Štev. 2. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 9. januar 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i paačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1 ‘50 D., v»Poslanom« 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Radič i njegovo delo za narod. Vse hrvatske novine brezi razločka pišejo, da Se opaža, ka Radiča več na Hrvatskom ne poslüšajo radi. Kde So ga inda jezere i jezere čakale, ga zdaj čaka komaj po .par Sto. Najbole ga zapüščajo v krajej kre Drave. Tü So včasi Radiča čakali kak na kakšega krala. Či bi njemi što kaj proti povedao, bi ga najbrž raztrgali. Pri zadnji shodaj v Podravini pa so radičevci komaj do reči prišli. Odked to znamenje? Hrvatje, predvsem skoro najbole zagriženi njegovi Privrženci, so sprevidili njegovo farbanje celoga naroda. Najprle so čakali po njegovi oblüba]*, da de hrvatski narod od toga kaj meo, či de on doma sedo, ali od domačega plota kričao v Belgrad. Kda so vidli, ka se toga v Belgradi nikaj ne bojijo i So celo radi či nega radičovcov dol, te So začeli doma malo ostrejše brsali. Radič je hodo tüdi v drügi "Orzavaj, črbí od tam kakše pokrio priletelo, da bi Se radikali zosagali; tüdi nikaj, drüge države so ne šle na Radičov led. Sad toga nazdiralnoga dela je bio, da je morao Radič v lüknjo, Odked so ga policaji za pete potegnoli vö. Potom je Spadno pred noge belgrajsko] gospodi i to je njegova vsa politična Umetnost. Vsaki voditeo politične Stranke, kda šče njegov nasprotnik, da njemi pomaga ravnati državo i s tem prevzeme odgovornost na sebe za to ravnanje, pravim vsaki politični voditeo Se pogaja, da konči n ekaj svojega programa sprav1 v zakone i v živlenje. Radič, on pa niedne žele nema za svoj narod. Ves cio, ki ga ma pred sebov, je, da kem več njegove rodbine i njegovi prijatelov dobi ministrske stočeke, ali pa tajniške slüžbe z miljonskimi plačanih To je vsa politika Radičova. Kelkoštečkrat postavlajo dol vlado, vsakokrat je Radič na kolinaj. Tak daleč je prišlo, da se z njim več niti ne pogajajo, ar znajo, da itak vse gor vzeme. Radičovci so že dugo na vladi, vsikdar obečejo, da te i te zakone sklenejo, pa niti najmenje nemrejo pokazati, ka so dosegnoli. Niti to neso napravili, ka bi pri snovanji zakonov Študirali, kakši zakoni do najbogši za narod, nego so prišli ta vsikdar ^pripravleni. Sam Radič je morao priznati, da tű ravno poslanci SLS. prednjačijo. Kda sta Radič i njegov opro-da Pernar najbole divjala v So- boti proti korupciji, te so radikali tožili istoga Pernara v Belgradi, da so^tüdi njegove roke od korupcije ne čiste. To so zroki, da se začne tüdi hrvatsko ljüdstvo pitati, kama to vodi. Radič čüti to i vse napinja, ka bi se obdržao pri svojoj moči. Pa zaman. Življenje ide svojo'"pot|[naprej. Radičova Zvezda med hrvatskim ljüdstvom ide k zatoni, > Zdaj je tüdi očivesno, zakaj se Radič tak pri nas sili. Rad bi pokazao, da je ljüdstvo zadovolno z njegovov vetrnov politikov. Pa tüdi to bo zobstonj^! trüd. Naše ljüdstvo je v političnom pogledi itak naprej kak hrvatsko i nede šlo z Radičom na led. Naj tam dol ne računajo s tem, da se bo naše ljüdstvo odpovedalo Slovenskim šolam, naj nikdar ne mislijo tam dol, da bo naše verno ljüdstvo podpiralo veri i Cerkvi nasprotno politiko. V prišestnoj številki Novin dokažemo, kak guči Radič od vere od sv. Materecerkvi i kak skažiivo je tisto njegovo križanje, s Šterim navadno začinja svoje shode. Ljüdstvo, či ešče kaj daš na svojo Zdravo pamet, na svoje versko Osvedočenje, potom Radič nesmi pri nas dobiti pri Prišestni volitvaj niti edne kruglice ne. Lepi gospodarje. Goričanec je prišeo v M. Soboto i je gledao na mesto, kde je prle visila svetla tabla z napisom »Slavenska bankah Krščak si je potegno na oči rekši: „Mogoče ma pa to sunce tak Seja, da ne vidim/* Pa zaman, na zadnje je li sprevido, da banke nega več. Čemerno je zapičo palico v blatno sobočko cesto, 'popravo krščak nazaj i šo domo na Goričko. Med potjov Se zna je preci Stvarjo, da je banka Šla z njegovimi, žmetno prislüženimi krajcari. To je bio eden, pa v istini ji je bilo dosta. Pred kratkim so tisti, ki so peneze dali v „Slavonske banko8 vödali razglas, da je ta banka za 178 miljonov na zgübički. Teda 178 miljonov prišparaš penez je šlo iz žepov večine slovenskoga naroda. Znano je, da je ta banka nacijonalizirala (malo lepše ime za ropanje) edno prvejšnjo banko v M. Soboti. Že pri toj na-cijonalizaciji so prikratili naše ljüdstvo. Či bi prvejšnja banka ostala, bi so Počasi gvišno ozdravila kak je to bilo pri bel- tinske]* Posojilnici