273. Številka._Ljubljana, v torek 26. novembra._XXII. želo. 18811. SLOVENSKI IROa Uhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Oospodskih ulicah 5t. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor poslanca Ivana Hribarja v 12. seji deželnega zbora dne 15. novembra 1889. Visoki deželni zbor! Iz vsakoletnega proračuna normalno-šolskega zaklada je vidno, da troški za ljudsko šolstvo od leta naraSčajo. Ni dvojbe, da bodo ti troški naraščali še čedalje bolj, zakaj mnogo je še šol na Kranjskem ustanoviti in na mnogih krajih bode se vsled prirastka prebivalstva pokazala potreba, da se sedanje šole razširijo. Teško je tedaj za vsacega deželnega zastopnika glasovati za to, da se proračun normalno-šolskega zaklada še bolje obremeni; vender se je pa tudi tu pokazalo, da je to neobhodno potrebno z ozirom na učiteljske plače, kajti ne moremo si prikrivati, da so se razmere tekom let jako spremenile in, da je draginja postala večja ko je bila tedaj, ko so se poslednjekrat uredile plače učiteljem. Ako je draginja zadela vse stanove, zadela je posebno še učitelja, ker mu je treba gledati na to, da dostojno živi, da se dostojno reprezentuje in da tako vzbuja spoštovanje do sebe pri občinstvu. Zato je pa učitelja treba postaviti v tako stanje, da mu bode mogoče dostojno se reprezentovati in dostojno živeti. Vsaj je pa učitelj tudi važen faktor v razvoju vsakega naroda. Izročamo mu nežno deco, da jo poučuje ter jej uceplja v srcu ljubezen do domovine in do Boga. Ker so pa učitelji tako imeniten faktor v razvitku vsakega naroda, zato morajo tudi zastopniki dežele, zastopniki narodovi priznavati važnost tega stanu in se v smislu tega priznanja nasproti celemu stanu tudi obnašati. Jaz sem iz tega ozira takoj bil pripravljen glasovati za zvišanje učiteljskih plač in reči moram, da bi bil rajše pritrdil predlogu, ki bi bil dalje segal, ko bi to dovoljevale naše finančne razmere. Zato pa pozdravljam z veseljem predlog, ki ga je stavil deželni odbor in sedaj finančni odsek v tej viHokej zbornici in bodem glasoval za to, da se preide v nadrobno razpravo. Samo na nekaj bi hotel sedaj že opozoriti. Meni se predlog finančnega odseka ne zdi po-polen. Teško je pač popoln predlog predložiti visokoj zbornici, teško ustreči vsem željam ; ali na nekaj bi se bilo moralo vendar ozirati, na to namreč, da so učitelji v mestu Ljubljanskem že po naravi sami postavljeni nekako drugače kot učitelji na deželi. Pridržujem si pa v podrobni razpravi staviti dotični nasvet in se omejujem tu le na naznanilo, da bodem glasoval za prehod v podrobno razpravo. Deželni zbor kranjski. (XII. seja, dne 15. novembra 1889.) (Dalje.) Poslanec baron Wurzbach poroča o prošnji Elizabetne otroške bolnice za podporo za notranjo opravo novosozidane bolnice, iu nasvetuje 500 gold. podpore, ker ta zavod v obče deluje jkoristno tudi za otroke z dežele. Njegov nasvet se vsprejme. Poslanec Žitnik poroča o letnem poročilu deželnega odbora o deželnih dobrodelnih zavodih, tako o sekudarjih dr. Horaanu, dr. E. Globočniku in dr. Dereaniji, o zgradbi novih oddelkov na Studenci, ki so veljala 66.000 gld.; o pomtaoženji in inventara na Studenci, ki je veljal 15000 gld., o vol lu g. J. Rozmana, posestnika v Ljubljani, ki je v oporoki z dne 5. novembra 1886. 1. volil znesek 3000 gld. kot ustanovo, iz katere naj mestni magi-Btrat Ljubljanski, kateremu je izročeno oskrbovauje te ustanove, vsako leto izplačuje iz obresti podpore potrebnim iz deželne bolnice v Ljubljani odhajajočim rekonvalescentom. Užitek od tega zneska pa ima do smrti Marija Rozman. Poročevalec nasvetuje, naj 8e to volilo vzame hvaležno na znanje, čemur zbor pritrdi jednoglasno. Nadalje poroča poročevalec o gozdnem čuvaji v Podmolniku, ki je bil odpuičen in na isto mesto imenovan Ivan Novak, da se je odpustila prejšna babica v deželni bolnici Julija Mikeš, in na nje mesto imenovala provizorično za jedno leto Ema Streitenberger, da je dr. Keesbacher ogledal nove stavbe za blaznico na Studenci, in po njegovi izjavi deželnemu odboru deželna vlada poročala, da vsled novih stavb še ni dosta prostora za blazne in opozarjal je še dr. Kees bacher na nekatere nedostatke glede strežajev, ki naj bi se odpravili, o Tržaški bolnici poroča deželni odbor, da je v več slučajih, kadar Tržaška bolnica ni o pravem Času konsignovala bolnikov na Kranjsko pristojne, je izločil iz računov; o javni hiralnici pravi: Deželna vlada je deželnemu odboru naznanila predlog deželnega zdravstvenega sveta, da naj bi hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani se spremenila v javno. Deželni odbor je odgovoril, da temu predlogu ne more pritrditi, ker nasvetu ni pridejana nobena motivacija, niti ni povedano, kako osnovanu, bi morala biti javna hiralnica in kdo naj zanjo plačuje stroške. O ustanovitvi bolnice v Novemmestu naznanja deželni odbor: Županstvo Novomeško je prosilo deželni odbor, da naj potrebno ukrene, da se s pomočjo menda Glavarjeve ustanove v Novem mestu ustanovi javna bolnica. Mesto bi v ta namen pripomoglo s svojim zakladom za preskrbovanje bolnikov, kateri znaša 11.400 gld. Deželni odbor spoznava potrebo, da bi se napravili javni bolnici v Novem mestu in na Krškem, ker je Novo mesto središče vse Dolenjske, iz Krškega in sosednih okrajev pa