Qospodarstvo. Cebelajem. Vkratkem bomo obhajali tretje novo !eto t Jn* gosiaviji V začetku smo Gutili vse aajrazUinejše skeleče rane, kalere nam je zasekala vojska; Tsega }« maajkalo, kar bi človek najnujneje rabll. tega ni bila dobiti. Pa ni čuda, ako se je nad štiri leta uničeval« vse, kar je prej človeška marljivost, um, potne četai in žuljeva roka pridelala; ni6, prav uobena refl a* bila prcdragocena, da bi se v trenotku n« rdrobii* t, prah, oziroma porabila za morijo človeštva, s[)loh ra najhajša hudodelstva. Ia minulo je! — Po8asi se le aacelo obračati aa b^lje, za6ele so se celiti rane . Pomanjkaaje-raznih potrebščia je od mesca do mescai giaevalo. Daaos zamoremo re5i, da se že za silo 21vi: svetovni promet se je zopet v toliko Tpostavll im strnil, da se do male izjeme veCina vsakdanjih patr^ebščin vsaj dobi. Le eaa rana zeva Še preeej Sirt^ ko — draginja. Ta bo pa le pocasi celila \n precef iel jo bomo še čnt li. A aimamo vzroka obupovati* Pred krartktm vrnivši sie jetniki in driigi potniki iz tojih dežel bi nam rekli: Le mirni bodite, drugod JO I-ovsod še slabeje, še hujša draginja. Da si pa dan^ danaSnji položaj čimprej olajšamo in še aboljšamo * al dovolj le tarnati in tožiti, ali da en slan dr*gega sovraži, zatira ter mu krivdo prfožaja na ramena ve* si, temvefi pošteno, pridno delo, to nara botfi jj>ot do zadovoljnosta v dogledai dobi. V smotrenem rtelu ia izobrazbi je naša sraftna bodočnost. To, dragi čeb«-« larji, tudi nam velja! Cebela je n«jlepši vror rednega, delavnega družabnega življenja. Ako stma ml go* spodarji teh pridnih ž&valic, nesmemo biti slabejl, posnemajmo }Uu Smotreno delo in strokovna izobrazba toraj bodi naSe stremljenje. Strokorno iaobrazba pa nam nudi organizacija, Cebelarsko dmilm. Bebela nemore sama za se frajno Ztvett, ^amvBV li t vcliki družbi, tako tttdi čebelar br«z ors.mi&a.tiija ai čebelar, ampak samotar — nevedaež, ia iak «•<&¦« naprej. Od daloč se pozna, 5e so 6ebelar. H enflga laraja Bdruženi v društvo» so strokovno boii iaobrašeM od drugih ter tudi vspešneje čebelarljo. NaŠa drSftra je že v svoji otroški nežnosti hvalevred!iO nakfbaaia svojo pozornost in skrb tudi ftebelarstvu t«r oredHa, (!a se bo v pribodnje zamogel vršUi reden potov&lni pouk po vsej Sloveniji; razun tega so J-odo 8-3 TTšiii eo- do dvadaevni poučni tečaji. Zato aai ppdružnice pndno prirejalo poufcne sbode; kam *e bo tr«ba oglasiti za predavatelja, se bo pravoča ^to nazaaafl«. — Slor. Cebelarsko društvo Je v zadnjem «Slov. ¦ebeljarju" izjavilo, da se občai zbori podružnie^ o- -.irocaa vpisovanje udov naj izvrši do 10. januarja-. Kdor se priglasi pozaeje, ne dobi prvik šte-vilk MCe- !'.*elarja".. Vodstva podružnjic aaj loraj delajo v sml- Jn zahteve driiStva ter pravočasao nabirajo člaae, ^ebelarji pa pridno pristopajte ia sicer takoj, da vam Tte bodo prve številke lista maajkale, He vstrašite se ičnlae — 24 kroa! Kaj je to dandanes? Krona je da- ies tciik», tot pred vojsko krajcar! Nekdaj ste mo- rali za »dnlno ntrpeti 2 kg medua daaes pa le H kg. •ia Še navadao nekaj ostaae. Vsi 6ebelar]i toraj 6vr- 3io hb noge! Do 10. jaauarja vsi plačajmo udndno. 