i bi plačala svojim vlagatelom. Pa božega blagoslova na takšem deli nega. Banka je zavértivala i ljüdstvo je znovič zgübilo. To Strašno gospodárstvo so delali ljüdje, ki So kühanipa pečeni demokratje. Zdaj je vsakomi očivesno, zakaj So glasali za centralizem. Najmre za to, da So prišli do oblasti, da so potom lehko delali po miloj voli tam, kde So kakši penezi bili. I tej ljüdje ešče vüpajo Stopiti pred lüdi i njim praviti: »Nas zvolite*. Mislite, da bi demokra-tarija bila [v oblastnoj Skupščini kaj bogša. Vuk. Se nikdar ne spokori. Tak bi ravno vertivali z našimi penezi kak so delali v Slovenskoj banki, ali po naše povedano bi tak vertivali kak koza z zeljovov glavov. Kda do okoli vas zdaj pri volitvaj hodili z sladkimi vüstami, njim obeske na šinjek Slavensko banko. Povedao njim je. Kda so zadnjo vlado postavili v Belgradi, je Uzunovič šteo od dr. Korošca, naj zataji program slovenskoga ljüdstva. To so tüdi napinjali radičovci, štere je jako sram, da so lani tak poniz~ no küšnoli bič centralizma, zato bi radi, da te sramote ne bi meli sami. Pa dr, Korošec je odločno povedao, da je on ne Radič. Dao je tüdi izjavo v imeni vsej poslancov, štera je sapo zaprla Uzunoviči i Radiči. Vsi politiki so dali dr. Korošci prav. Celo Pribičevič je iz dna svojega srca zdejno: »Žalostno, da mora dr. Korošec včiti belgrajske politike, kak se postavla Vlada,8 Uzunovič, pa je sam povedao, da ma Slov. ljudska Stranka najbogši program v gospodarskom pogledi. ' Radikalni klub je jako Ina-pinjao, ka bi naša stranka tüdi stopila v vlado. To bi se zgodilo, či bi vláda garanterala, da bi se to i ovo zbögšalo, i bi pokazala zadosta dobre vole za sklenjavanje zakonov, šteri so najbole potrebni. Ar pa je toga ne bilo. zato je naša Stranka ne Sprijela dve ministrstvi. Radič pa se je veselio, ka te ešče dobi njegova stranka eden ministrski Stoček. NEDELA. po trejkralaj prva. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 2. poglávji od 42. do 52. vrste. Jezus je raseo v modrosti i starosti pa v milosti pri Bogi i pri ljüdej. “ Od Jezusove mladosti Znamo jako malo. Svete knige nam zvün dogodka v denešnjem evangeliji nikaj ne povejo od njegovoga živlenja v Nazareti. Zakaj to ? Žato, ar je šteo Kristus ves Čás do Svojega javnoga živlenja živeti neopaženo živlenje poniznosti. On nas vči ne samo z rečjov, nego ešče bole S Svojim živlenjom, s Svojjm božanskim vzgledom. S svojov tihotov i mučanjom šče pokazati, naj mi tüdi ráj müčimo kak pa bi se z vnogimi guči postavlali v nevarščino greha, ali celo grešili. O, da bi se vsi ljüdje zavedali, kak dostakrat se greši z jezikom i kak jako je odvisno naše zveličanje od guča našega jezika. Zato pa pravi sv, pismo: »Smrt i živlenje sta v rokaj jezika.8 (Pregovori 18. 22.) Čí že mučanje vala za vsakoga, ki šče napredüvati v dühovnom živlenji, potom najbole vala za tiste, ki kaj znajo i to po vsakoj sili Samo za to gučijo, da bi je lüdje za vučene meli, ali pa, ki čiravno dosta nevejo, pa ščejo za modre valati, zato vnogo gučijo. Prav lepo pravi Sv. Bernadi »O poniznost Kristusova, kak jako karaš gizdost naše ničevosti ! . . Rečlivi sam za govorenje, hiter za koga včiti, nego nemaren i počasen, da bi drüge poslüšao. Ka pa Kristus ... ali se je bojao kakše jalne časti? Kak naj bi se bojao on od jaine časti, ki je prava dika Oče. Bojao se je na vsaki način, pa ne za sebe za nas se je bojao . . ■ Njegova vüsta so mučala, njegova dela pa včila, i ka je sledkar včio z rečjov, k tomi nas zove dnes že svojim vzgledom: Včite se od mene, ar sam krotek i s srca ponizen. (Mat 11, 29.)“ Podpirajte i Čtite NOVINE. O. januar 1927. NOVINE 2. GLASI. Slovenska Krajina. ---Naročniki Marijinoga Lista naj se vsi do zadnjega januara zglasijo, ar tistoga hipa bo natiskani prvi snopič i bomo morali znati, kelko ji naj damo tiskati. Širitelje, kak nájveč naročnikov pridobite I Letos ma M. List 25 letnico i bo posebno lepi i obširen. Širiteo, šteri nájveč novi naročnikov nabere, ki plačajo itaki naročnino, dobi lepi dar. — Lepo božičnico so mela Šolska deca v Pertoči. Celo prireditev je pripravlao g. vučiteo Poslan. Iz čistoga dobička so dobita deca božične dare i to vsi brezi razločka. Dare je je dobilo 250 vučencov, Naši igralci so tüdi predstavlali z velkim uspehom i na velko zadovolnost igro »Mlinar i njegova hči«. V Pertoči so igrali trikrat, prí sv. Juriju pa dvakrat. Čisti dohodki só se obrnoli za potrebčine Siromaški šolarov. — Za provizora na prazno nedelsko faro so bili imenüvani vlč. g. Čirič, dozdáj kaplan pri Gradi. Na njihovo mesto bi morali priti vlč. g. Hauko, kaplan v Beltinci. — Pertoča. Začnoli smo se tüdi gibali. Najprle bo trbelo vrediti cerkvene stvari. Küpili smo novi mešni plašč, dali pozlatiti svestvo, ciborij i 3 kelihe. 