Edizione per Testero — Inozemska izdaja g ^, ftl,b0n(ltn{.n<0 osiaie Leto LXXI i - 1 štev. 10a V Ljubljani, v četrtek, 14. januarja I943-XXI rošininanpia"«..a'vng"o"inipo acPrezzo — Cena L 0.80 s= ^ w i »r i^f jcf* srn deljska Izdaia ce- OH sBH flV M fl«^ 0 ggm no 34 loletno 34 za 9D flf MB M Bi H TMglfT i^H 65 65 Lir. ^ WU BB/ggr MH ^^ flHf JT JH ^ per in 10.349 za inserate. « »erzlonl. J Podružnica! Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. l> Filiale« m„„„ 1 Novo mesto, novo mesto. £ U red n iš t v o I n n p r a v a : Kopitarjeva 6, Ljubljana. s Izključna pooblaščeni™ za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicifil di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. 1 Telefon 4001-4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo št. 963 OgEedniško delovanje v Sirti V Fezzanu prijetih 50 sovražnih ujetnikov — V Tunisu je bilo uničenih (4 sovražnih tankov štiri nasprotna letala uničena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-javlja. Na s i r f s k e ni bojišču obojestransko ogled-niško delovanje. Pri spopadih, ki so bili pretekle dni v Fezzanu , je imel sovražnik občutne izgubo; prijeli smo kakih 50 ujetnikov, med njimi dva častnika. V Tunis u jc bilo v bojih, kateri so še v teku, uničenih li tankov, dva oklepna avtomobila ter številna vozila. Skupine naših letal so bombardirale in e' streljevale neko libijsko letališče, kjer so zažgale skladišče tekočega goriva ter uničila na tleli letala in avtomobile. Drugi oddelki našega letalstva so delovali nad sprednjimi postojankami nasprotne razvrstitve v t u n i š k i pokrajini. Osni lovci so v dnevnih dvobojih zbili 4 letala; dvojo naših letal se ni vrnilo. Nekaj bomb. spuščenih na kraj Se I are a (Agrigento) včeraj popoldne, .ie povzročilo omejeno škodo: med civilnim prebivalstvom je bilo 7 mrtvih in eden ranjen. Pri sovražnih nastopili smo 7?ubili dve tor-pcdni letali; velik del posadko jc rešen. Ruski napadi na Kavkazu zavrnjeni Nemške čete zavzele več gorskih postojank — Včeraj so Sovjeti zgubili 80 tankov in 52 letal BXI Hitlerjev glavni stnn, t", januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na zapadnem Kavkazu je sovražnik zopet obnovil svoje že delj časa prekinjeno krajevno bojno delovanje in ponovno poskusil vdreti v postojanke nemških in madžarskih če», pri čemer je bil 7. visokimi izgubami zavrnjen v obrambnem boju. Na gorski fronti so nemške čete zavzele številne bojne postojanke. Na ostalem južnem bojišču trajajo borbe dalje. 2S sovjetskih oklepnih voz jc bilo uničenih. Po močni topniški pripravi so začeli sovjeti na nekem odseku madžarskih čet napad, ki jc bil v ogorčenih borbah s sodelovanjem nemških čet zavrnjen. Nemška in hitra madžarska bojna letala so podnevi in ponoči obstreljevala z uničujočim učinkom izhodiščne postojanke in sovražnikove kolone v pokretu. Pri nadaljevanju lastnih napadalnih akcij na srednjem odseku vzhodnega bojišča jc padlo v naše roke več ujetnikov ter veliko število oklepnih voz in topov. Onprišče v Velikih I. u k j h se brani dalje z junaško hrabrostjo, medtem ko napredujejo lastni napadi za razbremenitev oporišča. Na področju I Imenskega in La »loškega jezera je sovražnik izvršil močne napade, ki pa so se razbili ob žilavem odporu nemških čet. Sovjeti so izgubili v hudih borbah 52 oklepnih voz. V ogorčenih letalskih bojih dneva so se- Zmagovit dan italijanskih letalcev Afriško bojišče, 13. januarja. AS. Zadnji ponedeljek je bil zmagovit dan za italijanske lovce, ki so se udeležili bojev v Sirti. Se enkrat so italijanski letalci pokazali svoj pogum ter svojo sposobnost in zadali sovražniku težke udarce. Sestrelili so skupno 11 letal in uničili več desetin oklepnih sredstev. Ko je prišlo sporočilo, da se nahajajo angleško-ameriška letala na nekem sprednjem letališču v neposrednem sovražnem sirlskem zaledju, je dobila skupina naših lovcev pod poveljstvom majorja Lorenza Vial: povelje, naj izvede nenaden napad na to letališče. Skupino so tvorili bombniki vrste »Macchi 202«, spremljali pa sta jih dve drugi lovski skupini pod poveljstvom podpolkovnika Tita Falcouija in majorja Gustava Garretta. Napad italijanskih lovcev na sovražno letališče je bil iz- veden v nizkem poletu: 4 sovražna letala so bila zažgana, 10 drugih pa zelo jvoškodovanih. Na po-vraiku so italijanski lovci zapazili več sovražnih oklepnih sredstev, jih napadli ter kakšnih 00 zadeli. Večina teh sredstev je bila onesposobljena. Istočasno so se spremljajoče lovske skupine spopadle s sovražnimi lovci, ki so bili štirikrat močnejši. jih prisilile v boj, katerega se je udeležilo okoli 100 letal. Italijanski »Macchi 202- so se junaško spoprijeli z najmodernejšimi »Spitlireji« in »Curtissi«. katere so vodili angleško-arneriški piloti ter po dolgi bitki sestrelili 5 »Spitfireljev« in dva Curtissa«. Osem nadaljnjih sovražnih letal je bilo zadetih. Italijanska le'ala, ki so ob tej priložnosti zopet dokazala svojo taktično premoč nad številnejšim nasprotnikom, 60 zgubila le tri stroje. Preskrba ameriškega ekspedieijskega zbora v Evropi Ameriška intervencija v Evropi je prisilila angleško-ameriško trgovsko mornarico k najstrožjemu naporu za prevoz ljudi in gradiva. Ker pa je bila prepeljana velika množina ljudi in gradiva v kraje, ki nimajo dovolj sredstev niti za lastno vzdrževanje, je izkrcanje povečalo krizo živilskih dobav Angliji. Ne gre več za enostavno preskrbo civilnega prebivalstva, ki je bilo s potrebnimi omejitvami prisiljeno na borno življenje, marveč za preskrbo številnih vojaških oddelkov z živežem in orožjem, torej za preskrbo ljudi, ki jim je treba posvečati posebeno skrb za telesno zdravje in duševno vedrost. Istočasno pa jim dobavljati velike množine orožja in goriva, da se prepreči kriza zaradi pomanjkanja sredstev v primeru trdih irt dolgih bitk. Dočim so Angloamerikanci s svojim običajnim sistemom tudi v Tunisu srečno rešili vprašanje orožja, pa je ostalo nerešeno prvo vprašanje, katero stalno vznemirja zavezniško časopisje. Drugo vprašanje so rešili enostavno tako, da so poslali v prvo črto proti osnim četam francoske oddelke, nabrane po raznih kolonijah. Ti oddelki se lahko znajdejo v neugodnem položaju proti sovražniku. Angloamerikancev nič ne priganja, da bi se zanimali za te ljudi. Vedo, da nimajo nikjer prijateljev. Borijo se iz obupa vedoč, da so jih izdali zavezniki in poveljniki. Ne dezertirajo. ker vedo, da bi jih to lahko spravilo v zavezniške ječe, ki so hujše od boja samega. Pasti v zavezniške roke pomeni takojšnjo smrt brez razprave in brez opravičevanja, dočim pomeni ječa konec strašne more, ki je legla na celotno francosko ljudstvo, ki se je pogubilo, ker je poslušalo razkrojevalne nauke svojih glavnih sovražnikov, judovskih prostozidarjev. Zbirati živež za Amerikance v Afriki in za one v angleškem imperiju, je bila prva misel voditeljev ameriške mornarice. Zato pa so morali zaradi nevarnih praznin, katere stalno povzročajo osne podmornice v njihovem ladjevju, omejiti druge transporte, ki se jim zde manj važni. Zmanjšali so dovoz živeža za angleško civilno prebivalstvo. Ker pa je racioniranje v Angliji doseglo višek, morajo poiskati druga pola za rešitev. Na pomoč je skočila ameriška tehnika, ki ni gledala na okusnost jedi. Vsa jedila, meso in drugo, kar pošiljajo iz Amerike, so spremenili v prah (meso, zelenjavo, mleko itd.). Ne upoštevajo, da ima meso v takem stanju manjšo redilno moč ter povzroča bolezni, posušena zelenjava pa nima vitaminov in ne nudi otrokom odporne sile proti nalezljivim boleznim. Vsi ti argumenti, ki bi jih na široko obravnavali, ako bi šlo za ameriško in ne za angleško prebivalstvo, so zamolčani v ameriškem tisku in poleg tega se opaža med vrstami grožnja za popolno ustavitev, če bi se kdo pritoževal nad sedanjimi dobavami. Ta rešitev pa ima slabo stran tudi v vojnš-kem pogledu. Danes še Amerikanci niso uspešno vstopili v vojno na afriškem in evropskem odseku. Danes še vedno čakajo in se krepijo. Kaj bo jutri, ko bodo morali pomnožiti svoje vojne dobave, ki jih motorizirane divizije v tolikšnih količinah požirajo? Četudi bi osna obrambna sredstva — kar pa ni verjetno — ne povečala svojih napadov, ali bo ameriška mornarica mofila vzdr- žati vojni ritem? Gotovo bo morala zmanjšati pošiljke drugam, kajti vse razpoložljivo ladjevje je že zdaj vpreženo za preskrbo sedanjih zavezniških potreb. Rusija bo prva čutila omejitve. Lahko se bodo našla opravičila za ukinitev vsako nadaljne pomoči. V pristaniščih bo led — ali pa bo ruski zaveznik že zagrešil kakšno napako, ki bo vzrok za izdajstvo. Toda tudi ta redukcija ne bo zadostna. Tudi Japonci so v svoji borbi na Tihem in Indijskem morju zmanjšali ameriške konvoje in Amerikanci bodo morali iz atlantske mornarice odtegniti nekaj svojih površinskih ladij na ta prostor. Tako se bodo tudi ameriški oddelki v Avstraliji in na olokih znašli v krizi. Zato Amerikancem ne preostane drugega, kakor popolnoma ukinili pošiljanje živil angleškemu civilnemu prebivalstvu. Posledice tega bodo za Anglijo nepreračunljive. Hudo bo v primeru, če se b oto zgodilo istočasno s ponovitvijo bombnih napadov na angleška mesta. Civilno prebivalstvo, ki ima nevzdržen položaj v prehrani in bo izpostavljeno še načrtnemu bombardiranju nemškega letalstva, ne bo moglo dolgo vzdržati v takem položaju. Če so Amerikanci poslali svoj močan ekspedicijski zbor v Evropo samo zato, da bi podvrgli angleški imperij svoji politični moči, je treba pričakovati tudi konec neodvisnosti angleške materinske države, ker so njene kolonije in dominijoni v velikem delu že prešli v odvisnost njenega ameriškega zaveznika. ARU strelili nemški lovci 52 letni, med temi 16 na severnem odseku, jiri čemer je pogrešano eno sam« lastno letalo. V Tunisu je sovražnik pri trajajočih krajevnih bojih izgubil dosedaj II oklepnih voz. dva oklepna izvidniška voza in veliko število motornih vozil. Dnevni in nočni napadi nemškega in it"-lijauskcga letalstva v Severni AIriki so bili šču naperjeni na topniške postojanke in zbirali-čet. štiri sovražna letala mi bila sestreljena. