Naročnina mesečno ^^fgm^^ wnw JK V OMfe. A MHMMa^k ^^^PM^ Ček. račun: Ljutx 85 L)in. aa inozem- ^^BT ^^^ jBStg TO JffiV ^ Ijana št. •tvo Din - ne- ^^^^^ ^KM MBS IA flR ■ ^^^^ m ^^M 10.349 za izdaja ce- ^^^^^^^ flB J^H JHV m M ^^BHH^^ ^O^^J* ^HV JHBV ^r fls m ^nfcf ^gm inozemstvo 120 Din J^^V li HV K ^BB Uredništvo je t JHHmmmW JHm# Uprava: Kopitar- Kopitarjevi «L6/I1I jeva b. telefon 299} Telefoni arednižtva: dnevna slniba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 1 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Stanovski družabni red in demokracija Ena od značilnosti v socialnem in političnem razvoju novejšega veka ni le v teiu, da teži za odpravo razlik med stanovi, ki eo svoj čas izvirale iz rojstva in pokoleuja, ampak razjeda vedno bolj tudi organizem poklicnih stanov. Kapiital in stroj sta nam prinesla nov gospodarski roti, ki vedno bolj razkraja naravno podane, organične vezi med ljudstvom, kakor so v prvi vrsti poklicni stanovi. Kapitalizem je razbil ogrodje vertikalno zgrajene poklicne in družabne obče sive nos t i in jo nadomestil z razredno delitvijo med posedujočega posestnika in delavca nemnniča. Mesto poklicno deljenega dela, ki je slehernemu izpolnilo njegov poklic in njegovo življenje, je kapital s pomočjo stroja razkrojil delovni proccs in Obsodil delavca k vlogi brezdušnega kolesca v veliki delovni mašineriji. Danes je delavec potisnjen brez moči in brez samostojnosti v umetno organiziran delovni mehanizem, ki mu je vzel ne le stan, ampak tudi poklic. Izrinjen iz starega družabnega reda se je delavec pričel na novo organizirati v socialno skupino, ki so jo imenovali — pač zato, da je dobila neko ime — IV. stan, čeprav v resnici ni nikak stan več. V tem stanju se je delovnih mas polastil socializem in jim še globlje vcepil zavest, da niso stan, ampak samo razred razlaščenih pro-letarcev, katerih cilj je boriti se proti drugemu družabnemu ruziredu kapitalistov in izkoriščevalcev in se v končni zmagii, — ki je po Marxu neizogibna — polastiti njihovega kapitala in proizvajalnih sredstev ter ustvariti »brezrazredno« družbo, kjer bo vladala vsesplošna socialna enakost in pravičnost. Proti tej družabni razklanosti v dva sovražna razireda se je z vsega početlka boril katolicizem: teoretično, poudarjajoč nujno in usodno socialno povezanost vseh ljudskih plasti med seboj, in praktično z ustanavljanjem socialnih naprav in organizacij, ki naj bi na podlagi krščanske pravičnosti in solidarnosti zbližale razprte družabne razrede in premostile razredni egoize.m. Pomemben mejnik pri tem socialnem prizadevanju Cerkve je vsekakor socialna okrožnica »Quadragesimo umno«, katere težišče je po mnenju krščanskih sociologov, pa tudi pripadnikov drugačnih svetovnih naziranj v smernicah, ki so dane za obnovo socialnega reda na podlagi stanov. Klic po obnovi družabnega reda je prišel v zelo primernem času, ker je vedno bolj rastoča kriza kapitalizma in liberalnega kapitalističnega gospodarstva potegnila s seboj v gospodarsko in socialno stisko tudi svojega otroka-marksizem z vsemi njegovimi širokorazpredenimi razrednimi organizacijami in razredno ideologijo. Socialnemu, mogli bi reči, tudi notranje gospodarskemu razvoju našega časa, ki išče na razvalinah liberalnega kapitalističnega reda novih temeljev, stanovska družabna zamisel ne more biti neprikladina. Vstal pa je proti njej hud nasprotnik na političnem polju, češ, stanovski družabni red je nasproten demokraciji, ki jo je treba smatrati za največjo politično pridobitev XIX. in XX. stoletja. Po dokaze, pravijo, ni treba hoditi daleč: poglejte fašistično Italijo z njenimi korporacijami in narodno-socialistično Nemčijo, kako je uvedla svoje »državne stanove«, pa vidite, da je stanovski red istoveten z etatizmom in diktaturo privili-girane politične kaste, kakor jo poznajo vsi protideniokratični režimi. Kaj naj na to odgovorimo, To, kar smo povedali že neštetokrat tukaj in drugod: »Stanovska država«, kakor jo uvaja in realizira fašizem, je groba potvorba stanovske misli in velika zgodovinska laž. Kajti fašizem po vsej svoji zamisli družbe in pojmovanju države za sprejem in včlenitev stanovskega družabnega leda v državo sploh ni sposoben ,ker bi to po-menjalo nasprotje v bistvu stvari same. Kaj je stan? Združba ljudi, ki jih skupno delo iin zavest skuipne odgovornosti družita pri izpolnjevanju kake socialne naloge. Vsak stan nam predstavlja neko svojsko družabno tvorbo, ki se uveljavlja v prostem prostoru, ki je ined poedincein in skupnostjo, to je državo. Družabna funkcija, ki jo kdo vrši, določuje njegov stan. Način sodelovanja, ali je kdo na vodilnem ali podrejenem mestu, pri tem ni me-rodajen. Pač pa je odločilne važnosti, da posamični udje stanu med seboj ne le sodelujejo, kakor zahteva skupno delo, ampak drug za drugega tudi čutijo soodgovornost. Šele ta nevidna družabna vez sodgovornosti drug za drugega, ustvarja iz stanu eno celoto in ga druži v usodno skupnost z istimi stanovskimi interesi in nalogami. Naravno pravna zavezanost vseh stanovskih tovarišev med seboj dobiva evoj vidni izraz v demokratični samoupravi stanov, kjer nc more biti nikake majorizacijc nc od strani gospodarjev nc delavcev, ampak mora skupne stvari sporazumno obravnavati zastopstvo, v katerem sta obe stranki v enaki moči in številu zastopa ni. Ako takšno svobodno voljeno zastopstvo v sporu ne najde zadovoljive rešitve, odloča nadalje stanovsko razsodišče. Enakopravnost vscii članov istega sta.nu že v svojem bistvu izključuje, da bi smel en del prevladovati nad drugim. Brez tega osnovnega načela ni mogoče misliti na premostitev razredne miselnosti, ki danes ustvarja prepade in bojne fronte v istem stanu. Kdor bi to temeljno načelo stanovske samouprave hotel obiti s kakršnimkoli videzom enakopravnosti in lc navidezne demokracijo, bo za nekaj časa morda zunanji svet premotil z naivno trditvijo, da je »razredni boj odpravljen«, ki pa bo v resnici čim bolj pokrit, s tem večjo srditostjo ruvnl pod ]k>vrši.no. Stanovi pn nimajo le pravice do samouprave, anvpak imajo kot naravne združbe v skup-nem okviru, ki ga predstavlja država, vsak zase kot vezni družabni člen tudi svojo posebno nalogo. Prav radi tega imajo stanovi že |ki svoji bitnosti pravice, ki so prvotne, ki so naravnega izvora in jih jim ni šele država dala. Ta bistvena okolščina mora določati tudi razmerje med državo in stanovi. Stanovi morujo biti dr- Radosi v Ženevi Francija Anglija dve velesili v službi miru Anglija prevzame policijsko nadzorstvo plebiscita v Posaarju — Francija pa bo v znak sprave takoj odpoklicala vse svoje polhe od posaarske meje ,-j' s*;,,v. ■„.■.. Sir Antlionj- Eden Ženeva, 6. dec. TG. Seja Sveta Zveze narodov, ki se je pečala z vprašanjem poeaarskega plebiscita, je bila nepričakovano zanimiva. Razni delegati so znali držati tajnost o sklepih svojih vlad, tako, da eo danes izjave nekaterih državnikov vzbudile eenzacionelno pozornost in eo učinkovale kot bombe. Delegati 60 prišli iz sejne dvorane kot da prihajajo od zmagovitega boja, vsi nasmejani in dobre volje. V dolgih vrstah eo se nato spravili v bavarsko pivnico, kjer so po stari navadi krepko zalili evojo dopoldnevno delo. Kaj se je zgod'lo? Sir Anthonj- Eden je v imenu angleške vlade med burnim ploskanjem naznanil, da se je njegova vlada odločila, da pošlje na povelje Sveta Zveze narodov varnostne čete v Posaarje, da tam vzdržujejo red med plebiscitom. Eden jo izjavil, da je lepo biti pripravljen na nerede, toda kadar izbruhnejo, je že prepiuno. Boljše je, nerede onemogočiti s tein, da so vojaške čete že takoj na licu mesta. — Za njim so jc dvignil italijanski delegat Aloisi, ki jo izjavil, da bodo tudi italijanske čete spremljale angleško vojsko, na kar sta Češkoslovaška in Rusija izjavili, da sta tudi pripravljeni poslati manjše vojaške odrede, če tako želi in zapove Zveza narodov. V dvorani je nastalo veselo kričanje in ploskanje. Eden od diplomatov se je izrazil, da »je šele sedaj Anglija vstopila v Zvezo narodov«, medtem ko jc neki drugi zavpil po dvorani: »To je tista mednarodna policija, na katero sino že tako dolgo čakali k Od vseh strani so prihajali diplomati in stiskali roko angleškemu delegatu, ki je čestitke dostojanstveno sprejemal. Toda s tem še ni bilo konce senzacij. Naenkrat se jc dvignil francoski zunanji minister Laval, ki je sredi največjo tišine izjavil, da Francija ne bo pošiljala nobenih čet v Posaarje in da bo tudi tisto četo, ki so zbrane na pusaarski meji še iz časov Barthouja, odpoklicala, ker Francija nc mara napravljati vtisa, da inoli svoje bajonete čez mejo in i njimi sili posaarsko prebivalstvo, naj zanjo glasuje. Francija in Nemčija, ki sta v Posaarju sporni stranki, naj se nc vmešavata na noben način, da bi vplivali na svobodno odločitev ljudstva samega. Anglija in Italija sta nevtralni državi in pripada torej njima in drugim, če bo treba, da vzdržujeta red v plebiscitnem ozemlju. To je najidcalnejša rešitev vseh težav. — Izjava francoskega zunanjega ministra jo v krogih francoskih časnikarjev sprožila mrmranje, ki ga je pa takoj zadušilo veselje, ki jo nastalo v dvorani. Zopet gneča okrog zunanjega ministra Lavala, zopet čestitke! Tako gladkega izida tega trnjevega vprašanja nismo pričakovali. Nekaj so je slutilo, ker so delegati tako nervozno iskali še davi zvoze s evojinW vladami. Italijan Aloisi je celo uiro čakal na zvezo z Mussoliinijem in je ves ožarjen prišel iz telefonske celice, ker je dobil povolje.n odgovor. Tudi Laval se je davi razgovarjal s Parizom in menda tudi z nekim nemškim opazovalcem, kii se neuradno skriva v Ženevi. Slednjič so naročil: baronu Aloisiju, naj obvesti uradno berlinsko vlado o sklepu. Italijan je to takoj storil, kar je še bolj povečalo njegovo dobro razpoloženje. Anglež - poročevalec o naši pritožbi Francija pripravlja Madjare na (o, da bodo — pokarani Glede jugoslovanske pritožbe ee danes ni ničesar bistvenega spremenilo. Na koncu seje Sveta ZN je angleški delegat Sir Anthony Eden izjavil, da ima dovoljenje od svoje vlade, da sprejme mesto poročevalca o jugoslovanski pritožbi. S tem, da je Anglija vzela v roke to etvar, tako zatrjujejoju-kaj, so podana vsa jamstva, da bo pravici zadoščeno, a da so izključene vsake vojne zmešnjave. Eden je svoje dni kot svoje osebno mnenje izrazil željo, da bi so jugoslovanska pritožba posplošila na vse države, kjer so prebivali teroristi, ki so odgovorni za marsejski atentat, ker hi na ta način bilo lažje predložiti sklenitev mednarodne pogodbe. Ni znano, Če je Eden še vedno istega mnenja tudi sedaj, ko je uradno prevzel mesto razsodnika. Toliko lahko rečemo, da je prvotni angleški predlog, da naj Zveza narodov na splošno pokara vse zarotnike in nato preide na razglabljanja o sredstvih v boju proti mednarodnemu terorizmu, za Jugoslavijo in za njeni dve zaveznici nesprejemljiv, ker ni zadostno zadoščenje. Zanimivo je v tej zvezi, da je francoski poslanik v Budimpešti dobil nalog, naj previdno pripravi Gombosa na to, da 1h> madjarska vlada od Sveta Zveze narodov pokarana, in da se tudi od francoske strani delajo poskusi pri Mali zvezi, naj se pritožba, ki je naperjena le proti Madjarski, posploši in razširi tudi na druge države. Dan samih senzacij Ženeva, 6. decembra, c. Ženeva je še danes vsa pod ugodnim vtisom včerajšnjih zaključkov glede sporazumne rešitve vseh problemov, ki se tičejo organizacije posarskega plebiscita. Ne samo v Ženevi, ampak tudi v Berlinu je zadovoljstvo splošno in to zadovoljno gledanje Berlina na delo v Ženevi se opaža v vseh nemških krogih, ki so prišli na to zasedanje Sveta Zveze narodov. Splošno se opaža, da Nemčija še nikdar po svojem izstopu ni bila tako blizu Zvezi narodov, kakor tokrat. Posebno se poudarja, da je Berlin popolnoma zadovoljen z organizacijo policije v rosarju in smatra, da je Zveza narodov sijajno dokazala svojo uepristranost v obravnavanju posarskega vprašanja. To zadovoljstvo se je danes dopoldne pokazalo tudi na zasedanju sveta Zveze narodov. Svet se je sestal k seji v veliki dvorani na Wilsonovem obrežju in sicer v dvorani, kjer za zasedala glavna komisija razorožitvene konference. Sejo je otvoril predsednik sveta dr. Beneš in podal takoj besedo poročevalcu, ki je nato prebral poročilo odbora trojice o posarskem plebiscitu. Po tem sporazumu, ki je bil sklenjen v Parizu, je poročevalec še pre-čital zadevne zaključke Zveze narodov. Zahteve nemških generalov Poljska je za nemško vojsko - breme Generali zahtevajo obnovo zveze s sovjetsko Rusijo in Italijo Pariz, 6. dec. b. Tukajšnja revija »Vik priob-čuje v celoti spomenico, ki so jo podpisali nemški generali in jo poslali predsedniku Hindenburgu nekaj dni po 30. junijskem pokolju. V tej spomenici popisujejo generali natančno, kako jc bil general Schleicher umorjen po nalogu Giiringa po nekem policistu AVeberju. V nadaljnem zahtevajo generali, da je treba nemško zunanjo politiko popolnoma preusmeriti. »Proti dvema frontama se istočasno nc moremo boriti«, pravijo generali in zahtevajo, da sc naj Nemčija zopet potrudi za rusko prijateljstvo, četudi bi s tem izgubila poljsko prijateljstvo, »ki je manj vredno kot pa bi bilo rusko«. Temelj nemške zunanje politike mora biti zveza z Rusijo in Italijo in jc treba tudi vse notranje prilike tako preurediti, da bodo temu načrtu koristile. Generali sc v spomenici izražajo skrajno nepovoljno o vporabljivosti poljske armade in trdijo, »da je Poljska kot zaveznica samo breme za nemško vojsko, nimajo pa od nje nobene koristi«. Podpis nove rusko-francoske pogodbe Takoj nato se je dvignil predsednik Beneš in imel daljši govor o doseženem sporazumu. Izjavil je, da je silno vesel, da lahko danes kot predsednik Zveze narodov ugotovi, da je Zveza narodov doživela velik uspeh. Pomagala je razvozljati enega najtežjih problemov, ki bi mogel nevarno rušiti mir v Evropi. Zato čestita Zvezi narodov k temu važnemu uspehu. Beneš pa ni hotel ostati samo pri apologiji Zveze narodov. Izjavil je, da smatra za potrebno, da se s svojega mesta kot predsednik Zveze narodov zahvali Franciji in Nemčiji za njuno popustljivost. Kot predsednik Zveze narodov izjavlja, da smatra doseženi sporazum za zrno, iz katerega bo zrastlo lepo drevo nemško-francoskega sporazuma. Pri tem delu se je pa na vseh straneh jasno pokazalo, da hočejo vsi skupno delati z vso dobro voljo za mir med narodi. Zveza narodov je srečna, da lahko ugotovi to v časih, ki hočejo dokazovati ravno nasprotno. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. Po seji so se takoj začeli nadaljevati razgovori o vseh problemih, ki so na dnevnem redu. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da sta danes Litvinov in Laval sprejela predhodni sporazum med sovjetsko Rusijo in Francijo, s katerim se obe državi obvezujeta, da ne bosta do sprejetja vzhodnega pakta z nobeno državo sklenili nobene politične pogodbe. Ta vest je silno nenavadna. Dokazuje namreč to, da se je Francija spustila že tako daleč v zavezništvo s sovjetsko Rusijo, da si hoče celo vezati roke najbrž celo napram Nemčiji in Poljski. Vse to pa ne more biti plod trenutnega političnega dela v Ženevi. Vse to je moralo biti že pripravljeno doma v ministrstvih in je zato tembolj zanimivo, kako daleč je že napredovala francoska politika zavezništva in kakšna določila mora še vsebovati. Kanya mesto Eckhardta Ženeva, G. dec. m. Stalni delegat Madjarske pni Zvez.i narodov Taszi je danes dopoldne obvestil glavnega tajnika Zveze narodov Avenola, da bo ob priliki razprave o jugoslovanski spomenici proti Madjansk: pred Svetom Zveze narodov zastopal Madjarsko madjarski zunanji minister Koloma« Kanya. žuvi kot splošni okvirni družbi podrejeni, vendar pa morujo imeti pravico, da so v svojih stanovskih stvareh samostojni in da sc po svojih stanovskih zakonih samoupravljajo. Pri tetji nc ravnajo radi kake pooblasti I ne moči. ki jim jo je šele odstopila država, anipnk jc ta njih oblast utemeljena v naravnem zakonu, ker lc na ta način najbolje služijo skupni blaginji Z eno besedo: stanovsko urejene družbe, ki ne bi bila na znotraj in nazven izrazito demokratične narave in ki ne bi priznavala svobodne osebnosti, si ne moremo misliti. Vse drugo je potvorba. Kajti prava stanovska miselnost jc lc tam mogoča, kjer jc slehernemu članu poedincu priznana in zajamčena enakopravnost in osebna čast, kjer se delu, posebej šc ročnemu delu priznava osebno in družabna vrednost in kjer se poedini stanovi ne smatrajo zu socialno višje stoječe kaste, ampak kot sestavni organizmi ene in iste družbe. Ako pogledamo sedaj fašizem, jc nn prvi pogled jasno, da ne izpolni niti onega pogoju za oživotvorjonje stanovskega družabnega reda. Ne da bi sc spuščali v podrobna razmišljanja, ^udarimo lc glavno: Vsak fašizem je to- talitaren, stoječ na stališču, da je država »prvina in nekaj absolutnega, spričo katere so [>o-cdinci in skupine lc relativne vrednosti« (Mussolini). Vsemogočna država je v fašizmu izvor vsega prava, ki ga po svoji milosti deli nn levo in desno. Zato mu stanovi niso nikaki samorasli in samoupravni socialni organizmi, ki bi imeli pravico do svoIkkIiic dejavnosti na temelju naravnega prava, temveč le mehanično orodje z.a lažje politično nadvladanje ljudstva. Fašizem pomenja etatizem in centralizacijo, pomenja nekontrolirano diktatu.ro one politične stranko, stanovska ureditev družbe pa vključuje v sebi samoupravni princip, politično svobodo in politično enakost vseli državljanov. I. t. d. Fašizem in prava stanovska ureditev družbe sta si notranje nasprotna kakor vodu in ogenj. Tudi rudi tega, ker stanovskega duha ni mogočo doseči s silo, niti nc s prisilnimi državnimi organizacijami, ker gre za ustvaritev duhovne vezi in duhovne skupnosti, ki so le v svobodi more razvijati in dozoreli. Hvalevredno je, ako država po stoletju ruzkrajujočegii individiui-lizma daje sj>odlmdo zu oblikovanje stanovskih organizmov in v svoji zakonodaji prizna- va in pos|M>šuje, kar po naravi itak skupaj spada. Toda zgolj s silo zakonov in oblasti so stanovskega reda, ki bi bil res živ organizem, prav tako nikdar no bo dalo doseči, kakor e komunistično diktaturo nc liro/razredne dru/.be. Cilj stanovske ureditve družbe je omogočiti poe-ralistačnemu i.ndividualizimi. Zato ima v teli dveh socialnih skrajnostih tudi svojo najhujši nasproi niko. Seveda bodo stanovi svojo socialno nalogo izpolnili lo, če bodo osnovani nn načelih, kako: smo jih v glavnih obrisih zgoraj podali. I)ru gače so korporacije lahko samo druga oblika državnega socializma ali pa individuali/.inn gotovih priviligiranih stanov in denarnih skupin Fno kot drugo pa je grdo |>otvorbu stanovske družabne zamisli. Dirin. Včerajšnja seja v Zeneoi Nemčija sprejeta posaarshi mir Ženeva, 6. decembra, c. Zvečer se je izvedelo za vsebino nemškega odgovora na sporazum, ki ga ie izdela! Svet trojice in ki je bil sprejet na seji Sveta Zveze narodov danes dopoldne, V tem odgovoru, ki ga je nemški generalni konzul predal baronu Aloisiju, izjavlja von Neurath, da sicer Nemčija misli, da v Posaarju ni treba za plebiscit okrepiti mednarodne policije, vendar pa hoče tudi sama sodelovati pri vsem, kar hoče zagotoviti miren razvoj plebiscita. Zato Nemčija v vsem obsegu sprejema določila tega sporazuma. Nemčija samo želi, da bi bil čas, v katerem bo delovala mednarodna policija v Posaarju, čim kraiši, in da bi bilo določeno, kdaj bo policija zapustila Posaarje. Nemški odgovor pravi tudi, nai bi bila ta policija sestavljena samo iz angleJkih in italijanskih čet, kvečjemu še nekaj holandskih redarjev bi moglo sodelovati. Na koncu pa izjavlja odgovor von Neu-ratha, da je Nemčija zadovoljna, da lahko s celo Evropo sodeluje pri mirni rešitvi posaarskega vprašanja. Danes se začenfa razprava o pritožbi Ženeva, 6. decembra, c. Komaj je bilo odpravljeno i dnevnega reda vprašanje Posaaria, že se je začelo na hodnikih Zveze narodov širili silno zanimanje za jutrišnjo debato o jugoslovanski spomenici. V večernih urah smo zvedeli za te-le podrobnosti jutrišnje debate pred Svelotn Zveze narodov: Svet Zveze narodov sc bo najprej sestal li kratki tajni seji, na kateri se bo ugotovil ves postopek debate. Takoj nato se ho začela javna seja, na kateri bo najprej govoril jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič. Takoj za njim bo govoril romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu in nato češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš, Vsi trije bodo tako enotno nastopili proti Madjarski in njeni politiki. Vsi trije bedo v imenu Male zveze ožigosali delo mednarodnega terorizma, ki je užival podporo Madiar- Počasi, korak za korakom ske. Takoj nato bo dobil besedo bar. K a n y a , ki bo obrazložil spomenico svoje vlad?. — Nato bo govoril francoski zunanji minister L a v a I, za njim lord E d s n in pa sovjetski zunanji minister L i t v i n o v. Po teh govorih bo najbrž takoj imenovan lord Eden za poročevalca. a njemu bo dodeljen delegat ene manjših članic Zveze narodov. Ironila i Ženeva, 0. dec. c. Takoj po seji Sveta Zveze narodov so je v hodnikih Zveze narodov začelo govorili o jutrišnji debat; o jugoslovanski spomenici. V splošnem se je opazilo, da ne položaj obravnava zelo vedro in z velikim optimizmom, lik pred sejo .Sveta bo tir. Eckhardt predložil madjarsko proti-spoinenico. Danes jo dr. Eckhardt zopet sprejel časnika rje in jim izjavil, da ho ton madjarske spomenice želo pomirljiv. Dr. Eckhardt jc izjavil, da ho Madjarska šla tako ilaleč, da bo priznala, da sn nekateri uradniki in policijski nastavljene) premalo pazili nn delo teroristov na Madjarskcin. Torej bodo Madjari zvalili krivdo nu podrejene uradnike, ki so morali ubogali navodffiuni svojih predstojnikov. Ironija I Pos vel Male zveze Ženeva, 6. doc. AA. Danes so se cestni: na konferenci zuna.njii ministri držav Male zveze. Tudi glas iz Poljske Varšava, 5. dec. AA. List >Kurier Lodsr.skk prinaša članek pod naslovom ^Madžarska pred ženevskim sodiščem '. V tem članku trdi pisec, da se madžarsko stališče ne v moralnem, ne v političnem pogledu ne da zagovarjati, zato bo njen poraz toliko strašnejši. Dalje naglašajo, da Madjarske tudi njeni najbližji prijatelji ne morejo obraniti pred jugoslovansko obtožbo, ki je v Ženevi napravila ogromen vtis. Madjarsko diplomacija se je v svoji obrambi posluževala slabe taktike, ko je hotela v mednarodni škandal, ki ga je sama vprizorlla, zaplesti še druge države. Najnovejši portret tindske države Heimtvehr boža Nemčiio Tisk mora o Posaarju in glede razorožitve pisali za Nemčijo Ziirich. 6. dec. b. Dunajski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« tako-le opisuje popuščanje napetosti med Avstrijo in Nemčijo, ki ga opažamo zadnje čase: istočasno, ko je italijansko posredovanje med Francijo in Nemčijo beležilo velik uspeh glede Posaarja, opažamo iste znake tudi med Dunajem in Berlinom. Prevrat je zaenkrat samo čisto časopisnega značaja in je prvič prišel do izraza v govoru policijskega ravnatelja za Gor. Avstrijsko sčrofa Revertere( ki je tudi deželni vodja Heim-vvehra), kjer se je odločno izjavil za nemško stališče v posaarskeni vprašanju. V nedeljo in v ponedeljek smo opazili isti prevrat ludi v vladi sami in sicer čisto določeno nn pritisk Italije. Doiedaj 22. v MI »slo i. Njen namen je. da finančno in moralno ix>rl-pira žrtve delavskih revolucij v kapitalističnih d'ržuiviuh. Perpignaii, (>. nadstropij, od katerih ho. dec. AA. Pmrnik »Kompas«, s katerim je včeraj li-lovski minister za zunanje zadeve potoval iz. Hotaiinstorsa v Taljin, je zašel v velik vihar ter je malo manjkalo." da se ni potopil. Kapitan parnika jc med viharjem padel v morje ter je utonil. Zagrebška vremens!.a napoved: Pretežno oblačno, nagnenje k zjasnitvi. prehodne padavine v vzhodnih krajih niso izključene. Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo v južnih Alpah trajalo dalie. Drugod padavine. Iz pomenha z ravnateljem Mahkoto Slovenski pevci na Bolgarskem »Kako so se imeli naši pevci na Bolgarskem?« S tem vprašanjem sem začel svoj razgovor z ravnateljem Mahkoto. V njegovi pisarni v »Glasbeni Matici« sva sedela drug nasproti drugemu, med nama pa je bila velika delovna miza. Ravnatelj Mahkota, ki se mu na zunaj ni nič poznala utrujenost po dolgem potovanju, ki ga je prav za prav napravil dvakrat, zakaj od postaje do postaje je hitel pred zborom, uredil vse potrebno in se spet vrnil k zboru, da ga spremi v mesto zopet po isti poti nazaj, je na to vprašanje odgovarjal z vidnim veseljem: »Nepopisno lepo so nas sprejeli Bolgari povsod. Oblasti in občinstvo, društva in posamezniki so nam izkazali toliko plemenitega in odkritosrčnega prijateljstva, da smo bili v vsakem kraju, kamor je naš zbor prišel, vedno na novo tako prijetno presenečeni, da tega še nikoli na nobeni turneji »Glasbene Matice« doslej. Kdo bi mogel na-iteti podrobno vse lepe trenutke, ki smo jih na tem potovanju doživeli!« »Kako pa gojijo Bolgari petje?« »Organizacija pevskih zborov je še mlada. Komaj osem ali deset let je tega, odkar deluje ,Sojuz bolgarskih narodnih horova'. — Toda zbori imajo na Bolgarskem staro tradicijo v cerkvenih ,horih\ ki jih je bilo mnogo po vsej deželi in kateri so gojili petje z veliko ljubeznijo. Pred pičlim desetletjem se je izvršila organizacija zborov v že omenjeni ,Zvezi bolgarskih narodnih zborov', katera šteje danes kakih 70 organiziranih zborov; zveza ima svoje lepo geslo: ,Rodna pesem nas vse združuje'. Predsednik ,Zveze' je Peter Stajnov, najpriljubljenejši bolgarski skladatelj, mož velike inteligence in svetovnega obzorja, dasi je popolnoma slep. Kako je bilo genljivo, ko je sprejel naš dar — S. Šantelovo podobo pozdravljajoče Slovenke z ljubljanskim gradom na ozadju — in ni vedel, kaj je od nas prejel! Vsem se je tisti hip stisnilo srce. — Najpomembnejši pevski zbori na Bolgarskem so: ,Rodina', ,Gusle', ,Kaval' in ,Rodna pesen'. Dočim je prvi zbor profesionalen, saj ga po večini tvorijo člani sofijskega opernega zbora, je med ljubiteljskimi pevskimi društvi gotovo najpomembnejše ,Gusle'. Prav ta zbor bo v nedeljo, 16. decembra t. 1. koncertiral v Ljubljani. Glasovno so bolgarski pevci zelo močni, spominjajo po glasovnem materialu, zlasti po izvrstnih basih, na ruske zbore, pač pa zaostajajo v pevski tehniki. Na naši turneji po Bolgariji so ,Matičarji' zmagali s svojim prednašanjem, s svojo dobro tehniko. Tudi po programu smo Slovenci zelo različni od Bolgarov. Njih program spominja na tako zvani .Liedertafel' in je nacionalno ritmičen. Bolgarski narodni ritem je silno zanimiv. Bolgarske narodne pesmi imajo mnogo kompliciranejše nepravilne takte kot naše. Nastopajo — in tudi v Ljubljani bo zbor ,Gusle' nastopil — z glavnimi predstavniki lastne glasbene literature; izvajajo docela bolgarski program, kakor n. pr. tudi mi nismo sprejeli v naš program bolgarskih pesmi. — Podeželski zbori so zelo dobri, prav tako tudi številni mladinski, otroški zbori. Ko smo se vozili od mesta do mesta, so nas na vmesnih postajah čakali šolski otroci in nam prepevali. Zanimivo je, da so prav ti mladinski zbori peli pesem ,Hej Slovani', ki je prej na Bolgarskem niso poznali ter so se je nalašč za to priliko naučili. V mestu Ruse je pel ,Hej Slovane' otroški zbor, močan 250 grl. ki se udejstvuje podobno kakor naši ,Trboveljski slavčki'.« »Po poročilih, ki smo jih dobivali s potovanja ,Matičarjev', ste bili torej na Bolgarskem deležni vsestranske pozornosti.« »To pa to; občine, državne oblasti, vojaštvo — vse nam je izkazovalo izredno pozornost. Vsi so točno vedeli, da smo Slovenci, med tem ko n. pr. na Poljskem nikjer nismo srečali takšnega poznanja našega naroda. Govorili smo slovensko in se zelo dobro sporazumeli o vsem. Opazili smo v najširših plasteh ljudstva, kakor v oficijelnih krogih, da želijo Bolgari čisto iskreno, da bi zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo ostalo trajno. V tem smislu so se izražali brez izjeme tako vojaški in cerkveni, kakor politični krogi. Z velikim spoštovanjem in ljubeznijo so se povsod spominjali pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kateremu so hvaležni za njegova neprecenljiva prizadevanja za zbližanje bratskih narodov.« »Kaj pa finančni efekt turneje in uspeh vašega dela?« »Finančni uspeh je zadovoljiv. Potovali smo po Bolgariji na isti način, kakor smo potovali po drugih deželah. V enajstih dneh smo enajstkrat koncertirali. V Plovdivu, Stari Zagori in Plevenu po dvakrat, v Sofiji, Trnovem, Šumenu, Varni in Ruse po enkrat. Tudi v teb mestih bi bili morali po dvakrat nastopiti, če bi bili imeli več časa na razpolago. Obisk je bil povsod izredno povoljen. V Stari Zagori smo morali postaviti mikrofon na ulico, da so nas mogli slišati ljudje, ki v dvorani niso več dobili prostora. Koncertom v dvoranah je prisostvovalo skupno kakih 14.000 ljudi.« »Katere točke programa so najbolj ugajale?« »Največji uspeh so imele pesmi: Gallusova ,Ave Maria', Adamičeva ,Mlad junak po vasi jezdi', Lajovčeva ,Zeleni Jurij' in Gotovčeva ,Jado-vanka za teletom'. Središče zanimanja v vsem koncertnem programu pa je bila Adamičeva ,Smrt carja Samuela', potem pa so močno ugajale tudi narodne pesmi. Sevč, ljudje so bili v različnih krajih različno sprejemljivi. Nekje je najbolj ugajala Gallusova motela ,Ave Marija', drugod spet narodna pesem. So pa najmočnejši centri glasbene kulture v provinci Ruse, Stara Zagora in Šunien (kraj, ki je dal največ bolgarskih skladateljev ic glasbenikov). V Plovdivu se nam je pridružil mladenič, ki je govoril slovenščino v pristnem ljubljanskem narečju, rojen Bolgar, ki je dovršil sedem razredov škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano.« »No, ali se Vam je primerilo še kaj drugih takšnih zanimivosti?« »Pač, to vam pa moram povedati in to bo gotovo zanimalo tudi našo javnost. Ko sem stopil v sofijsko katoliško župno cerkev, sem na svoj slovenski pozdrav slišal ljubeznivo presenečeni slovenski odgovor. Bil je oče Leopold Zorman, frančiškan, rodom iz Slavine na Notranjskem. Ta Slovenec je že 22 let v Sofiji in že 5 let župnik v katoliški farni cerkvi, kjer je sedež sofijsko-plovdiv-skega škofa in ki jo oskrbujejo oo. frančiškani. Star je 49 let in kakor nešteti slovenski misijonarji po svetu, je tudi on položil vse svoje moči v delo trajne vrednosti. Tako je nabral za slikanje cerkve 1,500.000 levov — toliko je namreč veljalo to delo, ki so ga plačali dobrotniki. Med slikanimi okni nosi eno napis: ,Daroval F. Žabkar, Slovenija'. Le-ta je dolgo let uslužben pri neki tvrdki z oljem in je daroval 15.000 levov v ta namen. — Župnik Zorman je še nekaj dodal, da se je to okno napravilo za spomin na slovensko domovino Dr a g o Oberian : darovateljevo in župnikovo. Bil sem dvakrat pri njem. V nedeljo je .Matični zbor' zapel v cerkvi nekaj Gallusovih madrigalov. Župnik nam je šel zelo na roko, povsod je opozoril institucije na naš prihod in povsod so se njegovemu opozorilu odzvali z obiskom. Tako je prisostvovalo našim koncertom mnogo katoliških duhovnikov in redovnic, v Plovdivu nas je poslušala tudi Slovenka-redov-nica, ki je tam že nekaj let. Tudi naši ljudje so bili povabljeni v samostan. — Omenim naj še, da je križ v katoliški cerkvi v Sofiji darilo mesteca Assisi v Italiji kraljici Joani, in sicer je točna kopija križa sv. Frančiška. Povsod smo skušali zbuditi čim večje zanimanje za naš narod in naše kraje. Posamezniki so navezovali stike z inteligenco ter dajali pojasnila o našem kullurnem življenju, ne samo kar se tiče naše glasbe, marveč sploh. Silno so se Bolgari čudili organizaciji in razširjenosti naše Mohorjeve družbe. Tako smo skušali skrbeti tudi za to, da so spoznali kulturni krogi naše slovstvo, slikarstvo, gledališče itd.« »Kaj pa ovacijo in cvetje? Ali je bilo tudi tega ?« ! »Bolgari nimajo navade, poklanjati vence. Dobili smo tri vence z bolgarskimi trakovi. Toda velikih šopkov prekrasnih belih krizantem z narodnimi trakovi je bilo nešteto! V vsakem kraju so se nam pripeljale za nekaj postaj nasproti s | šopki in darili delegacije. Vojaštvo in mladina je stala na kolodvorih poleg zborov, ki so nam zapeli ,Bože pravde' v pozdrav, nakar smo odgovarjali s ,Šumi Marica' — oni pa so nato zapeli .Rodno pesen'.« s. š. Zakaj si take zalo polellmo mlaCne to-kolado Mlaklta? Ali radi okusa redkih zhčimb. ali radi okusa po najfinejšem kakaou, ali morda radi okusa po neposnetem mleku, ali mogoče vsled njene medene sladkosti i,n nedosegljive arome? To je težko povedati z besedami. Skrivnost pa Vam molče razodene mleina čokolada Mlukita sama, čim se topi v Vaših ustih. MLE 'ečnO' Mil i/nAi 11 r A ?i m rnimiAhtf ivKALJ I V*M ' ... '.. .