hodijo bolniki zdravljat se v sosednje dežele, zlasti v Brežice in v Zagreb ter s tem deželi nala-lagajo velike stroške. Zato je deželni odbor sklenil, obrniti se do reda usmiljenih bratov, ali ne bi napravili, kakor v drugih deželah, bolnico na Kranjskem in sicer v Novem mestu. Provincijal usmiljenih bratov v Gradci je na dotični dopis deželnega odbora dne 4. junija 1889. odgovoril, da je dopia deželnega odbora poslal generalu reda v Rim ter dobil od njega nalog, ozirati se na predlog deželnega odbora. Red že dlje časa namerava ustanoviti na Kranjskem bolnico in se bo tega precej lotil, ko bode zvršil zgradbe v bolnici v Gradci; želi pa pozvedeti, na kak način bi dežela ali mesto pri pomagali pri tem podvzetji. — Glede tega vprašanja došla je deželnemu zboru prošnja Novomeške mestne občine, o čemer se bode posebno obravnavalo, torej konečno sklepalo pozneje. Nadalje poroča poslanec Žitnik o izkazu o bolnikih, ki so bili 1. 1888. oskrbovani v Ljubljanski bolnišnici. Skupaj jih je ostalo 1. 1887. možkih 292, ženskih 214 skupaj 506. Leta 1888. jih je prišlo v bolnico moških 2244, ženskih 1668, skupaj tedaj moških 2536, ženskih 1882, vseh skupaj torej 4418. Ozdravljenih je zapustilo bolnico v letu 1888. možkih 1434, ženskih 1022, tedaj skupaj 2456 ; zboljšanih možkih 310, ženskih 211 skupaj 521; neozdravljivih možkih 141, Ženskih 98, skupaj 238; na druge oddelke prenesenih možkih 114, ženskih 133, skupaj tedaj 247; umrlo jih je možkih 277, ženskih 201, skupaj tedaj 478. Skupaj je bilo koncem 1. 1888. možkih bolnikov 2276, ženskih pa 1664; vkupno tedaj 3(J40. Ostalo pa njih je koncem 1. 1888. v bolnici 260 možkih, 218 ženskih, tedaj skupaj 478. Troški za oskrbovanje^ubožoib kranjskih bolniko/ v tujih bol- nišnicah znašali so primeroma 66.824 gold. 24 kr in sicer največji znesek za Tržaško bolnico: 16 tisoč 158 gld. 7 kr., zato pa obema bolnicama Zagrebškima skupaj 12.449 gld. 64 kr. Poročevalec nasvetuje, da se ti oddelki deželnozborskega poročila odobravajo vzemo na znanje, deželnemu odboru se pa naroča, naj tudi v prihodnje izločuje iz računov vse stroške, ako tuje bolnišnice v pravem času ne konsignujejo bolnikov, da se kolikor moči zmanjšajo ti stroški. — Predlogi se vsprejmo. (Konec prih.) Iz deželnega zbora štajerskega. (Konec.) Mesto Celje torej ni opravičeno, da je občutljivo v narodnem oziru, samo radi tega, ker je prišlo v manjšino- Mesto Celje ima prebivalcev nekaj nad 5000, okraj pa mnogo nad 30.000. Zakaj bi torej morala biti veČina v okrajnem zastopu nemška? To ni primerno niti številu stanovnikov niti davčnemu bremenu, ki pripada gotovo v veliko večjej množini na deželo, kakor pa na mesto Celje. Iz vsega tega sledi, da je ta zakon, kakor ga imamo pred seboj, gotovo mrtvo rojeno dete. To nič ne pomaga, če smo tukaj v deželnem zboru pri glasovanji v manjšini. S tem nikakor ne boste mogli doseči, da ne bi Slovenci vedno in povsod na to pazili, da bodo dobili pri volitvah večino. Poročilo se glasi tako, kakor da bi bil ta napor kaj krivičnega. Takorekoč tožijo nas, kakor da bi bili hudodelniki, ker skušamo spraviti pri volitvah naše može v razne zastope. Toda to me pusti čisto hladuega, ker s tem storimo le svojo dolžnost. Zakaj bi se neki pustili od Nemcev nadvladati? S časom bode že prišlo do pravega razmerja. Kdor bode pridnejši, vrlejši in vztrajnejši, ta bode tudi zmagal. Če bode to nemški ali slovenski živelj, — to bode določila prihodnjost, — tega ne vem. Sedaj le to vem, da mi Slovenci, hvala Bogu tudi napredujemo in ne obstojimo nikdar. Ta mejsobni boj ima pa tudi, če ga prav vojujemo, svoje dobro ! Če bi ne bilo strank, bi ne bilo mejsobnega nadzorovanja, in tudi to je dobro. Pač pa ne sme postati ta boj, to naj si zapomnijo vse stranke, nikdar osoben, potem tudi ne bode tolike zagrizenosti in sovraštva. Človek lahko postane občutljiv, če je vajen le zmage, pa mahoma podleže, to že razumim. Če smo pa mi bili tolikokrat preraagaui, nismo bili tako občutljivi. Mislili smo si, da bo-(leino že Še prišli skupaj in smo znova pričeli delati za svojo pravično stvar. Pri 2., 3. ali 4. volitvi pa slednjič vender zmagamo. Mislimo si, da živimo v ustavnej državi in imamo volilne zakone in da moramo torej skušati, da živimo narodno kolikor mogoče častno. Tudi v preteklem letu ste zmagali čez nas pri glasovanji o jeziku v zemljiščnih knjigah. Toda nam ni čisto nič škodovalo Deželni zbor se je pokazal nam nasprotnega in je pohvalil deželni odbor za njegovo delovanje, ki je bilo naperjeno proti našemu jeziku. Visoki deželni zbor je pa tedaj prekoračil svojo pravno moč, ker je skušal preprečiti, da bi mi dobili na slovenske uloge tudi v zemljiščnih knjigah slovenske uknjižbe, mi pa že vender uživamo dotične pravice v zemljiščnih knjigah, in je no bomo več izpustili. Danes je pa reč ravno taka. Jaz vem, kako boste glasovali, pa tudi vem za svojo osobo prav gotovo, da je čisto nemogoče, da bi dobil tak postavni načrt najvišje potrdilo. Opozarjam vas pri tem na Češko, kjer so tudi okrajni zaBtopi. Tam ste izločeni iz okrajne zaveze samo mesti Praga in H ep, Plzno pa in Budejevice, mesti s prebivalci nad 20 000, sta v okrajni zavezi. Kako pa se more resno misliti na izločenje tako majhnih mest, kakor ste Ptuj in Celje, kako naj bi se jima