SPOŠTOVANJE PRAZNIKOV IN ZASTAV
Ob naših praznikih naše mesto ni videti tako slav-nostno, kakor bi moralo. Konec koncev praznikov ni toliko, da bi se lahko opravičevali s preobremenje-nostjo za slavnostno podobo mesta.
Nekatere naše zastave vise kakor krpe, umazane so, razcefrane, obledele. Na visokih hišah, kot so npr. bloki na Povšetovi 104-A do D, visijo silno majhne zastave, včasih so, včasih jih celo ni — ker pač ni doma stanovalcev s-katerih oken zastave izobešajo.
Del občanov sploh ne pozna zastav. Obešajo jih na-robe, kajti pravilno nbešena zastava ima na notranji oziroma na spodn ji strani dva kraka zvezde, na zgorn ji pa enega. Vsi tudi niso pozorni na to, katera zastava mora po svojem položaju oziroma predstavljanju dr-žave, republike itd. viseti na častnem mestu, tj. v sredi ali pa z desne strani.
In koliko časa po praznikih zastave še visijo, name-sto da bi jih po vsakem prazniku takoj odstranili!
Ob praznikih visi z mnogih balkonov, z oken in od drugod tudi perilo. Seveda ga je treba prati in ker mar-sikje nimajo posebnih sušilnic, ga občani pač izobe-šajo na omenjenih mestih. Toda ob praznikih — ko vise zastave in krasijo naše hiše — ne bi smeli nikjer videti perila! Za to ni nobenega opravičila in bi morali organi strogo nastopati — končno res ni toliko prazni-kov, da bi morali tudi ob praznikih izobe.šati perilo.
Zastava je najsvetlejši simbol naše države, repu-blike in partije in vsak malomaren odnos do nje in do okrasitve hiš ob praznikih je velik prestopek. Zato bi morali take prestopnike tudi kaznovati.
V časopisju je pred prazniki vsakokrat objavljen tudi poziv občanom, naj okrasijo hiše z zastavami. Zanimivo bi bilo analizirati, kdo in zakaj ni okrasil svoje hiše in zakaj visi na drogu zastava, ki bolj sramo-ti, kakor krasi.                                               J. P.
Kodeljevo