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva so angleška letala spet izvedla lire* načrta v/nemir jeviiluc polete nad z a p a d n i m nemškim o z e m I j o m Nastale izgube in škoda je ne/nal-na. Nad obalo Rokavskega preliva jc včeraj sovražnik izgubil dve letali. Kako je bil odbit napad na Napoli Napoli, 15. jan \S: Italijanska letala, ki so v ponedeljek uspešno branila Napoli pred napadom sovražnih letal, so uničila polovico sovražnih letal, ki so priletela nad mesto. Ko mj sc ta letala usmerila proti Napoliju, «o jih takoj prestregla domača letala, še preden -e je lahko sovražnik približal svojim ciljem. Lovci, ki so bili v radijski zvezi z obrambnim |M>vctj-stvom Napolija, so po odhodu na ogledniki polet, zapazili skupino sovražnih štirimotorni-kov, kateri so prišli od juga. obvestili o tem obrambo in takoj se je dvignila skupina lovcev. katerih poveljnik je zažgal letalo na čelu sovražne skupine, l etalo je treščilo na tla blizu Accrtia (Salerno). lovci so nadaljevali z zasledovanjem sovražnika, dokler ni strmoglavilo drugo letalo v okolici I.ionija (Avcllino). Istočasno pa je neka naša oglednica pod poveljstvom častnika, ki je že pri prejšnjem napadu na Napoli sestrelil eno nasprotno letalo, |xile- tela proti liombniki sovražniku od jugovzhoda. Veliki > pred -treli italijanskih lovcev spremenili smer ter -e oddaljili. tretja natroin lovcev jih je dohitela 5i>oi> metrov nad Supolijcm. Zopet se je razvila bilka nad Pro-cido. Poveljnik italijanske patrole je napadel zadnje sovražno letalo na levem krilu ki se je po drugem- rafalu zažgalo ter treščilo v morje, blizu Ischije. Nasprotni bombniki ►o bili še enkrat najiadeni nad poltokom Sorrenle in so se morali umakniti proti Missjjn. Neko osamljeno lovsko letalo je napadlo še eno sovražno letalo med .\a[k>|ijem in Caserlo. 1'udi to letalo je bilo zadeto in se lahko ►malra za izgubljeno Eno letalo je zbila protiletalska obramba. I ako je sovražnik zgubil štiri letala. Pri zmagovitih nastopili so se posebno odlikovali naslednji letnici: poročniki I erlini. Nlonaeo. \la«-siielli narednika-vodnika Scratini iu Pastorctto ter narednik Foruuci. Rodoljubje italijanskih rojakov v Tunisu Tunis, 12. jan. AS. Od trenutka, ko so čete Osi prišle v Tunis in se zoperstavile angloameri-škemu vpadu v francosko Severno Afriko, so se pričeli za tu bivajoče Italijane dnevi goreče zvestobe in narodnega navdušenja. Navzočnost italijanskih vojakov združenih z nemškimi tovariši, je prižgala patriotični ogenj v srcih vseh naših rojakov tako v mestih kakor na deželi, kjer žive že v več generacijah in delajo ter doprinašajo neprecenljiv delež s svojo razumnostjo in delom k jH-oizvodnji in iisj>cvaiiju Tunisa. V Tunisu, kjer Italijanov, ki so prišli iz Sicilije, naravnost mrgoli med prebivalstvom in kjer na vsaki cesti in v vsaki trgovini govorijo in razumejo njih jezik, so bile manifestacije za našo vojake brez, primere v ljubeznjivosti in vzgonu. Povsod so italijanske družine vojake sprejemale in pozdravljale kot drage sorodnike. Pa tudi v ni takoj začeli Silami. Tako je italijanska bolnišnica v mestu, ki je velika zgradba iu največja moderna bolniš- drugih področjih so tuniški Italija-i sodelovati z našimi Oboroženimi niča v Tunisu ler po pravici jioiios naše kolonije, takoj dala dve nadstropji na ruzpolauo nemškim tovarišem, tretje nadstropje pa našim vojakom. Ranjence so tu negovali italijanski zdravniki ob ljubeznivi podfiori liolničark Rdečega križa iz Tunisa. Tudi italijanski pod|>orni odlior je sodelo-val in poinagul skupno z GIL-om našim vojakom, ki so prišli v Tunis z operacijskih področij. Več slo italijanskih delavcev zlasti Šoferjev in mehanikov, je takoj dalo svoje delo na razpolago Oho-i oženim silam. Tudi v Suzi kjer živi kolonija 3.r>00 Italijanov, ki so |K> večini ribiči in obrtniki s Sicilije, je bil prihod italijanskih in nemških sil za našo rojake nepozaben dogodek. V Sfaxu, kjer živi 40oskrbela za živila, zdravila in obleko. 114 700 anglosaških petrolejskih ladij potopljenih Berlin, 13. jan. AS: DNB je zvedel, da je bilo od začetka vojne do danes potopljenih 700 sovražnih petrolejskih ladij s skupno tonažo 5,100.000 ton. Minister za javna dela v Turinu Turin, 13. jan. AS. Minister za javna dela je dospel včeraj v Turin ter si ogledal dela /.a j)o-pj-avilo poslopij poškodovanih po nasprotnikovih letalskih napadih. Nato je na sedežu prefekture v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika in župana jioročal funkcionarjem civilne tehnične službe ter voditeljem stavbnih organizacij. Dal je navodila za naglo nadaljevanje del. Zvečer je minister Gor-la zapustil Turin. Brat maršala Pilsudskega umrl v sovjetski ječi Varšava. 13. jan. AS. Globok vtis je povzročila novica, ki so jo prinesli tukajšnji 'krajevni časopisi osmrti Kazimira Pilsudskega, brata umrlega l>oljskega maršala Pilsudskega. Kazimir Pilsudski jc umrl po dolgem trpljenju v sovjetski ječi. Čungking je izčrpan Bucnos Aires, 13. januarja. AS. Izjava za-stopnika kitajskega vojaškega odposlanca v Wa-shingtonu. da je »čungkinška Kitajska pred polnim izčrpanjem«, je naredila globok vtis v Združenih državah. Ledeni val na Bolgarskem Sofija, 13. jan. AS: Po vsej Bolgariji se je razširil izreden ledeni val. V nekaterih krajih je termometer padel na 22 st. pod ničlo. Velike količine snega ovirajo cestni in železu. promet. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin. 13. jan. AS: Mednarodna poročevalska agencija je izvedela naslednje podrobnosti o položaju na vzhodnem bojišču. l'o silovitih in brezuspešnih napadih prejšnjih dni, so boljšc-viki južno od Stalingrada vrgli v bo j nove močne sile, obupno |x>skušajoč zlomiti nemško obrambno črto. Povsod so bili napadi velikanskih mas zdrobljeni ob silovitem ognju nemškega avtomatskega orožja in topništva, dočim so na nekaterih točkah, kjer je Sovjetom uspelo vdreti v postojanke, močili nemški protinapadi takoj popravili jx)ložaj. Takojšn ja in neposredna uporaba svežih nemških rezerv je tako jto-vsod zavrla vsak delni uspeli, ki ga sovražnik ni tnogel izkoristiti. Boliševišika zbirališča so bila često dobesedno zmleta v nemškem koncentričnem ognju, dočim so bila njihoVa sredstva v velikem številu onesposobljena. Posebno veliki so bili nemški protinapadi med Donom in Volgo, kjer so bile l'o nekajdnevnih zagrizenih bitka ii številne vasi zavojevane in sc je položaj očilno zboljšal. V teh nastopih so bile ra/,nc močne sovjetske skupine obkoljene in jih zdaj uničujejo, v Na Kavkazu so boljševiki izvedli nenaden napad z motorizirano kolono, ki je prodirala v smeri proti mestu Nlineralnij vodi. Majhna |>o-sadka tega mesta je z maloštevilnimi protitankovskimi topovi junaško zlomila napad, zadala sovražniku težke izgube, uničila 12 tankov ter odbila kolono proti vzhodu. Neka druga leteča boljševiška kolona je izrabila gosto meglo in je skušala vdreti v nemške jiostojanke v velikem donskem kolenu, pa je bila tudi hitro ustavljena in potem uničena. Na vseh drugih odsekih so nemške čete nadaljevale svoje premike po določenem načrtu in številni novi Moskva protestira pri zaveznikih Rim, 13. januarja. AS. »Sunday Picural« trdi, da bo Moskva protestirala v Londonu in Wa-shingtonu proti razvoju jioložaja v Severni Afriki. »Times« piše, da je zvedel iz dobro jioučcnih virov, da hočejo Sovjeti storiti j>otrebne korake in dobiti dovoljenje, da bi jioslali svoje vojaške opazovalce na ta odsek Dodaja se, da je sovjetska vlada sporočila Londonu svoje hotenje, naj sc z njo posvetujejo ter naj jo pouče o vsem. kar se dogaja v Severni Afriki, grozeč, da v nasprotneni primeru ne bo priznala nikake odločitve, ki jo bodo zavezniki sklenili glede francoskega koloni-jalnega imperija. »Observer« napada De Gaullov odbor, ki zavzema stališče, da ima samo Dc Gaulle pravico govoriti v imenu odpadlih Francozov. List pripominja, da ni nobenega dokaza, da bi bil De Gaulle izvoljen za voditelja vseh Francozov in da morajo imeti v nekaterih primerih besedo ter odločitev civilne oblasti. čiščenje v Sofiji Sofija, 13. jan. AS: Policija je pri čiščenju lokalov v prestolnici zasačila 13+ nezaželjenih oseb, ki niso imele dovoljenja za bivanje v Sofiji, in bodo zato poslane v koncentracijska taborišča na otok Tasos in Samotrakc. k r a j i bili zasedeni. Pri Velikih Lukih so nemški naskakovalni oddelki vkl jub obupnemu sovjetskemu odj/oru, nadaljevali svoje napredovanje. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Prvi obračun Časnikar Alessandrn Nicolera jr snoči zaključil orslo predavanj s sledečim govorom: Smatramo, da so v političnem življenju Ljubljane poslednji meseci pomenili važno prehodno dobo. S temi našimi raz.govori smo imeli namen doprinesti svoj delež k raz.jasn.jevan.ju, ki je v teku, katero se razvija izredno jiočasi, vendar pa je poslalo dejstvo, ki je vidno vsem. Sedaj jih bomo za nekaj tednov prekinili v pričakovanju, da dozore drugi odločilni dogodki, ki bodo okrepili naše načelo o medsebojnem razumevanju med Italijani in Slovenci. Zatrdno upamo, da je zima čas premišljevanja, "ki prinaša vedno najboljše nasvete, da se končno pride do konkretnega sporazuma, do resničnega in pravega sodelovanja na vseh poljih delavnosti med Italijani in Slovenci. Hoteli bi biti napovedovalci skupnega, jasnega in koristnega dela; naša želja je bila tudi v največji meri doprinesli delež, da bi se razjasnilo in razpršile megle, ki ovijajo možgane in srca. Dejstvo je, da se je viharno ljubljansko nebo razjasnilo. Kdor se s|>omni na nekatere temno (Nadaljevanje na drugi strani^ (Nadaljevanje s 1. strani)' dneve iz preteklega leta, bo moral priznati, da piha veter milega vremena, če ie vreme ni popolnoma lepo. Dejansko se jo v dušah ustvarila neka jasnost : ml tako mislimo. Govorimo o osebah z dobrimi nameni, ki so bile žrtve tisočev negotovosti, tisočev napačnih napovedi, tisočev zgrešenih nad. Naj vsakdo za svoj račun napravi majhen zaseben obračun o prestanih bojaznih in mogočo tudi o strahotah. Naj se spomni na fantastične govorice, katerim so vsi verjeli in na zmote zlobne podtalne propagande. Nuj vsakdo pogleda nazaj na čase, ki so prešli in na razpoloženja, ki jih jo bilo treba prenašati in premagati. Vsak dober meščan naj skuša vestno presoditi v svojem spominu, kolikokrat ga je vse to mimo pravih zvedlo na napačna pota. Nato pa naj vsak Slovenec usmeri svoj pogled na Italijo, ki je v boju z naj-verolomnejšim sovražnikom, v ogromnem boju ter je navzoča med nami odločna, jasna in delavna. 