4 rakete smo dobili v dar. 4 albe pa küpili. Za spovid na dom so dali g. Partl, gostilničar y Pertoči celo novo opravo. Vsem darovnikom lepi Bog plati. Zahvala pa tüdi našemi gospodi kaplani, ki se brigajo, da bi se kem lepše okinčala cerkev i dos-tojnejše vršila slüžba boža. Le tak naprej I G. kaplan naj le dale vodijo to delo, mi bomo po svojoj premoč-nosti tüdi pomagali. — Konec sveta? Večkrat se prikažejo kakši modrijani ali čudaki,. šteri zračunajo, ka zdaj pa zdaj de konec sveta. Med vojskov so Vnogi Vervali, ka je to blüzi. Eden je zračunao, ka letos, drügi ka ne, liki za 73 leta, gda de se pisalo 2000- Istina pa je ta, ka zvün Boga za to níšče ne ve. Dobro pa Znamo vsi to, ka do v tom leti Vnogi jako, jako srečni, kda zadenejo v našoj letenji za Martinišče. To de veselje! Za par pisnivij dinarčkov telko lepoga dobiti. Kelko srečk že maš? Znabiti nikaj ? — Blažen na cesti. V sobočko bolnico So nedavno pripelali ednoga betežnika, na šterom so se pokazala znamenja zmešanost!. Na večer ga je tak močno prijalo, da je vujšeo z bolnišnice skoro goli. Občinstvo je ne vüpalo k njemi, da bi ga što zgrabo. Komaj vred glavarstvi se je posrečilo bolniškomi strelnih, ga prijeti. — Rakičan. Zadnje dni so ne samo v Belgradi meli teškoče z snova-njom vlade, nego tüdi mi v Rakičani. Stari župan Görek Stefan so se odpovedali svojoj slüžbi i nato je bio z večinov zvoljeni naš zaveden Človik Andraš Forjan. Zdaj pa neščejo odstopiti ka bi novozvoljeni župan nastopo. Očivesno je, da či je večina za drügoga, da bi mogli odstopiti, oni pa so toga dozdáj ne napravili. Radovedni smo, kak dugo do ešče brez večine županovali. — Kmečka posojilnica v M. Soboti je sklenola, da bo mela dvakrat na tjeden urádne vöre i to v sredo i v nedelo od % do 12. vöre. Pri toj priliki je tüdi Vodstvo posojilnice znižalo intereš od 12 na 11 procentov. — Tečaj za mizarsko obrtnike. Skupna Obrtna zadruga v M. Soboti naznanja, da bo priredil Urad za pos-peševanje obrti Ljubljana tečaj za mi-zarske obrtnike, šteri se Ščejo toga tečaja udeležiti, se naj priglasijo pri obrtni zadruge tam dobijo nadaljne Informacije od toga tečaja. Načelstvo. --- Bencakova Anika mrla. V Krogi pri Husarov! so v ednom tjedni meli dva mrtveca. Kda smo zadvečera vertovoga očo zakopali, je v noči mrla vertinjina sestra.Anika. Anika, vse jo je spoštüvalo. Bila je prava vzgojitelca svoj. tovariša i mlajši mladenk. Vsakomi je povedala, ka njemi Je šlo, vendar pa je nikoga ne odbila, ar je bila vesele i lübeznivo narave. Ešče v dugom betegi, v šterom se je popunoma posüšila, je bila vsikdar dobre vole. Sprevod je bio lepi. Pajdašice so njoj popevale lepo na* grobnico. Na kroškom cintori je nastanola nova grobna gomila, štero je pokrilo dosta lepi vencov i na štero se Vnogi z lübeznostjov spomina. Anika, ti živi vzgled krščanske potrpežlivosti, ki nosi nikdar prosila za menše trplenje, nego samo za povekšanje jakosti potrplenja, Počivaj večnom miri 1 — Skakovci so mrli Verona Čahuk. Vzgledna krsčanska mati i od začetka naročnica Novin i Marijinoga lista, štera je vsikdar zagovarjala krščanske novine. — Dr. Czifrák Janos, advokat je premesto svojo pisarno iz zgoranje-ga štoka svoje hiše v spodnje prostore, kde je prle Okrajno davčno oblastvo bilo. — Sv. Jurij. Mrla j? pri nas gospa vučitela Kolarš Leopolda. Dugo let je včila našo mladino, zato so njoj skazali njeni vučenci zadnjo, čast s tem, da so v velkom broji prišli na sprevod. Sprevodili so jo tüdi g. plevanoš z Cankove i g. kaplan Varga od sv. Jelene. Naj počivajo vgmiril Država. / — Smrt z automobilom. V Dobi ne daleč od Ljubljane se je zgodila na cesti smrtna nesreča. Bila je gosta megla, da bi jo lehko stisno. Po cesti vozi razsvetleni automobil i to za volo goste megle preci počasi. Naednok Šofer zapazi pred automobilom stoječega človeka. Zavine na stran, pa je bilo že prekesno. Automobil je 23 leta .staroga mladenca tak süno,40 je v nekaj minutaj düšo püsto. — Ogen v tovarni za vžigalice. Ste že kda šteli na škatlica^ za vžigalice, (špice) ime Ruše. Tü je najmre velka tovarna za nje. Zadnjič je nastano v tovarni ogen. K sreči je bila pri roki motorna brizgalnica (Špric-kanica) i je ogen hitro pogasila. Zgorela je samo streha. Pred nekaj letmi je že v toj tovarni gorelo, te je do teo pogorela. — Zverinski