izročila okrajna uprava, tega si ne morem jasno predstavljati. Najmanje mogoča pa je izločitev v takej po-stavnej obliki, ker se mora premnogo reči poprej urediti, predno more tak zakon postati pravomočen in spoznalo se bode, da ste Celje in Ptuj veliko premajhni za izločitev. Zaradi tega pričakujem sicer čisto mirno glasovanja, toda menim, da se naj kolikor mogoče iz ogiblje visoka zbornica sklepov, ki so protipostavni in se nikakor ne morejo strinjati z državnimi zakoni, ker je to proti dostojnosti zbornice. Jaz glasujem seveda za odklonitev tega zakona! (Dobro, dobro! na desni) Deželni zbor goriški. VII. seja dne 14. novembra 1 8 89. Poslanec Del Tone slika v obširni interpelaciji nedostatke naših ljudskih šol in učiteljišč in sklepa z naslednjimi vprašanji do vladnega zastopnika : 1. Ali je c. kr. vlado volja priskrbeti našim ljudskim šolam ua kmetih potrebnih, za važen namen primernih knjig, da bodo imele one šole tisto praktično vrednost, katero je imela vlada v mislih, ko jih je ustanovila in uravnala V 2. Ali je c. kr. vlado volja, učiteljišča radikalno tako preuravnati, da nam bodo mogla dajati učiteljev in učiteljic, kateri bodo znali odgojevati srca in um kmetskih otrok in navajati jih k napredovanji v obrtnijah in poljedelstvu, dn postanejo koristni samim sebi, svojim družinam, človeškemu društvu in državi ? 8. Ali je c. kr. vlado volja, v dosego uspešne odgoje učiteljev preložiti moško učiteljišče iz Kopra v Gorico, kjer bodo mogli kandidati dobivati ua deželni kmetijski šoli in na postaji za svilorejo in in vinarstvo — po dogovoru z dotičnima zavodoma — potrebnega pouka v kmetijskih vedah in obrtih, kakor je to za potrebno spoznal c. kr. okrajni šolski svet Gradiški in priporočil pristojni viši oblasti? 4. Ali je c. kr. vlado volja, določiti in za-povedati — v namen, da bode učiteljskim kandidatom in kaiulidatinjam vsaj mogoče, usposobiti dobrim učiteljem in učiteljicam za ljudske šole na deželi — da ima biti učni jezik na učiteljiščih tisti, kojega se bodo morali posluževati pri poučevanji, da jih bodo mogli razumeti učenci dotičnih ljudskih šol ? Podpisani so poslanci: Del Torre, pl. Dottori, Berianlelli, bar. Locatelli, Lovisoni, Maurovich, Pajer, Ritter, Venuti in Verzegnassi. Predsednik omeni, da izroči to interpelacijo g. vladnemu zastopniku. Ko hoče tudi dr. Rojic podpisati to interpelacijo, zavrne ga predsednik z opazko, da je že izročena. Gospod vladni zastopnik pravi, da predloži interpelacijo visoki vladi. Na to interpeluje poslanec Venuti g. vlad nega zastopnika, kako hoče c. kr. vlada priskrbeti, da se popolnoma preuravtia in da se bode redno vzdrževala in tudi v policijskem oziru bolje oskrbovala državna cesta mej Ajdovščino in Gorico? Tudi pod to interpelacijo so podpisani vsi italijanski poslanci. Vladni zastopnik si pridržuje, da odgovori na to interpelacijo še v tej sesiji. Predsednik naznani naslednji predlog poslanca viteza Pajer - j a: Naročuje se deželnemu odboru, da poda visoki c. kr. vladi utemeljeno peticijo v namen, da v interesu občnega kupčijskega prometa, ob jednem pa tudi v olajšanje neugodnih kmetijskih in kup-čijskih razmer naše dežele blagovoli pospeševati in z vso mogočo skrbjo požuriti. 1. Zgradbo kratke železničue črte z normalno progo od železuične postaje v Ronkah do Crviujau-skega trga z namero, da se bo potem nadaljevala do italijanske meje in zvezala z železnico, katera drži od S. Giorgio di Nogaro do Benetk. 2. Zgradbo tramvvavske mreže mej furlansko nižavo in goriškim mestom z nadaljevanjem po vipavski dolini. Utemeljevanje tega predloga bo na dnevnem redu prihodnje seje. Po prestopu na dnevni red utemeljuje vitez dr. Tonkli svoj predlog, zadevajoč prošnjo v dosego državne podpore tistim deželnim stranem, katerim je peronospora uničila glavni pridelek. — Govornik popisuje žalostne razmere vinorejskih krajev, ki dokazujejo potrebo državne podpore za javna dela, pri katerih si bode moglo ubogo ljudstvo zaslužiti potrebnega živeža. On priporoča posebno, da bi se podelila podpora za grajenje ceste čez Gradec mej Brdami in Kanalskim okrajem, potem za Bra-niško cesto in slednjič za nasipe ob spodnji soči v Furlaniji. Po njegovem predlogu se izroči ta zadeva finančnemu odseku v razpravo. Poiočila pravnega odseka. Poročevalec Venuti. Načrt postave zastran uredbe zdravstvene službe v občinah povrne se de želnemu odboru z nalogom, da približno izračuni troške, ki jih utegne prizadeti izvršitev te postave ter ga zopet predloži v prihodnji seBiji. Poročevalec dr. Nik. Tonkli. Prošnja slovenskega političnega društva „Zavednost" v Pod-melci zastran Baške ceste odstopi se deželnemu odboru, da poizve o njej mnenje cestnega odbora Tolminskega ter na to poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Isti poročevalec Peticija cestnega odbora za Goriško okolico v dosego naredbe, po katerej bi se primoral cestni odbor Kanalski graditi cesto čez Gradec, odstopi se deželnemu odboru, da se na njo ozira, kadar bo predlagal prenaredbo cestnih postav v zmislu deželnozborskega sklepa od dne 4. janu-varja 1888. Poročevalec dr. Lav is o ni. Dve cesti od državne ceste do železnične postaje v Tržiči in do nove železnične postaje v Ronkah uvrstita se mej skladovne. Poročila finančnega odseka. Potrdijo se računski sklepi za 1. 