^morski dnevnik I® *afiel izhajali v Trstu ■imaja 1945. njegov WMhcxinilc PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-”* '843 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen "faklostil. Od 5. do 17. "Rtembra 1944 se je ti-*?v tiskarni « Doberdob. ’ W>VCU pri Gorenji Trebu-* * '8. septembra 'T4 *> ' maja 1945 v S*™ »Slovenija, pod pri Idriji, do 8. J/j* '945 pa v osvobojeni" Tr»tu. kjer je izila zanj* številka. Bil je edini S**™ partizanski DNEV-""»žeeužnjeni Evropi. O' 75 O" s O 75- o > ro ” o- c “Tl ni 75 Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 161 (11.577) Trst, nedelja, 10. julija ‘ G X m s? z r_ j> Z. i—i NK X. O >59 inije) CO 23 Ul Ul -Ž» Si- lo O' o ____ o o V enotnosti učinkovitost Bogo Samsa so za nami, računi izgub in jj®J)ičkov narejeni, počasi si stranke Jo rane, na dnevni red prihajajo Hm, *aue> na unevm rea pri n a> vedno stara vprašanja: Kaj JrJJ- Kako sestaviti vlado? Kakšna ®*mštva se bodo ustvarila, s kaki-8» ?r°gral,li ■ Volitve so prinesle mno-jeX*veSa. ni nobenega dvoma, da se lev°kr *vane ((alternative* in to-ses.v^i"a poslancev in senatorjev, Sociio- na iz komunistov in laiko -K.-.,**,stov, toda ko preidemo na tla sorazmerij> s® odkrije, da Hi "Kšna vlada zelo malo verjetna, staja*- nemo8°ča zaradi razlik, ki olh •.."Ju med omejenimi strankami. In s tem . — ski t sm° že ponovno na petstrankar- r>tztw!!,illi,iji, Ki edina v parlamentu polaga z zadostnim številom M sov* z zadostnim številom gla- fi ; j^Povedujejo obnovitev stare vlade, k <;no ošibljene, saj je ena izmed lahci *’< nt — Krščanska demokracija, faz do sedaj najhujši volilni postaj sv°j' zgodovini. Takoj se pe-ii) s Ja vprašanje, kdo bo predsednik stjair kaK*nim programom. Demokri-stVl| ,su 'zgubili in prav v tem svoj-Ve|ja ^ Kako potrebujejo ponovno u-ShuriV,l.le.v in torej predsednika vlade. p "vitev se sklicuje na svojo prepri hrUl. volilno zmago in je zato zclc Cfa^H Kandidat. Po drugi plati ps >f';a volitvah ni zmagal, njegoi raz t °K že močno spominja na po-i* š'p °<*a ^trudi izgub demokristjanov te|,tt|.v. vetji meri prav PSI jeziček na datUrICl ^ s tem tudi njegova kandi Uljj, ^ ‘Ulil umi fVcUlUl Ki „ ,a Ponovno prebija na prve stra I 0),,, '"” na prve otnega italijanskega tiska. I’redv' n' sajT,° 0 inrenih, temvei žaVc SI?n o gospodarski usmeritvi dr ittia' Kriza je resna, vsaka stranki vU()pSV0,i rccePt> kandidat za sestave *a tak**11 P°mcni določeno garanciji illi drugačen način rešcviuija fe »pl s° v resnici zelo zapletene ir kp ® Verjetno, da se bodo polemi ko .“"“Ijevale in izid je za sedaj tež Predvidljiv. enostavno je v naši deželi Fur je Julijski krajini. Tudi pri na« ftlerj veliki poraženec, toda v manjši kaj. kot drugod po Italiji, predvsem bo Sv \ deželnem svetu ohranila moč Jj ^valsKo vojsko, sestavljeno ir 10^‘PValcev, in z njo tudi skoro go la ?n ’ du se bo vladna koalicija vrte *e ..Vil okrog KD. Pogajanja so se feistr. I. Prav 'il1' SSk. Seveda tudi tu ne želi,! tKo ustvariti ravnotežje v dt i(ivu v*adi, saj bo treba upošteval _ sorazmerja v deželnem svetu. V,Čna ,0^Ka deželne politike So (11l1,1 njegov občinski svet, k ji trst 1* izredno zapleteni. Lista : bi| j* veliki poražence. Cecovini Štirni °'jeu v parlament, notranja n dar, | a v Listi so prišla z vso silo i Np„,. Prepiri se tudi po volitvah ni PraV|j'" ^ takem ozračju se LLsta pi »o j.,. na umik, na zapustitev utirat krvpJdvžev, češ da je treba obnovi !jaSeet.lvt>no Podobo oporečništva, oiu to n s sodelovanjem s strankam K„vii *' pomenilo, da bi se nekak Id |ei 0 sliuije, ki je trajalo v Trst "e, a je U|»ravljala Lista sama o k^io i1"*1” številu glasov, toda Vsiljevanja: ali me podprete a Sij, (Se volitve, ki pa so sc jih v: 1 sla ' e,daj se upravnih volitev bo Sr f. demokristjani pa si jih želi Si ./"nujo, da bodo ponovno prid< Y *lasove. Jklh zapletenem vrtiljaku rin bi ^®želi»|h in krajevnih politični .“Kih interesov smo tudi mi pr 'ALJEVANJE NA 2. STRANI Dva dni pred umestitvijo parlamenta Nejasne perspektive za sestavo nove vlade KIPI svari Craxija pred pastmi v ponudbah KD - Spadolini stopil na plan RIM — V parlamentu je že vse pri pravljeno za torkovo umestitev nove poslanske zbornice in senata. Obe skupščini bosta morali najprej potrditi izvoljence in nato začeti glasovanja za oba predsednika in za predsed stvi zbornic. V naslednjih treh dneh bodo morali parlamentarci imenovati svoje načelnike po političnih skupinah. Šele nato se bo začelo pravo reševanje vladne krize Postopki so torej jasno začrtani, manj je, vsaj doslej, jasnosti v političnih silah, tako glede programov, na katerih bi temeljila nova vlada, kot glede strank, ki naj bi jo sestavile. Mimo neoporečnosti številk so celo o cene volilnih izidov še različne. KD na primer priznava poraz, a zatrjuje, da so volivci zavrnili tudi predlog KPI o ((demokratični alternativi*, in da ni torej druge izbire, kot obnovitev starih petstrankarskih koalicij. V nji hovih vrstah pa vladajo, navzlic zunanjemu enotnemu licu, razprtije celo glede izbire načelnikov parlamentarnih skupin. Mnogi opazovalci tolmačijo pred včerajšnje srečanje De Mita - Craxi, čeprav se o njem ni izvedelo nič u-radnega, kot znak zbližanja, če že ne kot pristanek KD na socialističnega predsednika vlade. KPI, katere vodstvo se bo sestalo spet jutri, v današnjem glasilu kritizira tako možnost, češ da bi Craxiju nudila le dve alternativi.: postati talec močnejšega zaveznika ah ponovno hitro krizo ponavljanja razprtij v vladi. Ponovno je stopil na plan tudi okrepljeni Spa dolini, ki se ponuja za posrednika in navsezadnje za predsednika vlade. Polemike zaradi izjav Alija Agce RIM — še vedno ostaja nepojasnjeno, kdo so ugrabitelji 15-letne E-manuele Orlandi. Zamenjava za Meh-meta Alija Agco se marsikomu zdi nemogoča zahteva, ki je lahko le u-vod v bolj logičen denar. S predsi-nočnjimi izjavami atentatorja na papeža, ki noče osvoboditve, pa je vsa zadeva postala še nerodna, da je moralo pravosodno ministrstvo u-vesti preiskavo, kako lahko obsojenec na dosmrtno ječo daje izjave i-talijanski televiziji. Vse skupaj se kot kaže prekomerno napihuje. V polemiko se je morala vplesti sovjetska agencija «TASS», ki piše o namerni režiji ameriške tajnoobveščevalne službe CIA. Oglasila se je tudi Bolgarija s trditvami, da so ugrabitelji poslali Agci sporočilo, naj molči. Medtem pa ni nihče gotov, če ugrabljeno dekle še živi. VEČ NA 2. STRANI - Dolga melonarska noč Lista za Trst je priredila včeraj v tržaškem Avditoriju maratonsko skupščino vpisanih. Vse se je odvijalo dokaj tajno, saj so take skupščine izključno za aktiviste. Pa tudi novic ni bilo mogoče veliko izvedeti, največkrat se je oglasil dežurni vratar, ki je povedal, da je skupščina še v teku. Ko smo končno privabili k telefonu tajnika Liste Giuricina, nam je povedal, da bo razprava šla dolgo v noč in da so poleg njega, ki je imel tajniško poročilo, spregovorili vsi veljaki stranke: od Cecovini ja, Gambassi-nija, Pellisa in drugi. Pri razpravi se je oglasilo še veliko število aktivistov. O ključni točki, to je o referendumu za sodelovanje ali za prehod v opozicijo, ni bilo kaj dosti izvedeti, razen tega, da je padel tudi predlog, da bi referendum zamrznili, Dolga in skrivnostna noč Liste daje seveda slutiti, da volilni neuspehi nikakor niso izgladili notranjih riesoglasij. Mature: začetek ustnih izpitov Na skoraj vseh slovenskih višjih srednjih šolah so se včeraj začeli ustni deli zrelostnih izpitov, na preostalih pa bodo začeli profesorji brskati po znanju kandidatov jutri. Prvi dan izpraševanj je potekal v znamenju colidnih odgovorov, kar daje dobro upati tudi za prihodnje dni. Med kandidatom in izpraševalno komisijo se kaj kmalu vzpostavi dvosmeren dialog, ki temelji na obravnavi širših tematik. Pikolovstva je skratka vse manj. Ustni izpiti se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, rezultati matur pa bodo znani v teku tega meseca. VEČ NA 4. IN 8. STRANI rT 5CT [ 1 ir H J PPj| E 1 SpUa ■i JMhI K Festival je treba obnoviti V poletnih mesecih se Trst žal ne more ponašati s kakšnim izjemnim kulturnim življenjem, ki bi znalo pritegniti, kaj več od običajne domače publike. Pa tudi tisto, kar je Trst včasih imel, neizprosno propada. Sem bi lahko prišteli festival znanstvenofantastičnega filma, ki je doživel dvajset izvedb in ga od letos ni več na sporedu. Marsikdo se seveda s to novo vrzel jo ni sprijaznil in sprožil debato, ki je prav včeraj dosegla svoj vrhunec z zasedanjem «Festival jutrv>. Kot nadomestilo za festival pa bodo predvajali na Gradu sv. Justa serijo filmov z naslovom «tFantaslica*. '• Davisov pokal: Italija izločena Z včerajšnjim porazom v igri dvojic je Italija izločena iz nadaljnjega tekmovana za Davisov pokal. Danes bosta sicer na sporedu še zadnji srečanji posameznikov, ki pa ne odločata več o ničemer, saj Argentina vodi že s 3:0. V B skupini pa si je Jugoslavija zagotovila nastop v finalu. Po drugem dnevu srečanja proti Bolgariji namreč vodi s 3:0. V finalu bo Jugoslavija igrala proti zmagovalcu srečanja Madžarska - Avstrija. VEČ NA 10. STRANI O O 1 Lili*. k/ouiUJCT predlog je nesprejemljiv Generalni tajnik FLM Pio Galli RIM —■ Sindikat kovinarjev FLM je včeraj po temeljiti preučitvi njegove vsebine zavrnil predlog ministra Scottija za novo delovno pogodbo kovinarjev zasebnega sektorja, ker da je v sedanji sestavi nesprejemljiv. Ministrov predlog namreč ne upošteva zahtev FLM, ni v skladu z januarskim sporazumom in je vse preveč popustljiv do omejitev, ki jih zagovarja Feder-meccanica. Predlog je treba po mnenju sindikata revidirati na več mestih, zlasti kar zadeva skrajšanje delovnega umika* Jutri bo FLM posredoval ministru popravke, ki naj se vnesejo v tekst njegovega predloga. VEČ NA 2. STRANI Aretiran predsednik čilske KD Valdes SANTIAGO — Agenti Pinochetovega režima so včeraj aretirali pred sednika čilske demokrščanske stranke Gabriela Valdesa in generalnega tajnika stranke J. Di Gregoria, in sicer pod obtožbo, da sta dala tiskati ((prevratniške* letake. Z isto motivacijo sta bila aretirana tudi predsednik organizacije «Proden», ki združuje več opozicijskih strank in sindikatov, Jor-ge Lavandero, ter lastnica tiskarne Juana Meža. V resnici gre menda za letake povsem miroljubne vsebine pred 3. protestnim dnevom na sporedu za torek. Včeraj so aretirali tudi pet voditeljev organizacije «Coordinadora na-cional sindical*. ki ostanejo— kakor je naglasilo ministrstvo za notranje zadeve — na razpolago sodnim oblastem. Medtem se je včeraj vrnil v Santiago prvi begunec, ki je prejel za to dovoljenje od vlade. Gre za bivšega senatorja stranke Accion popu-lar Rabaela Taruda ki je doslej živel v Španiji. Dva ministra bivše Allendove vlade S. Bitar in F. Ra mirez pa sta bila včeraj sprejeta v Washingtonu, kar naj bi pomenilo določen premik v politiki ZDA do Čila. Strip v PD: Taras Buljba M.KOOGOfc' TARAS BUUBA S torkovo številko bomo začeli ob javljati v Primorskem dnevniku na zadnji strani strip Taras Buljba. ki je povzet po znanem istoimenskem romanu ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Taras Buljba je romantična zgodba iz časov junaških ukrajinskih kozakov, v kateri je močno prisotna nacionalna nota. V zgodbi se prepleta predanost junakov do rodne zemlje in iskrena ljubezen do lepe Poljakinje enega od Buljbovih sinov. Sporočilo romana je očitno: obči interes je-pomembnejši od družinskega. Izdaja domovine je za Tarasa najhujši zločin in zato ubije sina. Povest o Taras Buljbi, utelešenju neuklonljivega borca za svobodo, je ilustriral Željko Lordanič. Z letovanja v Zgornjih Gorjah Poletni čas je za otroke tudi čas skupnih letovanj, kolonij, taborjenj ipd. Med številnimi pobudami je tudi letovanje slovenskih zamejskih otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu, ki jih vidimo na sliki Salvadorska gverila zavrnila predloge ZDA SAN JOSE — Posebni odposlanec ameriškega predsednika Ronalda Rea gana Richard Stone je prispel v Kostariko, kjer je imel prve pogovore s predsednikom Albertom Mongejem in zunanjih ministrom Fernadom Vo-liom, a mu ni uspelo, da bi se sestal s predstavniki salvadorske gverile. Politično krilo salvadorske osvobodilne fronte Farabundo Marti je nam reč izjavU, da Stone ni enakovreden sogovornik. Obenem je vodstvo salvadorske gverile v San Joseju iz ja vilo, da ne morejo pristati na zahteve VJashingtona in salvadorske vlade, naj položijo orožje in se udeležijo prihodnjih salvadorskih volitev. Gverilcem ne more namreč nihče jamčiti za njihovo varnost, sodeč po po teku prejšnjih volitev pa bodo tudi te vse prej kot demokratične in svobodne. □ SAO PAULO — Druga armada bra zilske vojske iz Sao Paula je v pripravljenosti zaradi stavk v industriji na širšem območju Sao Paula, ki so skoraj povsem ohromile vsako produktivno dejavnost. SPD o evroraketah BONN — Medtem ko je zahodnonem-ški zunanji minister Hans - Dietrich Genscher odletel v Washington, da bi Reaganovi administraciji poročal o nedavnem obisku zveznega kanclerja Helmuta Kohla v Sovjetski zvezi, je zahodnonemška socialdemokracija sprejela vrsto pobud glede evroizstrel-kov. V sredo bo v Moskvo odpotoval socialdemokratski izvedenec za vprašanje razorožitve Egon Bahr, ki bo skušal ugotoviti, kakšen je manevrski prostor za pozitiven razplet ženevskih pogajanj. Nemška socialdemokracija je namreč prepričana, da je Kohl v Moskvi zapravil edinstveno priložnost, ko je slepo podprl stališča ZDA in NATO. Predsednik SPD Willy Brandt je vče raj poudaril, da morajo ZDA in SZ nadaljevati ženevska pogajanja in se potruditi, da dosežejo sporazum pred koncem leta, ko bi morali v zahodni Evropi namestiti prve ameriške jedrske rakete. • V enotnosti NADALJEVANJE S 1. STRANI padniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji: želimo si odločne vlade, ki bo reševala odprta vprašanja in to na demokratičen način v korist delovnih ljudi. Malo je verjetno, da bomo takšne dosledne rešitve dočakali v bližnjem razdobju lahko pa pričakujemo določene korake naprej. Že smo ugotovili, da so se na volitvah v deželi in v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci, utrdile sile, ki so za bolj odprto politiko sodelovanja, da so se slovenski kandidati uveljavili na kandidatnih listah v vseh treh pokrajinah, kjer so nastopili, skratka volitve marajo pomeniti izboljšanje ozračja za reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na raznih ravneh in torej na krajevno - upravnih, na deželni in na državni. V ospredju je vsekakor globalni zaščitni zakon katerega Slovenci enotno zahtevamo, za kar je bilo narejeno že mnogo naporov in katerega tako dolgo časa zaman