strel. V Rusmanci poleg Sv. Tomaža na sosédnom Štajerskom so lüpali seme. Prišli so tüdi lücki pomagat. Ravno so se spat spravlali, kda nekak streli skoz okno z vojaškov puškov. Groza je obletela vse, domači gospodar Tomaž ' Šibak pa je mrtev vküpspadno. Zdravniki so ugotovili, da je krogla Šla ravno 'skoz srce. Da je Zverinski Človik namenoma šteo njega streliti, se zna s toga, ar je že ednok lansko leto strelao na njega skoz okno, kda je gospodar sam bio v sobi. — Orjunsko klanje. Lani v av. gosti so se v Spliti zbili Orjunci i ra-dičevcí pri tom so bujli 'tadičevča Grgino. Krivili so, da ga je načelnik Romanje v Rim. Vse najno prebivanje v Rimi sva dopunile s tem, da sva obiskavala cerkvi i sveta mesta, zato opišem cerkvi po vrsti. Zanimiva je cerkev Sv. Marije Kozmedin. PoIeg nje stoji na stebraj okrogla streha, nekdašnji poganski tempel boginje Veste, štero so častili kak varhinjo domačega ognjišča. Njoj na čast je neprestanoma goro v tom templi ogen. Da je ne vgasno, ga je čuvajo 6 devic. Te dovice so mele dvojno dužnost: čuvati, da ogen ne vgasne i da obvarjejo devištvo Či so prvo prelomile, so je bičüvali do krvavoga, či pa je štera zapravila devištvo, so jo živo zakopali. Mele so pa tüdi velke pravice. Smele so prisegali i teštament dati kak moški, Na vulici so se ji mogli vsi ogibati i njim skažüvati čast. Na telko so je spoštüvali, da či je na smrt obsojeni na vulici srečao vestalko, je bio oslobojeni od smrtne obsodbe. Tak so Poganje spoštüvali devištvo, kak je pa Vnogi kat. kristjani lehkomiselne zapravlajo 1 Prek od toga templa je Marijina cerkev, štera je tüdi na rüšinaj poganski templov zozidaoa. V njej se vidijo ešče zdaj stebri, ki so ostali od poganski templov. Srteo je iz pisanoga marmora vküpzložen!, izredno lepa je tüdi Predganica. Nešterni deli zida i stebri so že stali na tom mesti 400 let pred Kristusom. Dugo sam ne znao, zakaj se trg pred Cerkvov imenuje »Bokka delia Verita* po našem Vüsta istine. Kame- na tábla v cerkvenom preddvori pove vse. Na toj kamenoj plošči je človeči obraz, šteri kaže strašno grozo. Oči so prevrtane i vüsta na sfeže odpreta Nekda so ljudje Vervali, da, či bi lažlivec vüpao za dokaz, da guči istino podržati roko v ta odpreta vüsta, bi njemi jo neogibno odtrgalo. Zato Se imenuje ta plošča i celi trg »Vüsta istine«. Od tű je najbliže k cerkvi Svetoga Pavla, šteroj navadno p ravijo sv. Paveo Odzvüna zida. Rim je ešče zdaj, posebno znotranji, starejši deo varaša,, okolivzeti z ostánki nekdašnjega zida, ki je varvao varaš pred neprijateli. Cerkev je Odzvüna toga zida, i od tű ma svoje ime. To je krasna bazilika, ešče skoro bole se mi je dopadnola kak sv. Petra cerkev. To pa zato, ar tű ležej pobožno moliš kak tam, kde cele gruče lüdi hodijo gledat i se glasno pogovarjat med sebov. Po velikosti je za sv. Petra Cerkvov najvekša v Rimi. Duga 125 metrov, šürka pa 65. Preddvor je ešče ne gotov. Nad velkimi dverami je krasna podoba napravlena iz sami mali pisani kamen-čekov. Deli se na dva dela; odzgora je Kristus z*apostoloma Petrom i Pav-lom, odspodi pa prihajajo iz Jeruzalema i Betlehema ovce k stüdenci žive vode, štera pomeni Kristusa. Znotra je krasna. Pod je iz najsvetejšega pisanoga mramora, tak ka se vsa serkev v njem lepo vidi. Najlepši 80 kameni stebrov deli cerkev v 5 ladij. Za velkim oltarom, šteri je ravnotak na sredini cerkvi kak pri sv. Petri je edna povprečna ladja, ki bi lehko sprijela ravnotelko ljüdi v sebe kak čransovska cerkev. Pod velkim oltarom varjejo ostanke sv. Pavla i Timoteja, njegovoga vučenca. Tabernakel v glavnom oltari pa posvečnjek za vüzemsko Svečo sta iz prve cerkvi.! Na prvotnom grobi apostola Pavla, so njegovi prijatelje postavili malo kapelico. Konštantin Velki je dao 324 K zozidati vekšo cerkev. Ta krasna cerkev je stala do mi-nočega stoletja, 1. 1823. pa je nastao po ^pazlivosti ednoga delavca v njoj ogen i je do teo skoro pogorela. Potom so podobno staroj zozidali zdajšnjo novo. Pred tresetimi letmi je cerkev pali preci trpela. Blüzi se je vužgalo edno skladišče za Pükšeni praj i zrak je tak pritisno na lepo zmalana okna, da so se vsa spotrla. Zdaj so napravlena druga, preci lepa, pa prej ne dosegajo lepote prvi oken. Med oknami sloji 36 stik, štere predslavlajo vseféle dogodke iz življenja sv. Pavla. Pod ók-nami pa so iz pisanoga kamna slike podobe vsej rimski papov, ki so dozdáj ravnali sv. Matercerkev. Vsej vküp jih je 265. Začne se s sv. Petrom, šteroga podoba je na desnom kraji od velkoga oltare. Človeka obide spoštüvanje, kda gleda slike