PRIMORSKI dnevnik z®Cel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmrioZen "■ ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-»i, od 18. septembra '944 do 1 maja 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini bskani partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi.
■> -H v-; o !>	► t-J
O Q C X! o i-i m o^rc n n: z; -c > i_ o o xi >
"0 j— c_
ni c i> 7T n	z:
M	c.
L.	M
Pl	n-:
Z
-*•	j—i
n
-j
o
-o
0-
l>
o
Strasbourg ni blizu, vendar..,
SANDOR TENCE
Danes imajo stranke še zadnji dan toožnost prepričati italijanske voliv-da Strasbourg vendar ni tako da-eč in da združena Evropa res ni samo utopija, za katero se ni vredno niti ozreti. Ne vem, če jim bo to u-spelo, čeprav upam in si želim, da Bomo v ponedeljek vsi nekoliko bolj eyropski in istočasno manj provin-Cl~Jd, kot smo bili doslej. Mnoga sredstva javnega obveščanja so sku-sala predstaviti te volitve kot boj »za se ali nič« z očesom uprtim izključ-na notranjepolitični položaj in na ?ndočnost Craxijeve vlade, kot da bi da dejansko že razvidna politična J®1*8 sedaj odvisna le od številčnih Premikov in od pretoka glasov iz ?ne stranke v drugo. Spet drugi (teh le sicer nekoliko manj, so pa vseeno elo glasni) pa so te volitve eno-n Vn° PrezrU oziroma s kvarno propagando »češ kaj nas združuje z Ir-e* m z Grki« skušati izničiti njihovo Pravo vsebino. To sta dve plati v bi-i a yneSa in istega zvona, katerega darci segajo največ do Alp in do •čilije in čez te meje ne zmorejo, a srečo pa imamo tudi v Italiji pre-eJ Pametnih ljudi (njihov zastavono-trit ^e. Ponosni Altiero Spinelli), ki dno in iskreno verjamejo, da je go-Podarsko in politično močna zdru-ena Evropa danes nujno potrebna a Premostitev težav in ovir, ki jih srečujemo na mednarodnem politič-*n' Prizorišču. Popolnoma brezpred-"no se mi zdi zato vprašanje, ki etn ga v zadnjih dneh večkrat sli-... • kdo je komu več potreben: Ita-,Ja Evropi ali pa obratno?
Tudi v Trstu, ki se od vedno pro-
glaša
za evropsko mesto, a igra
krati vse bolj periferno vlogo kar
.atte.va vsedržavno politično življenje,
ic bila ta volilna kampanja zelo mir-m zato netipična, če jo primerja-0 8 tistimi iz prejšnjih let. Stranke si-,8? skoraj v celoti odpovedale klavnim pouličnim shodom in izbrale nih8°^c. k°'i učinkovito pot strokov-n ® 8rečanj in obravnave specifičnih nr*lematik, Lista za Trst, ki se ne
Podstavlja na volitvah, je po vsto-
P . v odbora na občini in na pokra-i*u strumentalno popolnoma utišala Polemike z Rimom in z do včeraj zaprašenim strankarskim sistemom in samo čaka na udoben stolček II "* v deželni vladi. Priletno Aure-n Gruber-Bencovo, sedaj privrženko oumne in z rasističnimi odtenki o-arvane skupine, ki je nekoč privab-nr h °a trg množico Tržačanov, je P ed dnevi na Goldonijevem trgu po-s|usalo pet ljudi...
Jotitve za obnovitev evropskega P flamenta so zelo pomembne za na-narodnostno skupnost. Slovenci se . ma tudi v nedeljo (voliti bomo lah-že sami> 17. junija) izrekli za zdru-no Evropo, ker verjamemo, da mo-a naša celina premostiti lokalistič-e težnje in prerasti v skupnost svo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogovori kitajskega premiera Zhao Zijanga v Rimu	%
Ugodne perspektive za krep sodelovanja med Italijo in Kitajsko
Pertini sprejel predsednika kitajske vlade - Zanimanje za italijanske dosežke na področju tehnologije
RIM — Ob smrti tajnika KPI Enrica Berlinguerja so se zbrali v Rimu vidni predstavniki cele vrste držav. Med temi gre vsekakor omeniti obisk predsednika kitajske vlade Zhao Zijanga, ki je imel v teh dneh vrsto pogovorov z italijanskimi političnimi predstavniki. Včeraj je kitajskega premiera sprejel predsednik republike Pertini, ki se je zadržal s svojim gostom tričetrt ure v prijateljskem pogovoru. Zatem je imel Zhao Zijang še zadnji pogovor s predsednikom vlade Craxijem, katerega je povabil, naj obišče Kitajsko.
Na dnevnem redu italijansko-kitaj-skih pogovorov so bili predvsem dvostranski odnosi med obema državama, še zlasti na gospodarskem področju. Kitajski premier je podčrtal veliko zanimanje, ki vlada v njegovi državi za italijanske dosežke na področju tehnologije ter dodal, da so sedanje gospodarske težave Kitajske in zastoj v trgovini s tujino začasnega značaja. Kitajska predstavlja o-gromno tržišče, za katero so zainteresirane mnoge industrializirane države, v prvi vrsti Japonska in Združene
države Amerike. Oba partnerja dobavljata Kitajski sodobno tehnologijo, Kitajci pa so mnenja, da je potrebna diverzifikacija in so zato pokazali veliko zanimanje za evropsko in še zlasti za italijansko tehnologijo. Da bi privabili tuja podjetja v Kitajsko so Kitajci pripravljeni ne samo sodelovati v mešanih družbah, temveč tudi sprejeti na svoje tržišče podjetja s popolnoma tujim kapitalom.
Craxi je s svoje strani dejal, da je Italija vsekakor zainteresirana za sodelovanje s Kitajsko, saj pomeni okrepitev trgovskih stikov obenem tudi poglobitev političnih odnosov ;o torej ustvarjanje trdnejšega miru. Ob koncu je bilo še sprejeto priporočilo, da bi čimprej dosegli dva dvostranska sporazuma in sicer o pospešitvi in zaščiti italijanskih naložb na Kitajskem ter o prepovedi dvojnih obdavčitev.
Te dni se je mudil v Rimu tudi Mihail Gorbačov, ki je v kremeljski hierarhiji takoj za čemenkom. Včeraj se je sestal z vsemi člani vodstva KPI, nato pa ga je še sprejel predsednik republike Pertini.
Pertini
starega prijatelja
(telefoto AP)
PSI proti vladni krizi
RIM — Volilna kampanja gre h kraju z vrsto izjav in televizijskih intervjujev voditeljev strank, ki opredeljujejo še zadnja stališča o posledicah volilnih izidov tudi na notranjem političnem prizorišču. Tako je včeraj tajnik KD De Mita nekoliko popravil načelnika svojega političnega urada Mi-sasija, ki je pred dnevi zatrdil, da bi nujno prišlo do padca Craxijeve vlade, če bi KD izgubila glasove na račun svojih zaveznikov. Na shodu v Neaplju pa je De Mita predvsem naglasil strah, da bi KPI na teh volitvah prehitela KD in dal razumeti, da bi mu bilo dovolj, če bi petstrankarska koalicija ohranila svojo moč.
Craxijev namestnik Martelli pa je izrazil nasprotovanje PSI povolilni vladni krizi, češ da je treba dati Craxiju čas (že ob prevzemu predsedstva vlade zahtevana 3 leta), da uresniči svoje programe. S tem je tudi zavrnil namigovanja KD o ponovnem prevzemu vodstva izvršne oblasti po stranki relativne večine.
Rakete na Nizozemskem šele čez štiri leta
BRUSELJ — Po dvodnevni razpravi je sinoči nizozemski parlament sprejel vladni sklep, da bo nizozemska začela nameščanje jedrskih manevrskih raket leta 1988, če bo Sovjetska zveza povečala število raket SS 20 v vzhodni Evropi. Do odločitve je prišlo potem, ko je vlada premierja Ruuda Lubbersa sporočila, da bo
Pogovori o sodelovanju med SFRJ in EGS
BEOGRAD —, Uradni predstavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič je na včerajšnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje obvestil, da bo v ponedeljek, 18. junija, v Luksemburgu drugo zasedanje sveta za sodelovanje med SFRJ in EGS na ministrski ravni.
Delegacijo SFRJ bo vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, delegacijo EGS bo ' vodil sedanji predsedujoči v svetu evropske skupnosti Claude Cheyson.
Predstavnik zveznega sekretariata je izrazil upanje, da bo svet prispeval k uresničevanju ciljev, ki jih vsebuje sporazum o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS
ter pri tem poseben pomen namenil odpiranju širšega prostora za jugoslovanski izvoz na tržišče skupnosti, kot tudi za razvijanje višjih oblik gospodarskega in znanstveno tehničnega sodelovanja.
Ob koncu tiskovne konference je Željko Jeglič odgovoril tudi na vprašanje v zvezi z razmerami na Cipru. Povedal je, da naseljevanje ciprskih Turkov v delu mesta Varose povzroča zaskrbljenost, ker ne prispeva k reševanju ciprskih problemov. V skladu z izjavami in stališči, ki so jih zavzemali, se bo Jugoslavija tudi v prihodnje zavzemala za spoštovanje suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske enotnosti in neuvrščenosti republike Ciper.
odstopila, če bo sklep zavrnjen.
Odločitev parlamenta je po mnenju opazovalcev po eni strani zaupnica vladi, po drugi strani pa korak bližje namestitvi raket na nizozemskem o-zemlju. Če bi namreč vlada padla, bi to odložilo odločEmje o raketah za nedoločen čas, v skrajnem primeru pa bi se nov kabinet, v katerem bi bili nasprotniki raket vsekakor močnejši kot v sedanjem, lahko izrekel celo proti instaliranju.
Nizozemska je tako edina od petih držav severnoatlantske vojaške zveze, določenih za jedrske raketne baze, ki je prekršila »dvojni sklep« NA TO, za katerega je glasovala prejšnja haaška vlada. Po odločitvi Nizozemske bo NATO na njenem ozemlju lahko namestil rakete šele leta 1988, dve leti kasneje kot se glasi dogovor v vojaški zvezi, pri tem pa Haag ne pristaja vnaprej na 48 raket, kolikor jih določa sklep NATO, temveč se bo za število odločil šele novembra 1985, glede na razplet a-meriško-sovjetskih pogajanj o tem orožju, (ds)
V skupini 2 brez zmagovalcev
Kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«
Na Travniku v Gorici
Delegacija SZDL na obisku
V tretjem dnevu evropskega nogometnega prven stva v Franciji sta bili včeraj na sporedu prvi tek-m	mi skupine 2.
Vgen ko sta se uvodni tekmi pr-in nj}Va končali z zmagama Francije U ,,	ki sta tako na pravi po-
raz'? polfinata, so se včeraj ekipe tak bre.z zma0avatc<i in poraženca, ae n	's^tinie v skupini kar
„oo izenačeno in zapleteno, skri ,precejšnje razočaranje so po-* ziosti Zahod. Nemci, ki so s li r9alci igrali le 0:0, čeprav so bi-~nefPorni lavoriti. Portugalci, ki so zvp kvalittkacijah izločili Sovjetsko l jo. so bili dobršen del tekme ce-boljši, ZRN pa se je odlikovala
Vri P°'. ' " grobosti.
drugi tekmi sta se Romunija in Pnnija razšli pri 1:1. V živahni tek-
mi so prvi povedli Španci po enajstmetrovki, brž zatem pa so Romu ni izenačili in so v nadaljevanju imeli še nekaj zrelih priložnosti za zmago.
Medtem je v jugoslovanskem taboru v polnem teku »razčiščevanje« po klavrnem nastopu z Belgijo. Vsi poznavalci ugotavljajo, da Jugoslavija nima svoje igre in znanje posameznikov za uspeh ne zadošča. Na zatožni klopi je tudi trener Veselinovič, še zlasti pa jugoslovanski nogomet na sploh.
Danes v okviru EP ne bodo igrali tekem, jutri pa bosta na sporedu srečanji Francija - Belgija in Danska Jugoslavija, ki bosta najbrž že odločali o končni lestvici skupine 1. Trener »plavih« je že. objavil začetno postavo. Igrali bodo: Ivkovič, Mi-Ijuš, Radanovič, Zajec, N. Stojkovič, Katanec, Babdarevič, Gudelj, Susič, Zl. Vujovič, Cvetkovič.
cilj današnje etape
Danes in jutri bodo vse tri pokrajine, v katerih živi naša narodnostna skupnost v Italiji, in še zlasti Gorica s Travnikom, prizorišče pomembnega mednarodnega športnega dogodka: prvi dve etapi jubilejne, 40. kolesarske amaterske dirke »Po Jugoslaviji« bosta namreč delno speljani prav po tem ozemlju, kar je nova potrditev sodelovanja med obmejnimi področji in pomenljiv prispevek h krepitvi prijateljstva in razumevanja med tukajšnjim, in ne le tukajšnjim, prebivalstvom.
Za nas je še zlasti pomembno, da sta k organizaciji pristopila tudi naša krovna športna organizacija. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, in pa .kolesarski klub Adria iz Lonjerja in tako potrdila pomembno vlogo, ki jih naša društva imajo pri navezovanju in spodbujanju vezi med društvi in organizacijami iz Italije in matične domovine.
Start dirke, na kateri bo nastopilo 170 kolesarjev iz 14 držav, prihod na Travnik v Gorico pa je predviden za 15.30.
Kolesarji bodo prespali v Gorici, in sicer v Slovenskem dijaškem domu ter v salezijanskem zavodu v Ul. Don. Jutri zjutraj se bodo ponovno zbrali na Travniku, kjer bo start druge etape, ki jih bo popeljala proti Tržiču in zatem skozi vso goriško pokrajino in Benečijo do Bovca.
NA 10. STRANI
v Gorici
GORICA — Delegacija republiške konference SZDL Slovenije, ki se te dni mudi na obisku v Novi Gorici, se je sinoči v Kulturnem domu v Gorici srečala s člani enotne slovenske delegacije. Predsednik Franc Šetinc je članom delegacije najprej izrekel tople čestitke za uspeh manifestacije 20. maja v Gorici, ki je izpričala e-notnost in obenem moč slovenskega življa v Italiji pri postavljanju svojih zahtev. Člani enotne slovenske delegacije pa so goste seznanili s trenutnim položajem Slovencev v Italiji ter zlasti z odmevi na omenjeno množično manifestacijo. Danes bo delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije nadaljevala obisk v Novi Gorici.
• Strasbourg
NADALJEVANJE S 1. STRANI
hodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. Za kraje ob meji, kot ' so Trst, Gorica in Benečija, pomeni, glas za Evropo, glas sodelovanja s sosednjim narodom in s sosednjo državo, glas priznavanja popolne identitete narodnostnih manjšin, glas odprtosti do drugih kultur, Strasbourg, kljub težavam, ki v tem trenutku pestijo Evropsko gospodarsko skupnost, lahko zato postane stvarne prizorišče, kjer bodo tudi narodne manjšine nekaj pomenile.
To v svojih volilnih programih poudarjajo tudi stranke, ki so vse od povojnega časa z nami in zagovarjajo naš boj za enakopravnost: KPI, PSI in Slovenska skupnost, ki se na volitvah predstavlja pod simbolom skupne manjšinske liste. Za mesto v Strasbourgu kandidirajo 4 Slovenci, neodvisni profesor Darko Bratina na listi KPI (št. 9) in trije predstavniki SSk na manjšinski listi. Stvarne možnosti za izvolitev v evropski parlament pa ima deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti.
SANDOR TENCE
□	LJUBLJANA — V okviru mladinskih delovnih akcij v Sloveniji bosta organizirana tudi dva mladinska mednarodna tabora in sicer od 22. julija do 5. avgusta v spominskem parku Trebče (ob slovensko - hrvaški meji) ter od 6. do 19. avgusta v Ljubljani. Na taboru bo sodelovalo 125 mladincev iz Italije/ Avstrije, ZRN, in Velike Britanije.
V spominskem parku Trebče bodo skupaj z mladimi iz Slovenije gradili komunalne objekte in urejali sam park, medtem ko bodo v okviru tabora v Ljubljani pomagali pri gradnji »poti spominov in prijateljstva«, ki jo mladi Ljubljančani prostovoljno delajo že nekaj let v spomin na žico, s katero je sovražnik med NOB okupiral mesto - heroj, (dd)
□	BEOGRAD —- Jugoslovanska radiotelevizija in njene združene organizacije imajo dolgoletne dobre stike s švedsko radiotelevizijo. Na seji izvršnega odbora pa so včeraj z obžalovanjem ugotovili, da je oddaja švedske televizije »Aktuel«, ki predvaja prispevke namenjene Jugoslovanom na Švedskem in ki naj bi bila po vsebini primer dobrega razvoja prijateljskih odnosov med Švedsko in Jugoslavijo, v zadnjem času postala tribuna za propagando proti Jugoslaviji, njeni enotnosti in neodvisnosti.
Izvršni odbor je po vsestranski obravnavi sprejel sklep, da JRT in njene združene organizacije prekinejo sodelovanje z uredništvom švedske televizije, ki je pripravila oddajo Aktuel oziroma, da ne bo več pošiljala rednih prispevkov iz Jugoslavije za ta program, (dd)
□	RIM — Včeraj je vlada odobrila zakonski odlok o luškem gospodarstvu, ki dodeljuje sredstva za predčasno upokojitev pristaniščnikov in za kritje primankljaja njihove posebne blagajne.
Izidi bodo znani šele po drugem, nedeljskem krogu
Včeraj prvi krog volitev v Veliki Britaniji
Irski, Danski in Nizožemski za
BRUSELJ — Danes so bile evropske volitve v štirih državah Evropske skupnosti : na Danskem, na Irskem, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. V vseh drugih članicah deseterice bodo poslance za evropski parlament volili v nedeljo, 17. junija, ko bodo tudi skupaj objavili imena izvoljenih kandidatov in podatke o novih razmerjih med političnimi frakcijami parlamenta. To so druge splošne volitve v evropski parlament, odkar obstaja skupnost. Na njih naj bi skupaj dvesto milijonov volivcev iz skupnega števila 4.625 kandidatov izbralo 434 poslancev.
V ustanovah evropskih skupnosti in na sedežih političnih strank v deseterici so priložnost izkoristili za široko reklamno kampanjo, s katero naj bi javnost pridobili za hitrejše združevanje k skupnosti in za podporo pri razreševanju vprašanj slabe učinkovitosti in nenehnih kriz, s katerimi se ubada EGS.
A prav te težave skupnosti in sorazmerno majhna vloga evropskega parlamenta, ki direktno odloča le o proračunu EGS, sicer pa ima z razliko od nacionalnih parlamentov le obrobne posvetovalne naloge, naj bi bili poglavitni razlogi za črnoglede napovedi o volilnih rezultatih.
Po tukajšnjih napovedih bo volilna udeležba naj slabša v Veliki Britaniji, kjer naj bi glasovalo le 45 odst. volivcev, vtem ko bi bil delež udeležbe na Danskem in Irskem p<* 55 odst. Visoko stopnjo udeležbe pričakujejo le v Belgiji in v Luksemburgu, kjer so volitve zakonsko obvezne.
Po raziskavah, ki so jih izvedli na sedežu
EGS, bo prišlo v razmerjih med političnimi strankami novega parlamenta do obrata v levo, vendar se število socialističnih, socialdemokratskih in komunističnih sedežev pri tem ne bo bistveno povečalo.
DUŠAN SNOJ
Helikopter za pomoč na cesti
BEOGRAD — Od danes bo Avto moto zveza Jugoslavije motoriziranim turistom dajala pomoč tudi iz zraka. Posebni sanitetni helikopter, ki si ga je AMZJ zagotovila v sodelovanju z JLA, bo dežural med glavno turistično sezono oziroma do 15. septembra. Ranjenim v prometnih in drugih nezgodah bo priskočil na pomoč tudi kasneje, kadar bo promet najbolj živahen.
Sanitetni helikopter je opremljen tudi za o-pravljanje bolj zapletenih medicinskih posegov na kraju nesreče ali med poletom. Dežural bo v Beogradu, »pokrival« območje oddaljeno do 300 kilometrov od glavnega mesta.
Baza v Beogradu obenem označuje tudi začetek širšega sistema helikopterskega reševanja v prometnih in drugih nesrečah, ki ga organizira AMZJ. Ta sistem predvideva skupaj 6 helikopterskih postaj, ki bodo razen v Beogradu tudi v Zagrebu, Skopju in ob Jadranu. Pričakujejo, da bodo helikopterji prihodnje leto med turistično sezono pokrivali celotno avto cesto, ki je ena najbolj živahnih prometnic v Evropi.
Helikopter je lahko opazen, ker je v značilni rumeni barvi in nosi vidno oznako AMZJ. (dd)
parlament EGS
Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher je šla med prvimi na volišče, saj se dobro zaveda pomena, ki ga lahko ima izid evropskih volitev za konservativno stranko v Veliki Britaniji
(Telefoto AP)
Napovedali pristop »novega italijanskega partnerja«
Zanussi : delniški paket trdno v domačih rokah?
RIM — Vprašanje o finančni u-trditvi pordenonske družbe Zanussi se bliža razpletu. Na včerajšnjem sestanku s predsednikom družbe, predsednikom zavoda Banca nazionale del lavoro, ki brani interese drugih osmih italijanskih bank, katerim Zanussi dolguje lepe denarje, in predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, je minister za industrijo povedal, da bo k delniškemu paketu družbe pristopil »nov italijanski partner«. Kdo, tega ni povedal.
Načelno drži, da bi 51 odstotkov paketa moralo ostati v Italiji, in to v rokah družine Zanussi, deželne uprave in zasebnih industrijcev, 49 odstotkov pa bi prevzela fran-
coska družba Thompson Brandt ali pa švedska Electrolux. Francoska deluje na enakem področju kot Zanussi, zato naj bi imela določeno prednost, sicer pa se bo problem verjetno rešil na strogo finančni osnovi.
Minister Altissimo je predsedniku BNL včeraj zagotovil, da pogoji obeh tujih družb ustrezajo vsebini novembrskega sporazuma s sindikati, ki se, kot znano, proti vi jo prehodu družbenega paketa v tuje roke. Danes bo Altissimo podrobneje proučil ponudbo neimenovanega i-talijanskega partnerja in z njo seznanil predstavnike denarnih zavodov, ki so seveda pri delniškem paketu tudi same soudeležene,
Avstrijci nasprotujejo 35 uram dela na teden
DUNAJ — Vedno več je Avstrijcev, ki so proti uvedbi 35-urnega delovnega tedna. To je pokazala včeraj objavljena vzorčna anketa, ki jo je izvedel neki institut za javno mnenje v Linzu. 57 odstotkov vprašanih je mnenja, da bi 35 delovnih ur na teden »šele zares ogrozilo delovna mesta« in le 20 odstotkov misli, da bi s peturnim skrajšanjem tedenskih delovnih obveznosti lahko odprli nova.
Zanimivo je namreč, da so še v lanskem oktobru v veliko večjem številu (25 odstotkov) zagovarjali uvedbo petintridesetumega delovnega tedna na račun povečanja števila delovnih mest in da je tedaj 52 odstotkov ljudi takšno radikalno skrajšanje dela smatralo kot sredstvo za negotovost pn iskanju dela.
Kot vzrok za takšno hitro spremembo mnenj navaja linški institut (IMAŠ) v prvi vrsti »vtise, ki jih u-važajo iz Zvezne republike Nemčije«.
Vprašanje, ki je bilo zastavljeno 1500 odraslim Avstrijcem vseh poklicev, vseh politično-strankarskih pripadnosti in po vseh devetih zveznih deželah, se je glasilo takole: »Kaj osebno menite o 35-umem tedniku, ali mislite, da bi na ta način odprli več delovnih mest, ali pa, da bi skrajšanje delovnega tedna morda celo toliko obremenilo gospodarstvo, da bi bila potem delovna mesta zares v nevarnosti?« Število tistih, ki se niso o-dločili ne za eno, ne za drugo je bilo največje na štajerskem in Koroškem, v avstrijskem merilu pa pri tistih, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo, ženskah in kmetih.
Po političnih barvah sodeč je bilo zoper 35-urni tednik največ svobodnjakov (le 4 odstotke za in 89 proti), po poklicnih usmeritvah pa jih je bilo največ proti iz vrst privatnih delodajalcev, obrtnikov in gostilničarjev. (bg)
Dokaj lakonično skupno poročilo ob včerajšnjem zaključku vrha SEV
Težavno dogovarjanje za gospodarsko enotnost Vzhoda
MOSKVA — Včeraj se je zaključilo tridnevno zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, se pravi posvetovanje na najvišji ravni vzhodne gospodarske skupnosti, ki jo sestavljajo Sovjetska zveza, šest njenih evropskih zaveznic, Kuba, Mongolija in Vietnam.