0 naši Italiji je treba reči, da se v sorazmerju s tolikimi hudimi preizkušnjami, katere je morala prenesti, nam predstavlja kot dežela izredno polna življenja in vzvišena stvaritev, potem, ko je zmagovito zaključila toliko bojev, ko je njen narod srečno prenesel ogromen vojni napor ne samo od leta 1939 naprej, ampak šo v prejšnjih letih. Kljub vsemu se mora ta odlika Italije jasno pokazati vsakomur, kdor zna gledati nad majhnimi bedami in zmedami dnevnega življenja. Dobro vemo, da žive nepoboljšljivi zločinci, katerim nauki dogodkov ne prinašajo ničesar; večina pa tudi po najhujših razpršitvah nazadnje vendarle najde v svojem prepričanju stalno ravno-težje. . Mi tedaj menimo, da so se prt večini Sloven-cev razblinili prividi, ki so se razplamteli v jeseni leta 1941 in nato še bolj v naslednji pomladi. Možno je, da bo nasprotna propaganda skušala ustvariti druge privide. Podtalni elementi ne bodo mogli priznati, da so premagani, dokler bodo dobivali podporo in to seveda ne bo več mogoče, ker narod ne bo hotel ostati v zmoti. Slovenski kmet bo sedaj mnogo bolj oprezen, kadar mu bodo prihajali pripovedovat, da rdeča vojska napreduje vedno bolj zmagovito. Po dolgem času se je prepričal, da se je rdeča vojska vojskovala, da se je živalsko borila, vendar pa je vedno na vseh bojiščih bila prisiljena k umiku. Velika večina ljudstva jo tudi doumela, da podtalneži lahko izzovejo več ali manj razsežne nerede, kajti povsod tam, kjer so roparji, so vedno možne zasede in ropanja, toda zato bo zatiranje vedno večje, kakor pa kateri koli upor. Skratka, celo vrsto zmot, v katere je podtalna propaganda lahko računala, dokler je bilo mogoče nabirati nevedneže in tiste, ki jih je lahko navdušili, je razbila ista stvarnost dejstev. Ob obračunu pa se lahko ugotovi, da je slovensko prebivalstvo postalo mnogo bolj previdno pri vrednotenju tistega, kar se dogaja, kar opazuje in kar čuti. Prav gotovo ve, da bodo italijanska vojska in druge ustanove v tej pokrajini, tudi v bodoče z močno roko opravljale svojo nalogo, seveda z vsem duhom razumevanja. Ta duh razumevanja na strani italijanskih oblasti bo vedno enak meri lojalnosti slovenskega ljudstva. To je bistveno, glavno in končno stališče: politično dejanje ne izhaja iz predsodkov, ampak je vedno v skladu in bo v skladu z »razpoloženjem« Slovencev. Če se bo večalo število roparjev, njihovih prikritih in skritih sodelavcev, podpirate-ljev, oskrbovalcev, finančnikov, simpatizerjev, se bodo v matematičnem razmerju večale tudi sankcije. Če se bo manjšalo število iztirjencev, prividov. zločinov, hodo v prav toliki meri točno zmanjšane tudi omejitve. To je zelo jasen pošto pek, ki ga ne hodo mogli oslabiti tisti ljudje, ki bi hoteli izzvati vero v lastno dobro prepričanje, da hi zato z.ihtevali milost. Sedaj niso časi taki, da bi se verjelo v besedo, pa tudi mogoče ne v prisego... v dobro prepričanje nikogar, kadar je na razpolago na stotine prilik, da se dokaže lastna dobra volja delati za dobro. Slovenci bi morali skratka priti do prepričanja. da se bo z njimi postopalo tako, kakor zaslužijo. Majhna formalna vprašanja štejejo malo ali nič pri usmeritvi splošnega značaja, od katerega ie odvisna strocost posameznih odredb. V prepričanju, da hodo naziranja in nameni tega prebivalstva počasi ugodno dozorevali v vedno večjem in boljšem razumevanju Italije, zaključujemo to prvo vrsto predavanj z mislijo, zlasti na vojake, ki tukaj z žrtvijo predstavljajo bojujočo se Italijo. Srečno l@tt® Seli OKRŠLAR MATEVŽ izdelovanje torbarskih predmetov Ljubljana, Tržaška cesta 42 Razdelitev poslov na okrajnem sodišču Na ljubljanskem okrajnem sodišču je sedaj objavljena razdelitev poslov in referatov med posamezne sodnike, kakor jo je potrdilo okrožno 6odišče. Starešina okrajnega sodišča je g. Fran Orožen. Njemu v pomoč in sodelovanje je dodeljenih 11 sodnikov in 2 sodna pripravnika. Od sodnikov je en sodnik, g. Ludvik Batista. dodeljen pobotnem uradu, ki posluje v Simon Gregorčičevi ulici in ki ureja obveznosti nemških izseljencev do prebivalcev Ljubljanske pokrajine in obratno. Ostalim sodnikom so dodeljeni posamezni nesporni in sporni posli. Vodstva posameznih oddelkov 60 v glavnem ostala neizpretnenjena. vodijo posle isti sodniki, kakor so bili določeni že lansko leto. Izmenjana sta le sodnika na obeh kazenskih oddelkih VI. in VII Dosedanji kazenski 6odnik na oddelku VI g. Fran Peterca je prevzel vodstvo civilnega oddelka IVa in referat o stanovanjskih odpovedih namesto sodnika dr. Valentina Benedika, ki je prevzel kazenski oddelek VI. Sodnik g. Janko Miiller, ki je doslej vodil civilni oddelek II., je prevzel kazenski oddelek VII. namesto sodnika g. Vinka Panceta, ki je prevzel Miillerjev civilni oddelek. Do sredi lanskega leta so poslovali trije izvT-Šilni oddelki. Zaradi zmanjšanja izvršilnih poslov je bil tretji oddelek Vb ukinjen in sta 6edaj v funkciji samo oddelek V, ki ga vodi 60dnik g. Jože Tome likratu z vodstvom zemljiške knjige ter oddelek Va, poverjen v vodstvo sodniku g. Albinu Torelliju. O poslih izvršilnega oddelka je bilo že kratko poročano. Naj navedemo značilno okolnost, da so prisilne prodaje zarubljenih premičnin, kakor pohištva, zlatnine in drugih stvari, lani bile zelo redke, in da 60 razglasi o takih dražbah, ki so bili druga leta silno pogosti, na objavnih deskah zelo, zelo redki in sc skoraj i desk izginili. Lani sc bili v 41 primerih prodani v korist upnikov zarubljeni predmeti na javni dražbi, ko je bilo predlanskim takih prodaj 112 in v letu 1940 celo 136, druga leta pa še veliko več, takole do 300. Izvršilni organi so imeli druga leta polne roke raznih rubežni. Lani 60 umrli razmeroma malo opravil. Ofiravili so lani 609 rubežni, predlansk im 966 in v letu 1940 celo 1456. Izvršilni organi 6o lani opravili tudi na zahtevo hišnih gospodarjev 151 deložacij, predlanskim 241 in v letu 1940 celo 369. Nov občinski komisar v Dobrepolju Fašist Enzo Verzelloni je imenovan za izrednega komisarja v občini Videm-Dobrepolje namesto fašista Bruna Domenella. Gospodarstvo Italijanska proizvodnja črnila V >t-' kemični industriji zavzema važno mesto tudi proizvodnja črnila, s katero se peča okoli 700 majhnih podjetij. Toda vsa podjetja so v stanju proizvajati vse vrste tinte, nadalje pa tudi tiskarsko barve. Skupna proizvodnja teli podjetij znaša okoli 20.000 met. slotov lelno. Fuzije v Italiji. V drugi polovici lanskega leta je prišlo do izredno številnih fuzij v Italiji. Računajo, da je ta koncentracija združila okoli 3.3 milijarde lir, kar je seveda bilo omogočeno z raznimi davčnimi olajšavami. Fuzija v italijanski industriji precizne mehanike. Družba Isario Milano z glavnico se je fuzio-nirala z družbo Siemens d. d., Milano, z glavnico 11 milij. in je inkorporirala tele družbe: D. d. lom-bardskih delavnic za precizne aparate (O. L. A. P.) v Milanu z glavnico 5 milij. lir, D. d. Alfieri & Colli v Milanu z glavnico 2.65 milij. in D. d. za nepremičnine Vipiteno v Milanu z glavnico 0.15 milij. lir. Spodnještajerski zavod za impregniranje lesa Gvido Riitgers objavlja otvoritveno bilanco v markah za 1. januar 1942. Glavnica- 0.5, rezerve 0.09, obveznosti 0.37, naprave 0.41, obratna glavnica 0.55, od tega naložila v bankah 0.024 milij. mark. Izravnalni sklad za cene na Hrvatskem. Zvišanje državnih pristojbin za sladkor, žganje, špi-ritov, kavne in čajne nadomestke, služi predvsem za to, da 6e ustanovi posebni izravnalni sklad za cene, ki bo služil za regulacijo cen. Ta 6klad naj bi znašal v celoti 2 milijardi kun. Nova družba za mednarodno trgovino v Zagrebu. V Zagrebu je dovoljena ustanovitev Une, mednarodne d. d. z glavnico 22 milijonov kun. Družba 6e bo pečala z izvozom domačih surovin, zlasti pa kmetijskih proizvodov, ter bo nadalje uvažala v zameno druge izdelke. Fuzija srbskih banK. Sklenjena je fuzija naslednjih 6rbskih bank: Tehnična kreditna banka, Industrijska kreditna banka, Meščanska hranilnica vse d. d. v Belgradtt v novo Industrijsko tehnično banko d. d. Terjatve do bivše jugoslovanske države in banovin itd. v Nemčiji. V Nemčiji so začeli z izplačevanjem odpravnin za terjatve napram bivši jugoslovanski državi, banovinam in državnim ter ba-novinskim obratom. Gre za terjatve, ki so nastale do 15. aprila 1941. Terjatve in pravice do drugih jugoslovanskih dolžnikov ne pridejo pod ta določila. Obvezna ponudba vrednot v Srbiji. Srbska na- rodna banka je izdala razglas, po katerem morajo lastniki ponuditi vse 6Voje vrednote na odkup. Gre za papirje, ki se glase na inozemsko valuto, terjatve napram inozemcem, zlato, inozemske vrednostne papiije, v državi izdane vrednostne papirje, če se glase na tuje valute, deleže pri inozemskih družbah, hipoteke terjatve napram inozemcem, terjatve do rent itd. To morajo storiti tudi priseljenci. Tuzemci morajo ponuditi tudi še terjatve v inozemski valuti do domačih dolžnokov itd. Zadružništvo na južnem Madžarskem. Madžarska vlada je izdala novo odredbo o zadružništvu na južnem Madžarskem. Obstoječe zadružne zveze, ki imajo najmanj 200 članic, lahko poslujejo še naprej, če pristopijo k osrednji zvezi madžarskih kmetijskih zadrug in prilagode svoja pravila madžarskim zakonom. V posebnih primerih je dovoljen obstoj tudi zadrug, ki imajo 10% kot je predpisano število članstva. Omejitev potrošnje električnega toka na Madžarskem. Madžarska vlada je izdala naredbo, po kateri se mora izvesti omejitev potrošnje električnega toka na Madžarskem. Gostilne, restavracije itd. smejo porabiti 70% normalne potrošnje, industrijska pKidjetja pa 90% potrošnje v dobi od julija 19-11 do julija 1942. Tudi zasebni potrošniki morajo omejili porabo radijatorjev itd. Izkoriščanje donavskega trsja za celulozo. Romunska vlada proučuje predlog milanske družbo Snia Viscosa za izkoriščanje donavskega trsja, ki je baje odlična surovina za izdelovanje celuloze. Družba bi ustanovila posebno tvornieo celuloze z možno proizvodnjo 40 000 ton na leto. Omeniti je, da se za slično koncesijo poteguje tudi neka nemška družba. ^ _ Bolgarske finance. Novi bolgarski proračun za leto 1943 predvideva 21.75 milijarde levov dohodkov in 19.5 milijard levov rednih izdatkov. Prebitek rednih dohodkov nad rednimi izdatki bo porabljen za kritje izrednih izdatkov. Okoli 2 milijardi levov je določeno za izboljšanje prejemkov državnih uslužbencev. Irska centralna banka začne delovali dne 1. februarja. Glavnica banke znaša 40.000 funtov, od katerih je plačanih sedaj že 24.000. Banka bo potegnila iz prometa dosedanje takozvane konsoli-dirane note. Statistika državnih strokovnih šol in samoupravnih šol ter privatnih trgovskih tečajev v Ljubljanski pokrajini za šolsko leto 1940/41. 