• t \ s-, j'» Med našimi v tajni Odbor »Zveze jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji«. — V sredi sedi predsednik Iv. Novak. Bilo je pred petimi leti na praznik sv. Marjete Alakok. v cerkvi oo. jezuitov v Louvainu v Belgiji sem posvetil svoje bodoče delo med izseljenci presv. Srcu. Nihče izmed naših ni vedel, da prihajam. Sam — tujec sem se naslonil v vlaku ob okno ter skušal z očmi premeriti široko nerodovitno belgijsko »Heide«. Ob vsakem obstanku vlaka so vstopile in izstopile trume delavcev — cule s kruhom v rokah, lesene coklje na nogah. Le nekaj mlajših je bilo živahnih, večinoma pa so bili to izredno resni ljudje, ki se jim globoka utrujenost, bolna resigna-cija odraža na obraza Neizbrisno je ostalo lo prvo srečanje z belgijskim rudarjem. In srečal sem kmalu nato v koloniji tudi našega človeka. Kako je bilo takrat, ko sem na tujih tleh prvič stopil v hišo rojaka — rudarja, ve le Gospod! -- Začelo se je naše skupno izseljensko življenje. Lepo je bilo takrat. Lepo je bilo potem tudi vsa leta, ko smo skupno gradili, se borili, trpeli. Težko življenje našega rudarja-izseljenca se naj" bolj odraža v neprestani borbi za verski ideal in ohranitev materinega jezika. V tej borbi jih koleba mnogo, veliko jih opeša — v tem je ona velika tragika, ki je značilna za vso našo emigracijo. Zakaj mora tako biti? Premalo vere imamo vase, prešibko so nas oprtili za pot... V medlo ilustracijo te borbe in vsega onega lepega, kar iz nje izvira in kar ji daje moč. naj služijo naslednje vrstice. Zastonj rešujejo slovensko izseljensko vprašanje vsi oni, ki ga načenjajo kjerkoli in ne najprej K izseljenskemu tednu Pozdrav ministra dr. Novaka hi Ob priliki letošnje izseljenske nedelje, ki jo je letos že tretjič priredila po vsej državi Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu, je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak ~ioslal našim izseljencem po svetu, kakor tudi nji-ovim družinam pri nas doma, naslednjo poslanico: Huda borba za obstanek, ki jo danes doživlja ljudstvo vseh stanov, je najbolj prizadela izseljence in njihove družine, ker tudi tuje dežele, ki so nekdaj nudile kakšen zaslužek tujcem, danes dajejo zaslužka komaj svojim lastnim sinovom. Zaradi tega moramo danes bolj kakor kdajkoli delati na to, da pomagamo našim nezaposlenim iz-»eliencem, da se morejo vrniti v domovino, zlasti onim, ki so hranilci družin, brigati se pa moramo ludi za družine naših izseljencev, ki so ostale doma. To je velika skrb za našo državo, tembolj, ker je tudi doma brezposelnost. Naša država do to svojo nalogo izvedla, opirajoč se na vdanost naših izseljencev svoji domovini, ki jo izkazujejo ob vseh priložnostih in potrjujejo s tem pred vsem svetom, da so živ del našega naroda iti zvesti sinovi velike Jugoslavije. Verujemo, da se v naših izseljencih ne bo nikdar zlomila vera v njihovo domovino, kajti celo sedaj v teh hudih časih pošiljajo svoje otroke šolat se v domači kraj. To svojo ljubezen do domovine so jugoslovanski izseljenci manifestirali tudi ob priliki tragične smrti našega velikega kralja Aleksandra I., ko so iz vseh krajev širnega sveta izpričavali svojo neizmerno bol nad izgubo svojega ljubljenega kralja z venci in brzojavkami, dokazujoč tako svojo neomajno vdanost rojstni državi in kralju in izjavljajoč se pripravljene na ponovne žrtve za njen obstanek in srečno bodočnost. Ob priliki proslave te izseljenske nedelje se spomnimo svojih daljnih in dragih izseljencev z oporoko blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: C u v a j m o Jugoslavijo! Dr. Fran Novak, minister socialne politike in narodnega zdravja. pri versko-moralni plati. Izkušnja zadnjih let pred krizo nas uči, da vprašanje še davno ni rešeno, če ima naš človek dovoljni zaslužek in se mu v tujini gmotno recimo dobro godi. Zato je bil naš človek tudi v letih dobre konjunkture skrajno nesrečen in še nesrečnejši je danes, ko gre strašni negotovosti naproti, če mu ni nihče pomagal vpostaviti njegovega socialno-materijalnega položaja v versko-moralni milieu. Nobena druga podlaga ne drži, to uči izkušnja našega izseljenstva. Zato tudi razumem šefa izseljenskega odseka pri ministrstvu socialne politike g. dr. Aranickija, ki sam globoko uineva to vprašanje in zato podpira nastavitev izseljenskih duhovnikov v naši emigraciji. Silno važen je pri tem seveda tudi milieu tujine. Versko življenje domačina najde značilen odraz tudi pri priseljencu. Tako je naš holandski »praktičen« katolik, ki mu je vera prvi in glavni motiv vsemu privatnemu in javnemu udejstvovanju, in ki mu je katoliško življenje, pronicujoče iz Evharistije — apostolat v praksi, nujno vplival tudi na našega izseljenca, tako, da si verskega življenja ni le ohranil, temveč ob teh svežih vrelcih še poglobil. Vera mu ni suknjič, ki bi si ga ob nedeljah ogrnil, vera mu je resnično življenje, ki iz njega zajema vso moč v težkih borbah. Naše versko življenje se odraža v zelo pestrih ni-jansah. V zadnjih štirih letih smo imeli kar dva misijo-na in enkrat tridnevnico po vseh naših kolonijah, pri kateri so sodelovali slovenski duhovniki iz domovine. Solze stopijo človeku v oči ob pogledu na naše dobro ljudstvo, ki se zgrinja ob takih večerih v cerkve ter pref>eva in moli, da gane tudi mlačneža. Kroniko bi mogel napisati o teh doživetjih. Vsa lepša je tujina, če presadiš vanjo tudi nekaj domačih verskih navad. Velikonočno »vstajenje«, ki ga Holandci ne poznajo, je za našega človeka pravo doživetje župnega občestva, ki ga zajme v polni meri, ko se vam zgrne cela cerkev kot ena družina pred obhajilno mizo. Skupna romanja, udeležba pri holandskih katoliških shodih, prireditve v dvorani nosijo vedno izrazit pečat versko-apostolskega življenja našega rudarja. Največji dogodek v našem izseljenstvu je bil gotovo letošnji obisk prevzv. lavantinskega škofa g. dr. Tomažiča. Bili smo tega obiska veseli, kakor se more le otrok zveseliti obiska svojega očeta. Uspeh obiska je bil kakor mogočen misijon, ki je visoko dvignil našo versko zavest ter nas bolj kot karkoli intimneje navezal na domovino. V luči vere ljubimo svoj dom! Strnjena vrsta naših dobrih jugoslovanskih mož in žena lahko danes po težkem boju, ki ga je bila, s ponosom odpre svoje arhive ter |»kaže na svoje veliko misijonsko narodno delo. ki ga jc vršila in ga še vrši. Podčrta-vam ponovno: Vsa moč naše strnjene vrste je — v veri. V največje zadoščenje narodnega dela naših mož je bila pred leli izjava tukajšnjega poslanika kraljevine Jugoslavije ministra g. Boška Ilrističa: »Slovenci ste radi svojih organizacij občudovanja vredni.« še v večje zadoščenje je našitn nidarjem-organizatorjem zavest, da je te vrste delo. težavno sicer, zlasti, ker posega v razna jxxlročja. obrodilo najbogatejše sadove. Naš rudar se zaveda tetra svo- jega dela, ki ga je vršil kljub |:>reiiiiiogemu nasprotovanju svojega lastnega brata, ki se je jx>gostokrat ovil v »narodno« trobojnico, skrival |>a pri sebi kladivo in srp ali p nastopil kot »voditelj«, da je lažje izvabil iz ubogih trpinov ležko prislužene cente. Narodna vzgoja najde spontano najlepši odraz v prireditvah o priliki narodnih praznikov in ob posebnih svečanostih. Neki poseben zanos pronica iz takih prireditev, ki so vedno združene z molitvijo za blagor domovine in vladarja. Take prireditve so le lahek odtenek vsega onega skritega dela, ki ga sicer vrši naš človek na na-rodno-vzgojnem polju in to v najrazličnejših vari-jantah: od priprostih vaj za dramatični nastop in pevskih ter godbenih vaj, prisrčnih družinskih in firosvetnih večerov s predavanji, kino ete. do raz-ičnih sestankov, sej, razgovorov. — Z vsem tem so združene tudi visoke finančne žrtve. Vse to pa vrši naš človek rad, z nekim svetim navdušenjem. Moderne prižnice — lista — ne more danes pogrešati nobeno župno občestvo, nobeno gibanje, ki hoče uspeti, še najmanj pa morejo ostati raztreseni udje našega naroda »eno«, če jih ne bi družilo glasilo, ki skuša biti predvsem glasnik skupnega verskega občestva. Priprost listič izdajejo slovenski izseljenski duhovniki za svoje »župljane«, ki je pa neprecenljive važnosti, tako za versko kakor narodno življenje našega človeka v tujini. Bežen vpogled v vse ono, česar se naš izseljenec z vso ljubeznijo svojega srca oklepa in kar je njega samega stalo trdega boja, trpljenja in žrtev, sem hotel podati z le-temi mislimi. Za konec bi rad tole podčrtal: Domovina, da bi ti znala, kako zelo te ljubi sin tvoje zemlje, ki te je moral zapustiti, ko bi tj vedela, koliko je on v potu svojega obraza storil za tebe in ti pridobil ugled pred tujino, če tudi je pri tem sam trp?l in večkrat izkrvavel, da bi ti uvidela, koliko si dolžna temu svojemu sinu tujine! In če boš dober slovenski kinetič, ti verna slovenska mamica, ti odločen dijak, ti vzgleden inteli-gent, če bomo mi vsi zaslutili ono veliko žrtev našega rudarja-izseljenca v borbi za najsvetejši ideal njegove vere, potem bo pač najlepše izzvenel refren izseljenskega tedna v mogočni, skupni molitvi drug za drugega. Velike važnosti za naše narodno življenje so tudi vsakoletni obiski domovine, ki jih prirejajo v večjih ali manjših skupinah. Izkušnja uči, da so taki izleti najintimnejša vez, ki cd časa do časa združi izseljenca z domačini. — Vtisi pri sprejemu ob prihodu v domovino, prvo srečanje z znanci, farni zvon z domačih lin — vse to so nepozabni doživljaji, ki zgrabijo človeka v dno duše. Delo starejše generacije bi bilo le delo nekaj let in vse bi minulo, ko bodo preminuli i sami, če ne bi stopila na njihovo mesto mladina. Misijonska naloga slovenskega učitelja-vzgojitelja je velevažna za vsako jugoslovansko emigracijsko kolonijo, posebno Eden izmed enajstih slovenskih učnili tečajev v Hoensbrocku. važno pa je to vprašanje za one kraje, kjer je naše izseljenstvo bolj ali manj prehodnega značaja, kakor so povečini vse naše kolonije v severozapadni Evropi. Nikdar ne pozabim utisov, ki sem jih doživel pred leti, ko sem skušal prvikrat združiti slovensko mladež v Belgiji v »slovenski šoli«. — Edini prost popoldan so sklenili otroci na željo svojih staršev žrtvovati, da se priuče materinemu jeziku. Prvikrat prihajam v šolo, od daleč me zaglo dajo ti moji mali — krič, vrisk, hite naproti. Mnotfi me še videli niso. Korajžen deček pro/i roko v pozdrav: »Dober dan, gospod kaplan!« Deklica ga jv>- tegne za suknjo: »Saj so župnik!« Solze so mi stopile v oči besede... lile v oči ob pogledu na (e lačne in žejne domače In ponovila se je ta idila v neštetih nijansali |>o-zneje, ko sem po Holandiji obiskoval do 20 km o.l daljene enajslere šolske tečaje, ki jih je organizirala slovenska učiteljica. Noben praznik, nobena prireditev ni odslej minula, ne da bi s posebnim iVrogramoin delovala naša mladež. Govorili in j?eli so, igrali v našem jeziku, da je bilo veselje, tudi oni, ki še nikdar niso znali materinega jezika. — V ozadju teh nastopov pa so se skrivala dolga |X>tovanja, obilo trpljenja, težke ure učiteljice, ki je vse to polagala dan za dnem domu na oltar. Prav dobro pa se tudi naša »šola« zaveda, da je početek in izvor vsega On, ki jih vabi vsako jutro: Pustite male k meni priti! — Kako ljubek prizor, ko odhaja naša slovenska deca s kosom kruha in posodo kave vsako jutro najprej proti cerkvi k mizi Gospodovi, nato se pa okrejiča s seboj prinesenim zajlrkom v šolskem poslopju ter tako z Bogom pričenja svoje vsakodnevno delo. Iz istega vira zajem., tndi njen učitelj. Naši učitelji so namreč v prvi vrsti — vzgojitelji. Liublianshe vesti s Obrtniški teden za vajence Ljubljana, 6. decembra. Že pri otvoritvi obrtniškega tedna, to je na shodu v nedeljo v »Unionu«, so razni govorniki poudarjali važnost vprašanja vajsncev, ki mu mora obrtniški teden posvečati vso pozornost. Prav lepo je izra zil to misel zastopnik Cerkve gosp. ka-nonik Stroj, ki je predvsem poudaril, da sta kmet-ski in delavski stan hvaležna obrtniškemu, ki skrbi za vzgojo in zaposlitev njihovega naravnega naraščaja. Obrtniški teden, ki je sedaj v Ljubljani, ni posvečen samo obrtniku-mojstru, temveč tudi pomočniku in obrtniškemu naraščaju, to je vajencem. Prireditelji obrtniškega tedna in »Obrtniškega sejma« v Suttnerjevi hiši so že iz vzgojnih ozirov opozorili in pozvali mojstre, naj privedejo ali pošljejo ogledat si to krasno razstavo tudi svoje vajence, saj imajo ti tukaj najlepšo priliko, da se nauče kaj koristnega, stvarnega in lepega. Med številnimi obiskovalci razstave je v resnici tudi mnogo obrtniških vajencev, ki se zelo zanimajo za razne izdelke in za način njihove izdelave, saj je skoraj vsak razstavljeni predmet prava rokodelska umetnina. Pa še na drug način bo obrtniški teden koristil vajencu. Znano je, da spričo težkih razmer, s katerimi se bori obrtniški stan, le malokateri mojster še more vzdrževati s hrano in stanovanjem tudi vajence, Dosti bremen odvzemajo mojstrom tako zvani vajeniški domovi, V Ljubljani imamo sedaj dva vajeniška domova. Prvega vzdržuje Obrtniško društvo s pomočjo mestne občine v šentpeterski vojašnici, drugega pa društvo »Vajeniški dom«. Zadnje društvo je že dogradilo krasno stavbo v Kersnikovi ulici, kjer bodo imeli številni vajenci ugoden dom in vzorno vzgojo. Čisti dobiček te razstave — seveda, ako ga bo kaj — je tudi namenjen obema vajeniškima domovoma. Poleg tega pa bodo ljubljanski vajenci v petek popoldne in v soboto na poseben način po mestu zbirali prispevke za svoje domove. Vsakdo bo namreč prejel znak, v puščico pa bo »pustil, kolikor bo pač hotel. Tudi v radiu so na programu predavanja, namenjena obrtni mladini. Ves dobiček akcije tega tedna bo šel po polovici za oba domova. Našemu občinstvu toplo priporočamo, naj podpre to akcijo, saj je vajenec, naš bodoči obrtnik in mojster, v resnici potreben vse naklonjenosti. Slovenskim katoliškim akademikom! Praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja 8. decembra je že od nekdaj naš praznik mladinske Vzornice čistosti. Je pa tudi po svojem značaju praznik katoliške občestvene zavesti, iz nje izvirajoče aktivnosti in edinosti v skupni Materi človeštva. Dostojno praznujmo ta praznik in pripravimo nanj svoje duše in srca! Zato se polnoštevilno udeležujmo vseh verskih vaj in proslav, da bo v nas vzklila velika misel in obrodila mnogo dejanji Danes zvečer je zaključek tridnevne priprave. Za fante ob pol osmih v Alojzijevišču, za dekleta ob pol sedmih pri uršulinkah. Na praznik 8. decembra ob 7 zjutraj v stolnici prejmemo skupno sv. obhajilo iz rok prevzvišene-ga nadpastirja. Dekleta istočasno pri uršulinkah. Ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona kon-gregacijska proslava, pri kateri govori tudi naš zastopnik. Pridite vsi! Akademska zveza. Vodstvo akademskih Marijinih kongregacij. Kongregacijski praznik dne 8. decembra Naša duhovna priprava V petek, 7. decembra ob pol 7 zvečer: govor in litanije: zu fante v Križankah (govori dr. p. llegalat Cebulj, O. F. M.). — za dekleta pri uršulinkah (govori p. prior Valerijan Učak. O. !.). V .petek pete litanije. Naš praznik Na god Brezmadežne, 8. decembra, ob 7 zjutraj: govor in sv.maša s skupnim sv. obhajilom: za fante v stolnici (govori pre-vzvišeni dr. Gregorij Rozman, škof), — za dekleta pri uršulinkah (govori kanonik dr. Mihael Opeka). — Na koncu Povsod Boga. Ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona Akademija Dr. Fr. Kiniovec: Kongregacijska himna (zbor). — Mlinar-Cigale: Ave, tisočkrat ave (zbor). — Uvodna beseda (Dr. T. Klinar, škofijski referent dijaških kongregacij). — Pozdrav kongreganista — Pozdrav kongrega-nistinjc. — Pozdrav akademika-kongregani-s t a. — Zeleznik: Naši Materi (zbor). — Evharistija in mladina (govori dr. Matija Lav-reučič). — Matija Tome: Magniftcat (zbor). -- Andrej Farkaš: Mi smo iz zarje rojeni (zborna deklamacija). — Povsod Boga. Zvečer ob 20 v dvorani Delavske zbornice »Valovje« Drama v petih dejanjih. — Vstopnice so dobe v trgovini M. Pollak, Rimska cesta 8, v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica, in v trafiki Šoukal, Pred škofijo, ter zvečer pri blagajni. — Cene: sedeži po 15, 10, 8 Din; stojišče 3 Din. prinesel s seboj pravilno spisane prisege, bo moral isto takoj na licu mesta spisati nanovo. © Trgovski obrati bodo v soboto in nedeljo, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, ves dan zaprti. Članstvo se prosi, da se drži sklepov uprave. — Združenje trgovcev. 