifitiaiia K H ki^-. Dir 24 — g .JIDCi Sf nT 1 tim laciBi DAM S KI PLA.ŠČE - ii; _ t r«. Dm ':. 23C ao "SC. ta«ar :aa nar .r.eiš; aioa: t ■ ; -iaa-:t aa olaščs pr- 73:z .5 tiiCj F ir. 1. OC'?)Č J2M04 » EES. ,ael»H i!l MM L;ufet;>na - Mk6s.lt — : tHUBERTUSMASr arTMSSK Rjiecijsmc ji t.-.vs^. :t. iicistnvaKr oDuc. a sapo1'* ie«- « mehki ir aco-cDač.:- a ZahffitatK io i rpranak. ^.--■ie- .. a. k i Liunljaii; B ulici ■ 1 iep& komtortnc sičnoirarns 4-6 sat \siennini nastnmsks srva: Ngtainesr tasi -'ic ai te- sMčnega Ponudrt; nč toštp areia 'čr Ocarinienie Visi a voznih izvoznih a raan tnir paž::;. "»aro sicime ta p: najziij ari; RA..IKO n;Rk oariD^K.- pns-edria Ljift-Liani. ftasazvknv-E t jrasprot giavue csr ismioč — ' ir >m »ruacijt ii-ezr G*® • - -.OO-l.-i S-. | Mm liCIIEO« ff mil oos.:. z zaar.em ifezkc^. smoiepisia -n sisnogrubje iščem kasmo-ozae dopise ie ocsia: na. ,—i.RA' >mi'baa m*: zsarars t 1 ab. ar Daiarn* io\*s al za sl —rc* eoresia. \ globoki žaiosa aazaaaiamo vsem sorodmkom pniaiehem .a znaaz- m pretres::.nm vest. aa e aaš aepozabaa skreaoiiab.iem oče star. oze. tas: m sna z ^^soo: Ivan Zupančič tovarna* meba m hšn posestnik po daii? mačni ooiezn. v tores, one 9 aovembra t. k oo ovek ziatra i 66. iezr svoie s^ros: asaadoma boga vdan o prenr~i.. Pogreb dragegz pokoimka bo v cetrffik aoe .1. novembra i £26 ob po. trer popoldne ir ase žaiosa Kersnikoma jfiiza c aa pokopališče k Sv. Križa. ŽALUJOČI OSTALL Nezazoma nas if zaons: 1 \ ooaeoe iek oae 6. novem ora !SuS aaš dobr tovariš tn vrr drašt-. eait Nande Okorn abs. rer. com. Pogreb se Po vml zanes ot 16. a- iz mnvašmze z-ž borite s L:az:iaa: aa pokz-oaiišae k Sv . Križa a^^r-ek, dne I S. EO'.'rrnorj. ISda. jn^osievenske aktoeaiske Društvo ^TOGLAV- Lfnoijani Lt .\tracat r^s-iK- at. ko: askazeET> frar .ierr.-šeL as. .«f aaguntigi Sovsz. Vs % l