f m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. j po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic V Ljubljani 29. avgusta 1902. Politični oddelek izplačal na svojo odgovornost deželni prispevek, četudi ga deželni zbor ni dovolil. kaj je odgovorilo ministrstvo na to vprašanje deželnega odbora? Odpisalo je državnega Poljedelsko ministrstvo in deželnozborska spevka za uravnavo Mirne ne izplača, tud obstrukcija, m \ . f Ko je katoliško-narodna stranka razbila deželni zbor in se je raznesel glas, da vsled tega izostanejo tiste podpore, ki jih je prebivalstvo pričakovalo od deželnega zbora, postavili so se katoliški poslanci in njih listi na kaj komodno stališče. Rekli so: četudi deželni zbor ni dovolil nikakih podpor, jih mora deželni odbor vender deliti, a če ne bo podpor, niso tega krivi katoliški poslanci, ki so deželni zbor razgnali, ampak bodo krivi — liberalci! Globokega občudovanja nad to logiko smo vzeli takrat v roke zakon, a prepričali smo se, da ta logika katoliških poslancev in njihovih listov, šepa če izplača deželni odbor deželni prispevek, ker mora deželni prispevek dovoliti deželni zbor. Dostavilo je pa, da je pripravljeno sklicati deželni zbor, ako prevzame deželni odbor jamstvo za mirno zborovanje. na obeh nogah. zakonom v roki smo tedaj doka- zali t da deželni zbor nima pooblastila dovoljevati tem odpisom je ministrstvo potrdilo, da po njegovem prepričanju deželni odbor ni opravičen dovoljevati podpor, če jih ni sklenil deželni zbor. Zajedno pa izhaja iz tega dopisa, da država sploh ne izplača o bičajnega prispevka za meli-j orači je, tako da mora vse zastati, na neizmerno škodo vsega prebivalstva in cele dežele. to odločno je ministrstvo, kakor smo že rekli, zadalo obstrukciji smrtni udarec, kajti, če izostanejo vse podpore, če izostanejo državni prispevki za raz- podpor in da je njegova pravica glede dovoljevanja podpor omejena do skrajnosti. lična melijoracijska dela, če se ustavijo vsa dela, Zdaj pride lahko do revolucije proti klerikalni stranki. To uvidevajo tudi katoliški poslanci in začel se je tudi ministrstvo izreklo v tem So se že umikati. Zadnje dni je „Slovenec" na- istem smislu in s tem zadalo katoliški obstrukciji znanil, da želi njegova stranka, naj se skliče deželni smrtni udarec. Zgodilo se je to v konkretnem slučaju, odbor ad hoc a na dnevni red naj se postavijo samo namreč povodom vprašanja deželnega odbora glede uravnava Mirne in podobne zadeve, to se pravi, tiste uravnave Mirne. zadeve, radi katerih se katoliški poslanci Kakor znano, je uravnava Mirne jedno največjih boje svojih volil cev. To „željo" katoliških po- in najvažnejših melijoracijskih del v naši deželi. Že sedaj veljajo ta dela nad četrt milijona kron. Stroški se poravnavajo iz državnih in deželnih prispevkov, slancev je rodil dopis. seveda zgoraj omenjeni ministrski No, neki napredek je že opaziti. Prej so kato- ter iz prispevka interesentov. Ker deželni zbor vsled liški poslanci in katoliški listi neprestano in v vseh katoliške obstrukcije ni mogel dovoliti deželnega pri- mogočih varijacijah naznanjali, da sploh ne do- spevka, na drugi strani pa se je bati ogromne škode, puste deželnega zbora zborovati, dokler ako se dela ustavijo, se je deželni odbor obrnil do se ne ugodi njihovim zahtevam. Zdaj so že ministrstva z vprašanjem, če je isto pripravljeno iz- toliko odnehali, da sami „žele8, naj se skliče deželni plačati državni prispevek, na kar bi deželni odbor zbor, da reši razne važne zadeve, čeprav se ni Stran 342. ugodilo nobeni zahtevi katoliške stranke, tako nagloma vzcvetelo blagostanje dežele, seje zopet Mislimo pa, da bo morala stranka še bolj odnehati, grozovito pomnožilo število novih naseljencev. Sklicati deželni zbor samo v namen, da bi prejšnjih letih bilo med izseljenci največ rešil katoliške poslance iz stiske, bi bilo Nemcev in Skandinavcev, zdaj pa je teh med novo- 1 katoliški poslanci, da došleci jako malo, pač pa so v pretežni večini Slo- nezmiselno. Kakor žele naj deželni zbor reši, kar je v prid njihovim volilcem, Vani in Italijani, Zlasti avstrijskih Slovanov je tretjina tako žele drugi poslanci, da se reši, kakor je v prid VSeh evropskih naseljencev. Koliko izseljencev so dale njihovim volilcem. V to pač ne bodo privolili, da bi v zadnjih 15. letih Nemčija, Avstro Ogrska, Rusija in se pomagalo katoliškim poslancem, vse druge zadeve Italija, je najbolj razvidno iz naslednje tabele: pa bi ostale nerešene. Ako hočejo katoliški poslanci, da naj se rešijo zadeve, na katerih je njim ležeče, naj odnehajo od obstrukcije in vse bo v redu. To pa se gotovo ne zgodi, da bi bil deželni zbor sklican samo za rešitev katoliškim poslancem potrebnih zadev, prošnje iz naprednih krogov pa bi ostale nerešene, tako da bi katoliški poslanci imeli za svojo obstrukcijo še nagrado, napredno prebivalstvo pa bi bilo kaznovano. n Izseljevanje v Ameriko. Amerikanski Slovenec8 je prinesel pred kratkim jako zanimiv članek o naseljevanju evropskih emigrantov v Ameriki. Ker se to tiče tudi nas Slovencev, se nam zdi primerno, da ponatisnemo ta izvajanja. Amerikanski Slovenec" piše: minolem fiskalnem letu je dospelo v Združene države vsega skupaj 645.743 novih naseljencev, to je skoro dve tretjini milijona. Dvajset let že ni došlo tako lepo število naseljencev. Cela zgodovina amerikanskega naseljevanja bilježi dve večji številki. Leti 1881 in 1883 sta donesli večje število naseljencev » n Leto jet >o S Avstro-Ogrska «s *aa a • pH 1 3" a> a- _ 1887 106.865 40 265 30.766 47,622 1888 109.747 45.811 38 487 51,558 1889 99.538 34.174 33.916 25.907 1890 92.427 56,199 35 598 52.003 1891 113.525 71.042 47,426 76.655 1892 130.758 80.135 84393 62 127 1893 96391 59 633 43.828 71.916 1894 59.386 37.505 38.094 43.967 1895 36.351 ! 43 462 34.490 36 961 1896 31.885 65,103 51.445 68.060 1897 22.530 33.031 25.836 50 431 1898 17.111 39.797 29.898 58 613 1899 17476 62 491 60.982 77.419 1900 18 507 114 848 90.898 100.135 1901 21.651 113.300 85.257 135.996 1902 28,304 171.289 107,347 178,365 Iz Italije in Avstro Ogrske je došlo 70 odstotkov vseh naseljencev; pred 15. leti pa jih je bilo iz teh dežel komaj 23 odstotkov. Iz tega se pa da spoznati, v katerih evropskih državah se sedaj ljudem naj- slabše godi a j 4 marveč 669.431 ljudij. Stara skušnja, da se namreč ne da naseljevanje Politični pregled. s postavnimi pripomočki prav nič uravnati, se je Notranji položaj. Tudi najnovejše konference, zopet enkrat dobro obnesla. Naseljevanje se samo iz so se vršile mej cislitvanskimi in mej ogrskimi ministri te sebe in za sebe uravnav^ in se prilagodi razmeram, dni na Dunaju zastran nagodbe, še niso prinesle zjedinjenja kakoršne so. Množina naseljencev pride, kadar jo rabimo. Čim več jih rabimo, temveč jih pride. In ra- bimo jih tedaj, kadar jim zamoremo dati dela. Čim in listi poročajo zopet klavrnejše o položaju. Vender prevladuje mnenje, da težava ne tiči toliko v tem, ker se obe ministrstvi Še nista zjedinili, kakor v tem, da vlada ni na čistem s