1. Državne strokovne šole. (Dalje.) Naziv šole Dižavna trgovska akademija, Ljubljana . . . Državna dvora<-redna trgovska šola, Ljubljana Državna siednja tehniška šola. Ljubljana . . Državna delovodska šola, Ljubljana..... Državna moška obrtna šola, Ljubljana .... Državna ženska obnna šola, Ljubljana . . . Šola za glasbila, Ljubljana......... Zavod za ženski domači obrt, Ljubljana . . . Čipkarska šola, Horjul........... Čipkarska šola, Polhov Gradec....... Čiokarska šola. Kara pri Kočevju...... Število učencev Razred m. I ž. Skupai 4 I 10 3 103 — 84 1 59 151 19 32 8 II III in. ž. m. I ž. m. | ž. IV 3U 275 359 162 119 132' 88 I 87 30 Skupai 131 70 334 89 24 8 656 ž. Število u č i ie11e v 0 1 © & a. 155 85 1 4 141 151 19 32 596 28( in.I ž. 41 i. biu.rsljcfciB V \ i: 1; " • -Kv' ' v ter, 241-?th pjiaZA; .. K* b, .-"i 1 it>ro«>» oi:«1 Ui 1. .Hi« &&roerjev< t,n bnualjoiio J ~ Lli- ki ■;.< o J l jt ; ... i'.vrnite ;.>, •'V? s^iti! - A. Vonojr.ci, .'i, . . : ■.3*6':;v .»ti. i'0 ~ji - .3 i' :.... v -vV ~ :>;.r;> r>o i r« . , '<' r»r>: ,■;■< f> - H! ;■><> • ' -. li ■ - .)! v' ■ ? <"> i ^utt-^er, i&t. tsijO /vi o iu T . <. Va. •5c>. ->o- ■■ ,fV>» . .. .. > • j V., .ao il.titlS >i i v< .- ' . O V ;/ 1, t. Oj ti zima, huda zima! Štab 1. bataljona »Ljube Šerccrja« KRO — Štev. 248 — Na položaju. — Dne 5. julija 1942. Strogo zaupno! Komandi 1. čete Šercerjevega bataljona — Na položaju. Po nstni naredbi komandanta 3. Grupe Mir. J. Bračiča morate 12 internirancev, ki smo jih rešili iz ujetniškega vlaka tekom 24 ur likvidirati. Likvidacijo izvršite tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da Vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. — Ponovno Vam narejamo, da se mora tov. Brenre iz Ustja takoj javiti v štabu. Opazka o italijanskih letakih je nevredna zavednega partizana. Nn Vašem področju jc dovolj cesta, po katerih se kretnjo Italijani. — Smrt fašizmu — svobodo narodu! — Politkomisar Itr-iav i.Sete butal Jim* »M335 f kPC liiee S. >xl AV4C Pa 5?9 . 5. VII. 1942 .^'■ut: tu hl< v. uir r » pol" - U .1 n 'pHnt)« s«' 'if-tr ;lili 2e»r ne»taprvca, t«r vftUmJc« 1'iro laripre«o*»', "r- . -."zsaul, dr.a b.XIl .1'.>1C t-« I-, , '»ivfl.le n v Ljubi*.««.i, t.or U-orl.'- «t>»;« 'l-r>",i 4 lata. Zaplei:lii -me ;>a i 1.113,- Lir. polit k težkoči; tudi skladb, v katerih prevladuje folklorni element, ni manjkalo. Tako bi lahko imenovali lo priredite^ glasbeno razstavo slovenskih mladinskih skladb za klavir. Saj je bil tudi glavni in končni namen večera, da bi starše in ljubitelje te vrste literature opozoril na zbirke, ki bi jih drugače morda prezrli, in jim omogočil izbiro na ta način, da te skladbe na lastna ušesa slišijo in se lažje odločijo za avtorje, ki njihovemu okusu najbolj odgovarjajo. V tem oziru je prireditev, ki jo je pripravila Glasbena Matica (tudi vse izvajane skladbe so izšlo v njeni založbi), svoj namen golovo dosegla, Posameznih izvajalcev ne mislim posebej ocenjevali, saj so to sami priznani koncertanti, ki jih na nastopih pogosto slišimo. Pripomnil bi samo, da so v svojem izvajanju dosegli najvišjo, pri teh skladbah možno stopnjo j>opoinosti. To ugotavljam zato, da ne bi kdo ob njih izvajanju zgubil poguma, videč, da je imelo veliko skladb čislo koncertno lice. V resnici hitri, včasih morda celo prehitri tempi napravijo skladbo na videz težjo, kot je v resnici. Dejansko je pa večina teh skladb dostopna .mladini, ki je že preko najosnovnejših težkoč klavirskega pouka. Končno je tudi več vredno tiho zadoščenje ob lastnem, s trudom doseženem uspehu kot pa občudovanje visoko stoječih vzorov. M. T. V. simfonični koncert Letošnji simfonični koncerti, ki se vršijo pod okriljem Glasbene Matice so deležni nezmanjšanega zanimanja. Koliko reklame je bilo včasih treba, da je bila dvorana pri simfoničnih koncertih le približno polna; zdaj pa zadostuje kratka časopisna notica in |>oslušalci napolnijo dvorano do zadnjega kotička, za mnoge pa še zmanjka vstopnic. Ta pojav je nad vse razveseljiv in dokazuje, da ljudje v današnjem času bolj kot kdaj poprej potrebujejo duševne hrane in neke vrste glasbenega razvedrila. Tudi zadnji simfonični koncert, peti po številu, jo privabil v veliko unionsko dvorano vse |x>l-no občinstva. Spored je bil zanimiv: na prvem mestu smo slišali z božičnim duhom prepojeni Corellijev Concerto grosso za godalni orkester in solisle, Čajkovskega V. simfonijo v e-molu in Adamičev »Potrkan ples«. Corellijev koncert diha pravo božično razpoloženje; ne bom rekel, da v vseh stavkih enako močno; vendar je na primer Pastoralo tako značilen, za to dobo, da bi ves koncert ne glede na druge manj izrazite stavko nepogrešljivo označili z izrazom »božični« koncert. Tudi izvedba je bila izrazno zelo dobra, morda od vsega sporeda najboljša. Orkester ,je čisto zvenel, kontrasti med njim in med solisti so bili dobro poudarjeni. Solistični del so odlično odigrali K. Rupel, A. Dermelj in Č. Šedlbauer; pri klavirju je sodeloval B. Adamič. — Čajkovskega V. simfonija je delo, ki zahteva za zadovoljivo izvedbo odlično vigran, gosto zaseden orkester. Ta je fiotreben, jKisebno za temno barvana, v najglobljih nižinah gibajoča se mesta, ki so za Čajkovskega posebno v tem delu značilna, pa tudi za plastičen izraz, ki ga je v tej simfoniji včasih res težko v vsej pojKilnosti doseči. Tudi dobro akustična dvorana nemalo prispeva k zvočnosti in k plemenitemu izrazu tona. Če vpošte-vamo, da je zadnji pogoj v unionski dvorani v prilično majhni meri izpolnjen, prva dva pa v dosti večji, vendar še ne čisto zadostni meri, potem nekaterih manj polno zvenečih ali manj plastičnih inest ne bomo šteli v slabo orkestru ali dirigentu, ampak bomo podčrtali pozitivne strani izvedbe; teh je bilo veliko tudi za poslušalce, ki ne občudujejo Čajkovskega samo zaradi slavnega imena. — Kot tretjo točko je orkester zaigral Adamičev »Potrkan ples«, čigar glavni moliv jo povzet |>0 narodni pesmi M'olka je vkazana«. Adamič se je tudi v tem delu pokazal kot dober l>oznavalec ljudskega glasbenega izraza, ki ga je jo pot prenesel v orkester. Tudi komična slran, ki je značilna za tekst in za napev, jo prišla do primernega izraza. Izvedbo koncerta je vodil Drago M. Ši.janec in sicer razen Corellija vso na pamet. Orkester je imel v oblasti tudi na kočljivih mestih, s katerimi posebno Čajkovski ne varčuje. Njemu in godheniknm k doseženemu uspehu čnslitnmo in jim želimo tudi pri nadaljnjih izvedbah veliko uspeha. M, T, Qjta£ine nomce Koledar Četrtek, 14. januarja: Hilarij, škof in cerkveni učenik; Feliks Nolski, spoznavaloc; Makrina, sveta žena. Petek, 15. januarja: Pavel PuSSavnik; Maver, opat; Makarij Vel., opat. Novi grobovi + Antonie Ilauffen. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani go*]>a in mati Antonie Ilauffen roj Luckraann, vdova |>o višjem sodnem svetniku. Pokopali jo bodo v četrtek, 14. januarja ob 4 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. -f- Jožefa Šetina. V Črnomlju je umrla naduči-teljeva vdova gospa Jožefa Šetina. roj. Spreitzer. Pokopali so jo v sredo ob 3 popoldne v Vojni vasi. Naj sveti rajnima večna Luč; vsem ki žalujejo za njima, naše sožulje! Osebne novice = 60 letnico svojega življenja obhaja danes, 14. januarja, dobro znani ljubljanski gostilničar gospod Josip Lončar, ltodil se je v župniji svetega Jakoba v Ljubljani in je pristna ljubljanska srajca. Še mlad je prevzel trgovino z moko v Flori-janski ulici, ki jo jo vodil do leta 1914, ko jo moral v vojsko, kjer je prebil 4 leta. Pozneje se je posvetil gostilničarstvu. Imel je Podobnikovo gostilno v Zeleni jami, več let gostilno pri kaplanu, sedaj pa že lepo število let vodi gostilno pri Starem tišlarju v Kolodvorski ulici. G. Lončar se je v mlajših letih pridno udejstvoval pri katoliških organizacijah, posebno pri mladinski organizaciji in pa pri glasbenem društvu »Ljubljana« kol član pevskega zbora in petindvajset let član odbora. Našemu slavljencu, Jo nadučitelju Torošu, ki je umrl ob koncu zadnje svetovne vojne, in sestra blagopokoj-nega biljanskega župnika Cirila Zamarja. Zaradi šolanja otrok se je že pred več leti naselila v našem mestu, kjer je bila zaradi svojega blagega in mirnega značaja spoštovana od vseli, ki so jo poznali. Naj počiva v božjem mirul Obema žalujočima družinama nuše toplo sožalje! Smrt znanega slikarja. V soboto 2. januarja je po daljšem bolehanju umrl v visoki starosti 77 let g. Klemeni del Neri, v mestu in na deželi znani slikar. Kot umetnik ni slovel in ni pripadal nobeni umetniški šoli, zlasli so mu tuja stremljenja modernih slikarjev. Bil je preprost, ugajale so mu svelle, žive barve in lepi obrazi. Ker je bil zelo priden in delaven, je izvršil mnogo del. Tudi več naših podeželskih cerkva je poslikal. Naj mu sveti večna luč! Z Gorenjskega Prva kmetijska gospodinjska šola na Gorenjskem odprta. V petek 8. januarja je bila v kamniškem okrožju 6 prisrčno slovesnostjo odprta kmetijska šola za kamniški okraj. Ta šola je za sedaj urejena v Mali Loki, vendar se bo preselila, kakor hitro bo grad v Mekinjah pri Kamniku preurejen, v le nove prostore. Otvoritev je bila dokaj slovesna, udeležil se je je okrožni vodja Pilz in deželni svetnik dr. Doujak, Navzoče so bile mladenke, vsega skupaj 22, prve gojenke šole. Na slovesnosti jo govoril tudi deželni kmetijski vodja Huber, ki je podčrtal, da se bodo kmetijske in gospodinjske šole še ustanavljale na Gorenjskem in da je načrt ta, da bi vsako