0 Ljubitelji jaslic, starih umetnin in spominov in davno preteklost, poselite »Razstavo jaslic«, ki se bo otvorila 8. dec. v Jakopičevem paviljonu. © Prikrojevalne tečaje za krojače in šivilje v Ljubljani priredi kralj, banska uprava pod vodstvom obrtnega učitelja g. Knaflja v začetku novega leta. Interesenti naj priglasc svojo udeležbo do 5. januarja 19V5 pri referentu za pospeševanje ob rta v Knafljevi ulici št. 9, soba 22 levo, kjer sc dobe tudi podrobne informacije. © Sočani in člani vseh primorskih društev in drugi naši prijatelji so vabljeni h komemoraciji, ki Mariborske vesti: bo v nedeljo, 9. t. in. točno ob 10 dopoldne v salonu pri »Levu« v počastitev spomina naših narodnih žrtev-inučenikov. Potem greino skupno k maši za-dušnici, ki bo v ta namen darovana v cerkvi sv. Jožefa (ne v stolnici) točno ob 11 dopoldne. Dolžnost vseh narodnih in emigrantskih društev mesta in okolice Ljubljane je, da počastite spomin niučeni-ških žrtev z lepo udeležbo. — Odbor. 0 V kavarni »Evropa« bo danes v petek, 7, decembra in v soboto, 8. decembra večerni koncert Vljudno vabljeni! 0 Kličite telefon 34-21 za nujna elektrc popravila, pod etje Havliček Fran, Sv. Petra c. 5, © Nesreča pri delu. Včeraj je reševalni avto prepeljal v bolnišnico trgovskega vajenca P. Krničarja, zaposlenega pri trgovcu Plešku v Kolizejski ulici. Krničar je cepil trske, pri tem pa se je močno vsekal v nogo in si presekal piščalno kost. Naš kruh našim ljudem Poselite obrtniški $e:em • • na Mestnem trgu »Rofesi" na Trnovskem odru V trnovskem okraju se oblikuje mnogo obetajoča igralska skupina — Trnovski oder. Ne samo, da je dal že štiri premijere tnc vštevši repriz) v razmeroma kratki dobi, ampak je s temi predstavami opravičil upanje, da so njegova stremljenja resna. Da bi le kmalu začel še z realizacijo naj>o-vedanih prosvetno-dramatskih večerov. (Slišal sem nekaj o pripravah za »Prešernov večer«.) No, preteklo nedeljo so posegli po »lažji« literaturi. Vprizorili so ljubko in lagodno veseloigro »Roksi«. Ljudem je vendar treba tudi zdravega smeha in snov tc nasmejane šale, ki je zajeta iz meščanskega ambijenta z rahlimi romantičnimi trzaji in — kajpak — z nadvse srečnim koncem, je vseskozi zabavna. Režiserju in igralcem se je sicer poznalo, da so jim gladki saloni — precej tuji. Pa to jrredstavi ni nič škodilo. Nasprotno, razigranost v dvorani — kateri je delce pač namenieno — se je prav osvajajoče spraščala, saj sta iskrenost oseb 1» lagoden humor tem bolj zmagovala. Zlasti pa je pripomogla k razpoloženju v dvorani do ušes zaljubljena naivka Roksi, katero je z vso ljubkostjo igrala gdč. Ela Kavčičeva. Toliko je bilo v njej naravnosti, da si pozabil, da sediš —- v teatru pa si se le razigrano smejal in ji iskreno želel, da doseže svoj ideal. Ostali igralci in igralke so pač ustvarjali po svojih sposobnostih in uspeli. Živahnejši tempo in situacijska razgibanost na odru bi k splošnemu uspehu le pripomogla. igro v nedeljo, dne 9. decembra ob 3 popoldne ponove. © Sv. maša za turiste in izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice jutri in v nedeljo ob pol sedmih. © Bolgarski pevci v Ljubljani. V nedeljo, dne 16. t. m. koncertira v veliki Unionski dvorani eden najboljših bolgarskih pevskih zborov »Gusla« iz Sofije. Poleg društva »Rodine«, katerega člani so 1» večini iz opernega zbora sofijske opere, ie zbor »Gusla« najboljši bolgarski moški zbor. Na sporedu ima izključno le dela bolgarskih skladateljev. Tako bomo imeli priliko slišati celo vrsto bolgar-. skih skladb po prvovrstnih izvajalcih. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. © Rezervni častniki in vsi obvezniki, ki bodo prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. v vojašnici vojvode Mišiča, se obveščajo, da je dohod v vojašnico izključno le pri glavnem vhodu v Metelkovi ulici, kjer naj vsakdo odda poziv, odnosno priglasnico, sicer se bo smatralo, da ni bil navzoč. © Rezervni častniki se opozarjajo, da sta v tiskanem formularju pismene zaprisege dve pogre-ški in sicer: v besedi »svemogučim« mora biti č in ne č; beseda »Zastava« se piše z veliko začetnico in ne z malo. Vsak rezervni častnik, ki bi ne Dan za dnevom se vračajo naši izseljenci domov iz Francije, Vestfalije, Belgije, Holandske in Argentine. Ni tam več kruha zanje. Ko so pustili tam svojo mladost, se vračajo razočarani in i«možgani v domovino Veliko je število teh: doma niso dobili dela, Šli so daleč v tujino. Iz tega bi se dalo sklepati, da imamo pri nas za vsa naša podjetja, za vso našo industrijo delavnih moči preveč, da prav gotovo ni v vseh naših podjetjih niti enega tujca, niti enega inozemca. Maribor je industrijsko mesto, je zalo delavsko mesto. Prav zato je mogoče posebno v Mariboru spoznavati delavske in namesSenske razmere v vseh potankostih. Tu pa se pokaže slika, nad katero moremo samo strmeti, razumeti je ne moremo, kakor ne moremo razumeti naših oblasti, da kai takega pustijo. So v Mariboru podjetniki, ki niso naši državljani, ne znajo ali j>a nočejo znati naše govorice, ki pa si vseeno jemljejo pravico, da kritizirajo zlohotno vsak pojav našega javnega življenja. Niso to kapitalisti, ki so prinesli k nam milijone tujega denarja in vložili nato te nezaslužene milijone v naše gospodarstvo. So pa tudi taki, ki so res prinesli iz tujine svoj kapital, s tem kapitalom so osnovali v Mariboru industrijo ene ali druge vrste, pa mislijo sedaj, da smejo zato poklicati k nam tudi delavce iz tujine. K nam, kjer je brezposelnost vseh slojev naravnost, brezmejna, hodijo Še tujci, ki ne znajo in znati nočejo našega jezika, pa imajo najboljše plačana mesta. Pravijo, da pri nas ni strokovnjakov in je zato potrebno, da pridejo k nam tujci strokovnjaki. Več kot petnajst let smo že v svoji državi; pravijo, da je ta država tudi narodno naša. □ Zaprisega vseh vojaških obveznikov, ne- sprejetih rezervnih častnikov, invalidov, stalno in začasno nesposobnih obveznikov od rojstnega letnika 1880 do vključno 1914, se vrši na vojaškem vežbališču Tezno pri Mariboru v nedeljo, dne 16. decembra ob 10. Obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, morajo pa priseči na Teznu, ker bivajo stalno v Mariboru, naj se prijavijo mestnemu vojaškemu uradu radi pribave po-dutkov in sicer: 10. decembra letniki 1900—1914, 11. decembra letniki 1890—1900 in 12. decembra letniki 1880—1890. Obveznikom, ki bivajo v Mariboru, so pa pristojni v okoliške občine, se ni treba javiti na vojaškem uradu, ker bodo prisegli 16. t. m. na Teznu, skupno s svojimi pristojnim1 občinami. □ Zaprisega rezerv, častnikov. V vojašnici Kralja Aleksandra v Melju sc vrši 9. decembra t. 1, ob 11 odjetja držala točno določil predpisov o zaposlitvi inozemcev. Iz tega bo pa razvidno ludi, da bi bila samo velika pridobitev Maribora v narodnem oziru, če bi bili pri zaposlitvi inozemcev malo manj obzirni. Malo manj obzirnosti bi morali kazati tudi napram podjetnikom-tujerodcein, ki si po 15 letih še niso znali pridobiti našega državljanstva, se r.iso naučili naše govorice, so še vedno tuji našemu narodu, četudi živijo od denarja tega naroda. mestnih avtobusih. Lastnikom mesečnih vozovnic je izjavil, da so se 1. decembrom izgubile veljavnost, ker avtobusno podjetje ni plačala 20 '/o takse tudi od legitimacij. I mejite! ji teh vozovnic prosijo avtobusno podjetje za pojasnilo, kako jc sedaj z izkaznicami. □ Carinski dohodki v novembru. Na mariborski carinarnici so imeli v preteklem mesecu 5,202.326 Din dohodkov, od tega 5,191.582.50 Din pri uvozu, 10.743.50 Din pa pri izvozu. □ Usodno zdravilo. Tragična smrtna nesreča se je pripetila v sredo zvečer ter je zahtevala življenje 53-Ietne raznašalke tuk. »Ve-čeraika«, Marije Muršič. Pila jc zvečer žganje, v katerem je imela namočene zelene orehe. Tako žganje se splošno uporablja kot ljudsko zdravilo za razne želodčne bolečine. Muršičevi pa je postalo po žganju silno slabo. Domači so poklicali reševalce, ki so jo prepel jali v bolnišnico. Tam so ji nagloima izpraznili želodec, pa je bila vsaka pomoč zastonj. V hudih bolečinah je podlegla zagonetnemu zastrupljen ju. Preiskava bo ugotovila, ali jc bil v žganju poleg orehov namočen še kak strupen sadež, ali pa je kaj drugega povzročilo nenadno smrt. □ Ne pekovski, ampak tkalski mo jster. Tiskarski škrat nam je napravil iz tkalskega mojstra g. Antona Horvata, ki si je po nesreči zlomil obe nogi — pekovskega mojstra. □ 300 kg cementa ukradli. Poleg stavbišča pri gramoznici na Tržaški cesti so neznanci odnesli iz barake v eni noei 300 kg cementa. □ Dekletce ob nogo. V Radvanju si je zlomila nogo 9-letna učenka Ana Dvoršak iz Pe-ker. Ubožico so prepeljali v bolnišnico. _ — Pri nagnjenju k odobelelosli vzbuja redna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiče jako delovanje črevesa in dela lelo vitko. Kulturni obzornik Ob zaključku XV. letnika „Mladike" Med slovenskimi družinskimi listi se je edino ►Mladikac tako razvila, da moremo o nji govoriti kot o družinskem listu -par excellence«. V petnajstih letih svojega življenja se je ta list iz skromnejših začetkov povzpel tako po svoji vsebini, ki je pisana in bogata, kakor 1» svojih ilustracijah, ki so ne le skrbno in z umetnostno-vzgojno tendenco izbrane, marveč tudi lepo repro-dticirane, do takšne višine, da moremo biti kar ponosni, ker nekaj takšnega zmoremo. Kdor prelistava teh petnajst letnikov -Mladike :, se nc more načuditi, koliko lepega, koristil eg'a in zabavnega vsebujejo. To so prave zakladnice za družinsko življenje; posamezne številke lina nikakor ob mesecu ne izgubč svoje veljave, marveč imajo vezani letniki, čim starejši so, tem večji mik in tem slajšo draž. Tudi Mladika* je slovensko kulturno dejanje, in sicer prav odlično! Bodimo hvaležni Francetu Bevku za prvo pobudo, Mohorjevi, družbi za vneto prizadevanje razširjenja lega lista, ne nazadnje pa uredniku g. F. S. Finžgarju, ki je pod njim list dozorel. Sedanjemu uredniku dr. J. Pogačniku pa želimo, da bi list ne aaino kakor v preteklem letniku ohranil na odlični višini, marveč da bi ga mogel še nadalje božal iti in izpopolnjevati. Decembrska številka »Mladike prinaša v leposlovnem delu poleg zaključka Bevkovega romana Iluda ura in Rožencvetove -.-Judite«, genljivo zgodbico Janeza Jalena -Miklavž v vlaku . Pesmi so prispevali: Joža Vovk, Draga Kranjc, Vmko Žitnik in Vinko Beličič. - Med poljudnimi spisi nadaljuje dr. Stelč svoj sijajni prikaz slovenskega serkvenega slikarstva, Anton Komar zaključuje ivoj spis • Mojdunaj«, n Bogdan Kazale prispeva kozerljo Plemkinja«, ki zopet odkriva pisateljevo dnrovitosl za podajanje poučnih snovi v prijetni pripovedni obliki. - Pod zauJavietn Pisano po- lje« čitamo: Izumirajoči zober (Albin Zalaznik) — Bolgarski pregovori (I. P.) — K delom hrvatskih umetnikov (D. — ilustrirano) — Nove knjige — O nekaterih jezikovnih grehih (KoStiAl). — O zdravstvenih vprašanjih za hišo in dom piše dr. Malka Šimenc, o telesni vzgoji, naše mladine pa Drago Ulaga. Kuharica in drobiž bogatita lepi zvezek. Razstava Štefana Bakoviča V dvorani g. Iledžeta, v Frančiškanski ul. 4, ruzstavlja svoja dela dalmatinski slikar Štefan Bakovič. /Vvtor, ki jc profesor na Teh«, srednji šoli v Splitu, prikazuje na njej posebno dvoje, namreč portret in folkloro svoje ožjo pu tudi širše domovine. Krajina in drugi motivi stoje v ozadju. To je važno poudariti zategadelj, ker je sli k ur prepričan folklori« t, ki ga ne privlačijo toliko čisti umetniški problemi, kolikor narodopisno bogastvo domovine, rojaki v slikovitih narodnih nošah ljudski običaj, tip, idila vaškega življenja iu podobno. Po začetnih neprilikah in težavah je slikar prišel n« praško akademijo, kjer jc študiral |XkI Obrov.skym in Krutncrjem. S to šolo in še s starejšim Cermakoni ima skupno zanimanje za predmet, ki je pri njem bolj idilično in ne toliKo epično, herojično, kakršne so n. pr. čer-in nkov c slike i/, lievcegovsko-dulniat.inskepa življenja in zgodovine. Zato o|>ažaino v delili dokaj romantičnosti, nekateri portreti so na las s lični romantičnim srbskim in hrvatskim portretom. to Sp posebno radi tehnike, ki jc tudi zelo konservativna. Moč slikar jeva teži v označbi folklornega motiva, tu vidiš lahko zadosti natančno razlike med posameznimi narodnimi nošami in šegami, kar bo posebno zanimalo naše rtnografe. Deloma že v tej zvezi, še bolj pa posebej imaš priliko spoznati tudi celo vrsto znanih dalmatinskih osebnosti v portretih, ki so slikarju zelo pri srcu. Zaradi zanimivosti naj za konec omenimo še motiv »Prcdice« (št. 15), ki jo je la slikar naslikal v enaki poizi kot svoj-s t 20 zvezane s skladiščeni VI, ni povsem jasen, pač pa predstavlja objekt IV tipično uradno poslopje z dvema pisarnama, stavba V pa svetišče s pri-zidano shrambo. Prav dobro sta vidni na našem načrtu nekaki lizeni, ki delita preddvorje od pravega svetišča, kjer so ob severni steni še dobro vidni ostanki zidanega oltarja. Važno je tudi svetlejše izrisano zidovje prostora 1 objekta VI. To je starejša stavba, katere temelji so zakopani dobrega pol met^a pod ostalimi razvalinami. Pri točki B so zaznamovani še dobro ohianjeni ostanki rimskega mostu, od koder je vodila cesta A na tlakovani trg, forum. Pomen stavbe VIII še ni ugotovljen. Kaj pravite? V vseh deželah, kjer vlada rimsko pravo, je navada, du dobi kmečko domačijo samo eden; dru gi otroci, zlasti bajlarski, ki nimajo sredstev sa šolanje ali kaj podobnega, pa morajo s trebuhom ta kruhom v službe, večinoma v mesta. Kakor v oseh drugih slojih so ludi med temi siromaki dobri in slabi, pošteni, in nepošteni ljudje — toda ljudje so. Pa se zgodi, dn tak pri prost fant ali dekle kaj zagreši. Vsaka taka pregreha pa je za radovediie mestne ljudi velik užitek in ti ljudje komaj čakajo, da izvedo, kdo je n. pr. kaj ukradel, odkod je, kako se piše in sploh vse podrobnosti. Časopisje vse to navadno tudi natančno poroča. Nepoštenih ali nemoralnih ali zločinskih i'udi pa jc žalibog dovolj tudi med «bol'šimi» mestnimi 'judmi. Se preveč jih jc! Tudi ti ljudje greše in ludi za grehe «boljših ljudi se javnost zanima in hoče vedeli vse natančno: kdo, kaj, kako sc piše, odkod itd. Tudi le stvari časopisje poroča, da ustreie radovednosti svojih naročnikov. — Ne poroča pa. vsega: ime prav pogosto zamolči! Kaj pravite, g. urednik: ali je to prav? Pametni ljudje že zdavnaj vedo, da «boljših» ljudi in «slabših» ljudi ni, ker smo vsi pač ljudje in prav nič več! Pametni ljudje tudi ie zdavnaj vedo, da n. pr. med, častjo priprostih ljudi in pa abolj-Hh» ljudi ni nobene razlike —■ čast je čast! Čemu torej dvojna mera obzirnosti? Pametni ljudje so si pa tudi že zdavnaj na jasnem o tem, da ni treba objavljali prav nobenih imen brez potrebe. Z« radovedneže naj bo dovoli, če izvedo, Icaj se je zgodilo, prav nič jih pa ne brigajo imena grešnikov. V izpovednici duhovnik nikogar ne vpraša, kako se piše! Ali ne bi bilo torej prav, če bi vpeljali, ali splošen molk (diskrecijo) za vse — ali pa, če hočejo ljudje že imeti imena, ludi objavo imen — za vse? Delali razlike med ^boljšimi* in slabšimi pa ni več moderno in je tudi krivično. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 4. decembra. V nedeljo, 2. dec. je priredil prosveini odsek Slomškovega društva drugo predavanje v zimski sezoni. Po večemicah, h katerim se je zbrala polna Rokova cerkvica — pri sv. maši ni bila ravno natlačena, ker so ljudje delali, pa ne vemo ali so imeli tudi iz nebes dovoljenje, da smejo v nedeljo delati — so mnogi krenili v društvene prostore, tako, da sta bili obe sobi polni kakor pri prvem predavanju. Predaval ali bolje zabaval nas je inedici-nec g. H e r f o r t Joža, ki je na svojski način pripovedoval svoje in tuje, resnične in izmišljene dogodivščine iz lovskega življenja. Prava »lovska latinščina«, da smo sc vsi od srca nasmejali. Drugi del večera pa je obsegala skromna proslava izseljenske nedelje, ki je letos nismo jxisebe prazno- j vali. Gospod predsednik prosv. odseka je prebral | iz zadnjega »Izseljenskega vestnika« pismo Rafaelove družbe in Društva za varstvo deklet (v Ljubljani), ki sla ga za izseljensko nedeljo naslovili na vse izselience. Nato je omenil še, kako drugi narodi skrbijo za svoje izseljene ljudi, da se ne izgubijo versko in narodno. Tudi naša dolžnosl je, da se zavemo svoje odgovornosti pred svojim narodom in se vedemo dostojno slovenskega katoliškega imena, zakaj po nas bodo sodili vse Slovence in Slovenke. Te besede so na vse napravile velik vtis. — Prihodnjo nedeljo sc predavanja nadaljujejo-_ .lod širi krvne Silo mnnjša tlak krvi rt> i O ■ in čisti kri, uiavnava izmeno hormonov in krvi. Koledar škof. Petek, 7. decembra: Ambrozij, škof; Urban, Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gospa Erna Kovačič, soproga finančnega uradnika. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl gosp. Jakob Osterman, vlakovodja drž. žel. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popolne. -J- Leskoveo pri Krškem. V sredo, dne 5. decembru je nenadoma umrl posestnik g. Vinko Voglar iz Sele. Našli so gn zadetega od kapi v bližini doma. Bil je zelo ugleden mož, bivši predsednik Kmetske zveze, bivši občinski odbornik, točasni cerkveni ključar in načelnik tuk. Hranilnice iu posojilnice. Svojo družino je vzgajal v gtrogo krščanskem duhu in bil sam zgled verskega življenja, saj jc bil redno vsako prvo nedeljo gost obliujilne mize in tudi zadnjo nedeljo, dne 2. decembra. Odšel je od nas nenadoma, a vendar pripravljen. Bog bodi tolaž-nik njegovih domačih. -f- V Šmartnem ob Paki se je preselila v'večnost po zasluženo plačilo za velika dobra dela gospa Lucija K a n d u s - M u n k o. Pokojnica je bila vzor katoliške in slovenske žene. V tem smislu je dala vzgojo tudi svojim otrokom, ki jo bodo težko pogrešali. Pokopali jo bodo na praznik, dne 8. decembra dopoldne ob pol 10. Naj v miru počivajo! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Diplomirani so bili včeraj na juridični fakulteti v Ljubljani gg.: Ivan Humar iz Maribora, Leon Korošec iz Novega mesta in Slavko Tršinar iz Most pri Ljubljani. Iskreno čestitamo. Vlažno • hladno, _ seda/ NIVEA Po burji, de'ju ali snegu — ie zlasti potrebno, da varujete Vašo kožo pred veti oni in 6labiin vremenom, to pa storil najboljše tako: vsak večer, predno greste spat. si nadrunite kožo zelo na ahko i Nivea Cfeme. Koža bo postala vsled tega mehka in pibSua, a poleg tega tako odporna, du ji niti slabo vreme ne more škodovati. Vsled eucerita, ki so niihnjn v Niven Creme. prodre globoko v kožo, ne da bi jiustda sijaj, in je istočasno krema zu noč in dun. je Tomaž Kempčan, bolj potreben kot vsakdanji kruh. Sezimo torej po tej knjigi! Delo obsega blizu 400 struni, in velja samo 8 Din brc/, poštnine, s poštnino 9 Din. — Kdor želi to knjigo prejeti, naj piše nn Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani, ki mu bo knjigo takoj odposlala za mul denur 9 Din. Vezava knjige sama je več vredna! — K občnemu zboru »Boja« 8. decembra. Prejeli smo: Gospod uredniki Ker sle proti naši volji in vednosti objavili našo okrožnico, Vos prosim, da k njej objavite ludi sledeče pojasnilo, da se ne bo naše postopanje krivo tolmačilo. Stojimo trdno na stališču, da so stvari, omenjene v okrožnici, povsem interna zadeva »Boju«, ki nimajo z dnevnim časopisjem in različnimi političnimi linzirnnji nobenega slika. »Boj«, ki jc nadstrankarsko gibanje, bo samo poskrbelo, dn se bodo event. nepravilnosti uredile v organizaciji sami, brez tuje nomoči in tujih vplivoa-. Zaio obsojamo onega, ki Vam je dal našo okrožnico v objavo, ker se pač ni zavedal vzvišenih ide j in življenjske moči naše organizacije. — Združenje borcev Jugoslavije ■»Boj«, krajevna organizacija v Ribnici. — Uniia za zaščito dece. L redna skupščina Jugoslovanske zveze za varstvo otrok bo v Belgradu v nedelio, 16. decembra 1934 ob 9 dopoldne v dvorani Rdečega križa, Siniina ulica 19 z dnevnim redom, kakor ga določa čl. 17 pravil. Prometno ministrstvo jp z odlokom B. zak. br 1977 z dne 10. novembra 1934 dovolilo polovično voživo na državnih železnicah delegatom, ki se udeleže te skuoščine Znižana vožnja velja od 14. do 18. decembra t. 1. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše ie velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — Obrtniško zborovanje v Brežicah. V soboto, dne 8. dec. ob pol 11 bo obrtniško manifestacij-sko zborovanje v risalnici meščanske šole v Brežicah. Vabljeni vsi obrtniki in njih prijatelji, da se zborovanja v čim večjem številu udeležijo Odbor. — Nevarna nesreča otroka. V ljubljansko bolnišnico so včeraj prinesli enoletnega Francka Kolarja, delavčevega sinčka iz Laz pri Planini. Otrok je domu padel v škaf vrelega kropa in se 'io vsem telesu opekel. Otrokovo stanje jc zelo nevarno. — »Straža v viharju« št. 5 izide zaradi praznika že danes in sicer v znatno več,i nakladi ter večjem obsegu (8 strani). V prvem delu je številka posvečena prazniku Brezmadežne in to z dvema pesmima ter članki »Slovenec in ne ob Njej?«, »Ob 80 letnici« in »Tri žene«. Drugi del je posvečen kongregacijam in prinaša članek »H kongre-gacijskemu prazniku« ter poročila dijaških kongregacij iz Maribora, Celja in Novega mesta. Tretji del obravnava s člarki »Žena v dru.ini in poklicu«, »K ženskemu vprašanju« in »Neomaltuzianizem« vprašanje sodobne žene. Rubrika »Univerza« prinaša topot daljši idejni članek o katoli ki univerzi, »Obzornik« obširno poročilo z letošnjega mednarodnega juridičnega kongresa v Rimu, rubrika »Kniige in reviie« pa polemike s članki o mladinskem gibanju (Dom in svet, Sodobnost i. dr ) ter stroškovno oceno letošnjih knjig Cankarjeve družbe. — List krasita reprodukciji Kraljeve Marije v Mengorah in Murillove Brezmadežne. Številka 5 »Straže v viharju« je tako v vsebinskem kakor tudi v tehničnem oziru na višku. Radenska vsebuie jod v najprimernejši količini. Jod najboljše deluje v malih količinah m takšna primerna količina joda sp nahaja prav v Radenski I Ra/.en joda ima Kadmska še ogromno količino drugih zdravilnih stavni za srcc, ledvice, seč, žolč. hormone in živce. Zato ie Radenska tako dobra, pitna in zdrava I Ostale vesti — Oglase za jutrišnjo izdajo »Slovenca«, ki je radi praznika Brezmadežne obenem tudi nede jska, sprejema naša uprava sicer danes ves dan do 18, vendar prosi vse cenj. inserente, da oddajo svoja oglasna naroč la že v prvih dopoldanskih urah. Oglasom, ki nam bodo došli v poznih popoldanskih urah, ne moremo zagotoviti zaželjene namestitve. — Veliko presenečenje uain je pripravila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Toma- ža K e m p č a n a Hojo zu Kristusom : bo odduiala skoraj zastonj! Na zalogi ima še večje število izvodov v obliki molitvenikn, vezanih v platno z rdečo obrezo, v zelo priročni žepni obliki. »Hoja zn Kristusom« je, kakor pravi Potitanelle, najlepša knjiga, kur jih je prišlo iz človeških rok, zakaj Sv. pismo je prišlo iz. božjih. Slovenci smo to delo prvič dobili že letu 1719., v času, ko so bile knjige pri nas še redko ko zlato. Od tedaj so se množile izdaje te drugoccne knjige, ki bi morala biti osebna last vsakega katoličana. Vsak dan bi moral citati v nji, zakaj toliko vzpodbude, lepote in miselnega bogastva ne najde v nohpni drugi knjigi. To je knjiga zn celo življenje; čim večkrat jo fiitamo, tembolj se nam odkriva bogastvo te zakladnice. Kadarkoli jo odpremo, so nam odkrijejo nove misli in nova spoznanja, da ne bomo nikdar izčrpali vseh biserov, ki so zgoščeni v knjigi za naše duhovno življenje. Prav \ sedanjem razvrvanem času nam je miren in neomajen svetilnik v življenju, kakršen —• Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Pran/. Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. — Duhovni koledarček za leto 1935. (iz zbirke za duhovno probudo. Rakovnik, I. dec. 1934.) Posebne vrste koledarček je la. Spremlja naj človeka d u h o v n o v cerkvenem letu. Zato je knjižica koledarsko razporejena po tednih cekve-nega leta, začne s 1. advenlno ter konča z zadnjo pobinkoštno nedeljo. Ob strani jc k vsakemu tednu Piu\ Celje Visok obisk v Celju. V sredo se je mudil v Celju ljubljanski knezoškof prevzv. g. dr. Ure-gorij liožman. m Akademija v proslavo Brezmadežne. Opozarjamo občinstvo nu akademijo, ki jo priredi na praznik ob pol 4 popoldne v Ljudski posojilnici \ proslavo Brezmadežne Dekliška Marijina kongre-gacija v Celju. Spored akademije je skrbno in dnevu primerno izbran in bo prav gotovo vsakdo zadovoljen. •O" Odmevi vesele ekskurzije pred sodiščem. V sredo, dne 7. novembra je bila pri okrajnem sodišču v Celju razprava zaradi afere, ki je nastala dne 3. maja letos v kavarni Merkur v Celju, ko je večja družba napravila izlet v Jadran-eks-presu v Maribor. V tej družbi sta se nahajala tudi vršilec dolžnosti poštnega direktorja dr. Tavzes iz. Ljubljane in banovinski uradnik Husejin Uadžič iz Banjaluke. Kakor smo o zadevi že pisali v »Slovencu«; dne 10. novembra t. I., bi prišlo takrat med omenjenimi izletniki in nekaterimi Celjani do pretepa, čo bi ne bila posredovala policija. Pač je pa Uadžič pljunil ob listi priliki v obraz lekarnarju g. Kedorju Gradišniku, zaradi česar je ta njega tožil. Razprava je bila dne 7. novembra zaradi zaslišanja prič in obdolženca preložena na 0. december. Pri včerajšnji razpravi sta bila zaslišana g. mag. Pedor Gradišnik in abs. iur. Vladimir Diehl, ki sta izpovedala isto kakor ostale priče. Ihisejin Uadžič, banovinski uradnik iz Banjaluke, je bil obsojen na 000 Din denarne kazni ali 10 dni zapora brezpogojno in v povračilo sod-nijskih stroškov. er Vsi vojni obvezniki zamudniki v celjski okoliški občini naj se v svrho vpisa v seznam obveznikov za položitev prisege Nj. Vel. kralju Petru II. takoj, najpozneje pa do 12. decembra t. 1. javijo v občinskem uradu na Bregu. 9 Jesenice Miklavžev večer v Krekovem domu je bil prav prijeten. Zlasti je bilo veselja v dvorani, ko so »Aljaževci« vprizorili Irodejanko, komedijo »Zmešnjava rad zmešnjavo«. V soboto bo pa Miklavžev večer koči Turistovskega kluba Skala, ki je last jeseniške podružnice. Koča sloji malo manj ko 2000 metrov nad morjem, skoraj na vrhu Rošce. Kako Ik> Miklavž gori prišel, je njegova stvar, toda prišel bo in celo s spremstvom. Kdor iz kateregakoli razloga ni mogel v sredo na Miklavževe pri- povedana v nekaj stavkih lepa duhovna misel, povzeta po evangelski vsebini onega tedna. Vsak teden naj bi redno prebirali in se zamišljali v ta duhovna berilca ter na ta način res zvesto duhovno doživljali cerkveno leto. Ne bo nam ta kratka vglo-bitev vzela kai več časa in truda. V uvodnih besedah je podan kratek pouk. kako naj koledarček vsebinsko pravilno uporabljamo. Majhna knjižica, pa jc lep košček katoliške akcije v njej. !o|>lo pri|x> ročamo! Cena le 1 Din. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Proslava Br^zmndcfne. Dekliška Marijina družba pri oo. Minorilih priredi v nedeljo, dne 9. t. m. ob 10 proslavo Brezmadežne v mestnem gledališču v Fluju. Nn sporedu je med drugim tudi igrokaz; »Madona v gozdu« v štirih dejanjih. Ponesrečil se jc 15 letni Franc Sardinšek, sin železničarja iz Ptuja. Pri sekanju drv si je odsekal s sekiro kuzalec na levi roki Fanta so morali spraviti v bolnišnico. reditve, ta naj se fK»trudi v soboto popoldne na Rošco, kjer bo užil jx)lno pravega, neprisiljenega planinskega veselja. Novo mesto Zaključek Obrtniškega tedna v Novem niesdL Dne 8. t. m. ob pol 9 dop. bo sv. maša s cerkvenim nagovorom v Kapiteljski cerkvi za vse obrtništvo. Ob 10 predavanje g. dr Jure Kocela, zastojmika TOI v Ljubljani »Nagovor ua obrtno mladino«. Nato predava učitelj g Vilko Menard o »Vzgoji obrtniškega naraščaja«. Predavanje se vrši v telovadnici osnovne šole v Novem mestu. Vljudno vabimo vse obrtnike iz Novega mesta in okolice k udeležbi. S tem bo zaključeu Obrtniški teden, ki ie trajal od 1. t. m. — Dne 8. t. m. ob 7 zvečer je neobvezen družabni večer za obrtnike pri g. Win diseharju v Kandiji. Vabi'eni vsi gg. obrtniki z družinami in obrtništvu naklonjeno občinstvo. Vič Na praznik Marije Brezmadežne priredi fantovski odsek Mari.ine kongregacije v Društve em domu na Glincah pod okriljem Krščanske šole akademijo s sledečim sporedom: 1. Deklamacija. 2. Klarinet-solo. 3. /borna deklamacija. 4. Vokalni kvintet. 5. Instrumentalni kvintet. 6. Enodejanka »Satan«. 7. »Molitev«. Za a' ademijo se fantje pridno pripravljajo, zato bo gotovo kar na,lepše uspela. Vabimo občinstvo, da se akademije polno-številno udeleži in s tem dokaže, kako visoko ceni njih delo, načela in pa' ideje. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina prostovoljna. Na&nanila ^»'iiMJnno 1 Ftnkodehki ooti« v nedotju, n. deaombrn ob 19.80 zvečer. Vsnk. ki jo bil pri prvi vjirizoritvl, je priznat, da je delo prava umetnina, kakor ludi, (iu igrale! Rokodelskega odra stalno napredujejo. Kdor hoče videti res nokn.i lepega, naj pride v nedeljo zvečer v Itokodclski dom. Vstopnice se dobivajo Jutri in v nedeljo od 10—12 ilop. KommiHkegu ulica, .št, 12. t Trnovski oder vprizori v nedeljo, S. decembra ob 15 na odru Zadružnega domu v Knrunovl It veselo igro Boksa*. Predprodnju vstopnic od 10 do 1J 30. t Kultura hi družaben večer bo zopet le.los pripravil >iKlub osperantlslov v LJubljani« na ftnmcnho-fovom voferu. Prireditev ho nocoj 7. t in. ob 20.10 v dvorani hotela '.Metropol« (Mlklič). Vstopnino ne bo. pride lahko vsakdo. t Nočno službo imata lekarni: mr. Bohorčifi. Sv. Jakoba trg !) iu mr. Ramor, Miklošičeva e. 3G. Dr«di *»rr»«'i Devica Marija v Polju. V ponedeljek ob 20 bo pro. svetili vo*er v domu. Spored: Govor o miru. deklama uija, roc.itnolju o miru, prvo dajanje igro Vest , godba. Vstopnina navadna. Fantovska konnregacija v Petrovčah pri Zaleu priredi jutri po vefcrnieiili Miklavžev vofer v dvorani g. JelovSka. Nu sporedu stn dve igrl-enodcjanki in polje moškega zbora i/. Žnlea. Sv. Miklavf. bo pn obdaroval rovne otroke. Pridite in odzovilo sc vabilu fantovske kongregacije! Cerhveni vestnih Konttrerjarija ijnsporiiten i>ri sv. Juirfil v Ljubljani. Jutri naslovni praznik. Ob G.SO sv. mnSn ln skupno sv. obhajilo, ob 17 slovesen shod. Cerkev nn. Jniefa. Nu prnznlk lirev.niudcžnein spočetju M f). ob S slov. sv. mnfin. Izvnjn se: »Mts.su Sulve Heginu. jI I li. Steblo, gradunle: ».Bcnedicta es tli. zl. A Foerster, po ofort, Ave Mnria,- zl. Fr. Abt. T'o inaSI: >.An(?el (lospodov* /t. dr. Fr. Kiinovee. Krlfniiskir moška in mlatfenilkti <1 rušita ima jutri v proslavo Brezmadežno družbeno duhovno o"rnviln v družbeni eerkvl križunskl zjiltfnj In ob ieslih zvečer. Zjutraj med hv. rnuSo skupno sv. obhajilo. Udeležba z« i v«c člane obvezna. Cerkev M. I), r Krlinnknh. Jutri na praznik Brez mndežue ob pol 11 slav. sv. innSu I/.vntn se: ..Mlssn pustnrnlls in ofert. ..Ave Mnrin,- /1. A. Tttliovskjr, crn j dunl« ilteno.'letn es In,« 7.1 P. O-insbneber. Pn maji'. >7.u goro že solnce hiti,« »1 F. poSnn. II \ nanjn kunareaarija pr) nr&ullnkah n T.jub-Ijani. S. decembru glnvnt družbeni praznik Zjutrnl ob .1-ir> skupno sv. obhajilo z '/družbeno «v. innAo Popoldne i ou M »uivusču shod. Voditelj. Iz berača - miljarder Iz miliarderja - berač Zgodba življenja kralja elektrike miljarderja Samuela Insulla Byrdova odkritja na Južnem tečaju Samuel Iosutl — to židovsko zveneče ime je že več ko pol leta Slo po vsem časopisju sveta. Samuel Insull — kralj elektrike je stal pred ameriškimi porotniki, ki so ga sodili zaradi poloma njegovih ogromnih podjetij. Ko je prišel polom, je Insull zbežal iz Amerike in blodil po Londonu, kjer so pred dolgimi desetletji v revščini tekla njegova otroška leta. Pri tej priliki se je ž njim sešel neki časnikar, kateremu je Insull potožil, da hodeč po londonskih ulicah venomer misli na bedo svojih mladih let, kar mu lajša gorje, katero ga je zadelo na starost. V časnikarjevi družbi si je nekdanji milijarder ogledal tudi veliko londonsko bolnišnico v Hampsteadu, ki en njen del nosi njegovo me. Sele pred nekaj meseai je daroval za njo 20.000 funtov šterltagov (kakih 5 milijonov dinarjev), sedaj bi bil pa zadovoljen, ko bi dobil v njej zastonjski kotiček. Pri tej priliki je časnikarju povedal zgodbo svojega življenja: Ko je Samuel Insull bil star 6 let, je hodil stat na ulico in beračil. Bi.l je umazan in razcapan, s štirimi bratci je moral spati v eni postelji. Za pri-beračene krajcarje, ki jih je zvečer prinesel domov, je dobiil gorko juho ali pa klofuto — kakor je ( pač nanesla očetova volja. Šolska leta eo najlepša v njegovih otroških spominih. Učitelji so bili ž njim dobri in usmiljeni, sošolci pa povečini vedno siti, tako da mu je vedno kdo postregel 6 svojim zajtrkom. Zato pa je Samuel znal sošolce zabavat s tem, da jim je iz papirčkov zvijal lepe figurice. Ko je bil star 14 let, je raznašal zavoje in Južni Afriki groze kobilice pisma male trgovinice. Leto dni kesneje je postal bančni praktikant. Po dnevu je lizal in lepil znamke, zvečer pa je hodil k tečajem za stenografijo in knjigovodstvo. Njegovi dohodki so rasli in je kmalu