Čehi. Zadnje dni je bil podpredsednik mladočeškega kluba dr. Stränsky manj pa bo dela, tem manjši *bo tudi naval novih pri ministrskem predsedniku Körberju in je prišel do spoznanja, naseljencev. Tako da Čehi od te vlade nimajo ničesar pričakovati. Malo dni po pre] dr. Stränsßy imel političen shod, na katerem 3e na pr. naseljevanje v letu po finančnem izrekel za to, da naj Čehi rajši zahtevajo od vlade univerzo polomu takoj upadlo za 40 odstotkov. fiskalnem v Brnu, kakor pa češki notraji uradni jezik, ker je univerza letu 1894 je presezalo število novodošlecev še 500.000, za narod večjega pomena, a če bi se Nemci uprli zahtevi po univerzi, naj Čehi začno proti nagodbi obstrukcijo. To je dalo češkim listom povod, da obširno razpravljajo o eventuvalnosti obstrukcije. Mladočeški listi so odločno za to, da češki poslanci obstruirajo nagodbo, staročeški listi pa svare pred obstrukcijo, češ, če pade tudi Körber, novo ministrstvo ne bo uzeto izmed naslednje leto pa je padlo na 300.000, V slabih trgovskih letih 1897—98 je to število novih naseljencev začelo zopet naraščati in je stopnjevalo po naslednjem redu: leta 1899 311.710, leta 1900 448,572, leta 1900—487.918 naseljencev, je bilo po polomu leta 1873 Nekako isto razmerje nasprotnikov nagodbe, nagodba pa se na vsak način uveljavi, V m -m m * 1 1 a « V W m * l enem letu tedaj bodisi s parlamentom ali brez parlamenta. padlo naseljevanje od 460.000 na 313.000 in je potem izrekel tudi neki češki veleposestnik, tem smislu se mnenja da v redno padalo tako, da je došlo 1. 1878, samo 130.000 naseljencev v Združene države. Ko je pa potem zopet meni, da v tem slučaju pride do premembe ustave. slučaju, ako bi ne bilo mogoče, rešiti nagodbo parlamentarnim potom, se ne porabi § 14. nego se poseže globlje. To pač po- Letnik LX. Stran 343. Italija. torek se je italijanski / f kralj odpeljal v praskah — skupaj 2561 že 139 častnikov in 4016 mož Berolin na obisk nemškemu cesarju. so bili ubiti, ter 190 častnikov in 2707 mož. ki so bili Francija. Klerikalno rojalistične ustaje v Bretoniji ranjeni. Razen teh je padlo, ponesrečilo in umrlo 282 častnikov konec. Na bojišču so ostali pravzaprav trije častniki, in 4188 mož. Torej skupaj 11.522 mrtvih in ranjenih Vzlic podpolkovnik Saint-Remy, kapitan d' Quince in major Le Roy vsem grozovitostim niso Američani gospodarji niti glavnega Ladurie, ki pridejo radi svoje upornosti pred vojno sodišče, otoka Filipin, otoka Luzona. Le obrežje je američansko, no- Bretonci, duševno in telesno zanikamo keltsko-galsko pleme, tranjost pa še vedno filipinska. Na otoku Mindanas pa nimajo polno vraž in ostankov nekdanje druidske vere, so klerikalizmu skoraj nobenih uspehov. Mohamedanski narod Moros iahko pristopni. Duhovniki, samostani in nune imajo med okoli 800.000 duš šteje priznava američanske nadvlade. General Bretonci velikanski ugled. Zato so jih klerikalci lahko fanati- Chaffee je brzojavil američanski vladi, da se mora začeti z zirali. V francoski armadi pa je mnogo častnikov, ki so bili Morosi vojna. Vlada mu je vojno dovolila. Morosi so bojevit vzgojeni v klerikalnih institutih, katerim so bili učitelji samo- narod, ki si je znal tudi proti Špancem ohraniti nekako neod stanci. Vojna šola v St. Cyr ima le klerikalne učitelje, zato visnost. V Manili pa sodijo ujete filipinske generale. Obsojeni pa so njih učenci poslušno orodje klerikalno-royalistične struje, bodo za več let v ječo. Kruti američanski častniki, ki so po- Častniki odpovedujejo pokorščino ter se pri tem sklicujejo na čenjali neverjetne bestialnosti, pa se oproščajo. Častniki so dali svojo vero. Kakšne razmere morejo vsled tega postati, si Filipince potapljati v vodo, pretepati brez preiskave Nekega lahko misliti. Pripeti se lahko, da odpovedo drugi častniki po- avstrijskega žumalista pa je neki poročnik pretepel in pohodil ir» ^Tr^ nn it * ' w ^nr ■ «■ v • ? jr * « * i • « y * np 'm Tf * ™ 'er^ rrTy "T • t^ - t ^^^ < Obrtnija korščino, češ, da so svobodomiselni in brez vere. Tako more Poročnik je dobil za to le ukor. Vojne še dolgo ne bo konec končno vse častništvo štrajkati iz raznih privatnih razlogov, ki nimajo z vojaščino in disciplino nikake zveze. Vojni minister Andre postopa zategadelj z neizprosno ostrostjo in pometa iz častništva nemirne in nepokorne duhove. Njegova metla je velika in trda. Generalni štab se je do malega prenovil, v vojni šoli St. Cyr je odstavil vse klerikalne učitelje in jih nadomestil z državnimi ter upokojil in prestavil celo vrsto častnikov. Andre posega s trdo roko v razne vojaške kraje, ter navaja z ostrostjo vojaštvo discipline in tovarištvo. Zato pa ga psujejo klerikalni listi z najgršimi priimki. Andre sreča za Francijo v sedanjem času. Nedeljski počitek. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne prava avgusta 1. 1902., št. 11.882, s katerim se določila Rusija. Ker dobivajo kmetske ustaje na Ruskem čimdalje nevarnejši značaj in se vedno bolj pogostokrat ponavljajo, je objavil ruski minister zunanjih del okrožnico, v . in 2. razglasa z dne 11. marca 1. 1902., dež. zak. št. 10, o izjemah od predpisa o nedeljskem počitku delovito prenarejajo in dopolnjujejo, se glasi: kateri trdi, da je povzročilo kmetske nemire večinoma Določila lit. B, lit. D in lit. * potem „socijalno-revolucijonarnau skupina, katera hujska kmetske sta- razglasa c. kr. deželne vlade z dne 11. marca nove in jih uporablja v svoje svrhe. Ministrstvo ima natančen 1902, načrt teh, baje državi nevarnih elementov, delajo propagando dež. zak. št. 10, so razveljavljena in se odslej glase tako: po vseh gubernijah. Poiščejo si namreč najbolj nadarjene in inteligentne kmete, poučujejo jih v zgodovini in socijologiji itd. in kadar so zreli za revolucijonarno gibanje, jih razpošilja po vseh gubernijah v različne vasi, kjer nastopajo pod krinko kramarjev, poslov itd. kot najnevarnejši agitatorji. Tako imajo revolucijonarci daleč segajoče zveze med narodom; podpirajo jih pa zlasti učitelji, učiteljice, učenci duhovniških seminarjev, ranocelniki, vrtnarji in dr. Že leta 1898. je razposlalo ministrstvo razglas, v katerem opozarja vse gubernatorje na tajno popoludne. B. Za obrt frizerjev, brivcev in lasničarjev: deželnem stolnem mestu Ljubljani do ure popoludne; v uradnih krajih c. kr. okrajnih sodišč, potem na Jesenicah, in v zdraviškem okolišu Bled do ure agitacijo med narodom ter na namene vladi sovražnega „dru št v a v obrambo narodovih pravic u namerava ustanoviti kratu Nadomestni počitni čas v torek in v petek od po gubernijah posamezne družbe ter vzdigniti potem ves ruski kmetski narod proti vladi. Že leta 1898, torej je zahtevala vlada, naj posamezne gubernije strogo pazijo na početje svojih podanikov, ter naj s pomočjo policije zatro že v kali vsako upornost. In ker so se gubernatorji premalo brigali 12. ure opoldne do 6. ure zvečer. D. Za obrt sladičarjev (konditorjev): deželnem stolnem mestu Ljubljani je za za te zahteve vlade, in se nevarni kmetski nemiri na vedno primer v guberniji Poltava in v sosednih pokrajinah bolj razširjajo, ponavlja minister notranjih del iznova zahteve s policijo, s knuto in nagajko izza leta 1898 Toda in na tisto samo ruska vlada ne bo mnogo opravila. Vedno ponavljajoče se slabe letine ter razširjajoča se lakota na Ruskem je pač znak, da so rusko kmetijstvo ter sploh razmere na Ruskem potrebne temeljitih reform, o katerih pa ni doslej, žal, ničesar slišati. odstavek 2, zakona z dne 16. januvarja 1895, Revolucija v Venezueli. Ustaši zmagujejo skoro povsod. Zavzeli so tudi že luko Barcelono, ki šteje 13.000 prebivalcev. Vladne čete so se po krvavem boju udale. Ustaši so udrli v mesto, oplenili hiše in trgovine ter pomorili mnogo žensk in otrok. Amerika. — Vojne na Filipinih še ni konec, dasi so izdelovanje tistih izdelkov, ki se ne morejo hraniti v zalogi in za prodajo, nedeljsko delo neomejeno dopuščeno, in to tudi na Veliko nedeljo nedeljo, na katero eventualno pade Božič. Nadomestni počitni čas je odmeriti po določilih člena drž. zak. št. 21. 