okrožje dobilo vsaj eno gospodinjsko odnosno kmetijsko šolo. Prva šola je ta v kamniškem okrožju, druga pa bo že 18. januarja odprta v radovljiškem okraju in sicer v Poljčah. S Spodnjega štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla 25 letni uradnik Kurt Črnšec in 32 letni kamnoseški pomočnik Rudolf Romšek. — V Celju sta umrla S91etnn zasebnica Marija Taček in 77 letni krojač in bivši gostilničar Ivan Breznik. — V Nczbišah pri Rogaški Slatini je umrla 72 letna kmetica Matilda Slrašek. Poroke. V Rogaški Slatini sta se poročila Ivan Dša iz Cerovca in Marija Krunipa iz Tekače- Črnoš vega. Iz Hrvaške Novo tobačno področje v NDH. Zaradi vedno večjo porabe tobaka in vseh tobačnih izdelkov je sklenila hrvatska monopolska uprava saditi tobak tudi v Posavini. Tako bodo prihodnje leto v Orašju in njegovi okolici zasadili 8 milijonov tobačnih sadik. Darila za bodoče matere v NDH. Za novo leto je Pcglavnikova družina obdarovala 300 bodočih mater ki so prišle na to slovesnost v Zagreb iz 400 raznih hrvatskih krajev. Vsaka bodoča mati je dobila popolno opravo in perilo ter plenice za otroka. Elektrifikacija Hrvatske. Poleg državne akcije za elektrifikacijo hrvatskega podeželja je pridno na delu tudi privatna iniciativa. Tako so prizadeti krogi v zagorski občini Zlalar pred kratkim ustanovili zadrugo za elektrifikacijo samega Zlatarja in vseh okoliških vasi. Novoustanovljena zadruga bo svojim članom dobavljala električni tok iz državnih ali pa privatnih elek-traren. Iz Srbije Načrtno gospodnrstvo v Srbiji. Poročali sttio že, da je pri zadnji preosnovi srbske vlade med drugimi ministri izpadel tudi dotedanji minister za narodno gospodarstvo Mihajlo Olj-čan, katerega je v omenjenem resoru zame-i njal svoječasni glavni ravnatelj lostne hra-• 11'ilnice dr. Milorad Nedeljkovič. Urednik bel-; grajskega nemškega dnevnika »Donau Zeitung« je 'imel pred dnevi z njim razgovor o novi I srbski gospodarski politiki, ki jo bo uveljav-I ljal dr. Nedeljkovič v vladi generala Nediča. V svojih izvajanjih je srbski minister za narodno gospodarstvo zatrjeval, da je gospodarska politika Nedičeve vlade usmerjena v vključitev Srbije v načrtno gospodarstvo novega evropskega velikega gospodarskega območja. Zato je po izjavi dr. Ncdeljkoviča treba srbsko gospodarstvo smatrati za organsko celoto. Vse proizvajalne možnosti se morajo načrtno razvijati in morajo imeti določen cilj in namen Poljedelstvo in živinoreja sta podlagi za prehrano srbskega ljudstva ter morata to ostati tudi v bodoče. Kot dopolnilo poljedelstvu in živinoreji se bo pa razvijala industrija, gozdarstvo, obrt, rudurstvo, trgovina in promet. Industrije sedanja srbska vlada ne bo več smatrala za podjetja, ki bi bila sama sebi namen. Njej tudi ne bodo več podrejeni vsi ostali narodno-gospodarski cilji. Umetni razvoj industrije, ki ga je prejšnja država na vso moč pospeševala, je po Neaeljkovičevi izjavi, doživel pojioln |>olom. Koncem leta 1958 je bilo na vsem prejšnjem jugoslovanskem področju 2')40 podjetij (1257 obratov), v katerih je bilo zaposlenih samo 196.930 delavcev in delavk. V obrti je delovalo nud 500.000 moči. Od tega števila jih je bilo okoli 200.000 zaposlenih v trgovini, pri prometu, v denarnih in zavarovalnih zavodh in v ostalih svobodnih poklicih. Skupno število leta 1938 zaposlenih moči v raznih pridobitnih podjetjih in obratih ter gosjio-darstvih je dosegalo 6,682.615 oseb. Od tega števila ni bilo v industriji zajKislenih niti 3%, medtem ko se je na s poljedelstvom pečalo skoraj 80% prebivalstva. Tega stanja tedanje oblasti kljub prizadevanju niso mogle spremeniti, čeprav je industrija razpolagala s kopi-tuloin, sirovinnmi, pogonskimi sredstvi in delovnimi močmi. Manjkalo je samo prostranega domačega tržišča z močno kupno sposobnostjo. To dejstvo mora upoštevati sedanja srbska vlada in se zavedati, da ni mogoče ustvariti »industrijske države« ter v njej dobiti vseh možnosti za prehrano osiromašenega podeželskega ljudstva. Zato bo po Nedeljkovičevi napovedi imela industrija v Srbiji bolj vzvišeno nalogo, kakor jo je pa imela poprej. Ona se bo nain-< reč prilagodila realnemu stanju in I ki delovala kot dopolnilo načrtno vodenega narodnega gospodarstva. Z drugimi besedami povedano: srbska industrija bo morala skrbeti, da bo lahko izdelovala za kmečko gosjiodarstvo potrebno orodje in stroje, umetna gnojila, naprave za uničevanje in |iokončevnnje raznih rastlinskih in živalskih škodljivcev. Zatem pa predelovati razne kmečke pridelke ter dvigniti na ta način njihovo porabno vrednost ter jih pripraviti sjvosobne za prevoz in izvoz. Sem spada zboljšanje mlinskih obratov, pivovaren, tekstilnih obrutov, tovarn za izdelovanje najrazličnejših konzerv, oljarne, tovarne za sladkor, mlekarne, žage itd. In tretjič čim največjo možnost ufKirabe in predelave premoga in ostalih številnih rud. Minister Nedeljkovič, govoreč o bodočih nalogah srbske industrije, omenja tudi vlogo, ki jo bo v tem gospodarstvu imela obrt. Ta bo, kakor dosedai, imela široko fKidročje za izdelovanje potrebnega orodja in posod ter ostalih predmetov za domačo potrebo. Za razvoj obrti in industrije je pa nujno jiotrcbna preskrba zadostnih sirovin in pa ceneno pogonsko sredstvo. Glede pridobivanja sirovin, zahteva sedanja srbska vlada pri izvajanju svojega načrtnega gospodarstva od kmečkega gospodarstva, da mora poleg žita in mesa proizvajati tudi zadostne količine raznih oljčnic, volno, kože, mleko, povrtnino, sadje itd. Sorazmerno se seveda razširjajo tudi naloge domačega rudarstva, gozdarstva, kakor tudi izrabljanje vodnih sil. Za izvedbo vseh teh navedenih nalog nove srbske industrije in obrti, pa potrebuje Srbija predvsem strokovno izobraženega delavstva. Zato je sedanja srbska vlada pričela prirejati jiosebne tečaje za rudarje in obrtnike. Po končanem pouku in nadaljnji strokovni izobrazbi, jih bo vlada poslala v nadaljnjo specializacijo v Nemčijo, kakor je že storila s skupino kmečkih fantov. Po končani vojni je sedanja Srbija po Ne-deljkovičevi izjavi pričela izvajati načrtno gospodarstvo nepripravljena. Posebno kar se tiče zadostnega pokritja vseh potreb v vprašanju prehrane in ureditve cen. Srbija je namreč najprej uvedla racionalizacijo poralie živil z izključitvijo svobodne trgovine, namesto da bi najprej zbrala zadostne količine živil v svojih rokah in jih nato pravično razdeljevala med ljudstvo. Na ta način se je samo povečala delavnost črne borze. Da bi te nedostatke v bodoče odpravil in že v kali zatrl črno borzo in tajno prekupčevanje živil, namerava minister Nedeljkovič z vsemi sredstvi pospeševati zvišanje proizvodnje ter preskrbeti zadostne količine živil in z njimi založiti osrednje zavode za razdeljevanje, zatem intenzivno poučevanje ljudstva o varčevanju ter s potrebnimi ukrepi onemogočiti prekupčevanje na črni borzi. Za izvedbo vseh teh načrtov pa potrebuje Srbija samo miru. Zuto so tudi vsa stremljenja Nedičeve vlade usmerjena v to, da je treba notranji red in mir ohraniti za vsako ceno. Končno minister Nedeljkovič poudarja, da je ves njegov gospodarski načrt, ki ga lxi izvajal v zaupanem mu resoru, obsežen v nalogi, ki si jo je postavil. In ta je: načrtno misliti, načrtno gospodarsko delati, načrtno poživiti vse proizvajalne možnosti srbskega gospodnrsstva v po-jioinem sporazumu z gospodarskimi stremljenji nove Evrope. Drobna ljubljanska kronika Sv. ma&a zadušnlca za rajno Marijo Kraljlč roj. Kozjek bo v petek, 15. t. m. ob S zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Kiski. »Vihar V kuzarcu«. Razdor med zaročencema, spor med prijatelji, dva se najdeta na sodniji iu se imata rada... Vse to BO plete v prijetni komediji, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder v uedeljo ob 5 po: poldne Kdor se hoče pošteno nasmejati, unj predstavo 110 zamudi. . . Predprodnja vstopnic ho na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveui pisarni, l'e-trarkova 12-1, desno. Triglavska roža, nova pravljična igra na odru frančiškansko proBvete, nas popelje v prelepi gorski svet, kjer so odigrava preprosta zgodba malega Jožka in njegove matere, ki žrtvuje zanj svoj vid, a jo Jozek b čudodelno triglavsko rožo in z vodo iz Marijinega studenca v Vratih ozdravi in Ji spet vrne vid. Igro jo spisal znani mladinski pisatelj Mirko Kunčič. Ker vlada z« novo igro veliko zanimanja, prosimo, da si preskTbite vstopnice od četrtka dnlje v trgovini Sfiligoj, Franči; Skanska ulica 1, na dan predstave pa pri dnovni blagajni. Premiera igre bo v no-deljo, 17. januarja. Klavirski koncert, ki ga ho izvnjnl slavni pianist, profesor Gino Oorini, v po-nedeljjek, dne iS. t. m. v veliki filhnrinonlč-ni dvorani, bo imel tale spored: 1. Searlati: Tri sonato; 2. Baeli—Busonl: preludij ln fuga v es-duru; 3. Brahms: Bnlndn op 1(1 St. 3 v h-molu; 4. Dcbussv: Refleksi v vodi in' Oolliwogov ples; 5. Gorinl: Sonata: S. Casella: Dva ričerknrn na ime Bach: 7. Chopin: Fantazija op. 4». — Umetnik, pror. Gino Oorini. uživa med pianisti velik sloves, jo Jj.