1888. in proračuni za leto 1800. gozdorejskega zaloga (poročevalec baron Locatelli), štipendijskega zaloga (poročevalec dr. Tonkli), zaloga za ranjene in bolne vojake (poročevalec dr. Rojic.) Slednjič se po predlogu peticijskega odseka (poročevalec dr. Abrura) dovoli naslednje podpore za ceste in druga javna dela : Cestnemu odboru Tržiškemu za grajenje ceste od Ronkov do nove železnične postaje 1500 gld. in za Dohansko cesto 200 gld.; Gradiškemu cestnemu odboru 1000 gld. za razne skladovne ceste in 200 gld. za nov most na cesti mej Marjanom in Fra t o; Tolminskemu cestnemu odboru 1200 gold., za cesto Staroselo-Loge; cestnemu odboru za goriško okolico 1000 gld. za preuravnavo skladovne ceste mej Bukovino in Biljami in 200 gld. za Doljansko cesto; cestnemu odboru Komenskemu 800 gld. za preuravnavo ceste pri Koprivi, oziroma za cesto mej Komnom in Tomačevico; cestnemu odboru Sežanskemu 800 gld. za cesto Dutovlje-Sv. Križ-Tomaj; cestnemu odboru Ajdovskemu 800 gld. za preuravnavo cestnega kosa na Ravnjaku; Cerkljanskemu cestnemu odboru 800 gld. za skladovno cesto ob Idrijci; Bol-škemu cestnemu odboru 800 gld. za most čez Sočo mej Belcem in Čezsočo: Romanski občini 300 gld. za popravo jezov in Gojaški občini 400 gld. za zgradbo ceste, držeče v Trnovski gozd; — vsega skupaj se je dovolilo 10.000 gld. Zraven tega se je odpustil Romanski občini dolžni rok 200 gld. na poBoiilo 2000 gld., ki ga je prejela 1. 188G. O prošnji Komenskega odbora za podelitev podpore, s katero bi se preložila skladovna cesta pri Nabrežinski postaji, se je sklenilo, da naj se ta prošnja za zdaj povrne in cestnemu odboru na voljo da, da jo morda v prihodnji sesiji zopet predloži. — O raznih prošnjah posamičnih občin za jednake podpore prestopil je zbor na dnevni red. Slednjič se je naročilo deželnemu odboru, naj se zopet pogaja z vlado, da bi prevzela na račun državnih zalogov zgradbo jezov in drugih brambenih del ob spodnji Soči, ob Idriji in Teru. Politični razgled. Notranje tfcžclc V Ljubljani, 25. novembra. ETaućiio miiiislerNtvo je potrdilo pravila češke akademije znanosti, za katere ustanovitev je odmenil deželni poslanec Hlavka 20.000 gld. Akademija bode imela čisto češki zuačaj, ker se je deželni odbor izrekel proti dvojezičnosti. Četrtino članov imenuje deželni zbor. V jednem letu začne že akademija svoje delovanje. Jedva je deželni zbor češki razveljavil man date nemških poslancev, Že bo razpisane nove vo- litve. Kmetske občine volijo dne 30. decembra, mesta dne 2. januvarja, trgovske zbornice pa dne 4. januvarja. Če se deželni zbor snide po novem letu v kratko zasedanje, bode zopet popoln. Ogcratkemu ministerskemu predsedniku se baje že vidi, da se je naveličal vladanja. Tudi ni več taK kot je bil pred leti, ko je takoj vedel za vsak napad opozicije primeren odgovor. Sedaj ga pa opozicija spravi večkrat v zadrego. Že v vladnih krogih se govori, da najbrž ne bode več dolgo, da odstopi Tisza. Ogerski Slovani ne bi žalovali za njim, če tudi nemajo pričakovati, da bi jim bil njegov naslednik bolj naklonjen. V nanje države. BMemorialdiplomatiquea misli, da se nemški kancelar in avstrijski minister vnanjih zadev v Fridrichsruhe nesta nič posebnega dogovorila. Povedala sta le drug drugemu, kar sta že poprej vedela, da nesta jednakih nazorov glede bolgarske politike in da je torej najbolje, da ostane vse pri starem. Nemčija si ne želi spreti se z Rusijo zaradi Bolgarije; Avstrija pa ne more biti v tej zadevi tako ravnodušna, ker gre tudi za lastno varnost njeno. Bismarck bi bil vesel, če bi se razdelila, sfera avstrijskega in ruskega upliva na Balkanu na Duuaji pa s tem neso zadovoljni, ker vedo, da v tacih slučajih močnejši vedno izrine siabšega, kakor se je zgodilo Avstriji v Schlesv/ig-Hollsteinu. Grof Kalnoky se je že večkrat izrazil proti takej razdelitvi območja ujiliva. Mej vlado bolgarsko in princem Ferdinandom se je kazalo poslednji čas malo nasprotje. Koburžan bi se rad oženil s kako princesinjo, katera je vsaj v sorodstvu z vladarskimi rodbinami, da bi tako dobil kako novo oporo. Mati mu je tudi res našla pripravno nevesto, hčer vojvode Alegon-skega. Vsa stvar se je že dogovorila, in samo ta ovira je, da nevesta hoče ostati katoličanka in zahteva, da bodo otroci njeni vzrejeni tudi v katoliškej veri. Princ Ferdinand bi tudi bil s tem zadovoljen, a Stambulov se je pa baje odločno uprl nevestini želji, ker nasprotuje mejnarodnim dogovorom in bi taka ženitev Bolgarijo le spravila v nove zadrege. Ko je Koburžan videl, da se niti nevesta niti Stambulov ne dasta pregovoriti, popustil je misel na to ženitev, a je vender malo nevoljen na mogočnega ministra, ki je razdrl uačrte njegove. Tako vsaj se poroča raznim listom v Sofiji, če je pa stvar resnična, ne jamčimo, ker smo so imeli zadnja leta večkrat priliko prepričat, da vesti o balkanskih zadevah po časopisih neso posebno zanesljive, naj bodo dotični listi katere barve koli. Sicer pa nasprotje mej princem in Stambulovim gotovo ni tako veliko, da bi se v kratkem ne poravnalo. S spremembo vlade v l&iimiuiiji neso ruski listi nič prav zadovoljni. Skoro vsi se strinjajo v tem, da je Dunajska diplomacija in tripelalijanca pripomogla, da je palo ministerstvo Catargiuovo. Ta vladna sjirememba