2. V uradnih krajih okrajnih sodišč: za izdelovanje do 10. ure dopoludne, tođa samo za tako blago, ki se ne more hraniti v zalogi; za prodajo ves dan. Nadomestni počitni čas v ponedeljek in v če- imeli Američani že ogromno stroškov in žrtev. Od 4. februvarija 1899 do 30. aprila 1902 so izgubili Američani v bitkah in trtek od 10. ure dopoludne do 4. ure popoludne. Stran 344 Letnik LX Za trgovinske obrte vsake vrste obče. deželnem stolnem mestu Ljubljani je ob nedeljah samo prodajanje živil (tudi sadja) od zjutraj do 10. ure dopoludne dopuščeno. ure uradnih krajih c. kr. okrajnih sodišč je dopuščeno prodajanje blaga pri trgovskem obrtu v obče in prodajanje pri proizvajalnih obrtih, v kolikor isto ni po členu VI. in VII. zakona z dne 16. januvarja . 1895., drž. zak. št. 21, posebej uravnano, 6 ur po končani jutranji službi božji v župni cerkvi in . v političnem okraju Logatec: v rudarskem mestu Idriji tiste nedelje, ki na nje padejo prazniki sv. Florijana maja), sv. Aha cija (22. junija) in sv. Barbare (4. decembra), od 6. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od ludne za vse trgovinske obrte; do ure popo v političnem okraju Radovljica na božji poti Brezje vse nedelje leta za medarsko blago in za devocijonalije od 6. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od do ure popoludne v dobi od maja do vštetega 30. septembra vsakega leta vse nedelje od 6. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od za vse trgovinske obrte do ure popoludne t v ostalih župnih krajih pa do 4. ure popo ludne toda skupaj naj več ur in izvzemši ure, ki padejo na jutranjo, dopoldanjo in popoldanjo službo božjo, med katero morajo biti prodajalnice zaprte. v dobi od 30. aprila oktobra enega leta do vštetega drugega leta od ure zjutraj do . ure popoludne za vse trgovinske obrte, toda s to omejitvijo, da se smejo med tem obratnim II. časom pomožni delavci samo po 6 ur uporabljati Posebej. A. v krajih Jesenice in Sava: tiste nedelje, ki pade nanje praznik sv. Valen deželnem stolnem mestu Ljubljani je v nedeljo pred Božičem obrat trgovine vsake vrste od ure zjutraj do 12. ure opoldne in od do ure popoldne dopuščen. B. Tiste nedelje, ki pade na nje praznik deželnega patrona (sv. Jožefa dne 19. marca), potem tiste nedelje, katere se zunaj deželnega glavnega mesta deli sv. birma, dalje na nedeljo pred sv. Miklavžem (6. decembra) in na nedeljo pred Božičem je obrat trgovinskih obrtov vsake vrste dopuščen: v uradnih krajih c. kr. sodišč in v vseh drugih župnih krajih od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 1. ure do 5. ure popoldne ozirom na posebne krajne razmere je prodajanje pri trgovinskem obrtu in tudi prodajanje pri proizvajalnih obrtih, v kolikor ni to po členu VI. in VII. zakona z dne 16. januvarja leta 1895., drž. zak. št. 21, posebej uravnano, dopuščeno: 1. V političnem okraju Postojna: v trgu Postojna na Binkoštno nedeljo od ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte; v političnem okraju Ljubljanska okolica v župnem okraj u Dobrava ob nedeljah med 14. avgustom in med nedeljo Marijinega imena (prvo nedeljo po 8. septembru), z všteto zadnjo nedeljo, za medarsko blago in za devocijonalije od 6. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od do ure popoludne; tina (14. februvarja) in sv. Petra in Pavla (29. junija) i od ure zjutraj do 12. ure opoludne in od do ure popoludne za vse trgovinske obrte; . v političnem okraju Črnomelj: v kraju Stari trg na Cvetno nedeljo in na prvo nedeljo v Adventu od 6. ure zjutraj do ure do opo« ure popoludne za vse trgovinske ludne in od obrte; v kraju Vinica na nedelje, navedene pod II. B, potem šesto nedeljo po Veliki noči in v nedeljo po prazniku Marijinega imena, t j. drugo nedeljo po 8. sep- tembru, od 6. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od do ure popoludne za vse trgovinske obrte. III. V vseh tistih primerih, v katerih se izjemno uporabi dovoljenje nedeljskega dela v trgovinskem obrtu čez poldansko uro, je osebju v smislu člena kona z dne 16. januvarja za 1895 drž. zak. št. 21 izjemoma dati prostor vsako drugo nedeljo, ali kadar bi se to ne dalo izvršiti, mu je dovoliti pol delavnika kot počitni dan. Med uradne kraje c. kr. okrajnih sodišč, omenjene v tem razglasu, ni všteto deželno stolno mesto Ljubljana. Pisarniška dela v trgovinskem obrtu so ob ne deljah za osebje, ki je v to določeno, dopuščena od . do 10. ure dopoludne, vender mora vhod v proda-jalniške prostore za občinstvo zaprt biti. Isto velja tudi za pisarniška dela, ki se tičejo v kraju Spodnja Šiška v nedeljo po sv. Jerneju prodajanja pri proizvajalnih obrtih; pisarniška dela, (24, avgusta) od 6. ure zjutraj do 12. ure opoludne ki se tičejo proizvajanja samega, pa ob nedeljah sploh in od do ure popoludne za vse trgovinske obrte; niso dopuščena. Letnik LX. Stran 345. Določila pričujočega razglasa stopijo v veljavnost nastale vrzeli se ob priliki novih viharjev in nalivov tisti dan, ko se razglase v deželnem zakoniku. Opomba: Ta uredba je bila v deželnem zakoniku razglašena dne 16. t. m. večajo ter kaj lahko uničijo ves gozd. Tudi brezobzirnost, škodoželjnost, oziroma sosedova sila lahko odpre uničevalno pot v naš gozd vetrovom, če njegova gozdna parcela sega v mojo Tako posestno razmerje je gospodarska škoda; tamkaj I Kmetijstvo. pa, kjer je ohranitev gozda zaradi javne blaginje po- Nevarnost vetrov in njene škodljive posle dice za hosto. so šele meseci pretekli, odkar smo Komaj dnevnikih čitali o velikih škodah, povzročenih v po pa, kjer je ohranitev gozda zaradi javne blaginje potrebna, pomeni javno škodo. Skupni obrat ali snovanje gospodarskih zadrug so edini pripomočki proti temu zlu. Preseke naj se prirejajo v ravnih črtah, brez voglov in kotov, kamor buta in se zaganja vihar. Istotako naj se ne seka in podira les v oddelkih iz vetrovih v hostah. Kako take uime nastanejo, je obče sredine gozda in naj se ne izredi preveč po podiranju znano. Zato je velevažno vedeti, kako jih čiti in kaj ukreniti, da