Julon brez izgube
Povečan obseg proizvodnje, botjša organizadja dela, večja produktivnost, boljši izkoristki reprodukcij-skega materiala, zmanjšanje števila delavcev
USPEŠNO PRVO POLLETJE
V letošnjem prvem polletju so v Julonu proizvedli 4.400 ton kvalitetnega materiala, kar je 51,9% več kot v enakem ob-dobju lani. Upadel je tudi delež odpadka v kvalitetni proizvod-nji. Produtuivnost na zaposle-nega se je povečala s 3,8 na 7.81 tone. Proizvodne zmogljivosti so bile izkoriščene 66-odstotno. Po ugotovitvi rezultatov poslovanja — dohodek se je povečal za 387,1% v primerjavi z lansko-lelnim v enakem obdobju, ob-veznosti iz dohodka pa za 214,3% so poleg sredstev za osebne dohodek delavcev lahko namenili sredstva tudi za stano-vanjsko gradnjo, za dru^e na-mene skupne porabe ter za po-slovni in rezervni sklad.
TEŽAVE SO SE
Kljub spodbudnim rezultatom pa je treba povedati, da imajo v Julonu še precej težav pri oskrbi s surovinami. Zapirajo se tržišča za nekatere proizvode. Tudi pri izvozu v Iran je opaziti upadanje.
Še vedno je preveč odpadkov. Nezadovoljiva je kvaliteta proi-zvodov. Kadrovska sestava še ni najustreznejša, prav tako še ni najustreznejši odnos do dela.
KUPCI ZAHTEVAJO KAKOVOST
Na seji poslovnega odbora samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnje poliamid-nih vlaken v Julonu sredi letoš-
njega avgusta so člani v razpravi o polletnih rezultatih v Julonu izrazili zadovoljstvo nad uspehj. Zadovoljni so, ker dobivajo za-dostne količine Julonovih proi-zvodov. Mnogo manj pa so zado-voljni z njihovo kakovostjo in z izkoriščenostjo surovine, ki jo kupijo oni in jo dajo v predelavo Julonu. Opozorili so, da je treba v Julonu narediti vse za dosego v sanacijskem programu načrto-vane izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in surovin, obenem pa razmišljati o dodatnem asor-timentu. Prav tako je treba po mnenju poslovnih partnerjev in vodstva delovne organizacije poiskati še nove kupce za Julo-nove proizvode, ki bi lahkozago-tavljali tudi surovino.
Razprava in predlogi članov poslovnega odbora so ponovno pokazali, da se partnerji zelo za-nimajoza potek dela in rezultate le-tega v Julonu ter njihovo pri-pravljenost za ustvarjalno sode-lovanje. Sprejeli so tudi samou-pravni sporazum o cenah za leto 1984 in o ceniku uslug, ki naj bi začel veljati 1. septembra 1984. Pri tem pa so poudarili, da je pri povečevanju cen nujno potrebno upoštevati možnosti kupcev (na-daljnjih predelovalcev). Na go-spodarnost poslovanja naj po mnenju poslovnih partnerjev v Julonu vplivajopredvsemspove-čanjem izkonščenosti proizvod-nih zmogljivosti in surovin, z zmanjšanjem poslovnih stroškov in šele potem s povečevanjem cen.
Vse te pomanjkljivosti bodo
moraii v Julonu kar najhitreje odpraviti, da bodo lahko pozi-tivno poslovali tudi v letih 1986—1988, ko bo treba plačati
največji del obresti za odložene kredite.
IMENOVAN            ¦
INDIVIDUALNI         M POSLOVNI ORGAN
Delavski svet Julona je 17. av-gusta 1984 za indi vidualnega po-slovodnega organa te delovne organizacije za štiri leta imeno-val doiedanjega vršilca dolžnosti dr. Andreja Ocvirka.
STANKA RITONJA