bode Rumunijo zopet bolj približala tripelalijanci. Sicer pa ruski listi dvomijo, da bi sedanja vlada dolgo ostala na krmilu. Ne le na Španjskem, tudi na l*oriujraI-Hkcm so dogodki v Braziliji vzbudili strah v vladnih krogih. V Liaabonu in Oj>ortu je mnogo re-publičanov, ki so imeli vedno zveze z brazilijskimi republičani. IPosleduJ' čas so se začeli posebno gibati. Kdo veT če se torej število republik tudi v Evropi v kratkem kaj ne pomnoži. Takega prevrata sicer ni želeti, ker bi se Španija in Portugalska pod republičansko vlado javaljne posebno razvijali. Vsaj doba za poslednjo republike ni bila baš srečna za španjsko deželo. V petek je JParnclIov o«lbor imel poslednjo sejo. Zagovornik časopisa „Times" je imel dolg govor, v katerem je skušal dokazati, da so nekatero stvari le resnične, katere je podtikal ta list Parnellu. Predsednik je naznanil, da bodo sedaj Rodci sestavili jioročilo. katero predlože parlamentu. Nadeja se, da se jim bode posrečilo najti resnico, katere so ves čas mej dolgo preikavo iskali. Poročilo bode baje dovršeno v jednem meseci. liit.-aj se odpira evropskej kulturi. Uvajajo se puške, topovi in torpede novejše sisteme. Železnice začenjajo graditi in tudi električno luč bodo kmalu imeli po večjih mestih. Vlada je sklenila z neko ameriško družbo pogodbo za osvetljenje Pekinških ulic in trgov z električno lučjo. Dopisi. I« Kamnika 21. novembra. [Izv. dop.] Britko čutimo izgubo vrlega moža, pokojnega dr. Samc-a, ne samo zaradi njegovega poslovanja v njegovem poklici in političnem življenji, ampak tudi zaradi njegove neprisotnosti v društvenem življenji. Jako občutljiva nam je njegova izguba kot zvestega podpornika slovenskih modric. Prav umesten bi! je tedaj ukrep našega čitalničnega odbora, da v [znamenje žalovanja za neuadomestnim pokojnikom, kateri je bil tukajšnji Čitalnici vedno radovoljen svetovalec in zaradi svojih zaslug za čitalnico njen časten ud, ni prepustil Čitalničnih prostorov tri mesece za veselice. Po preteku navedenega časa napravili bo nam 17. t. m. naši marljivi diletantje, ki za svoj obilen trud in znatne stroške ne prejemajo nikakoršne odškodnine, prav prijeten in vesel večer. Čestilcev Talij inih zbralo se je navedeni dan zvečer prav obilo v čitalničnih prostorih. Vzgleden vodja gledališnega odseka, starosta naših igralcev, gosp. Greg. Slabajna ustregel je prav dobro že nekoliko razvajenemu ukusu občinstva z burkami: »Poglavje" I. 11. III. in „T o sem bil jaz". Uloge razdelile so se mej spretne moči. Gospice: M. in J. Čebuljevi, kakor tudi Barbika Medvedova priučile so se svojim ulogam prav dobro. Pravilno, razločno izgovarjanje, kakor tudi potrebuo, pravilno kretanje napravilo je na pazljive poslušalce najboljši utis. S posebno dobrim uspehom igrala v drugi burki gos-pica M. Steletova, ki je kot jezična in silno zvedava soseda prouzročila prav obilo smeha. Vrtil se je izvanredni klepetulji jezik, kakor bi ne bil pri-raščen. O vseh omenjenih gospicah se nadejamo, da jih zamoremo še mnogokrat na domačem odru pozdravljati. Gosp. Jože Fajdiga, nam je star, jako prijeten, priljubljen in svojim zdravim humorjem jako prikupljiv zuanec na odru. Da je posebno ta večer predstavljal jako izborno osivelega, po zakonu hrepenečega, a ponosnega svetovalca, kakor tudi lehkoživega, zakonskega grajščiuskega vrtnarja, ki včasih, posebno v neprisotnosti svoje zakonske polovice rad malo poškili po Polonici, svedočilo je mnogokratno odobravanje in ploskanje zadovoljno smejočega se občinstva. Gosp. Jože Štele, istotako stari igralec in jako spreten režiser, zuajdel se je v ulogi gosposkega sluge tako dobro, da bi mu še celo kak posebno oster kritik ne mogel kaj grajati. Gg. Ravnikar, Stadler Jos. in Čulek, ki so imeli manj hvaležne uloge, zvršili so te popolnoma povoljno. Šestorica domaćega, vrlo izvežbauega orkestra izvabljala je svojemu glasbenemu orodju jako ubrane glasove iz večinoma novih skladen, kar je gotovo ugajalo ušesom občinstva, posebno pa plesalcem in plesalkam, kateri so se po končanih igrah vrtili, dokler jim je bilo ljubo. Gostilničar ustrezal je z dobro pijačo iu okusno, ceno jedjo gotovo vsem, kateri so ga blagovolili počastiti z obilimi naročili. Naj bi pri prihodnji čitalnični veselici imeli priliko videti tudi druge prijatelje čitalnice, katere smo pri zadoji veselici pogrešali. Našim diletantom bode gotovo ustreženo najbolje, da igrajo pred mno-gobrojnirai poslušalci. „Matica Slovenska". LXXX1V. od borova seja v sredo due 20. novembra 1889. (Konec; Od zadnje seje pristopilo je društvu vnovič 130 društvenikov, namreč : 1. Prelec Ivan, 2. Rakuša Janko, 3. Petek Davorin, 4. Malic Ilija, bogoslove! v Zagrebu. 5. Barec Franc, G. Didovič Štefan, 7. Kovačič Franc, kleriki v Zagrebu. 8. Čitalnica grško-katoliškega semenišča v Zagrebu. 0. Bizjan Franc, 10. Rojiua Anton, posestnika v Spodnji Šiški. 11. Bralno društvo pri Sv. Križi poleg Ljutomera. 12. Bralno društvo pri Sv. Lovrenci v Puščavi. 13. Virbnik Vekoslav, gimn. profesor v Ljubljani. 14. Fric Josip ml., kaplan v Doberli Vesi. 15. Drobež Anton, župnik v Mohltčah. IG. Virhtk Franc, kaplan v Železni Kaplji. 17. Oblak Vatroslav, velikošolec ua Dunaji. 18. Kolari:: Frane, adm. na Vratih. 10. Vavtižar Luka, župnik v Zih>ki Bistrici. 