'Tudi debelarji smo udje človeške družbe ia naše do- snovine 3ngoslavi]e; vsak stan po svoje, kakor vsak posamezaik, je dolžen delati za boi;šo bodočnost — .&& ysak dela t lastno korist — in to dosežemo s smo ¦rrenim tfelom na podlagi strokovne izobrazbe in do- Ł>re organizacije! — Vsem vrlim čebelarjem želi sre- ¦Sao, sladko novo leto Ivan JuranSič, deželni potovalni učitelj za Cebelarstvo. St. Anflraž v Slov. gorioah". Tukajšnja 6ebetarska podmžnica vabi vse, ki se zanimajo za to panogo naSega narodnega gospodarstva, na obč, zbor, Sci se tivS na drugo nedeljo po novem letu ob 15. uri v šoli. Pri zndostni udeležbi predava g. potovalai n^itelj JHjra»5H5. ( Dcpisnikove misli o vimi ia njegovih cenah. Vinske c«ae so narasle do višiae, ki je nista slatila med in pred trgatvio aiti produceat niti viaski trgovec, Vzrok?! — Malo ga je, dobro ie, — pilejo ga pa ?adi rsi. Ko bi družba vinogradaikov kupila v do ^rem viaskem letu že ob trgatvi pridelek vseh naj bOljSih vinorodaih krajev, ga spravila v dobre kleti, ie kleti zaprfa skrbao, ia bi pretočila viace pravo ^asno, t«flaj bi se v fcasu druge trgatve lahko res do ločile viasko ceno. Vabilo bi se vse, kateri bl bili voljni, -knp'ti to vinee ia vršila bi se pravcata draž. J>a. Vsakemu kupcu bi se dal dokumeat, ki bi mu dal jtravioo, da sme kot trgoveo prodajati 30% viš]e, kot Łr4mar pa 50 do 100% višje kakor proizvajaleo. Ime «ašega finoa bi vedao ostalo sloveče. Takih vinogj-adars-kih društev pa ni bilo ia jih tudi ae bo. PrW ifiejo namrefi letine, slabo in dobre. Trsek se vftasih potrudi, dati, kar je v ajegovi mo6i; pride pomanj jVanje sodov la padaaje moštaih oea. Hudovali bi se Jiudje in roflila bi se sovraStva. Solačece bi od žalosti priftelo temnetf, trsek bi se krčil od tuge, ajegova moC bi pričela pešati, viaske ceae pa bi rastle v neznosn© v'Sine. Družbiae kleti pa bi napola'evala praznota. itlBatno vfnsko gospodarstvo ]e: prva trgaEev v žepu, druga v kleti, Iretja pa v viaogradu. NeJkaj pošteaih mož, velika klet, vinske bisere v zapor, «n nastali bodo 6asi, ko ne bo več nezdravega skafeacja vinskih eea. ___ Cena modre galice za škropljenje trt je od lanelcega leta modno poskočila, ker se ie podražil baker, ki je za labrikacijo galioe neobhodno potreben. V Itahji n, pr. ,je stal meseca deoembra 1919 kg galice H.ll lir, februarja 1920 že 2.25 lir, koncem maja pa S.30 lir. Danes stane 4 lire, ali po našem denarju 22—23 K. V NemSki Avstriji staae 1 kg galioe 55— 5(5 nem§ki>-avstrijskih, na Madžarskem pa 52—54 o«rskih K. To je prvovrstna 98—99% galica, kakor iaam jo je letos preskrbela naša kmetijska dmžba. JfJvaža in izdeluje pa se tudi slabša, komaj 70—80% gaftca, ki ]e vsled tega na prvi pogled sicer za nekaj kron oenejša, pa se je mora ve5 vzetl, ker je slabsiSa, če si hočemo zasigurati vspeh pri škrop Ijcnjn. Zato ne pride