se še zgode. prepre posameznih debel. Kolovoze m širša pota prirejati, ne kaže po Po dolgotrajnem deževju nastopajoči zapadni veter, preobrne največ gozdnih dreves; izmed teh pa seveda najčešče jelovino, ker so listnata drevesa gola, ter lažje prebijejo naval. Tudi korenine so pri jelovini najplitveje. Nadalje opazujemo, da so hoste vetrovnim polomom tem huje izpostavljene, čim plitvejša je njihova ruša, čim više sega z mahom porasli prod. najnevarnejši so vetrovi visokodrevesnim gozdom, koder trebamo vsestranski popolnostni razvoj vsakega posameznega drevesa. A zaradi te nevarnosti se ne gozdu, če povzročajo sekanje lesa ali korenin v večjem obsegu. Tako obsekano drevo se pri prvi nevarnosti podere in viharju pot odpre. Čim večje je drevo, tem večja je nevarnost, ker se vihar v vejevju lovi in dolgo deblo nevarnost po« množuje. Drevesa, ki so zrasla bolj na prostoru, imajo močneje razvite korenine in so do tal vejnata. Taka sme misliti, da ne kaže vzgajati visokodrevesnih host i nikakor ne! Žalostno bi bilo, če bi se nepregledno daleč raztezalo pritlično grmičje „puščina", kakor jo, drevesa se laglje branijo uničujoči sili burje. Seveda ne smemo pretiravati in zagovarjati predaleč segajoče prostornosti in obrasti drevja, ker ne služi gospodarskemu pridu. Burja najrajše vrže, oziroma polomi ravnokar žal, nahajamo po zanemarjenih posestvih. Visok les, ta da kmetu gmotnih sredstev na roko. Seveda so vetrovom najbolj na poti parobki gozda, potem preseke in posamezna stoječa drevesa frat. Včasih pa vidimo podrto drevje celo v sredini dorasla drevesa! (Konec prih.) I Poučni zabavni gozda. Ker človek ne more neposredno vplivati na vetrove, se mora zadovoljiti s tem, da vse odstrani, kar bi utegnilo nevarnosti pospeševati. Torej ne sekajmo parobja kar od kraja, temveč tu pa tam poderimo kako drevo. Ravno tako ne podirajmo hoste od zahodne strani, če je pristopna južnim burjam, ampak od vzhodne. rekel vijo H r o s c a r. Prijatelja sem povabil na izlet. Pojdi pojdi in premeriva tole pot. Kraj je sem pra- prav lep: visoke gore, ozke doline, gole peči, temni gozdi, zeleni travniki, globoka jezera, šumeči slapovi, bistri studenci, deroče reke in kaj vem kaj Ne puščajmo posameznih smrek ali jelk po še vse. Jutri vstaniva nekoliko bolj zgodaj dan je fratah, ker jih bode še prva burja prevrgla, temveč mecesen ali pa bukev, hrast, sploh drevesa z globoko segajočimi, krepkimi koreninami in redkejšimi vejami. Da nam viharji drevja v sredi gozdov ne bodo ruvali, oziroma lomili, glejmo na to, da odstranimo šibka, krhka drevesa, že celo pa, če vsled kake rane gnijejo. Saj nas k temu napeljuje že vsakdanja potreba. dolg, in predno zaide solnce, bova mnogo videla, se pošteno izprehodila — saj veš, kako nam pisarniškim sužnjem dobro d6, če moremo na prostem nekoliko pretegniti okorele ude in zvečer z nebeškimi ob čutki padeva Morfeju v naročje. In takoj je bil prijatelj voljan. Kaj bi pa tudi ne bil; kar skomine so se mu delale, ko sem mu našteval krasote, ki jih bo gledal, in prijetnosti, ki jih Pri čiščenju nasadov glejmo, da ostane vrhovje bo užival. On, tako navdušen za vse lepo, naj bi gozda sklenjeno, to se pravi, da ne sekamo tako tja izpustil tako priliko! v en dan in ne narejamo lukenj v gozdni strehi Komaj se je zjutraj zaznal dan, že me je pri- Pazimo na čiščenje vodovodov, strug in jarkov, jatelj budil iz spanja: Krasno jutro, da nikdar lep- sicer se zamaše ali založe in prva ploha izpodje ko- šega; kar odriniti bo treba, ti, lenoba, pa mehkužiš renine cele vrste dreves, ki potem popadajo. Tako grešno telo v pernicah; izvleci že vender svojega Letnik LX. rojstva borne kosti na dan! Tako me je uljudno po- potlačil živalco v steklenico in pokrov zopet privil zdravil. Sladko upanje v srcu na prijetnosti zjutra- Prav nič se mu ni smilila uboga stvarca, ko je br njega potovanja me je vrglo iz postelje. Urno sva se cala z vsemi šestimi nogami s tipalkami pri pripravila ter odrinila. vzdigovala krila, topeča se v grozni tekočini. Na- Kakšno jutro! — Pravkar je priplulo zlato solnce sprotno: hudobno srce se mu je tem bolj radosti na obzorje ter je pošiljalo svoje žarke izza gorskega topilo, čim več hroščev je pojemalo v špiritu. orjaka, v čegar podnožju sva zavila proti jugu. Na Umevno je, da se nama v teh odnošajih pot ni prisojnih legah se je rastlinstvo blesketalo v rosi, kdovekako odsedala. Jaz sem imel dosti prilike, da kakor bi bilo okrašeno z nebrojnimi biseri, osoje pa sem ogledoval res lepo prirodo okrog sebe. Toda če je kril temnozelen polmrak, kakor bi se od njih po- sem se kam zagledal, me je okregal in oštel, da me slavljal nočni sen; iz gošče so se čuli ptičji glasovi je bilo skoraj sram. Kaj stojiš in zijaš je rekel in po cvetju so ždele drobne živalce. Kar treslo se je srce blaženosti v krasni prirodi in pljuča so s čemu sem te pa vzel s seboj; ali mi ne moreš nekoliko pomagati? Poglej malo pod onile kamen ali slastjo pila čisti gorski vzduh. užitek! prijatelj, to je pa pod tistole bruno, če je kaj spodaj! Brez vse hasni mi vender ne boš, negode! Smilil se mi je prijatelj, Toda njegovo srce je bilo zakrknjeno. Srepo je pa sem res še jaz malo okrog pogledal; ali sreče tiščal svoje sicer šegave oči v tla in se ni menil za nisem imel prave, in zopet me je ošteval. Najlepše krasoto okrog sebe. ne bilo povšeči?! Pa da bi njemu tako jutro je pa to: Če tudi njemu ni šlo kakor je želel ter Koliko potov sva že skupaj prehodila navzlic risjemu pogledu ni izteknil nič pravega, daljših sem bil vzrok jaz; Če mu je hrošč utekel, sem bil in krajših pa vselej ti je bil kakor nepokoj; samo vzrok jaz; če se drugemu hrošču ni zdelo čakati, da življenje ga je bilo in jezik mu ni izlepa miroval: bi ga prijatelj pograbil in pomašil v svojo steklenico i pripovedoval je, pel in zbijal šale, da je bilo kaj sedaj je pa hipoma postal tak! Neprestano je imel ter je rajši odletel, sem bil vzrok seveda zopet jaz. Tako sem si nevede in nehote v kratkem nabral oči v tleh ali v grmovju in vedno bolj se mu je grehov, da jim nisem vedel števila. Toda resnici na Kmalu sem ga spazil, da se je bil ljubo bodi povedano, da so mi bili ti grehi velikodušno resnil obraz. revež zaljubil. odpuščeni, ko sem končno navzlic svoji nerodnosti Ali njega niso premotile niti take ali take oči, zalotil šesteronožca, ki je bil baje imeniten. niti taki in taki laski ali kar vse meša in moti Tako sva se počasi pomikala dalje, pa sva moške glave — on ima doma ljubeznivo ženko in vender le naprej prišla; hodila sva skoz gozd, po go- kopo ljubkih otročičev, pa se ne meni več za take ličavi, ob travnikih in sva prišla v vas. Kraj vasi vsakdanjosti zaljubil se je v hrošče! so bile velike skladovnice drv. To je bilo zopet zanj. Hrošči so mu zmešali glavo, in sedaj je gluh in Kar tja je zavil in upiljil vanje oči, kakor bi bil hotel slep za vse drugo; vzhajajoče solnce mu je deveta prešteti vse letnice na lesu. Začudeno so ljudje po- skrb, Jepa priroda okrog njega lanski sneg. Nekaj stajali