pričakujemo. Ta zahteva je bila v ospredju med volilno kampanjo. Sedaj gre za vrsto konkretnih vprašanj in med njimi za ponovno vložitev zakonskih osnutkov. Kot je znano, so v prejšnji zakonodajni dobi vložili zakonske osnutke parlamentarci KPI, PSI, KD in senator Fontanari za SSk. Lahko pričakujemo, da se bo to ponovilo. Seveda je to samo prvi, nekoliko formalni korak, ki je sicer nujen in logičen. Bistvena je resnična volja parlamentarnih skupin in nove vlade, da se prične o zakonskem predlogu stvarno razpravljati v skladu z zahtevami in potrebami celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To vprašanje pa je tesno povezano z akcijsko enotnostjo vseh Slovencev v Italiji v boju za globalno zaščito. Mnogo je bilo polemik o enotni slovenski delegaciji in o njeni sestavi. O tem se lahko govori in razumljiva so tudi različna mnenja in stališča. Nujen pa je končni skupni jezik in dogovor saj je treba pluralistično in realno upoštevati celotno paleto pripadnosti slovenske narodnostne skupnosti in je potrebna resnična dobra volja vseh. Ni namreč nobenega dvoma, da lahko le združeni učinkovito zahtevamo svoje pravice, da smo združeni zelo močni in da je vsaka razdvojenost škodljiva in nevarna. Sindikat kovinarjev FLM zavrnil Scotti jev predlog RIM — Predlog ministra za delo Scottija za novo delovno pogodbo italijanskih kovinarjev zasebnega sektorja je v sedanji sestavi nesprejemljiv ter ga je treba bistveno predelati. To je stališče, ki ga je zavzel sindikat kovinarjev FLM po včerajšnji temeljiti analizi Scottijevega dokumenta. Seje na sedežu FLM so se udeležili člani delegacije, ki je v preteklih dneh vodila pogajanja s Feder-meccanico, in člani sindikalnega vodstva. Po njihovem mnenju — ustrezna resolucija je bila sprejeta z veliko večino glasov, kar pomeni, da je bila v okviru sindikata dosežena enotnost gledišč, medtem ko so se stališča njegovih komponent v preteklih dneh glede nekaterih točk nove pogodbe nekoliko razhajala — bo treba Scottijev predlog revidirati vsaj na 6 ali 7 mestih. Ministrov predlog namreč ne upošteva zahtev, ki jih je od vsega začetka postavila FLM, zlasti v zvezi s skrčenjem delovnega urnika, pa tudi ni v skladu v dogovorom delodajalci - vlada - sindikati iz letoš- njega januarja. Hkrati s tem ministrov predlog vse preveč pasivno sprejema omejitve ,ki jih nasprotno zah teva Federmeccanica. Kljub temu — pravi na koncu dokument, ki so ga v tej zvezi izdali po seji na sedežu FLM — da so rešitve, ki jih ministrov predlog predvideva glede mezdnih poviškov, pozitivne, je Scottijev predlog v sedanji sestavi nesprejemljiv ter bo sindikat jutri posredoval ministru za delo popravke, ki naj se vnesejo v tekst. Sindikat je nadalje oklical za v torek dveumo stavko vseh kovinarjev zasebnega sektorja ter potrdil splošno stavko, ki je bila že napovedana za prihodnji četrtek. V sredo pa se bo sestal vsedržavni svet kategorije, da bi pregledal nastali položaj in določil nadaljnje akcije sindikata v obrambo interesov prizadetega delavstva. Federmeccanica, katere vodstvo je v petek zvečer v Milanu že pregledalo Scottijev predlog, doslej ni reagirala na dokument, o katerem bo nadaljevala razpravo v torek. Sest ur strahu v damskem salonu CASERTA — Michelangelo D’Ago-stino, skesani kamorist, ki je Pr(^ časom s svojimi priznanji na sodišču omogočil aretacijo več desetin članov Cubolove «Nove organizirane ka-more» na jugu države, je ponovno stopil na pozomico. Včeraj dopoldne med zaslišanjem v karabinjerski kasarni v letoviščarskem mestecu Mon-dragone v pokrajini Caserta je D’A-gostinu uspelo, da se je polastil pištole in ušel paznikom. Med begom po ulicah je izpustil več strelov ter laže ranil marešala, ki ga je zasledoval, in neko žensko. Na koncu se je zatekel v damski salon, kjer se je zabarikadiral in šest ur s pištolo ustrahoval talce: frizerja in žensk, šele okrog 17. ure se je predal karabinjerjem ter izpustil na svobodo prestrašene talce. Vse večja zaskrbljenost za usodo Emanuele Orlandi Habrejevi neuspehi na čadskem bojišču RIM — Štirindvajset ur po zadnjem sporočilu ugrabiteljev Emanuele Orlandi imajo preiskomlci premalo dejstev, da bi lahko ugotovili, kdo so ugrabitelji in kateri je njihov cilj. še najmanj dokazov pa imajo glede usode ugrabljenke, saj vsi dosedanji «dokazi» ugrabiteljev ne prepričajo, da je dekle še'živo. Nič čudnega torej, da je Emanuelin stric včeraj pozval ugrabitelje, naj se ponovno oglasijo in dokažejo, da njegova nečakinja še živi. Medtem pa se že razvnema polemika glede pred-sinočnjega nedopustnega srečanja Mehmeta Alija Agce z novinarji in njegovih izjav o vpletenosti bolgarskih in sovjetskih obveščevalnih služb v atentat na papeža Janeza Pavla 11. Sovjetska agencija «TASS» je napisala, da srečanje «ni bilo naključno», uda je to le nadaljnja provokacija proti socialističnim državam z nezamenljivim podpisom CIA». Resnici na ljubo, so predsinočnja dogajanja z nepričakovano premestitvijo Mija Agce iz Ascoli Pičena v Rim in njegovo srečanje z operaterji in novinarji italijanske televizije marsikoga začudila. Pravosodno ministrstvo je glede «naključnega srečanja» že uvedlo preiskavo. Vsekakor je sedaj vsa zadeva od atentata na papeža do bolgarske vpletenosti ponovno na prvih straneh. Ag-ca je predsinočnjim po televiziji jasno povedal, da thoče plačati svoj dolg do italijanske pravice». Kaj torej sedaj? Kako lahko zahtevajo u-grabitelji Emanuele Orlandi zamenjavo, če Agca hoče ostati v zaporu. Nič čudnega torej, da se že utrjuje prepričanje, da so ugrabitelji navadni kriminalci, ki bodo prej ali slej iz svoje absurdne zahteve prešli na konketnejši denar. Za bolgarsko tiskovno agencijo «BTA», pa se kdo boji, da bi Agca končno povedal resnico. Ali Agca PARIZ — Položaj na čadskem bojišču se za vladne sile predsednik3 Habreja vedno bolj zapleta. Predsinočnjim so uporniške sile bivšega predsednika Gukunija Weddeya zasedle strateško mestece Abeche, ob edini cesti, ki povezuje glavno mesto N’Djameno s Sudanom. Stopnjuje se torej nevarnost neposrednega posega tujih sil v Čadu, saj le redki verjamejo, 33 bi Gukuniju Weddeyu brez libijske posredne in neposredne pomoči uspel0 v tako kratkem času osvojiti tako pomembne položaje. Vladne sile so v zadnjem obdobju dobile precejšnjo vojaško porn^0 iz Francije, Habrejevo vlado aktivno podpirata tako Egipt kot Sudan >n druge zmerne afriške države, a do sedaj je v N’Djameno prispelo le tanko orožje, medtem ko «upomiške» sile razpolagajo s topništvom in m°ta°j ziranimi enotami. Prav to je po mnenju francoskih opazovalcev gtav™ razlog za Habrejeve neuspehe na bojišču. Tokrat je kot kaže Libija bolj« pomagala svojemu varovancu kot v letih 1980/81, ko je na čadskem bojišč obležalo kakih tisoč libijskih vojakov. Sudan in Egipt pa nedvomno ne bosta dovolila, da bi Čad postal Ponovno libijski privesek, ki bi Gadafiju odprl pot proti srednji Afriki Arafat išče izhod iz krize s pomočjo Sovjetske zveze TUNIS — Zadnji hudi dogodki palestinske krize in ameriška ofenziva za politično in vojaško uničenje palestinske revolucije bodo v središču razgovorov med delegacijo izvršnega odbora PLO in voditelji SZ, ki bo prihodnji teden v Moskvi. Uradna a-gencija palestinskega osvobodilnega gibanja pojasnjuje, da bodo na vabilo Kremlja odleteli jutri v SZ načelnik diplomacije PLO Faruk Kadu-mi in nekateri sodelavci. Ta delegacija, ki se bo pogovarjala tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom, naj bi pripravila pot za bližnje razgovore samega Arafata z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Arafat išče torej večjo podporo SZ in njen pritisk na Sirijo in Libijo, ki sta v ozadju upora nekaterih pale- stinskih poveljnikom v libanonski dolini Bekaa. Kot je izjavil včeraj v kratkem postanku v Rimu na poti v Vzhodno Nemčijo in Beograd «drugi mož» PLO Abu Ajad, šestčlanska po sredovalna komisija, ki jo je izvršni odbor palestinske organizacije poslal v Bejrut in Damask, da bi dosegla prekinitev ognja, obnovitev odnosov PLO - Sirija in uklonitev upornikov načelu notranje rešitve sporov v organih PLO. ni dosegla uspeha. Medtem se je včeraj ameriški po sebni odposlanec Habib srečal z libanonskim predsednikom Džemajelom v Bejrutu, v Moskvi pa sredstva javnega obveščanja odkrito dolžijo ZDA, da hočejo zagospodovati na Bližnjem vzhodu na koži Palestincev in vseh Arabcev. Reagan - Cairteir zmaga s trikom? NEW YORK — Obtožbe, da se j* predsednik ZDA Reagan v volu* kampanji posluževal vohunov iz ta bora najožjih sodelavcev tekmec Carterja, dobivajo čedalje trdnejše temelje, kar med Američani vzbuja občutek novega «primera Watergate*> ki je pokopal bivšega predsednika Niiona. V arhivu univerze Stanjord v Kaliforniji so namreč našli spojnico, sestavljeno na osnovi zapiskoVt ki so jih Carterju pripravili izvedena za odločilni televizijski dvoboj z ganom, a so prišli v roke Reagana vemu pomagaču Valisu po vohunu ' nasprotnega tabora. Preiskavo o izredno kočljivi zodfta vodita sedaj tako zvezna policija M izredna komisija kongresa, katerem je Vališ razkril baje tudi ime vrinje* ca ali vohuna. Reagan se pa žaga varja, da osebno ni o tem nič vede in da je svojim pomočnikom ukazat’ naj povejo vse, kar jim je znano. FILLEA-CGIL za pravice Slovencev v Benečiji ČEDAD — Sindikalna stroka lesnih delavcev FILLEA - CGIL se hoče še bolj angažirati, da bi Slovenci v Italiji prišli do globalne zakonske zaščite in da bi v tem okviru Beneški Slovenci dobili status narodne manjšine. Takšen bi, na kratko, lahko bil povzetek sestanka, ki ga je delegacija FILLEA - CGIL imela s člani teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino in družbenopolitičnimi dejavniki Nadiških dolin. Sestanka, ki je bil v prostorih SKGZ v Čedadu, so se udeležili predsednik TO SKGZ prof. Viljem Čemo s člani odbora, župan iz Špetra Slove-nov prof. Firmino Marinčič, odbornik v Špetru Giuseppe Blasetič, direktor mešanega podjetja Hobles Michele Carlig in drugi. Sestanek je oklical sindikalist Ivo Paljavec, v sindikalni delegaciji pa je bil tudi član vsedržavnega vodstva Marchioni. Paljavec je povedal, da so se delavci prvič zavestno odločili javno pokazati svojo narodno pripadnost na prvomajskem zborovanju 1980. leta, ko so izpostavili dvojezični napis s 50 podpisi. V svojem jeziku so govorili na sindikalni skupščini, na vsedržavnem kongresu pa so sprejeli resolucijo z zahtevo po priznanju pravic narodnim manjšinam. V poglobljeni in obsežni razpravi so Beneški Slovenci osvetlili gospodarsko, politično in narodno plat svojega življenja. Povedali so, da je država tako razširila mrežo otroških vrtcev in otroke tako priklenila nanje, da so se začeli odtujevati staršem in njihovem jeziku. Kar 60 odstotkov prebivalcev se je izselilo, ostali so samo starejši ljudje, ki se preživljajo s skromno pokojnino. Z vztrajno borbo, z zavezništvi in z uveljavljanjem črke in duha osimskega sporazuma so se odprle možnosti za odpiranje novih delovnih mest na območju Špetra, kjer so se zaposlili mlajši domačini. Obstajajo možnosti, da se bodo v mešanih podjetjih postopoma zaposlili tudi izseljenci, ki se bodo vrnili. Župan Marinič je dejal, da bo v industrijski coni ob njeni dograditvi okoli 800 delovnih mest, že sedaj pa jih je 210. Opozorili so tudi na težave, ki jih imajo delavci s prevozi na delo. Sindikalist Marchioni, ki v stroki FILLEA odgovarja za stike z inozemstvom, je napovedal korake pri tajnikih treh konfederacij, da bi jih seznanili z zahtevami slovenske manjšine, obljubil je, da bo časopis «11 La-voro» (10 tisoč kopij za delegate) odprl svoje strani za probleme manjšin, pobude v tej smeri pa bodo izvedli tudi v lesnih obratih na območju Man zana, kjer je zaposlenih veliko Beneških Slovencev, (gv) PRI MO ROVI S NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Orientalski predmeti: eksotična oblačila iz Nepala, Indije, s Cejlona. Indonezije; ročno izdelani umetniški predmeti z vsega sveta; obleke folk iz indijskih tkanin baobab bazaan SERGI SERGAS RENATE TRST — Šalita di Gretta 7/1 — Tel. 040/43809 BOGO SAMSA darovi in prispevki 2A POSTAVITEV SPOMENIKA V PREČNIKU minulo je 30 let odkar nas je Vergil apustil. Z žalostjo in ljubeznijo se ga Pominjajo njegovi dragi, posebno "'j**, ki daruje 50.000 lir. “A VZDRŽEVANJE SPOMENIKA l KRIŽU jj^^etletniki iz Križa darujejo 50 tartana Bubnič z družino daruje 20 ZA SPOMENIK PADLIM V NOB !.z lonjerja J** in Aima Kljuder darujeta 25 us°c lip ZA SPOMENIK PADUM V NOB ir, skednja, s KOLONKOVCA & °D sv. ANE “®lza Godina daruje 10.000 lir. £A SPOMENK PADLIM V NOB jZ BAZOVICE sPomin na Emila Grgiča darujejo Kr ^ .15 000 lir. osilci krste Paole Ferfogba daru- 10.000 lir. pA POSTAVITEV SPOMENIKA f^ADLlM IZ REPNICA, spomin na Jožeta Lazarja daruje ^idij Milič (Salež 91) 10.000 Ur je Kn za spomenik v Prečniku, kot “'■o pomotoma objavljeno. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE šan obletnici smrti dragega Du-li,. a “Wiča daruje žena Mara 30.000 p5b sedmi obletnici smrti dragega rosr® Peta rosa daruje družina Peta- 10.000 Ur. Penb obletnici smrti Alojza Da-a daruje žena Bernarda 15.000 Ur. * * * j, amesto cvetja na grob Alojzije ŽOfJ, daruje družina Kralj (št. 72) i; br za godbo V. Parma, ieta pP°m’n na Alojzijo Kralj daru-Brv?K rancko in Matilda 10.000 Ur za J* na pihala V. Parma. ^p. ,.sP°min na Alojzijo Kralj daruje jaT?. Počkaj (Salež 90) 10.000 lir ŠD p ■ V- Parma in 10.000 Ur za ^ ‘nmorec. dn ..spomin na Alojzijo Kralj daruje za „na Cappelli (Salež 64) 10.000 Ur 23 godb° V. Parma. goji.l8, Bogateč daruje 10.000 lir za Prir*0 Parma in 10.000 Ur za ŠD mnorec. 25.flna i- 'n Vincenzo Sossi darujeta y i*r za ŠD Primorec, jeta Spottl‘n na Marjana Štoko daru zastri Darka in Ivanka 20.000 Ur lir , UCo KPI Prosek Kontovel, 10.000 lO.Ofin ,K°dbeno društvo Prosek in V v lr ,za Pevski zbor Vasilij Mirk. rija Fpmin na Ivano Milič daruje Ma s>toka 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. Ob obletnici rojstva padlega sina Marjana Štoke daruje mama 20.000 lir za komunistični krožek «Marjan Štoka* na Proseku in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. Ob 5. obletnici smrti dragega očeta, nonota in svaka Franca Kapuna darujejo Miranda in Renato, vnuka Andrej in Aljoša, in svakinja Milka Daneu 50.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. Ob 7. obletnici smrti Antona Grgiča darujeta žena Silvestra in sin Darko z družino 20.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Viktorije Košuta darujeta Ančka in Sonja Bogateč 20.000 Ur za godbo na pihala Vesna - Križ. Namesto cvetja na grob Pepija Žagarja darujeta družini Racman - Do-ljak 10.