Že ob napovedi vrha je zavladalo po svetu veliko zanimanje zanj, in to iz več razlogov. Do srečanja članic SEV na taki ravni je zadnjič prišlo pred 15 leti, zahtevalo je tri leta zapletenih priprav, poleg tega pa mu je sovjetski tisk od vsega začetka pripisoval »zgodovinski pomen«. Na njem bi morali določiti gospodarsko strategijo vzhodnega tabora do leta 2.000.
nološkega sodelovanja med članicami SEV ter izjavo o svetovnem gospodarskem sodelovanju in krepitvi miru.
Sovjetska tiskovna agencija TASS nadalje pojasnjuje, da bodo konkretne ukrepe za uresničevanje sklepov vrha, ki je potekal v »stvarnem, konstruktivnem, prijateljskem in enotnem duhu«, izdelali pristojni organi SEV ter posameznih držav članic.
TASS tudi poroča, da se je tridnevno zasedanje SEV zaključilo s spre-
jemom pri Konstantinu černenku. V svojem pozdravnem govoru je sovjetski voditelj dejal, da je vrh izdelal »realističen program za izboljšanje mednarodnih gospodarskih odnosov«. Pozval je nadalje vse države sveta k skupnemu prizadevanju za mir, o Združenih državah pa je dejal, da so se spustile v »nevarno merjenje sil« s socialističnimi deželami, s kate rim pa ne bodo ničesar dosegle.
Poročilo očitno ne pove veliko o
dejanskem poteku vrha SEV, saj v glavnem ponavlja splošna in že znana stališča. To lakoničnost pa mnogi opazovalci razlagajo z razlikami med posameznimi deželami v njihovih pogledih na najpomembnejša vprašanja nadaljnjega razvoja vzhodne gospodarske skupnosti. Znano je, da sta že večkrat izrekli globoke pomisleke proti nadaljnji gospodarski »integraciji« vzhodnega bloka predvsem Madžarska in Romunija.
V Rimu zaplenili 35 kg heroina
V nasprotju s tem pa so izza kremeljskih zidov pokapljale izredno skopo odmerjene informacije, in to izključno preko sovjetske tiskovne a-gencije TASS. Tako ni prišla v javnost vsebina otvoritvenega posega sovjetskega prvaka Konstantina Čer-nenka in prav tako niso znana izvajanja ostalih državnih in partijskih voditeljev, ki so se polnoštevilno udeležili vrha, z izjemo Fidela Castra. Na račun te odsotnosti so na začetku krožile najrazličnejše govorice, ki jih ni povsem utišalo niti sporočilo kubanskega zunanjega ministrstva, da je Fidel Castro ostal doma »zaradi stopnjujoče se napetosti v Srednji Ameriki«.
Stroge tajnosti, v kateri je potekalo zasedanje, ni odpravilo včerajšnje zaključno skupno sporočilo. V njem je rečeno, da so na vrhu soglasno sprejeli dva dokumenta : izjavo o osnovnih smernicah za poglobitev in nadaljnji razvoj gospodarskega in teh-
RIM — Finančni stražniki so včeraj v zgodnjih jutranjih urah odkrili v prtljagi sedmih tajskih turistov kar 35 kg čistega heroina, ki bi lahko prekupčevalcem navrgel kar 30 milijard lir. Mamilo je bilo skrito v vmesnem prostoru med dvojnima stenama sedmih velikih termovk, ki so jih tajski turisti imeli s seboj. Prav prisotnost sedmih enakih termovk je sprožila pozornost finančnih stražnikov, katerih psi so potem izvohali mamilo.	s
Heroin so oblasti nemudoma zaplenile, preiskavo pa vodi namestnica državnega pravdnika Margherita Gerunda. Ne izključujejo možnosti, da bi bilo vseh sedem turistov, ali vsaj nekateri od njih nedolžni, saj bi ne bilo prvič da se tihotapci poslužujejo popolnoma tujih ljudi kot kurirjev pri tihotapljenju mamil.
Na sliki (telefoto AP): termovke, v katerih je bilo skrito mamilo.
Jubilej
zaslužnih
delavcev
LJUBLJANA — Ob življenjskih jubilejih Pepce Kardelj, Viktorja Avblja, Sergeja Kraigherja, Vladi-mira Krivica in Viktorja Stoparja so včeraj v Ljubljani priredili tovariško srečanje. Ob tej priložnosti je Janko Smole, predsednik ljubljanskih komunistov, izrekel v imenu občanov Ljubljane globoko spoštovanje, priznanje in zahvalo za njihovo dolgoletno ustvarjalno delo.
Janko Smole je med drugim dejal, da jubilanti ne praznujejo samo 70. obletnice rojstva, ampak tudi 50-letnico članstva v komunistični partiji in delovanja v naprednem gibanju, v katero so se vključili kot še zelo mladi ljudje. Glede na vse to in njihovo zgodnje delovanje v SKOJ, so to osebnosti, ki so že desetletja zveste idealom in ciljem delavskega gibanja. Ves čas so bili aktivni in v dolgoletnem delovanju postorili tudi marsikaj za Ljubljano, je med drugim dejal Janko Smole-
Modugno v bolnišnici
MILAN — Znanega pevca in igralca ter televizijskega napovedovalca
Domenica Modugna so morali včeraj nujno sprejeti v bolnišnico zaradi tromboze notranje desne vratne arterije. Krvni strdek mu je namreč zamašil žilo, ki dovaja kri možganom, zaradi česar so ga zdravnik1 dodelili oddelku za oživljanje bolnišnice v Niguardi s pridržano prognozo.
Pozitivni rezultati beograjskega zasedanja mešanega odbora
Gospodarsko sodelovanje ob meji urejuje nov dvostranski dogovor
RIM — V Boegradu je pred kakšnima dvema tednoma zasedal Mešani italijansko - jugoslovanski odbor, obenem sta se sešli tudi posebni komisiji za trgovinsko izmenjavo ter industrijsko kooperacijo. Navzoča sta bila tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Capria in zvezni sekretar za zunanjo trgovino SFRJ Bojamič.
Po zasedanju sta si Bojanič in Capria izmenjala listini o obmejni izmenjavi, ki predstavljata pravi dvostranski sporazum. Na njegovi podlagi je bila ustanovljena Mešana medvladna komisija za gospodarsko sodelovanje in blagovno izmenjavo ob meji (ki nima ničesar opraviti s širšo Mešano italijansko - jugoslovansko komisijo za trgovinsko menjavo).
Kakšne so naloge nove komisije? 1. preverjati gospodarsko stanje v obmejnih predelih; 2. proučevati razvoj vseh oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja ; 3. iznašati predloge za razvijanje tega sodelovanja v skladu z določili Osimskih dogovorov o obmejnem gospodarskem sodelovanju; 4. spremljati gibanje obmejne izmenjave;
5. iz leta v leto preverjati stopnjo stvarnega izkoriščanja list A, B, C in D, priloženih Tržaškemu sporazumu, in list A in B, priloženih Goriškemu sporazumu; 6. vnašati v listi A in B spremembe in kontingentne poviške v režimu recipročnosti in ob spoštovanju obvez, ki ju imata sosedni državi v smislu prejšnjih mednarodnih sporazumov; 7. vnašati letne spremembe oz. poviške v listi C in D v skladu z njunim dejanskim izkoriščanjem.
Omenjeni poviški ne bodo smeli presegati stopnje inflacije, zabeležene v Italiji v 12 mesecih pred zasedanjem mešane komisije. Ta bo blagovne liste morala proučiti najpozneje do 15. decembra vsakega leta, posledične spremembe pa bodo začele veljati 15. januarja naslednjega leta. Novo ustanovljena komisija bo lahko izoblikovala v svoji sredi še podkomisijo za probleme ribolova v Tržaškem zalivu. Rim in Beograd sta se nazadnje obvezala, da bosta s strogim nadzorom pazila, da bodo olajšav v smislu list C in D res deležni le prebivalci obmejnih krajev.
Izlet v počastitev mnogih obletnic
V	nedeljo se je kakih 150 oseb iz Trsta in Križa z avtobusi in osebnimi avtomobili podalo v Istro, točneje v Labin in v Pičan ter se na povabilo krajevnega združenja borcev udeležilo raznih svečanosti. Že v jutranjih urah so si v Labinu ogledali muzej NOB, Labinske republike in zgodovine delavskega gibanja, nato pa so jih sprejeli na sedežu Združenja Italijanov v Labinu. Kasneje so jih sprejdi še na občini, kjer se je zadržal s Tržačani in Križani v prijetnem pogovoru sam predsednik občine.
Ogledali so si nato Rabac, v popoldanskih urah pa so se odpravili v bližnji Pičan, kjer so proslavljali Dan krajevne skupnosti. Ta dan je sovpadal s 40. obletnico ustanovitve brigade »Vladimir Gortan« in 40. obletnico junaške smrti operativnega oficirja 1. bataljona 1. brigade »Vladimir Gortan« Marija Magajne, po rodu iz Križa, Sovražniki so ga ubili z rafalom iz mitraljeza, ko je kot komandant udarnega bataljona sodeloval pri razorožitvi sovražne postojanke.
V	popoldanskih urah so med javnim zborovanjem spregovoriil med drugim polkovnik v pokoju Ruggiero Faraguna, predsednik VZPI - ANPI iz,Križa Gigi Bogateč, pokrajinski predsednik VZPI - ANPI iz Trsta Arturo Calabria, predsednik Združenja Italijanov občine Labin Claudio Galvani in tajnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI iz Trsta Dušan Košuta, svečanosti pa sta prisostvovali tudi vdova Marija Magajne Gizela in hčerka Loredana. Sledil je še kulturni spored, nakar so se gostje po 'prijetnem •sprejemu podali domov.
V
narodnoobrambni značaj in obenem prispeva k utrjevanju dobrososedskih odnosov, prijateljstva in miru med tremi deželami, kjer prebivajo Slovenci.
Sledil je pozdrav predsednika Slovenskega planinskega društva v Ce-
lovcu Francija Koprivnika, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da je tako veliko število planincev prihitelo na letošnje srečanje na Koroškem.
Po pozdravih predstavnikov številnih planinskih društev, ki so se s prapori udeležili velikega srečanja,
Srečanje planincev
Koroška dežela onstran Karavank 1® bila letos gostiteljica 13. že tradicionalnega srečanja slovenskih planincev iz treh dežel: Furlanije - Ju-h]ske krajine, Slovenije in Koroške.
V «osici Na Gori, na območju zahodnih Gur, od koder se širi prelep r°zg!ed po Rožni dolini in na ka-ravanške vrhove Stol, Golico in Je-Po, se je v nedeljo že navsezgodaj zbralo nad dva tisoč planincev. Prišli so večinoma iz Slovenije, okrog . 0 Pa jih je bilo s Tržaškega, Gorkega in iz Beneške Slovenije. Pričkali so jih predstavniki Slovenskega planinskega društva v Celovcu,
** so za letošnje srečanje pripravili Pohod po senčnatih grebenih tamkajšnjih, okrog 900 metrov visokih Gur, do slovenske koroške vasi Bil-oovs, fcjer s£ je p0tem odvijal urad-hi del nedeljskega veselega bratskega planinskega shoda.
Planince je v Bilčovsu najprej pozdravil tamkajšnji župan Hanzi 0-Oris. V svojem posegu je dal naj-večji poudarek pomenu velikega planinskega srečanja, ki je ne samo Priložnost za navezavo novih stikov med planinskimi društvi na treh straneh meje, ampak ima tudi velik
treh dežel
Bilčovsu
je bil na vrsti kulturni del prireditve. Nastopili so godba na pihala jeseniških železarjev, folklorna skupina iz Bohinja, domači moški pevski zbor »Jepa - Baško jezero« in ženski trio Danice Uršič.
Ni manjkalo sproščenega veselja v pravem planinskem duhu in množica prisotnih je navdušeno pozdravila vabilo predsednika Slovenskega planinskega društva v Gorici Vlada Klemšeta, da se bomo planinci prihodnje leto srečali na Goriškem.
Zamisel o vsakoletnih srečanjih planincev iz treh dežel se je porodila na prvem takem shodu, ki so ga leta 1971 priredili jeseniški planinci na Golici nad Jesenicami. Srečanja so tako postala tradicija, kateri se planinci niso izneverili. Lani so se srečali v Nabrežini, prihodnje leto bodo prišli v Gorico, da tako, kot letos v Bilčovsu na Koroškem, utrdijo prijateljstvo, medsebojne stike, in pravo planinsko zavest, ki druži vse udeležence v ljubezni do prelepih slovenskih naravnih lepot in planin doma in onstran mejnih ločnic.
LOJZE ABRAM
Mladina SSk o volitvah
Dobili smo s prošnjo za objavo:
Te dni je deželno vodstvo mladinskih sekcij Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici izdalo novo številko svojega občasnega glasila BESEDA IN DEJANJE. Mladina SSk polno podpira sklep strankinega vodstva o u-deležbi na bližnjih evropskih volitvah v okviru skupne liste manjšin, ki se predstavlja pod geslom FEDERALIZEM - EVROPA NARODOV in pod znakom, ki združuje simbola Union Valdòtaine in Partito Sardo d’Azione. V uvodniku je poudarjeno načelo solidarnosti med manjšinami, ki morajo biti tudi v politiki subjekt, poleg tega pa je izražena kritika italijanskemu volivnemu zakonu, ki ni naklonjen samosojnemu manjšinskemu zastopstvu.
Mladina SSk pozitivno ocenjuje tudi skupno slovensko manifestacijo v Gorici — glede katere prihaja zdaj do nerazumljivih in obsodbe vrednih sodnih prigod — in antifašistični shod v Bazovici. Napoveduje tudi prvega izmed NAŠIH PRAZNIKOV, Id jih prireja Slovenska skupnost. Mladinski sekciji bosta namreč 1. julija skupno pripravili tako prireditev.
Končana solidarnostna akcija v Brkinih
v hudi naravni katastrofi, ki je leta 1980 prizadela brkinske gozdove je bilo poškodovanih 490.000 kubikov lesa, na 12 tisoč hektarih Brkinov in čičerije. Zavod za Pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane, delavci e-oajstih gozdnih gospodarstev iz vse Slovenije, pripadniki "LA in lastniki gozdov so do letos posekali,300 tisoč kubičnih metrov lesa.
Akcija za odpravo posledic škode je v celoti uspela, s° ocenili na slovesnosti ob zaključku solidarnostne akci-Je’ ki so jo pripravili v sredo v Sežani. Udeležili so
je predstavniki vseh enajstih gozdnih gospodarstev,
. ?o sodelovali pri odpravljanju posledic žleda, pripadli JLA, republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdar-stvo in ilirskobistriške, postojnske in sežanske občine.
Velikega pomena je tudi izgradnja 77 kilometrov gozdnih cest in 600 kilometrov vlak, ki so jih v tem Cas.u zgradili v Brkinih. S tem so brkinske gozdove od-Prli in tako omogočili boljše gospodarjenje z lesnim
bogastvom.
Sežanski zavod in vse tri družbenopolitične skupno-b. ki jih je prizadel žled, brez solidarnostne pomoči, sa-tako velikega dela ne bi zmogle. Zato so se na slovesnosti zahvalili vsem gozdarjem in pripadnikom JLA, ki "O pomagali v brkinskih gozdovih, najzaslužnejšim pa Podelili tudi plakete in priznanja vseh treh občin in
, ;	C. G. S.
Počastili so spomin padlih
V Premarjagu so v nedeljo, 3. t.m„ počastili spomin na skupino protifašističnih borcev ob 40-letnici njihove smrti. Zasedbene nemške oblasti so 29. maja 1944 dale obesiti v Premarjagu ter v bližnjem Svetem Ivanu ob Nadiži 26 borcev, med katerimi je bil tudi slovenski partizan Sergij Bulič. Na slovesnosti sta govorila župan Carletti ter prof. Luigi Raimondi, član vsedržavnega sveta ANPI.
V	Marezige ponovno vabi razstava refoška
V	soboto in nedeljo bo v Marezigah že tradicionalna 12. razstava refoška. Začela se bo jutri ob 17. uri z otvoritvijo degustacije nagrajenih vin in domačih jedi, lovsko razstavo s srečelovom in kulturno - zabavnim programom.
. V nedeljo dopoldne bo najprej zbor kmetijskih proizvajalcev in podelitev nagrad najbolj uspešnim proizvajalcem, aktiv kmečkih žena bo spet pripravil razne domače dobrote in kulinarično razstavo, ob 16. uri bo otvoritev razstave ex-tempore, ob 17. uri pa sprevod z vozovi.
Srečanje ADAC
Na Bernardinu se bo jutri (v soboto) končalo letošnje srečanje članov navtične sekcije zahodnonemškega avtomobilističnega kluba ADAC. Nad 400 udeležencev, ki so Portorož izbrali za kraj svojega srečanja že deseto leto zapored, je v minulem tednu sodelovalo na številnih športnih in zabavnih tekmovanjih. Naklonjeno jim je bilo tudi vreme in vse kaže, da bodo svoje jubilejno srečanje v Portorožu ohranili v lepem spominu.
V. K.
Bevkova hiša v Rožni dolini naprodaj
ROŽNA. DOLINA PRI NOVI GORICI — Pisa zlh •” zQ°dovinska osebnost slovenskega naroda, «isti pa naših ljudi ob meji, France Bevk, navdi-sU]e tudi naš čas in hotenja trenutka. V Gorici °.P° njem poimenovali osnovno šolo, ob vznožju g "fcego spomenika pod okni Goriške knjižnice -J~°k je tam predstavljen v nadnaravni velikosti -č so pogosto šopki cvetja. Bevkove knjige - bil Po svoji ustvarjalnosti najbolj plodovit pisatelj rjfeOa naroda - še zmerom prevajajo v razne p.3® jezike. Njegov ljubitelj in preučevalec, publi-t Marijan Brecelj iz Goriškega muzeja, sprem-M m zbira gradivo, ki se nanaša na proslavljena pisatelja, kulturnega voditelja in politične-Predstavnika. Zakaj Bevk je bil vse to in nnogo več.
vi \	duhu in okviru razmišljamo o Bevko-
T\ h,*i v Rožni dolini, ki sta jo skupaj z ženo dnm°r*no P°stavila nekako leta 1962. V tem riu sta preživljala ure in dneve, ko ju druge gnesti niso primorale bivati v Ljubljani. V j dolini je pisatelj sprejemal tudi številne 07nct^e in tuje literarne obiskovalce. Od tu je
skoraj dnevno prihajal v Novo Gorico in pogosto tudi v Gorico, kjer je obujal spomine na svoje dolgoletno življenje in delovanje v času fašizma, v Gorici. Takoj po smrti je bilo dogovorjeno, naj bi hiša v Rožni dolini štev. 51 postala študijski center, ki bi ohranjal in zbiral vse, kar je v zvezi z Bevkovim življenjem in delom in tako omogočal domačim in tujim raziskovalcem proučevanje. V hiši bi seveda bila ohranjena tudi Bevkova kulturna zapuščina, ki jo je vdova Davorina tudi v imenu pisatelja zapustila družbi. Del te zapuščine je v Goriški knjižnici. »Uresničitev te zamisli bi morala biti še vedno naša skrb in izpolnitev dolga do velikega pisatelja, borca za narodnostne pravice Primorcev v Italiji in u-deleženca partizanskega bojar. Tako je zapisano v spominski publikaciji, ki so jo ob nedavnem krajevnem prazniku izdale tamkajšnja krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije. Tako so v pogovoru za »Primorski dnevnika poudarili tudi ravnatelj Goriške knjižnice »France Bevka Stane Čehovin, publicist in analitik Bevkovega literarnega oziroma kulturnega ustvarjanja Marijan
Brecelj in ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič.
Bevkova hiša je v slabem stanju, zakaj mnogo let ni nihče skrbel zanjo. Skozi streho pušča voda in tudi okolje hiše je zanemarjeno. Za usodo te hiše se vse do nedavnega ni nihče zanimal. Zdaj jo dediči prodajajo. Izklicna cena je 400 milijonov starih dinarjev in zanjo se je javilo precej interesentov iz Nove Gorice, Kopra, Ljubljane, Kanala in od drugod. Dediči jo bodo, pravijo, prodali tistemu, ki bo ponujal najvišjo ceno.
Pisateljeva sorodnica Ana Bevk iz Šempetra pravi, da bi hišo radi prodali družbeni skupnosti. Bila je na Zavodu za spomeniško varstvo in na občini v Novi Gorici, zatrjuje‘. Toda ni bilo interesentov oziroma Ana Bevk tam na svoja vprašanja ni dobila pravega odgovora, še je čas, da Bevkovo hišo odkupi družba, da bi v njej u-stanovili študijski center v čast pisatelja in njegovemu delu. Morda je ta zapis majhen prispevek k temu.
MARJAN DROBEŽ
Koprska
srečanja
KOPER — Prihodnji teden bodo stekla že tradicionalna »Koprska srečanja«. Ta manifestacija bo trajala kar osem dni, in sicer od 23. do 30. t.m., nastopilo pa bo več kot štirideset skupin in posameznikov iz Madžarske, Avstrije, Italije in nekaterih jugoslovanskih republik.
V okviru »Koprskih srečanj« bo tako sedem glasbenih večerov na Titovem trgu in v Bertokih, ena gledališka predstava, kot o-bičajno pa ne bo manjkalo niti razprav za okroglo mizo, ki bodo zadevale kulturo italijanske narodnostne skupnosti v SFRJ in vprašanje miru. Poleg tega bodo na vrsti športni turnirji v nogometu, malem nogometu, košarki, rokometu itd.
Učenci in dijaki so se včeraj poslovili od šolskih klopi
Z objavo učnih uspehov konec pouka
Openski tramvaj spet redno vozi
Nekaj težav sindikalnega značaja ob včerajšnji prvi vožnji
Za veliko večino naših učencev in dijakov so se včeraj začele toliko pričakovane brezskrbne poletne počitnice. Naši šolarji so se s tradicionalno zaključno mašo poslovili od šolskega leta 1983-84. Vrnili so se nato na šole, kjer so jih učitelji in profesorji seznanili z učnimi uspehi. Na prenekateri šoli je bilo to začasno »slovo« od šolskih klopi kar se da svečano: učenci in dijaki so z darili in cvetjem pozdravili učitelje in profesorje ter se jim zahvalili za njihov trud. Na številnih šolah so izbrali prav včerajšnji dan za zaključno šolsko prireditev, da so prišli na svoj račun tudi starši.
Ponekod pa je sama šola obdaiila najboljše dijake za njihov učni uspeh. Tako je bilo na primer na trgovskem tehničnem zavodu Zois, kjer so s knjigami nagradili kar 36 dijakov in dijakinj, ki so zaključili šolsko leto s prav dobrim ali odličnim uspehom.
Danes objavljamo učne uspehe na dveh od naših višjih srednjih šol.
Trg. tehnični zavod
»Žiga Zois«
1. A razred: izdelali so: Mirjam Antonie, Elena Antonič, Lorena Bralni, Tania Korošec, Kristina Milini, Tamara Parovel, Nevenka Pernar čič, Katja Terčon, Eleonora Ursich, Michela Velikonja, Elisa bet Žerjal. Štirje dijaki imajo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala.
1. B r. : Davide Barini, Igor Ci-vard|i, Maksimiljan Gulič, Stefano Kavalic, Tatiana Komar, Alenka Le-ghissa, Marco Lokar, Eleonora Rup-pel, Martina Strain, Davide Strain, Nataša Taucer, Alessandro Umek, Sabrina Zezlina. Dvanajst dijakov i-ma popravne izpite.
1. C r.: Andrea Baldissin, Vesna
Bizjak, Nataša Bizjak, Emanuela Bratos, Sabina Citter, Tamara Fran-ceschini, Miriam Gregari, Jadranka Milic, Marina Milkovič, Wilma Furie, Marta Rebula, Tanja Rebula, Alessandra Skerlavai, Miriam Zugna. Eni dijakinji niso posredovali ocen, ker ni vrnila šolske knjige.
2. A r.: Omar Bachi, Adriana Bandi, Carmen Crismandch, Damiano Glavina, Edi Grilanc, Dorotea Križ-mančič, Caterina Marzetti, Tamara Pieri, Katia Pirc, Denis Salvi, Sanja Sedmak, Helena Sosič, Elizabeta Spetič, Walter Stanissa, Laura Valentino Igor Vodopivec, Milena Žerjal. Štirje dijaki imajo popravne izpite, trije niso izdelali.