zaslužil cel funt (250 Din) na teden. Od tega zaslužka je lahko že prihranil nekaj šilingov. Z 18 leti je imel že toliko, da je imel za vožnjo v Ameriko, kamor je potoval na ladji v najcenejšem razredu. V Ameriki je mož imel srečo. Kmalu je dobil službo pri na pol norem tehniku. Ta napol nori tehnik je bil Tomaž Edison, tedaj še neznan iz-najditelj, ki so se njegovim izumom vsi smejali in ga imeli za norca. Insull tedaj še ni imel pojma, kaj je električna žarnica. Toda njegov trgovski nagon mu je narekoval, da žarnica pomeni bogastvo. Že prv: večer je Edisonu razvil tako sijajne načrte, da eo se celo zenialnemu Edisonu zdeli že- j niialni. V netkaj letih je Edison postal najslavnejši . človek na svetu, Insull pa najbolj cenjeni industrijski ustanovitelj. Ustanovil je največje elek- : trarne in si ustvaril premoženje več sto milijonov dolarjev. Pred 10 leti je bil na višku slave in moči. L. 1924. je Insullova finančna skupina razpolagala z 200 milijoni funtov — torej s celo milijardo dolarjev (50 milijard dinarjev). S tem orjaškim premoženjem bj bil lahko vladal pol Amerike. Toda Samuel Insull je imel večje načrte. Kar sta zmogla zastareli Roekfeller in molčeči Morgan — to zmore tudi on! Cez noč si je podvojil premo- ženje. Eni eo to poskušali s petrolejem, drugi z jeklom, tretji s papirjem (papirnatimi akcijami na borzi). Insull pa se je opiral na elektriko in nj^no silno moč. Pred tremi leti je nekdanji beraček na-čeloval koncernu, ki je imel elektrarne v 5000 ameriških mestih, ki mu je bilo podložnfih 65 orjaških družb, katere eo delovale s kapitalom pol milijarde funtov (125 milijard dinarjev). Insull je bil kralj elektrike vsega sveta. Naenkrat pa je ta luč ugasnila. Njegovi kon-corni 60 začeli padati. Ena družba za drugo je propadla. Nekega dne je neznana ženska prišla v malo banko vnovčit svoj ček. Pa ga ji niso plačali. Ta banka je spadala k Insullovi skupini. Ženska je zagnala vrišč. Slučajno je bil zraven neizogibni časnikar, ki je vee to objavil v listih. In začel ee je polom. En teden kesneje se je Insull izkazal v Angliji kot neznanec. Prišel je ravno, ko so slovesno odpirali po njem imenovano novo bolnišnico. Mož, ki je svoje gospodarstvo gradil na upanju v dobre čase, je doživel krizo. Tako je sam zagrešil polom. Spominja se, kako je čikaški operi daroval 20 milijonov dolarjev, sedaj pa rožlja v žepu s peščico šilingov. Njegovi bivši nastavljenci mu pošiljajo pomoč. Tii eo mu tudi najeli ladjo, da je ušel v Turčijo, kjer so ga ujeli in prepeljali v Ameriko. Tu so ga sodili in oprostili. Toda on je že strt. Kaj naj 75 letni možak sedaj začne? Kaj pomeni ta ueoda, ee sprašuje on. To je prokletstvo denarja, je odgovor. Južno Afriko je letos obiskala nenavadno velika nadloga. Celi roja kobilic uničujejo tamkajšnja polja in travnike. Vlaki, ki prihajajo od severa v Kapstadt, imajo po več ur zamude. Kobilice namreč 15 om na debelo pokrivajo vso zemljo naokrog ter eo vsled tega nakopičene tudi na železniških tračnicah. Kolesje jih sicer mečka, zato pa postanejo tračnice tako spolzke, da vlaki ne morejo voziti. Vlada je organizirala celo vojsko proti kobilicam, Uničujejo jih s strupom ter eo jih v severnih krajih res že docela uničili. Toda v srednjih okrajih ni nikjer videti pravega uspeha. Uničujejo V zadnjih dneh se svet zopet spominja krvave bratomorne vojne med severnimi in južnimi državami Združenih držav Severne Amerike. To je bilo v času, ko so se severne .lržave bojevale proti južnim za enakopravnost vseh državljanov in za odpravo suženjstva. Angleži so tedaj pomagali južnim državam ter s svojimi ladjami blokirali ameriško obalo. Vendar pa sc je našlo polno pogumnih ameriških pomorščakov, ki so bodisi iz domoljubja, bodisi zaradi pustolovščin skrivaj poskušali j prepluti skozi angleške ladje in severnim d.rža-; vam dovažati vojni materijal in denar. Med te.mi pomorščaki je veliko imen, katere jc zaradi njihovega junaštva /.godov i na ohranila. Neke viharne noči je tak pogumni pomorščak na svoji ladji zopet hotel pretrgati angleško blokado. Angleški zasledovalci so ga loviti. Ko jc videl, da nc Ik> inogel ubežati, je ukazal vreči v morje ogromen zaboj, v katerem je bilo spravljeno suho zlato, da bi ga Angleži ne dobili v roke. Na zemljevidu je še točno označil kraj, kjer je potopil zlati zaklad. Uprava Bahamskih otokov je šele sedaj dovolila, da smejo ladje iskati potopljeni /Juti zaklad. Pred malim mesteccm Gregori Tovvn pri otoku Eletera jc polno ladij, ki so pripravljene, du odplovejo iskat zlato, kakor hitro bo vreme ugodno. Največ upanja, da bo srečno našel zakliad, pripisujejo malemu parniku »Mayflowcr«, katerega je opremila sama uprava Bahamskih otokov. Eni izmed drugih ladij katere so pripravljene na to pot, pa ]K>vcljuje mož, ki je |K»tomcc tistega pomorščaka, kateri je tedaj dni jiotopiti zlati zaklad. Ker pa je vreme zadnji čas precej neugodno, bo treba št nekaj časa čakati, preden bo svet zvedel, kakšen bo uspeli tega prizadevanja. Mehihanski guverner se je ubil Guverner mehiške države Michoanean, general Serratos ee je vozil z letalom na službenem popotovanju. V ponedeljek zjutraj pa je letalo blizu mesta Barranot Honda strmoglavilo na tla. Pri tej nesreči je na mestu obležal mrtev general, medtecn ko eo njegov adjutant, pilot in mehanik hudo ranjeni. Lelatski promet nad Tihim oceanom Panameriška družba za zračni promet je pravkar naročila tri velika letala, katera bodo lahko prenašala po 50 popotnikov. Američani upajo, da ta tri letala kmalu ne bodo več 6ama, ampak, da bo prihodnje poletje že več takih zračnih orjakov e svojimi popotniki plavalo čez valove Tihega morja. Že sedaj ima Amerika celo vrsto velikih potniških letal. Nova letala pa bodo še za eno tretjino večja ko dosedanja. Letala bodo lahko 6000 km daleč, s seboj bodo nosila 10 stotov pošte, 46 popotnikov in 4 može posadke. Ker bodo ta velika prometna letala morala letati samo nad svetovnima morji, so talko narejena, da imajo od spodaj plavalno napravo, nekake 5ol-ničike, da se lahko spuste in plavajo v najbolj razburkanem morju. Letala imajo štiri motorje, kateri imajo skupaj 3200 konjskih sil. Njihova krila so Široka 43 m, trup sam pa je 30 m dolg. Prva tri letala bodo najprej letala čez Tiho morje, in sicer iz Kalifornije na Kitajsko. Pozneje bodo začeli zračni promet tudi čez severno Atlantsko morje. Panameriška družba za zračni promet se pravkar pripravlja, da bi započela redni letalski promet čez Tihi ocean. Sedaj poskušajo poseben stroj, ki sicer ni tako velik, kakor eo naročeni in opieani trije, ki pa bo vendar lahko prenašal veliko število ljudi. Ako se bodo poskusi obnesli, bo letalo že prihodnji teden odletelo v San Franoisco, da od ondod poleti na Honolulu in od tam v kitajski Kanton. Izračunali so, da bo ta stroj s povprečno hitrostjo 230 km na uro v 56 urah preletel Tihi ocean. Istočasno pa poročajo iz Kalifornije, da je 4. t. m. iz Oaklamda odletel v Avstralijo ameriški letalec Ulm skupaj z dvema tovarišema. Na 6vojem poletu se bo spustiil med potjo v Honolulu na Havajskih otokih. Ameriški parnik »Lamine«, je 4. t. m. ob 8. zvečer sporočil, da je videl to letalo letefl kakih 3500 čevljev visoko proti cilju. Pred dnevi smo poročali, da je ameriški admiral Byrd, ki raziskuje skrivnosti Južnega tečaja, našel po 6redi tečajskega ozemlja nekak morski preliv. Nekaj dni nato se je Byrd v letalu vnovič spustil nad orjaško ledeno puščavo in dognal je nove stvari. Sedaj poroča, da se je prvič motil, ko je poročal, da po sredi tečajskega ozemlja reže celino nekaka morska ožina. Ob novem poletu se je prepričal, da ni tam nobene morske ožine, ampak sama suha zemlja, kajpak pokrita z večnim ledom in snegom. Ozemlje, ki ga je že poprej našel in ki se imenuje Mary-Byrdova zemlja, se razteza daleč tja na jug do Južnega tečaja. Byrd je ameriškemu predsedniku brezžično poročal o svojem odkritju in mu sporočil, da je ob sedanjih poletih odkril vsega skupaj 500.000 kvadratnih kilometrov nove zemlje, ki leži na ameriški obli Južnega tečaja. Ta zemlja vsekakor pripada Ameriki. 63.800 redovnih učiteljic v Ameriki Državna konferenca katoliške dobrodelnosti v Združenih državah severne Amerike je izdala izkaz o delovanju katoliških redovnic v Združenih državah. Ugotovljeno je, da je 60 odstotkov vseh katoliških redovnic nastavljenih za učiteljice, namreč 63.885 od 105.574. Za njimi mnogo tisoč redovnic deluje v verskih in dobrodelnih organizacijah kot občinske sestre, v zavetiščih, v misajonih itd. Strežnic pa je 7624, torej 7.2 odst. vseh redovnic. Najboljši ameriški letalec z jadralnimi letali Warren Eaton, ki je bil celo predsednik ameriških jadralnih društev, se je ob obali Floride s svojim letalom ponesrečil in utonil. Grad brezposelnih Na Angleškem ee vsa javnost zelo zanima z-a usodo brezposelnih. Posebno skrbe zato, da bi se brezposelni, kateri v svoji stroki ne dobe več zaslužka, lahko izučili druge stroke. Tudi bogati zasebniki skrbe za tako novo šolanje brezposelnih revežev. Bogati lord Boyne je svoj grofovski grad v provinci Durham prepustil brezposelnim severovzhodnega dela okraja. Grad ima ugodne avtobusne zveze. Krajevne oblasti ln cerlkev so poskrbele za učne moči na šoli, ki ee je ustanovila v gradu. Te dni eo brezposelni prvič prišli v grad. V kratkem jih pride obiskat sam angleški prestolonaslednik. Poleg delavnic in predavalnic imajo v gradu tudi skupno obednioo za brezposelne in veliko čakalnico. Pripravljena je tudi velika knjižnica. Poleg drugega učiteljstva so brezposelnim na razpolago tudi strokovni učitelji in rokodelski mojstri, ki jih bodo učili novih poklicev. Zvečer obravnavajo o godbi, umetnosti in leposlovju. jih z neko raztopino, v kateri je raztopljen arzenik. Toda to orožje je zelo dvo-rezno. Ker je e tem strupom treba večkrat zapored škropiti polja in travnike, bo strup ostal na travnih bilkah, kar bo povzročilo, da bo pozneje cepalo govedo in tudi ptičji rod. Prvi roji kobilic, ki prihajajo z vetrom od severa proti jugu, so od glavnega mesta južne Afrike, Kapetadta, oddaljeni le še 160 km. če ne bo kmalu zapihal južmo-vzhodui veter, ki bi jih pognal nazaj, bo ta nadloga v kratkem času uničila obširne sadovnjake in vinograde v južno-zahodmi Kaplandiji, kar bo povzročilo neizmerno škodo. Poljaki premagali Nemce. V nedeljo so v Berlinu igrali nogometno tekmo Poljaki iz Krakov« z Nemci iz Berlina. Zmagali so Poljaki z 1 :0. Zlati zaklad v Bahamshem mor\u Najboljša krava mlekarica Neki zgornjebavarski kmetovalec ima kravo, ki je v 342 dneh dala 17.052 kilogr. mleka ter jc tako dosedanji kravji rekord prekosila za 1000 kilogr. Krava daje petkrat več mleka, kakor ga povprečno dajo druge krave. Pri- vrednol Ameriški oceanski letalec Post je v 2 urah in 10 minutah dosegel višino 14.630 metrov. Plinske vaje pariške vojaške šole. Gospodarstvo Naše kreditno zadružništvo Zadružna zveza jo priložila .Narodnemu gospodarju- statistiko svojih Slanic za leto 1083. Iz pregleda je razvidno, da je po dolgi vrsti let prvikrat število zadružnikov padlo. Leta ladje bilo v 688 zadrugah, ki so poslale računski zaključek včlanjenih 106.746 zadružnikov, naslednjo leto 193« je število zadrug, ki so poslale računski zaključek, naraslo na 606, toda Število zadruznikov je padlo na 153.643 .članov. To kaže, da je nase zadružništvo v težavnih razmerah. V naslednjem podajamo pregled o statistikah zveze od leta 192'J ftlcvilo ("'lame poslalo podatke zadružniki 1929 578 558 141.458 ji,30 611 583 1 51.201 i oni 050 615 156.857 iqa-> 663 6'28 166.746 1933 673 666 153.643 Iz te"a sledi, da se jc tudi statistična služba Zveze izboljšala in sedaj obsega skoraj vse zadruge. Kakor je. iz pripombe k letošnji statistiki razvidno, od sedmih zadrug, ki še manjkajo do •Hotnega števila članstva, tri zadruge niso poslale računskega zaključka in jih je radi tega Zveza iz, ključlla, štiri zadruge, pa v letu 1933 niso poslovale. Kreditne zadruge Vse kreditne zadruge razen dveh so poslale računski zaključek, tako, da je njih statistika najbolj popolna. V statistiki kreditnih zadrug pa je zapopadenlh ludi 12 zadrug iz Hrvatske, ki so imele 3641 članov, 9.9 milij. Din prometa in 17.2 milij. Din hranilnih vlog. Zato smo te zadruge iz nalili pregledov izločil:, da dobimo točno sliko o položaju kreditnega zadružništva v Sloveniji. Sledeči pregled nam daje bilančno sliko vseb slovenskih kreditnih zadrug, članic Zveze, v milijonih dinarjev za leto 1933, v oklepajih pa so podatki za leto 19S2. loho,.r.,. Aktiva: gotovina 6.1 (63), posojila 432.3 (454.3), menična posojila 11.5 (12.4)/ aktivni tekoči računi 244.7 (251.5), naložbe 276.7 (280.2), nepremičnine 37.0 (34.4). inventar 2.1 (2,1), zaostalo obresti posojil 10.6 (11.7), vrednostni papirji 11.1 (113), deleži pri drugih zavodih 1.8 (1.8), ostala aktiva 1.7 (5.4) izguba 0.4 (0.4). Pasiva: deleži 1.837 (1.217), rezerva 36.7 (32.4), hranilne vloge 926.7 (966.3), pasivni tekoči računi 39 2 (-15.9), izposojila 25.6 (17.7), ostala pasiva 3.0 (4.8), dobiček 2.95 (8.3). _ Račun zgube in dobička kaze tele postavke (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih podatki za leto ' 9''i"Zgnba: obresti hranilnih vlog 52.9 (44.7), obresti tekočih računov 4.1 (3.5), upravni stroški 7 85 (7.97), davki in pristojbine 1.9 (2.5), odpisi 18 (2.6), podpore 0.5 (0.8), ostalo 101 (20.4). Dobiček: obresti posojil, plačane zaostale, predplačano prejšnjega leta 44.9 (55.25), obresti tekočega računa in naložb 30.9 (29.2), upravni prispevki 1.8 (1.6), ostalo 4.7 (5.2). Leta 1932 je poslalo računske zaključke 323 kreditnih zadrug, lani pa 325, katerih članstvo je. padlo od 113.065 na 99.622. Zanimivo je, da je v okoliših deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu število zadružnikov padlo od 51.551 na 39.659, dočim je na področju okrožnih sodišč v Mariboru in Celju, tore.; n bivšem Štajerskem, padlo število članov sai. od 57.787 na 56.822. Obrestna mera je znašala na bivšom Kranjskem povprečno za hranilne vloge -1.5, prav toliko tudi na bivšem Štajerskem, dočim je znašala leta 1932 na Kranjskem 5%, na Štajerskem pa 5.5%. Obrestna mera za posojila je znašala na Kranjskem 6.5%, leta 1932 7%, na Štajerskem pa 7, prejšnje leto 8%. To kaže, kako nizka je bila pri nas povprečna obrestna mera. Edino v obeli okrajih Slovenske krajine je bila nad povprečjem, nikjer pa ne za posojila čez 8.5% (leta 1932 10%). To dokazuje tudi, da za naše zadružništvo ni bilo potrebno zakonito maksimirati obratne mere, ker je že itak daleč pod zakonito najnižjo obrestno mero v državi. Denarni promet zvezinih članic je lani ponovno padel, saj je še leta 1032 znašal 2310.4 milj. Din, lani pa samo še 1560.0 milj. Din. Posebno slab je je bil pri podeželskih zadrugah, kjer so posojila bila predvsem pri kmetih, ki niso skoraj nič plačali. Boljši je bil položaj pri mestnih kreditnih zadrugah. Tako je pri ljubljanskih kreditnih zadrugah znašal promet 265.6 milj., vloge pa 174.1 milj. Din, pri mariborskih kreditnih zadrugah promet 22.S, vloge 63.25 milj. Din in pri celjskih kreditnih zadrugah prometa 518.0, vlog 114.7, skupno torej 1006.4 milj. Din prometa in 352.6 milj. Din vlog. dočitn je pri vseh ostalih kreditnih zadrugah znašal promet 563.5 milj., vloge pa 591.3 milj. Din. Padec prometa je razviden tudi iz podatkov o hranilnih vlogah. Tu je bilo vplačanih leta 1033 140.0 (249 6) milj., dvignjeno pa 233.7 (291.3) milj. Din Še manjši pa ie bil promet na račun posojil: tu so znašala vrnjena posojila 80.4 (102.5), dana pa 57.4 (70.8) milj. Din. Tudi promet v tekočem računu s člani je zelo padel, prav lako promet z Zvezo. Naslednja tabela nam kaže razvoj našega kreditnega zadružništva od lel a 1929 dalje v milj. Din: hr. vloge tek. rač. izposojila last. sred. 1929 902.5 53.3 17.7 23.0 1930 988.7 54.4 23.8 '28.0 1931 1001.8 43.9 26.0 31.8 1932 966.3 47.9 17.7 33.6 1933 • 926.7 39.2 25.6 38.0 Aktiva so bila v glavnem tale: posojila tek. računi naložbe promet 1929 350.0 246.3 315.0 3749.6 1930 459.6 245.5 321.2 36^2.7 1931 482.6 253 6 283.7 2226.0 1932 454.3 351.6 280.2 2306.4, 1933 432.3 244.2 276.7 1560.0 v 6 Obrtniška vprašanja 3000 vajencev brez pouka j Po statistiki zbornice za TOI v Ljubljani je ; bilo v Sloveniji leta 1926 14.549 vajencev, od teh pa je obiskovalo obrtno nadaljevalne šole samo 6821 vajencev, lako da je 7728 vajencev ostalo brez pouka. Ob takem staniu so bili potrebni resni napori, da se naše strokovno šolstvo še poveča. Kriza je sicer število vajencev, ki niso obiskovali šol, znižala na 3000, vendar je še to število odločno preveliko in nam dokazuje, da je obrtno nadaljevalnemu šolstvu potrebno povečanje, ne pa da se mu'jemlje finančna podlaga in se reducira, kot se to dogaja sedaj iz proračunskih razlogov. Država sama je sicer prenesla vsa bremena na občine, strokovne organizacije in zbornice, vendar to ne l)i smelo biti in tudi v državnem proračunu se bodo morala najti sredstva za obrtno pospeševanje. Leia 1933 je bilo vajencev 8788, leta 1934 pa približno 7500, tako da je v zadnjih šestih letih Mevilo vajencev padlo za polovico. Od vseh vajencev leta 1933 jih jc obiskovalo šolo 5640, brez pouka pa je ostalo 3148. Obrti v Ljubljani V naslednjem podajamo nekaj številk o razvoju obrtništva v Ljubljani od leta 1875, dalje. Najštevilnejši obrtni stan so čevljarji. Teh je bilo leta 1875 62, do leta 1902 je njih število naraslo na 102, leta 1910 jih je bilo 145, leta 1933 pa tudi 145. Ta obrt jc torej po vojni najmanj napredovala, ker jo je ubila konkurenca tovarn. Število gostiln v Ljubljani je znašalo leta 1S75; 166, do leta 1902 se je povečalo na 196 in do' lela 1925 na 207. Leta 1933 je bilo v Ljubljani 223 gostiln. Tretja važna obrtna stroka so krojači. Teli je bilo v Ljubljani leta 1875 36, do leta 1902 je njih število naraslo na 63, do 1910 na 88, do 1933 pa na 148. — Krojačic in šiviij je bilo leta 1875 v mestu, reci in piši: 3, leta 1902 53 in lani 156. število teh se je povečalo z ozirom na veliki razvoj ženske mode v zadnjih letih. Našemu krojaškemu obrtu bi bilo zelo jiomagano, če bi n. pr. vsi lokalni uradi nabavljali službeno obleko svojim uslužbencem. Ne vemo, če država toliko prihrani s centraliziranim liaročevanjem obleke. Vsekakor pa bo treba misliti na to, da se pritegnejo obrlniki sploh v večjem številu k državnim dobavam. — Modistinj je bilo leta 1875 v Ljubljani 5, 1902 9, 1933 pa 50. Ključavničarjev je bilo leta 1875 v Ljubljani 14, 1902 1-8, 1910 28. lani pa 37. — število pekov je bilo leta 1875 izredno znalno ter je znašalo 38, do lela 1902 je število pekov padlo na 31, do ! 