tej, ki so bili pečina, na štero je Kristus zozidao svojo cerkev. Lepi je tüdi oltar na levom konci prečne ladje. Slika v tom oltari kaže Savlovo spreobrnenje v Pavla apostola. Nekaj resan lepoga, da se človek namre odtrgati od nje. Trbelo pa je, ne samo oči pasti na lepoti cerkvi, nego düšo na svetom mesti, kde počivlejo ostánki gorečega i stanovitooge apostola, ki je obhodo skoro ves te poznani svet, da ga pridobi za Kristusa. Molo sam za to, da Bog da Matericerkvi goreče i stanovile dühovnike, posebno pa tam, kde Matercerkev zapostavlajo, ali celo preganjajo. Papa Leon XIII. so djali, da či bi sv. Paveo zdaj živo, bi zagvišno novine pisao. On je najmre novonas-tavlenim verskim Občinam pisao 14 listov, šteri so bili podobni listom ali novinam. Njemi sam zročo naše Novine i ga proso, da mi pomaga, da bom v njegovom dühi iste vrejüvao. Najbole pa sam ga proso, naj pomaga, da nikaj takšega ne objávim, za koj bi morao ednok Bogi težki odgovor davati. Molo sam tüdi za širitele i naročnike, naj ostanejo v dobroj stvari stanovitni i oni. S cerkvi idoč sam občüdivao lepo škropilnico. Pod posodov je hüdi düh, ki pun groze šče vujti pred blagoslovlenov vodov, odzgora pa je kra-sen angeo iz alabastra, ki pomeni düševni mir po zmaganom sküšavanji. Šli sme ešče tüdi na dvorišče beneniktinskoga kloštra, ki je cerkvi prizidana. Nekaj krasnoga je to dvorišče. Okoli i okoli stebriči, na vse mogoče načine zdelani, eden lepši od drügoga. Celo dvorišče pa je zasajene z najlepšim! južnim! rožami, da se ne moreš načiidivati njihovoj lepoti. (Dale príde.) 3. NOVINE 9. januar 1927. Orjuncov, nekši ,Zic. Žic je bio od sodišča oproščeni. Rodbina vmorjenoga je pa li somlila Žica. Kda se je te ednok nekam pelao, sta ga oča i brat vmorjenoga napadnola i ga po mesar-sko zrezala. Žic je mro na ranaj i je do svoje smrti pravo, da je on nedužen prí Grginövom vmori. — Nesrečno staro leto. Na Cveni preje od'naši Bistric je mati bila sama doma z decov. Dva dečareca, eden šolar, eden 4 leta star, sta Šla s sanami na led.poleg dvorišča. Voda pod ledom je do 2 metra globoka. Pri sankanji sta priletela"oba v tonjavo i voda jiva je pod.jed potegnola. .Mati je zapazila i skočila za njima v tonjavo, pa bi se tüdi skoro ona vtopila. Kda je mož prišeo domo, je z grablami potegno spod leda dve svojivi mrtvivi deteti. Zdaj pa ta siromaka ešče mela s sodnijov opraviti. — Velko Odlikovanje. Nekaj dni pred božičom je Srezki poglavar v Ljutomeru izročio srezkomi šolskomi, nadzorniki red Sv. Sava. O. šolskoga nadzornika pozna Vučitelstvo tüdi v našem kraji, ar je nekaj časa opravlao nadzorniške posle tüdi v dolnjelendavskom srezi. Imenovani g. je natančen i nevtrüdlivi v svojoj slüžbi pa tűdi prilüblen pri vučitelstvi,'zato njemi prav iz srca Čestitamo i Želemo na duga leta sreče i zdravje. — Vucje v našoj okolici. Pri Velkoj Nedeli prek na Štajerskom so Zapazili ljüdje vuke. Ednomi moškomi se je preci-približao. Siromak se je tak sprestrašo, da je zgübo glas. — »Slovenci" v vednost. Slovenec je v 2 Štev. objavo lepi i istinski spis v špomin pokojnomi plivanoši Kühari. Le na konci, se je dopisnik zmoto. Župnik Kühar, kak tüdi vsa njegova rodbina je bila jako zavedno šlo-venska. Tüdi so vsi Küharje delali med našim ljüdstvom za narodno prebüdo, Preganjani so bili pokojni g. plivanoš, pa ne od madžarske Strani, pač pa So jih Jugoslovanske oblasti 6 dni mele v vozi. či so na Koroškom tüdi tak delali potom Se ne čüdivamo, či Smo zgübili Koroško. To istini na lübo. Pri tom pa ostanemo zato Slovenci, ar Znamo, ka je tam tüdi dosta dobroga. Svet. , e — Najvišiši Skok. Nekaj groznoga je bilo gledati na bojišči, kda se je kakši eoroplan vüžgao i je morao pilot Iz njega skočiti, či je šteo, da nede Počasi v njem goro. Navadno se človek, ki kaple v zraki, premetavle v zraki kak či palico na ednom konci primeš i vržeš v zrak. Nedavno pa je v Newyorki eden Človik napravo najvišiši Skok, se zna k smrti, ne z eoroplana, nego s Šliri-desetprvoga štoka. Čiravno je dosta lüdi hodilo sem pa ta po vulici, je vendar nikoga ne pobio, pač pa se je sam ves rezevdaro. Te Skok sta gledali z nasprotnoga okna dve gospodičini. Pri tom groznom pogledi sta omedleli. — Žalostni robi. Belgijska držáva ma v Afriki pod svojov oblastjov pok- j rajino z imenom Kongo. Pokrivlejo je skoro neprehodni logovje. Ne čuda, či najdejo v tej šumaj včasi divje narode, za štere je dozdáj nihče ne znao. Amerikanci so nedpvno najšli v tej šumaj človeče pleme, štero negovori jezika, podobnoga drügim jezikom, nego majo