2. B r. : Dario Blasina, Ivo Corva,
Mladinski raziskovalni tabor bo tokrat v dolinski občini
Od včeraj dalje je openski tramvaj zopet v svoji redni funkciji, to je v povezovanju Trsta, z Opčinami. Začetek sicer m' stekel tako, kot je bilo napovedano in to v slavnostnem vzdušju ; za to pa so poskrbeli uslužbenci Tržaškega Lloyda, ki so v dopoldanskih urah blokirali postajališče v znak protesta zaradi vesti, da bo omenjena pomorska družba izgubila kar tri proge z Vzhodno A-friko, kar pomeni za omenjeno družbo, pa tudi za pomorsko dejavnost v Trstu, hud udarec.
Tako so začetne vožnje stekle po nekoliko drugačnem redu. Nekaj po 9. uri je prenovljeni tramvaj popeljal pr,oti Opčinam otroke dveh mestnih osnovnih šol, ki so seveda to prvo vožnjo pozdravili z veselimi vzkliki, kot se pač za tak vesel trenutek spodobi. Otvoritvena svečanost je bila predvidena za 11.30, pa je bila zaradi blokade uslužbencev Lloyda zakasnjena. No, končno je prišlo med predstavniki Konzorcija za javne prevoze ACT ter drugimi predstavniki krajevnih oblasti, med temi je bil tudi tržaški župan Ri-
V	polnem teku so priprave za četrto izvedbo mladinskega raziskovalnega tabora med Slovenci v Italiji. Pobuda se je trdno zasidrala v družbeno življenje, postaja že splošna dobrina. Osnova vsega je želja in potreba, da se našim mladim približajo izkušnje podobnih taborov, ki se že vrsto let uspešno odvijajo v matični domovini. Slednje so poka zale in dokazale, kako so lahko tovrstne pobude pomembno dopolnilo šolskemu pouku in pravzaprav tudi njegovo nadaljevanje. Mladi raziskovalci neposredno ria terenu spoznavajo obravnavano temo, z lastnim raziskovalnim delom se dokopljejo do rezultatov, ki jih nato tolmačijo in zagovarjajo. Naši tabori so ohranili omenjeni pristop, le da so bili prilagojeni našim potrebam. Tako smo uspeli ustvariti posebno formulo raziskovalnih taborov, ki se po splošnem priznanju uvrščajo med bolj značilne in uspele interdisciplinarne akcije na Slovenskem.
V	vseh teh štirih letih so skušali prireditelji vsako leto narediti korak naprej. Pobuda naj bi se stalno bogatila in obenem vztrajno rasla. V vsakem primeru so priprave za tabor zahtevne. Dobro je treba pripraviti okolje, v katerem se bo tabor odvijal. Stalno poudarjamo, da želimo delati z ljudmi-domačini, ki so se-
chetti, do nekakšnega sporazuma in tramvaj je nato odpeljal omenjene predstavnike in še nekatere goste na prvo uradno vožnjo na Opčine. Od 13.18 dalje so vožnje stekle po normalnem voznem redu, to je-vsakih 22 minut. Z današnjim dnem bosta tako avtobusni liniji štev. »3« in »4«, ki sta v tem času vozili potnike tudi na Opčine in v bližnje vasi in zaselke, začeli voziti na svojih rednih progah.
Jutri odprtje velesejma
Minister za ekologijo Alfredo Biondi bo jutri zjutraj uradno odprl 36. tržaški mednarodni velesejem, na katerem bo prisotnih preko 230 razstavljal-cev. Osemnajst tujih držav je že napovedalo uradno udeležbo, prisotne pa bodo tudi delegacije še petih držav. Na letošnji izdaji bodo prišli do izraza predvsem nekateri gospodarski sektorji, kot so informatika, založništvo, pohištvo, gradbeništvo in g.ufika.
znan jeni z našo pobudo. Nočemo biti tujek na ozemlju, ki ga raziskujemo.
Letošnji mladinski raziskovalni tabor se bo odvijal od 27. avgusta do 8. septembra 1984 na področju občine Dolina v pokrajini Trst. Ožje področje raziskovalnega dela je predvideno na širšem področju vasi Boljunec. Prenočišče in prehrana sta zagotovljena v slovenskem dijaškem domu »Srečko Kosovel« v Trstu, kjer bo tudi glavni sedež tabora. Delov ni sedež bo v sklopu centra »Pre šeren« v Boljuncu. Na razpolago je nekaj čez trideset mest za mlade raziskovalce. V sklopu tabora se bo odvijalo interdisciplinarno delo v šestih raziskovalnih skupinah: arheološka, etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Novost letošnjega tabora je uvedba nove skupine: arheologije. Poleg samega raziskovalnega dela predvideva programa tabora še niz predavanj, razgovorov, srečanj z domačini in mladimi, rekreacijo, celodnevni izlet v nedeljo, 2. septembra. Program tabora zahteva celega mladega človeka, zato je predvidena tudi stalna prisotnost. Mnogo dela in truda, a istočasno precej novega, zanimivega in zabavnega.
Prireditelji mladinskega raziskovalnega tabora »Dolina 84« so: Društvo
slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko«, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Slovenski raziskovalni inštitut. Naštetim lahko letos dodamo še Klub mladih raziskovalcev, ki je nastal in se razvil prav na dosedanjih izvedbah taborov. Pobudi stojita ob strani gibanje »Znanost mladini« iz Ljubljane in kot pokrovitelj uprava občine Dolina.
V teku šolskega leta 1983 84 so udeleženci dosedanjih taborov opravili vrsto propagandnih srečanj na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Pred časom je bil objavljen razpis. Prijavljeni mladi raziskovalci bodo imeli že v tem mesecu dvoje obvez: 1. razgovor o samem taboru v četrtek, 21. junija, ob 10. uri v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK v Ulici Petronio 4; 2. strokovna ekskurzija po območju raziskovalnega tabora v soboto, 23. junija 1984.
MILAN PAHOR
• Predsednik pokrajine Marchio je
včeraj sprejel miljskega župana Bordona, s katerim se je pogovarjal o najbolj perečih problemih mijske občine. Navzoča sta bila tudi člana miljskega občinskega odbora Campagna in Menegazzi.
Sestava komisij za zrelostne izpite
Tržaško šolsko skrbništvo je objavilo sestavo maturitetnih komisij za letošnje zrelostne izpite.
Na znanstvenem liceju Prešeren bo predsednik komisije prof. Martin Jev-nikar, ostali člani komisije pa so prof. Elena Terčon (italijanski jezik in slovstvo), prof. Luigia Cristancic (slovenski jezik in slovstvo) prof. Michele Beličič (prirodoslovne vede), prof. Carlo Bajc (fizika) ter notranja člana prof. Majda Sancin (za 5. A razred) in prof. Boris Fabjani (za 5. B razred.).
Na učiteljišču Slomšek bo predsedoval ocenjevalni komisiji prof. Maksimilijan Šah. Komisijo sestavljajo še prof. Antonia Vončina (italijanski jezik in slovstvo), prof. Ida Primožič (Slovenski jezik in slovstvo), prof. Sheila I.aurencic (pedagogika), prof. Dario Guardiancich (prirodopis) ter notranja člana prof. Marta Rener (za tržaško učiteljišče) in prof. Ivan Bratina (za goriško učiteljišče), ki bo tudi ocenjeval matematiko in fiziko.
Na poklicnem zavodu Stefan bo vodila komisijo prof. Laura Abrami, ob njej pa bodo sledili zrelostnim izpitom še prof. Maria Raunik (italijanski jezik in slovstvo), prof. Roberto Petaros (slovenski jezik in slovstvo), prof. Milena Padovan (matematika in fizika), prof. Silvano Zaghi (elektronika in elektrika) ter notranji član prof. Ester Sferco.
Imena članov maturitetne komisije za klasični licej »F. Prešeren« objavljamo na goriški strani, sestava komisije za mature na zavodu Zois pa bo znana v prihodnjih dneh.
Erika Garbini, Nadia Gherlani, Ingrid Gulič, Breda Husu, Alessandro Kompare, Maximilian Kralj, Sergio Lozei, Alessandro Oberdank, Andrea Pieri, Erika Puntar, Annamaria Savana, Erica Sedmak, Maja Štoka, Marco Svagelj, Cristina Ukmar. Šest dijakov ima popravne izpite; enemu dijaku niso posredovali ocen, ker ni vrnil šolske knjige.
3. A r.:	Elena Bizjak, Jessina
Canziani, Alessandro Coretti, Milena Jazbec, Tamara Koci jan cic, Adriano Kovačič, Tatjana Križmančič, Jana Martelanc, Aleksandra Pangerc, I' van Peric, Carmen Pieri, Cristina Rebula, Vesna Skrij, Maria Stecca, Demetrij Žagar, Alessandra Zeriali. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal. Dvema dijakoma niso posredovali ocen, ker nista vrnila šolskih knjig.
3.	B r.: Dunja Antoni, Patrizia Cemecca, Elisabetta Cesar, Marino Goffoli, Nataša Daneu, Patrizia Požar, Barbara Repinc, Daidi Sancin, Barbara Starc, Alenka Starz, Monica Sturman, Dean Zobec. Osem dijakov ima popravne izpite, pet dijakov ni izdelalo. Eni dijakinji niso posredovali ocen, ker ni vrnila šol-
c Izr» kniiffp
4.	A r.:' Sonia Bezin, Igor Bogateč, Roberto Candntti, Valentina Dr-novscek, Daria Gherlani, Massimiliano Hussu. Alessandro Kobal, Fabiana Leuz, Franco Lavriha, Anna Maria Milič, Tiziana Naturai, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Daniela Skerk, Sonia Skerlavai, Maura Span-ghero, Andrea Starc, Nives Stocca. Paola Štolfa, Dimitri Žbogar.
4. B r.: Cristina Saldassi, Dario Bradassi, Tatjana Ciacchi, Astnd Cossutta, Davide Gregori, Alessandro Gruden, Cristina Kalin, Vesna Klem-se, Erica Oberdank, Lucia Počkaj, Paolo Počkaj, Stefano Semen, Alessio Tavčar, Livio Emili. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
K zrelostnemu izpitu so bili pripu-ščeni vsi dijaki 5. A razreda razen enega, in vsi dijaki 5. B razreda, razen ene dijakinje.
Oddelek za geometre
1.	r.: Peter Auber, Diego Boneta, Mitja Grilanc, Irena Kralj, Pietro Pertot, Igor Svetlich, Denis Zobec. Dva dijaka imata popravne izpite, eden ni izdelal. Eni dijakinji niso posredovali ocen, ker ni vrnila šolske knjige.
2.	r.: Andrea Cossutta, Tatjana Ko-korovec, Nevenka Marussi, Alfredo Oberdan, Alessandra Škrinjar. Trije dijaki imajo popravne izpite, štirje niso izdelali. Enemu dijaku niso posredovali ocen, ker ni vrnil šolske knjige.
3.	r.: David Bandi, Massimo Ferlu-ga, Damian Raseni, Marko Salvi, Tatjana Sossi. Dva dijaka imata popravne izpite, dva nista izdelala. Dvema dijakoma niso posredovali o-cen, ker nista vrnila šolskih knjig-
4.	r.: David Čok, Liljana Filipčič, Natalia Gregori, Davide Inamo, Marco Leghissa, Mitja Rapotec, Aleksander Sossi, Roberto Trobez. Dva dijaka imata popravne izpite. Enemu dijaku niso posredovali ocen, ker ni vrnil šolske knjige.
Učiteljišče
Kot gost SKGZ
Delegacija Unije Italijanov obišče danes Trst in Gorico
Kot gost Slovenske kultumo-gospodarske zveze bo danes na obisku na Tržaškem in na Goriškem delegacija Unije Italijanov za Istro in Reko. Obisk zastopnikov italijanske skupnosti, id živi v Jugoslaviji, sodi med tiste redne stike, ki sta jih že pred časom navezali manjšinski organizaciji v skupnem prizadevanju za zbliževanje obeh sosednih držav in za uveljavljanje manjšin kot aktivnih povezovalcev, mostu prijateljstva in sodelovanja.
Delegacija Unije Italijanov, ki jo vodi predsednik Silvano Sau, bo dopoldne na sedežu SKGZ v Trstu imela razgovore z zastopniki Slovenske kultumo-gospodal ske zveze, popoldne pa bo obiskala Goriško, kjer si bo med drugim ogledala Kulturni dom.
Drevi ob 20.30 v Miljah
Zaključni koncert mladinskega zbora GM
V drugem delu koncerta bo zbor spremljala harfistka J. Corrado-Merlak
Drevi, ob 20.30 bo v stalnici v Miljah zaključni koncert Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice.
Zbor, ki ga vodi Stojan Kuret, se bo predstavil s programom, ki bo v veliki meri nov. V prvem delu bodo mladi pevci zapeli skladbe slovenskih skladateljev, gre za izvedbe, ki smo jih že slišali. Na novo pa je zbor naštudiral tri skladbe skladatelja Bele Bartoka.
Popolnoma nov pa bo drugi del programa. Zbor je namreč naštudiral delo Benjamina Brittena »A. Ceremony oj} Carals opus 28«. Gre za 12 skladb za zbor in harfo. Ob zboru bo torej v drugem delu koncerta nastopila harfistka Jasna Corrado - Merlak. Gre za mlado, 18-rletno harfistko iz šole znane Eveline Vio. Jasna Corrado - Merlak je prvič nastopila, ko ji je bilo 15 let, leta 1981 pa je v Santa Maria Ligure zmagala na vsedržavnem natečaju harfe.
Dreinšnji koncert bo zaradi svojih novosti prav gotovo zanimal in privabil številne ljubitelje glasbe in petja.
S podaljšanim poukom obogatili delovanje šole Grbec v Skednju
Otroci škedenjskega otroškega vrtca in osnovne šole »Ivan Grbec« bodo drevi" v škedenjski kinodvorani s skupno zaključno prireditvijo pozdravili šolsko leto 1983 - 84. Pred-* vsem za osnovno šolo je bilo to leto nadvse pomembno, skorajda prelomno, zato je prav, da o njem, o novih prijemih pouka, o težavah Ln uspehih, ki jih je šola dosegla v tem letu, tudi na kratko spregovorimo.
Na škedenjski šoli »Ivan Grbec« so v začetku šolskega leta 1983 - 84 u-vedli pouk s podaljšanim umikom. Za podaljšanje pouka tudi na popoldne so zaprosili starši otrok že pred časom. Najprej so se zavzeli za celodnevni pouk, ob koncu pa je prevladala varianta podaljšanega pouka.
»S podaljšanim poukom se lahko otroci pobliže spoznajo med sabo«, pravijo predstavniki Združenja staršev škedenjske šole. Učenci drugega razreda so bili v popoldanskem času dvakrat posamič na šoli, enkrat pa skupno z učenci 4. in 5. razreda. Le ti so bili tudi po dvakrat posamič na šoli.
Popoldanski pouk sta vodili dve u-čdteljici. Poleg pisanja nalog so o-pravljali učenci v tem času še vrsto dopolnilnih dejavnosti, kot na primer sledili likovnemu tečaju, odšli na plavanje v bazen na Alturi, ime-
li pevske vaje, delali ročna dela. Opoldne so v šoli tudi kosili. Pri tem so izkoristili kuhinjo otroškega vrtca. Prav v zvezi z menzo je prišlo do nekaterih težav, saj škedenj-ska slovenska osnovna šola ne razpolaga z jedilnico; škedenjski otroci so morali tako kositi kar v enem od učnih prostorov. Drugo težavo predstavlja »stalno« menjavanje kuharice. Občina namreč zaposluje kuharice s terminskimi pogodbami (za tri ali šest mesecev). Komaj se o-troci privadijo na kuharico, mora ta zapustiti delo, ker ji je pogodba potekla.
Težave s prostori bi morali v prihodnjih letih premostiti. Pri tem starši škedenjskih učencev računajo, da bodo kmalu dogradili italijansko o-snovno šolo v Ul. Praga. Sem naj bi se preselila italijanska šola, slovenska pa bi lahko dobila s tem zase celo drugo nadstropje.
Prav sodelovanje s starši italijanskih otrok je nadaljnja pozitivna točka delovanja škedenjske šole. Slovenski starši so namreč zastopani v Odboru staršev škedenjskih šol, slovenski otroci pa so pred tedni sodelovali na »puff-hoji«, ki so jo priredili po škedenjskih ulicah.
Prav to bogato delovanje "na šoli in zanimanje staršev za šolo je predpogoj za še nove uspehe, pri čemer pa je nujno tudi aktivnejše sodelovanje drugih šolskih komponent.
»A. M. Slomšek«
1.	r.: Alessandra Foraus, Elena Laurica, Nicoletta Stanco, Albina Te-desko, Srečka Tul, Metka Zeriali. Dvanajst dijakinj ima popravne izpite, pet dijakov ni izdelalo, dve dijakinji sta med šolskim letom izstopili, ena Pa je bila neocenjena,
2.	r.: Alenka Bajc, Lara Budin, Neva Doles, Marianna GergeJy, Lucija Kosmač, Adriana Pertot, Aleksandra Pertot, Damiana Romano, Peter Rustia, Claudia Sedmach, Martina Svetlič, Tamara Usai. Dve dijakinji imata popravne izpite, dve nista izdelali. Ena dijakinja je med šolskim letom izstopila.
3.	A r.: Irina Antoni, Katja Dolhar, David Pupulin, Maja Škrk, Erika Veglia, Adele Vodopivec, Sabrina 2i' darich. Pet dijakinj ima popravne topite; dve sta med šolskim letom izstopili.
3. B r.: Femanda Blasina, Damiana Colarteli, Claudia Coren, Nataša Kemperle, Romina Maver, Livia Pertot, Alenka Sancin, Dunja Sosič, B-pca Štoka. Osem dijakinj ima popravne izpite.
Vse dijakinje četrtega razreda so bile pripuščene k zrelostnim izpitom-
Vzgojiteljska šola
1.	r.:	Antonella Iacaz, Daniela
Luin, Daria Raseni, Irena Rasem, Marina Sancin. Pet dijakinj ima popravne izpite, ena ni izdelala, ena P8 je izstopila, med šolskim letom.
2.	r.: Raffaella Cossutta, Valentina Lenisa, Elena Micali, Nevenka Racman, Irene Radetti. Štiri dijakinje imajo popravne izpite.
Vse dijakinje tretjega razreda so
bile pripuščene k usposobljenostnim
izpitom.
I

Še zadnja zborovanja pred nedeljsko volilno preizkušnjo
Danes zaključek kampanje za evropske volitve
Danes opolnoči se zaključi volilna kampanja za obnovitev evropskega parlamenta, ki je tudi v našem mestu, vsaj v zadnjih dneh, potekala Pod globokim vtisom prerane smrti generalnega tajnika KPI Enrica Ber-linguerja. V Furlaniji - Julijski krajini, ki spada pod volilno okrožje vzhodne Italije, je v volilne sezname vpisanih 1 milijon 27.099 ljudi, od katerih 237 tisoč v tržaški pokrajini.
Darko Bratina, profesor sociologije Pa tržaški univerzi, ki kandidira kot
B	o
S	
	
*	
h	©
neodvisen na listi KPI, je v izjavi za tržaški tednik podčrtal, da je tržaško specifiko možno utrditi z boljšim sožitjem med Italijani in Slovenci. Stvarno sožitje pomeni veliko bogastvo, je med drugim dejal Bratina, ki ga je treba znati uveljaviti tudi na evropski ravni in istočasno ustvariti pogoje za vzporeden gospodarski razvoj. Različnosti, ki izhajajo iz zgodovine, iz naših tradicij in iz naše kulturne i-dentitete nas ne smejo ločevati, ampak resnično združevati in to na vseh
'M

Takšna je videti glasovnica za nedeljske evropske volitve. Prvi simbol *goraj na skrajni levi je simbol KPI, nato sledijo simboli Proletarske demokracije, radikalcev, MSI, Južnotirolske ljudske stranke, liste »Federali-- Evropa narodov« (pri kateri sodeluje tudi Slovenska skupnost), liste PRI - PLI, PSI, Liga Veneta, PSDI in končno KD.
Volili bomo lahko samo v nedeljo med 7. in 22. uro. Poleg simbola lahko oddamo tudi dve preferenci v obliki številke ali priimka izbranega kandidata.
področjih in v vseh ozirih.
Arhitekt Luciano Semerani, ki kandidira na listi PSI, je na nedavnem volilnem shodu v Dolini govoril o miru in o varnosti v Evropi. Poudaril je potrebo po spoštovanju človekovih pravic ter o aktivnejši vlogi naše celine pri popuščanju napetosti med obema velesilama. Na shodu je tekla beseda tudi o zakonskem postopku za odobritev globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. V tem sklopu je Semerani pozval parlament, naj takoj definira in dokončno odobri ta normativ.
Slovenska skupnost je imela včeraj številna volilna zborovanja v o-kviru skupne liste manjšin pod gesloma »Federalizem - Evropa narodov«. Dopoldne so bila zborovanja v mestu, v popoldanskih in večernih urah pa na Krasu in sicer v repen-tabrski, zgoniški in nabrežinski občini. Govorili so Ivo Jevnikar, Miro Opelt, Jurij Slokar in Drago Štoka.
Govorniki so orisali sedanji politični položaj na področju evropskega zbliževanja in pobude, ki jih je evropski parlament v minuli mandatni dobi izvedel na področju valorizacije jezikovnih in narodnih manjšin ter naloge, ki čakajo novi evropski parlament.
S tem v zvezi so govorniki poudarili, da ne smemo prezreti dejstva, da na področju EGS živi nad 55 milijonov pripadnikov raznih narodnih in jezikovnih manjšinskih skupnosti, ki zahtevajo priznanje svojega obstoja in osnovnih pravic glede svobodnega izražanja svojega jezika, kulturnih in drugih vrednot ter zagotovil za svoj vsestranski in nemoten razvoj.
»Med narodnimi manjšinami v Evropi, ki tudi glasno, zahtevajo celovito zaščito, zahtevajo brez dvoma poseb-
no mesto Slovenci v Italiji, kar je najbolj neposredno pokazala nedavna manjšinska manifestacija v Gorici«.
Brez dvoma je nadvse koristno, so poudarili nadalje govorniki SSk v svojih posegih, da problematika manjšin pride do izraza tudi na evropski ravni. Volitve v evropski parlament so takšna priložnost, ko naj tudi navzven pride do izraza čim širša solidarnost med manjšinami. To je tudi eden glavnih razlogov, zaradi katerega je SSk pristopila v koalicijsko listo manjšin, ki se v svojem programu zavzema za to, da bi bodoča združena Evropa odražala ne samo državne stvarnosti, temveč tudi stvarnost narodov in narodnosti, brez katerih si pravzaprav ne moremo predstavljati izvirne vloge, ki naj jo Evropa odigra v svetovni razporeditvi sil.
Nadalje je zelo pomembno tudi dejstvo, da so dosedanji stiki z manjšinami že prinesli določene konkretne sadove. Med temi je treba v prvi
vrsti omeniti predložitev globalnega zaščitnega zakona SSk v rimskem parlamentu preko senatorjev Fontanari-ja. Loia in Fossona iz Doline Aoste.
V	bodočnosti bo treba začeto manjšinsko povezovanje bolj smotrno koordinirati, tako da bo tudi skupni volilni znak simboličen odraz glavnih manjšinskih skupnosti. SSk si je že za te evropske volitve prizadevala, da bi volilni znak obsegal tudi njen znak, toda zaradi tesnih formalnih rokov za predložitev znakov v Rimu ni bilo mogoče tega izvesti. Vsekakor tudi sedanji volilni znak je le delno drugačen od onega na prvih evropskih volitvah leta 1979, ko je vseboval samo valdostanskega leva.
V	zvezi z volilno kampanjo naj še omenimo, da je gibanje »Srednjeevropska omika« včeraj izdalo poziv, s katerim vabi svoje člane in simpatizerje, da na volitvah podprejo tiste kandidate, ki niso nacionalisti in zaprti do interesov tukaj živečih narodov.
Današnja volilna zborovanja
K P I
18.30 Trg sv. Jakoba (Gerbčeva in Poli), 20.00 Milje (Cuffaro), med 20. in 21. uro dolinska občina (Gerbčeva), 18.00 Nabrežina (Širca in Depangher), 20.00 Trebče (Spetič).
Rossetti, Poli, Spadaro in Monfalcon bodo med 12. in 17. uro govorili v raznih mestnih predelih in pred tovarnami.
SSk
Ob 10.30 na Trgu Unità, ob 11. uri na Borznem trgu, ob 11.30 na Goldonijevem trgu, ob 12. uri na Trgu Garibaldi in ob 20.30 na Trgu Perugino (Harej in Slama).
Ob 19.30 v Lonjerju, ob 20. uri na Katinari, ob 20.30 v Boljuncu in ob 21. uri v Borštu (Tul in Opelt).