20. Cutelj Ivan, kaplan v Kanfanaru. 21. Stekat Ivan, žel. uradnik v Rovinji. 22. L"gat Valentin, župnik v Žitari Vesi. 23. Žitek Josip, d. gimn. profesor v Ljubnem. 21. Premru Franc, c. kr. vojni kaplan v Gradci. 25. Skočir Avgust, k ura t v dež. bolnici v Gradci. 2G. Rodo E Ivard, c. kr, sod. pristav v Komnu. 27. Šelik Jurij, kaplan v Vitanji. 28. Drnjač Josip, učitelj v Vitanji. 20. Kordiš Terezija, učiteljica v Vitanji. 30. Jankovič Franc, tržau v Vitanji. 31. Jelovšek Emilija, učiteljica pri sv. Petru. 32. Koželj Mihael, župnik v Podkraji. 33. Semenič Ivan, posestnik v Po dragi. 34. Mereč Jakob, kaplan v Ribnici na Pohorji. 85. Kočevar Josip, župnik v Trbonjih. 3G. Cirmau Anton, nadučitelj v Poljanah. 37. Kašca Franc, učitelj na Reki. 38. Milovčič JoBip, c. okr. sodnik v Cirknera. 39. Peternel Franc, go stilničar iu posestnik v Cirknem. 40. Razpet Franc, kaplan v Cirknem. 41. Omers Josip, župnik v Kor-tah. 42. Sabot (Slekovčev) Jurij Anzelm, misijonar v Mali Aziji. 43. Franko Alojzij, drd. jur. v Ljub Ijani. 44. Jurič Ivan, dijak v Gorici. 45. Kuntih Josip, učitelj v Batah. 46. Ličen Maks v Rifenbergu 47. Mašera Josip, vikar v Št. Mavru. 48. Trebše Ivan, učitelj na Srpenici. 49. Koder Anton, c. kr. poštni oficijal v InomoBtu. 50. Volarič Andrej, učitelj v Kozani 51. Bratkovič Kazimir, c kr. notar v Trebnjem. 52. Vzgledbodi Lazar, obrtnik v Trebnjem. 53. Boncelj Franc, župnik v Dražgošah. 54. Šlibar Franc, trgovec in posestnik v Selcih. 55. Veja Maks, župnik v Bukovščici. 5G. Rom Ignacij, kaplan pri Novi Cerkvi. 57. Vidic Maks, c. kr. sod. pristav na Brdu. 58. Slokar Anton, kaplan v Šempasu 59. Poklukar Mihael, učitelj in posestnik v Starem Trgu pri Loži. 60. Forst Anton, graščinski oskrbnik v Manjšbregu. 61. Paskolo Dominik, profesor na Ruskem. 62. Peče Ivan, c. kr. vodja žand. postaje na Ptujski Gori. 63. Pernat Jernej, kaplan v Manjšbregu, 64. Sekirnik Simon, učitelj na Ptujski Gori. G5. VaukmiiHor Albin, učitelj v Konjicah. 66. Jerman Ivan, obČ. predstojnik v Ma-kolah. 67. Frk Einst, c. kr. sod. pristav v Radovljici. G8. Hans Miroslav, c. kr. uradnik v Krškem. 69. Lončar Ivan, c. kr. davk. nadzornik v Kiškem. 70. Tentor Anton, c. kr. sodniški pristav v Sežani. 71. Kumer Josip, rudar v Idriji. 72. Kozlevear Anton, žel. uradnik v Št. Petru. 73. Križaj Franc, tovarnar v Št. Petru. 74. Medica Matej, tovarnar v Št. Petru. 75. Smolič Ivan, železniški uradnik v Št. Petru. 76. Špilar Ludovik, posestnikov sin v Št. Petru. 77. Bottegaro Josip, mestni kaplan v Trstu. 78. Gregorčič Anton, c. kr. brz. uradnik v Trstu. 79. Hočevar Ludovik, c. kr. finančni svetnik v Trstu. 80. Inamo Franc, obrtnik v Trstu. 81. dr. Ivanž Josip, škof. tajnik v Trstu. 82 Jelušič Franc, c kr, finančni tajnik v Trstu. 83. Kanobel Ivan, trgovec v Trstu. 84. Kariž Ferdo, ces. kr. poštni azistent v Trstu. 85. Košuta Josipina, učiteljica v Bazovici. 8G. Rančigaj Anton, kaplan v Celji. 87. Kranjc Franc, učitelj v Rušah. 88. Novak Franc, gostilničur v Rušah. 89. Michelli Ivana, učiteljica na K tinari. 90. Pertot Josip, nadučitelj v Bazovici. 91. Ponikvar Franc, trgovec v Trstu. 92. Škrbinec Bogdan, trgovec v Trstu. 93. Vari Ivan, mestni kaplan v Trstu. 94. Vilfan Josip, iu-genieur v Trstu. 95. Lesar Ivan, kaplan v Trnovem. 9G. Lenček Niko, ces. kr. notar v Velikih Laščah. 07. Zgonc Ivan, župan v Podhojnem Hribu. 98. Lajler Fran, not. urdanik v Logatci. 99. dr. Tem-niker Valentin, odvetnik v Slov. Gradci. 100. Kenda Matija, učitelj v Sedlu. 101. Lapajne Ivan, geometer v Tolminu. 102. Kotnik Josip, učitelj v Žusmu. 103. Aorain Josip, pravnik v Trstu. 104. Germek Karolina, učiteljica v Bojanu. 105. Gorup Jakob, zas. uradnik v Trstu. 10G. LavrenčiČ Antonija, učiteljica v Trebčah. 107. Ogulin Franja, služkinja v Trstu. 108. Bunc Dragotin, c. kr. sod. kancelist v Podgradu. 109. Nekerman Ivan, učitelj v Podgradu. 110. Kapus Franc, meščan v Ormoži. 111. Munda Franc, kaplan v Ormoži. 112. Porekar Auton, nadučitelj na Humu. 113. Kranjc o. Krizostom, vero-učitelj v Verovitici. 114. Fabris Dragotin, župnik pri novem sv. Antonu v Trstu. 115. Podgoršek Anton, stud. phil. v Ameriki. 116. Pfeifer Jurij, c. kr. fiu. straže komisar v Kočevji. 117. Strelec Ivan, učitelj pri sv. Juriji na Ščavnici. 118. Fran-gež Jernej, kapelan pri sv. Juriji na Ščavnici. 110. Bojanec Anton, kaplan v Št. Juriji pod Kumom. 120. Smolnikar Luka, kaplan v Radečah. 121. Rav-nihar Ludovik, c. kr. sodniški svetnik v. p. v Ljubljani. 122. Šolske sostre v Mariboru. 123. Šolske sestre v Repnjah. 124. Lampe Evgen, dijak v Ljubljani. 125. Ženko Josipina, pos. hči v Ljubljani. 126. Osvvald Franc, dijak v Ljubljani. 127. Mi-helič Josip, nadučitelj pri sv. Juriji na Ščavnici. 128. Košar Jernej, predsednik „Bratu, društva" pri sv. Juriji na Ščavnici. 129. Orel FVanc, učit pripravnik v Kopru. 130. Meglic Josip, duhoven v Podbrezji. Domače stvari. — (Koroški deželni zbor) sklenil je navzlic ugovorom slovenskih dveh in nekaterih nemških poslancev, da se zgradi cesta ob Vrbskem jezeru, ki bo deželo stala izvestno nad 40,000 gld., proti kateri se je občina Vrba že izrekla in katere tudi druge občine neso posebno vesele. Za Ži-taroves ves deželni zbor ni imel niti 700 gld., češ, dežela je revna, sedaj pa bodejo potratili toliko tisočakov za cesto, ki ni baš potrebna. — (G. Pavlina Itezmanova) v Nabre-žini darovala je slovenskemu podpornemu društvu ua Dunaji 10 gld., podpornemu društvu slov. vse- učiliŠČnikov v Gradci 5 gld. in družbi sv. Cirila in Metoda 5 gld. Slava vrli domorodkinji! — (Gosp Bachman,) zdravnik v Ilirski Bistrici, je zvest podpornik podružnice sv. Cirila in Metoda. Daroval je 1887. 