samo nekše čüdne glase. Največ I pa si pomagajo s kazanjom z rokami pa nekšimi znamenji na obrazi. Dugo so imenüvali te narod: mučeči divjaki. Zanimivo pa je to, da se zvűnredno bojijo. Zrok bojazni je v tom, da nekše sosidne divje pleme pride vsako leto k njim i njim pobere malo deco, da jo nesejo svojoj deci za göračo. — Mravle pregnale celo ves. V stari zapiskaj čtemo i tüdi ljüdstvo rado pripovedavle, da so nekda prišle kobilice v okolico Ptuja. Eden kočiš se je pelao proti varaši. Kobilice so se na njega i konja7osipale i jiva polele do čont, le kosti so ešče ostale. Na Španskom pa majo ljüdje velki straj pred belimi mravlami. Večkrat se nezgovorne vnožine mraveo priženejo v kakšo ves. Ljüdstvo se zaman brani. Nedavno so prišle v edno ves v telko] vnožini, da so stanov meje morali pobegnoti. Na več mesti so podseke pri hišaj tak sprejele, da so se začele stene podirati. Šteli so je prepravi^, pa zaman. Kda se njim je što približao, so se tüdi na njega sünola. Prebivalci so morali pred mravlami bežati, več hiš se .'je porüšilo, tak ka je morala držáva priskočiti na pomoč nerolnomi ljüdstvi. — Zakaj je kili podoben polme-secl. Kda so Törki šteli zavzeti varaš Beč, so podkopan varaški zid, da bi ga v zrak strelili. Branilci varaša so to opazili i so delali proti. Ednok bi se pa Törkom skoro posrečilo, skoro so že prekopali. Ravno tam je meo pek svojo peč i čüo kopanje. Hitro je dao na znanje generali i Törke so v lüknji pošteno naklestite Ar pa je Törkom polmesec to, ka nam križ, je začeo pek pečti kiflne v podobi pol-meseca. Domača politika. Kda je dr. Korošec izjavo, da v takšo vlado, kde bi samo trbelo kimati k tomi, kak bi Belgrad ravnao, nešče iti, je položaj jako slab. Kda je Uzunovič pred radikalnimi poslanci morao odgovarjati, kak je postavlao zadnjo vlado, so na njegov račun kapale jako ostre ^ opazke. Celo dva ministra sta jako ostro govorila proti njemi i njegovomi deli, s šterim je odbio Sodelovanje Slovencov v vladi. Teva ministra celo dala nekše, izjave, kak da bi se štela odpovedati ministrstvi. Tüdi Pašičova v radikalnoj stranki so ostro nastopiti groti Uzunovič!. Ar bi melo za radikalno stranko {velki kvár, či bi se ešče globle cepila, zato so se na zadnje itak telko zedi-nili, da Vlada za zdaj ostane. Politični krogí pa pravijo, da de Vlada naskori pali Šla. SMEŠNA TURBICA. Cigan je bio pri brivce šteri je svojega inaša kcoj Spravo, naj cigana obrije, vel tak nikaj ne plača. Inaš ešče naopačen, ga je po pravici povedano bole skübeo kak brio. Cigani je že medlo gračüvalo. Naednok pa začne pred dverami jako eden pes cviliti. .Majster pravi inaši, naj ide gledat, ka je psovi, ka tak cvili. Cigan se pa oglasi: »Da ga znamkar tüdi brijejo«. * Znano je da so vsi profesori jako razmišleni. Ednok je tüdi šo eden profesor predavat, pa je vzeo pod pazdjo knigo. Med potjov je šo ta, kama casar peški hodi, ali kak pravijo gosposki ljüdje, na stranišče. Kda je nadaljavao svojo pot pa je v zamišlenosti ne vzeo knjig pod pazd-je, nego pokrov, s šterim je bila lüknja pokrita. To je ne 'prle opazo, kak v šoli, kde so vsi dijaki počili v Smej. e Zdravnik dr. Moder je navadno recept napisao na papir, šteri njemi je najprle do rok prišeo. Ednok je bila prí njem edna gospa, štera ne bi rada mrla i bi rada ostala mlada. Zdravnik jo preišče i zgrabi prvi papir i piše. To je pa bio ravno te* legram s šterim so ga zvali na sprevod. Kda doma gospa odsüče i pregledne, i čte : Sprevod de poütri zad-večara ob trej, se je ígrozno prestrašila. Shodi Slovenske ljudske stranke v Dolnjelendavskom okraji: S. V pondelek, 10. januara. 1.) dopoldne ob pol 10 vöri v Bratonci. 2.) dopoldne ob 11 vüri V Beltinci v gostilni Huber. 3.) popoldne ob 2 vöri v Dokležovji pri župani. 4.) popoldne ob 4 vöri v Ižakovci. 5.) popoldne ob 6 vöri v Melinci v hiši g. Forjana. V torek, H. januara: 1.) zajtra ob 7 vöri v Srednjoj Bistiici za vse tri Bistrice. 2.) dopoldne ob 10. vöri v Hotizi pri cerkvi za Hotizo, Kot i Kapco. 3.) popoldne ob 2. vöri v Velikoj Polani pri cerkvi za Velko i Malo Polano. 