Na občinski seji sinoči počastili Enrica Berlinguerja
Tržaški občinski svet je sinoči počastil spomin Enrica Berlinguerja. Preminulega tajnika KPI se je najprej spomnil župan Richetti, načelnik komunistične svetovalske skupine Calabria pa je začrtal Berlinguerjevo življenjsko in politično pot. Komemoraciji so se pridružile vse politične sile.
Občinski svet je nato nadaljeval in sklenil razpravo o županovem pro-8 ra niškem poročilu. V debato je po-®e6el tudi slovenski svetovalec Stola» Spetič.
Svečana prisega Ha policijski šoli
p &ef italijanske policije Giuseppe porpora je včeraj prisostvoval svelto1' prisegi agentov policijske šole v vojašnici Duca D’Aosta pri Sv. Ivanu, v svojem posegu je šef policije poudaril, da imajo na policijskih šolah sedaj tudi tečaje informatike, da bi tanko bili novi agenti kos vedno bolj Zahtevnim nalogam sodobne družbe. j r(1d prisego je spregovoril tudi ravnatelj tržaške šole Greco, sledilo pa Je nagrajevanje najboljših učencev.
Sinoči na sedežu Trgovinske zbornice
Podelili priznanja našim vinogradnikom
prota, Silvio Ferluga iz Ul. dei Mulini in Dušan Radovič iz Nabrežine, ki prejemajo vsak po 600 tisoč lir. Tretje mesto (250.000 lir nagrade) si delijo Ivan Antonič, Luigi Bergamasco, Olga Božič, Anton Briščak, Milan Kraljič, Rudolf Košuta, Josip Milič, Lojze Milič, Danijel Novak, Teodor Ostrouška, Karlo Pernarčič, Ivan Sedmak, Josip Škrk, Jurij Stu-belj. Felice Tretjak in Bruno Zahar, diplomo za sodelovanje pa so še dobili Giuliano Kosmina, Giuseppe Doglia, Sebastiano De Marchi, Franko Milič, Giuseppe Omari, Danica Pahor, Josip Pancrazi, Dan jel Sancin, Anton Slavec in Josip Švara.
Na sliki: Zoran Parovel prejema prvo nagrado.
Popravili bodo ure na zvonikih
Z relativno nizkim izdatkom bodo na občinske stroške popravili in vzdrževali za naslednjih pet let ure na 14 zvonikih tržaških cerkva. Občinski svet je odredil 70 milijonov, v naj krajšem času pa bodo začeli s popravili ur na zvonikih cerkev v Bar-kovljah, na Kontovelu, v Križu, v Rojanu, pri Sv. Jakobu, v Škednju, na Katinari in še drugje.
Sinoči so na sedežu Trgovinske zbornice nagradili vinogradnike tržaške pokrajine v natečaju za najbolj racionalno urejene vinske kleti in sode ter za kvaliteto vin, ki jih v te kleti spravljajo. Gre torej za hvalevredno spodbudo sodobnemu kletarstvu, takoj pa moramo dodati, da so bili udeleženci natečaja in nagrajenci v veliki večini slovenski vinogradniki.
Uvodni govor je imel predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Toaubesi, ki je pohvalil kvaliteto izdelkov ter »poslanstvo« vinogradništva na splošno, nakar je predsednik ocenjevalne komisije Tagliaferro opisal kriterije za ocenjevanje vinskih kleti.
Prvo nagrado in milijon lir je prejel Zoran Parovel iz Mačkolj, drugo mesto pa si delijo Edi Kante iz Pra-
Protest pred novo bolnico ob dnevu bolnikovih pravic
Včeraj je bil v vsej Italiji dan, posvečen pravicam bolnikov. Organizator te vsedržavne manifestacije je bilo Razsodišče za bolnikove pravice, ki *toa svoj sedež tudi v Trstu in ki je priredilo sinoči pred vhodom v novo “°lmšnico na Katinari akcijo razdeljevanja tako listine o bolnikovih pravi-Cah kot tudi drugega gradiva, ki opozarja bolnike in njihove sorodnike na Pravice, ki jih morajo le-ti uživati tako med zdravljenjem v bolnišnicah kot todi, ko se zdravijo v raznih ambulantah.
. Še preden so začeli z akcijo, je člane Razsodišča za bolnikove pravice Pričakal pred vhodom v poslopje v imenu uprave nove bolnišnice upravni torektor dr. Guadagni. Temu so člani pojasnili svojo zahtevo in sicer, da to hoteli imeti v novih prostorih bolnišnice svoj prostor, v katerem bi lahko uelovali, dajali nasvete bolnikom in njihovim sorodnikom. Direktor je oblju-,u. da bo upravni svet nove bolnišnice razpravljal o tej zahtevi in jo skuto tudi v čim krajšem času ugodno rešiti.
Ob 18. uri, ko so v bolnišnici dovoljeni obiski, so člani Razsodišča za-eh z razdeljevanjem gradiva, ki so ga številni obiskovalci bolnišnice (vsak tol jih prihaja kakih 2000) rade volje sprejeli in tudi poslušali razlago, za-aJ je bilo Razsodišče ustanovljeno in kakšen je namen listine bolnikovih Pravic, ki jo nameravajo predložiti v razpravo tudi v italijanskem parla-
Dodobne manifestacije so bile včeraj v 150 italijanskih mestih, v osmih, to®1! temi tudi v Trstu, pa je bila predložena tudi listina o bolnikovih pra-Vlcah, ki se nanaša prav na potrebe in pravice bolnikov tržaške pokrajine.
Gradivo je Razsodišče za bolnikove pravice v preteklih dneh razdelilo udi v devinsko - nabrežinski, zgoniški in dolinski občini.
Stavka carinikov povzroča težave
Zaradi »bele« stavke italijanskih carinikov, ki ne opravljajo nadurnega dela, so na mejnih prehodih precejšnje težave. Včeraj je čakalo na posta jališču tovornjakov pri Fernetičih okrog 120 tovornjakov, ravno toliko ji: je bilo tudi na jugoslovanski strani. Pri Fernetičih je tudi parkiranih ke kih 100 tovornjakov, ki čaka na carinski pregled za vstop v Jugoslavijo. Po ložaj na proseški postaji se je včeraj bistveno zboljšal, kajti uvozniki sv prekinili dejavnost, tako da so hlevi napol prazni. Večjih zastojev ni ve: niti v tržaškem pristanišču, kjer beležijo kvečjemu nekoliko zamude
Protest uslužbencev Tržaškega Lloyda
Uslužbenci pomorske družbe Tržaškega Lloyda so včeraj stavkali štiri ure iz protesta proti odločitvi, da bi na vsedržavni ravni združili družbe (Lloyd, Adriatica in Italia) skupine Finmare in s tem preselili sedež Lloydc v Genovo.
Predstavnike uslužbencev Lloyda, ki so šli v sprevodu po mestnih ulicah in povzročili nekaj težav pri odhodu openskega tramvaja, je sprejel deželni odbornik za finance Dario Rinaldi.
Dogovor za uslužbence javnih uprav
Po deželni manifestaciji uslužbencev javnih uprav, ki so včeraj stavkali, so se na sedežu deželnega ravnateljstva za javne uprave v Vidmu predstavniki združenj občin, pokrajin in gorskih skupnosti srečali s sindikalisti CGIL - CISL UIL. Sestanku, kateremu je prisostvoval tudi deželni odbornik za javne uprave Vespasiano, je imel pozitivne učinke, saj kaže, da je prišlo do dogovora pri načinu in rokih za uvajanje delovne pogodbe. Nameščenci javnih uprav so sklenili, da prekinejo s stavkovnim gibanjem, tudi zato, da jamčijo reden potek nedeljskih volitev za evropski parlament.
Vandalska dejanja v nočnih urah
Vandali ne mirujejo nikoli. Posebno noč jim daje »moralno moč«, da sproščajo svoje agresivne instinkte. Tako so v noči med sredo in četrtkom v Ul. Pasteur poškodovali ali ukradli kak del kar petih vesp, štirih fiatov in še golfa GL. V glavnem so ukradli rezervna kolesa, vzvratna ogledala ali pa razbili šipe in odnesli kaj malega iz avtomobila. Oškodovani gospodarji so vandalska dejanja takoj prijavili, o krivcih pa seveda ne duha ne sluha.
Panda v motorno kolo
Sinoči se je v strogem središču mesta zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi ranjeni. Ko je 20-letni Paolo Ronchi iz Ul. Timmel 18 vozil s svojim motornim kolesom morirti po Ul. Roma, je na križišču z Ul. Gaiatti trčil vanj avto fiat panda, ki ga je upravljala 24-letna uradnica Patrizia Santangelo iz Ul. Di Vittorio 2. V trku je Ronchi zadobil lažji pretres možganov in se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice. Hujše pa jo je skupil njegov sopotnik, 24-letni Paolo De Vito iz Ul. Brumner 2; pri padcu na asfalt si je namreč zlomil čeljust*ter nekaj zob. Na stomatološkem oddelku glavne bolnišnice se bo moral zdraviti 30 dni.
• Tržaška KZE obvešča, da bodo o-biski bolnikom v bolnišnicah v nedeljo ukinjeni, da ne bi motili poteka volitev. Obiski bodo spet možni v ponedeljek popoldne po umiku, ki velja za delavnike.
t
Dne 13. junija je preminila v Padovi naša draga
Elisabetta Pacco
Žalostno vest sporočajo: hčeri Milla in Marinella z družinama, sin ; tetano z ženo Ivico in družini Švab.
Trst, Padova, 15. junija 1984
15. 4. 1981	15. 4. 1984
Ob tretji obletnici smrti našega dragega
Franca Lipanje
se ga z ljubeznijo spominjata
žena Svetka in hči Majda z družino
Bazovica, 15. junija 1984
Šentjakobski učenci na obisku
V zadnjih tednih so številne naše šole obiskale naš dnevnik. Po šoli Karel Širok so bili v začetku tega tedna pri nas na obisku učenci 3. in 4. razreda osnovne šole Josip Ribičič od Sv. Jakoba, ki sta jih spremljali razredni učiteljici. Otrokom je o Primorskem dnevniku in o delu v uredništvu spregovoril časnikar Franc Udovič, ki jim je tudi razkril »skrivnosti« tiskarne in rotacije (na sliki).
"v
Razstava starih predmetov na šoli Širok
Razstava, ki so jo ob koncu šolskega leta pripravili na osnovni šoli Karel Širok v Ul. Domadoni, je bila letos posebna. Poleg risb in ročnih del učencev, je bila v šolskih prostorih na ogled občinstvu prava serija starih predmetov iz zbirke Tržačana Rudija (Mentita. Učenci in njihovi starši so si lahko tako od blizu ogledali stare mlinčke, likalnike na oglje, koso, torbe, vprego in še druge
starinske zanimivosti
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984
— Danes, 15. junija, ob 20.30 (red A) petnajsti koncert.
Jutri, 16. junija, ob 18. uri ponovitev za red B. S tema dvema koncertoma se zaključi spomladanska simfonična sezona. Dirigent bo Daniel Oren, solist pa UTO UGHI. Na programu skladbe Čajkovskega in Bernsteina.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Od danes, 15., do 17. junija, ob 20. uri: 25. mednarodni festival jazza Ljubljana 1984.
Okrogla dvorana
Danes, 15. junija, ob 24. uri: Lol Cox-hill — 25. mednarodni festival Jazza, Ljubljana 84.
Jutri, 16. junija, ob 24. uri: Keith Tippet - klavir (festival jazza '84).
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Tradimenti«. Režija David Jones. Igra Ben Kingsley.
Eden 17.00 — 22.15 »Malevil«. Izpovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.30 — 22.15 »II cacciatore dello spazio«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sweet sexy slips«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 17.00 •— 22.00 »I quattro dell’oca selvaggia«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Terror train«. Za vsakogar.
Grattacielo 17.30 — 22.00 »Due vite in gioco«.
Mignon 17.30 — 22.15 »Pink Floyd live at Pompeii«.
Aurora 16.30 — 22.00 »La finestra sul cortile«.
Capitol 17.00 »Come ti ammazzo un killer«.
Moderno 17.40, 19.50. 22.00 »State buoni se potete«. J. Dorelli.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Android«. K. Kinsky.
Radio 15.30 — 21.30 »Giochi maliziosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00—22.00 »Led Zeppelin: The song remains the same«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Complotto di famiglia«. Režija A. Hitchcock.
šolske vesti
Osnovna šola Prežihov Voranc v Dolini vabi na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 17. t.m., v šolskih prostorih od 9. do 12. ure in od
15.30	do 20. ure. Istočasno obveščamo starše in učence, da bo zaključna šolska maša v soboto, 23. t.m., ob 9. uri. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo.
Otroški vrtec in osnovna šola I. Grbec iz Skednja vabita na zaključno šolsko prireditev in razstavo, ki bo danes, 15. junija, ob 20. uri v škedenjski kinodvorani.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor Opčine, KD Prosek - Kon-tovel in Glasbena matica vabijo na klavirski recital mladega pianista Alojše Starca, ki bo jutri, 16. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1.
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 15. junija, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini ; v torek, 19. t.m., ob 18. uri v šoli Glasbene matice v Trstu, ob
20.30	v dvorani I. Grbec v Skednju in ob 20.30 v osnovni šoli v Devinu; v sredo, 20. t.m., ob 20.30 v šolskem centru v Miljah in ob 20.30 na šoli Glasbene matice zaključni nastop oddelka za staro glasbo.
KD Vesna vabi danes, 15. junija, ob
20.30	v Dom A. Sirk v Križ na JUNIJSKO SERENADO. Koncert, ki bo na odprtem, izvaja Obalni oktet iz Izole. Pred tem bodo odprli razstavo slik Vilme Padovan in Liane Drašček, ki ju bo predstavil Franko Vecchiet.
Harmonikarski ansambel šole Glasbene matice Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana vabi na celovečerni koncert, ki bo v sredo, 20. junija, ob 21. ure v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu. Na večeru bo sodelovala gledališka igralka Mira Sardoč.
menjalnica
14. 6. 84
Ameriški dolar................. 1.675.—
Kanadski dolar ......	1.280.—
švicarski frank.................. 742.—
Danska krona..................... 168.—
Norveška krona................... 215,—
Švedska krona.................... 207,—
Holandski fiorini................ 550,—
Francoski frank.................. 200.—
Belgijski frank.................. 27.50
Funt Sterling.................. 2.330.—
Irski šterling................. 1.890.—
Nemška marka.................... 619.50
Avstrijski šiling ............... 87.75
Portugalski eskudo.................. H—
Japonski jen....................... 6,—
španska pezeta.................... 10.-
Avstralski dolar.............. 1.450.—
Grška drahma...................... 15.—
Debeli dinar..................... 11.75
Drobni dinar...................... 12,—
SOMU
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDI'NA BANKA
S. P. A
THI3T - ULICA F 1 FiLJD 1(3 - G GV44G
MLADINA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BOLJUNCA priredijo 16., 17. in 18. junija
SAGRO NA GORICI
JUTRI, 16. junija — ob 18. uri odprtje kioskov
od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD NEDELJA, 17. junija — ob 10. uri začetek otroškega ex tempore ob 16. uri odprtje kioskov
ob 19. uri sprevod z VESELIMI GODCI iz Jame na Gorico in nagrajevanje ex tempore od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD PONEDELJEK, 18. junija — ob 18. uri odprtje kioskov od 20.30 do 24. ure ples z VESELIMI GODCI Delovali bodo kioski s specialitetami na žaru in domačim vinom.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 15. junija VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 23.03 in zatone ob 6.30.
Jutri, SOBOTA, 16. junija JOŠT
Vreme včeraj : temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1023,8 mb ustaljen, veter jugozahodnik 6 km na uro, vlaga 65-odstotna. nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,5 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec; tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. -Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila |
Občina Devin - Nabrežina razpisuje obvestilo o predložitvi prošenj za vključitev v prednostno lestvico za dodelitev začasnih in nestalnih mest pomožnega osebja (čistilka) na podlagi katere bo občinska uprava lahko zadostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega perso-naia v obdobju 1. 7. 1984 - 30. 6. 1985. Pogoji : starostna meja najmanj 18 in največ 45 let, italijansko državljanstvo: spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Interesenti morajo do 23. junija 1984 predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba št. 20.
Občina Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ ja, ki ga bo dodelila domu za ostarele »Bratov Stuparich« v Sesljanu. Začetna neto plača približno 850.000 lir mesečno. Pogoji: starostna meja 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 23. 6. 1984.
Godbeno društvo Nabrežina prireja 16. in 17. junija SAGRO na travniku Sokola v Nabrežini. Oba dneva bo igrala domača nabrežinska godba, zvečer ples, v nedeljo pa bo tildi koncert godbe Filarmonica iz Turriača. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico.
škedenjska poletna prireditev bo v nedeljo, 17. t.m., na prostem pred domom. Nastopajo domači pevski zbor, otroška zbora iz Skednja in od Sv. Ane, folklorna skupina KUD K. Pahor iz Pirana ter ansambel Taims. Začetek ob 19. uri, kiosk bo odprt od 16. ure dalje.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20.
razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela.	_
Jutri, 16. junija, ob 18.30 bodo v galeriji Čartesius, Ulica Marconi 16, odprli razstavo slikarke Pedre Zandegia-como.
V	galeriji Torbandena bodo jutri, 16. junija, ob 18.30 odprli razstavo slikarke Marioline Amato.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
še jutri, 16. t.m., odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik: torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure.
Občina Milje,
Letoviščarska ustanova Milje, Društvo Slovencev miljske občine
in Glasbena matica
DANES, 15. junija, ob 20.30 v stolnici v Miljah
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE TRST
Dirigent Stojan Kuret
Harfa Jasna Corrado - Merlak
čestitke
Danes praznujeta 26. obletnico poroke L1VIJA in ILARDO. Vse najboljše jima želita Danijela in Mauro z družino.
prispevki
V	spomin na Dina Daneva daruje S. B. 30.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen daruje Gizela Verginella 10.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Vika Sancina daruje Pavla Lavrenčič vd. Sancin 15.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	počastitev spomina Alojza An tonaca darujeta družini Perco 100.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Josipa Krasno in Jožefe Skrapin daruje družina Počkar 10.000 lir za PD I. Gerbec in 10.000 lir za etnografski muzej v Skednju.
V	spornih na Josipa Krasno daruje žena Fani 30.000 lir za popravilo repen-tabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Josipa Mer kuja daruje Anica Ferluga 50.000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Ob plačilu članarine daruje Jožica Slamič 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob bratranca Jožeta Seražina darujeta Dragica in Ramiro 50.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Antkovega očeta dr. Jožeta Seražina daruje kolektiv Tržaške kreditne banke 80.000 lir za Tržaški oktet in 80.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Josipa Cibica in na Francko Sedmak vd. Košuta darujeta Pepka in Cvetko Verginella 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Milana Zobca in na Antonijo Petaros darujeta Drago in Meri Ota (Boljunec) 30.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Tonco Petaros darujeta Vesna in Stanko (Zabrežec 56) 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Alojza Petarosa darujeta Raja in Danilo G lavina 15.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Alojza Petarosa daruje družina Stano Petaros (Boršt 65) 15.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI Boršt - Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Slavka Per-tota daruje Marija Krečič - Gembrini
15.000	lir za pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj.
Namesto cvetja na grob Slavka Per-tota daruje Stojan Pertot 30.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Barkovlje.
Junijski glasbeni in likovni večeri 1984
KD VALENTIN VODNIK Dolina
vabi danes, 15. junija, ob 20.30 v Cerkev sv. Martina na koncert dua SLAMA - PAHOR s sodelovanjem IRENE PAHOR.
V galeriji Torkla razstava del BOGOMILE DOLJAK.
URNIK galerije:
od 18.30 do 20. ure
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
UGODNO prodam električno črpalko na svojem vozičku za greznico. Tel. na št. 040/743-988.
PRODAM kompletno jadralno desko surf in dobra rezervna jadra. Cena 550.000 lir, oz. 110.000 lir. Tel. 040/411-589 ali 411-590.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu št. 73. Toči belo in črno vino.
JOSIP ŽERJAL, Dolina 161, je odprl os-mico. Toči belo in črno vino.
PRODAM FIAT 127 — troje vrat, pet prestav, letnik '82, prevoženih 20.000 km. Tel. 040/227-284.
PRODAM 126 Giannini, letnik '78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233.
KNJIGOVODJO/KINJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«.
48-LETNI MOŠKI, vdovec, žeU spoznati žensko 40-45 let za prijateljstvo, možnost tudi poroke. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sporazum«.
NOVA GOSTILNA v Velikem Dolu - Severin Hovelja. Domača jedača in pijača.
PRODAM servis iz porcelana Limoges, 70 kosov, originalno perzijsko preprogo, različne manjše predmete. Naslov na upravi Primorskega dnevnika v Gorici.
PRODAM nezazidljiv teren na Krasu,
2.000	kv. m. Tel. 213-787 od 17. do 19. ure vsak dan od ponedeljka do petka.
JADRNICO tipa Flyn junior, dolžina 4 m, za 4 osebe, prodajam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/299-360 od 19. do 20. ure.
REDITELJA za društveni sedež v Sesljanu išče jadralni klub Čupa za obdobje od 5.8. do 16.9. v tedenskih presledkih. Telefonirati na št. 225-478 od 19.30 do 20.30.
PRODAM FIAT 850 v dobrem stanju z opravljenim tehničnim izpitom. Tel. na št. 814-212 od 15. do 21. ure.
PROSTORNO MANSARDO sredi mesta prodam. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 53874.
OSMICO ima Robert Pipan v Mavhi-njah št. 22/D.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.
OSMICO pod 200-letnim hrastom je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino i® teran.
PLESKARSKA DELA opravljam po u-godni ceni. Predračuni na licu mesta. Tel. 910-148.
STAVBO IN ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE prodajamo na Kontovelu. Telefonirati na št. 817-325 od 14. do 16. ure vsak dan od torka do petka.
Občni zbor KD »Slavec«
V soboto zvečer je bil v prostorih Babne hiše v Ricmanjih redni občni zbor domačega Kulturnega društva Slavec. Predsednik Sergij Vatovec je najprej pozdravil vse prisotne, posebno župana Edvina Švaba, tajnika ZSKD Vojka Slavca ter predstavnike nekaterih kulturnih in športnih društev iz Brega.
Po izvolitvi delovnega odbora, kateremu je predsedoval Boris Žafran, je najprej podal svoje poročilo predsednik društva, ki je med drugim dejal: »Ko sem pred dvema letoma sprejel funkcijo predsednika društva, skupaj smo si z vsemi odborniki zadali nalogo, da bi čim več naredili za vaško skupnost. In res, vsi odborniki so po svojih močeh marljivo delali.« Predsednik se je nato dotaknil vprašanja sodelovanja društva Slavec s sorodnimi ustanovami in društvi, tako pri nas kot v matični domovini in ugotovil, da so kar zadovoljiva. Tudi stiki * vaško šolo »Ivan Trinko - Ziamejski« in s šolo »Mara Samsa« od Domja so zelo dobri.
Nekoliko daljše je bilo tajniško poročilo, ki ga je pripravil Boris Kuret. V poročilu je podrobno naštel delovanje društva v dveh zadnjih letih. De-
javnost domačega društva je bila dokaj zadovoljiva, saj so tako člani pevskega zbora, dramske skupine, pihalnega orkestra, mladinci, kot tudi nekateri posamezniki, opravili svojo dolžnost. Društvo je imelo v tem času 70 prireditev in organiziranih akcij v 340 aktivnih dneh. V galeriji Babne hiše je bilo deset razstav, na katerih je razstavljalo " 125 likovnikov. Nato sta bili še dve razstavi in pokušnji novih vin, na katerih je vzorce prispevalo 127 vinogradnikov. Društvo je priredilo razna gostovanja, po katerih je sodelovalo 26 pevskih zborov, deset dramskih skupin, godbe in ansambli pa so nastopili kar 21-krat. Priredili so še izlete, vaške Sagre, silvestrovanje in razne proslave, družabne večere itd. Kot je razvidno iz tajniškega poročila, so lahko odborniki in domačini z delom res zadovoljni.
Sledila so še poročila blagajnika, gospodarja ter načelnikov raznih sekcij. Po pozdravih župana, tajnika ZS KD in predstavnikov društev se je razvila zanimiva razprava o bodočem delovanju društva. Ob zaključku so izvolili novi odbor, ki se bo v kratkem sestal in na katerem bodo razdelili funkcije, (mm)
Drevi v Domu Albert Sirk
Obalni oktet v Križu
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Drevi bo v Domu Albert Sirk v Križu koncert Obalnega okteta iz Izole, ki bo izvajal splet pesmi pod naslovom »Junijska serenada«. Oktet, katerega umetniški vodja je Matjaž ®ček, je pred kratkim nastopil v Trebčah in žel lep uspeh. Pred koncertom bodo v foyerju kriškega kul-
V galeriji »Torkla« v Dolini so v sredo odprli razstavo lesnih skulp-lur, vezenin, kraških skrinj in krožnikov naše kraške umetnice Bogo-nile Doljak. Razstava spada d Ju nijske glasbene in likovne večere, ki jih letos tretjič prireja KD »Valentin hodnik«. Bogomilo Doljak, ki je s tokratno razstavo že drugič gost dolinske galerije »Torkla«, je predsta-VH član društva Vojko Kocjančič. Razstava je po svoji vsebini imeni-ten prispevek kulturnega delovanja dolinskega društva. Bogomila Do-hak je prinesla v »Torklo« dih sta-rodavnega Krasa, preoblikovanega z Modernim prijemom in bogatim navdihom umetnice.