« l.. (n-n-M 1/lnaičniv pn tllrjl nlnderm-. (rlasbe. Spored njegovega prvoga koncerta v Ljubljani ie sestavljen tnko, da ho prnv gotovo ugoden vsei nnšl koncertni publiki, sa.1 je različen, slikovit in visoko umetniški Začetek koncerta bo ob pol 7 v veliki fil-hariuonični dvorani. Vstopnice so v pred-prodaii v knjigarni Glasbene Matice. Ste že kdaj slišali o Jerneju Mozganu, slovenskem rojaku iz Železne Kapici Prav to dni ie izšla zanimiva knjižica o njem, ki je bodo gotovo vsi prijatelji slovenskih misijonarjev veseli. V knjižici so tudi slike in opisi življenja sudanskih zamorcev. Segajte po knjižici in seznanjajte so z znamenitimi Slovenci! Knjižico dobite v vsaki knjigarni. . , »Grob ob Ilonavl« je naslov luni knjižici, kl ie za novo leto izšla v založbi č. sester Marijinega obiskanja. Knjižica vsebuje dnevnik in opis življenja v sluhu svetosti umrlo sestre toga reda. Zelo jo priporočamo posebno naši ženski mladini. V knjižici so tudi zalomijivl podatki o postanku in delu roda salozijank Marijinega ohiskan.in čigar članice imamo par let sem tudi v Ljubljani. Broširan izvod stane 6 lir in se dolu pri sestrah M. O. nn Mastnem trgu Mit. Zaradi tatvino nrašlča obsojena. Vojaška patrola .ie 19. oktobra lani okoli 2 zjutraj zasačila na cesti v Mostah dve temni človeSki postavi, ki sta peljali voziček, na niein pa je bila neka stvar zavita v cunje. Patrola je naletela na dva tatova in tihotapca ki sta skušala spraviti v mesto na varno do lnn kg težkega, zaklanega Prašiča. Bila sta prijet«, prašiča ,,n so vrnili lastnici. Polde Železni k, 2.1 letni samski dela« vec ln niegov pa.idaS 27 letni, Tone Malnnr sta bila ona. ki stn skušala priti do dobre svinjske pečenko in masti. Pred malim senatom stn bila v torek obto-ienn zločina vlomne tatvine. Zeloznik Polde jo skušal vso prevzeti nn svojo odgovornost In pomagnča nonolnoma razbremeniti. Znkn.il Pnč je dobro vedel in ga jo tndl tnko tovariš poučil, da mora n.iegn razbremenjevati, ker bo sicer hujSe knznovnn. ko ,ie hil že poprej nn večletno robijo obsojen. Zeloznik je prizna*. da Je sam prišol v nezaklenjen svinjak po sestniee Marije Slupnicarjovo, sam prašna zaklal, naložil na cizo, ga pokril s cunjami | iu lo Malnarja pozneje poklical, da mu je , pomagal peljati težko bremo. ludi ni M nI-! n ar j u razodel, kaj pelje na vozičku Maluar je tajil iu trdil, da ni niti slutil, da ju na] vozu ukraden prašič. Sodniki malega kazenskega senata obema niso verjeli. IJila sla obsojena: prvi, Zelezuik Polilo, na J mesecev strogega zapora, drugi. Tono »lalnar, pa na 1 leto in (i mesecev robijo. Uda a sia so v svojo usodo. Obtožnicca je navedla, da |o bil prašič po maksimalnih cenah vreden 3000 lir. Oba sta špekulirala, kako bos a prišla do lepega denarja, ko bosta sprnvila prašičevo meso in slanino na črno borzo, kjer bi pač prejela čedno denurce. Imela sia veliko smolo. , , _ Opozarjamo nn petkovo predstavo fer-zanove komedije v treh dejanjih : »Porotno darilo«, ki jo bodo igrali po znižanih conah Oft 15 lir navzdol. V glavnih vlogah Simčl-čova, Jan in Nablocka. . , Obsojen zaradi nakupa zlatnine. Zločini po čl 1 prepovedi o odsvojitvi in izvozu dragih kovin in dragih kamnov od 9. septembra 1941 redno spndajo pred vojaško vojno sodišče, todn primerilo se jo sedaj, da je o tem Bodil civilni knzenski senat, zn kar je bil formalno pristojen, ker je o tej zadevi že poprej izrekel glavno sodbo, a jo sednl prišel pred zbor treh sodnikov obtožence, prot! kateremu Je bilo postopnnjo nn prvi razpravi izločeno. Rudniški obrntovo-dja Kari S. Je lani v znčetku aprila kupil o I nekega nitndogn prekupčevnlea pod roko okovje in zlato moško uro. Pozneje se je izkazalo, dn ie bila tn zlatnino ukradena Katarin! Kmetetzevi. Nn 3 lete robijo zaradi tntvine zlatnine obsojeni Anton ITrsič, ki nI bil pomlloG^en, je lnnl tej gospnj odnesel v drvarnici znkopnnl zaklad v vrednosti 1R4.M0 lir. Kari S je prizna! nnkup zlat ni ne. Bil je po f'.. 1- omenjene prepovedi obsojen nn 1 mesec lil 7 dni strogega zapora in na 100 lir denarno kazni, pogojno zb 1 leto. OPERA. Cotrtck, 14. januarja ob 17: »Thals«. ited B. — Petek, 15. januarja ob 15: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Znižane eeue od 18 lir navzdol. — Sobota, 1(1. januarja oh 17: »llcg Iz seraja«. Premiera. Ited Premicrskl. — Nedelja, 17. januarja ob 11: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane ceno od 15 lir navzdol. — Ob IG: »Thals«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. J. Massenet: »Thals«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Atnnael — Primožič, Nioins — Sadoljev. Palemon — Tetrovčlč k. g., suženj — Dolničar, Thais — Heybnlova, Kro-bila — Mlejnikova, Mirtala — Stritarjeva (prvič), Albina — Golobova. Dirigent: N. Stritof; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simonitli koreograf: inž. P. Golovin: scenograf: A. Gorlovičeva; načrti za kostume: ,T. Vilfanova Opozarjamo nn popoldansko predstavo operetlo »Slepa mlS« (J. O. Dohelc), kl bo v pelek ob 15 po znižanih cenah. V glavnih partijah: Mlejnikova, JI. Saneln, Poličeva in Zupan. Dirigent: R. Simonitl; režija in koreourafija: inž. P. Golovin. Premiera Mozartove opere »Beg lj sera la« bo v soboto za red Premicrskl. To delo. kl prihaja po večletnem odmoru zopet nn spored, bo izvajano pod muziknlnim vodstvom dirigenta A. Neffnta In v režiji C. Debevea Instrumentaolja jo svojska, v njej je uporabil Mozart orientalsko pobnrvnno motive, ki jim dnje.lo močno značilnost tol-knla v orkestru. V tem pogledu jo delo tipično rokoko.isko, kn.iti tn dolin jo prevzemala v umetnost mnogo vzhodnjaškega. DRAMA, fVtrtek, .14. jnnunrja ob 17.30: »Primer dr. ITIrna«. Red Četrtek. — Petek, 15. januarja oh 17.30: »Poročno darilo«. Izven. Znižano cene od 12 lir navzdol. — Sobota. 16 januarja ob 17.30: »Primer dr. Hlr-nn«. Red A, — Nedrlln. 17. januarja ob 14: »Oče naS...« Izven. Znlžnne eene od 15 lir nnvzdol. — Ob 17.30: »Deseti brat«. Tzven. Znižano ccnc od 15 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Nedelja, 17. Ja« nunrja ob 5: »Vlliar v kozarcu« Opozarjamo n« predprodajo vstopnic, kl bo na dan .pred« stave od 10 do 12 in dve uri pred pričet-kom v društveni pisarni, 1'etrarkova 12-1, dosno. RADIO. Četrtek, 14. Januarja: 7.30 Pisana glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila slovenščini. — 12.45 Italijanske pesmi v dialektu. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.08 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.10 Prenos zu Nemčijo — orkester vodi dirigent Petrulia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Vojaške pesmi. — 15 Poročila v sloven« ščinl. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Koncort klasičnega tria. — 17.35 Koncert sopranistko Mascie Predit. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valček. — 20 Nnpoved časa; poročila v italijanščini, — 20.09 Komentnr dnovnili dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert orkestra Cora. — 21 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijaneo. — Lahka glasim. — 21.40 Trio Emona. — 22.10 Predavanje v slovenščini. — 22.20 Pesmi za vso okuse vodi dirigent 8e-gurinl. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Plecoll. Bloiwc!sovn S: mr Hočevnr, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška 47. Poizvedovanja V nedeljo sem v SentpetcrsM cerkvi poznblla v tretji klopi usn.iato torbico s ključi, legitimacijo in denarjem. Prosim najditelja, da dennr obdrži, izgubljene pred-mote pn naj odda nn upravi »Slovoncn«. Zgubil« sem v soboto, dne J. t. m. od trgovine lesnik do trgovino Skaherno osebno legitimacijo nn Ime Selnn Rotija, eno krušno karto na Ime Selnn Ivanka in dve ohlnčlln! nn Ivnnkn ln Uotljn Selnn. Pošten j najditelj naj odda proti nagradi upravi < »Slovenca«. Italijanska lovska letala Macchi C. 202 obstrelju jejo ln zažigajo sovražne oklopne avtomobile Šport Uradna objava CONI-ja št. 2 Sporočilo društvom. Vsa športna društva Ljubljanske pokrajine morajo sporočiti zaupniku CONI-ja do 20. januarja t. 1. barve tekmovalnhi dresov odnosno krojev (majic in hlačk) za vse odgovarjajoče odseke. O|>ozorilo. S|>oročamo vsem dosedanjim predsednikom športnih združb, da so bili potrjeni tudi za leto 1943-XX1. Predsedniki, ki nameravajo zamenjati kateregakoli svoiih sodelavcev, morajo predložiti tozadevne predloge do 30. januarja t. 1. Imena društev. Športna društva, katerih imena se nanašajo na stvari, osebe, kraje ali simbole bivše Jugoslavije, morajo zaprositi pri zaupniku CONI-ja za dovotjcme, da smejo spremenili društveni naziv in predložiti novo ime, ki ga mislijo prevzeti. Rok za to je do 30. januarja t. 1. Haeggovi rekordi potrjeni »Hitre noge, kje so vaše meje?«, vprašuje športni sotruank v predzadnji številki »Obiska«, ko pripoveduje o novih svetovnih rekordih Gun-darja tlaegga. Vse kaže, da teh meja za enkrat še ne moremo slutiti. Kljub vojnim časom smo dobili močno spremenjeno listo svetovnih rekordov v tekih, v hoji, skokih in metih. IAAF ali mednarodna lahkoatletska zveza je uradno potrdila koncem sezone 1942-43 nič manj kakor 38 novih rekordov, doseženih v teku zadnjih dveh let. Ne gre seveda za 38 športnih panog, kajti rekordi nekaterih so bili ponovno zboljšani. Posebno bogata žetev svetovnih rekordov je bila na švedskem. Sam Oundar Haegg jih je postavil 11 v teku na razne srednje in dolge proge, ostali Švedi pa so jih postavili nadaljnih deset. Nič čudnega, da so podarili Švedi letos brez vsakega pomišljanja zlato medaljo za športne zasluge temu urnemu Haeggu. Preveč številk bi bilo. če bi hoteli seznaniti naše bralce z vsemi rezultati, ki jih je mednarodna lahkoatletska zveza priznala. Zato ne bomo govorili o uspehih v yardih in miljah, temveč se bomo omejili na novo priznane znamke v metrih. Začeli bomo s skromnim Švedom Jonom Mikaelssonom. S skromnim zaradi tega, ker Mika-elsson je samo jješec, ne pa tekač in ga zato le malokdo pozna. Jon Mikaelsson je prehodil letos 3000 m v 12 min. 19.9 sek.. 5000 m v 20 min. 55.3 sek., 20 km v 1 uri, 32 min., 28 sek.; razen tega je tekmoval oktobra meseca še v enourni hoji in prišel 13.555 m daleč, kar tudi pomeni nov svetovni rekord. Med slovitimi pešci omenjamo še Nemca Hermana Schmidta, ki je prehodil 30 km v 2 in pol urah 22.6 sek. Imena in rezultati, ki jih bomo morali še vpisati v tabelo svetovnih rekordov, 60 naslednja: metanje diska: Adolto Consolini, Italija, 53.43 m; višina: Lester Steers. Amerika, 2.11 m; palica: Corneliu6 Warmerdam, Amerika. 4.72 m; 100 m: Harold Daviš, Amerika, 10.2 sek; 400 m: Cirover Klemmer, Amerika, 46 6ek.; 1000 m: Rudolf Harbig. Nemčija, 2:21.5; 1500 m: Oundar Haegg, Švedska, 3:45.8 min.; 2000 m: Oundar Haegg, Švedska, 5:11.8 min.; 3000 m: Oundar Haegg, Švedska, 8:01.2 min.; 20 km: Andras Cspalar. Madžarska, 1:03:01.2; 4x800 m: Nemčija (Seibert, Orau, Kaindl, Har-big), 7:30.4 min; 4x1500 ni: Švedska (Janssen, Karlssen, Kaelar-ne, Hellstroem), 15 min. 42 6ek. O švedskem tekaču Oundarju Haeggu je znano, da je izboljšal tudi nekaj svetovnih znamk v teku na milje, o teh pa smo že poročali med letom. Dodajemo. da niso dosegli V6eh omenjenih rezultatov letos, temveč v teku zadnjih 2 let. Ti rekordi so sedaj potrjeni in jih bodo ogromne množice ljubiteljev športnih številk vpisale v svoje zlate knjige najboljših rezultatov človeške zmogljivosti. Športniki, ali že veste ... ... da potuje Kari Schiifer s svojo drsalno družino j>o Nemčiji in da ima v vsakem mestu veliko hvaležnih gledalcev Ljudje so navdušeni nad njegovimi prireditvami, športniki pa no tako. Le-tem je žal, da Schiifer ni več tekmovalec in da se ne udejstvuje športno. Šport zahteva napetosti in borbe, Sciiiiferjeva umetniška družina pa nastopa samo z virluoz.nostjo in z ljubkimi scenami na drsalkah. O njegovem plesu na ledu piše Mais-Gogela naslednje: »Marsikdaj bomo še videli Schiiferja na ledu. Nikoli več pa ca ne bomo doživeli tako, kakor nam je v spominu. Nekdaj je gojil šport, dandanes pa pleše. To jo nekaj drugega, je nov svet. ki pomeni slovo.