1913 na 22, po vojni pa se je do lela 1934 dvignilo na 41. — Mesarjev je bilo v Ljubljani leta 1875 21, 1910 42 in lani 39. — Brivcev je bilo v Ljubljani leta 1875 5, leta 1910 že 28 in lani 81, kar je v zvezi z žensko modo. Iz vsega tega se vidi, kako zelo je, številčno obrt v Ljubljani napredovlila, nI se pa v loliki j meri povečal tudi zaslužek. Prirastek bi bil v nekaterih panogah še večji, če ne bi kriza omejila I uspevanja dotične stroke. Izpremcmbe v carinski tarifi. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o izpremeinbah v carinski ta-rili omenjamo še, da ie znižana post. 206 feroci-jaukalijc itd. za 1. soli hromove kisline maks. od 12 na 3, min. carina pa od 10 na 5, na'l. pri točki 2. ostali pa znaša 12, ozir. 10'min. Za manganov borat ostane še nadalje v veljavi po post. 209 carinska prostost v veljavi, kakor tudi za ostale gloride razen kalcijevega, na katerega je uvedena na novo carina. Nova je stilizacija posl. 351, ki se glasi sedaj: ostali izdatki iz klobučev. 1. pre-vlake iz klobučevine za strojne valjke 35, ozir. 20, 2. neomenjeni izdelki za tehnično porabo 200, ozir. 150 in 3. ostali izdelki 230, 180. Poleg tega se v car. post. 669 izpremeni stilizacija, ki se sedaj glasi: 669 izolirani sprevodniki za električni tok: 1. kabli a) samo v svinčenih ceveh 80, 15, b) v ovitih svinčenih ceveh 130, ozir. 100 zl. Din. —• Izvozna carina na krpe in tekstilne. odpadke ni ukinjena, ampak samo znižana ter znaša za posamezne vrste od 0.80 10, 4, 0.25 20 in 4 zl. Din. Sanacija Osrednje zveze hrvatskih kmečkih zadrug v Zagrebu. Na svoji zadnji skupščini v Zagrebu se je Glavna zadružna zveza odločno zavzela za čimprejšnjo izvedbo sanacije Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug. Sedaj so nameščenci te zveze poslali vsein zadružnim ustanovam in vodilnim zadružnikom apel, da naj se jim da podpora na njih čekovni račun. Že dve leli nameščenci zvez niso prejeli redno plač, zadnjih pet mesecev pa sploli ne in so prišli v izredno težavne razmere, I ker so se mnogi od njih zadolžili pa ne morejo ; sedaj ničesar plačati, čeprav so računali, da bo sa-j nacija izboljšala njih položaj. Krivica bi bila, če j bi merali zadružni nameščenci stradati. Prostovolj-| ne prispevke je poslali na naslov: Zadružna gospo-| darska zveza, zadruga z o. z. v Zagrebu, Trg kralja j Tomislava 17, na čekovni račun 37.848 za račun ; »Podpora nameščencem Osrednje zveze hrvatskih j kmetskih zadrug«. To kaže, kako nujno potrebna , je sanacija zveze, katere ne gre več odlašati. Holandski kredit v Belgiji. Sindikat lioland-| skih bank pod vodstvom banke Mendelssolm & . Co. v Amsterdamu je dovolil Belgiji kredit 100 I milj. hol. goldinarjev proti trimesečnim belgijskim j blagajniškim bonom, ki se lahko trikrat obnove, i torej na 9 mesecev. 85% posojila bi se porabilo za potrebe belgijske države, 15% pa za belgijski Kongo Družba Elektrowertex v Bazlu, ki je tned drugim lastnica falske elektrarne in belgrajske električne centrale, objavlja svojo bilanco za poslovno leto 1933-1934. Iz računskega zaključka je razvidno, da je brulodonos družbe padel od 2.744 na 2.314 milj. švic. frankov (brez saldov iz prejšnjih let). Zato je padel tudi čisti dobiček od 1.29 na 0.969 milj. švic. frankov. Delniška glavnica družbe znaša 30.00 milj. frankov, obligacijski kapital 14.7 milj., rezerve 3.15 (3.1) milj. fnvikov" Med aktivi so: efekli 6.4 (5.7), predujmi 45.03 (46.0) milj. svic. frankov. Dividenda za 1933-1934 znaša 3%. Trenutno notirajo na ženevski borzi delnice te družbe 197 švic. frankov, najvišje so notirale leta 1928 s 666, najnižje pa 1932 s 70 franki. Japonski dumping popušča? Iz nemških in angleških listov posnemamo, da se zadnje čase na več področjih opaža popuščanje japonskega dumpinga. Cene so padle tako nizko, da trpi radi tega kakovost. To potrjuje poročilo iz japonskega uradnega vira, da je izvoz v južno Afriko postal nerentabilen, kajti zaradi izredno nizkih cen je bilo treba lastne stroške kriti s poslabšanjem kakovosti v primeri s poslanimi vzorci. Neprijetne posledice za jajKinski izvoz, je imela tudi ambalaža odn. pakovanje japonskega blaga. Pri keramiki in steklu se je razbilo okoli 5p% .'"poslanega blaga. Zaradi tega mislijo ustanovili za Južiio Afriko posebno izvozno družbo za .določitev cen, ki bodo gotovo višje kot sedanje in se bo s tem japonska konkurenčna zmožnost znalno zmanjšala. Po poročilih ameriških listov računajo vodilni newyorški uvozniki, da bo v letu 1935 nastopil splošen dvig japonskih cen, kar bo najobčutneje vplivalo na japonsko konkurenco. 5|MJtl Borza Denar Dne 6. decembra. izvoz jabolk v Nemčijo in Prizad Od Privilegirane izvozne družbe smo prejeli: Na našo prejšnjo izjavo v Vašem listu, o vlogi Privilegirane izvozne družbe v letošnjem izvozu jabolk, je izšel v Vaši številki 269, od 25. novembra 1934 članek pod gornjim naslovom, na katerega se moramo vrniti, ne da polemiziramo, ampak da pobijemo nove netočnosti. Za ilustracijo predmeta navajamo še enkrat dejstva. Carina je pri uvozu jabolk v Nemčijo do 24. septembra t. 1. znašala RM. 4.50 za 100 kg ne-pakiranih jabolk in RM. 7 za 100 kg pakiranih jabolk. Z zadnjo carino je obstojala za vsakega brez razlike neomejena možnosl uvoza, brez nobenih formalnosti in brez tiskovnic. O tem je zainteresirane izvoznike mogel obvestiti vsak špediter. Samo izvozne premije so bile vezane za uporabo carinskega potrdila kol dokaza izvoza. Izvozna premija jc pa znašala 10 par pri kilogramu razsutih in 60 par pri kilogramu pakiranih jabolk. Razlika za 10 oziroma 60 par pri kilogramu bi ostala brez vsakega efekta za izvoz, če bi bila res obstojala izvozna konjunktura. Izvoz "jabolk iz dravske banovine v Nemčijo jc organiziran tako, kot so izvozniki to zahtevali preko svoje strokovne organizacije. Reorganizacija je tudi izvršena na zahtevo istih izvoznikov, katerim se jc želelo dokazati, da jc nerentabilnost vzrok nemoznosti izvoza, katero so nemožnost do tedaj pogrošno pripisovati sami izvozni organi-zaci|i in intervenciji Privilegirane izvozne družbe. Dokazana nerentabilnost tudi pod novo organizacijo je pojasnila priroden neuspeli prejšnje organizacije, kateri sc jc do tedaj brez razloga pripisovala nemožnost izvoza. Nerentabilnost izvoza za skoraj ves čas izvozne kampanje sc ni mogla premostiti niti z vpeljavo izvoznih premii, ker sc zaradi nizkih ccn v Nem- čiji' niso mogle kompenzirati niti izvozne zgube niti riziko zaradi slabega funkcioniranja, klirinškega prometa z Nemčijo, v katerih se morajo iskati razlogi letošnjega neuspeha pri izvozu jabolk v Nemčijo. Povišanje premij ni nastopilo j>od nobenim pritiskom, ampak po nastali potrebi. Izvozna premija za razsuta jaboll-a je povišana, ko je rok dotičnega kontingenta bil pri kraju, v svrlio stimuliranja izvoza. Premija na pakirana jabolka je povišana z oziroin na znižano nemško uvozno carino za razsuta jabolka na RM 2 za 100 kg, medtem ko je carina za pakirana jabolka ostala nespremenjena z RM. 7 za 100 kg, tako da se je razlika carine med pakiranimi in razsutimi jabolki povišala za RM. 2.50. Privilegirana izvozna družba nima nobenega spora z izvozniki. Premije so jim priznane in s tem jc regulirana edina obveza napram njim. Privilegirana izvozna družba je lelos imela dovolj izkušenj z izvozom jabolk. To izkušnjo bo izkoristila za prihodnjo kampanjo ili delovala bo, da v kooperaciji z izvozniki in drugimi zainteresiranimi faktorji prebrodi izvozne težave, ako prilike v Nemčiji lo dovolijo, ker je delovanje zaveda vezano samo za to tržišče. Pridobniua v Ljubljani in Mariboru. Poročali smo že, da so razgrnjeni zadnji seznami ocen dohodkov po davčnih upravah za dohodnino leta 1934. Prvotna ocena, ne upoštevaje naknadnih iz-prememb po davčnih upravah znaša 54 milj. Din, dočim je bilo lani po davčnem odboru ugotovljenih dohodkov, ki prihajajo v poštev kot podlaga za dohodnino, 22 milj. Din. V Mariboru je znašal prvotni predlog davčne uprave 52 milj. Din. Seveda je Maribor bolj izrazito industrijsko mesto, kot je Ljubljana in je zato samo pri industriji znašala prvotna podlaga 26 mili. Din, ostanek 26 milj. Din pa jc odpadel ua trgovino in obrt. Neizpremenjeii je ostal le Curih, popuslil jc Bruselj, dočim so vse ostale devize narasle. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling tieizpremenjen: 8.10—8 20. - Grški boni v Zagrebu 28.45—29.15. v Belgradu 20.25 blago. - Angleški funt je nadalje popustil v Zagrebu in Belgradu na 227.20—223.80. - Španska pezela v Zagrebu 5.60 blago, v Belgradu '5.70 blago. - Madjarski pengo v Belgradu 9 blago. Ljubljana. Amsterdam 2313.18—2324.54, Berlin 1372.36- 1333.16 Bruselj 799.13—803.07, London 163.92—170.52, Curih 1108.35-1113.85, .Nevv York 3393—3421.26, Pariz 225.35-226.47. Praga 142.63 do 143.49, Trst 291.01-293.41. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.3375, London 15.28, New York i 308.75, Bruselj 72.10, Milan 26.31. Madrid 42.125, 1 Amsterdam 208.625, Berlin 123.90, Dunaj 73.10 (57.20), Slockholm 78.75, Oslo 76.75, Kopenhagen 6S.20, Praga 12.875, Varšava 58.15, Atene 2.91, Carigrad 2.495, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.7725. Vrednostni papirji Tendenca je bila tudi danes slaba in so tečaji deloma ponovno popustili. Promet je nekoliko oživel in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom. in 7% Bler. pos. 2000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 69—71, agrarji 40—41, vojna škoda 330—333, begi. obv. 54—55, 8% Bler. pos. 60—61, 7% Bler. pos. 53—53.50, 1% pos. Drž. hip. banke 62- 64. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 63—70. vojna škoda 328.50 -330 (328, 320), 12. 323.50 do 330 (332), 6% begi. obv. 53.50-54.75, 8% Bler. pos. 59 - 62, 1% Bler. pos. 53.50—54 (54). — Delnice: Osj. sladk. lov. 100 -120, Osj. livarna 50 do 75 (50 po 50),, Jinpeks 50 den., Trboveljska 103 do 105. Belgrad. Drž. papirji: 1% invesl. pos 69—70 (69.50), agrarji 40.25—40.75, vojna škoda 330.25 do 331 (330.25, 330), 12. 330 -331 (330), 6'/! begi. obv. 55—55.25 (55), 8% Bler. pos. 62-64 (62), 1% Bler. pol 53.75 - 54.50. — Delnice: Narodna ban. ka 4800 -4000, Priv. agr. banka 214.50 216.50. Žitni lrg Položaj ua žitnem trgu je v Vojvodini nekoliko čvrslejši. Pšenico .so začele nakujKivali voja ške komisije, v koruzi se je pa razvil dober izvoz v Avstrijo in švico. V naših krajih je malo kupčije, ker prihaja blago k nam le polom občin z znižanimi vozovnicami. Cene so nekoliko narasle i ter so danes znašale: pšenica 107.50—110, času primerno suha koruza 6250—67.50, umetno sušene ni, nad časovno suha koruza 62.50—67.50 in moka 195- 200. Ljubljana. Pšenica bč. 78kg 152-155, bč. 79 kg \% 155—157.50, koruza umetno sušena 115—117, času primerno suha pa 107.50—110; — inoka bč ničla brez proiti, davka 230 235, ban. ničla 237 50 240. slav. ničla 227r:0-230; olrobi I debeli 135—110, drobni 110—113. Nogometni dogodek ne samo prihodnje nedelje, temveč vse eezone, vseli zadnjih let, bo brez dvoma napovedani nastop državne reprezentance v Ljubljani. Naše spori,ne razmere nam vsa ta leta niso dovoljevale, da bi mogli misliti tia to, da bi sprejeli v svojo sredo izbrano državno Čelo. V teh skromnih prilikah, ki smo v njih prisiljeni živeti, bi dala Ljubljana vse premajhen okvir za veliko meddržavno telimo, vsaka taka prireditev bi bila v naprej obsojena nu občuten finančni primanjkljaj. Zato tudi ne bomo prihodnjo nedeljo gledali ■meddržavne tekme, pač pa bo naša državna reprezentanca nastopila proti najmočnejši ljubljanski enajstorioi, in prepričani smo, da bo v njej trčila na dovolj močnega nasprotna ka, ki jo bo prisilil, da napne vse svoje sile. Neg lede na to bo lo srečanje po svoji kakovosti, po svojem obsegu iti po okviru, v katerem se bo izvršilo, športni dogodek, kol ga ne pomnijo ljubljanski športni anali enakega im kakršnega ne bomo zlepa spet doživeli. Srečno naključje, da so na razpolago svobodni termini — za ligaše je la okolnost pač manj srečna — je naneslo, da tokrat lahko državno eina'stori no dobro preskusijo. Ljubljanski nastop državne čete ima predvsem namen nuditi ji možnost, da odigra inočno telimo na travnatih tleh, ker ima Ljubljana v travnati ploskvi Stadiona nogometno igrišče priznano dobre kakovosti. Pu še en razlog je bil, ki je diktiral lo tekmo v Ljubljani. Naše mesto je dalo že nešteto dokazov, da žrtvuje sorazmerno mnogo za športno gibanje. Našo športne naprave, inlen-zivnost gojenja poedinih športnih |xt'tiog, veliki uspehi, ki so jih naši športniki že dosegli v tekmovanjih za državna prvenstvu — lo so vse dokazi o intenzivnem športnem delu, ki ga je bilo treba vsaj enkrat nagraditi tudi z veliko nogometno prireditvijo. Ljubljansko športno občinstvo je že mnogokrat dokazalo, da je na višini dogodkov. O nedeljski prireditvi se govori že tedne. Sedaj jc gotovo, da bo v nedePski tekmi imela za nasprotnika državno reprezentanco mestna reprezentanca Ljubljane, ki bo nastopila v isti postavi, kot je igrala proti Osijeku v prvem polčasu, in sicer: Starec — Sve-lic, Bertoneelj II 1— Zemljak, Slamič, Boncelj — Ice, Slaj>ar, Pikič, Bertoneelj I,,Žemljic. Za izreden dogodek vlada veliko zanimanje, zato bo brez dvoma obisk rekorden. Zaradi tega naj se cenjeni posetniki tekme poslužiijo ugodnost: pred prodaje vstopnic: danes ves dan v Irsovini Baraca v nebotičniku, na praznik iu v nedeljo od 9 dalje v Emoni. Prvenstvo IL razreda SK Grafika—SK Reka Imenovana kluba se bosta spoprijela v prvenstveni borbi jutri ob 14.15 na igrišču SK Roke ob Tržaški cesti. Tekma bo hud lwj izenačenih m o-le v za točke, ker Grafika rabi točke za prvo mesto v drugem razredu, Reku pa si bo hotela prav tako izboljšati položaj. Zaradi leh razlogov bo lekma ena najzanimivejših v jesenski sezoni. Ker je tudi vstopnina k tekmd prav nizka, obisk vsem prijateljem nogometa prav toplo priporočamo. Jutri tn v nedeljo bodo na igrišču SK Slovana tri zanimive drugorazredne prvenstvene tekme. — Jutri ob .14,15 n:«•;■!opita SK Slovan—SK Svoboda Tekmo bo sodil g. Betlelo. V prodtutoni bosta na stopili rezervi obeli klubov. — V nedeljo ob 9 dopoldne bosta nastopila SK Slovan—SK Mladika Tekmo bo sodil g. Cimpernian. Ob 