in strme gledali čudaka ker si niso vedeli tol- časa sem mislil, da mu vsaj jaz kaj veljam, ali urezal mačiti, zakaj tako natančno preiskuje njih drva. Meni sem se; bil sem mu kamen izpodtike, strelovod pa je začelo tesno prihajati okrog srca, in ko se je njegovi sitnosti ter vzrok vsem njegovim neuspehom pri drugih skladovnicah zopet zatopil v svoje študije pri hroščji lovi. Odpadek govna na cesti mu je bil ter so se ljudje začeli namuzavati, sem se skrivaj veliko bolj pri srcu; prebrskal ga je tako natančno polagoma odmikal, korak za korakom, da bi vsaj še ter ga preiskal in pregledal tako skrbno, kakor bi v name ne padala kakršnakoli sumnja. njem moral dobiti vsaj tak demant kakor je Kohinur Hipoma se je tovariš spomnil, da je šel pravza Pa tudi nobenega večjega kamna ni mogel pustiti prav na » izlet a Tedaj se je pa sklonil, del obraz v na miru; presukal ga je, pregledal od spodaj, potem resne gube, pogledal okrog sebe ter mi silno odvažno mesto, kjer je kamen ležal, ter je preiskal rove, če začel govoriti: Dvigni vendar, dvigni oči pa poglej J* bilo kaj pod njim. Če se mu je zdela „sumljiva" one strmine, ostre čeri, pa tamle temni rob smreko- kaka rastlina, jo je » pretuhtaval « j bolj kakor kak vega gozda; zgoraj višnjevo nebo m spodaj zelene rastlinoslovec. Če je zagledal star, trhel štor, se ga travnike; pa pot, kako se vije, kakor kača. Kakšna je polotil s tako vnemo, da bi tega ne mogel bolje nasprotja in vendar kakšna lepa celota! Odpri torej storiti sam Don Kihote; suval je vanj s palico, ga oči, pa glej, pa zapomni si; kaj takega ne vidiš več! obdeloval m mrcvaril, da je trhli drob letel na vse Tako si je moril vest; jaz sem pa pomilovaje po- strani. In če je kje zagledal kaj živega, kar je bilo slušal prisiljeni izbruh čutil, ki mu jih je tako hipoma. podobno hrošču, kako so se mu zaiskrile oči! Planil je pa za tako mala časa navdala krasota prirode; saj na nedolžno žetev, kakor plane krvoželjni skobec na menda ne prej in ne slej ni več mnogo videl. Kako krotkega goloba, pograbil ga je, vzel iz žepa ploščnato tudi, ko je skoraj vso pot brskal po tleh, prekladal steklenico, kamor je bil nalil špirita, odvil ji je pokrov, kamenje, prerival brune, razkopaval štore, pripogibal Letnik LX. NOVICE Stran 347. veje ali pa tekal za brzci, da je bila pot za nama Ravno tako dr. Kosina o narodni avtonomiji. Poslanec zaznamovana, huje kakor bi se bila po nji vlekla Spinčic je izvrstno primerjal istrske razmere s štajerskimi. divja vojska vaških paglavcev. Oči so imele kaj gledati, ali njegove tega niso Resolucije so bile soglasno sprejete. Škofjeloški vodovod je skoraj dogotovljen. Sedaj se izvršujejo še inštalacijska dela v posamezne hiše. utegnile; tiščal jih je pod kamenje, zabadal v trhle Ondotni lekarnar, gosp. Burdych namerava sezidati novo vilo. štore, plazil po prahu, obešal po grmovju in drevju, Načrte mu je napravil ljubljanski arhitekt gosp. H o lin sky. Porotno sodišče v Novem mestu. Prihodnje ali zaljubljeno pomakal v špirit k hroščem, ki jih je vedno pogosteje jemal iz žepa, da se je naslajal na zasedanje se začne dne septembra. Pri tem zasedanju se njih. bo vršila tudi porotna obravnava proti posestniku Francu Frančiču iz Rateja, ki je, kakor znano, umoril svojo ženo. Poglejte, tak je moj prijatelj, kar so mu hrošči Ko je bil aretovan, je ušel iz novomeškega zapora in pobegnil zmešali modro glavo! v Ameriko, a je bil ujet in poslan nazaj v Novo mesto. Novice F. Š. Nove čelade dobe orožniki, ker so sedanje pretežke in prenerodne. Nove čelade bodo narejene od probkovine, sedanje pa se bodo rabile samo še za parado. Kadar sliši davko- plačevalec, kako se na tak način trosi njegov denar, ga gotovo obidejo najveselejši občutki. Zveze slovenskih posojilnic redni občni zbor Osebne vesti. Višji okrajni komisar v Slovenjem bode v četrtek, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne gradcu gosp. Anton öapek je imenovan okrajnim glavarjem, v „Narodnem domu" v Celju. Dnevni red kakor običajno. Realčni profesor v Ljubljani gosp. Emil Z i ako ws ki Uradno poslopje v Poreču, kjer so nastanjeni šel v pokoj in dobil tem povodom naslov šolskega svetnika, državni uradi, je v tako slabem stanju, da se utegne nakrat Gosp. ravnatelj Fran Raktelj, vodja II. mestne deške podreti. Poreški župan je brzojavil namestništvu, na) poskrbi * • ' t • — šole, in gosp. Valentin Kummer, učitelj na I. mestni deški za varnost. Tudi v cerkvi sv. Justa v Trstu se morajo izvr petrazrednici v Ljubljani, sta na lastno prošnjo s sep- tembrom t. 1. trajno umirovljena. šiti neke poprave, ker je desna ladija v slabem stanju. Boj za staroslovensko liturgijo. Minoli teden je Priprave za bodočo gledališko sezono. Ta teden bila v Krku prva staroslovenska maša. Lahi so zaradi tega se zbero člani slovenske drame zopet v Ljubljani in sep- zagnali silen krik. Krški župan Anton Puglia se je odpovedal tembra se začno redne vsakdanske skušnje. Dramski repertoir županstvu, da kakor pravijo laški listi protestira proti večinoma že preveden in uloge so izpisane ter razdeljene, uvedenju staroslovenske liturgije v krško stolno cerkev. Ob- Ljubimec g K. Hašler, in nova najivka, gdč. J. Kr ei so v a, činski odbor namerava poslati vladi spomenico s katero bo katera imata dva učitelja jezika, prav dobro napredujeta, ter zahteval, da se zopet uvede latinska liturgija, a tudi laški posta naštudirala že več ulog. Nova tenorista, gosp. Hajek in slanci se pripravljajo, da provzroče v parlamentu v tej zadevi gosp. Turžaski, študirata svoje uloge pri gosp. koncertnem posebno akcijo, vodji M. Hubadu in g. kapelniku Benišku. Ker so na opernem Umestna lekcija. Neki hrvatski vinotržec iz Pulja repertoirju bodoče sezone velike slovanske in klasične opere, je razposlal ponudbe v nemškem jeziku, in sicer tudi po Gra- se začno tudi zborove skušnje takoj po septembru. Prve liciji. Iz Krakova je dobil naslednji v odgovor: „Gospod Nemec! dni septembra izide tudi repertoir in seznam gledališkega Če hočeš, da bomo mi kupovali tvoje vino, pošiljaj nam cenike osobja za sezono 1902/3; operno osobje šteje 8 solistov in v poljskem jeziku, v nemškem pa jih pošlji v Marienburg u 8olistinj, ter 14 zborovih pevcev in pevk. Za dramo je anga-ževanih 15 igralk in igralcev za prve, velike uloge. Kompar- župan gospod Matija Jonko. zerijo bodo tvorili gojenci dramatične šole, Umrli. Umrl je v Bovcu ondotni dolgoletni narodni Umrl je v Zagrebu gospod imajo učitelja Josip Dražil, brat tukajšnjega vodje mestne posredovalnice, že od avgusta, ter nekateri člani zbora. Dramatičnih go- gosp jencev je letos 32. Pri operah in operetah bo tudi poslej sodeloval vojaški orkester. Začetek sezone je določen na 27. sep- Ivana Dražila. Požar v Martinjaku pri Cerknici. Velika nesreča zadela vas Martinjak. Pogorelo je 23 hiš, 73 gospodarskih tember. Doslej so se pridobili za gostovanje gosp. komorni poslopij, 57 prešičev in 6 goved. Škoda je cenjena brez kme- pevec Fran Naval, gospa Brücklova in gospa Polakova. Irma Nov