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar. Namesto cvetja na grob Emila Grgiča darujeta družini Racman - f''" l.iak 10.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar. V počastitev spomina Ivana Vatte darujeta Olga in Anton Pertot 10 000 lir za ŠD Polet (kotalkarska sekcija). V spomin na Emila Grgiča darujejo vrstniki 20.000 br za KD Lipa -Bazovica in 15.000 Ur za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob tete Viktorije Košuta darujeta Viktor in Ade-lina 15.000 Ur za KD Vesna in 10.000 Ur za vzdrževanje doma A. Sirk. Namesto cvetja na grob Viktorije Košuta darujeta Nini in Viktorija 5.000 Ur za KD Vesna. Ob obletnicah smrti bratov Ivota in Rudija Pertota daruje Pepi Pertot z družino 10.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. Nosilci krste pokojne Paole Ferfo-gUa darujejo 10.000 Ur za KD Lipa, 10.000 Ur za ŠD Zarja, 10.000 Ur za sekcijo KPI Bazovica in 10.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. V spomin na drago mamo Marijo Tence vd. Maganja daruje sin Marjo 10.000 Ur za KD Vesna - Križ, 10.000 Ur za pevski zbor V. Vodnik iz Doline in 10.000 Ur za Združenje aktivistov tržaškega ozemlja. Ob drugi obletnici smrti moža Franca Ukmarja se ga spominja in daruje žena Marija 50.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Sergija Grži-nica daruje Cita Kosmina 15.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V počastitev spomina Sergija Gržinica darujeta Nadja in Livio Visintin 50.000 za TPK Sirena. V počastitev spomina Sergija Grzi- nica darujeta Silva in Rosanda Ga-sperčdč 50.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragega nečaka in bratranca Sergija Gržinica daruje družina Slavik 200.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na drago mamo EmiUjo Krmec vd. Stranj darujeta Dragica in Anton 20.000 Ur za KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob EmiUje Krmec vd. Stranj daruje Marino Bandi z družino 20.000 Ur za KD V. Vodnik. Nosilci krste Emila Grgiča darujejo 25.000 Ur za KD Lipa, 25.000 Ur za ŠD Zarja in 20.000 Ur za pogrebno društvo Bazovica Namesto cvetja na grob Emila Grgiča daruje družina Ražem (Bazovica 12) 10.000 lir za KD Lipa. Za KD F. Venturini darujejo: Angela Mauri 20.000 Ur, Adriana Zo-bin 10.000 Ur, družina Desanti 20.000 ter Marija Tul 20.000 lir. Ob 70. obletnici godbe darujeta Nella in Vincenzo Sossi 25.000 lir za godbo V. Parma. Kriški petdesetletniki darujejo 50 tisoč Ur za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Miroslava FrandoUča darujeta Vera in Jure Štavar 50.000 lir za pevski zbor Igo-Gruden v Nabrežini. Namesto cvetja na grob sestrične Katice Pinto daruje družina Alme Pertot 20.000 luža TPK Sirena. Boris Kocijan daruje honorar oddaje «sprehodi po tržaških predmestjih; 20.500 Ur za KD F. Venturini. Franko Mingot (Boljunec 451) daruje 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec. Ob priliki izleta daruje Guerino Benčič 10.000 Ur za KD F. Venturini. Anamarija Gregori daruje 10.000 lir za KD F. Venturini V spomin na Emila Grgiča darujeta Cvetko in Valerija Grgič 10 tisoč Ur za ŠD Zarja. Kriški petdesetletniki darujejo 50 tisoč Ur za KD Vesna. Namesto cvetja na grob sestrične Karle Sosič daruje Bernarda 15 tisoč za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Ob sedmi obletnici smrti Alojza Daneua daruje žena Bernarda 15.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 10.000 Ur za ŠD Polet. Petrina, Marička in Gisela darujejo 35.000 Ur za godbo na pihala Vesna - Križ. Petdesetletniki iz Križa darujejo 50.000 lir za godbo na pihala Vesna -Križ. no m°ški išče ženo za skup-dnevtvi enje- Ponudbe na Primorski -,'nk. Ul. Montecchi 6, pod šifro Mls UPn° živ,jenje». Pj|J'A?ASH trgovina oblačil nudi ob 50 Poletne razprodaje od 10 do I*Ron St popusta- su AM gumijasti čoln v dobrem lio Ju 2 motorjem. Tel. od 20.30 da- °SMlS ŠL 040/228507- je odprl Olenich iz Padrič. (v, pinot in čmo vino. Osmica 00 ^Prta do 27. t.m. PAM železnina1 IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI 10 ,ndustri|o, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijska con«) D0 M JO. 1« - Tel. ttM7f BRATCE vabi v osmico Sta-^^den - Samatorca 6. Oad BIECHFR sporoča, da se UK prodaja po izredno zni-Pohii. cenah vsega razpoložljivega Pril,viVa' Ne zamudite edinstvene ^ožnosti. Trst V \a 750113- •>„i JEM dajem sobo v novi hiši v Ul. deUTstria 27, m- uajem sodo v novi nisi v od ricm' gričevnatem okolju, 12 km Mj.Kopra. Tel. po 19. uri na šte-OpOv? °°3866/23-714. kojnP^NEC iz Trsta z dobro po-Sino n°’ .*^e pošteno osebo ali dru-tia j Pr*pravljeno da ga sprejme rv, Plača mesečno po dogovo-- f„‘/jJai-> na št. os. izkaznice 42530106 Posta Centrale, Trst -MplLini« .... mii. oblačil MISH-MA Ul. G. Galllna ! Vpr\iek' 12- luliia- se P^d1 KLETNA RAZPRODAJ/ p0pusti od 10 do 50° °bv' občini 4.7.83 Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Herman Škrlj v Sa-ležu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stanko MiUč, Zgonik 34. Nudi domač prigrizek in toči teran in belo vino. PRODAM fiat 500, prevoženih 35.700 km v dobrem stanju. Telefonirati ob urah kosila aU večerje na št. 0481732850. MOŠKI srednjih let išče žensko staro od 50 do 55 let brez obveznosti. Ponudbe na Primorski dnevnik Ul. Montecchi 6, pod šifro «Pomlad». OSMICO je odprl Pepi Šamek v Dolini. Toči belo in čmo vino. PRODAM 126 v dobrem stanju, cena 2.500.000 lir. letnik 1976. Tel. 910055. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav- hinjah. Toči belo in čmo vino. IZGUBIL se je psiček pasme Jork-shire Terrier v četrtek, 7. juUja, ob 22.30 v bližini Brišč (cesta za Salež). Je črne barve, kosmat, ima rumeno ovratnico in zvonček, sliši na ime Charlie. Je edina tolažba stare gospe. Visoka nagrada za najditelja, tel. 220454. ESTETSKI salon »Ružiča* Boljunec 378 — tel. 228313 obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt od 1. avgusta do 1. septembra zaradi letnega oddiha. PRODAM renault 5 TS v dobrem stanju. Cena 3.500.000 Ur. Telefon 040/212313. PRODAM volkswagen passat (fami-gliare) letnik junij 1978 prevoženih 32.000 km. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 040/827266. PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi je odprta osmica. PRODAM renault 4 svetlo rjave barve letnik avgust 1981. Telefon 040/ 226216. ESTETIKA Milena Nabrežina center 145 — nega obraza in telesa. Telefon 040 /200181. PRODAM staro kraško hišo na Opčinah z zemljiščem v bUžini. Telefonirati v večernih urah na št. 040/ 225122. GUMIJASTI čoln caUegari m 3,250 motor Johnson 25 KS, z opremo zelo malo rabljen ugodno prodam. Telefon 0481/20109. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18. Toči belo in čmo vino. DR. MIRAN DOLHAR — splošni zdravnik — obvešča, da lahko ponovno sprejema nove paciente v okviru bolniške blagajne. Sprejema v ambulanti v Ul. Molino a Vento 72 vsak dan od 10.30 do 12.30, ob ponedeljkih tudi od 18.30 do 19.30. Telefon 755-666. KROJAČNICA Košuta, Drevored D’ Annunzio 11; razprodaja svileno, laneno in bombažno blago za poletne obleke, hlače in kostime, ki jih izdeluje po meri. Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 CVETJE IN OKRASI ZA VSAKO PRILOŽNOST ODDAM v najem na zapadnem Krasu enosobno stanovanje za krajšo dobo. Pismene ponudbe na Primož ski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje*. PRODAJAM jadrnico ZEF, 3,80 m dolžine, s pomožnim motorjem. Telefonirati ob večernih urah na štev. 040/212769. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarrotl 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT PRAGA — PLEČA — POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA — MESNE DELIKATESE — SVEŽA SALAMA — KRANJSKE, DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE — SUROV PRŠUT — SPECK — PREKAJENA REBRCA — PRATA — SVINJSKA MEČA NOV PRODAJNI CENTER DIlIcE grandi marche TEL. 82-03-34 INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d'Oro (Dolga krona) URNIK: 9-13 — 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE Co@p. Serramemtii ©U^IIFM E. a ir J. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 34015 MILJE - Drevored Frausin 9 - tel. (040)271061 ■ za kakovostne zasteklitve ■ za priznana okna f|l|ll[f[S|Tjllj[|j|||}l|jj| obrnite se na zadrugo COOPERATIVA GLAVINA iz MILJ il negozietto ENOBARVNI JAOUARD FANTAZIJA TKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV CO CO a> MESEC PRODAJE OSTANKOV od 12. do 30. julija TRST - Drevored XX. septembra 16 - tel. 730298 .'o -O O Garden Center HTneste Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU, malo pred mejnim prehodom • ŠKOFIJE Tel. 040/231985 RPI predlaga alternativo Deželni komite Komunistične partije Italije je analiziral rezultate deželnih volitev od 26. junija. Uvodno poročilo je imel deželni tajnik Rossetti. Ob zaključku seje je deželno vodstvo izdalo daljše tiskovno poročilo. KPI ugotavlja, da je prišlo tudi v naši deželi do sprememb in da je tudi tu KD nedvomno izgubila in to neglede na velika sredstva, ugotavljajo komunisti, s katerimi je deželni odbor razpolagal do zaključka svojega mandata. Ob padcu KD so pridobile laične stranke, to je PRI, PLI in PSI. O socialistih pa komunisti pravijo, da je njihov rezultat skromnejši od onega na u-pravnih volitvah, ki so bile lani. Ob tem pa komunisti poudarjajo še krepko nazadovanje Liste za Trst kar pomeni, da so zbledele parole in desničarski načrti, ki so pomenili ozadje listarskega pojava. Po presoji izidov pa so komunisti izrazili tudi svoje predloge. V prvi vrsti pravijo, da je na deželni ravni možna vlada brez KD in da je potrebno razpravljati na osnovi programov. KPI je tako napovedala, da se bo razgovarjala z levičarskimi in laičnimi strankami in preverila pripravljenost omenjenih strank, da se soočajo z novimi predlogi. SSk o povolilnih perspektivah V preteklih dneh je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Pri analizi volilnih izidov je bilo poudarjeno zlasti dejstvo, da so volivci razumeli izbiro stranke, da samostojno nastopi tako na deželnih kot parlamentarnih volitvah in s tem poudari zahtevo in pravico po ustreznem zastopstvu slovenske manjšine v vseh izvoljenih telesih. Pokrajinski svet je izrazil priznanje izvršnemu odboru za učinkovito izpeljano volilno kampanjo. Glede položaja na tržaški občini in pokrajini je pokrajinski svet SSk poudaril potrebo, da pride do sestave trdnih večin, ki bi bile sposobne u-činkovito voditi omenjeni krajevni u-pravi. V ta namen je pooblastil izvršni odbor, da v tej smeri išče u-strezne rešitve, do katerih pa bo verjetno lahko dejansko prišlo šele po poletnem premoru. Ker se Slovenska skupnost želi tudi konkretno zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pomembnemu volilnemu uspehu, bo prihodnjo nedeljo (17. julija) popoldne priredila odprto družabno srečanje v smislu Naših praznikov. Točen kraj (Opčine ali Prosek) in program bosta objavljena v prihodnjih dneh. Kandidati še pred zadnjo preizkušnjo mature Soliden začetek ustnih izpitov Na znanstvenem liceju, trgovskem tehničnem zavodu in poklicnem zavodu za industrijo in obrt se je začel včeraj ustni del zrelostnih izpitov. Začetku te sklepne faze mature je prisostvovalo res veliko kandidatov, ki so hoteli očitno na lastno pest potipati pulz ocenjevalnim komisijam, da bi «odkrili» način izpraševanj, da bi izvedeli, katere tematike bolj zanimajo izpraševalce. Poleg njih je bilo tudi nekaj četrtošolcev: prišli so nabirat izkušnje za prihodnje leto. Včeraj smo se pomudili na znanstvenem liceju. Na hodniku pred zbornico, kjer «komisarji» rešetajo dijakovo znanje, je bilo večje število kandidatov zbranih pred dekletom, ki je pravkar, prvo, zaključilo svoje maturitetne muke. «Slovenščino sem dobro odgovarjala, angleščino tudi (dijakinja si jo je izbrala prostovoljno kot tretji ustni predmet), zgodovino tako - tako», je razlagala. Kaj pa naloge? «V slovenski nalogi nisem prav zadela naslova; pisala sem o državljanu, prvi naslov. Pri matematični nalogi sem pravilno razrešila skoraj obe nalogi. Kdo bi si mislil? Zgrešila sem le kvadrirati.* Nekdo od kolegov jo je vprašal, zakaj so jo toliko časa «držali notri». «Očitno sem bila zanimava!* je hudomušno odvrnila in zadovoljno pripomnila, da ji je profesor slovenščine čestital za njene odgovore. Druga na vrsti je bila spet kandidatka. Spoprijela se je s sopotniki moderne, v prvi vrsti s Finžgarjem, in razložila izpraševalnemu omizju katerih vprašanj, problematik se je lotil pisec «Pod svobodnim soncem*. Profesor je nato napeljal pogovor na hlapca Jerneja in na aktualnost problematike, ki jo Cankar načenja v tem svojem delu, ob koncu izpraševanja jz slovenščine pa je kandidatka še povedala, kateri naši književniki so pisali o kmečkih uporih («Gradnik, Kreft in Pregelj, vendar.*). Izpraševanje iz prirodopisa je bilo že bolj vroče. P* ne zaradi sonca in toplega ozračja (v zbornici so namestili namreč ventilator, da potekajo ustni izpiti » dokaj svežem prostoru), temveč zaradi vprašanj, jih je zastavljal izpraševalec. Začelo se je z eksplozije. “ katere je nastalo vesolje, nadaljevalo z vulkani. Tretje, vprašanje je bilo za ta letni čas končno bolj primerno, saj vlažni zrak poleti še kako prija; zadnje pa Je bilo povsem «poletno»: govor je bil o morju in njeg^ vih fizikalnih lastnostih. Kandidatka je priložnost K®® ristila, da je, pred zagovorom nalog, preplavila omizje s svojem znanjem. Naslednja kadidatka je bistroumno pripravila refer^ o tematiki nasilja v slovenski književnosti med oberi® vj uciiiaiuii. uaouja v ojvvvhoiu ....