Posebna novost te razstave so leseni kraški krožniki, ki odpirajo nov Proces v oblikovanju kraških tema-tdc pri Bogomili Doljak. Krožniki so Poslikani s stiliziranimi cvetovi, v ornamentiki pa ohranjajo naših pet barv. »Izbrala sem prav osebno razstavo v vaši »Torkli«, da jih dokon-
turnega doma odprli razstavo mladih slikark Vilme Padovan in Liane Dra-šček, ki ju bo predstavil Franko Vec-chiet. Začetek prireditve, ki bo na odprtem, bo ob 20.30.
Na sliki: Obalni oktet med nastopom v Trebčah.
čno uveljavim«, je prisrčno dejala Bogomila. Po , uvodnih mislih Vojka Kocjančiča je moški zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote zapel naslednje pesmi: Zorko Pre lovec »Jaz bi rad rudečih rož«, U-bald Vrabec »Sinoči me dekle je vpra šalo«, Vasilij Mirk »Na trgu« in ljudsko v Srebotnjakovi priredbi »Rezijanska«. Program zbora se je kot nalašč vklopil v‘splošno razpoloženje, ki so ga v »Torkli« ustvarile umetni ne Bogomile Doljak, ki je iz rok predsednika društva »Valentin Vodnik« Lavrihe prejela spominsko plaketo. Priznanje za ex tempore, ki je bil v začetku junijskih večerov pa so prejeli tudi dolinski otroški vrtec, osnovna šola »Prežihov Varane« in srednja šola »Simon Gregorčič«. Naj še pove mo, da bo razstava odprta do 31. junija in sicer vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30. Danes zvečer pa bo v cerkvi sv. Martina celovečerni koncert priznane dvojice Slama - Pahor, pričetek koncerta, ob 20.30 (ris)
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pranzo in TV
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pranzo in TV. . . telefonski pozivi
14.05	D sistema mondiale dell'eroina
15.00	Primissima - kulturne aktualnosti
15.30	Šola in vzgoja : Le pulsazioni della Terra
16.00	Secret Valley, 24. ■ epizoda
16.25	Tabiano Terme :	kolesarstvo
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Jack London - povesti
17.55	Sulla rotta di Morosini - 3. nadaljevanje
18.30	II gran teatro del West -TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Serata d’onore - vodi Pippo Baudo
22.10	Tribuna elettorale europea
23.05	Dnevnik
23.15	Tam tam - aktualnosti
00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu -Vremenske razmere
00.20 Šola in vzgoja :	družinske
zgodbe
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Oti 13- uri
Ljubljana
17.20	Teletekst RTV Ljubljana
17.35	Poročila
17.40	Rock portret: Pepel in kri
18.10	Modro poletje - nanizanka
18.40	Prometna vzgoja in prva pomoč
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Modrost telesa - dok. serija
20.55	Ne prezrite
21.10	Ura z Agatho Christie - nanizanka
22.05	Dnevnik
22.20	Vrnitev v Marseille - film
Koper
12.15	Posnetki nlogometnih tekem
14.00	Odprta meja - Videoteleks
17.00	Odprta meja - Videoteleks
17.30	Poročila
17.35	Lovec - serijski film
CANALE 5
9.00	Una vita da vivere - TV roman
10.00	Farmaci e farmacisti - aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.35	Help! - glasbena igra
12.15	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito - nagradno
tekmovanje
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV roman
15.25	Una vita da vivere - TV roman.
16.50	Hazzard - TV film
18.00	La piccola grande Nell - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.25	La luna nel pozzo - vodi D. Modugno
22.25	Politična tribuna za evropske volitve
23.30	športna oddaja
24.00	Beau Geste - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Gli occhi degli altri - film
11.30	Evropske volitve
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn - otroška serija
La famiglia Mezil - risanka B tulipano nero - risanka
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška serija Lalabel - risanka
Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
19.50	I Puffi - risanka
20.25	Cercasi Gesù - film
22.30	Evropske volitve
23.00	Srečanje v boksu
Ob koncu: n giudice Horton -film
13.30	La dinastia del potere -25. nadaljevanje
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - aktualnosti, igre, gostje
Paroliamo, nagradno tekmovanje
Teletattica, risanke
16.30	šola in vzgoja: tradicije
17.00	Rim: plavanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due - Aktualnosti - direktno iz studia 3
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40	Starsky in Hutch - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	II rapace - film
22.10 Tribuna elettorale europea 23.06 Dnevnik 2 - Večerne vesti 23.15 La tragedia della Guyana -1. nadaljevanje
00.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja: tečaj o ribolovu
16.30	šola in vzgoja: keramična u-metnost
17.00	D giudice - Insieme fino in fondo 2. del detektivke
18.05	Sto mest Italije
18.25 L'orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Tribuna elettorale europea
20.05	Šola in vzgoja: mladina
20.30	Fiori d’equinozio - film 22.20 Dnevnik 3
22.55 Una giornata alle Folies -F. Moleja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
TRST — Obisk Unije Italijanov iz Istre in z Reke pri SKGZ KONTOVEL - PROSEK — Zaključne šolske prireditve TRST — Openski tramvaj TRST — Razsodišče za bolnikove pravice
BARKOVLJE (TS) — Pohod po starih stezah
DOBERDOB — Razstava čipk
18.25	Ameriška fauna - dokumentarec
19.05	Princeska Zaffiro - risanke
19.30	TVD Stičišče
19.50	Aktualna tema
20.20	Dolga noč - film
21.50	Turistični atlas
22.10	TVD Vse danes
22.20	Visok pritisk - glasbena oddaja
23.00	Zeit im Bild - Čas v sliki
POSTAJE
RETEQUATTRO
8.30	Alberto il ciccione - risanka
8.45	H fantasma bizzarro ' » risanka
9.15	Babil Junior - risanka
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Peggy, la studentessa - film
12.30	I superamici - risanka
13.00	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - novela
14.15	Magia - novela
15.00	Bolero - 3. del filma
16.50	Športna oddaja
17.20 Masters, i dominatori dello spazio risanka
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé novela
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	Sponsor city - zabavnoglasbena oddaja
22.25	Europa parla
24.00	Športna oddaja
00.30 I due volti della vendetta
TELEPADOVA
13.00	Samped - risanka
13.30	Shogun - risanka
14.CO Marna Linda TV film
15.00	Gli emigranti - novela
16.00	Peyton Place TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Lupin m. - risanka
18.30	Sampei - risanka
19.00	Sam, ragazzo del West
19.30	Anche i ricchi piangono 00.20 Buttigliene diventa capo del
servizio segreto - film
22.00	L’impero delle termiti giganti CS.iX) Hawaii squadra cinque zero
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara - novela
15.45	Film
17.15	Starzinger - risanka
18.15	Cara a cara - novela
19.30	TV dnevnik
20.00	Mariana, il diritto di nascere - novela
21.30	Ciao Èva, dall’Italia con amore
22.30	L’ora di Hitchock
23.30	Lezioni private - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ;
8.10	- 13.00 Dopoldanski zbornik: Na goriškem valu (ponovitev) ; 8.40 Glasbeni pot puri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka;
12.00	Niti življenja; 12.15 Glasbeni potpuri; 13.20 Dogodki in problemi;
14.10	- 17.00 Radijsko popoldne: Ro-
man v nadaljevanjih: Joseph Archi-bald Cronin: »Angeli noči«; 14.30 Od ekrana do ekrana ; 16.00 Trim za vsakogar (ponovitev) ;	16.30 Glasbene
raznolikosti ; 17.10 Mi in glasba: simfonični orkester konservatorija »Giuseppe Tartini« pod vodstvom Stojana Kurata; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper: 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Človek v človeku;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o . . .; 17.33 Glasbene aktualnosti.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček;
6.35	Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Pesem tedna;
10.05	Radijska priredba; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Danes govorimo o ... ; 14.30 Popoldanski spored; 14.45 Glasbena oddaja; 15.00 Kulturne aktualnosti ; 18.00 Glasba ;
18.45	Simfonični koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 II mio amico Tell, povest; 11.30 ABC Rock; 12.03 Via A-siago Tenda; 13.20 Tednik za potnike; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master, glasba dan za dnem; 13.56 Informacije za turiste; 14.30 Male zbirke; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Homosa-piens; 16.00 Aktualnosti; 17.00 Tribuna elettorale europea; 18.00 Varietejski spored; 18.30 Večerna glasba;
19.15	Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 La chiave, radijska priredba; 20.30 II cabaliere;
21.00	Komorni koncert,
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj . . .; 8.05 Napoved programov;
8.45	Alla corte di Re Artusi; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radio 2 - 3131;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Ob dveh popoldne; 18.32 Robert Schumann; 19.50 Kulturna oddaja; 19.57 Ko pride večer . . . srečanje z melodramo; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.20	Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Varstvo voda; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem ; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . ..; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.20	Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Iz baleta Sylvia Lea Delibesa; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Obvestila in zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - »Pesmi brigad«; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini.
V Torkli razstava Bogomile Doljak
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA .
ZASEBNE
SLAVA MARKOČIČ
Rekorden promet v tržiškem pristanišču zamude glede uporabe dodeljenih sredstev
V tržiškem pristanišču so v maju zabeležili rekorden promet. Pretovorili so 146.000 ton različnega blaga a-li okrog 15 odstotkov več kakor v istem mesecu lani. So to prvi otip-ljivejši znaki popuščanja gospodarske krize, ali pa je to predvsem rezultat dosedanjih prizadevanj za valorizacijo najsevernejšega pristanišča na Jadranu in nenazadnje uspeh resnega in solidnega dela tržiških pri-staniščnikov? Najbrž bo tak uspeh skupek različnih faktorjev. Dejstvo je, da so bili pristaniščniki v maju poprečno zaposleni 22 delovnih dni, medtem ko je bilo poprečje prejšnjih mesecev okrog 14 do 15 dni. Zanimivi so tudi podatki o obsegu prometa v prvih petih mesecih letos, ki tudi kažejo na precej izrazit porast. Do konca maja so v pristanišču preto-
vorili okrog 686.000 ton blaga, ali 66 tisoč ton več kot lani.
Iz podrobne analize podatkov izhaja, da se tržiško pristanišče vse bolj uveljavlja kot visoko specializirana luka za les. Gre seveda pri tem za izkrcani tovor. Tržič je glede tega menda že pri samem vrhu lestvice italijanskih pristanišč. Kaj pa Trst? Trst seveda ohranja še vedno prvenstvo, vendar glede lesnih pošiljk v izvozu.
V zadnjem času se uspešno razvija promet posebnih tovorov, oziroma takih tovorov, ki so jih v tržiško pristanišče preusmerili šele pred kratkim. Tako so v prvih petih mesecih raztovorili okrog 13.000 ton žvepla, v porastu pa so tudi tovori namenjeni podjetjem v Lombardiji in celo Piemontu. Precejšen del prometa
predstavljajo pošiljke cementa, zlasti za afriške in azijske države. Lani so ga natovorili okrog 30.000, letos pa že okrog 17.000 ton.
Kljub takemu razmeroma ugodnemu razvoju, pa postajajo vse bolj občutene različne težave, opozarjajo v vodstvu pristaniških delavcev. Velike zamude pri opremljanju pristanišča, gradnji različnih infrastruktur itd., utegnejo, v kolikor vprašanje ne bo kmalu rešeno, ogroziti s težavo in velikim prizadevanjem ustvarjene rezultate. Od znatnih sredstev, namenjenih za izpopolnitev pristanišča, bodisi na osnovi zakona 828, bodisi iz zakona o finansiranju osimskega sporazuma, je bilo doslej porabljeno bolj malo. Prav to pa že od vsega začetka zavira možnosti nadaljnjega razvoja.
V Štandrežu bodo danes ob 9.30 pokopali Slavo Markočič vdovo Berdon. Njena smrt ni samo boleča izguba za svojce. Pogrešali jo bodo tudi sosedi In vsi vaščani v Štandrežu. Tej skupnosti in celotni naši skupnosti je žrtvovala veliko Svojega časa, kljub različnim življenjskim tegobam, skrbi za družino.
Težko bi navedli vsa društva in odbore, kjer je bila samo članica, ali
pa je aktivno sodelovala. Pravzaprav bi morali seči nazaj v leta druge svetovne vojne, ko je bila vključena med aktivisti OF (lani je prejela priznanje), bila je članica planinskega društva, odbornica pri Društvu slovenskih upokojencev, pomagala pri Podpornem društvu itd. Zlasti pa ji je bila pri srcu skrb za grobove padlih partizanskih borcev na štandreškem po-hnnatišru Skupaj z danes tudi že pokojno Fefko - Genovefo Brajnik sta dolgo let vzomo skrbeli, da so bili grobovi zmeraj urejeni in okrašeni.
Slava pa je, skupaj z otroki, povezana tudi s širjenjem našega tiska v Štandrežu. Dolgo let je bila raznašal-ka Soče in nato našega dnevnika in drugih revij.
Naj bo teh nekaj besed v skromno zahvalo za njeno prizadevanje. Svojcem, hčerki Mariji in sinu Ivotu ter drugim sorodnikom izrekamo naše občuteno sožalje. Žalovanju se pridružujejo tudi člani sekcije VZPI - ANPI iz Štandreža.
, Veselo slovo od šolskega leta učencev v Sovodnjah in Podgori
Goriški upokojenci na reviji pevskih zborov v Ljubljani
Že v prejšnjih dneh smo poročali o prireditvah po slovenskih šolah ob zaključku šolskega leta. Včeraj so imeli take prireditve v osnovnih šolah v Sovodnjah in Podgori.
V	so vedenjski osnovni šoli so poleg rodnega pouka imeli celo vrsto prireditev, zadnji med temi sta bili razstava risb in ročnih del ter podelitev bralnih značk.
Včeraj so se z lepo pripravljeno šolsko prireditvijo poslovili od šolskega leta. Najprej so se staršem predstavili učenci prvih dveh razredov s pesmicami in recitacijami. Učenci ostalih razredov so nato podali uspešni recital pesmi naših primorskih pesnikov, ki so jih naštudirali ob podeljevanju bralnih značk.
Za veselo slovo od šolskega leta so pripravili še šaljiv prizorček in nekaj smešnic, nakar so prireditev sklenili z ubranim petjem.
Zabavna in prijetna je bila tudi prireditev v Podgori. Žal, je na tej šoli manj učencev, zato pa so se vsi, učenci in učitelji, toliko bolj potru dili in bili deležni toplega ploskanja staršev. Tudi tu so se otroci predstavili s šaljivim prizorčkom iz šolskega življenja med katerim so na veder in razposajen način pokazali, kaj vse se lahko pripeti med šolskimi urami.
V	šolski učilnici so pripravili tudi razstavo slik in ročnih del, po o-gledu katere so se vsi veselo razšli s tiho željo, da bi tudi slovenski starši vpisali svoje otroke v slovensko šolo in da bi se v prihodnjem letu srečali v večjem številu.
Zaostritev med upravnim odborom KZE in sindikati
Odnosi med sindikatom uslužbencev v zdravstvu in upravnim odborom goriške KZE nikoli niso bili dobri. Vse kaže pa, da so se v zadnjem času še bolj zaostrili in prav spričo takega zadržanja, načrtuje sindikat v prihodnjem tednu vrsto
Reklama kot koristni napotek za kupca in dragocen vir informacij o kakovosti in lastnostih raznovrstnega blaga, ali reklama kot vsiljivi demon našega časa, pred katerim se mora človek braniti, sicer postane žrtev mogočnih oblikovalcev okusov in javnega mnenja? To je bila dilema, ki so jo postavili na srečanju na temo »Kakšna reklama? Kupovati dobro!«, ki je bila te dni v goriškem Avditoriju (nato so ga ponovili tudi v Gradišču) v okviru tečaja o zdravstvu in prehrani, ki ga je priredil goriški šolski okraj.
Z različnih zornih kotov so o reklami govorili predstavnik Zveze potrošniških zadrug COOP dr. L. Ferini, voditelj reklamne agencije Aipem dr. P. Molinaio in zastopnik deželne zveze potrošnikov dr. Mario Correcig. Najprej so brez velikih razhajanj orisali vlogo reklame v naši tipično kon-zumistični družbi. Če je nekoč kupec osebno poznal proizvajalca in nje-
protestnih akcij.
O položaju ter o oblikah sindikal nega pritiska bodo razpravljali na za danes napovedanem aktivu sindikalnih kadrov.
Naj ob tem omenimo, da so komunistični svetovalci v glavni skupščini KZE naslovili upravnemu odboru nujno pismo, v katerem priporočajo takojšnjo vzpostavitev korektnih odnosov s sindikatom CGIL -C1SL - UIL.
‘Kdaj bodo bolnišnico v Tržiču izročili namenu?
Predstavniki KPI glavne skupščine goriške KZE so predsedniku Calzo-lariju izročili pismeno vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnilo, kaj namerava ustanova ukreniti, da bi čim-prej odprli in izročili namenu že dograjeni del nove bolnišnice v Tržiču, kjer naj bi uredili predvsem ambulante in druge službe za zunanje paciente. Kakor smo že pred nedavnim poročali, je glavni razlog, da objekt še ne služi namenu, menda v pomanjkanju finančnih sredstev.
Preiskovalni organi rešujejo te dni dokaj zahtevno nalogo: ugotoviti morajo namreč istovetnost štirih oseb, ki so jih prijeli te dni pri Tržiču med rutinskim nadzorstvom na cesti. Skupina — trije moški in ena ženska — se je pripeljala v alf etti iranske registracije. Že ob prvem pregledu dokumentov so policijski agenti ugotovili, da je nekaj narobe. Moški, ki je sedel za volanom, je policistom pokazal vozniško dovoljenje, ki je, kakor so kasneje ugotovili, ponarejeno. Ponarejen potni list je predstavil tudi domnevni lastnik avtomobila. V dokumentu je bilo vpisano tudi ime ženske, ki je bila v skupini. Šlo naj bi za njegovo ženo, vendar so policisti kaj kmalu posumili, da tudi ta naved-
govo »pridnost« pri delu, to danes spričo razširjene industrializacije ni več mogoče. Reklama je torej posrednik med proizvajalcem in odjemalcem, s tem da slednjemu predstavi določeno blago, njegove značilnosti, kvaliteto itd. Toda naša družba ima še nekatere druge značilnosti: če je nekoč bil pameten družinski oče kdor je prihranil čimveč denarja, je današnji model potrošnik. Status v družbi je sorazmeren s posestjo dobrin. Tako se dogaja, da nam reklama vsiljuje določene potrebe in ustvarja začarani krog: tesnoba, ker nimamo določene stvari, zadoščenje, ko jo kupimo, zopet tesnoba, ker nimamo spet novega produkta, čeprav bi bil prvi še vedno dober in koristen.
Po drugi strani pa je reklama tudi koristna, saj informira, daje ljudem možnost širjenja kroga svojih izbir, je poudaril predstavnik »tehnikov«. Ne smemo niti pozabiti, da reklama finansira časopisje in televizijo, športne e-
Živahen zaključek volilne kampanje
Ob zaključku volilne kampanje za evropske volitve bo drevi na Goriškem cela vrsta shodov. S shodi po vseh večjih krajih v pokrajini bo sklenila kampanjo KPI. Ob 18.30 bosta pred Ljudskim vrtom v Gorici govorila neodvisni kandidat za evropski parlament prof. Darko Bratina in senator Nereo Battilo. Drugi deželni kandidat partije na teh volitvah, Giorgio Rossetti bo govoril ob 20.30 na Trgu republike v Tržiču.
V Jamljah bosta ob 20.30 govorila Ivan Bratina in Aleksandra Devetak, ob 21.00 pa bo shod v Doberdobu, kjer bodo spregovorili župan Mario Lavrenčič, Ivan Bratina in Vincenzo Marini. V Krminu bo ob 18. uri govoril pokrajinski tajnik Renzo Redivo, poleg tega pa bo KPI imela shode še v drugih krajih.
Slovenska skupnost bo zaključni shod imela v Doberdobu ob 21. uri pred gostilno na križišču. Shode in razne manifestacije bodo imele danes na Goriškem tudi ostale stranke.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Mihaelova ulica, tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziam 26, tel. 44387.
ba najbrž ne bo držala. Najbolj zanimiva je zgodba tretjega moškega. Najprej se je skušal predstaviti kot sin prejšnjih dveh, končno pa je od nekod privlekel potni list, vendar se je kaj kmalu pokazalo, da dokument ni pravi. Končno je »neznanec« priznal, da ga je menda kupil v Neaplju. Kam so bili domnevni Iranci — imena pravzaprav niti ne kaže omenjati, ker so izmišljena, oziroma prisvojena — namenjeni, zaenkrat ni znano. Menda so preiskovalcem izjavili, da so na turističnem potovanju.
Zaenkrat so jih nastanili v goriškem zaporu, moške seveda, medtem ko so žensko poslali v »hotel« v Videm. Preiskava še traja in bo najbrž kar zapletena.
o reklami
kipe in kulturne prireditve: vsega tega bi brez reklame ne bilo, ali pa bi bremenilo davkoplačevalce.
V redu, so odgovorili drugi, toda reklama mora biti korektna, ne sme biti podzavestno prepričevanje, ampak nudenje informacij o resničnih lastnostih proizvodov. Glede tega so v Italiji še precejšnji problemi. Korektnost reklamnih kampanj je namreč prepuščena dobri volji in samodisciplini, brez okvirne zakonske ureditve. Naša dežela ima v načrtu zakon, ki naj bi nekoliko uredil te probleme, in tako preprečil danes še precej razširjeno prakso zapeljive in podzavestno učinkujoče reklame.
S tem se je zaključil prvi ciklus predavanj šolskega okraja o zdravstveni Vzgoji, ki je imel kot skupni naslov »Naš kruh«. Oktobra in novembra bodo na vrsti štiri srečanja na temo »Naše telo«, januarja pa bo govor o »Našem okolju«.
Društvo slovenskih upokojencev je med najbolj številnimi in aktivnimi na Goriškem. Te dni so zaključili s t.i. sezonskim delovanjem in so prav v sredo imeli v telovadnici Kulturnega doma zadnjikrat telovadbo pred poletnim premorom. To pa ne pomeni, da bodo sedaj mirovali saj že snujejo in načrtujejo druge pobude za prihodnje mesece.
Prejšnjo soboto so bili goriški upokojenci na izletu v Ljubljani. Priložnost za izlet je dala revija pevskih zborov upokojencev iz Slovenije, ki je bila v Cankarjevem domu. Goriški u-pokojenci se na pot niso odpravili sami, pač pa s prijatelji, člani društev upokojencev v Solkanu in Novi Gorici, s katerimi že dolgo časa tesno sodelujejo. Na pot sta se tako odpravila dva polna avtobusa.
V Ljubljani so si najprej ogledali Cankarjev dom: v spremstvu vodiča so si ogledali vse hale in dvorane ter občudovali razsežnost in funkcionalnost te mogočne stavbe. Nato so v veliki dvorani prisostvovali reviji zborov upokojencev Slovenije. Ni bila to revija kakih manjših zborčkov: nastopali so namreč v skupni sestavi, moški, ženske in mešani zbori, tako da je bilo hkrati na odru po 400 pevcev.
Ob navdušenju številne publike so ob koncu vsi pevci skupaj (več kot tisoč jih je bilo) zapeli Verdijev »Nabucco«, ob orgelski spremljavi mojstra Huberta Berganta. Pesem je izzvenela tako mogočno in obenem u-brano, da se občinstvo ni premaknilo s svojih prostorov, dokler je niso še dvakrat ponovili.
Izlet goriških upokojencev se je nato nadaljeval še ves dan. Spoznali in spoprijateljili so se z upokojenci iz Domžal, s katerimi so bili na skupnem kosilu, nato pa se je zabava zavlekla do povratka v poznih urah. Za vnaprej načrtujejo upokojenci izlet v Logarsko dolino in na Briane.