« ... da jo nemški športni vodja von Tscliam-mer izdal proglas, s katerim dovoljuje in pri|io-roča gojitev smuškega športa v okviru danih možnosti? Vojaška oblast mu je dala na razpolago veliko zalogo smuči, državno športno vodstvo pa je ustanovilo posebno organizacijo za izposojevanje smuči. V vsem so organizirali 900 izposojevalnic za smuči. Srečno TOVARNA ZA KVAS IN IMASLAD novo leto želi svojim RUDOLF ZALOKER cenjenim odjemalcem LJUBLJANA Grbce, pritlikavce in jetiene so zaposlili v tovarni leta! V neki tovarni v San Franciscu, kjer izdelujejo letala, je zaposleno res edinstveno osebje. Kakor jiiše agencija >La Corris|ion-denzu« iz Rima, so v omenjeni tovarni zaposleni samo takšni ljudje, ki so jih p r i naborih pri|ioznali za nesposobne. To pa so po veliki večini "rbci, pritlikavci, gluhonemi, jetični in ljudje brez ene ali celo brez. obeh nog. Ker pa vseh teh še ni bilo dovolj in je v tej veliki letalski tovarni še vedno primanjkovalo delovnih moči, so vzeli na delo še kaznjence iz tamkajšnjih jetnišnic, seveda samo takšne, ki so bili obsojeni na manjše kazni, predvsem pa tiste, ki so jili zaprli zato, ker so bili le prevečkrat pijani. »Nevs Rewiew«, ki o tem poroča, pravi, rla so zato morali nabrati takšne delovne moči zn omenjeno letalsko tovarno, ker drugih, sposobnejših, že resno primanjkuje. Nov dokaz ameriške iti angleške »dobrosrčnosti« Kako malo so Ainerikancem in Angležem pri srcu njihovi nekdanji zavezniki Francozi, pač lepo dokazuje roparski nupad na francoske severnoafriške kolonije. Izguba teh posesti je namreč Francozom prinesla veliko škodo, zlasti v prehranjevalnem oziru. Če bi Aineri-kanci in Angleži imeli res kaj srca do francoskega ljudstva, ki si jo v sedanji vojni že tako in tako moralo odreči marsičemu, iii mu gotovo ne odtegnilo od ust še tiste hrane, ki jo je vse do zasedbe francoskih severnoafriških kolonij dobivalo iz teh krajev. Kakšno škodo so Francozi utrpeli spričo roparskega vdora Ameriknncev in Angležev v njihovo Afriko, se lepo vidi i/, naslednjih podutkov, ki jih navaja nemški poročevalec iz Pariza: V letih I94I-42 jc Francija uvozila iz Maroka. Alžirije in Tunizije 1,68 milijonov metrskih stotov žitu. Ta količina žita bi zadostovala vsej Franciji za mesec dni. Poleg tega je Francija izgubila okrog 8 milijonov metrskih stotov sadja, zelenjave in sočivja ter 50.000 stotov tobaka. v,—- «/j*i jvo/vg iirniH •■ - 9. Harošaite »Slovenca«! ■iiiuuiiuiiiiiiuiuiuiuiiiniuiiiiuiuuiiuiiiuiiuiumiiiiiniiiiiuimiiniiuMi II mlgllor lassativo najboljše odvajalno sredstvo lin! Kako so vse razločno vidi. Glej, tamle ona gora. Le nekaj okleščenih dreves stoji tam. Cest ali celo železnic v takih divjinah ni bilo Zato pa dosti divjačine. Če sem prav videl, tmli sl<*fci. 10. TEL. IUNO SLOGA 21-30 Ljubezen in trpljenje človeka izven zakona v tllmu »BANDIT« Najboljši Španski umetniki: Agusttnl Irusta, Anclla Iience in dr. Predstave od 14.30 dalje; konec ob 20.15. TEL. KINO VNION 22-21 Pustolovščine ln kazen največjega osvajalca ftenekth Brc »DON JUA\« Adriano Rimoldl — Carla Candlani PREDSTAVE: oh delavnikih ob 16 In 18.15: nb nedeljah In praznikih ob 10 30. 14.30. 1K.30 In ob IS 30 TEL Ki IVO MATICA 22 41 Tajinstvcna ljubezenska drama »MOLČEČA USTA« 7. znanimi Igralci : Fosco Glacliettl, Annctte Bacli, Andrea Checchi, Carlo Campanini. PREDSTAVE: dnevno ob 14.30, 11.30 In IS.30; ob nedejnh 111 praznikih ob 10.30, 14.30, 10.30 in 18.30. Po dolgem, vdanem trpljenju ko enoffi naša dobra mama, gospa Antonie Hauffen roj. Luckmann vdova po višjem sodnem svetniku mirno v Gospodu zaspali. — Pogreb bo v četrtek, dne 14. jan. 1943, ob 4 pop. z žal, iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Berlin, Banja Luka, Ljubljana, 13.1.1943. Dr. Hermann Hauffen, ing. Fritz Hauffen, Maria Luschln roj. Hauffen Ilrrr... trrrr... Mešanim čudnih, ne-navadnih glasov mi je napolnila ušesa. V trenutku mi jc oče pripel padalo in me sunil z letala. Še ustrašiti se nisem utegnil. Ko sein letel navzdol, sem se bežno ozrl kvišku. Groza ... letalo v plamenu ... Oče, joj kaj jc z njim? ... Po hudem trpljenju nas je za vedno zapustila, previdena s tolažili svete vere, nad vse ljubljena mama, gospa Jožefa Setina roj. Spreitzer nadučltcljeva vdova v Črnomlju Pogreb drage pokojnice je bil v sredo, 13. januarja 1913, ob 3 pop v Vojno vas. Ljubljana, Črnomelj, 12. januarja 1943. Žalujoči ostali in - ,wt::mt!:|:ts:sr,j:tr WI«::::»sijsj: O J ) .aiiiiiiiii i rOMAŽ POKLUKAR: pn;ij|p|i?!|ffi!i..ij||p!ii||i irifri......ifc z d e w ■■ jf w i! iiijpii|ii!jh, j!.....i jp» ij|j|t Mir | !iiiiii!!nitil % ,5!BSi§iIjii!III.....................J i I il®, jpi lililli- ..............* il Liii iii......i.iia' 'h. liiii iiiili« mr 'aaiiiiiilfflaJiiiiiiiiimiiiii11" H iHiiiiHiiiSiiiSiijiiii Če bi z razumom iskal sebi primerno družico, bi je ne našel. Zato je treba poslušati tudi srce, ki ti o pravem času pokaže na pravo. Je res, da nagibi krvi včasih varajo. Varajo te, kadar misliš samo na sedanjost in na sebe; ne varajo te pa, kadar misliš na rod, na otroke in na lastno ognjišče. Prava ljubezen, ki je dana od Boga, ima svoje korenine v duši, ki je večna; tudi v krvi jo čutiš, vendar samo v potrdilo, da je prava Ker je imel Matevž Majdo rad, je ljubil tudi vse njene; znane in neznane, naklonjene in nenaklonjene. Bolelo ga je samo lo, da mu sedaj, ko bo moral prevzeti posestvo, ne zaupajo več hčerke. Zakaj mu je ne zaupajo? Ah. to |e čisto človeško; ne morejo si predstavljati, da bi bilo dekle na kmetih srečno, ln če je še kaj drugega, gre za nesporazum^ za napačne nazoro o družabnem položaju višjih in nižjih, za zameno med bistvom in videzom. Dobro bi bilo govoriti z njenimi starši, loda sedaj ni časa la lo. Sedaj ne utegne, izpiti so pred durniL V mestu so začeli a plesnimi vajami. Dekleta so se jih veselila, ker bodo do njih bila nove obleke, ker se je tako lepo vrteti po godbi in ker je v plesnih šolali tako veselo. Matere jih bodo spremljale v dvorane, tam bodo posedale po stolih ob stenah in obujale spomine na stare dobre čase. Mimogrede se bodo ozirale tudi po mladih ljudeh in bodo brale vse tisto, kar bo še skrito v srcih, ki rajajo, pa v dušah, ki bodo začele z vasovanjem. Z obrazov svojih hčera bodo brale in vedle veliko več kakor one same. Tudi Majdo so vabili, naj bi hodila plesat, posebnega veselja pa ni kazala. Ko je vprašala Matevža, kako misli, ji ni branil :»Ne poznam dekleta, ki no bi rado plesalo; ne bo ti škodilo, če greš, kadar te bo veselilo.« Zase pa je mislil drugače: »Naj le gre in naj se preizkusi, če je trdna.« Ni hodila redno, le tu pa tam je šla, ker je tudi sestra želela, da hodi z njo. Kadar Je prišel Matevž, mu je bilo hudo, ko jo je gledal. Zdela se mu je kakor negovana vrtnica, ki je pognala korenine v dobri zemlji. Kako neki bo uspevala, ko .jo bo presadil v gorski svet, kjer bo zemlja trša, yeter močnejši. Več časa za take misli pa ni bilo. Dekle se je opravičilo spremljevalen in pohitelo naravnost k Matevžu kakor otrok k materi. Svojeglav pa jo res bil ta Matevži Z nobeno drugo ni plesal kot z Majdo in njeno sestro; če pa so ju prosili drugi, je prisedel k materi, in ji delal kratek čas. Ni ji pravil o gruntu in tudi ne o vsakdanjieh stvareh, pač pa je razdiral vesele, da so tudi druge gospe pomaknile stole bliže. Tako je bilo trikrat ali štirikrat. Več-krat ni prišel. Sploh je izostal, kakor du se je vsega tega naveličal. Lepega dne je presenetil Majdo z novico, da je diplomiral in da je sedaj konec z dobo učenja. Samo na diplotno mora še počakati in potem bo odpotoval. To so zvedeli tudi v klubu. Ravno na seji so zvedeli, ko je poročal načelnik, da je v skrbeh za smuškega učitelja, ki bi naj začel z dolom pri novem domu blizu Mrzlega studenca. Lajiornikov Jernej, ki je bil določen za učiteljevanje na I snegu, je dobil službo, in sedaj ne more. ' Kakšna škoda ravno sedaj, ko bi bilo j treba novo zimsko postojanko šele vpeljati! I »Bomo morali govorili z Matevžem.« I »On je edini, ki nas lahko reši iz zagate. Morali bomo govoriti z njim; če no bo hotel, bomo vprašali Janeza.« | Predlog, ki so ga na seji sprejeli, so ' zapisali V zapisnik takole: Odbor je ! sklenil enoglasno, da zaprosi za smuške-I ga učitelja najpreje'Matevža, če pa la ne i bo mogel, prido v pošlev Janez. Sneg spet naletu,jo. j Naslednjega dne so je zglasil predsednik pri Matevžu. Povedal mu je ka-, ko in kaj. Temu so žarele oči oh misli, I i da bi preživel še nekaj tednov med ljudmi, ki bodo prišli od blizu in daleč, 1 iia bi se razvedrili v snegu Ali, kako ! bi bilo prijetno bivati nekje, 1300 m vi-1 soko v planinski koči, do katere pridejo i samo zimski športniki in kjer ne vidiš ničesar drugega kakor belo odejo, gozdove. venec vrhov in modro nebeško kupolo nad njimi. | V začetku se mu je zdelo neresno in naravnost sebično, da hi si privoščil tako razkošje. Smuč iv kotu pa so mu prigovarjale: sprejmi, Matevž, ugodno priložnost. sprejmi, še letos in potem bo konec. ! »Za lo gre, da bi ti Šolo vpeljal, potem bi že našli človeka, ki bi jo vodil dalje. Ti znaš ravnati z ljudmi in uslugo bi nam napravil.« »Ne govori preveč, dragi moj predsednik. ker boni prehitro rekel da. Samo domov bi moral, ker me bodo pričakovali.« | »Pozimi ni dela, Matevž, lahko to bodo pogrešali.