oeneje. Mnogi posestniki, ki imajo to cenejšo in slabejšo galico, bodo seveda vzeli s3 polovnjak isto množino, n. pr. 3 kg, kakor oni, ki imaio polnovredno galico in si bodo s tem nared41i icJ)ff«tno gkodo v goricah, -5e bo le kolifikaj močvirno telo. Razfo^»ina bb preslaba in ne bo učinkovala povoljno proti peronospori. Pazitel Knietijska podružnloa Manbor ia okollS je priVravliena naročiti večje množine umetnih gnoMl in jrftznega semenja, ako se ud]e za to blago prijavi]*. Pri.javljall pa se je v trgoviai KlanjSek in PeuiC, Ve o-;r>.jska nHtaa. Sadiitrsko nadzoraigtvo v Celln bo priredilo jannarja, februarja in marca 1921 leta po raznih obfiinaii ortjskega okraja veft dvodnevnih prakfičnih sadJarsHh teftatev za fante in odrasle sadjarske intere sente. Te*aji se bodo vršili le v tistih občinah, kjer se bo 2«;Ias !o najmaaj 15 udeležencev. Prigtasila (zadostuje -Jopisnica), v katerih na] bo naveden natan č&n nf»-4ov priglašenca in ob<5ina, v- katero spada , i3|;re.;«una sadiarski pododsek poverjenistva za kmetijjistvo v Lijuhljani, do 10, januarja 1921. V prihodnli stevillri nKmetovalca" bo potem obiavlion s^ornri te<5ajev, ir kalerega bo vsak priglagenec razvtttot, kav i-srega dneva pride na vrsto njegova obttna. ToCmji ?o bo4o vrSitl po možnosti v soli all pa na kakta di^ugem primernem prostoru (drušhru, domn ftdLJ, M nai ga preski^bi županstvo. Teoretični In praktifini pouk s8 bo vršil po sledečem načrtu: 1. dan od 8» do 12. ure. Predavanje: Sadaa plemeaa in vrste. Vzgo!a sadaega drevja. Požlabtajevaaje, Pi-eceplj|aaje. Od 10. do 12. ure. Praktične vaje v sadovajaku. Požlahtajevaaje, zlastt precepljaaje starejšega sadaega drevja. Od 14. do 15. ure. Predavanje:, Oskrbovanie :aladega sadaega drevja. Novi nasadi. Saditev, gaojeaje, obrezovanje, varstvo. Napake. Od 15, do 16. ^re. Praktičao vaje v sadovnjaku po dopoldaaskera predavaaju. 2« daa od 8. do 10. ure, Predavan]e: Oskrbovaaje odraslega sadaega drevja (saažeale, gnoionje, poniladitev, varstvo itd.). Od 10. do 12. ure. Praktičae vaje v sadovajaku po dopoldanskem predavanjju. Od 14. do 15. ure. Predavanje o spravljaaju sadja, o ravaaaju z namizaim sadjem ia o sadni u norabi z ozirom aa krajevne razatere. Zlvjlnskl sejem v Marlboru dne 28. »iecembra 1920. Prjgaalo se je: 60 volov, 4 biki, 140 krav, t5 telet, 3 konji. Ceae so bUe za kilogram žive teže sledeče: Debeli voli c*i 14 do 15 K, sredaji voli ocl 12 do 14 K, sahi voli od 12 do 13 K, biki od 10' do 11 K, krave, debele od 12".5O do 14 K, krave, sredaje od 11 iio 13 K, krave za klobasarje od 8,50 do 10 K, krave, breje od 13 do 14 K, krave, mlečne od 13 do 14 K, i:rave za rejo od 12 do 13 K, teleita 15 do 16 K. Sej^m je bil precej dobro obiskaa ia se je veliko živi ne razprodalo. Vrednost denaria. Na denaraem frgu zaaša se daj vrednost deaarja: Za aaSih 100 K se dobi 440 avstrijsidh kroa, za naših 100 K se dobi 20 laških .Ur ia za naših 100 K se dobi 50 nemSkih mark, Prioomaii se, da v Svici ia v Francijt avstrijska