Potrdila za glasovanje s pomočjo spremljevalca
Goriška prefektura obvešča, da bodo ób evropskih volitvah, 17. junija, telesno prizadeti volivci lahko glasovali s pomočjo spremljevalca. V ta namen bodo morali predstaviti zdravniško potrdilo, ki naj upravičuje potrebo po spremljevalcu. Pristojni za izdajanje takih potrdil so samo zdravniki in zdravstveni funkcionarji, ki jih v ta namen določijo Krajevne zdravstvene enote.
Maturitetna komisija za licej Primož Trubar
S šolskega skrbništva so včeraj sporočili tudi sestavo maturitetne komisije za ka&ičnd licej Primož Trubar v Gorici. Ista komisija bo ocenjevala tudi kandidate s klasične sekcije France Prešeren v Trstu.
Komisiji predseduje prof. Egidij Košuta, člani komisije pa so: profesorica Majda Sfiligoj, prof. Nada Per-tot, prof. Marija češčut in prof. Marinka Pertot. Kot predstavnica razreda bo za zavod Primož Trubar prof. Katerina Faganel, za zavod Famce Prešeren pa prof. Marta Ivašič.
Prihod kolesarjev dirke po Jugoslaviji
Kolesarji, ki sodelujejo na 40. etapni dirki po Jugoslaviji, bodo danes peljali skozi naše kraje. Cilj etape bo na goriškem Travniku, še prej pa bodo kolesarji šli skozi Jamlje,
Dol in Rupo. Kraje in urnike vožnje kolesarjev podrobneje objavljamo na športni strani.
Prihod etape v Gorico poteka pod okriljem tukajšnje turistične ustanove, kot soorganizator pa sodeluje ZSŠDI. Del kolesarjev bo prespal v slovenskem dijaškem domu. Po prihodu ob 18.30 bo predstavnike sodelujočih ekip sprejel goriški župan Bearono.
• Pokrajinsko ravnateljstvo finančne službe obvešča, da je na razpolago na sedežu ravnateljstva — Verdijev korzo 52 — brošura »Guida del contribuente« za 1984. Brošuro je izdalo ministrstvo za finance, obsega pa skrčen, kljub temu pa dovolj nazoren opis obstoječega davčnega sistema in obveznosti. Brošuro dobijo interesenti brezplačno.
prireditve
Šola Glasbene matice Gorica in gojenci godbenega tečaja vabijo jutri, 16. t.m., ob 15.30 na zaključni nastop v Doberdobu v dvorani KD Jezero.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje v nedeljo, 17. t.m., na pohod od Gorice do Kromberka, združen z ogledom retrospektivne razstave del Silvestra Komela. Zbirališče in odhod ob 9. uri izpred mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici. Kdor ne utegne priti, na pohod, a hi si kljub temu rad ogledal razstavo, naj pride ob 10.30 v Kromberk. Zaradi boljše organizacije in vodstva po razstavi društvo prosi naj se udeleženci javijo v trgovini Bavcon, ali na društvenem sedežu.
Slovenska župnija v Gorici vabi v nedeljo, 17. t.m. na 5. družinski dan ; dan staršev. Ob 10. uri bo na Placuti maša za družine, ob 15.30 pa v Katoliškem domu kulturni, športni in žaba vnodružabni program, ki ga pripravljajo otroci, mladina in starši.
predavanja
V avditoriju »L. Fogar« v Gorici bo danes, ob 17.45 predavanje o preučevanju srednjeveške zgodovine v naši deželi. Govorila bosta prof. Paolo G oliatili in Giancarlo Andenna.
čestitke
Danes, 15. junija, slavi svoj 40. rojstni dan BRANKO KUZMIN. Žena Vida, sin Aljoša, hči Anka ter brata in sestre z družinami mu čestitajo in želijo vse najboljše.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Le calde ragazze di una folle estate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Footloose«.
VERDI 18.00—22.00 »Thunder«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00 — 22.00 »Esibizioni porno«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Leteča giljotina«.
SVOBODA 18.30 »Živi ogenj«.
21.00 »Mornarji v postelji«.
DESKLE 19.30 »Policaj iz Broroca«.
Treba je zaščititi potrošnike z zakonskimi pravili
Prijeli četverico »Irancev« s ponarejenimi dokumenti
Strune kitare kot sredstvo svobode
Ni naključno, da na tem mestu, spregovorim o Joan Baez in o tistem, kar je pomenila in še pomeni v svetovni glasbeni kulturi. Joan Baez je Pred kratkim nastopila v veronski A-reni nekega toplega majskega večera, takega, ki se nevidno prikrade po Poznopomladanskem sončnem dnevu, ki so ga ljudje po mnogih sitnih deževnih dneh še kako pričakovali.
Bila je oblečena v lepo belo tanči-~°, na to pa si je nadela veliko pisano ruto, kot takrat, ko je pred dvajsetimi in več leti prvič nastopala pred številno publiko in pela o svobodi, miru, tlačenih črncih in pravi-°ah, ki jih ni in jih niti nikoli ne bo. Tudi v Areni je bila prisotna številna publika, a to niso bili tisti običajni najstniki, ki se ob nastopih melodičnih pevcev ali pa kantavtor-iev navdušujejo, plešejo ter pojejo; bili so v glavnem tridesetletniki in štiridesetletniki, ki so prišli v Verono, da bi se naužili kančka . .. preteklosti. Toda, mar si res ljudje želijo preteklosti, oz. ali se res ljudje radi zatekajo v preteklost, da bi se izognili vsakdanji brezizhodnosti? Kot da bi jim Joan Baez odgovorila, je naposled pevka predstavila an-limilitaristično balado Pete Seegra, ki pa je zaslovela le z njenim neverjetno lepim glasom, »Where have aH the jloivers gone?« (Kam so šle vse rože?) s temi besedami: »Pred dvajsetimi leti je bilo lažje ustvarjati, bili smo vsi bolj navdušeni, verjeli smo v tisto, kar delamo. Lahko nam je bilo ustvarjati, ko pa so se priložnosti borbe proti krivicam ™ svetu kar same ponujale . . .«
Po mojem se je tokrat Joan Baez zmotila. Takrat ni bilo lažje ustvarjati, le beseda »svoboda« je imela drugačen, bolj romantičen in bolj herojski prizvok. Takrat ni bilo naivno in banalno peti pesmi kot *C’era un ragazzo che come me amava i Beatles ed i Rolling Stones«, ki jo le tudi v tem nepozabnem veronskem večeru zapela, izzvenela pa je le kot spomin na preteklost, tisto, ki Jo označimo s frazo »kako smo bili mladi in neumni«, ob tem pa se nalahko zasmejemo, ni bilo banalno Peti ostale obupane krike o svobodi, v katere smo vsi verjeli. .. Danes je drugače, ko pa govorimo o atomski nevarnosti in dokončnem obračunu. Začeti bo treba vse znova in spet Peti o banalnosti, da nam ne bo treba nekega dne obžalovati, da smo pred davnim časom peli neke banalnosti o pravicah in svobodi.. .
Pevec, ki poje o hinavščini, moralni bedi in človeškem trpljenju
Poezija Boba Dylana ima še vedno svoj car
Kaj nam je pomenil Dylan, oz. čisto osebno, kaj mi je pomenil Bob Dylan, pevec, ki je postal simbol. Dylana sprejemam na dveh nivojih. Prvič na čisto intelektualnem, kjer sem že pred časom dobil trdno duhovno povezavo med njim, Stein-beckom, s svojo obupno potrebo po pravici, Faulknerjem s svojo potrebo po višjih duhovnih nivojih, Bel-lowom s si vojo potrebo po izpričevan ju življenjske filozofije in Whitmanom s Svojo lucidno norostjo. Pravzaprav imajo omenjeni umetniki skupnega le malo, morda norost, le Whitman je bil poet, kot Dylan.
Drugič pa ga sprejemam na oseb ni, generacijski ravni. Spremljal me je skozi obdobja študija, podstrešnih sob (30 tisoč lir mesečna najemnina!), prvih visokodonečih filozofskih pogovorov in vsakič mi je ponujal različno blago, oz. vsakič so se mi njegove pesmi razkrile v različni luči.
V tej polivalentnosti oz. v možnosti sprejemanja na več nivojih, je veličina Dylanovih besedil pesmi -poezij. Prav zato na tem mestu objavljam slovenski prevod »večne« pesmi Blowing in thè wind (Odgovor v vetru). Pesem je en sam, velik, obupan in univerzalen zakaj.
Eno samo obupano vprašanje, kdaj bo na svetu zavladala pravica, kdaj bodo ljudje spoznali, da drvijo proti lastnemu propadu, kdaj bo konec morij in vojn. Odgovor je v vetru, lahko pa bi bil v zvezdah ali v morskih valovih. Kdo ve?
ODGOVOR V VETRU (Blowing in thè wind)
Koliko poti mora človek preit
preden doseže svoj cilj?
res, in koliko morja mora galeb
[preletet
preden na produ zaspi?
res, in koliko topov mora še zagrmet
preden jih ne bo slišati več?
Odgovor je šel, oh daleč je preč veter se poigrava zdaj z njim.
Res, in koliko let lahko gora stoji
preden izpldkne jo čas?
res, in koliko let lahko človek trpi
preden naj v svobodi živi?
res, in koliko časa lahko obračaš
[obraz
in se delaš, da ne vidiš grozot? Odgovor je šel, oh daleč je preč veter se poigrava zdaj z njim.
Res, in koliko časa bo človek gledal
[navzgor
preden bo videl nebo?
res, in koliko ušes mora človek imet,
da lahko sliši lastno gorje?
Prva Dylanova plošča, ki vsebuje obe prevedeni pesmi
res, in koliko smrti bo še zahteval
[noš čas
in sprevidel, da jih je preveč bilo? Odgovor je šel, oh daleč je preč, veter se poigrava zdaj z njim.
Druga pesem, ki jo tu predstavljamo je »A hard rain’s a-gonna fall« (Padal bo težak dež). Pesem je nastala za časa ameriško - kubanske krize leta 1962, ko je svetu grozila a-tomska vojna. Pesem je prava poezija, v kateri se lirično preliva brezizhodnost človeškega obstoja. Le ta vidi okoli sebe le uničenje, vojno, bedo, hinavščino in trpljenje in ne razume zakaj.
PADAL BO TEŽAK DEŽ (A hard rain's a-gonna fall)
Oh kje si ti bil, ti dragi moj sin,/ in kje si ti bil, oh ljubi moj sin?/ Opotekal sem se po pobočjih dvanajstih temačnih gora/ hodil in plazil sem se po šestih krivih poteh/ korakal sem v osrčju sedmih otožnih gozdov/ strmel sem in gledal dvanajst mrtvih oceanov/ bil sem že tisoč milj v notranjosti črne zemlje,/ in težak dež, in težak dež, in težak dež bo padat začel.
In kaj si ti videl, ti dragi moj sin,/ in kaj si ti videl, oh ljubi moj sin?/ Videl sem novorojenca, volkovi so bili okoli njega,/ videl sem cesto z biseri posuto, nobenega ni bilo na njej,/ videl sem črno vejo, od nje je odtekala kri,/ videl sem sobo polno ljudi, krvavela so njihova • kladiva,/ videl sem belo lestev, to je preplavila voda,/ videl sem deset tisoč govorečih, nejasna je bila njihova beseda,/ videl sem ostre sablje in puške, v rokah so bile majhnih otrok,/ in težak dež, in težak dež, in težak dež bo padat začel.
In kaj si ti slišal, ti dragi moj sin?/ In kaj si ti slišal, oh ljubi moj sin?/ Slišal sem groma bobnenje, bilo je le opozorilo,/ slišal sem bučanje valov, lahko bi preplavili svet,/ slišal sem zvok stoterih bobnarjev, njihove roke so gorele,/ sto šepetajočih sem slišal, nihče jih ni poslušal,/ človeka sem slišal, ki je umiral od gladu,/ in druge sem slišal, smejali so se,/ slišal sem pesem poeta, na cesti je umiral,/ glas klovna sem slišal, na dvorišču je jokal,/ in težak dež, in težak dež, in težak dež bo padat začel.
In koga si srečal,/ ti dragi moj sin,/ in koga si srečal, oh ljubi moj sin?/ Srečal sem otroka ob mrtvem poniju,/ belega človeka sem
Kantavtor, ki ne sprejema nobene etikete
Jani Kovačič ali novi val slovenskega rocka
Slovenska lahka glasba se je v Zadnjem času s svojimi »mladimi levi« aktivno in vsestransko vključila v Vse modeme tokove, ki sedaj prevevajo svetovno glasbeno področje. Mladi levi? Ti so Tomaž Domicelj, ki ni več tako mlad, je pa začetnik slovenskega rocka, zato mu njegova leta aar odpustimo, nato pa Andrej Šifrer, katerega popularnost po tolikih letih se ne popušča, Marjan Smode s svojimi krasnimi melodijami, in še bi lah-*o naštevali... Janija Kovačiča, ki sicer ne sprejema nobene etikete in Uokvirjenja v kak tog glasbeni okvir, P° splošnem mnenju pa pripada in Pravzaprav spada v »novi val«, ali lePse, kar po angleško »new wave«. . Jani Kovačič je v Sloveniji neverjetno popularen, v zamejstvu pa je hastopil le dvakrat. Drugič le pred kratkim, na Taboru mladih na Opči-riah, to priliko pa sem izkoristil, da
Stran napisal in uredil
DUŠAN JELINČIČ
sem ga pred njegovim koncertom in-tervjuval.
VPR.: Glede na to, da te v zamejstvu bolj malo poznamo, bi nam kar od začetka opisal svojo glasbeno pot?
ODG.: V redu, kakor hočeš. Imam 30 let, ko pa sem se rodil, sem se začel močno dreti, zato pa me je dežurni zdravnik udaril. Celo leto nisem mogel hoditi zaradi silnega šoka, pa seveda tudi z mojo glasbeno kariero ni šlo v mojem prvem letu življenja najbolje...
VPR.: Tórej si res začel zelo mlad... Menjajva orgument: Tvoje plošče...
ODG.: Prva se imenuje »Ulica talcev«, izdal pa sem jo skoraj podtalno (»underground«) na dvokanalrtem re-voxu, vendar pa so jo ljudje ob vsej svoji tehnični pomanjkljivosti takoj pokupili. Značilnost te plošče je publika, ki nastopa kot... glasbeni inštrumenti. Nato sem izdal še ploščo o-ziroma kaseto »Žare Lepotec vandih«. To je pravzaprav prva video kaseta, v smislu, da ko jo potegneš iz zavitka,
jo pač vidiš... Letos jeseni pa bom izdal LP ploščo »Bicikel« s podnaslovom »Zavod za zaščito malih ljudi«.
VPR.: Kakšen je pravzaprav tvoj glasbeni stil in kaj hočeš s svojimi
.»c r
pesmimi pokazati, dokazati, dopovedati itd., itd., itd.?
ODG.: Ne sprejemam etiket, svoj stil pa imenujem rock šanson, v kolikor publika aktivno sodeluje. Ob vsem sarkazmu in ironiji pa v svojih pravzaprav čudnih in nenavadnih pesmih hočem stalno opozarjati na nekatere pereče probleme v družbi. Pravzaprav so to resni argumenti s šaljivo prevleko. Želim si, da ko se človek odpravi z mojega koncerta, da to stori s predsodkom manj. še to ti povem. Od glasbe ne živim, saj sem profesor, pa tudi resen in priljubljen...
Jani Kovačič je nato v pani dvorani openskega prosvetnega društva zapel nekaj svojih najbolj znanih pesmi (Jaz grem gor za Škofeljco, Delam, Revolucija itd.), zapel je tudi Internacionalo ter jo tako popačil, da bi jo človek skoraj ne spoznal, dosegel pa je presenetljiv učinek. Zamejsua publika, pravzaprav težka oziroma vsaj ne lahka in nepredvidljiva, ga je prav dobro sprejela.
slišal, jahal je črnega psa, mlado žensko sem srečal, ta mi je ponudila mavrico,/ moža sem srečal, ranila ga je ljubezen,/ spet drugega sem srečal, tega je sovraštvo razganjalo,/ in težak dež, in težak dež, in težak dež bo padat začel.
In kaj boš zdaj storil, ti dragi moj sin,/ in kaj boš zdaj storil, oh ljubi moj sin?/ Stopil bom ven in to storil pred dežjem,/ dolgo bom hodil do dna najtemnejšega gozda,/ kjer mnogo je ljudi in njihove roke so prazne,/ kjer strupa svinčenke jim kalijo vodo,/ kjer hiša v dolini je vlažen zapor,/ kjer krvnikov obraz je vedno dobro zakrit,/ kjer je lakota grda in so pozabljene duše,/ kjer koža je temna in ničla številka,/ In govoril bom, in ponavljal bom,/ in vsrkaval bom, in mislil bom,/ od gora bo odmevalo, tako da bodo lahko vse slišale duše,/ potem bom stal na robu oceana/ predrlo bom tonil v globino,/ ampak dobro bom znal svojo pesem,/ še predno jo glasno bom pel,/ in težak dež, in ■ težak dež, in težak dež bo padat začel.
Pesmi »Blowing in the wind« in »A hard rain’s a-gonna fall« je iz angleščine prevedel'
DUŠAN JELINČIČ
Tomi Saldassi: pot do uspeha
O slovenskem pevcu Tomiju Saldassi ju, sicer pa želo simpatičnem in prisrčnem fantu, ki dela v Tržaški kreditni banki, smo že spregovorili, vendar pa smo takrat pisali o bližnji izdaji plošče, o možnosti nastopa na popularni televizijski oddaji vsedržavne italijanske mreže, o možnosti nastopa na važnem pevskem festivalu, ter še omenili, da bomo o njem že spregovorili, ko se bo vse gor omenjeno uresničilo. In se je!
Tomi Saldassi je prav pred dnevi izdal svojo prvo malo ploščo s pesmima »Mago Merlino« in »La sfida«, ki je že v prodaji v vsej Italiji, saj jo je izdal pri milanski založbi plošč »Panarecord«, možno pa jo je seveda dobiti tudi v Trstu. Drugič. To nedeljo bo Saldassi nastopil z nosilno pesmijo male plošče »Mago Merlino« na popularni televizijski oddaji, ki jo vodi Pippo Baudo »Domenica in«, teden kasneje pa se bo udeležil festivala v Saint Vincentu, kjer znani in manj znani pevci na natečaju »Un disco per 1’estate« predstavljajo svoje glasbene novosti za poletje. To bo drugi Tržačan, po Ginu D’Elisu, in seveda prvi Slovenec, ki bo nastopil1 na tako važnem pevskem festivalu.
Še kak podatek o mali plošči, katere obe pesmi sta prav prijetni pravljici, oz. zgodbi iz preteklosti, opremljeni s primemo glasbo, ki je seveda moderna, ima pa tudi baročne primesi, ki spominjajo na davnodavni čas velikih junakov, velikih ljubezni m
velikih dogodkov sploh. Ploščo so snemali v studiu Alberta Radiusa v Milanu, tam kjer snema Battiate (!), pri obeh pesmih pa je sodeloval Stefano Previsti, ki je tudi producent plošče.
TONE SVETINA
Med nebom
in peklom
___________168____________
Po bombastični lekciji so stražarji najprej odgnali slečene vojake v skladišče, da bi jih tam znova oblekli.
Odkorakali so tako smešno, da so se jim drugi Sbiejali, prestopali so se kot oskubljeni ptiči. Za njimi So se tudi čete vrnile v kasarno.
Predstavniki oficirskih zborov iz vseh treh velikih kasarn v mestu z vodstvom karabinjerjev in kvesturo Pe- so se zbrali v dvorani oficirskega doma, da bi izmenjali izkušnje. Sramota jih je pekla. Najbolj so bili užaljeni, ker so se bežečim posmehovali v vsem mestu °b reki.
Še preden so sedli za pripravljene mize, je Losanna pičil polkovnika Torellija — ne le zaradi ujetih, ampak predvsem zaradi njegove žene Slovenke:
»Tragično je, gospod polkovnik, da se pustimo takole sramotiti pastirjem in kmetom. Tudi v vojnih akcijah smo neučinkoviti. Sprašujem se, zakaj, in si sam odgovarjam: naše namere so izdane, ne da se jih presenetiti, zaman si z roko zakrivamo oči ali ušesa. Med nami — da, med nami so ljudje, ki jih obveščajo, in to je najbolj tragično.«
Polkovnik, ki je bil sit njegovega namigovanja, mu je dokaj osorno in samozavestno odgovoril:
»To se mene ne tiče. Bolj se tiče vas, ki ste inšpektor varnostne in obveščevalne službe. Vojska je za to, da udari in uniči, kar ji je ukazano. Tako pojmujemo vlogo oborožene sile mi, stari vojaki.«
Losanna je bil presenečen nad odločnostjo, s katero je polkovnik zavrnil njegovo ost. Da bi pa je omajal njegovo samozavest in avtoriteto pred oficirskim zborom, je jedko odvrnil:
»Motite se, gospod polkovnik. Ne moremo delovati v povsem novem položaju s staro pametjo. Varnost države je naša skupna skrb, povečana budnost pa splošna dolžnost in nujnost. Kaj bo dejal duce, ko bo slišal, kako nas sramote in nam razorožujejo vojsko tukaj, na vzhodnih, s krvjo prepojenih mejah.
Imamo podatke, da nekateri oficirji svojim ženam, med katerimi so tudi Slovenke, govore o stvareh, ki so vojna skrivnost. Imam podatke, da se naši vrli ljubimci hvalijo in blebetajo o vojaških zadevah pred ženskami, ki prenašajo to naprej. Ne pozabite, gospodje, da ima OF razpredene niti povsod, tudi tam, kjer se marsikomu od nas niti ne sanja. Sovražijo pa nas vsi od kraja, tudi tisti, ki so na videz naši prijatelji.«
Karabinjerski polkovnik Russo, ki prav tako ni maral, da bi mu Losanna solil pamet, pa če je še na tako visokem položaju, je hotel speljati pogovor na praktično stran. Rad je imel majorja Vanellija, pa tudi Fulvio mu je bil pri srcu. Zato se je obrnil na zbrane z besedami:
V prvi tekmi 2. skupine v Strasbourgu
ZRN razočarala proti Portugalski
Po srečanju Belgija - Jugoslavija
Nogometaši so, igre pa ni
ZAHODNA NEMČIJA — PORTUGALSKA 0:0
ZRN: Schumacher, Briegei, K.H. Foerster, Stielike, B. Foer-— ster. Kolff (v 67. min. Bonner), Brehme, Buchwald (v 67. ^3S min- Matthaus), Rummenigge, Voller, Allofs
£> PORTUGALSKA : Bento, Joao Pinto, Eurico, Lima Pereira, Alvaro, Sousa, Carlos Manuel, Fransco (v 78. min. Veloso), /MKff rsy/JL Jaime Pacheco, Chalana, Jordan (v 85. min. Comes).
SODNIK: Yuscha (SZ); KOTI: 3/2 za ZRN; GLEDALCEV 45000
STRASBOURG — Favoritom se nič kaj dobro ne piše v tem uvodnem delu evropskega prvenstva. V torek je Francija le z veliko težavo in s skromnim 1:0 odpravila Dansko, včeraj pa se je Zahodna Nemčija morala zadovoljiti celo z neodločenim rezultatom brez gola proti trdoživi in tehnično ter taktično izredno dobro pripravljeni Portugalski. Prav Portugalcem se je ponudila prva lepa priložnost, da povedejo, ko je Pacheco v 27. min. spravil v resne težave Schumachera. Prvi polčas pa
je bil v glavnem izenačen tako glede igre kot priložnosti, ki sta jih ekipi imeli. Zahodni Nemci so sicer proti koncu ostreje pritisnili, vendar brez uspeha.
V nadaljevanju pa so bili Portugalci odločno boljši, na trenutke so se z nasprotnikom celo poigravali. Nemci se na sredini niso znašli (Portugalci so jih z izredno učinkovitim 4-5-1 povsem zaustavili), pri tem pa je največ trpel še Rummenigge, ki se je moral pomakniti precej nazaj.
na mesto, ki mu očitno ni odgovarjalo. Derwalla čaka torej še precej dela, z druge strani pa bo treba pošteno računati na Portugalsko.
Pred včerajšnjo tekmo med Zahodno Nemčijo in Portugalsko so neznanci razbili več izložb v centru mesta. Policija, ki je podvzela izredne varnostne ukrepe, je zaslišala nekaj desetin nemških navijačev. V glavnem je šlo za neonacistične elemente z do golega obritimi glavami.
AMOROSE TRI KOLA
Francozi so računali, da bodo A-morosa, ki je bil izključen na prvi tekmi proti Danski, izključili za največ eno kolo. Zato včeraj niso mogli skriti svojega nezadovoljstva, ko so izvedeli, da ne more igrati kar na treh tekmah, torej vse do polfinala, če se bodo vanj seveda uvrstili.