-v . vojnama in po zadnji vojni, tako da so bila vprašanj _ i._________J_TVlnlrlnln 4*-* Aelolo r»Ci konju s tega področja obvezna. Dijakinja je ostala na tudi ko je morala odgovarjati o tržaških pisateljih dramatikih (profesorja je presenetila, ker je vedela, da se Josip Tavčar zadnje čase ukvarja z znanstvi fantastiko . . .) Tudi pri Seliškarju je odnesla celo J* ž», tako da je lahko brez strahu presedlala na z.god^ vino. V hipu je nadela vajeti prvi svetovni vojni m brazložila vzroke in posledice konflikta. Poznavanje z8 dovine ji je nadvse koristilo že pri pismeni nalogi, ^ je obdelala tretji, zgodovinski naslov več kot dobri- aau. Kam namerava po malini, »ckummj mu,j. odgovorila, da se bo morda vpisala na DAMS (DiscjP ne arte mušica e spettacolo) v Bologni, komaj je na hodniku pa je že nezadržno in skorajda umetni®*" Narodnoosvobodnilni boji v drugi svetovni vojni v^. goslaviji, Italiji, Franciji in na Poljskem ji niso preglavic in tako je uspešno zaključila «zaslišanje». Predno je zapustila zbornico je morala le še P°vf dati, kam namerava po maturi. Nekoliko zadržano F poskočila od veselja v potrditev, da ji «špektakel» ni povsem tuj. res Tržaški oktet bo pel pri Sv. Jakobu Delovanje nekaterih kulturnih društev ne pozna odmora niti v tem počitniškem času; v dnevni kroniki beležimo številne in dobro obiskane prireditve predvsem po okoliških vaseh, ki so večkrat povezane z raznimi obletnicami in tradicionalnimi vaškimi prazniki. Kulturno društvo Ivan Cankar od Sv. Jakoba in Šentjakobsko kulturno društvo pa bosta v petek, 15., skupaj priredili koncert Tržaškega okteta, ki bo v cerkvi sv. Jakoba ob 20.45. Tržaški oktet, ki je nastal leta 1970, je že uveljavljen ansambel; koncertiral je že po Tržaški, Goriški in po Sloveniji. Od leta 1978, odkar nastopa v novi sestavi, ga vodi Janko Ban. Bil je na turnejah in nastopal v Sloveniji, Toskani, Liguriji, Lombardiji in seveda Furlaniji-Julijski krajini. Konec julija bo gostoval v Spoletu, kjer bo odprl «Avgustovsko koncertno sezono*. Na petkovem koncertu v šentjakobski cerkvi se bo predstavil s skladbami sodobnih živečih tržaških skladateljev, s slovenskimi narodnimi pesmimi, z narodnimi pesmimi iz drugih krajev sveta in z večglasnim petjem. Pogovor z dirigentom Kuretom po povratku iz Nizozemsfke Mladinski zbor GM od uspeha do uspeha Ob koncu sezone vsakega delovanja je skoraj nujno potegniti zaključek in se kot tekmovalec po pretečeni progi zamisliti nad doseženimi rezul tati. Da bi o letošnji bogati aktivnosti Mladinskega pevskega zbora in Mladinskega mešanega zbora Glasbene matice kaj več zvedeli, smo povprašali njunega pevovodjo Stojana Kureta naj nam kaj pove. Mladega tržaškega dirigenta Stojana Kureta ni treba našim bralcem obširno predstavljati, saj je že vrsto let dobro znan in to ne samo ljubiteljem zborovskega petja. Kakšna je bila letošnja sezama? Lahko rečem, da je bila letošnja sezona gotovo najbolj zahtevna, od kar pojemo in to zlasti za Mladinski pevski zbor. število in zahtevnost nastopov zgovorno kažeta, da nismo imeli le tos nikoli časa za daljši oddih. Naj tu samo naštejem najpomembnejše nastope Mladinskega pevskega zbora. Novembra smo se udeležili Festivala revolucije in glasbe. Januarja smo na povabilo tržaške občine nastopali v Mali dvorani gledališča Verdi. Sledil je koncert v rojanski cerkvi. Takoj zatem nas je čakala ena izmed najpomembnejših letošnjih obveznosti, in sicer koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer nas je pri orglah spremljal Hubert Bergant. Spomladi smo spet imeli zahtevno preizkušnjo; peli smo namreč v goriškem in trža- škem Kulturnem domu na zaključnem abonmajskem koncertu Glasbene matice, ob spremljavi orkestra RTV Ljubljana in dveh priznanih solistk Olge Grzelj in Neve Novšak Houške. S prvimi poletnimi dnevi smo se odpravili v Celje na Mladinski festival, kjer smo odnesli prvo nagrado. Končno je še zadnji pomembni nastop v Den Haagu na Holandskem. Tu smo se u-vrstili med prve štiri zbore. Poleg koncertov in nastopov smo letos še snemali za ljubljansko radiotelevizijo in za tržaški radio. Katere so bile vaše največje težave? Kot sem povedal, je bila letošnja sezona izredno naporna, saj so bili otroci zaradi številnih nastopov skoraj preobremenjeni in nadeti. Lacko 'oi rekel, da je uspeh že v tem, da so tako vztrajno vzdržali do konca. Poleg tega je letos pristopilo k zboru nekaj novih pevcev, ki so se morali v zborovski korpus še dodobra vključiti. Ob tem je treba poudariti zahtevnost programa, ki se stalno spreminja, kar pomeni, da je potrebno vaditi vedno nove pesmi. Tu moram pohvaliti Zgornje Gorje pri Bledu - tudi letos nepozabno doživetje za 90 malčkov Otrok, prav tako kot odrasel človek, težko čaka na poletne počitnice, predvsem pa je zanj doživetje, če za krajši čas lahko spremeni vsakodnevno življenjsko okolje ter se srečuje z novimi kraji in ljudmi. Take počitnice so za otroka še privlačnejše, če gre novim doživetjem naproti v družbi prijateljev in vrstnikov. Prav ti so razlogi, da se je tudi letos približno 90 otrok iz tržaške pokrajine ter eden iz Beneške Slovenije udeležilo petnajstdnevnega letovanja v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Naj omenimo, da letovanje že vrsto let prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza, v zadnjem času pa si je skrb za pedagoško delo ter za načrtovanje programa prevzel vzgojni kolektiv tržaškega Dijaškega doma. Mali gostje kolonije so v Gorje prispeli že minuli ponedeljek, namestili pa so se v prijetnem počitniškem domu, ki je last ljubljanske zveze prijateljev mladine. Tu zanje skrbi osem vzgojiteljev in sicer: Daniela Bartaloth, Sandra Gomišček, Su-zi Pertot (študentke), Erika Cossutta (absolventka psihologije), Drago Gerlani, Sonja Pečar in Valter Ukmar (vzgojitelji v Dijaškem domu - Trst) in Andreina Grgič (učiteljica), bolniška sestra, športna referentka, skupina požrtvovalnih kuharic ter ekonom. Podčrtati moramo tudi, da so se letos organizatorji kolonije v Gorjah povezali s socialno službo za mladoletne pri tržaški pokrajini ter dodelili deset brezplačnih mest otrokom iz manj premožnih družin z različnimi socialnimi problemi. Tako so se tudi taki otroci, ki sicer ne bi mogli plačati vpisnine, niti si ne bd utegnili privoščiti drugačnih počitnic, lahko udeležili bi- vanja v slovenskih gorah. Naj povemo, da so se otroci brez težav vključili v različne skupine, navezali stike s vrstniki ter se tudi z navdušenjem vživeli v program kolonije. Toda preidimo sedaj k otrokom samim in k življenju v koJoniji. Program bivanja predvideva namreč tako izlet in sprehode, kot športne in kulturne dejavnosti ter razna srečanja in ekskurzije. Vzgojitelji se ob njih trudijo, da bi malčke pobliže seznanili s prelepo gorsko naravo, jim raz kazali njene značilnosti ter vzbudili v njih ljubezen do nje, pa tudi ljubezen do hoje, gibanja, športa in zdravega življenja. Otroke skušajo tudi pobliže seznanili z vsakodnevnim življenjem ljudi, ki v teh krajih prebivajo, z njihovim delom in krajevnimi običaji. Skrb, ki jo organizatorji po svečajo poznavanju in ljubezni do slovenskega jezika, do bližnje preteklosti našega naroda ter do kulturnih vrednot in literature. Tako so si otroci že ogledali soteski Vintgarja in Pokljuke, povzpeli so se na bližnje griče, od koder so se lahko seznanili z blejsko okolico in z najpomemb nejšimi vrhovi Julijcev in Karavank, sprehodili so se po gozdovih in se spustili do blejskega gradu ter na otok, najedli so se tudi gozdnih sadežev in uživali ob svežem zraku. Sprehode in hojo je seveda spremljala tudi živahna športna dejavnost. Na vrsto so prišli telovadba, odbojka, nogomet, igra »med dvema ognjema*, lov na zaklad ter orientacijski pohod, turnir v ping-pongu in različne skupinske igre. Že prvi dan so se tržaški otroci seznanili tudi z zgodovino blejskega okoliša ter predvsem Garij in sosednih vasi. Tako so že pi-ve dni obiskali vaški spomenik NOB ter se s pesmijo in šopkom poklonili padlim borcem. Na daljšem avtobusnem izletu so se popeljali do Prešernove rojstne hiše v Vrbi ter obiskali muzej talcev v Begunjah. Nato so si ogledali še ostanke gradu Kamen ob ustvu Drage. Pravo doživetje je bil za otroke tudi izlet v Zgornjo Radovno, to se pravi v vas, ki so jo leta 1944 Nemci požgali do tal. Tam so se malčki popeljali na vozovih s konji, popoldne pa je kolonijo obiskal slovenski pisatelj Tone Svetina, ki je številnim pozornim slušateljem na dolgo in široko pripovedoval o tragičnem dogodku v Radovni, pa tudi o drugih bojih, ki so se med vojno odvijali v prostranih gozdovih, od Bleda do Pokljuke, od Jelovice do Stola. O položaju slovenske manjšine v Italiji je otrokom spregovorila članica izvršnega odbora pri SKGZ Tamara Blažina, ki se je obenem tudi pozanimala o počutju otrok v koloniji. Program so vzgojitelji popestrili še s številnimi obiski na vasi ter so si otroci ogledali žago na vodni pogon, zvončkljar-no ter se seznanili z življenjem na kmetiji. Večere pa preživljajo s plesom, ob kulturnih progra mih in skupinskih igrah. Skratka, v koloniji so vsi otroci navdušeni, veselijo se sonca in toplega vremena in marsikdo-mu bo žal, ko se bo moral jutri podati na avtobus ter se odpeljati v Trst. Že po nedeljeskih o-bLskih staršev, kjer je sem ter tja padla tudi kakšna solza je namreč marsikdo dejal: »Vesel sem, da so starši prišli, vendar se mi je ves čas mudilo nazaj k igri, med prijatelje.* vse pevce, ki so Dokazali izjemno m sen pristop do petja. Kaj pa uspehi? Med najbriljarrtnejše nastope sp® celc-večer i konceri v ljubi jansk Cankarjevem domu. V Den HaaSJ*^. smo doživeli prav gotovo naš dos^ danji največji uspeh, saj je v'®®, stopnja tekmovanja zahtevala od P® cev skrajno koncentriranost in na*3* čno glasbeno uglajenost. Vaš repertoar je izredno bogat« k* ko to? Pesmi, ki jih vadim,o segajo v obdobja od 14. stoletja dalje. Mi®1 da je to primarna zahteva vsavfvj pestrega programa. Po drugi s*r‘v. pa si tudi želim, da bi otroci sP°"!l li različne načine petja in raznovrs stile, od renesanse pa do avantgam^ Sodobni skladatelji so nam celo po® j« tili svoja dela, kot npr. Gabrijel ’ Kumar, Rojko, Merku in Vrat** Prišlo je tudi do kritik zaradi pesmi. Kako pa reagirajo otroci moderni skladbi? . A(r Otroci radi pojejo kvalitetne mt bre pesmi in so z razliko od nas t> vsakih predsodkov do avantgardnem kot tudi do ostalega petja. Izbira F nikakor ni naključna, saj skušam ko ohraniti kvalitetno program® stopnjo. To pa predstavlja spodOj za naše skladatelje k ustvarjanju. & izstp" tu povem, da smo v Den Haagu — ^ pali prav zaradi našega programa sta nas zato tako žirija kot publika F hvalili. . Sezona je torej pri koncu, kal ™ vas čaka prihodnje leto? Poleti bomo imeli mesec P°^^o Od 29. avgusta do 5. septembra na že običajnem študijskem letov v Fažaru pri Pulju. Ob priložnos' iti v*' naš*-11 bim vse, ki bi želeli peti pri ~- ^ zboru, da se telefonsko javijo y njih urah na Glasbeno matico, tak® se bodo lahko udeležili že našega tovanja. Za prihodnjo sezono bomo v snemali ploščo, pred božičem Pa mo gostovali v Rimu pri zboru reliano. Kaj pa mešani mladinski zbor? Z mešanim zborom vadimo dve ^ Na letošnjem pevskem festivalu v lju smo nepričakovano prejeli no plaketo. Nastopali smo na rf $ «Primonska poje* in na prosu stoletnici ustanovitve Glasbene ce. Skupaj z mladinskim zborom s .j imeli pred nedavnim dva koncerta ^ Domju in v Borštu. Prihodnje t>, ki jo je najprej vodil kapelnik Majcen. Po prekinitvi med prvo svetovno vojno se je leta 1919 obnovila pod vodstvom učitelja Pavšnerja iz Nabrežine. Ko je moral med fašizmom iz naših krajev, je njegovo mesto prevzel Benčina, ki je vodil godbo tudi po osvoboditvi. Poleg njega so treben-sko godbo vodili tudi Danilo Kralj, Sveto Grgič, Danilo Škrgat in Ernest Gruden. Danes vodi številčno okrepljeno in znatno pomlajeno godbo Rado Škabar. O pripravah na nedeljsko slavje bomo še poročali. ^akaj pokrajinskemu odboru ni mar oskrba mladoletnih? m,J^ajinski uslužbenci, zaposleni v okviru službe za solin °etne- s® tudi včeraj javno protestirali, da bi ob jp "“"sli vseh občanov rešili težak položaj, v kateri stoDil’ a ** predolgo časa. Posebno ostro so na- PalnH Pr°-t' P^krujinski odbornici za socialno varnost ČH fle*tovi> o kateri menijo, da sploh nima jasnega na-hočp’ i a^° Zboljšati službo, narobe, vtis daje, da jo zartoi-!6 Dbnuti in to v škodo najbolj ogroženih — pri-tdi otrok in sirot. Se • a Trgu Vittorio Veneto, pred sedežem pokrajine, 8°če ‘Jstavil° veliko ljudi, ki so se čudili, kako je mo-Detn’ • ^ lak° pomembna socialna služba povsem za- P1siprjo kuhinje v zavodu Ipami, nihče pa ni spo-hjgje‘ ^ga sklepa. Kuhinja še vedno obratuje, v istih ‘udi "j . razmerah kot prej. Operaterji opozarjajo *Wl • teritorialna služba za oskrbo mladoletnih po S| odbornice Paludettove na papirju saj vidi smisel suibs e v uudenju finančnih podpor, ki so poleg vsega ??0 fdzke. zjyt ^dikalni predstavniki operaterjev so sc včeraj V srečali z nekaterimi člani sodišča za mladoletne, brnim- ,liih dneh pa so v programu srečanja s poli-10> 1 strankami. Protestno gibanje se bo nadaljeva- "dbor'^0’ dokler ne bodo prejeli od pokrajinskega a ustreznega zagotovila, da se položaj reši. Vse manj je javnih sredstev za socialno najbolj ogrožene Klestenje javnih izdatkov, kot ga predvidevata občinski in pokrajinski proračun za tekoče leto, bo hudo prizadelo najbolj ogrožene in najrevnejše občane. Tako ugotavlja federacija KPI, ki našteva najbolj očitne primere. Na tržaški občini je za posege v korist starejših občanov predvidenih 450 milijonov manj, kot bi bilo potrebno. Za prizadete znaša vrzel 131 milijonov, za mladino sploh ni predvidenih izdatkov, za reševanje problemov v zvezi z uživanjem mamil, tudi ne. Predvideni so visoki poviški tarif za storitve, kot so otroške jasli, šolska kosila, poletni centri, počitnice za ostarele. Na tržaški pokrajini so znižali izdatek za socialne storitve v višini 763 milijonov lir: vse težave glede proračuna so rešili s klestenjem teh stroškov. Komunisti so prepričani, da bi kljub finančni stiski lahko javne uprave drugače izbirale področja za klestenje izdatkov in so zato odločno proti takim proračunom. Svoje stališče bodo podrobneje pojasnili na javni skupščini, ki jo sklicujejo v ponedeljek ob 17. uri na sedežu v Ul. Madonnina 19. Uvodno poročilo bosta imela Ester Pa-cor in Perla Luša, svetovalka KPI v občinskem, oziroma pokrajinskem svetu. * * * Konec preteklega meseca je stopil v veljavo deželni zakon o posegih v korist prirejanja glasbenih tečajev za zborovsko petje, godbe in posamezne inštrumente. Zainteresirane ustanove in društva, ki bi želeli prejeti ustrezno podporo, naj predložijo vso predvideno dokumentacijo s prošnjo na pokrajinske uprave od 26. julija dalje. Ansambel Matki Bazar pri Briščkih zqt ** koncertom priznanega italijanskega glasbenega ansambla Matia Ba-■? Mri v športnem centru pristaniščnikov pri Briščkih zaključil festi-niku nita Dela, ki ga prireja pristaniška sekcija KPI. Sinoči je na praz-19.30 Tlast/hnla folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža. Drevi bo ob Bovoril posl. Antonino Cuffaro, član centralnega komiteja KPI. Danes šagra v Ricmanjih *a*hka^laneS se v Ricmanjih nadaljuje tradicionalna šagra, ki jo prireja ga pi JSnie kulturno društvo «Slavec». Program predvideva poleg večeme-Peč rt''Sa ? ansamblom »Pomlad* tudi kulturni spored. Nastopili bodo nam-čiig g°dba na pihala in gojenci glasbene šole. Šagra se bo zaklju- Prjgri^^itelji zagotavljajo dobro počutje ob domači kapljici in okusnem Revija o mladinskih gledališčih Prva ^fj^Mliški miljski festival Teatro ragazzi bo imel tudi svojo revijo, sic0nA tev'lka bo izšla čez kak mesec. Revijo bo urejal novinar Remo Ro-• založila pa jo bo založba ’ člena deželnega zakona št. 23 z 9. 