hotel v Ljubljani. Kaligarjevo hišo v Kolo- tijskega orodja in hišne oprave ter obleke na 125 000 K. Beda velika. Vsestranska pomoč je nujno potrebna. Nezgoda pri telefonu. V sredo zvečer je tudi v dvorskih ulicah kupil gosp Tomažič iz Kočevja za Kranju divjala močna nevihta. Kreutzbergerjevi elektrarni 144.000 kron. Kakor se nam poroča, namerava novi lastnik službujoči monter J. Fürst je stal pri odprtem telefonu, ko obširno poslopje primerno prezidati, ter ondi otvoriti hotel in udari strela v telefon in omami Fürsta. kavarno. Kavarna gosp. Pue se preseli drugam. Velik požar v Trstu. Torek ponoči že po 12. uri Kostanjevica proti obstrukciji. Občinski zastop je nastal v veliki Dreher j evi pivovarni ogenj. Zgorelo je ob kostanjeviški v seji dne 24. t. m. izrekel ogorčenje nad širno, kakih 8000 m2 obsežno skladišče, v katerem se je shranilo oglje, sode in druge reči. Ogenj se je čudovito hitro raa- lme postopanjem klerikalnih poslancev v deželnem zboru in noval deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja častnim občanom, širil. Ko so prišli mestni gasilci, je bila že vsa streha v pla- Občinski odbor v Podkraju na Vipavskem je menu. Po stari tržaški navadi je bil vodovod nerabljiv. Nekaj v seji dne 24. t. m. soglasno izvolil za častna občana dežel- časa je bila vsa tovarna v največji nevarnosti, vender se je nega poslanca gosp. Božiča in deželnega odbornika gospoda posrečilo, omejiti ogenj in rešiti vsa druga poslopja. Škode je dr. Ivana Tavčarja in to za zasluge, ki sta si jih pridobila kakih 200.000 K. Lastnik tovarne Dreher, se je bil par ur s tem, da sta izposlovala deželno in državno podporo za na- pred požarom odpeljal iz Trsta, pravo dveh mostov čez Belo v Kako ogenj nastal, še ni občini. Shod v Središču se je vršil v nedeljo ob ogromni pojasnjeno Samomor. Dne 22. m so dobili v gozdiču pod udeležbi. Zborovalcev je bilo nad 1500. Ves trg je bil v tro- Prestrankom kobilarnega hlapca Kalistra na tleh ležečega ter bojnicah. Predsednik političnega društva „Sloge", dr. Omulec, že smrdečega. Iskali so ga že 12 dni zaman. Obesil se je vodil zborovanje. Dr. P loj je govoril izborno in stvarno, pas, kateri se je utrgal. Zapustil je ženo in dve hčeri. na Stran 348. Letnik LX. Proti tuberkulozi. Naredba dunajske vlade glede Drosten je daroval vso opravo fizikalnega oddelka šole z vsemi tuberkuloze ali jetike je naredila globok utis na vse one sloje aparati. Neki drugi trgovec celo zbirko ptičev. Neki Faning, prebivalstva, katere v prvi vrsti zadeva. Vlada se je pri svoji (ki je poročen z Nemko, kar priča, kako izvršuje nemško žen- naredbi postavila na stališče strokovnjakov, da je jetika popol- stvo nalogo ponemčevanja na tujem, je daroval zbirko akva- ncma neozdravljiva ter da ni upanja več, kadar je prekoračila relov, zbirko modelov vojnih ladij z vsenemškim geslom cesarja meje začetnega Stadija. Zaradi tega je izdala vlada sledeče Viljema: „Naša bodočnost leži na morju" (sic!) Za sobo rav- stroge odredbe. Kakor hitro se pokažejo najmanjša znamenja natelja je nekdo daroval Bismarkov kip in cesar Viljem sam jetike, je dotičnega bolnika takoj ločiti od drugih prebivalcev je počastil šolo s svojim portretom. Komentara ni treba, ker dotične hiše. Skrbeti je za posebno perilo in obleko, ki ne Belgijci kakor i mi bi morali vse to razumeti. sme priti v nobeno dotiko z obleko in perilom drugih ljudi; skrbeti je za posebno brano in opravo bolnikovo. Predpisi glede snaženja perila in spalnice bolnikove so tako strogi, kakor pri kužnih boleznih. Pljuvanje v zaprtem prostoru je sploh prepovedano. Naznaniti je tudi oblasti, ako se je jetični preselil drugam, V slučaju smrti bolnikove se bivališče jetičnega uradno desinficira. Nadalje se peča odredba tudi z zdravljenjem tuberkuloze, v katero svrho bode zidanih več državnih zdravišč in asilov. Posebno je skrbljeno za to, da se v novo zgrajenih bolnišnicah ustanove posebni paviljoni za jetične in da bodo jetični kar največ na prostem. »Dakel« sovražnik vlečke. Kakor drugod seveda tudi pri nas razširila se je neumna in nezdrava moda vlečk pri ženskih oblekah sosebno v Zagrebu. Ondotna javnost se zaman bojuje proti temu modnemu Škratu, ki vzdiga prah ter širi bacile. Sedaj pa se je pridružil javnosti z dobrim uspehom neki razumen jazbičar. Zadržuje se največ na javnih promenadah, in če le zagleda, da se za kako damo vleče podaljšano krilo, skoči ves besen na vlečko, laja in vleče ter se pusti na vlečki prevažati. Niti dobra, niti huda beseda ne pomaga, ter šele zapusti svojo žrtvo, kadar dama vzdigne vlečko. In kar niso hotele dame niti iz higijeničnih niti estetičnih Zobe je dobil. Pred malo meseci je prišel 551etni ozirov opustiti, opuščajo sedaj iz strahu pred neizprosnim kmet k nekemu zdravniku na Dunaju ter mu pripovedoval, da je v svojem 25. letu izgubil vse zobe, zdaj pa se mu je močno razbolela spodnja čeljust. Zdravnik je spoznal, da mu ondi dakelnom Mesto cesarske himne Rakocijevo koračnico. Znano je, da so šovinistični Madjari nedavno hrupno demon- rastejo novi zobje. Po treh mesecih pa je dobil kmet strirali proti cesarski himni. Sedaj so šli še jeden korak dalje 18 novih zob, 10 na spodnji, 8 pa na zgornji čeljusti. To je in vojaška godba je pri neki priliki nadvojvodi Frideriku v najbrže jako redka prikazen, da človek dobi tudi na stara Tahani igrala mesto cesarske himne Rakocijevo koračnico. Ne leta nove naravne zobe. Z zobmi, ki jih dobi človek v 18. letu, bomo dolgo časa čakali in začeli bodo Madjari na čast Slanom se navadno konča rast zob. cesarske rodovine igrati n. pr. Košutovo koračnico. katerim Posnemanja vredno. vzpodbujo Slovencem, na srcu razvoj našega šolstva, moralo služiti živahno gibanje in požrtvovalnost Nemcev v. svojem „Schul- vereinu", s katerim delujejo na celem svetu ne le za ohranitev svoje narodnosti, marveč in temveč za zatiranje nenemških narodnosti. Nemcu je prešla že v meso in kri prevzetna za-dača „stolz in Feindes Land!M Le v deželi političnega nasprotnika se čutijo srečne, ponosne, vznešene. Zaradi tega žrtvujejo ogromne svote, da tej svoji neugasni želji, delati nič ko krivico drugim, zadoste. Ako bi hoteli prinašati stalno rubriko o ustanovitvah „šulvereinskih" šol v nenemških deželah in o žrtvah, ki jih doprinašajo Nemci in njih vlada za širjenje nemštva po drugih deželah naši čitatelji strmeli in bi nam Slovencem skoro upadel pogum za borbo proti pangermanski sili. Bruselj gotovo ni nemško mesto, kakor ni Belgija nemško kraljestvo; In vender, kaj so si drznili Nemci storiti v Bru selju? Kakor sami bahato naznanjajo, dogradil „Schulverein" v Bruselju nemško šolo se stroški 400.000 katero so ob ogromni udeležbi iz Nemčije došlih ljudi otvorili 30. julija t Kako imamo hraniti in negovati kanarčke» Vsako jutro dajmo ptičku sveže vode in konopnega semena ter nastrgane redkve. Ne dajajmo mu pa sladkorja, ki povzroča kisline. Da mu napravimo boljši tek, dajajmo mu semintja nekaj salate ali olupkov od sadja. vodo mu primešaj dva- krat na teden