kroaa ripioa aima aobene vredaosti ia jo tudi nihče ne vza- Stari avstrijski drobiž% kot 20, 10, 2 in 1 viaar -;ki aovci so še vedao v veljavi,' ker dosedaj še ni izAia aobeaa naredba, katera bi bila razveljavila vredaost tega drobiža. HmelJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v preteklem tedau popraševaaje po hmelju aekoliko živahnejža, čeprav so cene nekoliko padle ter se glbale med 3600 do 4000 K za 50 kilogramov. Zlasti Iraneoske pivovarae so se začele aekoliko bolj zanimajti za zatečki hmeljski trg, kar Je vsekakor ugodno znarnenje. Vagon trboveljskega cementa, 300 kg aavadnega razstrelilaega smodaika, vagoa raznovrstaega železa (kvadrajtaega, okroglega, ploščaatega Ja valja s(ega) in par sto kilogramov aajboljSega mizarskega kleja ima oddati Obrtna aakupovaiaa ia prodajaa zaciruga v Gelju. Rellektanti aaj svoje potrebščiae prijavijo v celjski 'ekspozituri Urada za pospeSevanle obrti (Celje, Prešernova ulica 3) do 24, t. m., eveatunlno brzojavao. Ista zadruga ima v skladišču tudl poldrugi vagoo pločevine 1000—2000 od 1 mm do 8 milimetrov. Popisi. Jarenina. Lep božični veCer je obhajala naša r;adebudna mladina, Orli in Orliee ter maogoštevilai prijatelji aedolžn&ga veselja so se zbrali v društvenih prostorih 'pred krasaim božičaim drevesom, lz ust naših za dobro vaetih mladeačev in deklet se je slišalo marsikaj lepega ln spodbudaega. Prav tako! \'eseli nas ta pojav tem bolj, ker je prišel takoreko« sam ob sebi. Svetovaa vojska je zatrla za aekaj čata tudi pri nas vso društveno življenje, izvzemši par hrupaih veselic, se j'e le malokdo spomail aa izobračevalno delo. Mnogo pa so se trudili aasprotaiki, da bi odvrnili naše ljudstvo o-d katoliško-aarodae ideje. Zlasti ostudna je bila agitacija od aasprotne straai pri zadnjih volitvah. Se oelo aedolžne šolske otroke so uporabljali za to. Toda hvala Bogu, pretežaa večina je v aaših vrstah. Orel ia Orlica pogumno razprosfrata svoje peruti. Skrbao se vse pripravlja, da se oživl zopet delovanje v bralaem društvu, ki naj bo zopet v poaos od nekdaj narodai Jareaini, Sv. Benedifrt v Slov. gor. NaSa župnija se je ori volitvah odlikovala in izkazuje lA ve6iao za SKZ, za katero je glasovalo nad 320 volilcev, za nasprotno stranke pa blizu 100 volilcev. — Naše bralno dmgivo živahno deluje, o č«mnr je prifial zadajo nedeljo veiozanJmivi obfini zbor. Steje 4 odseke: mladeaiško in dekliško zvezo, Orla in Orlico. — Dekližka zveza ponovi v nedeljo, 2. jan., po vefiernicah krasno igro ^JunaSke BTeJke." Domačini in sosedje, pridite v velikem Stevilu! Od Sv. Jakoba v Slov. gor; Spoštovaai gospod uredaik! Gotovo Vas in vse oenjene Citateli« zaaima izid vol:tov v šentjakobski ob^ni, ker je v naši 2upniji rojea ponos nažfh saraostoinožev, g. Schaud-erl. Iaid volitev je pokazal, da cenimo naše može ia jih tudi nbogamo, čeprav v svojo lastno Skodo. Pokazali smo pa (adi, kako hoftemo rešiti begunske bede naše rojake in smo zato njiliovega najboljšega moža poslali v Boograd, da