4.) popoldne ob 5. uri za celo župnijo zvün Bistric. V sredo, 12. januarja: 1.) dopoldne ob 8. vöri v Odranci; 2.) dopoldne ob 10 vöri pod Lipov; 3.) popoldne ob 2 vöri v Gančani; 4.) popoldne od 4. vöri v Lipovci. Na vsej shodaj govori g. narodni poslanec Franjo Žebot iz Maribora in kandidati. Pridite vsi pristašje naše sjranke, da te čüli, ka je oblačna Skupščina i koga moramo poslati v njo, či ščemo da bomo meli od nje kakše haske. Wien, Štefan D. Sprejeli, ka ste nam poslali 15Schilingov za naročnino na 1927. Več nej ste dužui. Srce Jezušovo Vas naj blagoslovi v tom novom leti. — Gerlinci, Ivan L. Javite nam zakaj ste nam kalendar nazaj poslali. Mi smo Vam ga kšenki poslali. Alojzij G. ví ravno tak nam Javite kak Ivan L. zakaj ste ne sprejeli. Zahvala. Vsem, ki so kakoli počastili pokojnoga vlč. g. plivanoša Alojzija Kühara na j njihovoj zadnjoj poti i so s tem lejšali rodbini njihovo žalost za zahvaljüje. Rodbina KÜHAROVA. DIJAŠKO POLJE. Tako je. Božične .počitnice so minute. Prehitro? Najbrž. Naj vam za to ne bo težko pri srcu, saj vaš ideal je učenje, Izobrazba. Da to do-sežete, morate radi žrtvovoti kako udobnost. Med tem üasom, ko ste bili doma, ste mogoče doživeli pri vaših ali pri drugih kaj takega, kar vas je užalostilo. Videli ste bolno živino. Ali vam ni prišlo na misel, da bi radi pomagali ljudstva pri tej nesreči akc bi že imeli potrebno izobrazbo? Gotovo da. Videli ste, kako se ljudje napajajo z žganico. Ali ste jim skušali dokazovati, da je žganje škodlivo? Mogoče ste ga celo pomagali uničevati. Gotovo še nikdar ni bilo v naših krajih toliko tega strupa kakor letos. Saj so, ki ga imajo 50 do 100 t pa še več. Zmanjkao jim je steklenic zato ga imajo v sodčkih. Pomislite, kaj se to pravi 1 Prodati ga ne smejo oziroma ne móftjo, ker ga ima vsak. Kaj torej ? Najenostavnej-še je, se misli, da jo doma spijemo. Zato prideš k 'hiši, kjer imajo cel dan na mizi »šnops« v veliki steklenici poleg pa vinsko kupico. Pijejo ga vsi, tudi deca. In tak se dogaja, da deca pride v šolo pijana. Celo nekateri berači so se tako razvadili, da ko pridejo h gotovim hišam, ki jih poznajo po »dobrem šnopsu«, ne sprejmejo drugega kot žganje. Gospodar ga potem skoz okno opažüje in se mu dobro zdi, da njegova žganica berača -meče. Ni pa težavnejše kakor prepričati kmeta o zli posledicah alkohola. Pa ni Čudno. Manjkajo mu prvi, elementami pojmi o vsem, kar posebno povzroči alkohol na moralnem in socialnetn polju. Potrebno je sis-tematično, podrobno in nazornö delo. Edino tako se bo kaj doseglo, če drugo ne Vsaj to, da se prepreči čez-merno popivanje i z apravljanje. Tu se mora začeti delo. 'Dokler se .tem oziru ljudstvo ne spremeni na boljše je vse zaman. Kdo bo to veliko delo prevzel? Vse fo in tisoč drugih vprašanj čaka na vas. Izšli ste iz preprostega ljudstva, to vas podpira in pričakuje od vas, da se mil skažefe hvaležno s svojim rešilnim delom. Pogum I R. Naša loterija. Vsaki den nas lüdje spitavlejo, gda bo špilanje. Tisti, ki še majo sreč-ke, to zato pitajo, ka bi radi znali ka zadenejo, drügi pa, ki ešče srečk nemajo zato želejo znati, ka nebi zamüdili si bar proti zadnjemi küpiti Srečka. Naš odgovor je to. 4 NOVINE 9. januar 1927. Oda smo od ministerstvo v Belgradi dobili dovolenje, ka smemo meti loterijo, smo v prošnji določili deo žrebanja (špilanja) na 14. nov. lani. To tüdi na vsakšoj srečki stoji napisano. Mislili smo najmre, ka se do toga dne. va razodajo vse srečke. To se je pa ne zgodilo. Največ zavolo slabe letine, ka so lüdje ne meli penez potom pa, ka so vnogi tomi deli sprva na zavüpali, rekši na loterijo jaz nikaj ne dam. Drügi so pravili: Či bi znao ka zade-nem, bi že nastavo. Tak je prišeo 14. nov. pa je ešče bilo dosta srečk. Mogli smo od ministerstva prositi dovolenje za podužanje i smo določili den 1, maja liki v takšo forme, ka či prle odatno srečke prle bo špilanje. Mi bi radi, ka bi to bilo kak najprle, bojimo se pa, ka mo mogli čakati do 1. maja Ka pa či do toga termina ne odatno, t« mo meli velko škodo, ar Špilanje de moglo biti, dobitki, šteri koŠtajo do 100 jezer, do mogli biti i vnogo drügih stroškov pa dela i vse zaman. V takšo nesrečo nas nesmite sünoti, ar de to v škodo i sramoto celomi Prekmurji. Zato na ves glas priporočamo, segajte po srečke, posebno tisti ki ešče nemate, ali pa samo edno, dve. Širiteli, ki to velko pa težko nego, Bogi proprijetno delo zvršavajo, ka naše srečke tržijo, naj bodo takrekoč nad-ležni z njimi. Pri vsakoj priliki naprej srečke. Na gostüvanji i krstitkaj, na kolinaj, na veselicaj, med znanci i neznanci, zmerom srečke naprej. Po-nüvlite, razlagajte. Eden moški je pravo, ka ma vsikdar srečke v žepi ka-makoli ide. Či včasi što kaj zošpota, nikaj to, naprej potüvati. Prí kakšoj küpčiji naj se napravi pogodba z rečjov, ka telko pa telko srečk more vsaki küpiti. Či vam što včini kvár, naj za odškodnino küpi srečke. Tüdi sé zgodi, ka je što v -nevoli, se obrne k Bogi za pomoč i obeče, ka či jo zadobi, küpi telko i telko srečk. To