nekoliko soli, V sobi, kjer imamo kanarčke, ne smemo kuhati ali kaditi, ker taka soba je pravcata mučilnica za nežnega kanarčka. Slovak Mudronj zopet pod obtožbo. Madjarsko državno pravdništvo je zopet dvignilo obtožbo proti znanemu slovaškemu rodoljubu dr. Mudronju radi nekega članka in neke pesmi, natisnjene v reviji „Zabavne knizky", češ, da je ščuval proti madjarski narodnosti. Poleg Mudronja je seveda obtožen tudi urednik revije. Živelo madjarsko viteštvo. Jeden, ki ne potrebuje zaslužka. V toplicah v srečala nedavno na sprehodu soproga nekega ban- ravnokar kirja lepo oblečenega moža z mrežo za metulje loviti ter je tudi imel v škatlji zbirko prav lepih metuljev. Grospa je mis- Tarazpu lila, da se bavi mož z lovom metuljev le zato, da jih kopa- To poslopje stoji na najvišjem kraju Bruselja lisčnim gostom proda ter se je pri razstanku tudi milostno tako, da je ž njega razgled čez celo bruseljsko mesto in daleč ponudila, da mu odkupi par metuljev za svojega sina. Toda okrog po deželi. Ta kraj za šolsko poslopje so si Nemci na- kako je bila užaljena, ko je mož dober zaslužek odklonil, češ, lašč izbrali, zato da nekako visoko stoji ta znak nemške kul- da nabira metulje le zase. Vprašala je natakarja, kdo ta ture „in Feindes Land", kakor sploh delajo vse le namenoma in da izzivajo. Sam bivši nemški konzul v Bruselju (nemški konzuli in pastorji so glavni agitatorji sa nemštvo na tujem!) kajti to je iz svojega žrtvoval za to šolo 250.000 frankov in velike ošabni mož. Natakar odgovori: „Verjamem milostiva, da ta mož ne prodaja metuljev, saj mu, hvala Bogu, tudi ni treba, lord Rothschild iz Londona!" Od stopnje do stopnje. Iz Temešvara poročajo, vsote so žrtvovali bruseljski nemški prebivalci. Da imajo pro- da so sprejeli v ondotno bolnišnico l91etno Teklo Nevinsky v test. Nemci s katoliško Belgijo iste zlobne nakane kakor s docela propalem stanju. Nesrečnica, danes nevarno bolna, je Francijo, dokazali so zadnji nemiri v Belgiji, nakurjeni ven iz hči plemenitaške rodbine v Krakovem. Pred dvema letoma je Nemčije. In nemško šolstvo naj bode višek tem težnjam Na zbežala z doma z nekim grofom, ki jo je pa kmalu zapustil. tej žilavosti se vzgledujmo, pa postanemo drugi ptiči nasproti Dekle je padalo, šlo iz rok v toke ter postalo končno vlaču- pruskim nakanam Dodatno temu poročilu moramo še pove- garica. Končno je še obolelo in zabredlo v veliko bedo. Dekli- dati, krajev v nas vlada kaki darovi so prispeli za to vsenemško šolo od raznih čina mati se je pripeljala v Temešvar. in oseb ečj vse to povemo radi tega, da se vzdrami delavnost nase šolstvo na domačih tleh. Nemška se Pasja statistika. Pri izvršitvi štetve psov v Evropi našlo, da je na Francoskem več psov, kot v kateri drugi dala državne podpore 10.000 mark; neki nemški (?) državi. Na vsakih tisoč ljudi, bivajočih tamkaj, pride po 75 industrijalec Lorley v Bruselju dal 10 000 frankov Neki psov. Po drugih pride kakor sledi: Na Irskem po 73, Angle Letnik LX. škem 38, Nemškem 31, Švedskem in Norveškem 11 psov na vsakih tisoč ljudi. V Nemčiji se nahaja 2,200.000 psov. V Zj edin j enih državah se nahaja okoli 1,000.000 do 1,500.000 psov. — Vseučilišče za 62 Nemcev. Na nemškem vseučilišču v Černovicah (v Bukovini) je 544 poslušalcev, od teh je 225 Židov, 62 Nemcev, 125 Eumunov, 66 Poljakov, 45 Eusinov in 20 dijakov drugih narodnosti. V Bukovini je sploh 700 000 prebivalstva in od teh je 40.000 Nemcev. Torej 40.000 Nemcev v Bukovini ima nemško vseučilišče v Černovicah, a jeden in pol milijona Slovencev nima nobenega! To je pač avstrijska enakopravnost. — Ponarejalci denarja v Rumuniji. V Bukareštu so zasledili celo veliko ponarejalnico denarja v strojni delavnici glavnega kolodvora. Tekom let so železniški ključarji spravili v promet nad 300.000 frankov ponarejenega denarja. — Za delavske hiše. V Rimu hočejo sezidati velik nov del mesta za delavska stanovanja. Dvaintrideset delavskih društev je poslalo k posvetovanju svoje zastopnike. Več načrtov so že izvršili. Hiše bodo po amortizaciji postale last društve-nikov. Sezidati mislijo 728 hiš z 11.648 prostori, v katerih bi moglo prebivati 15 do 18 tisoč oseb. Vsaka družina bode imela kuhinjo, tri sobe in vrt. Na leto bo plačevala za to 240 lir, v Čimer je vštet tudi znesek za amortizacijo glavnice. Sezidali bodo cerkev, bolnišnico, bralnico, gostilno, hišo za konsumno društvo itd. Vse to bo skupna delavska last. Glavni trg bo velik 28.000 m2, manjši trgo pa po 6000 m2. — Darovanje Izaka. V vasi Wronki je pripovedoval katehet svojim šolarčkom o darovanju Izakovem in zgodb sv. pisma. Otroci so jako pazili, kar se je spoznalo po tem, da so popoludne uprizorili igro „Darovanje Izakovo". Šestleten dečko je zbral več „enakomislečih", iz opeke so napravili oltar, naložili nanj lesa in dračja. Za daritev so izbrali dveletno sestrico nekega šolarčka. Deklico so položili na grmado, privezali in zanetili. Otrok je začel upiti in preplašeni abrahamčki so se razkropili. Na srečo so slišali vpitje sosedje, ki so rešili deklico Še o pravem času. — Prvi Gutenbergov tisk. Najstarejši, dosedaj dokazani tisk, katerega je napravil Gutenberg sam, je del koledarja, katerega je našel knjižničar dr. Zedier v Wiesbadenu. Kdaj se je ta koledar tiskal, sta proračunala profesorja Bauschinger in dr. Stichtenoth, zvezdogleda v astronomskem računskem oddelku v Berolinu. Po položaju zvezd, meseca in solnca, kakor ga je napovedal ta Gutenbergov koledar za prve štiri mesece, sta preračunala, da je bil koledar tiskan za leto 1448. Ta zgodovinsko važni tisek bode v kratkem ponatisnila Gutenbergova družba v svojem listu. — Strokovni list za berače. V Parizu izhaja list, ki prinaša samo tržna poročila in doživljaje različnih beračev: najzanimivejši so pa inserati, katerih je vedno veliko število. Glase se n. pr.: „Išče se slepec, ki igra nekoliko na piščal", ali: „Išče se hromeč za dobro obiskano letovišče". Ljudje, katerim manjka desna roka, imajo prednost. Vsaka posamezna številka stane 20 centimov. V Parizu je baje več nego dvajset posredovalnic, ki preskrbe vsako leto kopališča in letovišča z berači in katerih glasilo je omenjeni list. — Kako kje solnce sije. Najbolj solnčna dežela v Evropi je Španija, tam sije solnce na leto več kot 3000 ur. Za njo pride Italija z 2300, Francija z 2100, Avstro-Ogrska z 1900, Nemčija z 1700, in Angleška z 1400 urami. Ali če tudi sije v Angliji solnce najmanj časa, pade 10 krat več dežja nego v Parizu. — Naslednik Succija. Francoski listi in francoski zdravniki se bavijo ta čas mnogo z nekim naslednikom stra-dalca Succija, Jeanom Marinom, ki more živeti deset dni brez vsake hrane. Marin je sedaj v Parizu; star je 25 let. Predno začne stradati, zavžije skromen obed, vzame si stekleničico Stran 349. etra in tri do 4 zavitke tobaka — Marin je namreč strasten kadilec — ter se vleže v leseno rakev, katera ima več majhnih okenc. Po preteku desetih dnij izpije čašo šampanjca, zmešano s limonado ter uživa potem še tri dni samo juho. — Otroci so