Posamezna številka 2 K. Štev. 211. PoStnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v soboto dne 17. septembra a leto M. »SLOVENEC« velja po iioitl a> vse siraal Jnjo- slavije la t Ljabljani: u celo lato napraj . K 24-ii7.i i . .s J Inserati: Kaaatelpae petttvrsta (M srn ilroka ta 3 m iMi sli »je prestar) ■a enkrat ... »o t p o »Usa IM. . . po S Pri T*6j*m uročila popnst lajnutnjll orUs S>/Bnun IM. Uhaja Tiak dam tivscaii roncdtljka la dneva po pras- nt k. n ob 5. url xi«traj. ■eeeSna priloga: VuM SIR Uredništvo (o ▼ KoptUrjev) alloi itev. 9/ttL Rokoplal se ae vračajo; nelrankirana pUna so ae sprejemajo. Dredn. telef. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Oprava jo v Kopitarjevi al. S. — Haina pofctne hran. ljnbl|anske it. 650 s* naročnino U št, 349 tsa oglase, avstr. la čelke 24.797, ogr. 26.311, bona.-liaro. 7583. Univ. prof. dr. Alfred Šerko: Kam gremo! V naši javnosti se odigrava strašna igra... Obdolžen je naš .sodržavljan in oče 9 otrok družabno difamujočih homoseksualnih dejanj. Njegovo imo je v vseh ustih, v vseh časopisih, polne so ga vse kavarne, vse gostilne, polna ie njegovega imena vsa javnost. Otroci na cesti razpravljajo o njem in njegovih pregrehah in kažejo s prsti za njegovimi otroci. Javno z ostudnimi gestami se ubija njegova čast in njegovo poštenje, naši lisi i pišejo o njem kot o moralni propalici. dan na dan se izpostavlja na sramotilnem odru javno občinstvu: go- nja, kakršne naš narod še ni doživel. In ta mož, naš državljan, izjavlja v tem obupnem boju za svojo čast in za čast svojih otrok dan na dan, vedno iz nova, z brezprimerno vstrajnostjo in odločnostjo, da se mu dela krivica, ker je nedolžen. On ne prosi milosti, ne zavija dejanj, se ne izgovarja in ne opravičuje, ne!, on prosi, braneč čast svojega rodu in svojega imena, da se mu da najmanj, kar more prositi: Vsaj možnost dokaza svoje nedolžnosti. Mi pa gremo preko njegovih prošenj na dnevni red s kratko opazko: »splošna sodba o njem je že sklenjena.« Ali ne čuti nihče ;ned vin m i. da se odigrava pred nami tragedija, ki postane lahko za vse nas usodna? Ali ne čuti nihče, da leže v biatu temelji naše države, naše družbe in predpogoji našega obstanka, dokler dopuščamo, da se odreka v naši javnosti enemu naših rojakov v najhujšem duševnem trpljenju, ki more zadeti človeka, najprimitivnejša pravica, pravica dokaza nedolžnosti? Nisem strsnkar in političnih bojev viharji mi niso zameglili vesti. Peska poznam po obrazu komaj par mesecev, nikdar nisem govoril še ž njim, tudi politično nisem njegov pristaš. Politično in osebno mi je Pesek irelevanten. Ni mi pa ire-levanten kot državljan one države in kot čian one družbe, kateri pripadam i jaz. Obdolžen, obtožen in obsojen je g. Pesek difamuiočih seksualno-perverznih dejanj. To me ne dime. Ako je kriv. se mu rtaj to dokaže in on naj izvaja posledice in Ttaj izgine, par let — in njegovo ime in njegova sramota bosta pozabljena. Ali mož je obtožen brez javne obtožbe in sojen brez javne razsodbe. On dolgo ni vedel niti česa se ga dolži. Izvršila se je justifikacija, ne da bi bila prebrana obtožencu tožba, ne da bi mu bila dana možnost zagovora, ne da bi bile znane in javno zaslišane priče in ne da bi bila zasigurana absolutna objektivnost postopanja. Obsojen je bil Pesek kljub temu, da ni niti trenotek prenehal zatrjevati da ie nedolžen, kljub temu da ie neprestano prosil, rotil in zahteval, naj se mu da vsaj možnost, da izkaže svojo nedolžnost. Javnost ga je sodila in obsodila kljub temu, da je dokazal možnost in verjetnost pomote v osebi. To so strašna fakta. > Nisem jurist, ne birokrat in ne detektiv, zato ne poznam prakse tako/.vanih tajnih uradnih poizvedovanj, tudi ne vem, ali so kdaj in kdaj so taka poizvedovanja na mesiu, zato pa čutim tem bolj kot človek, da bijo tako postopanje moraličnemu čustvovanju vsakega etično intaktnega človeka naravnost v obraz. Ne priznavam razloga, češ preiskava je biJa tajna in je Pesek sam vkriv . če jo prišla njegova rsrn-mota v javnost. Kaj pa če je ta :. krivda* Peska izraz njegove nedolžnosti? Kaka ju-stica bi bila potem lo, ki bi moralično ubijala človeka šele takrat in predvsem takrat, kadar sc ••uti ta moralično čistega? Ne reče; da je Pesek nedolžen — dasi sem za svojo osebo o tem prepričan, — vem pa da je onečaščen, moralično in družabno zadavljen, ne da bi bil tožen in zaslišan, in ne da bi bila njegova krivda objektivno dokazana. In to me vzburja do dna. Ubili smo čast in poštenje rojaku v imenu brezpravnosti, In zdaj ko leži ta mož onečaščen in osramočen na cesti, zahtevajoč samo priv ice, gremo p; --»ko njega z brezsrčno gesto: »Splošna sodba o njem je že sklenjena.