10,30 pa bosta nastopila SK Mars-SK Sloga Sodil bo g. Pevalek. -tekmam bo minimalna. Vstopnina k vsem trein SK Mladika—SK Jadran Ta tekma bo zadnja v tem lelu nn igrišču SK Mladike na Kodeljevem. Nasprotnika sita simpatični moštvi, zato vljudno vabimo občinstvi), prav ! posebno pa še simpatiaerje obeli klubov. Tekma bo jutri ob 10.15. Vstopnina zelo nizka. i ŽSK Hermes (nogometna sckcija). Strogo obvezati , sestanek vseli igralcev, posebno igralcev prve skupine, bo itrovi ob 20 pri Kočarju, — V nedeljo bo Igralo prvo I moštvo prvenstveno tekmo z Železničarji v Mariboru. Klnnčnlk in Moko se opo7.ar.1ntn, itn bosta v soboto i pravočasno ua mestu, kur bomo odpotovuli v nedeljo > vlakom ob 7 zjutraj. — Načelnik. Celjski spnrt. V nedeljo ob 14 bo na igrišču pri Skaln: kleti prijateljska nogometna tekma med SK Rapid oni iz Maribora in S K Atletiki. Odprte planinske postojanke SPD Dom v Kamniški Brlstrici, kamor vodi sedaj nova. i krasno speljana vozna cesta, nudi cenen o dih v i,raz-, nlkib; na rnziiolngo so kurjene sobe. Izlet ti lcoč.i na Veliki Planini je lepa enodnevna tura; četudi je v dolini megla, greje vrhove toplo solnca. Tlom nn Krvavcu , je stnlno oskrbovan ter muli nanovo opaženn obednico prav prijeten kotiček s krasnim razgledom. Za pravnike jc priporočljivo bivanje ol) Bohinjskem jezeru v Ztuto rogu nll Sv. .lane/u: zn božično praznik o bo tu smučarski tečaj od 25. deccmbrn do 1. jnnuarjn ter žc sedaj | sprejetim plsnrna SPIl prijave ndoleženccv. Toni... inovii I k«"!! na Sv. Gori ho imela posobno slavje: v bližini se Ik> imsndiln spominska tipu. Dom na Mrzlici je mikavna I razgledna točkn, najlažje dostopna i?. Trbovelj, s po-vrntkoni nn l.nško. Valvazorjeva koča jc stnlno oskrbo-| vann Nn Dolenjskem vabi ilom nn Mirni gori. V Logarski dolini so ves čas stalno odprte in oskrbovane planinske postojanke. M o?, irska koča vabi Snviujčnne Olimpijski spori: Deseta številk« strokovnega športnega mesečnika je izšla dnnes v povečanem obsegu 7. i7.hrnno In aktualno vsebino, ki odgovarja treningu sedanje dobe t. j. crosscounliy toku, ki ga obširno opisuje M. Dobrin. Poučne slike spopolnjujcjo vsebino, tnko, da sc Im tn članek, ko bo kon nn, lahko stilnimi 7,n popolni študij te najlepši' panoge lnhkoatlctskega športa. Dr. Dolničar nadaljuje s poučnim člankom 'Hrana ili šport , ki je dosedaj vzbudil največje zanimanje aktivnih športnikov in vodečih oseb v športu. V zvezi s po7.no sezono, v kateri se atleti bnvtjo snmo s crosscountrv-tckl In dopolnilnimi Izgrunll, pri-naSa »Olimpijski šport prnvlla za rokomet, k! se le zn.el mod mladino zelo širiti kot Uvrstilo dopolnilo lahke atletike. Poleg legn prinaša Olimpijski s.i*>rt« končno listino petorice najboljših atletov v tem letu za vsai;« disciplino, listo novih svetovnih rukordov In ostalo snov. .Olimpijski šport, se dobi v trgovinnh po Din I zn Izvod, celotno predplačilo Din :|H. Naročilo Je pošiljat) nn uredništvo Zagreb, Drnškovičevn 23, n predplačil* nn ček. račun št. 8S.71C. Olimpijske inrr hodo -.oprt rneUrjene. V program i XI. olimpijskih iger so sedaj šr vključili bnskc.t-bol I turnir ler polo. V okviru prihodnjih olimpijskih Iger so bodo torej borili ludi športniki omenjenih pnmtg za zlate uiednjle. Mednarodna bnsket-bnl zvezu se jc svoje časno obrnila nn mednarodni olimpijski odbor, da Id se prevzel n v program olimpijskih iger ludi tn športno pnnogn ln mednarodni olimpijski odbor Je to tmli dovolil Bnsket-bnl turnir se bo vršil v času oonioč. — Budimpešta: 20 50 Vokalni koncert 21.50 Operni orkester. — Milan-Trst: 17.10 Vokalni koncert 21.00 Orkestralni in vokalni koncert. — Him-Bari: 18 00 Narodno pesini 30.45 Lepa Rizeta, opereta, Fall. — Praga: 17.00 Komorna glasba 19.10 Šramel 20 00 Orkestralni in zborovski koncert. 21.011 Wagnerjev koncert. — Brno: 20 00 Igra. — Bratislava: 20.00 Orke. utralni koncert. — Varšava: 19.30 Lahka glasba 20.15 Orkestralni in klavirski koncerl 22 40 PloSče, plesna glasba. — Berlin: 18.80 PloSče po željah 20.10 Ksilofon ln mandolina 21.00 Igra — Kfinigsberg: 20.15 Gdanskn balada 21.15 Koncert del Rob Schumanna. — Hamburg: 19.00 Lipsko. 20.10 Plesna glasba. — Vratislava: 19.00 Igra 20.10 Vesel večer. — Lipsko: 18.20 Zabavni koncerl 20.10 Kabaret na ploS"ah 20 40 Bernard weimarski, Irama. — Koln: 19 00 NemSki plesi 2100 Prostovoljci, scene iz velike vojne. — Frankfurt: 18 50 Operne uverture 20.10 Mehika 21.00 Beethovnov koncert — Stuttgart: !9 lili Koln 20.15 Operetni koncert. — Monakovo: 19 00 Koln 21.00 Radio orkester. — Zilrich: 19 55 Leyssin, vas bolnikov 21.50 Družinski praznik, igra — Strassburg: 19.30 Lahka glasba 21.30 Komorna glasba. Poizvedovanja črna rokavica z belo porto ie bila izgubljena na Rimski cesti. Najditelj se prosi, da jo prinese na Rimsko cesto 3, pritličje. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako] pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inaiaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. V petek in soboto odprto do 4. ure zjutraj. (h) Vajenca poštenih staršev, za tapetniško obrt — iščemo. Oskrba doma. Ponudbe: Peter Kobal, Kranj, (v) Jluibodobe Entlarica na overlok, spretna, se takoj sprejme. Naslov v upr. »Slov.« št. 13739. b Sobarica ki je že služila v hotelu ter je zmožna nemščine, se sprejme za zimsko sezono. Zglasiti se je osebno v upravi »Slov.«, (b) Hotelska kuharica perfektna, popolnoma samostojna v kuhi in delitvi porcij - se sprejme za zimsko sezono. Zglasiti se ie osebno v upravi »Slovenca«. (b) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liub liana, Krekov trii 10 EBEBB3' Parterno skladišče svetlo in suho, 80—100 m=, na prometnem kraju, tudi dvoriščno, se išče za takoj ali 1. februar. Po možnosti s priključenimi pisarniškimi prostori z eno ali dvema sobama. -»Ukod«, d. d., Ljubljana, Tyrševa ul. 31. Telefon št. 32-49. (m) Širile »Slovenca«! Nova hiSa naprodaj — Jerko, (P) enonadstropna za 60.000 Din. Črnuče. Hiša novozgrajena, visokopri-tlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj. V hiši je vodovod, elektrika ter angleška stranišča. — Poizve se pri I. Oražem, Moste pri Ljubljani. (p) II Že nitbe Posestnik hotela prileten samec, želi znanja v svrho ženitve z verno, boljšo, oremožno trgovko ali gostilničarko. Resne ponudbe upr. »SI.« pod »Simpatija« 13713. ž Knjižico Hranilnice in posojilnice Št. Vid - kupim. Sprejmem tudi knjižico Kmetske pos. ljublj. okolice. -Poženel, Bohoričeva 5. d + Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena in dobra soproga, mati in sestra, gospa Erna Kovačič roj. Leufgeb soproga finančnega uradnika v sredo, dne 5. t. m. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 7. t. m. ob pol treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. novembra 1934. Žalujoči ostali. Naprodaj je parcela v Slov. Bistrici ob glavni cesti — proti gotovini ali na poštnohranilnične knjižice. F. Pušnik, Slovenska Bistrica. (p) Ca. 15.000 ms zemljišča v Sp. Šiški naprodaj. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. Informacije daje tvrdka Miškec Mirko, brusil-nica stekla in ogledal, Medvedova c. 38, Ljubljana VII. Telefon 35-75. Kupimo Pisalni stroj malo rabljen, dobro ohranjen, kupim po primerno nizki ceni. Ponudbe upr. »Slov.« pod šifro »Rabljen stroj«. I W7iTi FrnTfl Površnike, usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Lepe jaselce kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta št. 17, Ljubljana. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Izposojamo Plotie . . i 2 Din Qr«mofone410D!n .Elektroton' Ljubljana Tavčarjeva ulica 3 PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 Vsak bolnik želodca čreves, jeter, ledvic, žolča, hemeroidov, kamnov na mehurju, skleroze - ve, da je žrtev neštevilnih falzificiranih inozemskih grenčic. Zato uživajte samo domačo, ceneno in zdravilno Jordan grenčico - Neškodljivo sredstvo za hujšanje. Potrti globoke žalosti naznan:amo, da se je preselil v večnost naš srčno ljubljeni soprog, nenadomestljivi oče, brat, stric, svak, gospod Jakob Osterman vlakovodja drž. žel. - po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 53. letu starosti. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 8. t. m. ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. decembra 1934. Žalujoči; Marija roj. P e r n e, soproga; Draga, Adoli, Franc, otroci. Z neizmerno žalostjo naznanjamo tužno vest, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama in teta, gospa Lucija Kandus-Munho previdena s tolažili svete vere, dne 5. decembra 1934, po dolgotrajni in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice bo v Šmartnem ob Paki dne 8. decembra 1934 ob pol 10 predpoldne. Maribor, Šmartno ob Paki, dne 6. decembra 1934. Žalujoči ostali: Lovrenc, soprog; Pavle in Anton, sinova; Marica Šetina roj. K a n d u s , hčerka, Šetina F r a n j o , zet — in ostalo sorodstvo. Zakaj uporabljam Puder Tokalon s smetanovo peno V pudru Tokalon je čisti eold cream, stoičen v lepo nežno peno in potem zmešan z najfinejšim na zraku posušenim pudrom. STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah V kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje. »Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din. Reg. S Br. 18117-32. fltfične jaslice ter tjlevčke primerne za dom in za cerkev kompletne garniture kakor tudi posamezne komade nudimo različnih velikosti, v finih in navadnih izpeljavah, lesene, iz papirnale mase ln vlile. Cene izredno nizke, lako da si jih lahko kupi prav vsak. Oglejte si našo zalogo. 9odtu$mca jugoslovanske knjigarne 0. Mirnem Gjubliana, Kopitarjeva ulica št. 2 Tekma okrog sveta 12 »Kaj iščete?« je vprašal Gordon, ki je začel «am postajati nemiren, ker so se koraki po hodniku in rožljanje s ključi vse bolj približevali. »Zmerom se mi je zdelo,« je dejala, »da mora Imeti ta soba nekakšen tajni izhod. Iskala sem tajna vrata in previdno trkala po vseh stenah, a jih nisem našla. Pa vendarle skoraj ne more biti drugače. Sinoči, preden sem legla spat, sem na pisalni mizi tamle pisala še pismo in ga pustila ležati, da bi ga danes zjutraj dokončala, ker sem bila preveč trudna. Ko sem ga davi iskala, ga ni bilo več. Sobarica nikakor ni mogla priti v sobo, ker nikoli ne pozabim zvečer zapahniti vrat, zakleniti in pustiti ključ v ključavnici. Davi je bil ključ še vedno v ključavnici. Sprva sem si skušala dopovedati, da se mi je sanjalo, da sem začela pisati kako pismo. Časih se zgodi, da človek tako živo sanja. Bilo je sicer zelo neverjetno, a drugače si pač nisem mogla tolmačiti zginotja pisma, ker sta bila okno in vrata zaprta in tajnih vrat nisem mogla najti. Zdaj ne verujem več v takšne sanje.« Tudi Gordon je prežeče ogledoval stene. »Ali ste tudi v spalnici iskali?« »Tam tudi.« Hotel je še nekaj vprašati, a tisti hip se je oglasilo krepko, gospodovalno trkanje na vrata. »Za božjo voljo!« je vzkliknila gospodična vsa prestrašena. Vsa kri ji je zginila iz obličja, in oči, ki jih je naperila na Gordona, so bile otrpnjene. Trkanje se je ponovilo, še bolj gospodovalno Kakor poiprej. Ni bilo mogoče del j odlašati z odpiranjem. Brez premisleka ln kar na slepo srečo je po-iisnila Gordona v omaro za obleke ter zaklenila za njim, ne da bi potegnila ključ iz ključavnice. V6e naj bi bilo kolikor mogoče naravno in neprisiljeno. Ta ukrep je bil popolnoma odveč, razen v primeru, da vstopivši niso bili policisti, kar pa Je bilo po načinu trkanja prav malo verjetno. Ko je gospodična odprla vrata, so se potisnili v sobo trije možje ne ravno pomirjajoče zunanjosti. Eden njih, mož s črno, skuštrano brado in okrutnim izrazom v obrazu, je bil videti predstojnik ostale dvojice. Najprej je strogo premeril s pogledom dekle in nato je rekel, ne ravno nevljudno, toda odločno, kar je dokazovalo, da je spoznal v nji zastopnico boljših slojev, kar je v Rusiji že samo po sebi sumljivo: »Iščemo ubežnika, ki se po v6ej verjetnosti skriva v kaki sobi tega nadstropja, ker ga nihče ni videl, da bi bil zapustil hotel. Ali smemo preiskati vašo sobo?« »Ali bi kaj pomagalo, če bi vam ne dovolila?« »Nič.« »Potem storite, kar morate storiti.« Držala se je pokoncu v svoji stiski. Živci ji niso odpovedali. Na zunaj mirna, v svoji notranjosti pa vsa napeta, se je vsedla v naslanjač kraj mize, vendar tako, da ni gledala proti omari za obleke. Ni smela tvegati, da bi ji pogled spolzel v tisto smer in da bi tako opozorila uradnike, kje naj iščejo. Radi tega se položaj seveda v ničemer ni spremenil, ker je bilo gotovo, da ne bodo zaključili preizkave, ne da bi pogledali tudi v omaro, toda vsaj tega ni hotela, da bi jim sled pokazala. Mož s črno brado se je razgledoval po sobi. Tu ni bilo ubežnika. Medtem, ko sta njegova spremljevalca ostala v bližini vrat, je šel v spalnico, a se je tudi od tam kmalu vrnil. V drugem prostoru ni bilo razen postelje ničesar, kjer bi se mogel skrivati mož. Spet je pogledal gospodično, ko je šel mimo nje proti omari. Zdaj se bo zgodilo — — — Naslednji hip je moral stvar odkriti. Obšla jo je oinedlevica. Oči so se ji zastrinele v meglen oblak in slabost jo je prevzela. V. TAJNI IZHOD. Ko se je čutil Gordon potisnjenega v omaro in 60 ee za njim zaklenila vrata, se je zgodilo nekaj, česar niti najmanj ni pričakoval. Da bi se bolje 6kril za primer, aiko bi ga tu iskali policisti, kar je bilo z gotovostjo pričakovati, je porinil na obešalnikih viseče obleke na etran. Ni se slepil s tem, da bi ga tako skritega ne mogli najti, toda v takšnih okoliščinah ni zainctavat: tndi majhnih poskusov. Zmeraj nudijo kakšne izglede, dokler se nasprotno ne iakaže. Omara je bila globlja kot so navadno hotelske omare, tudi globlja, kot jo je bil prej iz sobe sani cenil. Morala je biti deloma vzidana v steno. Toda — ni mu preostajalo časa da bi o tem razmišljal, zaikaj, ko se je hotel preriniti skozii odprtiino, ki si jo je bil napravil mod oblekami, je naletel na mehek, toda neodmakljiv predmet. To ga je v njegovi sključeiiiostd spravilo iz ravnovesja. Opotekel se je proti oviri, tako, da se je le-ta pod pritiskom njegovega padca vendarle vdala itn zadela ob zadnjo steno. To je imelo nepričakovan učinek. Zadnja stena 6e je s komaj slišnim, hlastajočim šumom — kakor od izprošene vzmeti — široko odprla, in Gordon je telebnil z neznancem, s katerim ee je bil spojiadel, v temnem prostoru izza omare na tla, vrata pa so se za njima samogibno spet zaprla. V hipu sta bila oba spet pokoncu. A.ko se Gordon prvti trenotek ni znašel, ali ima opravka 6 prijateljem ali sovražnikom prebi-vavke sobe, ga je o stvari temeljito poučilo to, da je začutil dve pesti ob svojem vratu, ki sta ga hoteli daviti. Vohunu je ušla samo tiha ruska kletvica, ki je Gordon ni razumel, o katere odkritosrčnosti pa ni imel nobenega dvoma. Po vsem videzu je bil vajen takšnih neslutenih slučajev. Spadali so k njegovi obrhi, zakaj videti je bilo, da se trudi opraviti tud: s tem srečanjem povsem poslovno, ne da bi zbujal kako pozornost. Toda Gordon mu za ta namen seveda ni nudil priložnosti. Ni bil zastonj dober boksač itn ni zastonj prejšnje čase v Collegeu, pa tudi pozneje še, marsikaterega spretnega nasprotnika položil za del j kot onih odločilnih devet sekund na preprogo. Z mogočnim sunkom pod brado, v katerega je zastavil vso težo svojega telesa, je zadel moža tako, da je padel vznak. Top udarec je izpričal, da je treščil z glavo ob steno. Udarec ga je gotovo omamil, ker je zlezel vase in se ni več premaknil. Za hip je Gordon obstal, ne da bi vedel, kaj mu je početi. Prostor, v katerem je bil, ni bil videt; kot soba, marveč kot hodnik. Okna ni imel nobe nega, tako, da od zunaj nihče ni mogel slutMi njegovega obstoja. Gordon bi bil rad prižgal vžigalico, a se ni upal iz strahu, da bi kdo utegnil opaziti sij svetlo be skozi razpoke v zadnji steni omare, ako t)i/li-c-isti slučajno prav ta trenotek preiskujejo omaro. Nato je ves presenečen obstal. Razločno je slišal glasove ljudi, ki so govorili v sosednji sobi. Bilo jdh je slišati skoraj glasneje im razločneje nege bi jih bilo mogoče slišati v 6obi sami. Z gotovostjo je sklepal, da je v bližini nameščen mikrofon, f katerim more poslušati prishiškovavec pogovore 'j sosednje sobe, četudi bi govorniki šepetali. Slišali je glas ruske dame in pa tuj moški glas. Kmalu nato je slišal, da so se odprla vrata omare in se kmalu nato spet zaprla, potem pa. kako je več moških odšlo iz sobe.