4. 1968 ter 43. člena deželnega za* na št. 45 z dne 24 . 7. 1982, Kino Ariston 21.30 «Fantastica». Eden 16.00 «11 portiere della notte». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.30 «E-ther, 1’intimita proibita di una gio-vane sposa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.30 «Sangral — la spada di fuoco». Dvorana št. 3 od 15.30 «Lilla, pro-fumo di donnas>. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Tempesta». J. Cas-savetes, S. Sarandon. Mignon 16.30 «Agente 007: si vive solo due volte». Aurora 16.00 «Bambi». Walt Disney. Jutri isti film ob 16.30. Capitol 16.30 «Niki». Jutri ob 18. uri «1941 - allarme a Hollywood». Fenice 16.00 «Horror safari». S. Whid-neam, L. Gemser. Jutri isti film ob 17.30. Cristallo Zaprto zaradi počitnic do 11. avgusta. Radio 15.30 «Le porno coppie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 16.30 «Bruce Lee — il legen-dario». Bruce Lee. Giardino pubblico 21.15 «Sul lago do-rato». Jutri «Compleanno di san-gue». obveščam I | da je občinski svet s sklepom st. z dne 8. 4. 1982 odobril varianto?; 1 načrta za obnovo «Rimskega g* ■ lišča»; sklep je pokrajinski nadz®'-a odbor v Trstu na seji dne 4. hiaj 1983 (št. 4806/5314) spoznal za z011 Sklep bo skupno z načrti depalače, Costanzijev P1® Vse zainteresirane osebe imaj<> nost, da si ga v .uradnih urah ogle° (ob delavnikih od 12. do 13. ure). ŽUPAN . dr. inž. Deo R®*®1 GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava SLOVENSKI ZAVOD .g ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJ organizira v šol. letu 1983/84 v 1"*® sledeče tečaje: ,a 1. Dveletni tečaj s kvalifikacij® mizarje; tai V umetnostni galeriji «Sant’Elena» v Ul. degli Artisti 2 je odprta razstava slikarja Giorgia Velie. Razstava bo odprta do 23. t.m. V galeriji Kraške hiše je odprta razstava Milana Bizjaka. Razstava bo odprta do 17. julija ob četrtkih; sobotah in nedeljah od 18. do 21. ure, ob nedeljah tudi od 10. do 13. ure. V galeriji Torkla razstavlja slikar Piero Conestabo. KD VESNA priredi v sredo, 13. julija, ob 21. uri na dvorišču doma A. Sirk KONCERT GODBE VESNA KRIŽ Vabljeni ! ! ! 2. dveletni tečaj s klasifikacijo z® niče v podjetju; 3. tečaj s kvalifikacijo za snav*' programerje; ^ 4. tečaj ažuriranja za fiskalno denje malih obratov; > 5. p»sebni tečaji kmetijstva — & nje oljk; yj 6. piosebni tečaj iz kmetijstva " | nogradništvo in kletarstvo; ^ 7. posebni tečaj iz kmetijstva " denje zadružnih obratov; fj. 8. posebni tečaj iz kmetijstva " top>atološka zaščita kultur. Vpisovanje in podrobnejše inf® p cije od 11. do 23. julija na sedežu, voda v Trstu, Ul. Carducci 8/D | dan od 9. do 13. ure. V Domu Albina Bubniča, je odprta razstava zabavnih risb in vicev Ivana Škabarja. V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Tomo Vran novi ciklus slik na temo Kosovelovih p>esmi. NAŠI PROIZVODI VAS BODO VEČ GRELI PETROLCHIMICA ADRIATICA F. MALE • Tekoča goriva za ogrevanje SERVIZIO • Pogonska goriva javi ■ • Dodatki gorivom I V ■ M ■- • Maziva totalcomfort TRST - DOMJO 145 — TEL.: 817395 - 824400 GROUP,« SERVIS Ladijski - Industrijski Motorji DUCATI MECCANICA ELEKTROGENSKE GRUPE ORIGINALNI NADOMESTNI DELI ISOTTA FRASCHINI I. C. S. A. - Ul. Concordio 9 - TRST Telefon 040/731680 Danes, NEDELJA, 10. julija AMALIJA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 4.58 in zatone ob 21.16. Jutri, PONEDELJEK, 11. juUja OLGA Vreme včeraj: najvišja temperatura 31,9 stopanje, najnižja 20, ob 18. uri 29 stopinj, zračni tlak 1013,6 mb pa da, brezvetrje, vlaga 50odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Enrico De Marchi, Valentina Marchid, Matteo Riancolil-lo, Elena Maglione, Mairim Cheber, Martina Iaconfcic, Giulio Uxa. UMRLI SO: 71-letni Livio Warbinek, 73-letni Valerio Polli, 81 letni Vladimi-ro Derin, 52-letni Paolo Longhini, 86-letni Giovanni Iurisevic, 74-letna Fran-cesca Goth vd. Devescovi, 92-letna Maria Grassi vd. Tirello, 61-letni Guido Metton, 61-letna Lidia Perentin por. Bisiacchi, 68-letna Pierina Petkovšek vd. Ghersettich, 40-letna Nives Čehovin por. Morsillo, 59-letni Tiberio Ul dgrai. 85-letni Giuseppie Bertazzoli, 6(1 letna Elida Ulcigrai por. Remi- schnig, 63-letna Rosa Valenta por. El-lero, 82 letna Maria Valič vd. Fioriti. OKLJCI: inženir Pierpaolo Barbone in univerzitetna študentka Mana Ma-solin, ttžak Franco Speranza in gospodinja Nela Pavlic, uradnik Fulvio Grasso in trg. prodajalka Giuliana Haip>el, mehanik Fulvio Zucca in natakarica Manuela Ardito, pleskar Boris Pockay Braicovich in uradnica Tiziana Bassancse, strugar Franco Sfe-tez in delavka Ariana Flora Petro-nio, zemljemerec Giorgio Cecco in u radnica Nunziata Chinnici, pod jetnik Franco Grossi in učiteljica Maria Gon-dini, operater Massimo Leonzini in frizerka Michela Scubla, delavec Silvio Monica in delavka Marina Russo, univerzitetni študent Ioannis Konto-giannis in uradnica Mariagrazia Salvini, zdravnik Arvio Zori in uradnica Flavia Tomassini, gasilec Giu-seppe Scudiero in uradnica Dorina Montecalvo, tehnični uradnik Piero Perini in učiteljica Laura Botteri, točaj Lucio Sacchet in uradnica Ga- briella Gobis, trgovec Ennio Bettio in uradnica Antonella Cesca, psiholog Franco Bruni in otroška negovalka Maria Fior, elektronski tehnik Clau-dio Senizza in gospodinja Irene Boni- vento, inženir Franco Giovanni Ales-sandro Marchii in biolog Adriana Ga-lipd, uradnik Sergio Husu in uradnica Petra Luksa, zemljemerec Fabio Cre-vatin in knjigovodinja EJisabetta Andlovič, delavec Giorgio Varesana in in uradnica Marina Novel, trg. prodajalec Marino Codiglia in uradnica Annamaria Lcghissa, elektromehanik Walter Lucian in uradnica Daniela Zucca, računalniški izvedenec Mauri-zio Vigini in vzgojiteljica Nicoletta Mirasole, litograf Dario Borsi in u-radnica Marina Lin. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do Drevored XX. sep>tembra 4, U1, nini 4. , NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) jjef Drevored XX. septembra 4, UL ^ nini 4, Sesljan, Opičine, Milje t gomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI $ Boljunec: tel. 228-124, Bazovica-^: 226-165, Opčine: tel. 211-001, tel. 225-596, Nabrežina: tel. ^ Sesljan: tel. 209-197. LOTERIJA ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. BARI 66 9 20 CAGLIARI 77 74 14 FIRENCE 52 90 15 GENOVA 7 8 19 MILAN 12 5 83 NEAPELJ 80 15 52 PALERMO 4 47 9 RIM 90 85 25 TURIN 9 25 13 BENETKE 10 13 52 3« f it 1» it 53 ■ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). ENALOTTO 2 2 X 112 12 1 KVOTE 12 — 63.825.000 Ur 11 — 1.067.100 lir 10 — 91.000 lir 1 1 radiotelevizija AWfpf/«, tO. julija 1003 Ponedcljvh. 11. julija 1003 NEDELJA, 10. JULIJA 1983 italijanska televizija . Prvi kanal K T.13t°0 Rim: tenis 13.00 *$,. ->a ' Argentina !3.30 ^!ja, P° g^sbi 13.45 - la^T^ n - Športno popoldne R“n - tenis VTovizija: internacionalna gata 19.00 p^^inda ’83 20.00 " Un Hglio conteso 20.30 iL*levn>k ■ncontrarsi e dirsa addio -21.35 Ferenca Kormendij; 22.05 ?v Parade 8.15 šL£‘evnik 23.05 nedelja dnevnik - zandje vesti 10 30 J*? kQnal 11.00 dnevi ®vi farme evocative per p 12.00 t?0*5 ^ metra di Marco Polo 12.30 Skrivnostni svet Arthurja C. Olsrks 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 La corona del diavolo - Zemlja ne zadostuje 14.10 H colosso di Rodi - film 16.30 Jani Mitchell luči e ombre, 1. del 17.00 - 18.50 Poletni tandem 18.50 Nero Wolfe - TV film 19.50 TV dnevnik 20.00 Damenica sprint 20.30 Čarobna vrata - musical 21.30 I professionals - TV film 22.20 TV dnevnik - večerne vesti 22.30 Io, storie delTaltra Italia 23.10 Šola in vzgoja 23.40 TV dnevnik - nočne vesti Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.25 Koncert na trgu 21.25 TV dnevnik 21.50 Šport na tretjem kanalu 22.20 La civilta di villa del Vento 23.10 Cuare giallorosso 23.40 Speciale Orecchiocchio JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana § počila 10.06 ž.av' otroška matineja 11.20 o!?6. ' kresovi, nadaljevanka U-35 (V, a 23 stik z gledalci v2 tri gore: Garenjevaški 12.00 p*. J3°° pS, 31 zemJja lg J«"* pritisk i«S , •• Jugoslovanski film p Soslovanski čmo-beli film. • Z1ja: Sanja Jovanovič. Igrana .Milivoje Živanovič, Kateri-viz ^jdtovič, Velimir Živojino-i .'.Pesanka Lončar, Mija A-IVS1C' Petar Slovenski. Film m ‘ 1? P05116! P° Mušičevi ko-Jj ‘jk v času nastanka je pol-,jj. kinodvorane. Tema kotne-Dif6 da ^arja "e moreš ku-1 ' z denarjem. To modrost na st rV koži občuti bogati indu-n a.°e Cvijovič, ki svojega si-fj- s tudi ra za doktorja filozo-hčeru'°*etl'ti pa ga namerava s - *jko ministra za transport, stvar ne gre tako lahko od kov' 1 uadobudni oče priča- 17.50 Športna poročila 18.05 Spomini na Sutjesko - 2. del dok. oddaje 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.21 TV in radio nocoj 19.23 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Zemlja - drama 21.20 Izviri - Istra: Naše mesto 21.45 Športni pregled 22.15 Poročila Koper 18.00 Serijski film 18.30 Baletni večer 19.30 Meščan Urban - kratkometraž-ni film 19.45 Serijski film 20.30 Ob skodelici kave 20.45 Pas in pištola - čelov, film 22.15 Sedem dni 22.30 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 17.10 Narodna glasba 17.40 Tula, nigerijski film 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Operni večer 23.20 Poročila ZASEBNE POSTAJE »30 mANALE 5 jjMS ^Prijatelj Arnold - TV film $•00 &**■«> rischio - film :?•>*) nschio te fc-Tempiar - ?'«0 i J?11' a qued di TV film ,*?•'*) T rT11* a qued due - TV film $•30 pjuattro monaci - film TV film 302$ f°ldark 3}25 L?Ve. Boat - TV film fS' ~ ' Piace Brahms ? a* S,- <£‘u'k Attenti film del seco- iste1* !?°0 Sa^^ne Maverick - TV film *5.00 o Forsytih - film 15.10 J fi£TChi0tti di ChiCag° ' l530 R?3 C0nquista delLOregon - TV 8-3° V],Blazer - risanke 19.30 fdmCaSa "eUa prateria * l3nS Operah della legSe i.,U0 r:. aZ]cm<. lnH™ . T te Sat°uladro ■ ^ram non sapeva ama- 2o'S Tn en 0no ladro - TV film 30'S stiWa j^vrence - TV film 22 v ^ Por amorc - TV film 1(1 Tpi deli’Arizona 5S!^ekeAD0VA Uore selvaggio - TV film 11.30 TV film - D Cuore selvaggio 12.00 Glasba 13.00 Risanke - Top cat 13.30 Risanke - Don Chuck 14.00 Bonanza TV film 15.00 Ispettore Regan - TV film 16.00 Svetovno prvensto v catchu 17.00 Šesto senso - TV film 18.30 Risanke - Top Cat 19.00 Risanke - Birdman 19.30 Bonanza - TV film 20.30 I Sullivan - TV film 21.30 Film 23.00 L’ultimo indizio - TV film 24.00 Codice 3 - TV film TRIVENETA 9.30 Agente speciale - TV film 10.30 Risanke - Hanna in Barbera 11.30 Dove vai Bronson - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Papš chioccia - TV film 13.30 Risanke - Hanna in Barbera 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Vse o motorjih 15.30 Filmski program 16.00 Agente speciale - TV film 17.00 Dražba 20.30 Gente felice - Benvenuto, ono-revole - film 22.30 Occasionissima - preziosi 1.30 Horoskop 1.40 La tua bocca brucia - film 3.00 Agente speciale - TV film TELEFRIULI 12.05 Zelena dežela - rubrika 12.45 Superclassifica show 13.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 14.00 La donna delTanno - film 15.30 Nevada Smith - film 17.00 Opereta 18.00 II nudo e il morto - film 19.30 Poletna glasba 20.00 The Beverly Hillbillies - TV film 21.30 Friuli šport 22.00 Horoskop 22.05 Girolimoni, il mostro di Roma film 23.50 Abat-jour TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italio 1 ITALIJANSKA Prvi kanal 9.45 - 11.15 Rim - 131. obletnica ljudske varnosti 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik 13.45 King Kong - film 15.15 Koncert godbe na pihala - državna policija 16.10 Insekti: skrivnosten in nepoznan svet 17.00 - 19.45 Fresco Fresco - glasbena oddaja 17.10 Astroboy 18.00 Coiorado - Nižinski veter - 5. epizoda 18.45 Disco fresk 19.00 Michele Strogoff - po romanu Julesa Verna 19.30 Glej in zmagaj - igra 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 L’uomo dinamite - film 22.10 TV dnevnik 22.20 Posebni dnevnik 23.15 TV dnevnik - nočne vesti 23.20 Univerziada '83 Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Neko poletje, otroška nadaljevanka 18.45 Glasba za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vremenske razmere 20.00 M. Kmecl: Intervju, predstava SNG Maribor 20.55 Odmevi 60. letih 21.45 TV dnevnik H Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Dossier našega časa CANALE 5 8.30 Dober dan, Italija 9.00 Phyllis - TV film 9.30 Aliče - TV film 10.00 Mary Tyler Moore - TV film 10.30 Lou Grant - TV film 11.30 Rubrike 12.00 La piccola grande Neli - TV film 12.30 Help! - glasbena igra 13.00 II pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 Maigret in gangsterji - film 17.00 Search - TV film 18.00 La piccola grande Neli - TV film 18.30 Popcom - film 19.00 Tutti a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Lo straniero senza nome - film 22.25 Šport: boks 23.25 American bali 0.25 Viaggio in fondo al mare - film RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 10.15 Una ragazza da sedurre - film 12.00 Amore in soffitta - TV film 12.30 Otroci doktorja Jamisona TV film 13.00 Lotta per la vita - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 Oggi sposi, sentite condoglianze film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 Quella časa nella prateria TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Sentieri selvaggi 22.30 La citta degli angeli - TV film 23.30 F. B. I. - TV film Ob koncu film: Chiedi perdono a Dio, non a me ITALIA 1 8.30 Risanke 9.20 Adolescenza inquieta 10.00 Etemamente femmina - film 12.00 Get Smart - TV film 12.30 Vita da stroga 13 00 Bim, Bum, Bam 14.00 Adolescenza inquieta TV novela 14.30 Una volta di troppo - film 16.25 Bim, Bum, Bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 La donna bionica - TV film 20.00 Soldato Benjamin - TV film 20.30 L'ombrellone 22.15 Bandiera gialla TELEVIZIJA Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Mariom non ci črede - TV film 14.10 Cinevarieta 14.35 Tisoč milj 15.35 Mlada in nedolžna - film 17.00 - 18.40 Poletni tandem 18.40 športni dnevnik 18.50 Mangimania 19.45 TV dnevnik 20.30 Senza famiglia - 6. in zadnje nadaljevanje 21.15 La pace: dal terrare al disarmo 22.25 TV dnevnik - večerne vesti 22.35 Le storie di Mazziconi 23.10 Protestantizem Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.25 Drugi zvok - 2. nadaljevanje 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Storie nella storia 21.30 TV dnevnik 21.55 Življenje živali 22.25 Verona: nogomet Verona - Juventus 