se ma tako ne bo treba vsiljevati cašim vrlim sosedora JareninCanom.Vod!li so nas pri lem tudi višji oziri, da nas proslavfijo pred našimi brati Hrvati in Srbi s tem, da fih g. Merinolja pou. ci, kako so da na pet liektarov veltkera posostvu uspešno prehranlti vei6:a družina In se Še pri tem z lah Irofo vt-ikne v žep 30 tisofi kron čistega dob^čka. Tak veleura bo gotovo le v korist naši državi, kateri bo s svojira svetoru |x>magnl iz sodjfilne bfede. Kot privesek smo Se dodali pol ducnta liberalaih intefigentov, da se tako tudi pred ostalim svetem postavimo Vot jalio spretoe in prebrisane politike. Kol \xomm mt&L poliiični prebrisaaosti, ki so iiam tudi priptMMgl, da smo ostali v manjšini za aašimi nasprotaikt, m «aB očo gereal, ki se pa odlikujejo v tem, da so za toIII^ iii sldad Kmetske zveze darovali 100 K, na daa \ttttve jo pa potegMli z naSimi nasprotnild. Mogofto iib. je zmotila krava na Skr^ajici samostojnih. Vcaio pa iadi, da jim naša straaka no ugaja, ker se zavzeraa tudi za viaičarje in delavce, katere bi oni rajši prepustili njih bedai usodi. Tako vidite, da smo se Ja_ kobčani izvrstao držali in se potegnili za svoi« nag : vifije vzore, ki so: prost izvoz, tega bomo tudi naioo potrebovali za velikanski izvoz črešenj, katere Se booio nasadili v naših viaogradih po nasvetu Meraeljevem. Vneti smo tudi za triletai zakon, za protiyersk» Šolsko postavo itd. Posebno bi še pa nas vcseliiov da M aataknili nagobčaik naSim ne bodi jih treba* Tnpolšica. V kljub temu, da je imel zavodnjski jrgovec ia gostilničar Martia Ročaik p. d. HrOTat v svoji gostilai pogostne ponofiae, navadno cekmoSae sestaake z obilno pijaSo, kjer so se kovali (irni naklepi proti Kmetski zvezi ia pripravljala Samostojaa za volitve, je dobila vendar KZ 79- glasov — ne kakor je bilo javljeao 59 — Sainostoina pa vkljub tolSkim žrtvam ia tradu samo 64. Toliko pijače že cde tedae prej, zgodaj zjatraj na daa volitve skupen sajutrek pri Hrovatu, mogočaa procesija od tu na volišče v Topolšici pod osebaim vodstvom Hrovatov»m in Virti6evim, ki sta med potjo neprestano klicala svo ]im backom ,,v peto škriajo!" dobro vedoč, da obstoji r.juaa čreda iz pijancev in nevednežev, ki bodo težko do pet šteli, na potu zopet na dveh postaiab bre*plačaa pijača, na eai žgaaje, na drugi mošt; in ••*iiaj ta prevara, ko so maogi teh, ki so zavživali to dobrote, volili sooijalaodemokratično listo, ki je do bila 80 glasov. To je bilo jeze, kletve in amerjania pj-i Hrovatu Usti daa ia še dalj časa! Mi ic; '-ftaa^ privoščimo zavodnjskemu Hrovatu to blamažo i& < b zočaraaje, samo radovedai smo, kako bo sedaj farbai. svoje backe, ko se je Samostojna zvezala z mestnimi demokrati za ceatralizacijo proti samoupravi Slovemie, za katero se je z vso odlofiaostjo zavzela tako osovražeaa ia obrekovana KZ v SLS. He, g.