1. 7 gld., 1888. 1. 20 gld. in 1889. 1. 19 gld. 50 kr. --- („ S itd mark.") To društvo, izrodek skrajnega nemškega šovinizma, ustanovilo se je preteklo nedeljo v Gradci. Mej odborniki so najljuteji sovražniki Slovencev: dr. Glantschnigg, dr. Necker-mann, Celjski Rakusch, dr. Schmiderer, dr. Fo-regger in drugi. Na zboru se je v nagovoru sicer poudarjalo, da društvo nema političnih namenov, a ob jednem se je pa tudi reklo, da se bode društvo ravnalo po nemške države vzgledu, katera, kakor znano, na Poznanjskem Poljake preganja z rodnih jim tal. Nadalje ae je naglašalo, da ima društvo smoter ua stran potiskati „jenes Volk, dns bisber mir zersetzend gewirkt, wo immer es sich ansiissig macbte". S temi besedami, ki spominjajo na basen o volku in jagnjetu, napovedan je Slovencem boj, ki se bode vršil zlasti ob jezikovnih mejah, v katere poželjivi sosedje že davno upirajo svoje oči. Treba bode resno misliti na primeren odpor proti temu navalu. — (Doktorjem juris) bil je včeraj na vseučilišči v Gradci promoviran gospod Viktor Kočevar, drugi sin gosp. Fr. Kočevarja, predsednika deželnemu sodišču v Ljubljani. — (V Beljak) premeščen je iz Wolf*berga okrajni glavar Herman, ki je nekda pravičen mož, a slovenski ne zna. — (Poročil) se je danes dopoludne v Logu pri Vipavi znani rodoljub Fran Stajer, c. kr. notar v Metliki z gospodičino Hribarjevo, hčerjo pokojnega učitelja in skladatelja slovenskega. — (Vreme.) Po dosedanjih večinoma raegle-n h, sicer pa prijetnih dneh začelo je danes deževati s pravo jesensko vstrajnostjo. — (Koncert) priredita v soboto dne 7. decembra 1889 v deželni redutni dvorani V i t e z s 1 a v M o s e r in J. J a n u Š o v s k y vitez V v š e h r a d s k y. Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti: gospa Maksimilijana Bauer, operna pevka; gospodična K. S e u n i k o v a in dram. umetnik gospod 1. Borštnik. Vspored: 1. B. Smetana: „Vyšehrad", simfonična skladba za orkester, na klavirji 4ročno igrata J. vit. Janušovski iu gspdč. K. Seunikova. 2. V. Mosor: „Suita za gosli in orkester", (Prae-ludiun:, Idylla, Interm-zzo, Moto perpetuo), igrata V. Moser, poleg klavirja J. vit. Janušovsky. 3. a) G. Verdy: Arija iz opere „11 Trovatore" ; b) J. Devza: „Adieu"; poje gospa M Bauer. 4. Zd. Fi-bich: „Povodni mož", melodram, po češki baladi K. J. Erbena v slov. preložil J. Gestrin, deklamuje g. I. Borštnik, poleg klavirja J. vit. Janušovsky. 5. F. Laub in Ch. Graf: „Koncertni duo po čeških narodnih pesmih", za klavir in gosli, igrata J. vit. Janušovsky in V. Moser. 6. J. vit. JanuŠovsky: a) „Na Rožnik", poje gospa M. Bauer; b) „Sere-nada", za petje, gosli in za klavir, gospa M. Bauer, V. Moser, J. vit. Janušovsky. 7. V. Moser: „Slo-vanska rbapsodija v C-moll", za gosli in klavir, V. Moser, J. vit. Janušovsky. Ustopnina: Sedeži I vrste 1 gld. 50 kr., II. vrste in na galeriji 1 gld., sedeži III. vrste 80 kr., ustopnina v parter 50 kr., dijaški biljeti 30 kr. Začetek ob polu osmi uri zvečer. Sedeži dobivajo se v c. kr. glavni trafiki na Glavnem trgu in v dan koncerta pri blagajnici, katera se odpre zvečer ob 7. uri. — (V Črni) na Koroškem mislijo osnovati si posojilnico. — (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico bode imela na prvo ad-ventno nedeljo dne 1. decembra 1389. I. ob 3. uri popoludne svoj III. letni občni zbor na Vočilu v Brugerjevi gostilni po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor načelnikov. — Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in knjižničarjevo. — 3. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. — 4. Volitev novega načelni-gtva. — 5. Domača zabava s poučnim govorom, de-klamacijami, različnimi govori in petjem. Vsi udje te družbe, kakor tudi vsi rodoljubi in oni, ki žeiijo pristopiti, se uljudno vabijo, da bi ta zbor v prav obilnem številu počastili. Načelništvo — (V Trstu) bival je nedavno francoske vlade odposlanec, ki se je poučeval o carinskem postopanji z vini, na Francosko namenjenimi, najbolj pa o načinu, kako Italijani utihotapljajo svoja viua in je potem prodajajo za avstrijska oziroma dalmatinska. S takim utihotapljenjem delajo Italijani naši državi, posebno pa dalmatinski vinski kupčiji veliko škode. — (Liečnički Viestnik,) glasilo društva zdravnikov na Hrvatskem in v Slavoniji donaša v 11. štev. mej književnimi vestimi iz peresa vladnega svetnika, prof. dr. Valente, oceno nove hr vatske znanstveue knjige „Pr i m a 1 j s t v o. Uče v n a knjiga za primalje, napisao prof. dr. Antun Lob-mayer. Drugo zasvim preradjeno izdanje. Sa 73 slika. Cena 8 for.tt V oceni se poudarja, daje knjiga pisana popolnoma na sedanjem antiseptičnem stališči, gradivo pa praktičneje in pregledneje obdelano, nego li v prvi izdaji, da je za pouk jako prikladna, strogo znanstvena, a vender lahko umevna. — (Razpisana) je služba učitelja v Dolu pri Litiji. Plača 400 gld , priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 5. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 25. novembra. ,,Pol. Correspon-denz" javlja iz Varšave, da je ruska vojna uprava sklenila, topničarske brigade, broječe sedaj po šest baterij z 48 kanoni, pomnožiti na osem baterij s 64 kanoni. Pri 24. topni-čarski brigadi je ta pomnožitev že dovršena. Pariz 25. novembra. Iz Tunisa se javlja : Parna ladija „Miramare" priplula je danes s Krfa v La Goulette. Na krovu bila je nekda cesarica avstrijska, ki hoče incognito obiskati muzej v Kartagi. Peterburg 25. novembra. Ker ni dobila carskega dovoljenja za stalno bivanje na podedovanih VVittgensteinovih posestvih, sklenila je kneginja Ilohenlohe, da je bode prodala. Peterburg 25. novembra. Na Volgi ustavila se je plovba zaradi ledu. Rim 25. novembra. Zbornico otvoril kralj s prestolnim govorom, v katerem je mej drugim naglasa!, da je evropski mir bolj zagotovljen, nego kdaj, vprašanja pa, ki bi ga utegnila motiti, še neso vsa rešena, zatorej bode se oprezno skrbelo za potrebščine vojske in mornarice. jBerolin 25. novembra. ,,Norddeutsche Allgemeine" piše: Sedanji položaj v Braziliji, kolikor se posname iz brzojavk, ne daje povoda, da bi se vlasti vznemirjale. Začasna vlada ima, kakor je videti, dovolj moči in volje, da vzdržuje red. Zato ni nobene potrebe, da bi se nemške vojne ladije poslale pred Rio Janeiro. Budimpešta 26. novembra. V zbornici naglašal je v budgetni debati poslanec Jokai v daljšem, z velikim priznanjem vsprejetem govoru neobhodno potrebo, da se Ogerska najtesneji drži Avstrije in podpira avstro-ogersko vnanjo politiko ne le moralično, ampak tudi dejanski, z imetkom in krvjo. Trojna zveza je trojica, ki čuva evropski mir, da se dolgo časa ne bode rušil. _ „LJUBLJANSKI ZVOH" MtOjl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. loterij ne srečko 23. novembra. Na Dunaji: 85, 86, 77, 84, 43. V Gradci: 34, 2, 82, 3, 17. T it J c i : 21. novembra. Pri Slona : Schulz, Schmid z Dunaja. — Kuhne iz Trsta. — Lippay iz Paterniona. — Scharz z Ueke. — La-z uri n i iz Gradca. Pri llnllcl: Popper, Dentsch, Hanz, Schweinburger, Herling, Lup-ni z Dunaja. — Serrawallc iz Trata. — S te Han iz Oloranca, Pri Južnem kolodvora: Šiling iz VidnH. — Ve-cile iz Trata. Umrli so v IJul>ljaiii: •23. novembra : Jožef Pauer, hišni posestnik, 70 let, sv. Petra cesta št. 24, za plućnim edemom. 24. novembra s Helena Anckar, meBtna uboga, 69 let, Karlovska cesta št. 7, za kapom. — Jera Jeločnik, uradnega sluge hči 8 mes., Rožne ulic« št. 39, za vnetjem sapnika. — Julijana Klemene, uradnega sluge hči, 11 let, Tržaška cesta št. 18 za Brigtovo boleznijo. 25. novembra: Henrik Pretnar, učitel*, 21 let, Kolodvorske ulice št. 12, za jetiko. V deželnej bolnici: 24. novembra: Holma Šinit, gostija, 70 let, za mrt-vondom. V v o j a š k e j bolnici: 24. novemera: Desideritis pl. MarosBi, c. kr. poročnik, za jeti ko. Meteorologično poročilo. 1 * Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. >" © a 7. zjutraj 2. popol. ^. zvečer 7407 mm. 737'6 mm. 7349 mm. —3 6° C —0-2° C 5-8» C brezv. si. svz. brezv. megla obl. dež. 2'70 nin. dežja, j Srednja temperatura 0-7°, za 1'9° pod normalom. ZDTJLiiaOslssi "borza, dne 26 novembra t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... V' ,. marčna renta .... Akcije narodne banke. . . kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4% državne srečke U 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska clata renta 4° „ . , Ogerska papirna renta 5°/0 . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 . . Zemlj. nbč. avstr. 4'/.°' zlati Hudolfove srečke . . . akcije anglo-avstr. baike Trammway-društ. velj 170 gld včeraj — danes gld. 85-40 — gld. 85'45 „ 85-60 — M 85-70 , 10780 — ■ 108-10 , 100-75 — 10085 , 920-- — • 921 — , 312-75 — p 312-75 , 11805 — ■ 118*05 " 9-40 _ » 9-347, , 5-64 — | 5 64 58-— — 58 05 260 gld. 131 gld — kr. 100 . 175 t» 50 „ 100 i* 55 „ ... 97 ji 20 :, oblig. . . — i» i» 100 gld. 122 M 25 „ zast. listi . lis it , 100 gld. 186 It 50 , 10 , 20 M j 120 „ 143 11 10 ,, 3Ie»t<> đimazili ot> ju-v. Tužnim srcem javljamo vest, da nam je pre-Ijubljeni s;nek IVA N 8 \< t star, danes v Dogu zi spal. Zatičina, dne 24. uovembra 1889. Rodbina c kr. davk. kontrolor (975) :k: nez. I4leten zali deček vsprejme se za kletniskega učenca (Keller-jnnge). (977-1) Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". Dobro hrano po primernej ceni dobo gospodje v privatne) hltil. — Tudi se po ceni odda jedna mesečna soba (Monatzimmer) z jako lepim razgledom v „Zvezdo". — Več o tem poizve se t trafiki v Npltalfiklb ulicah pri gospodični lani. (976—1) Stekleniške kapice lepo narejene pošlje takoj jedina slovanska tovarna ■A.. 3lHMek-ii v It In to vil. (945—6) : : : i ♦ ♦ ♦ Visokočastiti duhovščini in Blavnemu občinstvu $ priporoča podpisani prave garantirane £ čebelno voščene sveče | in zavitke. t Dalje lin rožni ine«l v »katljah po 5 kilo, X kilo po 5« kr., S kutija 30 kr., pošilja h« po pošt- ♦ nom povzetji ali predplačilu. Fin med v gatovjl £ kilo po AO kr. Gospodom trgovcem priporoča po + ceni lin med v Akallh po 40 in 20 kilo. • Raznovrstno (966—3) * medeno blago za Miklavža in Božič | na debelo in dobro prav po ceni. £ Oroslav Dolenec svečarija in trgovina z voskom in medom. ♦ <9 OKOO®00®OOS