23.55 Cuore giallorosso 20.45 Salut, Champion - serijski film 21.30 TVD danes 21.45 Turistični vodič 22.00 Baletni večer 22.50 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Slovenske ljudske pravljice 18.30 Bosanskohercegovski pesniki za otroke 18.45 Glasba za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Pregon, 2. del TV drame 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Argumenti - zunanjepolitična oddaja 21.40 En avtor en film 22.10 TV dnevnik 23.00 Samurai - TV film 23.50 Patrulja v puščavi - TV film 0.25 Ironside - TV film 1.15 Curro Jimenez - TV film TELEPADOVA 10.00 Ultimo indizio - TV film 11.00 Teste rosse - film 12.30 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.15 Cuore selvaggio - TV film 14.30 Ultimo indizio - TV film 15.30 Jabberjaw - risanke 16.00 Calendar Man - risanke 16.30 Superdog Black - risanke 17.00 Top Cat - risanke 17.30 Superdog Black - risanke 18.00 Don Chuck - risanke 18.30 Emergency plus four - risanke 19.00 Top Cat - risanke 19.30 Pat, ragazza baseball - risanke 20.00 Kimba - risanke 20.30 Caccia aperta, caccia spietata film 22.00 Šesto senso - TV film 23.00 SP v catchu - moški 24.00 Crash, 1’idolo del male - film TRIVENETA 8.20 Amos Burke - TV film 9.30 Agente speciale - TV film 10.30 The Trials of 0’Brien TV film 12.30 Horoskop 12.40 Polvere di stelle - TV film 13.30 Hanna e Barbera - risanke 14.30 Dražba 17.30 Hanna e Barbera - risanke 18.10 Honey West - TV film 19.00 Polvere di stelle - TV film 20.00 Sempre tre, sempre infallibili TV film 21.00 II favoloso dottor Dolittle - film 23.30 Horoskop 24.00 L’uomo dai mille volti - film 3.10 Agente speciale - TV film 4.00 Ancora una volta prima di la-sciarci - film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 Dokumentarec 14.00 La grande carovana 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Gunsmoke - TV film 19.25 TV dnevnik 20.30 Roma citta aperta 22.00 Horoskop 22.05 TV dnevnik 22.20 Udinese story 24.00 Abat-jour TELEOUATTRO 8.30 Povezan z Italio 1 RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Veliki bedakb; 10.50 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 «Počitnice... počitnice*« - humoristična nadaljevanka; 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10- 19.00 Nedeljski radijski zbornik. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa Radia Koper; Napoved programa; Radijski koledar; Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska priporočila; Objave, EP in glasba; Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV programa; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - glasbeno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila; 14.30-16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba; 18.00 Zaključek. RADIO OPČINE 9.00 Za vaše želje in voščila tel. 212-658; 11'30 Obvestila; 11.35 Prostor intervjujev; 13.00 V studiu z vami Stanka Hrovatin in Drago Gorup; 12.00 Robi in glasba po željah. PONEDELJEK, 11 JULIJA 1983 RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik: Beseda ni konj. Gost v studiu: Samo Pahor; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: D. Jančar: «GaljoU; 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Naš avto; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10-16.00 Mladinsko popoldne: Pesmi in njihovi protagonisti; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10-19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Na naši koži; 18.30 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski RADIO OPČINE 14.00 Fotografirajmo; 19.30 Spoznavajmo konjička; 20.30 Lahko noč želi... LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Zborovska pesem naših narodov; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo - Iz finskega baladnega izročila; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom F. Zorka; 20.00 Pop barometer; 21.00 Poročila; 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Pred nastopom kolektivnih dopustov Izredno težaven položaj v gospodarstvu 2000 delavcev v dopolnilni blagajni Bolj kakor o dopustih in dopustniškem vzdušju, bi kazalo spregovoriti o vse hujši in izrazitejši krizi gospodarstva v goriški pokrajini. Še pred dobrim letom je bilo geslo enotne sindikalne zveze, da je treba rešiti položaj v treh ključnih industrijskih podjetjih, v krminski tovarni Tec-So-getec, v podgorski tekstilni tovarni in v tržiškem Detroitu. Položaj je danes veliko slabši. Za nobeno od omenjenih podjetij niso našli zadovoljive rešitve, pa čeprav traja kriza (primer podgorske tekstilne tovarne) v nekaterih podjetjih že več kakor pet let. Položaj je danes veliko slabši, ker se je omenjenim trem podjetjem, ki jih je splošna kriza gospodarstva spravila na rob stečaja, pridružila cela vrsta srednjih in manjših podjetij, takih, ki zaposlujejo po nekaj deset delavcev, pa tudi takih, ki jih imajo na spisku nad 200. Zadnja sta primera tovarne v Zagraju in Inteca.. v goriški industrijski coni. Seznam bi lahko dopolnili z navedbo cele vrste manjših podjetij, kjer je poseg po ukrepu dopolnilne blagajne tako-rekoč že del običajnega poslovanja Ptičarjem tudi na Goriškem v zadnjih mesecih dokaj trda prede. Vse kaže, da so se poleg ljubiteljev narave in članov raznih naravovarstvenih društev in organizacij proti njim zarotili tudi finančni stražniki. Pravzaprav utegne biti akcija finančne straže še najbolj uspešna, bolj kakor vsi dosedanji protesti, resolucije in podobne zadeve za odpravo lova na ptice. Tako meni 42 letni Pe-pi Sfiligoj z Oslavja, ptičar bolj zaradi veselja, kakor iz potrebe, ki so ga finančni stražniki obiskali pred kakim mesecem, zahtevali vrsto podrobnih pojasnil, pregledali register, kjer je treba redno beležiti ulov posameznih vrst in količino, vse to pa primerjali z drugo dokumentacijo, s potrdili o oddanih pticah. Pred dobrim mesecem pa so mu predstavili v podpis nad 15 tipkanih strani obsegajoč in z vsemi podrobnostmi izpopolnjen zapisnik. Dokumentacija je tako obsežna, ker so finančni stražniki med pregledovanjem registrov in drugih listin posegli za pet let nazaj. Predpisi pa so bili menda takrat manj strogi od današnjih. «V bistvu ne gre za davčno utajo*, pravi Pepi Sfiligoj. Finančni in no le zgolj izreden ukrep, ki naj pomaga k premostitvi začasnih težav. Številke o redni in izredni dopolnilni blagajni v goriški pokrajini so prav v zadnjem času dosegle zaskrbljujočo raven. Brez stalnega dela je danes že nad dva tisoč delavcev in to v različnih gospodarskih dejavnostih. Tako recimo so v dopolnilni blagajni tudi delavci v tovarnah slaščičarske stroke v Gorici, v dejavnosti, ki je bila še pred kakšnim letom vodilna in najbolj perspektivna, tudi zaradi posebnih ugodnosti goriške proste cone. Ukrep dopolnilne blagajne so v zadnjem času morali sprejeti tudi v avtoprevozniških podjetjih, zlasti takih, ki se ukvarjajo z odpremo in dostavo kosovnih pošiljk. Posebno vprašanje predstavlja kajpak največji industrijski obrat v pokrajini: ladjedelnica v Tržiču. Trenutno sicer nimajo delavcev v dopolnilni blagajni, vendar je stanje vse prej kakor zadovoljivo. Izkoristili so že vse možnosti za redno dopolnilno blagajno v tekočem letu in so zato bili prisiljeni delavce poklicati na delovno mesto, kljub temu, da pravzaprav za četrtino zaposlenih nimajo finance stražniki so ugotovili predvsem nepravilnosti v izpolnjevanju potrdil, nekakšnih spremnih dokumentov za ptice, ki jih je (žive seveda) oddal naprej. Kriva pa je menda tudi pokrajina, kajti vse do lani so imeli na razpolago sila pomanjkljive obrazce. Kako se bo zadeva končala? Sli šati je glasove o visoki denarni kazni, ki naj bi šla v milijone. Je to res, ni res? Do zdaj je Sfiligoj pre jel in podpisal le zapisnik, kako pa se bo končalo, je težko reči. Zaprta cesta po Ščednem V Števerjanu je zaprta cesta skozi Ščedno, Že pred nekaj dnevi so pričeli delavci kopati jarek po tej cesti. Postavljajo namreč cevi za nov vodovod. Precej je nevarnosti za promet, ponekod je tudi nemogoč. Zaradi tega je števerjanska občinska uprava izdala odlok o začasni zapori ceste. Predvidevajo, da bodo dela trajala en mesec. dela. Položaj bo še hujši čez nekaj mesecev, saj bo kar tretjina vseh zaposlenih v ladjedelnici brez dela. Skratka slika trenutnega položaja goriškega gospodarstva je dokaj črna, znakov za skorajšnje izboljšanje pa tudi ni. Po vsej verjetnosti bo treba še lep čas za sestavo deželne vlade, ki z ustreznimi ukrepi lahko zaustavi očitno propadanje gospodarstva in proces deindustrializacije v goriški pokrajini. V najbolj kočljivem položaju je v tem trenutku prav podgorska tekstilna tovarna, podjetje, ki še zmeraj, vsaj formalno, zaposluje okrog 800 delavcev. O položaju v tem podjetju so v torek, na skupščini, razpravljali župani vseh občin goriške pokrajine ter jasno postavili zahtevo po spoštovanju sprejetih dogovorov. V torek, čeprav z nekajdnevno zamudo, bodo to zahtevo v delegaciji sporočili celotnemu deželnemu odboni. Obstaja namreč neposredna nevarnost, da bo načrt Burgi-Moltrasio, ostal samo načrt na papirju. Prav zato odhajajo delavci na Goriškem tokrat, bolj kakor kdaj koli, z zaskrbljenostjo na dopust. Za nagrobnik Milanu Bekarju Kot smo že poročali pred nekaj tedni se je obnovila akcija za postavitev nagrobnega spomenika nekdanjemu profesorju na slovenskem klasičnem liceju v Gorici Milanu Bekarju. Njegov grob je bil prekopan, nekdanji goriški študentje, ki so načeli to pobudo, sd prizadevajo, da bi bil nagrobnik postavljen do jeseni. Zato da se izpelje ta akcija pa je potreben denar. Na posebnem računu Kmečke banke se nabirajo pri spevki. V zadnjih dneh so prispevali Zoran Škerk 10.000 lir, Edo Bavcon 50.000 lir, družina Pavlin 50.000 lir, Kazimira Pavlin 20.000 in dr. Jože Vrtovec 100.000 lir. Kdor želi pri spevati v ta sklad lahko to napra vi na Kmečki banki v Gorici. Revija pevskih zborov na Brjah Na Brjah na Vipavskem bo danes ob 16. uri 8. tradicionalno srečanje pevskih zborov iz matične domovine in zamejstva. Na letošnji prireditvi bo sodelovalo osem zborov, slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. Ptičarji v mreži Nov urnik na avtobusih v medkrajevnem prometu V veljavo stopa danes s skoraj enomesečno zamudo Danes stopa v veljavo poletni umik na avtobusnih prograh v medkrajev nem prometu, ki ga opravlja pokra jinsko prevozno podjetje (APT). Objavljamo umik odhodov avtobusov za štirinajst prog, katerih izhodišče je avtobusna postaja v Gorici. Proga Gorica-Trst: 6.35, 13.05, 17.35 (ob delavnikih). Potniki prestopijo na drug avtobus v ŠJivanu. Ob prazni kih je vozni red sledeči: 8.25, 13.50 in 17.25. Potniki prestopijo na glavnem trgu v Tržiču. Proga Gorica - Videm: 6.55, 9.15, 12.45, 18.15 (ob delavnikih) Proga Gorica - Gradež preko Fiumicella: 6.35, 8.30, 9.15, 11.45, 13.00, 17.30 in 18.30 (ob delavnikih). Ob praznikih pa: 6.50, 8.30, 9.15, 11.45, 13.00 in 16.00. Proga Gorica - Gradež preko Čer vinjana in Turjaka: 7.50, 12.30, 13.45, 17.30 (ob delavnikih) in 7.50, 12.30, 19.30 (ob praznikih). Proga Gorica -Gradišče: 4.50*, 6.35, 6.40, 7.45, 7.50, 8.30, 9.15, 9.45, 10.30, 11.15, 11.45, 12.15, 12.30, 12.40*. 13.00, 13.45, 14.30, 16.10, 17.25, 17.30, 18.30, 18.45, 19.45. 21.30* (ob delavnikih — (*) avtobusi vozijo samo ob delavnih dneh v trži ški ladjedelnici). Ob praznikih je vozni red sledeči: 6.50, 7.50, 8.25, 8.30, 9.15, 11.45, 12.30, 13.00, 13.50, 16.00, 17.25, 19.30. Proga Gorica - Tržič (preko Gradi šča); 4.50», 6.35», 6.40, 7.45, 9.45, 11.15, 12.15, 12.40*, 16.10, 17.25, 18.45, 21.30* (ob delavnikih (*) avtobusi vozijo samo ob delavnih dneh v ladjedelnici). Ob praznikih je vozni red naslednji: 8.25, 13.50, 17.25. Proga Gorica - Tržič (preko Sovodenj): 6.40, 13.05, 13.45 (avtobusi vozijo samo ob delavnikih). Proga Gorica - Červinjan (preko Vileša, prestop v Vilešu): 6.35, 8.30, 13.00, 17.30. Avtobusi vozijo samo ob delavnikih. Proga Gorica červinjan (preko Turjaka): 7.50, 12.30, 13.45, 17.30 (ob delavnikih in 7.50, 12.30, 19.30 (ob praznikih). Proga Gorica - Čedad: 12.25 in 17.20* (*) avtobusi vozijo preko Mo-rara, Corone in Mariana. Avtobusi vozijo samo ob delavnikih. Proga Gorica - Oslavje - števerjan -Grojna - Gorica: 10.15, 12.45, 19.35 (ob delavnikih) in 15.30 in 19.15 (ob praznikih). Proga Gorica - Grojna števerjan -Oslavje - Gorica: 7.10, 15.00 (avtobu si vozijo samo ob delavnikih). Proga Gorica - Krmin: 6.55, 7.30, 9.15, 11.00. 12.25, 12.45, 13.45, 17.20, 18.15. Avtobusi vozijo samo ob delavnikih. Proga Gorica - Mari a no: 7.55, 10.30, 13.45, 17.20, 18.15. Avtobusi vozijo (ra-ren tistega ob 17.20) preko Madee in Verse. Zaenkrat nobenih stavk uslužbencev podjetja APT V prihodnji tednih ne bo nobenih težav na področju avtobusnih prevozov. Tako je mogoče sklepati po zadnji skupščini uslužbencev pokrajinskega prevoznega podjetja, čeprav ostajajo odnosi med vodstvom podje tja in zaposlenimi še zmeraj precej napeti. Na skupščini, v petek zvečer, je tekla beseda o nekaterih vpraša njih splošnega značaja, vzeli pa so v pretres tudi specifična vprašanja s katerimi se soočajo pri pokrajinskem prevoznem podjetju. Člana deželnega vodstva enotnega sindikata delavcev na področju prevozništva, Tremul in Curiole sta na skupščini obrazložila osnutek načrta (veljal naj bi v vsedržavnem merilu) za povečanje storilnosti v podjetjih, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi oseb. Gre za osnovno vprašanje, ki naj bi pomagalo razreševati tudi dokaj težaven finančni položaj V drugem delu skupščine pa so udeleženci vzeli v pretres položaj v pokrajinskem prevoznem podjetju (APT), položaj, ki je tudi sila zapleten. Bilo je slišati precej kritik na račun načina vodenja podjetja. Na skupščini niso razpravljali o stavkah ali drugih oblikah sindikalnega boja. Vsaj na področju avtobusnega prevoza v prihodnjih tednih zato ni pri čakovati težav. Na goriškem liceju so maturo že opravil Maturantje klasičnega liceja «Pri-mož Trubar* so že na počitnicah. Včeraj so namreč pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval prof. Martin Jevnikar, odgovarjali na ustne predmete dn tako zaključili s svojimi obveznostmi. «V tem razredu so le štirje dijaki, zato je s tako majhno skupino*, kot nam je povedal ravnatelj liceja prof. Milko Rener, «zelo težko delati. Težko pride do dejanske interakcije med profesorjem in dijaki ali do «konku-rence* med dijaki samimi*, je nadaljeval, «kaj šele, ko kdo izmed teh še zboli? Na splošno je razred dober, ne briljanten, vendar je njihovo znanje na zadovoljivi ravni*, je dodal prof. Rener. Podoben vtis sta nam zapustila tudi kandidata, ki sta se vrstila pred komisijo tudi