« Zunaj je naletaval prvi sneg. To je bilo odločilno. Matevž je dal svojo be-| sodo ter se hitel Popravljat, da bi doživel 7. Majdo lepoto prvega zimskega dne. Kar na hitro se ie odločil, da bo ' prevzel dolžnost smuškega učitelja pri Mrzlem studencu, zakaj mudilo se je in t ni bilo časa za daljši razgovor. V trenutku je pozabil na vse. na grunt, na ločitev od mesta in na svojo usodo. Nebo je sipalo bele zvezdice in Matevž je hitel k dekletu, da mu pove, da bo šel v gore. kjer bo smučal, dokler se mu bo ljubilo Šele jHilnm se bo vrnil k Andraževim. Urez oklevanja jc pozvonil. Čo jo Majda doma, je vprašal in ko jo je zagledal, je hitel: »Sneg pada, Majda, prvi sneg! Hitro se napravi!« Gospa je pričakovala, da bo govoril o izpitu. Še omenil ga ni. »Hvala Bogu, da je tudi to opravljeno!« ji jo odvrnil, ko mu je čestitala. Nerad ie počakal, ko mu je natakala kozarec prošeka. ki sta gn popila na srečo. Sesti ni utegnil. Pijača pa mu je tom bolj prijala, ker jo jo dobil pri Majdinih. Že pod hišo jo je prijel pod roko in vodil kakor zaročenko. Mati za oknom je ugihala, kaj mu je, da je tako vesel, fant pa je hitel in prijMivodoval dekletu: »Poslavljam se. Par tednov se bom poslavljal. Za smuškega učitelja bom šel in ostal bom na snegu, dokler se mi bo ljubilo. Razumeš, Majče. dokler se mi bo ljubilol Kar naravnost mi povej, da sem napravil veliko neumnost U »Rajše bi videla, da bi ostal v mestu.« »Ne, draga moja, mesla sem sit in tu sem opravil, kar sem moral opraviti. Ti me ne obsojaš; ah, moj Bog, kaj bodo rekli doma? Še danes Um moram pisati.« \ A. Fogazza ro: 82 Palača ob iezeru Nato je pripovedovala o Silloveni obisku naslednjega dne, kako ga jo hladno sprejela, in kaj ji je napisal v knjigo Povedala mu jo o nocojšnjem očetovem srečanju s Silloin in o vtisu, ki ga jo pri tem dobil oče. Bala se jo, da grofova fiiša skriva kako žalostno skrivnost in si je očitala, da jo zaradi preveliko popustljivosti in nepazljivosti pustila vzklili čustvo, ki bi morda ti-lalo mladeniča v pogubo, če bi ne našlo odziva. »Zdelo se mi je potrebno, da vam povem vso to, čeprav ni brez graje zame.« Župnik si je v zadregi mol roko in stiskal ustnice. »Zares ne vem, kaka graja naj bi bila...« jo začel. Bil je v zadregi in videlo se je, da so ne more znajti v vsem tem. Vprašal jo je, kakšen človek da se ji zdi Silla. Odgovorila mu je, da je plemenit, a da njegov duh ni popolnoma zdrav, da jo zagrenjen zaradi udarcev, ki jih je že moral doživeli. »Se vam zdi, da je gojil do vas kako posebno nagnjenje?« * Ediia ni odgovoriln. »Vi pa niste čutili nikake naklonjenosti do njega in gospod Silla je le domneval, da mu vračate njegovo nagnjenje?« »Ne, go«pod. Bojim se, da ni samo domneval. Odj^ovorila je čisto tiho in nizko sklonila glavo. Duhovnik je molče gledal njeno zlalolaso glavo. To odkritjo ga je bolelo. Edila jo dvignila glavo in si pokrila obraz z rokami. »Bojim se,« jo dejala, »da si nisem dovolj prizadevala, da bi skrila svoja čustva.« »A čo jo ta mladenič plemenit, če se zanima za vas in če.., oprostite... kakor sto se izrazili... vi sami...« Edila jo spustila roke v naročje in pogledala duhovnika z vlažnimi očmi. »Kako morete mislili to, gospod župnik, ko pa veste vse? Kako bi se mgola za to odločiti, ko pa lilo oče potrebuje? Da bi poleg ali morda proti dolžnosti novo leto želi • M Pičman Lovro »'-■J Podjetje za vodovodne instalacije, centralne kuriave in kleparstvo Ljubljana, Ilirska ul. 15 — tel. 29-11 5%_ Jrečno novo lelo moj m cenjenim odjemalcem in prijateljem Ivan Rozina barve in laki Ljubljana, Bleiweisova c. 14 Jjiečno *aw> (Uto želi vsem svojim cenjen m odjemalcem Simon Kunčič izdelovanje sodavice - prodaja premoga in drv Ljubljana, Sv. Petra c. 45 \$Kečn& novo Geto želi svojim cenjenim odjemalcem fldolf Slapernik izdelovanje brezalkoholnih pijač Ljubljana, Cesta 29. oktobra 19 Telefon 36-83 ipiečtio novo žeto želi vsem svojim cenjenim gostom Helena Banko gostilna pri „Macetu" Ljubljana, Šmartinska cesta 3 Vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem LJUDSKA TISKARNA LJUBLJANA mmmmMž J\ečno novo žeto< želim svojim cenjenim odjemalcem *> Mar] jan GlaVnik p trgovina sadja in zelenjave <3® Ljubljana, Pogačarjev trg 1 Telefon 24-93 Srečno in uspeha polno novo leto eŠj želi svojim cenjenim odjemalcem P? ŽELEZNINA »ŠTABI L« STANKO BIDOVEC | m Ljubljana, Celovška 72 - Tel. 46-30 S*f m -.i* Srečno in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem DROGERIJA M DHNICR SFILIGOJ 8 Ljubljana, Bleiweisova 18 - Tel. 37-08 »jm SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI Alojzij Mrovlje kartonaža Ljubljana, Emonska cesta 2 Srečno in uspefja polno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem FRRN RRVNIKRR tesarski mojster, parna žaga in lesna industrija Ljubljana, Linhartova ulica 25 45 m m IM Š&t Stili" Sv« M 6)11" m K mmsssaem Edgar Wallace: 46 Skrivnost skrivljene sveže Roman »Naj kar vstopi... Govoril bom z njim med štirimi očmi.« V urad je vstopil visok človek z dolgo haljo in rdečim fesom. Bil je kakih pet in petdeset do šestdeset let star, močan, stasit, zarjavelega obraza,- ki je bil nckatn trd, in sive brade. Ko je vstopil, se je globoko priklonil. »Mislim, da znate francoski,« je brž spregovoril T. Ks. Prišlec se je poklonil. »Moj zastopnik vam je že povedal,« je rekel francoski I . Ks., »da bi rad neka j podatkov, ki bi pojasnili neki zločin, ki se je dogodil v našem mestu. Dal scin vam zagotovilo, če je bilo sploh potrebno, da se vam ni treba bati ničesar zaradi tega, kar bi nam povedali.« »Razumem. effendi,< je odgovoril visoki Turek. »Amerikanci in Angleži so bili vedno z menoj prijazni in večkrat sem bil v Londonu. Zato sem prav vesel, ako bi vam mogel pomagati.« T. Ks. jc stopil h knjižni omari, ki jo bila zaprta in je stala v drugem koncu sobe, jo odprl in vzel iz nje neki predmet, zavit v svilnat papir. Položil ga je na mizo in Turek je mirno opazoval vse njegove kretnje. Komisar je počasi odvijal omot in končno se je prikazal dolg, tenek nož, že zarjavel in zamazan. Ročaj jc moral biti, dokler ni bil še počrnel, iz ciz.e-liranega srebra. Vzel je nož in ga dal Turku. »Ta nož je, kakor mislim, vaš,« mu je prijazno rekel. Tujec je obračal nož na vse strani in ga ogledoval ter stopil še bliže k mizi, da bi ga ob večji svetlobi bolje videl. Ogledal si je še rezilo ob ročaju in ga nato vrnil Tu. Ksu. »Res je moj ta nož,« jc rekel. T. Ks. sc je nasmehnil. »Seveda. Veste, tik ob ročaju sem bral .Hussein Effendi iz Drača', kar je pisano po arabsko.« Turek je sklonil glavo. »S tem orožjem,« je nadaljeval T. Ks. nekako slovesno, »se jc izvršil v našem mestu neki umor « Tujec ni pokazal nikakega zanimanja ali začudenja in ne vznemirjenja. »Je že bila taka božja volja,« je nato mirno menil Turek. »Take stvari se dogajajo tudi v velikih mestih kot je London.« »Nož je bil vaš,-« je spet poudaril T. Ks. »A moja roka jc bila v Draču, efendi,« je odvrnil Turek in si je znova ogledal nož. »Tako, torej je Črni Roman mrtev, efendi?« »Črni Roman?« se je T. Ks. začudil. »Grk, *ki so mu pravili Kara,« je nadaljeval Turek, »je bil zelo podel človek.« T. Ks\ je planil zdaj jiokonci, se oslonil na mizo in gledal napeto Turka. »Kako veste, da je bil Kara?« jc hitro vprašal. »Kdo drugi naj bi bil?« je vprašal. »Ali niso vaši časopisi polni te zgodbe?« T. Ks. je spet sedel in bil nekoliko razočaran in hud sam nase. »Res je, Hussein Effendi, a nisem mislil, da berete časopise.« »Tudi jaz, gospod,« mu je hladno odvrnil, »nisem vedel, da je bil Kara umorjen, dokler nisem videl tega noža. Kako vam je prišei v roke?« »Našli smo ga v nekem kanalu,« je povedal T. Ks., »kamor so ga najbrž odvrgli morilci. Toda če niste brali časopisov, efendi, potem pač veste, kdo je izvršil umor.« Turek je počasi dvignil roke do višine ramen. »Kristjan sem,« je rekel, »in v veri mojih očetov je mnogo modrih rekov, ki se jih spominjam. Eden takih, efendi, je: .Hudobnež umre v domu pravičnega iti z orožjem pravič-negu sc konča hudobni.' Ekscelenca, jaz sem pošten človek in nikdar v svojem življenju nisem zagrešil kaj jiodlega. Nikdar nisem skušal koga oropati ali umoriti, če pa sem želel komu slabo, Bog, ve, da nisem želel tega zaradi njegove smrti, temveč ker je bilo njegovo življenje v škodo meni in mojim. Vprašajte ta nož in poslušajte njegov odgovor: .Vojščak je služabnik meča' in ,Modri služabnik molči o opravkih svojega gospodarja'.« T. Ks. se je razočarano nasmehnil. »Upal sem, da mi boste pomagali, in se bal,« je rekel. »Če ne morete govoriti, vas ne morem k temu prisiliti ne z grožnjami ne s kakim )>oslopkom. Hvaležen sem vam pa le, da ste tr-išli, čeprav mi vaš obisk, oprostite, ni nič ko-istil.« In se je spet nasmehnil ter mu dal roko. »Ekscelenca,« jo odgovoril hladnokrvno stari Turek, »marsikaj je v življenju, kar je naj- bolje pustiti v miru, in so dogodki, ob katerih mora biti pravica slepa, da ne najde krivca... To je eden takih slučajev.« Tako se je končal razgovor, od katerega si je T. Ks. toliko obetal. Razočaran je odšel na Portman Plače, kjer je menil, da bo srečal Belindo Mary. »Kje bo imel gospod Lcxmnn ono svoje slovito predavanje in o čem bo govoril?« ga je vprašala takoj potem, ko ga je pozdravila. »Govoril bo o predmetu, ki mene neznansko zanima,« ji je resno odgovoril. »Svoje predavanje je naslovil Skrivnost skrivljene sveče. V zadevi kriminalnih odkritij ni tako bistre glave, kakor je John Lexman. Če bi se bil posveti! policijskemu poklicu, namesto da bi uporabljal svojo bistrost za pisanje zgodb, sem prepričan, da bi zavzemal v naših vrstah nnjonličnejše mesto. Zdaj se je odločil za to predavanje, h kateremu sme samo omejeno število povabljencev, med katerimi so vsi policijski šefi vsega kulturnega sveta. 0'Grady jo že odpotoval iz Amerike, kakor mi je davi radio-telegrafično sporočil. Vabilu se je odzval celo šef ruske policije, ker jc, kakor veste, ta umor zbudil povsod v vseh policijskih krogih največje zanimanje. John Lexman ne bo samo predaval,« je povedal tiho, »temveč pove tudi, kdo je izvršil umor in kako se jc vse zgodilo.« Belinda Mary je trenutek pomislilo. »Kje bo predaval?« »Ne vem,« ji je začudeno odgovoril. »Ali je to važno?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdaiateli: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centil