-Hrovatiae in Virtič, kaj bo pa seda], ako bodo vajiai kmetski samostojci spreglodali, da sta jih speljala mod mestno oeatralističao gospodo? Dobrna. Zapusti aas z novim letom učiteljioa gospodičaa Berta Plevčak. V nedeljo smo se od nje poslovili ia se je pri tein pokazalo kako prtl'ubljeaa ie bila gospodiŠaa v vseh slojih prebivalstva. Bog Vam povrni vse dobro, kar ste tukaj v prid mladine storili. Zelimo Vam veMko sreče na Vaši žlvlienaki poti. RaJhenbuFg. Dne 23. novembra je umrla na dorioi. Marija Medved, posestnikova žena. Bila^ j& v^Iedaa in pobožna mati, skrbao in neutrudljivo delavaa gospodinja. Dva njena sina sta padla v bojn ob soškt froati. Kako priljubljena je bila, je pokazal njon lep pogreb, katerega se je udeležilo premnogii) Ijudstva od blizu in dalefi, Blag ji spomin in areftem vcfini pokoj! Iz Prevorja. Pred par dnevi sem slačajao dobil v roke letak Samostojae, na katerera se me blati in se mi poskuša podtikati na zvit način nečastao, aii kakor že pravi: aekrščansko dejaaje. Obrekovaleo bi se naj poprej pri mojih predstojaikih prepri 5al, koliko sem se trudil in žrtvoval za cesto Crez; Frcvorje ia da mi je bila vedao pred očmi le poštenost ia dobrobit kozjaaskega okraja, nikoli in oik dar pa lastai dobiftek. Ce misli obrekovalec, da tudi moji predstojniki niso bolj pošteai, kakor oa sam, pa naj pride ia pogleda račune ter se ob eaem prepriča o nepojasnjeath dobičkih. Ako aisem cestnoga d&narja razsipaval takp, kakor so nekateri pri6ak»va li, ampak se branil plačevati pretirane cene in ak» sem morebiti tudi obrekovaicu gledal aa prste, mis 1/m, da to ai bila nepošteaost ali hrepenenje po de bičkih. S tem sem izpolajeval le svoje dolžnosti, ker ravno zato sem bil kot ud okrajaega odbora zapos len pri gradbi ceste, da se je gradilo kar mogoce s priraernimi stroški. Sicer bi pa naj prišel obrekovalec z imenom na dan, da bi vedel, s kom imam opraviti. Dovolj žalostno je, da se najdejo še dandanes y kozjanskera okraju in osobito v Prevorju taki izvržki 61oveštva, ki se upajo tako velevažno podjetje, kakor je gradba ceste, otežkočiti in razdirati, namosto da bi ga podpirali. Sramota je za nekatere, akoravno maloštevilne Prevoriane, od kojih je bilo pri6akovati malo ve<3 zaairnaaja in skupaega detovanja za lako pomembno napravo, kakor je nova cesta. Njeno važaost in neobhodno potrebo so že poznali pred std Jeli lakratni Prevorjaai in KozjanL Pa tudi preišnja nam gotovo neprijazna avstrijska in gtajerska vlada, je to pripoznala, ker sioer bi ne bila previelt, triee(rt vseh stroškov. In taki kričači si upajo 5e trditi, da je stranka, katefi pripadajo, kmetska stranka, — katera se bo zavzemala za kmetfike koristi. Ker jo piecej Prevorjanov pripomoglo SKS na voLiSCu na Piistanju do večine, firičakujemo, da bodo rzeli «»i iii njihovi poslanoi nadaljevane gradbe cesfe takoj r rokc, da bo cesta vendar enkrat gotova, nakar bode sevcda moj mastni zaslužek odpadel« Ako pa tega na bodo storiH, bo sramota za vsakega, ki ae bo dmžtf s temi hinavci. Dokler mi možakarji, ki so m« bVa dii, ne dokažejo nepoStenosti. jih knemrem podle ob-< rckovalce in lažnjivoe. — Martin Vreiko, Zeger pri FiiStanj«.