popoldan. Magda Prinčič je odgovarjala na vprašanja iz slovenščine in fizike, skoraj brezhibno. Pri slovenščini sicer ni poznala nekaterih podatkov, v glavnem pa je snov obvladala in z jasnimi in prodornimi odgovori dokazala, da tudi veliko bere. Spraševanje je poteka-lo po že ustaljenih tirnicah; Gradnik, Kette, Pregelj in zamejski literarni ustvarjalci. Pri fiziki p« sta se kandidatinja in profesorica Milena Pa-dovan tako dobro ujeli, da je v tem primeru res šlo le za pogovor, brez nodonizma. Črno piko pa moramo Prinčičevi zapisati pri slovenski nalogi, saj je bilo p>o mnenju komisije njeno izražanje premalo povezano in včasih nejasno. Revnotežje p>a je seveda vzpostavil prevod iz latinščine. Drugi kandidat, ki smo ga včeraj poslušali je odgovarjal iz slovenščine in filozofije. Komisiji je predstavil referat iz življenjskega opusa Narte ja Velikonje Jasno se je pogovor takoj navezal na referat in govor ie bil o izšeljeništvu in o ustvarjalcih, Tekmovanje koscev v Gabrjah Tekmovanje v košnji, seveda, tisti po starem, bo danes, s pričetkom ob 18. uri, v Gabrjah, v okviru poletnega praznika. Tekmovanje prireja KD Skala. Po tekmovanju in podelitvi nagrad bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Enrico Tavagnutti, Cristina Comuzzo, Marco Trombetta, Luca Lazzarino, Rossella Palmieri, Ni-coletta Ussai, Margherita Gimona. UMRLI SO: 39-letna Gemma Cicuta, 92-letna Lucia Grusovin vd. Sabbari, 92-letni Giacomo Pelos, 73 letna Eleo-nora Machius Barbiani, 77-letna Leo-polda Peric Zucco, 44-letni Giovanni Simonelli, 63-letni Felice Pignagnoli, 71-letna Luigia elemente Spazzapan, 58-letni Giuseppe Marega, 7l letni Giuseppe Moschion, 56-letni Marcello Giu rini. POROKE: tehnik Maurizio De Vittor in uradnica Tiziana Natoli, univerzitetni raziskovalec Steno Ferluga in učiteljica Patrizia Caneparo, bolničar Li-vio Rossi in bolničarka Patrizia Bar-toccioni. OKLICI: uradnik Rihard Podbersic in uradnika Luigia Masseroni, meha nik Tullio Brumat in delavka Giu-liana Marchesan, pleskar Maurizio Romanut in prodajalka Luciana Kom janc, agent javne varnosti Celso Ber toni in delavka Milena Burba, univerzitetni študent Carlo Nanut in univer zitetna študenka Maria Anna Sreber nic, agent prometne p>olieije Paolo Copetti in socialna asistentka Roberta Pettinon, uradnik Giovanbattista Nitti in delavka Ornella Baldin, trgov ski potnik Gabriele Sampaolesi in fri zerka Giovanna Collovatti, uradnik Luciano Marconato in trgovska pomoč nika Patrizia Ferfoglia. ki so o tem pisali. Znanje kan® je bilo na zadovoljivi ravni. 'pj nekoliko faragmentamo. DobmjJ znanje snovi pa je Bolčina P^J pri filozofija, ko ga je prof-Bratuž spraševal o Heglovem ”jj nem napredovanju ter o valu" mu-iracionalizmu Bergsona k1 ®. ( govi teoriji, da živimo po ne p: stinktivnd spontani dejavnosti* nalogah se je Bolčina dobro, v la' zal v slovenščini, slabše po v ščini. ... jef Znanje, ki so ga predstavili , ci je bilo torej dobro, lahko bomo primerjali še s tistim 03 gih šolah, saj bodo jutri z ma , začeli oz. nadaljevali še na u šču in na zavodu za trgovino; ^ Kino Gorica VERDI Zaprto do 28. julija- ^ CORSO 16.00—22.00 «1 nuovi bai . VITTORIA 16.00-22.00 «Hardy Tl tion*. Prepovedan mladini V* letom. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Acal prima spiaggia a sinistra»-PRINCIPE 16.00—22.00 «Annie»- Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 «Bitka med zvezdami meriški film. 17.00-21.00 toceste*. Ameriški akcijski D* ' ( SVOBODA 19.00-21.00 «GrozlJ'v živetje*. Ameriški film. DESKLE 18.00 «Cirkus z Je^j^fi meriški film. 20.30 Hongkongški film. DEŽURNA LEKARNA V G° Tavasani, Korzo Italia 10, tel- DEŽURNA LEKARNA V T1 Comunale, Ul. Terenziana 26, 44-387. POGREBI Jutri v Gorici, ob 8. uri Giurin iz mrliške veže glaVI1^jare> uri Ettore Gonano iz splošne ^ šnice v cerkev sv. Justa in n , no pokopališče, ob 12.30 lini iz splošne bolnišnice pokopališče, ob 12.40 Rosa Arcari iz bolnišnice usmiljena Včeraj je preminil n3' gi oče in stari oče Ernest Devetak iiv Pokopali ga bomo jutri, na domačem pokopališču. obred bo ob 14.30 v cerkvi n» Otroci z druf"* Vrh, 10. julija 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše pn edr*4 Rozalije Peric vd. Ferletic se zahvaljujemo vsem, ki s3 v življenju ob strani, ter vseh1:, z nami sočustvovali ob njem še posebej pevskemu zboru 28 teno petje na pogrebu. ,.a) Žalujoča d ril*1" Ronke, 10.7.1983 Služilo bi domačim šolarjem in mladini Prizadevanje krajevne skupščine da bi v Pevmi uredili igrišče Obstajajo možnosti, da se stvar uspešno izpelje jo .^ejši Pevmčani se spominja-travnji,So *meli takoj po vojni na motno™ Rr.oc* stavbo Enteja nogo-paia n *5r'^e’ na katerem je nasto-tiova „ * dnigim moštvom tudi nji-l^estv °metna enajsterica. Kmečko Ijišče V° potrebovalo to zem- s° bi)jZa, sy°je potrebe in Pevmčani si Dri, igrišče. Dolgo vrsto let so Tako ™evali dobiti drugo, a zaman. Prav a°gomet v Pevmi izumrl, če-nekatp - lzuraria nogometna strast in moštvih* domačini igrajo pri drugih Slatin J naiveč pa jih navija za bolj 6 "ogometne ekipe. krat f»eani so si v zadnjih letih več- za svn^devali, da bi dobili igrišče sp«,-:otroke. Najbrž se nihče ne i akcij0 Ja ve^ kdaj so pričeli s to raanj ’0i|laI so se za stvar zanimali ! skunf.-.; ltIski svetovalci in krajevna na °dkar je bila ustanovlje-mačint pr'bl>žno desetimi leti. Do-trebUje.s° ,se dobro zavedali da po-tio j 10 njih otroci prostor za šport-, Unajo , Tekreacijsko izživljanje. Saj 1 rajonih •6 Prostore v vseh mestnih ^Pravi *? prav Je' da občina nekaj čeprav' ■ za njihovo otroke. Pa razpou *maj° ti veliko prostora na i tajo o®0 na travnikih in njivah. Ni-Tm,- pr*merno urejenega prostora. j ^ v . ^Piačih Pra v Soriških dvoranah. Več j -"aznih j motov in deklet sodeluje v dom^fUstvih' več od njih jih dela igr “ Pred šestimi leti — _ Pa jc bi ®ŠDI uredili trim stezo, ki v Pevmi se mladina ukvarja domači prosvetni dvo- Prapol' kulturnem društvu Naš ’ se^ukvarja tudi s športno so s I ^ Iti*13 v naPoto nekaterim bara-I Uč’ermiS0 jo uničile, j v Pevrnskc osnovne šole, otro-ij Pa nima3 in tudi odrasla mladina a Pi se 5 Prostora na prostem, kjer I 5° tip tak*^n° izživljala. Nekaj časa društvuT. Primerni prostor upali pri i ^štio , Prapor, ni šla stvar us-: . Že k°nca. J ^ °meh i- so zahtevali, kot smo | ^stor m’ hi občina uredila tak žali ra, 3 °hčini so nekateri poka-I fi^la Urncvanje, vendar je stvar • ezie I? ?dpor posestva Ente Tre ' V Upj.a' kl je pred nekaj leti prešlo j ,Žaka-°. deželne vlade, i »kdaniiJ?. Prišlo do tega odpora? J , niev za živino na tem po->' jp ^Porabljamo izraz «nekdanji» j -azeu v,-' »rcupuiauvn, je vee ict a travniku pred hlevom ima- hlev neuporaben, je več let jo le enkrat letno, v začetku maja, nakupno — prodajni trg goveje živine. Skrb za ta trg ima pokrajinsko združenje živinorejcev, ki je nameravalo, tako so trdili člani združenja, občina in tudi dežela, prenoviti hlev in tam urediti stalni pašnik za govejo živino. Nihče pa ni vprašal za mnenja rajonskega sveta. Predsednica tega sveta Neda Dornik, ki je na tem mestu nekaj mesecev, se je za stvar pobliže pozanimala tako na občini kot na deželni ustanovi za gozdove v Vidmu, in prinesla stvar v krajevno skupščino. Stvar so podrbneje preučili in na zadnji seji te skupščine so ugotovili, da se združenje živinorejcev ne zoperstavlja pobudi krajevne skupščine, da bi ta uporabila del zemljišča bivšega Enteja za gradnjo športno-rekreacijskega igrišča. Prej pa je to združenje hotelo uporabiti za svojo pobudo vse zemljišče. Očitno so se sedaj zavedeli, da bi bilo bolje priti do sporazuma z rajonsko skupščino, ki je odločneje kot prej prevzela pobudo o tem vprašanju. Ni sicer znano ali bo združenje nameravalo uresničiti prvotno namero o posodobitvi hleva; seveda bo to odvisno ali bodo denar dobili od deželne vlade. Sicer pa je treba povedati tudi, da je po sedanjem urbanističnem načrtu občine Gorica ta kraj v Pevmi namenjen rekreacijsko-športnim dejavnostim. To so sklenili občinski možje pred nekaj leti, ko so sprejeli splošno varianto tega načrta. Od občinske uprave bo seveda sedaj odvisno da priskoči na pomoč rajonski skupščini v Pevmi in da se igrišče uredi čimprej. Potrebna bo seveda kupoprodajna pogodba med občino in deželo, da ta odstopi zemljišče. To bo trajalo najbrž nekaj časa, kajti vemo kako je pri nas počasna birokracija. Potem pa bi občina morala dati na razpolago denarna sredstva za ureditev tega igri šča. Krajevna skupščina zahteva, da se stvar uredi čimprej in poslali so ustrezno zahtevo goriškemu županu. Stvar se bo najbrž zavlekla še nekaj časa, vendar, ker ni več odpo ra združenja živinorejcev, ne bi smelo biti nobenih težav. Reči je treba tudi to, da ne bo stvar zahtevala prevelikih investicij. Za nekatera druga igrišča so porabili desetine in tudi stotine milijonov lir. V Pevmi gre sedaj za ureditev rekreacijskega prostora in najbolj nujnih športnih naprav za tamkajšnjo šolsko mladino in tudi za bolj odrasle mladince in mladenke. Seveda bo potrebna še vnaprej zavzetost krajevne skupščine, da bo stvar uspešno izpeljana. Ob izidu knjige C. C. Desinana Slovenska ledinska imena segajo v pokrajino Treviso Slovenska ledinska imena segajo tja o notranjost pokrajine Treviso, kjer so jih zabeležili nekaj, vse polno pa jih je v Furlaniji, tudi v krajih, ki so daleč od današnjega slovenskega narodnostnega ozemlja. To je povedal pred nekaj dnevi prof. Giovan Battista Pellegrini s padovanske univerze, ko je v Vidmu predstavljal nedavno izšlo knjigo prof. Cesare Cor-nelia Desinana o kmečkih izrazih v toponomastiki Furlanije - Julijske krajine. Desinan je za to svojo knjigo, v kateri je zbral nad 20.000 ledinskih imen, dobil nagrado «Cisciel», Predstavili so jo v Novi Gorici Globok pomen knjige o Primorski pred vstajo V Novi Gorici so pred dnevi predstavili nekdanjim borcem, aktivistom in ostali javnosti obsežno monografijo z naslovom ^Primorska pred vseljudsko vstajo 1943», ki jo je napisal znani zgodovinar dr. Tone Ferenc in je izšla v sozaložbi Partizanske knjige iz Ljubljane ter Založništva tržaškega tiska iz Trsta. Gre za zelo pomembno knjigo, ki s številnih doslej neznanih ali pa premalo pojasnjenih vidikov obravnava politične in vojaške razmere na obeh straneh sedanje meje v obdobju od decembra 1942 ter do razpada Italije 8. septembra 1943, ko se je začela vseljudska vstaja proti okupatorjem. Avtor dr. Ferenc, ki sodi med najbolj znane jugoslovanske zgodovinarje, je dejal, da je začel problematiko narodnoosvobodilnega boja na Primorskem preučevati že leta 1957 in da bo takšno poslanstvo nadaljeval tudi v prihodnje. Zahvalil se je za vire, ki jih je lahko zbral v osrednjem arhivu italijanske države v Rimu, kjer je delal tri mesece. Mnogi dokumenti so sedaj prvič objavljeni v že omenjeni knjigi. V tem delu je več poglavij namenjenih tudi razvoju narodnoosvobodilnega boja v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Dr. Ferenc je poudaril, da bi morali polpreteklo zgodovino krajev na zahodnem območju slovenskega narodnostnega ozemlja, to je v Videmski pokrajini, še podrobneje o-svetliti in dogodke zaokrožiti v poseb- ni knjigi. Spričo takih razsežnosti no vega dela je partizanski poveljnik Franc Črnugelj - Zorko predlagal, da bi knjigo o Primorski pred vseljudsko vstajo leta 1943 vsaj v izvlečku objavili tudi v italijanskem jeziku. Nova knjiga je izšla kot petdeseto delo v okviru zbirke o narodnoosvobodilni vojski partizanskih odredih v Sloveniji. Izšla je v največji nakladi, 8 tisoč izvodov, in doslej so samo v Novi Gorici prodali 1.500 izvodov. Sam avtor je dejal, «da knjiga ni lahko branje, ni za vsakršno rabo.» Namenjena je predvsem kol vir za nadaljnje poglabljanje in preučevanje obdobja narodnoosvobodilnega boja. O tem so na predstamtvi govorili tudi zgodovinarka Goriškega muzeja Slavica Plahuta, prvi poveljnik IX. korpusa Lado Ambrožič - Novljan, ravnatelj ljubljanske založbe Grabeljšek ter še drugi. Knjiga bo lahko rabila kot praktičen pripomoček vsem, ki bodo sodelovali pri proslavljanju bližnje štiridesete obletnice raznih zgodovinskih dogodkov in narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. • Upravni odbor goriške hranilnice je odobril 25 milijonov lir kot prispevek združenju Anfass. Z denarjem bo združenje lahko kupilo posebno vozilo za prevoz fizično in duševno prizadetih oseb ter za nekatere druge usluge. Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica c.r.ag.l. v.z.zo.j. *Sn0 z ostalim! članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GOR|i °A, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN i^utoLisert Last. A. PERESSUTTI Costruzioni Automeccamche Industriali s r I PEUGEOT TAHOT TR2IČ Ind. cona — Ul. Timavo — Tei. 470504 - 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov t.j. eno najpomembnejših kulturnih nagrad, ki jih. podeljujejo v Vidmu. Prof. Pellegrini je najbolj znana italijanska osebnost na tem področju. Napisal je veliko razprrav, ukvarja se s toponomastiko v vsej državi, povsod je čislan strokovnjak. O Desi-nanovem delu je prof. Pellegrini dejal, da je avtor mojstrsko, enkratno, znal pravilno oceniti vlogo, ki so jo imeli v naši deželi razni narodi, od latinskih do germanskih in slovanskih. Pravzaprav, razen z nekaterimi izjemami, nimamo veliko germanskih izrazov. Največ je latinskih. Pomemben delež pa imajo slovanska imena. Niso to staroslovanska, bolje bi jih imenovali kar slovenska, je dejal Pellegrini. Povedal je tudi, da je treba iskati razlog za tako številna slovenska imena v raznih krajih Furlanije v tem, da so slovenski kmetje naseljevali prazna kmečka področja v Furlaniji v času preseljevanja narodov. Narodnost teh priseljencev se je s časom izgubila, asimilirali so se, ostala pa so imena krajev in še več ledinska imena. Zaradi tega jih najdemo tudi v severnem delu pokrajine Treviso. Te stvari moramo javno povedati, je dejal prof. Pellegrini, in s tem nočemo nikakor reči da bi lahko ti kraji bili danes slovenski. Problem ne obstoja. V toponomastiki Furlanije je veliko več slovenskih besed kot jih je v furlanskem jeziku. Prof. Pellegrini je dal tudi nekaj primerov. Veliko je krajev z imenom «Lonca». To izhaja iz slovenskega «Loč». Tako je treba razumeti tudi kraj Loncon v beneški nižini (kraj je danes znan po vinogradih, stoji ob avtocesti v smeri Benetk). Prof. Pellegrini je še dejal, da je na Koroškem večina ledinskih in krajevnih imen slovenskega izvora, in da so se nemška imena potem dodala prvotnim slovenskim. Še posebej pa so slovenska imena številna v vzhodnih krajih Furlanije, v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini, kjer