ovadili očeta. V londonskem predmestju Whitechapel so trije otroci opozorili redarja na nekega moža, ki je stal pri avtomatu za čokolado in z magnetom kradel in njega denar. Redar je tata prijel in odvedel otroke kot priče s seboj. Izkazalo se je, da so otroci ovadili lastnega očeta. Storili so to na ukaz matere, ki bi se bila rada ločila od moža lenuha, tatu in suroveža. Velela je otrokom, naj očeta povsod zasledujejo ter ga naznanijo, ko ga zalotijo pri tatvini. To se je tudi zgodilo in žena se je sedaj ločila od hudobnega in nemarnega moža, ki je zaprt radi tatvine. Policijski komisar pa je ženi svetoval, naj se izseli, predno pride mož iz ječe. — Deklica v vreči. Na parobrodu „Szapary", ki je plul od Napolja proti Marsilji, so našli v neki vreči odraslo dekle. Dekle je povedalo, da je doma iz Bolonije, da je jako revno ter da je hotelo podati se k strijcu v Marsiljo. Ker pa ni imelo dovolj novcev za pot, dalo se je zavezati v vrečo ter prenesti na parobrod, da bi se prepeljalo v Marsiljo kot navadno blago. — Grozodejstvo divjakov na Salomonovem otočju. Iz poštnih poročil, katera so došla s parnikom „Mona" is Avstralije, poročajo, da je parnik „Rio Loett, s katerim so se peljali delavci na Salomonovo otočje, dospeli v Bribane s strašnimi novicami, katere je pisal neki Swason v Maran Gua-dalcaner na imenovanem otočju. On je naznanil, da je sredi divjakov, ki so sklenili vse bele pomoriti. Kapitana državnega parnika „Roderik Dnu" so že umorili. Istotam so usmrtili tudi misijonarja in njegovo soprogo. Glave svojih žrtev so divjaki nosili na dolgih drogih nataknjene. Tudi one divjake, ki so bili belim naseljencem prijazni, so pomorili in jim porezali glave. Divjaki so radi tega sklenili pomoriti vse bele, ker je vlada izdala zakon, da domačini ne smejo več delati na slad-korjevih nasadih v Queensland. Swanson je prosil za takojšnjo pomoč, ker se je bati, da se bode prelivanje krvi ponovilo. — Suša v Avstraliji. Radi dolgotrajne suše v Avstraliji pogine vsak dan na tisoče ovac. V prejšnih letih so farmarji o priliki suše svoje ovce v druge pokrajine, kjer ni vladala suša, s zgubo prodajali, toda letos tamkaj nihče več ne prebiva. Dosedaj so tudi ovce krmili z umetno krmo, toda kljub temu so ovce poginile. Vlada je razveljavila carino na krmo, da tako farmarjem pomaga. Večina vlakov vozi sedaj le še vodo v pokrajino, kjer je zavladala suša. Tudi več ljudi je že radi suše umrlo. — Zopet nesreča pod zemljo v Ameriki, V Dalj West Mine v državi Utah se je prigodila 6. t. m. zjutraj zopet strahovita nesreča. Dve skladišči smodnika sta se uneli, kar je povzročilo grozno eksplozijo. Koliko je mrtvih, se še ne ve, v vseh rovih je delalo ob času eksplozije do 250 ljudi, do 4. ure zjutraj pa so prinesli na dan 33 mrtvih trupel ubitih delavcev. Skoro od vsake rodovine je kdo v rovu, a ker je zadelan rov, ne more nihče notri in tako se ne ve, ali so vsi mrtvi ali ne, in zato vlada med svojci velika razburjenost. Pok eksplozije je bil tako »silen, da se je vsa okolica pretresla in da se je čul pok več milj daleč na okrog. — Paradiž za — konje je gotovo Amerika. Repe striči konjem je pod kaznijo prepovedano. Bič ima izvošček samo „zavoljo lepšega". Kdor poka z bičem po cesti, tega peljejo pred sodnika; izgovor, da ni zadel konja, je nedopusten. Konji nosijo slamnike. Kdor si ne more nabaviti slamnika, ta priveže vsaj nekaj vej na čelo konju, ali pa se loči od svojega slamnika in ga povezne konju na glavo. Amerikanec strastno ljubi konje, in raje se odpove letnim počitnicam, kakor pa da bi prodal svojega konja in malo kočijo, s katero se ob nedeljah vozi po cestah. NOVICE Stran 350 Letnik LX Ustavljeni vlak. Železniški vlak, ki vozi iz Osna-brücka v Hamburg, se je moral sredi pota nemudoma ustaviti, ker se je začula rešilna vrvica. Pregledali so vse vagone, a nikjer niso našli nevarnosti. Tudi se na noben način ni moglo določiti, kdo da potegnil za vrvico. Ko so ravno hoteli končati preiskavo, oglasi se zopet rešilna vrvica. Začeli so iz slona, je na ta nova iskati za zločincem in našli so način zabaval sebe in svoje sopotnike. Grozna nesreča na jezeru. Na jezero blizu Chicage se je 15. m. m. zvečer odpeljalo več ljudi ohladiti od silne vročine. Ko so se vozili že nekaj ur sem in tja, je nenadoma potegnila sapa, ki se je s toliko silo uprla v jadra, da se je jahta prevrnila po strani. Vseh sedem oseb, ki so se tedaj nahajale na krovu, je padlo v vodo, dve osebi sta bili v istem trenotku v spodnjem delu jahte in sta zato takoj utonili, ko je voda pridrla v notranje prostore. Ostalih sedem oseb se je rešilo, potem, ko so se morali celo noč boriti s silami viharja. Umorila svoje otroke. Ko se je nedavno nočni čuvaj „Adams Express Comp." vrnil v svoje stanovanje v Novem Jorku, našel je svoje otroke, 31etno Alico, lletno May in 21etno Hano, mrtve v postelji. Kraj njih je ležala njihova, do skrajnosti pijana mati. Njegova žena je v pijanosti nedolžne otroke zadavila. Dveletna Hana je še živela, doČim sta bila ostala dva otroka že mrtva. Nesrečno pijanko so odvedli v bolnico in otroke v mrtvašnico. Dobra nagrada. Za lečenje prejšnjega ameriškega prezidenta Mac Kinleya je izplačala ravnokar ameriška vlada zdravnikom 45.000 dolarjev nagrade. Bil je reven, a vender je imel denar. V Novem Jorku našli so dne 11. julija v vodi možko truplo. žepih njegove obleke so dobili listek z imenom Alberi Lieb in denarno nakaznico za 709*33 dolarjev. O mrtvecu je policija obvestila bančno fcvrdko Schulz & Ruckgaber in slednja je izjavila, da je dotično denarno nakaznico že pred tednom hotel nekdo spremeniti v denar. Ker se pa dotičnik ni mogel legitimirati, mu denarja niso dali. Mož je dejal blagajniku, da ga v Novem Jorku nihče ne pozna. Ker ni mogel dobiti svojega denarja, je obupal in iskal v vodi smrti. to zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. i nt« t IL^ vm 7 1 14 ♦ riM / im t* i/iii Mi • m 'k / £ nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. Loterijske srečke. V Lincu dne 23. avgusta t. V Trstu dne 23. avgusta t. 84 » 77, 41, 57, 9, 28. 8. 68, 30. gld. 470 prava srebrna remont, ura njeno amor. žepno verižico posrebr tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom V Pragi dne 27. avgusta t. 1.: 66, 83, 57, 76, 74. prava I4karat zlata remont, žepna ura v lepi baržunasti škatulji gantno verižico. Tržne cene. V Ljubljani dne 29. avgusta 1902. Pšenica K 7'50 h, 40 h, oves K 6 50 h, ajda K 6*50 b, rž K 6 - h, ječmen proso K 6-~ h, turšica K 6*40 h, leča K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h, fižol K 7 sprejme Blasnikova tiskarna v Ljubljani. Za vsako uro se jamči 3 leta. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje, torej brez rizike. Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovini pona-povzetju. Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Avstrij sko. Ilustrovani ceniki zastonj franko Agent je sprejmejo Odgovorni urednik Rajko Pirkovič. — Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.