je potem tüdi dužen včiniti. Z ednov rečjov povedano, si‘mo-rerno Postavitev Martinišča tak vsi k srci vzeti, kak či bi si svojo hižo povali. Ne trbe misliti, ka de to samo kakše stanovanje za dijake. Martinišče bo zgojni zavod na pravoj krščanskoj podlagi za vekši tao prekmurskih dijakov, šteri do nam potom v pomoč, ed-ni kak dühovnik!, drügi vučitelje, zdravniki, apotekari, inženere sodniki, na pošti, na železnici itd. Vsi takši lüdje morejo biti i tüdi vsešerom so. Či na ta mesta v našem kraji pridejo uradniki z naših hiž, do bole poznan naše razmere kak či pridejo z drügi krajov. Ne je pa za narod vseedno, kakši so njegovi voditeli. Narod si žele dobre, krščanske, poštene i delavne uradnike. Kak lepo se nam vidi, či nam deca pridejo iz šole pa pravijo, kak Iepo so je g. vučitel včili Boga moliti, kak naj stariše bogajo i spoštüjejo, kak nesmijo krasti ne preklinjati, kak morejo lübiti delo i doma pomagati. Kak smo veseli, či mamo zadosta dühovnikov, ka lejko pridemo na red pri spovid!, ka nam lejko idejo v šolo deco včit, na spovid domo itd. Gda pa velka fara od 5 do 8 jezero düš ma komaj dva dühovnika, je žmetno, ka bi mogla vsešerom biti. Vnogo delo jiva pred cajtom buje kak to ravno vidimo. Dobro se nam vidi, či Zdravnik s krščanskov smilenostjov ravna z nami gda smo betežni, či prosi samo telko plače kak njemi ide. Tüdi si Želemo, ka bi vsi uradniki ravnali z nami lübeznivo i pravično. Či do istinsko dobri krščeniki, ka do gledali za narod, njemi pomagali v vsem, te bomo dosta Srečnejši. Takše delavce de nam gojilo Martinišče. Vsaki dar za nje prinese nam i našoj deci stotemi intereš. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 305 Din., žita 210 Din., ovsa 175 Din. kukarice 170 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 240 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 7-50—9 Din., teoci 11.50 Din., svinje 14—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent Borza: 1 Dolar 56 Din 54 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 25 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2‘50 D. Mail oglasi. Za dve poštenivi drüžini z večimi delavcami se da s polovine dve večjivi posestvi z živinov, gospodarskim orodjem, Prednost majo goričanci šteri so v bregaj včeni. Zglasifi se je na Posredovalnici dela v Murski Soboti (poleg Spitala). Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se .sprejmejo moški od 16. do 50. ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drűštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovčine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik. Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar. Ivan Černjavič. Proda se lepo posestvo z gospodarskimi poslopji, z zidano hišo vred. Lepa klet, po dogovoru z vinom in sodi. Obstoji iz 3 oralov goric, na lepi solčni legi, njiv sadonosnika in gozda, skupaj 12 oralov. Nadaljna pojasnila daje g. HUGON ZOTTER, trgovec v Gornji Radgoni. Posestvo je od Gornje Radgone oddaljeno 3/4 ure. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. I. HAHN trgovina s papirja^ s pisarniška^ in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,.Novine" pri Podpirajte „NO VINE«!!! Za 1927. leto slovenski, vogrski i nemški kalendarje so prišli - v trgovino - I. HAHN MURSKA SBOOTA. PREKMURSKA BANKA D. D. (SZTARA GASZA) MURSKA SOBOTA. 53. POSLOVNO LETO. V LASTNI HIŽI. SV Vplačana glavnica Din 1,250.000.— Rezervni fondi Din 40:000.— HŠ , g* . . Vloge na knjizicah in na tekočem račun u Din 14,000.000.- Celoletni Skupni promet Din 600,000.000.- VLOGE OBRESTUJE OD NOVEGA LETA NAPREJ po višini šume PO 6—7—8% IN PLAČUJE VSE DAVKE NA VLOGE. Dava posojila na fal interes na vknjižbo (inta- bulacijo) i odprete kredite na poroštvo (kezes). Edina banka v Prekmurju, katera je od Ministerstva financje po-oblaščena na trgovanje z valutami (kak Dollar, Frank, Lira, Font Silling, Pengö itd.) Štere po najkulantnejši dnevni ceni kupuje in Prodaja. Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije in borzna naročila. Nakazila v tu- in inozemstvu brez vsakih stroškov. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, dalmam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročila. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigarni v MURSKI SOBOTI. HRANILNICIA in posojilnica V ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8 % Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobre stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOZEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