najdemo tudi nekaj nemških. Nemška ledinska imena pa najdemo v nekaterih jezikovnih otokih. Na že omenjeni predstavitvi je prof. Giorgio Valussi, direktor centra za preučevanje kmečkega okolja na univerzi v Vidmu, dejal da ledinska imena ohranjajo nekdanjost kraja, da so nujno povezana s politično in jezikovno zgodovino dežele. Naloga raziskovalca je težka, kajti potruditi se mora, da razume pomen vseh ledinskih imen. Ugotavljati mora tudi čas v katerem je ledinsko ime nastalo. Preučevanje ledinskih imel je zelo koristno ker dopolnjuje zgodovinsko znanost posameznega območja. Desinan je s svojim delom, ki je združeno v dveh knjigah (v prvi je veliko napisanega t&sta, v drugi pa so zemljevidi), napravil ogromno delo, pa čeprav je sam povedal, da je to delo šele na začetku. V Furlaniji so doslej to področje preučevali nekateri, tudi že v prejšnjem stoletju, vendar niso se tako poglobili v stvar kot Desinan. MARKO VVALTRITSCH Občinska uprava v Števerjanu obvešča da bo obvezno cepljenje psov v torek, 12. julija, od 8. do 10. ure pred staro šolo v Števerjanu, od 10. do 11. ure pa pred gostilno Mrak na Jazbinah. I tanko Marušič i ® let zadružnega gibanja banskih mizarjev J kot drugi kraji na Goriškem so tudi v i*1; l^U oh ti& do sredine preteklega stoletja živeli razil p°tr6u rtniki, ki so s svojim delom stregli krajevnim 4 Ihtavi1: Toda po letu 1850 je pridobivala na svoji s hektl*ZarsIta °brt- K njenemu razvoju je pripomo-h^raL^ dejavnikov, v prvi vrsti spremenjene go-1 Nzvorf razmere, ki so dajale poudarek industrijski !tva. km **•' Ječalo se je število mestnega prebival-,vSr«iska proizvodnja ni več zadoščala za pre-: T^biti podeželsko prebivalstvo si je moralo pri razliko od razme- ^Ogjh^šnost dodatnih zaslužkov. Za raz | d0l drugih krajev je imel Solkan v teh ■ uS°dnosti, med temi je bila odločilnega ** *>°zd> • Z*na I,r®a (mesto Gorica), surovin (Trnov-j o In žagarskih obratov v kraju samem. K * je u.. Solkanci se iz roda v rod prenaša izročilo ij > d i Začetnik mizarstva neki Veškul, ki je imel I Sorej avnico na Goriščeku. Ko mu je ta obrat ahij6 • se je preselil na Plač. Prišel naj bi iz Fur-°hci 5v°io življenjsko pot pa da je zaključil v °VseiTi 1 emu nepopolnemu podatku pa lahko dodamo Potrjen podatek, da je v Solkanu okoli leta Ovalo že več mizarskih delavnic. Solkanski iz- delki so- kmalu pridobili lep sloves, toda hkrati so morali mizarski obrtniki veliko storiti za to, da so lahko premagovali konkurenco na tržišču; mizarska obrt, ki je prehajala tedaj v industrijsko, je bila zlasti močno razvita v bližnji Furlaniji (Krmin, Ma-riano, Crauglio). Solkanci so bili prepuščeni lastni pobudi in le redki med njimi so uspeli trdneje zasidrati svojo obrtno dejavnost. Razmere je bilo treba urediti in tega se je zavedalo tudi vodstvo slovenske politike na Goriškem, ki je prav v zadovoljivem gospodarskem položaju spoznavalo pogoje za uspešno politično borbo zlasti v soočanju z akcijami italijanskega nacionalizma. Čeravno so na Goriškem do leta 1899 Slovenci znotraj svojega tabora politično enotno nastopali, sta se vendar še pred tem kazali pri poskusih zadružnega povezovanja solkanskih mizarjev predvsem liberalna in krščansko socialna tendenca. Vendar je prevladal vpliv prve in tedaj še liberalni politik dr. Henrik Tuma je postal prvi organizator solkanskih mizarjev. Svoje vtise na tisti čas je ohranil v svojih spominih (1937), tako zelo nazorno slika razmere v Solkanu: .Velika vas Solkan pri Gorici je bila široko znana ne le v deželni, ampak tudi v tržaški trgovini kot obrtni kraj, kjer izdelujejo mobilije za meščansko rabo. Mizarjev, mojstrov in delavcev, je bilo gotovo preko 350 in so prav mnogo zaslužili. Ko sem se lotil kot deželni poslanec gospodarske organizacije, sem se med prvimi problemi že leta 1898 lotil organiziranja solkanskih mizarjev... Pozneje sem se sam sebi čudil, s kako potrpežljivostjo sem šel za ciljem, ustanoviti Mizarsko zadrugo... Polagoma sem dobil oporo pri nekaterih razumnejših mojstrih. Napravili PRAVILA g | ,»Mizarske zadruge" v Solkanu pri Gorici ■ -►»»«««*► —* Tvrdka is sedež. Si i. T»rdka se gUsi: .Jtttarsk* Slfettga T Solkana, Tfltaat tairsga s omejenim jimtTom**. laJko; ..Coaiorsio 4i Itlegsuuil is Salone, coosoriio registrato coli« prašila llmitata". Nemško: BTiseUerwerk*4«B«!m*elafl hi Saleaso, registri? rte fiesesiesselaft nit leschr^akter Haftnng. Francosko: ..AsSOCitUOB 4«S «8*»iwiers Siieaj80“. Sedež zadruge )« v Solkana. Namen podjetja. § 2, Namen podjetja je: a) Zboljšati zaslužek mizarjem la obrtnikom z lesom v slovenskem delu dežele Goriške in v mestu Gorici; b) prodajati mizarsko izdelke in hišne oprave v § zadružnih prodajalnah; smo med seboj tiho trgovsko družbo in najeli prodajalno v Trstu. Ko sem ustanovil Trgovsko obrtno zadrugo, sem se še z večjo vnemo lotil ustanovitve Mizarske zadruge.* Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ Številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TJx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst Član*#* zveze zaloin*0" V Zal že prve nesreče v pločevinasti kači RIH — Konec tedna se je sprožil drugi julijski počitniški val, ki je zatrpal po vsem polotoku ceste, ob mejnih prehodih ter vstopih in izstopih avtomobilskih cest pa se je promet začepil v prave kilometrske pločevinaste koče. Množice domačih in tujih turistov, ujetih v razbeljene avtomobile, so se bržkone tolažile s staro modrostjo, da je pač za vsak užitek treba najprej nekaj žrtvovati in potrpeti. Avtomobilski klub je letos močno okrepil in posodobil službo, ki daje voznikom navodila za varnejšo vožnjo in priporočila za izogibanje najbolj zatrpanim prometnicam. Tudi cestna policija je okrepila nadzorstvo z večjim številom motoriziranih patrulj ter s helikopterji in manjšimi letali, ki preletavajo največja prometna vozlišča. Pri vstopih na avtocestah so letos prvič tudi postavili panoje, ki naj bi avtomobilskim turistom nasvetovali izbiro dneva za odhod na dopust, da bi se promet razdelil enakomerneje med vsem tednom. Kljub vsemu temu pa je bila včeraj zjutraj vrsta avtomobilov ob stičiščih med avtocestama Parma La Spezia in Livorno - Sestri Levante dolga več kot 3 kilometre, podobno je bilo pri Savoni in ob vstopu na «avto-cesto sonca» pri Milanu. Zastoji in vrste so se ustvarili tudi na vseh večjih prometnicah, ki vodijo iz velikih mest severne Italije proti jezerom in morskim letoviščem. _ Na žalost je bilo treba zabeležiti tudi prve nesreče: na «avtocesti sonca» so trije turisti po karambolu zgoreli v avtu, pri Comu pa so se trije potniki prevrnjenega avta rešili z nekaj praskami. Mlada Dunajčanka je izgubila življenje v prometni nesreči na avtocesti Genova - Ventimiglia. en sopotnik je v bolnici s pridržano prognozo, ostala dva pa sta zabeležila le lažje rane. Negri se bo vztrajno boril proti preventivnemu zaporu RIM — štiri leta, tri mesece in en dan je Toni Negri odsedel v preventivnem zaporu, preden je lahko predsinočnjim kot poslanec republike Italije stopil v svobodo. Kot svoboden državljan se je lahko včeraj sprehajal po rimskih ulicah, kot novoizvoljeni poslanec radikalne stranke je včeraj prestopil prag poslanske zbornice Njegova svoboda pa bo posebne vrste. To je jasno povedal na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu radikalne stranke ko je povedal, da misli na tovariše v celicah, ki hočejo ukinitev zakonov o preventivnem zaporu, saj lahko ti zakoni z raznimi zapornimi nalogi in s soslednjem procesov podaljšajo preventivni zapor v nedogled, kar prepreči, da bi resnica prišla na dan. Po Negrijevih besedah bo treba torej čimprej sprejeti parlamentarne pobude, v bistvu bo treba obnoviti tako imenovani «zakon Valpreda». Njegova izvolitev je v tem smislu bila «alternativa» obstoječim zakonom. Padovski docent pa je poudaril, da se noče predstaviti kot «ne-dolžen» še manj «z objestnostjo do tiska in inštitucij». «Moja izvolitev, je dodal, naj bo priložnost, da zastavimo vprašanje pravice in pravičnosti v tej državic. Toni Negri je tudi ponovil, da se ne bo izmikal procesu in da nasprotuje parlamentarni imuniteti, tisti imuniteti ki mu je navsezadnje dopustila, da je lahko danes svoboden. Toni Negri z Marcom Pannello V Montblanškem masivu pet mirtvih pod plazom PARIZ — Plaz ledu in snega, ki je zgrmel z vrha Chardonnet v Montblanškem masivu nedaleč od Chamonixa, je včeraj ob zori zasul skupino francoskih alpinistov: pet ljudi je bilo na mestu mrtvih, dva alpinista pogrešajo, sedem pa jih je bilo ranjenih. Nesreča se je kakor rečeno zgodila zgodaj zjutraj, malo potem, ko je skupina alpinistov zapustila gorsko kočo «Alberto Primo» v višini 2.700 m. Kaže, da je tedaj nenadoma zdrsnil z vrha Chardonnet (3.824 m) debel kos ledu, ki je nato med kotaljenjem v dolino sprožil obsežen plaz ter zasul alpiniste. Žandarmerija v Chamonixu naglasa, da so plazovi ob takem ranem času na tem območju Montblanškega masiva, ki je sicer zelo obiskan v poletnih mesecih prava redkost. Kaže tudi, da je bila skupina sestavljena iz samih izvežbanih alpinistov. Trdoživa kokoš Esmesralda LEIGH ON - MENDIP (Velika Britanija) — Med vsemi nagoni je samoohranitveni nedvomno najmočnejši. Kar pa se je pripetilo neki britanski kokoški presega meje razuma, saj je preživela kar dva tedna v zmrzo-valniku. Neki obrtnik, ki pripravlja vabe za ribe, je namreč s presenečenjem ugotovil, da med kopico zmrznjenih kokoši ena še diha. Takoj jo je prijel v roke, jo skrbno zmasiral, da sedaj brezbrižno zoba zrnje na kmetiji obrtnikove sosede, ki je kokoški dala zveneče ime Esmeralda. V pojasnilo tega «čudeža» je treba dodati, da so Esmeraldi pozabili zaviti vrat in da so jo neoskubljene «sosede» varovale pred polarnim mrazom zmrzovalnika. Kriza družine v Sovjetski zvezi MOSKVA — Včerajšnja «Pravda» je objavila daljši članek sociologa Jurija Rjurikova o krizi družine v Sovjetski zvezi. Če o tem piše glasilo sovjetske partije, je nedvomno položaj precej pereč. Podatki res dokazujejo upravičeno zaskrbljenost. Za vsa tri poroke pride ena razporoka, v bistvu od 900 do 950 tisoč razporok letno. Podatek zajema SZ kot celoto, če bi pri tem upoštevali samo evropski del, bi bile številke še bolj porazne. Pred časom je «Pravda» pisala o nižji nataliteti, sedaj pa kot kaže skušajo preprečiti «prekomeme» razporoke. Jubilej miška Mikija RIM — Poleti leta 1933 se je v Italiji prvič pojavil strip z miškom Mikijem ali Topolinom, kot so mu v Italiji nadeli ime. Strip je imel spodbuden naslov «Miki Miška proti groznemu roparju Divjega zapada Wolfu», a ni naletel na zanimanje bralcev, ko pa so se neprodani izvodi (najmanj dve tretjini) vrnili neprodani založniku in jih je ta spet poslal prodajalcem so v nekaj dneh izginili. Italijanski mišek Miki ima torej že častitljivo starost 50 let, a jih ne kaže, saj gredo njegovi stripi še vedno izvrstno v promet. -Neverjetni II mik v HoIIywoodu Mišičasti igralec Lou Ferrigno, ki ima nosilno vlogo v filmu «Incredible Hurk» je iz službenih razlogov moral zapeljati z vprego po središčni hollywoodski ulici. Nenavadni prizor je tudi v filmski meki vzbudil precej zanimanja (AP) Ubil je otroka in si vzel življenje BOLOGNA — Pretresljiva družinska tragedija v vasi San Giovanni in Per siceto pri Bologni: starejši kmet je v trenutku blaznosti ubil dva otroka, hudo ranil ženo in si naposled vzel življenje. Prizorišče tragedije, ki je presunila vas, je bila hiša Giorgia Martinija, 54 letnega kmeta, ki je doslej veljal za vzornega moža in očeta. Po izsled kih karabinjerjev se je Martini zjutraj iz še neznanih razlogov sprl z ženo. Besen je med prepirom segel po sekiri in nekajkrat mahnil soprogo. Prepričan, da je ženska mrtva, se je vrnil v sobo, segel po puški in najprej ubil otroka, sedemnajstletno hčer in dvaj setletnega sina, nato pa sodil še samemu sebi. Dvojni umor in samomor je po naključju odkril družinski prijatelj, ki je prišel na obisk in naletel na pragu na Martinijevo ženo, ki je ležala v mlaki krvi. Žensko so odpeljali v bol nišnico v Bologno, kamor so jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Delavec ob robotu: stress EGS: manj trt, več vin BRUSELJ — Čeprav se skupna površina vinogradov stalno razpoložljiva količina vina v Evropski gospodarski skupnosti nasprotno Za ta navidezni paradoks daje pristojna komisija EGS naslednjo vinogradi (katerih skupna površina je v letu 1980/81 znašala 2,494.000 W sicer krčijo, hektarski donos pa se še hitreje veča, tako da je vina tenci čedalje več (letošnja trgatev naj bi vrgla okrog 170 milijonov ^ temu je treba dodati, da potrošnja «žlahtne kapljice* v državah, skupnosti, stalno upada, kar velja še zlasti za Francijo in Italijo. Zaloge vina v kleteh se delno manjšajo zaradi izvoza (v letu $ 11 milijonov hi), EGS pa precejšnje količine vina tudi uvaža (v istehj 5,8 milijona hi). Deseterica uvaža pijačo predvsem iz Španije in ske, na tretjem mestu pa je Jugoslavija, na katero odpade 11 odst- * nega uvoza. Skupščina občine Izola in družbenopolitične organizacije Izola ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE IZOLA FILIPUT Konstruiranje in izdelov^ kovinskih predmetov TOKIO — Mikroelektronska revolucija ima zagotovljeno sijajno bodočnost, njeno napredovanje pa povzroča kar precejšnje žrtve. Ta osnovna ugotovitev izhaja iz posebne študije o posledicah avtomatizacije v tovarniškem delu, ki ga je opravila posebna komisija japon skega sindikata delavcev, zaposlenih v obratih, v katerih so poleg delavcev «nameščeni» tudi roboti. Glavna posledica avtomatizacije obratov je v tem, da nabava robota nujno povzroča odslovitev delavcev: v avtomatiziranih obratih na Japonskem je delalo leta 1978 skupno 370.000 delavcev, danes pa je njihovo število za 50.000 manjše. K sreči, naglasa v tej zvezi sindikalna študija, je ugodna gospodarska konjunktura omo- gočila njihovo zaposlitev v drugih obratih, tako da pojav ni zadobil hujših socialnih razsežnosti. Toda avtomatizacija prinaša še druge škodljive posledice: anketa, Ici jo je komisija opravila med prizadetim delavstvom, je namreč pokazala, da je osebje, ki dela v tesnem stiku z roboti, močno nezadovoljno: kar 65 odst. vseh anketiranih delavcev je izjavilo, da je delo po uvedbi robotov bolj naporno kot prej, 79 odst., jih je izjavilo, da je v novih pogojih onemogočena vsaka kariera in'prav tolikšen odstotek delavcev je iz jami, da preje ma za svoje delo prenizko plačo. P0 mnenju velike ve čine delavcev, pa povzroča robotizacija močan psihološki stress. IZOLA - Jagodje Sončna pot S Tel. 61-320 OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE IZOLA