V'
Spanci s težavo iztrgali točko solidnim Romunom
ROMUNIJA — ŠPANIJA 1:1 (1:1)
STRELCA: Carrasco v 21. min. in Beloni v 35. min.
ROMUNIJA: Lung, Rodnic, Iorgulescu, Stefanescu, Ungureanu, Coras, Klein, Dragnea (v 57. min. Ticleanu), Bolom, Camataru, Gabor (v 76. minuti Hagi).
ŠPANIJA: Arconada, Urquiagua, Maceda, Goicoetchea, Camacho, Gor-dillo, Senor, Victor, Gallego (v 72. min. Julio Alberto), Santillana, Carrasco. SODNIK: Ponnet (Belgija). KOTI: 1:1, GLEDALCEV: 15 tisoč.
spored in tv prenosi
Danes, 15.6., — POČITEK
Jutri, 16.6., v Nantesu 17.15: FRANCIJA - BELGIJA Sodnik: Valentine (Škotska)
(TV: IT 1, KP)
Jutri, 16,6., v Lyonu 20.30: DANSKA - JUGOSLAVIJA (TV: IT 3, KP, LJ)
Nedelja, 17.6., v Lensu 17.15: ZAH. NEMČIJA - ROMUNIJA Sodnik: Keizer (Nizozemska)
(TV: IT 2, KP)
Nedelja, 17.6., v Marseillu 20.30: PORTUGALSKA - ŠPANIJA Sodnik: Vautrot (Francija)
(TV: IT 3, KP)						
LESTVICA		SKUPINE			1	
Belgija	1	1	0	0	2:0	2
Francija	1	1	0	0	1:0	2
Danska	1	0	0	1	0:1	0
Jugoslavija	1	0	0	1	0:2	0
LESTVICA		SKUPINE			2	
Romunija	1	0	1	0	1:1	1
Španija	1	0	1	0	1:1	1
Portugalska	1	0	1	0	0:0	1
ZRN	1	0	1	0	0:0	1
SAINT ETIENNE — Španija je prva povedla z enajstmetrovko, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Gallegom v kazenskem prostoru. Prednosti pa očitno ni znala izkoristiti, saj je dopustila, da so Romuni prevzeli pobudo v svoje roke in kmalu zatem po lepo izpeljani akciji izenačili: Coras je na desni pustil na cedilu kar tri španske igralce, se sunkovito obrnil in podal do Bolonija, ki je izenačil.
Tudi v nadaljevanju so bili Romuni prodornejši, čeprav niso pokazali izrazite premoči. Tako pri enih kot
pri drugih sta precej pešali obrambi, ki sta bili najbolj ranljiva dela ekipe. Vendar eni in drugi razpolagajo s solidnima vratarjema, ki sta rešila položaj. Srečanje je bilo nasploh dopadljivo, tako da se sicer ne preveč številni navijači in gledalci niso dolgočasili.
Vse štiri ekipe druge skupine so torej po prvih dveh srečanjih s po eno točko, tako da bo za nadaljnji razplet treba počakati prihodnja srečanja. Že sedaj pa lahko rečemo, da je v tej skupini še najbolj zadovoljila Portugalska.
Iz Franclje poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ
LENS — Dolgo v noč smo se s časnikarji in nekaterimi trenerji, med katerimi je bil tudi Ivic, zadržali v hotelu. Govor je bil seveda o tekmi Belgija - Jugoslavija.
Porajala so se v tej diskusiji najrazličnejša mnenja, padale so kritike na račun jugoslovanskega zveznega trenerja Todorja Veselinoviča. Različne so bile ocene o igri obeh reprezentanc. Vsi pa so so si bili edini, da je Belgija povsem zasluženo zmagala in da so Jugoslovani, razen Za-jeca in delno Stojkoviča, igrali pod svojimi sposobnostmi.
Ivič: »Pomembna je igra ne nogometaši.«
Ivič, eden najbolj popularnih in sposobnih jugoslovanskih trenerjev (poleg Hajduka je treniral tudi v Belgiji, sedaj pa vodi moštvo Gala-tasarai) meni, da je za vsako reprezentanco in sploh za moderni nogomet pomembno, da si ustvari koncept igre, ki se ji morajo nogometaši prilagoditi. Tudi najboljši nogometaši na svetu ne morejo dati igre svoji ekipi, če le ta ne temelji na sodelovanju vseh igralcev, če pri izvajanju take igre ni discipline in prilagajanja.
Po Ivičevem mnenju je bila razlika med obema reprezentancama v Lensu prav ta: Jugoslavija ima dobre nogometaše, nima pa igre■
So napadi na Veselinoviča utemeljeni?
Da jugoslovanski zvezni trener To-dor Veselinovič ni velik strateg, je bilo povsem jasno tudi na srečanju v Lensu, ko je ob poprečni taktični razporeditvi svojega moštva tudi pogrešil pri menjavi nogometašev med tekmo. Na dlani pa je, da Toza ni in ne more biti sam »kriv« za neuspeh proti Belgiji. Priznati je namreč treba, da je Veselinovič izredno pošten človek, pravi nogometni zanesenjak (pravijo, da je iz svojega žepa v teh dveh letih odkar vodi reprezentanco, potrošil kar 80 milijonov starih dinarjev). Z njim je sedaj v reprezentanci vzdušje nedvomno boljše. Toza je z nogometaši prijatelj.
Le Touquet usoden?
Eeden od kolegov, ki je velik pri-
jatelj bivšega slavnega vratarja St. Etienna Curkoviča in sedaj zelo cenjenega nogometnega izvedenca in poslovnika v Franciji nam je tudi zaupal, da je bil doslej Le Touquet, kjer se je na pripravah nudila jugoslovanska reprezentanca, usoden za marsikatero francosko moštvo in tudi za samo reprezentanco. Le Touquet je sicer pravi turistični center evropskega slovesa z idealnimi pogoji za rekreativno dejavnost. Zrak pa je v tem kraju izredno »težak«, »varljiv«. Marsikateri jugoslovanski reprezentant je tudi izjavil, da je izgubil moč. Je bil torej Le Touquet usoden Jugoslaviji?
Scifo, nova zvezda
Francoski tisk s športnim dnevnikom L’Equipe na čelu piše, da so Belgijci povsem zasluženo zmagali in da so zopet dokazali, da je to kompaktna, telesno in taktično zelo dobro pripravljena ekipa.
Belgijci so sicer medtem izgubili zaradi znane afere nekaj odličnih nogometašev, dobili pa so mladega Sci-fa, ki bo gotovo ena od glavnih zvezd ne samo tega prvenstva, temveč prihodnjih let sploh.
Stare napake
Po vseh mnenjih, ki smo jih po srečanju v Lensu slišali, pa bi sami dodali še naslednje: že na tiskovni konferenci pred tekmo z Veselinovičem in Thysom nam je bilo še kar jasno, da bo Jugoslaviji trda predla. Jasen vtis smo imeli, da je pristop do nogometa v obeh taborih povsem različen. Pri Belgijcih je vse enostavno, funkcionalno, organizirano. V jugoslovanskem taboru pa je vse preveč ljudi (spremljevalcev), ki so, po našem mnenju, Veselinoviču le v fluirò. Skratka in po domače: mnogo idej, učinka pa nobenega.
Ponavljajo se torej stare napake.
Kaj sedaj?
Poraz proti Belgiji, in to z 0:2, je za Jugoslavijo gotovo hud udarec. Možnosti za uvrstitev v polfinale so se sedaj krepko zmanjšale. V preostalih dveh tekmah morajo namreč Veselinovidevi reprezentantje zbrati vsaj tri točke (zmaga proti Francozom bi bila pravi čudež) in obenem upati na ugoden razplet v ostalih srečanjih te skupine.
Danes zjutraj start 40. kolesarske dirke po Jugoslaviji
Prva etapa bo kolesarje popeljala od Pulja čez tržaško pokrajino do goriškega Travnika
Pri organizaciji sodelujeta tudi lonjerska Adria in pa ZSŠDI
Kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«, ki bo danes s prvo etapo popeljala tekmovalce od Pulja de goriškega Travnika, bo v znamenju dveh jubilejev: to bo že štirideseta največja jugoslovanska kolesarska dirka, obenem pa bo prireditev v proslavo stoletnice kolesarstva v Jugoslaviji.
Dirka pa ima tokrat velik pomen tudi za naše kraje, saj nadaljuje tesno sodelovanje, ki je bilo vzpostavljeno že v prejšnjih letih s prihodom jugoslovanske dirke v Trst in pa etapo italijanskega »gira« v Ljubljani. Prav zato je še toliko bolj vzpodbudno, da pri organizaciji sodelujeta tudi lonjerski kolesarski klub Adria in
pa naša krovna športna organizacija, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
Letošnja dirka bo imela enajst e-tap, dolga pa bo 1500 kilometrov. Skupno sodeluje devetnajst ekip, in sicer iz Avstrije, Alžirije, Bolgarije, češkoslovaške, Turčije, Italije, Sovjetske zveze, Švice, Madžarske, Nizozemske, Kube, Romunije, Grčije in Jugoslavije. Svoje zastopstvo pa i-majo tudi Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Vseh tekmovalcev je skupno 170.
Kot smo dejali, bo start današnje
etape v Pulju, cilj pa na goriškem Travniku. Jutri bodo kolesarji iz Gorice krenili čez vso goriško pokrajino proti Benečiji in zatem čez mejni prehod pri Robiču do cilja v Bovcu. Že v tretji etapi pa čaka tekmovalce vzpon čez 1611 m visoki Vršič, ki je zmeraj ena od ključnih točk dirke. Kolesarji bodo po desetih dneh končali svoj napor v Vukovaru.
Za jugoslovansko reprezentanco bo dirka izredno pomembna preizkušnja za preverjanje moči in forme pred o-limpijskimi igrami v Los Angelesu, še zlasti, ker bo sodelovala tudi Sovjetska zveza, ki ima gotovo najmoč-
KOŠARKA
Tudi v košarki sta znani imeni fi nalistov. Poleg ekipe La Goriziana se je v finale uvrstilo tudi gostišče »Mark«, ki je osvojilo prvo mesto v drugi podskupini.
Gostišče »Mark« — MK-G	57:36
GOSTIŠČE »MARK« : Baradel 2, Devetak 4, Pahor 4, U. Dornik io’ Maraž 4, R. Dornik 17, Kogoj 14.
MK-G: Grozo vin 4, D. Waltritsch 6, A. Waltritsch 4, Porta 2, Košuta, Bric 14, Baranja 6.
Gostilna pri Tildi — MK-G	57:44
GOSTILNA PRI TILDI: Vižintin 10, Mikluš 2, Lutman 2, Figelj 2, šošol 15, Tomažič 14, Komel 12.
MK-G: Cruzov in 18, D. Waltritsch 2, A. Waltritsch 6, Bric 14, Baranja 4 točke.
;nejšo amatersko reprezentanco na svetu.
Ob koncu omenimo še, da je lani 'zmagal Čerin, na dosedanjih 39 dirkah »Po Jugoslaviji« pa je bila domača ekipa uspešna šestnajstkrat, takoj za njo pa je Sovjetska zveza z 12 zmagami.
1. ETAPA (danes)
PULJ — GORICA 170 KM Pulj (start ob 11.15) - Poreč - Buje - Koper - Škofije (13.50) - Žavlje (13.55) - Bol junec (14.05) - Bazovica (14.20) - Opčine (14.30) - Sesljan (14.30) - Štivan (15.00) - Jamlje (15.10) Gorica (Travnik 15.30).
Gostišče »Mark« — Gostilna pri Tildi 78:35
GOSTIŠČE »MARK«: Baradel, Devetak 19, Pahor 5, U. Dornik 11, Maraž 4, R. Dornik 16, Kogoj 23.
GOSTILNA »PRI TILDI«: Vižintin 14, Mikluš, Lutman 2, Figelj 4, Šošol 14, Tomažič, Komel 1.
Uspešno skakanje za odbitimi žogami in hitri protinapadi, je bU recept igralcev »Marka«, da so strli popolnoma zmedene nasprotnike. (Mal)
DANAŠNJI SPORED
19.30	polfinale moška odbojka LA GORIZIANA - MO O. ŽUPANČIČ
20.30	polfinale moška odbojka NAŠ PRAPOR A - DANICA
21.30	finale moška odbojka
Triestina najela Braglio od Catanzara
Pri Triestini je kupoprodajna sezona v polnem razmahu. Potem ko je vodstvo predvčerajšnjim sporočilo nakup prostega branilca Biaginija (od Avellina) in dokončni odkup Dal Praja od Vicenze, kamor je šel Mascheroni, so včeraj sklenili še vrsto novih kupčij. Giacominijevo ekipo bo tako v prihodnji sezoni okrepil vezni igralec Catanzara Piero Draglia (29 let), v Trstu pa ostaja tudi vratar Pelosin. Glede ostalih solastništev je Triestina vrnila Foggii branilca Stimpfla, odstopila Catanzaro Pedrazzinija, ki je lani igral v Messini, vratar Nieri, ki je bil letos v Pratu, pa bo odslej igral za Varese. Štruklja pa je dokončno odkupila Roma.
Kar 48 km na uro povprečne hitrosti
V1TTUONE (Milan) — Sovjet Sergej Gavrilko je v sprintu osvojil drugo etapo kolesarske amaterske dirke po Italiji od Braja do Vittuoneja. Etapa, ki je bila dolga 153 km, je bila povsem ravninska. Kljub temu je 20 km pred ciljem iz glavnine zbežala skupinica 12 kolesarjev, ki je na cilj prispela s 46" prednosti nad skupino 19 kolesarjev, glavnina pa je prispela z 2’03" zamude. Gavrilko, ki je etapo prevozil v 3 urah 9’42” z izredno povprečno hitrostjo 48,392 km na uro, je na cilju prehitel Italijana Santija in Ronchiate. Na skupni lestvici še naprej vodi Italijan Voli, današnji zmagovalec pa je četrti z 1’07” zamude.
turnir mladinskega centra 1984
ROKOMET — DEČKI
Drevi Kosovel za deželni naslov
Danes se bodo mladi rokometaši Kosovela pomerili v drugem play-off srečanju za deželni naslov proti ekipi Polisportiva Spilimberghese. Tekma bi morala v bistvu biti le gola formalnost, saj so naši rokometaši v j prvem srečanju v Spilimbergu slavili kar s 7:34 in imajo tako pred današnjim povratnim srečanjem res veliko prednost. Kosovelovci so do zadnjega upali, da se bodo lahko na tem zadnjem srečanju, kateremu bo sledilo slavnostno nagrajevanje, predstavili domačemu openskemu občinstvu, a bodo zaradi nerazpoložljivosti openskega kotalkališča morali tekmo odigrati na igrišču šole Borgo Sen Sergio. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri.
Maradona
vendarle v Neapelj?
Predsednik Napolija Feriaino je Barceloni že izplačal 500 tisoč dolarjev za nakup Maradone. Vse kaže torej, da bo argentinski as vendarle prišel v Italijo, njegov odhod iz Španije pa bo v prihodnjih dneh moralo še potrditi vodstvo Barcelone.
Woroninu odvzeli stotinko
Poljska atletska zveza je sporočila popravek v zvezi z evropskim rekordom Woronina na 100 m. Poljak je razdaljo pretekel natančno v 10", ne pa v 9”99, kot so sprva sporočili. Časomeriici so namreč izmerili čas 9,992, kar je po pravilniku IAAF treba zaokrožiti na 10”.
Dobri atletski dosežki
Na mednarodnem atletskem mitingu v Firencah je Marok ance Acuità, ki tekmuje za italijansko društvo Pro Sport, na razdalji 5.000 m s časom 13’04”78 dosegel doslej drugi najboljši svetovni čas. Italijan Sabia pa je na 800 m premagal Nizozemca Droppersa in mitičnega Kubanca Juanto-reno. Dosegel je čas 1’43”88, kar je le malo več od starega državnega rekorda Fiasconara.

Odbojkarski turnir Olympie »Špacapan« v polnem teku
Na posezonskem košarkarskem turnirju Bora
Polet in Sokol boljša le po podaljških
Odbojkarski turnir za pokal »Peter Špacapan« v organizaciji ŠZ Olympia Je v polnem teku. Doslej so bile odigrane izločilne tekme, katerih se je udeležilo dvanajst ekip. Med temi je nekaj izredno solidnih moštev in posameznikov. Tako sodeluje letos zelo močna ekipa vojakov, dve ekipi videmskega prvoligaša Volley ball Udine s svojimi najmočnejšimi igralci Slamborjem iz Češkoslovaške in Svi-derekom iz Poljske.
V polfinale so se uvrstile štiri ekipe, ki so v izločilnih tekmah dosegle Po dve zmagi. Tako je ekipa Esercito premagala tretjeligaša PAV Natisoma z 2:0. Treba je poudariti, da so vojaki presenetili, saj so pokazali moderno in kombinatorno odbojko v užitek številnim ljubiteljem te panoge, ki so prišli v štandreško telovadnico. Ekipa Našega Praporja se iz še nepojasnjenih razlogov ni predstavila na igrišče. Tudi naslednjega dne so se tekme zaradi slabega vremena odvijale v Štandrežu. Pomerile so se e-
kipe Kanala, Bora in Volley ball U-dine A. Slednja ni imela težav s Tržačani (2:0), niti s Kanalom (2:0), ki je Bor premagal z 2:0. Posebno zanimiva je bila tekma med Volley bali Udine in Kanalom, saj smo lahko prisostvovali vrhunski odbojki, ki je žal nimamo pogosto prilike videti v Gorici. Na odprtem igrišču Katoliškega doma so se pomerile ekipe Soča, Jam-lje in Olympia A. Slednja je premagala oba nasprotnika in se uvrstila v polfinale. Pravico do polfinala si je priborila tudi ekipa Rangers iz Vidma, ki je premagala sicer močno Volley ball Udine B in Olympio B.
Finale za 3. mesto bo v torek, 18. t.m., za 1. v sredo, 19. junija.
Istočasno poteka turnir tudi za ženske. Nastopa šest ekip. V sredo so se pomerile ekipe prve izločilne skupine, zmagala pa je šesterka Pav Natisoma pred Sovodnjami in Sočo. Jutri bo druga izločilna skupina, v kateri se bodo pomerile ekipe Sloge, Friulexporta in goriškega Libertasa.
Prejšnje dni so odigrali prvo kolo posezonskega turnirja, ki je namenjen nižjeligaškim ekipam. Turnir je strukturiran tako, da igra najprej vsaka ekipa z vsako drugo, nato pa se, na podlagi lestvice, srečata za prvo mesto prvo in drugouvrščena ekipa, za tretje pa tretje in četrtouvrščena e-kipa.
Že v prvem kolu smo imeli dokaz, da je konkurenca zelo izenačena: obe tekmi sta se namreč končali po podaljških in z minimalno razliko.
Polet - Bor 60:59 (28:26; 45:45; 51:51)
POLET: Malalan 2, Sosič 10 (2:3), Gantar 2, Sedmak B, Vitez 11 (1:3), Gregori 16, Taučer 2, Benčina 5 (1:3), Canciani 4.
BOR: Raseni 16, Gerdol 11 (1:6), Ferluga 8, Jančar 6, Perko 10, Mesesnel 6 (2:6), Oblak 2.
Bor Veterani - Sokol 59:61 (53:53;
22:21)
BOR VETERANI: Livio Pertot 15, Čermelj, Fabjan 16, Sandi Pertot 3, Siega 9, Valter Hrvatič 2, Adrijan Za-vadlal 10, Stojan Corbatti 4.
SOKOL: Bogateč 2, Klanjšček 4, Werner 6, Gruden 6, Busan 7, Devetak 9, Žbogar 2, Pahor 14, Terčon 8, Sedmak 3.
LESTVICA PO 1. KOLU
Sokol in Polet 2, Breg, Bor in Bor veterani 0.
Sinoči je bilo na sporedu srečanje Sokol - Breg, nadaljni spored pa je naslednji:
V	ponedeljek, 18. 6., na stadionu »1. maj«: BOR - BOR VETERANI.
V	ponedeljek, 18. 6., ob 29.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: POLET -SOKOL.
V	sredo, 20. 6., ob 20.00 v telovadnici v Dolini: BREG - BOR VETERANI. (Marko)
NOGOMET
Postojna — Kras 1:4 (0:2)
STRELCI ZA KRAS: v 6. min, Ka valič, v 26. in 54. Žagar, v 42. Ferluga; ZA POSTOJNO: v 49. Marič.
POSTOJNA: Ritoper (R. Kidrič), čeperkovič, Nikolič, Trivič, Minič,
Marič, Jojič (Džukič), Jakočič, Ka-peran, Malkoč, Zagojevič, Džurič (D. Kidrič, Smiljanič).
KRAS: Purič (Hočevar), Leone, U-mek, Žagar, Škrk, Marko Škabar, Grgič, Križman, šuc (Kocjan), Ferluga. Andrej Kr a'j, Ka valič (Grmek).
V prijateljski tekmi so Kr asovi najmlajši slavili izdatno zmago proti mladim Postojnčanom. »Rdeče-beli« so bili vso tekmo boljši od domačinov, ki so bili sicer telesno nekoliko šibkejši. V Krasovih vrstah je ipalo pet nogometašev trebenskega Primorca. (R. B.)
POPRAVEK
V torkovem članku o pokrajinskem prvenstvu v mini odbojki se je vrinila napaka. Kot je sicer razvidno iz vsebine uvoda so v dvoboju med Sloginimi igralci letnikov 1972 in 1973 zmagali igralci letnika 1972 (v postavi Berdon, Prelec, Renčelj in Susič), ne pa njihovi mlajši nasprotniki.
iz planinskega sveta
V 1. moški odbojkarski diviziji na Goriškem
Pozitiven obračun naših šesterk
Prejšnji teden se je na Goriškem z zadnjim kolom 1. moške divizije končala uradna odbojkarska sezona, ki Je bila za naše šesterke prav gotovo ugodna, saj so skoraj vse uspešno nastopale v raznih ligah. Na sporedu Pa je še vrsta turnirjev in prijateljskih nastopov.
MOŠKA DIVIZIJA
(finalni del)
Naš prapor Sošol je povsem zasluzeno osvojil prvo mesto, s čimer si je Priboril naslov pokrajinskega prvaka *n napredovanje v deželno D Ugo.
Drugo mesto, in to zaradi boljšega koičnika v setih, pa je osvojil tržiški Italcantieri, ki bo prihodnje leto skupaj z Našim prapor jem igral v višji hgi. Napredovanje se je tako izmuznilo Soči, ki je temu nasprotniku klonila prav v zadnjem odločilnem spopadu.
V	finalnem delu je moči meril tudi val, ki pa je zaradi zelo slabe igre v drugem delu obtičal na zadnjem •Pestu. Kljub temu je bilo tudi prvenstvo štandreške ekipe pozitivno. V 1. d^riji sta poleg omenjenih ekip nastopili še Sovodnje in Olympia.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Val - Naš prapor 1:3, Italcantieri -koca 3:1, Italcantieri - Val 3:1.
KONČNA LESTVICA Naš prapor Sošol 6 5 1	17:9	10
italcantieri	6	3 3	14:13	6
k?ča	6	3 3	13:13	6
val	6	15	7:17	2
TURNIR »UNDER 13«
Prvi boji
V	organizaciji ŠD Dom je bil v go-pškem Kulturnem domu odbojkarski turnir za dekleta do 13. leta starosti, . • so se šele začela spoprijemati z 'Kro na velikem igrišču. Nastopilo je sest ekip, ki so se pomerile v dveh
jakostnih skupinah. V prvi jakostni skupini je zmagala ekipa Sovodnje A, v drugi pa Dom Agrorest B.
IZIDI
1.	skupina: Dom Agrorest A - Sovodnje A 0:2 (10:15, 10:15), Sovodnje A - Nova Gorica 2:0 (15:4, 15:1), Dom Agorest A - Nova Gorica 2:0 (15:11, 15:8).
LESTVICA: 1. Sovodnje A, 2. Dom Agorest A, 3. Nova Gorica.
2.	SKUPINA: Dom Agorest B - Solkan 2:1 (6:15, 15:6, 15:8), Dom Agorest B - Sovodnje B 2:0 (15:8, 15:13), Solkan - Sovodnje B 2:1 (15:4, 14:16, 15:9).
Športna šola Trst
vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304).
ŠZ Sloga
sklicuje danes, 15. junija 1984, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor^JPrvo sklicanje ob 20. uri, drugo, ob 20.30. Dnevni red: 1. predsedniški pozdrav, 2. tajniško poročilo, 3. poročilo planinske sekcije, 4. blagajniško poročilo, 5. volitve, 6. zaključki, 7. nagrajevanja.
Jadralni klub Čupa ‘
vabi vse mlade člane in prijatelje na občni zbor mladinskega odseka jadralnega kluba Čupa, ki bo jutri, 16. junija, ob 17. uri na klubskem prostoru v Sesljanskem zalivu. Dnevni red: poročila odbornikov mladinskega odseka, izvolitev novih odbornikov, določitev reditelja za poletno sezono.
ŠZ Bor
sklicuje v ponedeljek, 25. t.m., IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v pr-
LESTVICA: 1. Dom Agorest B, 2. Solkan, 3. Sovodnje B.
POSTAVE
DOM AGOREST A: Furlan, Nanut, Prinčič, Peterin, Sfiligoj, Džbot.
SOVODNJE A: Lovisutti, Klančič, Tomšič, Krašček, Feri, Čeme, Fiorenti!.
NOVA GORICA: Slokar, Madric, B. in S. Humar, Gornik, Gratina, Grosar, Žvokelj, ščuka, Kogoj.
DOM AGOREST B: Peterin, Paulin, Satler, Lutman, Moretti, Pintar.
SOVODNJE B: Fajt, Čeme, Krašček, Peteani, Klančič, Cecutta.
SOLKAN : Jereb, Saksida, Ukmar, Lapajne, Arčon, Jug, Saksida.
vem in ob 20.30 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom : 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društvenega vodstva; 3. razno. Občni zbor bo v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7.
TRK Sirena
prireja julija meseca štiri Jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim umikom.
Jadralni klub čupa
prireja v Sesljanu od 18.6. do 21.7. 3 jadralne tečaje na OPTIMISTIH za otroke od 8. do 14. leta ter 5 tečajev za višješolsko mladino in odrasle za upravljanje WEMDSURFOV. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI — tel. (040) 767-304 le še danes. Vsak tečaj bo trajal 1 teden, udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvena plovila brezplačno vse poletje.
Srečanje treh dežel
To nedeljo je bilo nd sporedu v organizaciji slovenskega planinskega društva s Koroške 13. srečanje planincev treh dežel. Srečanje je bilo v Bilčovsu, udeležilo pa se ga je prav dosti zamejskih planincev iz Italije. Prihodnje leto bo to tradicionalno srečanje priredilo SPD Gorica.
Izletniška dejavnost SPDT
SPDT prireja za nedeljo, 8. julija, avtobusni izlet ob priliki odprtja koče pri Krnskem jezeru, ki ga planinci iz Nove Gorice, pa tudi z vse Primorske, gradijo že nekaj let, tudi s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom. Pri tem so jim večkrat priskočili na pomoč tudi zamejski planinci. * « »
Letošnji tradicionalni izlet za slovensko zamejsko srednješolsko mladino, ki ga že vrsto let prireja SPDT, bo v dneh 6., 7. in 8. julija, vendar pa z nekoliko spremenjenim programom, kot je bilo prvotno zamišljeno. Mladi planinci s svojimi spremljevalci se ne bodo podali na Kamniške Alpe, ker je tam še preveč snega, temveč na krožno pot v Julijce. Prvi dan se bodo namreč iz vasi Soča podali h koči pri Triglavskih jezerih, kjer bodo prespali, drugi dan pa se bodo povzpeli na Bogatin ter prespali v koči pod Bogatinom, tretji in zadnji dan izleta pa se bodo podali še do koče pri Krnskemu jezeru pravzaprav prav na njeno otvoritev, kjer se bodo združili še z ostalimi planinci, ki se bodo tja podali z avtobusom.
»Aosta 84«
Po zelo obiskanem sestanku udeležencev planinskega tabora »Aosta 84», ki bo od 21. do 29. julija v Dolini Aoste, ki je bil pred tednom dni in na katerem so se udeleženci domenili za vse podtankosti, se začenjajo sedaj »mrzlične pripraven na to dolgo in zanimivo turo. To nedeljo trening -izlet na Žrd (Sart) odpade zaradi volitev, namesto tega pa SPDT prireja teden kasneje, torej v nedeljo, 24. junija, izlet na Gamspitz v Karnijskih Alpah, po zavarovani plezalni poti, ki so jo pred kartkim odprli planinci
iz Ravascletta pod vodstvom Sergia De Infantija. Planinci se bodo lahko podali na ta vrh tudi po navadni nadelani poti. Ta izlet je obvezen za tiste, ki se bodo udeležili akcije »Aosta 84«. Sicer pa organizatorji priporočajo udeležencem, naj se na to turo čimbolje pripravijo s sistematično hojo v hribe.
80-fetnica SPDT
SPDT razpisuje ob svoji 80. obletnici literarni, likovni in fotografski natečaj za izvirna dela na temo: »Med skalo in morjem«, ki naj bi obravnaval prijateljski odnos človeka do naravnega okolja. Literarni in likovni natečaj sta namenjena vsem ljubiteljem narave, osnovnošolski mladini in dijakom nižjih srednjih šol. Tudi fotografski natečaj je namenjen zgoraj omenjenim kategorijam, razen osnovnošolski mladini. Prispevke za vse tn natečaje morajo kandidati oddati na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/111. nadstr.), ali na sedežu ZSŠDI (II. nadstr.) do vključno 30. septembra 1984.
Razstava slik
ob jubileju SPDT
SPDT prireja v okviru svojih pobud ob svojem visokem jubileju razstavo slik na planinsko tematiko zgodovinskega in spominskega pomena. Zato društvo poziva vse, ki imajo stare planinske slike, da jih posredujejo odbornikom društva do 30. junija ali ob torkih na sedežu društva od 20. do 21. ure, ko je odborova seja, ali pa v uradu podpredsednika Uga Margona v Ul. Fonderia 10/A.
Zaključek. . . oredsmučarske telovadbe
Drevi se s »slavnostno večerjo« zaključi rekreativna telovadba SPDT (ki se je oktobra meseca »rodila« kot predsmučarska, pa jo ne moremo več tako imenovati zaradi. .. klimatskih razlogov), ki jo že vrsto let vodi požrtvovalni in priljubljeni prof. Giani Furlanič. Večerja je v gostilni »Pri ribiču« v Seči, zbirališče rekreativcev pa je od 19.30 do 20. ure na mejnem prehodu Škofije na italijanski strani.
obvestila
FIFA
founded 1904
3 KRAT MUNDIAL
Saša Rudolf
Brez težav sta privozila v Kònigstein. Bil je res Pravi »kraljevski kamen«, stara trdnjava z dvorcem modernim krilom Sonnenhof, kjer je bila nameščena jugoslovanska reprezentanca. Vse okrog in Okrog zelenje, trava, drevesa. Na dvorišču je bil parkiran v rdeče-belo-modro pobarvan avtobus z velikim Papisom Jugoslavija na obeh straneh, poleg pa poli-cijski avtomobil in blindirano vozilo s televizijsko ka-hiero na strehi. V policijskih centralah so preko tele-Vlzije nenehno spremljali avtobuse vseh nogometnih •Poštev.
Tiskovna konferenca — na dvorišču sva morala Počakati dobre pol ure — je bila v prostrani trdnjavski dvorani. Jasno, da so naju policisti skrbno predali, preden so nama dovolili vstop. S kamnitega zidovja so visele oljnate slike grofov, nekdanjih lastnikov dvorca. Težke žametaste zavese na oknih so komaj prepuščale sončno svetlobo. Na vsakem koraku ~r dihal vonj preteklosti, dah srednjeveških vitezov. '-'Prema je bila novejšega izvora, predvsem ogromni
usnjeni naslonjači, v katerih smo se skoraj pogreznili.
Iz vsake izgovorjene besede je bilo čutiti, kako Miljanič pripravlja svoje na otvoritveno tekmo z Brazilijo. Miljaničev pomočnik Ivan Toplak je s svojim barvitim baritonom izrazil zadovoljstvo nad trenutnim položajem.
»Priprave so uspele tudi zato, ker je bilo angažiranje vsakega igralca stoodstotno. S te strani nismo imeli nobenih težav. Mislim, da smo bolje pripravljeni kot kdajkoli prej. Z druge strani imamo generacijo mladih, ambicioznih igralcev, ki dajejo vsa jamstva. Upam, da se položaj ne bo spremenil po prvem krogu tekmovanja.«
Po teh besedah je Toplak spreobrnil pogovor in pričel naštevati karakteristike brazilskih nogometašev. Zdelo se je, da se je kljub policijskemu kordonu v Sonnenhof vtihotapil duh mehiških svetovnih prvakov. *
, »Vse preveč mislimo le na Brazilijo,« je dejal Brane Oblak, »že odkar smo zvedeli za žreb, govorimo samo o Brazilcih, vse premalo pa o Škotih, ki jih ne poznamo niti po imenu. O Rivelinu, ki ga bom kril, verjetno vem več kot on sam. Kaj se bo zgodilo, če Žagalo ne bo poslal na igrišče Rivelina, pač pa rezervo, ki je ne poznam?«
Brane ni imel dlak na jeziku, ko je našteval napake vodstva.
»Med pomočniki selektorja je preveč sporov, vsi mislijo le na svoje igralce in jih porivajo naprej. Pa tudi menažerjem bi bilo treba prepovedati stalno obleganje igralcev. Ponujajo nam tak denar, da so nam popolnoma zmešali glave. K sreči v te kupčije nisem
vpleten, ker moram po prvenstvu v vojsko. Toda zdaj moramo misliti na Brazilijo in nato še na Vidiničev Zaire.«
V evforiji trenutka je bilo, kot da smo vsi pozabili na skoraj čudežno uvrstitev Jugoslavije v finale svetovnega prvenstva. Če bi Karasi minuto pred koncem ne dosegel četrtega gola proti Grčiji v Atenah — Jugoslavija je zmagala s 4-2 —, bi plavi ne izenačili gol-razlike v Španijo. Le po Karasijevi zaslugi je bila torej Jugoslaviji dana še ena možnost za nastop v Nemčiji: dodatna tekma s Španijo v Frankfurtu.• Milj aničeva vrsta zgodovinske priložnosti ni zamudila in premagala Španijo z minimalnim 1-0, golom, ki ga je dosegel Ka talinski.
S tema zmagama si je Jugoslavija obenem zagotovila tudi dokaj šen ugled med nogometnimi strokovnjaki, ki so ji napovedovali visoko uvrstitev.
Zdravnik reprezentance dr. Nešovič je bil med vsemi najbolj zadovoljen. »Vsi so zdravi, fizično se odlično počutijo, tako da sem popolnoma brez dela.« Mnogo več pa ga je imel psiholog prof. Stefanovič. Dan spopada z Brazilijo se je bližal, s tem pa seveda tudi nervoza.
Ura razgovora s selektorjem, pomočniki in igralci je potekla. Na veselje šoferja sva se ustavila še v bu-fetu in prigriznila ražnjiče. Pol ducata koščkov mesa mu je le vzbudilo apetit in tako je zahteval, pa tudi dosegel, da sva se po končani tiskovni konferenci in opravljenem delu ustavila še na kosilu. Pred restavracijo je bil parkiran tržaški avtomobil. Navdušeni nogometaš Žarko Race seveda ni zamudil priložnosti, da ne bi pokukal k plavim pred tekmo z Brazilijo.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din. naročnina la /oseb nike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga mzaciie in podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 din
Poštni tekoči roč un ta Molilo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ono Kardeljevo 8/II nad telefon 223023
Oglatt Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20"< IVA 18 - Osmrtnice, zahvale 'm sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije* Julijske krajine se noro čaio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 • tel 775-275, tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
izdaja LJZTT in tiska ^Trst
Clan Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Namestili so komisijo za žensko enakopravnost
RIM — Sinoči so namestili vsedržavno komisijo za uresničitev enakopravnosti med spoloma, ki je bila pred nedavnim ustanovljena z dekretom ministrskega predsednika Bettina Craxija. Komisija bo delovala pri predsedstvu vlade, skušala pa bo ugotoviti, katere so ovire, ki se zoperstavljajo z zakonom zagotovljeni popolni enakopravnosti ženske v italijanski družbi.
V tem smislu bo komisija skrbela za zbiranje in divulgacijo informacij o dejanskem položaju ženske v italijanski družbi, kakor tudi o ukrepih, ki so potrebni za uresničitev njene enakopravnosti. Skrbela bo na primer za to, da bi učbeniki šol vseh vrst in stopenj ne prikazovali ženskega lika v izkrivljeni luči. Preučevala bo tudi vprašanje ženskega lika v sredstvih javnega obveščanja, vprašanje primernega ženskega predstavništva v javnih ustanovah, tako na državni kot na mednarodni ravni ipd. O vsem tem bo komisija sestavljala periodična poročila za predsedstvo vlade s katerimi pa bo seznanjena tudi širša javnost.
Komisija je bila ustanovljena v skladu s programom, ki si ga je postavila vlada ob svoji namestitvi. Njeno ustanovitev pa so priporočili tudi na drugi mednarodni konferenci o ženskem vprašanju v Kobenhavnu, na zasedanju evropskega parlamenta 17. januarja letos, na katerem so ustanovili tudi komisijo za ženska vprašanja v Evropi.
»Afera Medenica« dobiva nove okvire
ŽENEVA — Afera zaradi prevar in goljufij na račun jugoslovanskih skladov socialnega zavarovanja s poslovno »koordinacijo« dr. Rajka Medenice v ženevski kantonalni bolnišnici zadobiva vse značilnosti prave javne kampanje, s katero skušajo razni krogi rehabilitirati Medenico pred javnim mnenjem. V bistvu smo priča tako imenovanemu »iskanju resnice«, na škodo Jugoslavije. To je precej zahtevna zadeva, a zahodni sistemi imajo že dobro preverjene mehanizme, da lahko v sklopu svojega »neodvisnega sodstva« porodijo tako »resnico«, ki bo dokazala njihovo moralno »čistočo«, grehe pa prenesla na drugi, »rdeči ali komunistični sistem«.
Po vsem sodeč je v sedanji najnovejši fazi afere Medenica, njegov glavni branilec Američan John West, ki je po pisanju ženevskega tiska zbiral in zbral kavcijo pol milijarde švicarskih frankov, da so Medenico februarja izpustili iz preiskovalnega zapora. John West je sedaj nenadoma prispel v Ženevo, skoraj gotovo, da bi re-šel Medenico pred jugoslovanskim in zakaj ne tudi pred švicarskim sodstvom. Tega bivšega guvernerja Južne Karoline in osebnega Carterjevega prijatelja je seveda takoj odkril reporter dnevnika »Tribune de Geneve«, ki je v preteklosti odigral pomembno vlogo v nudenju kritja Me-
denici. Prav ta dnevnik je navajal, kako so se švicarski sodniki strinjali, da lahko Medenica odpotuje v ZDA le za nekaj tednov.
Sedaj skuša John West organizirati temeljito obrambo svojega prijatelja. Razgovor s tem prijateljem Rajka Medenice objavlja »Tribune de Geneve« na prvi strani. Aferi posvečajo precej prostora tudi drugi dnevniki, seveda navajajo Westovo verzijo. Po strogih pravilih zahodne gospodarske propagande West trdi, da je Medenica njegov gost in da se ukvarja z znanstvenim delom v neki zdravstveni ustanovi.
John West je seveda našel tudi opravičilo, zakaj se ni Medenica 13. aprila vrnil iz ZDA na sodno obravnavo, po njegovem je bilo vse skupaj le nesporazum. Medenica je bil prezaposlen z zdravljenjem nekega dečka, obenem ni vedel, ali mu bodo ameriške oblasti »dovolile« odhod, saj je Jugoslavija zahtevala njegovo ekstradicijo.
Medenica sedaj seveda obljublja, da bo prišel na sojenje v Ženevo, a sodeč po sedanji kampanji prepričevanja javnega mnenja, pa se teh obljub ne bo dtóal, saj to ni običajen slepar — ima namreč dovolj denarja, da lahko marsikaj pogojuje.
Zares čuden zakonski par
NEW YORK — Michael Vira, ki živi v Brooklynu, se hoče ločiti od žene Ane, ki biva blizu Prage. Ona tega noče in zahteva, da moža lepo pregledajo psihiatri. On utemeljuje ločitev s tem, da žena ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti, Ana pa je prepričana, da Michaela sili k ločitvi brat, ki mu diši dediščina (60.000 dolarjev ali kakih 100 milijonov lir).
Do tu nič posebno čudnega. Toda Michaelu je 94, Ani pa 88 let! Ženska je višjemu sodnemu dvoru v Manhattanu javila, da jo je Michael zapustil že leta 1926, in to z dvema otrokoma. Odpravil se je v Argentino, pred štirimi leti se vrnil k njej z obljubo, da pri njej tudi ostane, toda izginil je znova, zdaj pa kot strela z neba zahteva po ločitvi. Ana pravi, da bi to bilo krivično, Michael pa, da ji denarja ne manjka. Ana prejema okoli 500.000 lir pokojnine. Na Češkem.
Skok v sveže morje
Končno je posijalo sonce in v mnogih krajih je tudi morje nared, da sprejme kopalce. Med temi je tudi kuža, ki skuša preveriti svoje plavalne sposobnosti
Sodnik oprostil večkratnega morilca
SAO PAULO — Spričo rastočega kriminala je v Braziliji vse več takih, ki si pravico sami krojijo, lnacio Anedino Da Silva, 32 let, je zaslovel kot »angel maščevalec«: hladnokrvno je ubil 11 tatov in roparjev, zadnja dva je dobesedno zaklal. Sodnik ga je oprostil, češ da je šlo za samoobrambo, publika pa je razsodbo sprejela z navdušenim ploskanjem.
V ZDA se bojijo španskega jezika
WASHINGTON — Demokratski senator Huddleston je zahteval ustavni popravek, po katerem naj se angleščina proglasi za uradni jezik v ZDA. To je utemeljil z dejstvom, da je španščina postala skoraj že drugi jezik in da marsikje celo že izriva angleščino. Po njegovem obstaja nevarnost za enotnost Amerikancev kot tako, ki da jo lahko zagotavlja le angleški jezik.
Portoriški predstavnik, ki v kongresu nima glasovalne pravice, meni, da Huddlestonov predlog krši ustavno načelo o svobodi izražanja.
Prodaja porcelanastega zaklada
AMSTERDAM — Na dražbi v Amsterdamu so prodali zbirko 15 tisoč porcelanastih predmetov iz konca obdobja dinastije Ming. Gre prav zares za zaklad velike vrednosti, ki so ga našli lani na dnu Kitajskega morja, kjer je ležal že tri stoletja.
Kupcev je bilo več, največ pa so prodali na Daljni vzhod. Celotna zbirka je veljala 2 milijardi in 300 milijonov Ur.
AIDS: končno so izolirali virus
WASHINGTON — Ameriški in mednarodni tisk je na menil, kot vemo, veliko pozornost epidemiji strašne bolezni AIDS, ki se je pojavila v Združenih državah Amerike in se loteva v prvi vrsti homoseksualcev. Ameriški in francoski raziskovalci so pred nedavnim končno odkrili virus, ki to bolezen povzroča, vendar njenega širjenja zaenkrat niso mogli ustaviti.
Podkomisija za zdravstvena vprašanja v ameriškem predstavniškem domu je ravno te dni opozorila na zaskrbljujočo okolišično, da se epidemija še naprej nevarno širi: »Položaj se naglo slabša,« je naglasil predsednik omenjene komisije Henry Waxman in pripomnil, da so na ozemlju ZDA v zadnjih nekaj mesecih vsak dan odkrili 10 do 12 novih primerov obolelosti. AIDS je zadel 4.690 ljudi v treh letih, a bolezni je podleglo 2.074 oseb, to je kar 44 odstotkov.
Ameriški in francoski raziskovalci so virus izolirali
pred dvema mesecema, toda potrebni bosta najmanj še dve leti — če celo ne pet let, da se pripravi zares učinkovito cepivo. Poudarili so, da je virus v sami krvi obolelih in da se prenaša s transfuzijo krvi.
Kakor smo že omenili, se je epidemija AIDS razširila v prvi vrsti med homoseksualci, in to v razmerju kar 65 odstotkov; njim sledijo po vrsti narkomani, nato prebivalci Haitija in Zaireja.
Ameriške zdravstvene oblasti, pa tudi sama washing-tonska vlada polagajo tragičnemu pojavu veliko pozornost tudi zato ker je epidemija izrazito ameriška, saj je nastala v ZDA in je tu tudi najbolj razširjena. Državna uprava je za tekoče leto ustanovila sklad skoraj 50 milijonov dolarjev za boj proti bolezni, oziroma za uresničitev programa, ki ga snujejo ameriški in francoski raziskovalci po odkritju virusa.
Obsojena na smrt
ELIZABETIITOWN — Konec avgusta bodo poslali v celico smrti 51-let-no Margie Barfield, ki je z arzenikom ubila ljubimca in še tri osebe. To bo tudi prva eksekucija neke ženske v ZDA po 22 letih. (AP)
Zgodovinski podvig
SYDNEY — Enainpetdesetletni rudar Denis Bartell je v -23 dneh prehodil »zloglasno« Simpsonovo puščavo v notranjosti Avstralije. Tu je ob podobnih »podvigih« našlo smrt že več raziskovalcev in potnikov.
Takoj po opravljenem senzacionalnem podvigu jc Bartell izjavil, da je bilo to »najhujše in najbolj strašno dejanje mojega življenja«.
Da je šlo zares za zgodovinski podvig pravi tudi dejstvo, da je bil rudar prvi belec, ki je brez vsakršne pomoči prehodil puščavo. S seboj je imel samo voziček z vodo in hrano, katerega pa je moral v petek zapustiti, ker mu je zmanjkalo moči. Med »hojo« je izgubil 20 kg telesne teže...
miki Muster: Trije hribolazci
2.	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
.LAKOTNIK JE BIL UŽALJEN...
KAR POJDITA, KAR, IN Sl KOŠTI POLOMILA V TEH SKALAH, KO STA TAKO IHTAVA!.. UH, KAM SE JIMA VENDAR TAKO MUDI ?...
TSJs
...ODPRL JE SVOJ NAHRBTNIK IN
Tl Sl MORAM TOVOR.POTEM BOM PA ŽE VIDEL. KAJ =>E ÓA STORITI. HMM RAD BI TIMIA KAKŠNO ZAGODEL1..
Atenska črna kronika
Dve nevsakdanji zgodbici
ATENE — Atenski policiji ne uspe prikriti niti najmanjšega pripetljaja iz življenja Atenčanov, za katerega je pristojna, širša javnost zve zanje preko dnevnega tiska, ki podrobno poroča o družinskih prepirih, ljubezenskih aferah, ropih, vlomih v stanovanja, umori ipd. Te dni je atenski dnevnik Athens News seznanil svoje bralce s primerom, ki na neki način izstopa iz običajne črne kronike.
Prvi primer tvori navidezni večkratni vlom v stanovanje nekega atenskega veletrgovca. V svojem zadnjem podvigu so »vlomilci« odnesli iz stanovanja dragocene predmete v vrednosti 3 milijonov drahem, to je približno 45 miljonov lir. Prvič in drugič naj bi tatovi prišli v stanovanje skozi kuhinjska vrata, zadnjič pa po oknu kopalnice. Med preiskavami po tretjem »vlomu« pa je pmlicija ugotovila, da je nekdo odprl okno od znotraj.
Odkritje je pripravilo preiskovalce do tega, da so začeli zasledovati veletrgovca, njegovo ženo in sina in kmalu se je izkazalo, da so »vlomilci« vsi trije člani družine. Policija je namreč ugotovila, da je bil mož kvartopirec, ki je v igri zapravil na milijone drahem; da je njegova soproga »živela« z nekim študentom,- za kar je mladenič prejemal plačo; da je naposled sin zapravljal denar v nočnih klubih z ženskami.
Končni izidi preiskav po so tile: mož je ukradel ženi nakit in ga zastavil za milijon drahem (15 milijonov lir); žena je prodajala družinsko zlatnino, da je lahko vzdrževala svojega ljubimca; sin po je okradel očeta, da je lahko poravnal nekatere dolgove iz potratnega nočnega življenja.
Zdaj p>a drugi primer. Protagonista sta zakonca srednjih let, ki sta px>skušala najti družinsko srečo v drugem zakonu. Iz prvega zakona je mož, star okrog 50 let, pripeljal v novi zakon osemnajstletnega sina, žena pa sta-sito hčer.
Po petih letih vsaj na videz srečnega družinskega življenja je prišlo na uho moža, da ga žena vara. Mož ni hotel verjeti govoricam, da po bi se rešil vsakega dvoma, je najel detektiva. Ta je v nekaj dneh odkril »ljubezensko gnezdo« klientove soproge. Hotel je seveda odkriti istovetnost ljubimca in zato je vlomil v stanovanje. Odkritje: ljubimca sta bila mačeha in pnstorek.
Epilog. Pastorek je prekinil vsako zvezo z mačeho, ki jo je tudi mož zavrgel: uteho je našel pri njeni hčeri, se pravi pri svoji bivši pastorki. ■ ■