« Ali ne čuti naša javnost, kaj tiči v konstataciji, da je splošna sodba že sklenjena iu sicer sklenjena brez dokaza krivde? Ali nc čuti naša javnost sramote, ki lega nanjo z ugotovitvijo, da je njena sodba sklenjena o človeku, ki zatrjuje svojo nedolžnost, ki ni imel možnosti ovreči obtožbe, ki niti ne ve natanko česa se ga dolži? In ve javnost, ki je izrekla že definitivno obsodbo, česa se ga dolži? Kako bo v naših dušah takrat, ko bo o nas splošna sodba sklenjena? In da ta sodba nc bo krivična, za to skrbe naši voditelji. Sram me je, da sem član družbe, ki iz-kričava, da je justifikacija Peska Peskova stvar in stvar vlade. Kam smo zašli? Ali nima Slovenija v resnici več moža, ki bi javno zakričal, da je javno pobijanje javna zadeva? Ali si mar domišljuje naša javnost, da se da preiti preko takih sramotnih afer na dnevni red? Ali ne ve nihče med nami več, da pomen ja ena sama javno izvršena in javno sankcionirana zavedna krivica rak-rano na telesu dotičnega naroda, rano, ki gloda in razjeda naprej vse do takrat, dokler ne pride z nožem kirurg? Nisem politik in ni mi na tem. kdo bo ljubljanski župan, dejstvo pa, da jemljejo naše politične stranke iu naša javnost tako gnusno gonjo proti časti in poštenosti lastnega rojaka brez vsakega dokaza krivde, za predpustno zabavo in privatno zadevo dotične žrtve, me je izzvalo, da stopam s polnim imenom pred javnost z iskrenim in resnim vprašanjem: Kam, kam smo za božjo voljo zašli?! Proglas Stojana Protiča. Proglas, ki ga je izda! Stojan M. Protič v belgrajskem Balkanu , slove dobesedno: : 15. oktobra bo izšel nov dnevnik ..Radikal pod uredništvom poslanca g. dr. Mornčila Ivaniča. Lastnik lista je podpisani (St. M. Protič). Pravec lislu bo določal decembra meseca' lanskega lei a sklenjeni program radikalne stranke, ki ga bosta objašnjevala in razvijala podpisana v člankih in razpravah. V tem oziru naglašamo še posebej, da bo list posvečal posebno pozornost točki 5. programa, ki govori o razvoju kmetijstva, ki pa je v programu ostala brez posebnega komentarja, čeprav .se nahajajo v ostalih programnih točkah koristne opazke, tičoče se položaja in razvoja kmetijstva in kmetov. Po našem mnenju jc naša radikalna stranka ta program zapustila in krenila na pot. ki vodi državo in stranko v reakcijo. To jo je prisililo, da koraka skupno s stranko, ki se imenuje demokratsko, ki pa ni no demokratična in ne svobodouinna. ker ima docela pogrešile pojme o redu v državi, o državni upravi in o državljanski svobodi. Odstop od strankinega programa je rodil doslej ta žalosten rezultat, da je morala radikalna stranka zatajiti svoje dete, namreč ustavo ou 1. 1888., namesto da jo izpopolni, na drugi strani pa se je vpregla v voz liste politike, ki ustvarja in vzdržuje neznosno in neprirodno razmerje med brati Srbi z ene in Hrvati in Slovenci z druge strani. Ta politika .>e mora posluževati sredstev najhujšega reakcijonarstvn, cla sc obdrži na vladi. Letos sprejeta ustava ne more osigu-rati dobre državne uprave in ne ustvarja podlage za dobre in pravilne odnošaje med tremi plemeni našega naroda. Ustavotvorci sami so ustavo poteptali že čez mesec dni. Sprejeli so resolucijo, katero so imenovali ;zakon, ki daje vladi ali bolje rečeno ministru notranjih zadev tako oblast, kakor-šne nima noben minister v nobeni ustavni državi Evrope. Ta resolucija krši najbolj bistvene dele ustave (čl. 71. in 72.) in »lo-živeli smo unikuni, da je taista narodna skupščina, ki je sprejela ustavo, po preteku komaj enega meseca anulirala z neko resolucijo mandate nad 50 poslancev, katere je ona sama sprejela v svojo sredo, ki so skupno ž njo sklepali o tej ustavi iu katerim je oua priznala in verificirala poslanske mandate! Namesto obetauega reda <-mo dobili po sprejemu ustave atentat na v ladarja, uboj ministra, poslabšanje težkega finančnega položaja namesto poboljšanja, upor v Stari Srbiji, komitaše kot čuvarje javnega miru in reda. nove policijske naredbe kot prepustnice za potovanje po celi državi, cenzuro za časnike (celo za koledarje), prepoved listov in prepir med sedanjimi in bivšimi ministri in sodniki, ali je v e to ustavno ali ne! — Ene komuniste zapirajo, drugi pa dobivajo polna dovoljenju od prijateljev ministra notranjih zadev, atentatorji in ubijalci pa, ki so ii'n zasačili :.a delu, še do danes niso niti toženi niii o-jeni. Po našem prepričanju ie napravila radikalna stranka nsodepoino napako, ker jc žrtvovala svojo svobodo in se zvezala z demokratsko stranko, ki je po njenem sedanjem sestavu in pod takim vodstvom absolutno nesposobna za vsako delo v državi iu ki vsak dan bolj razkraja državno upravo. V tej zvezi radikalna stranka ne le da ne more nič pomagati, ampak sama čim globlje pada in škoduje državi. Oni, ki so zapeljali radikalno stranko n<; to pot. bodo nosili odgovornost pred zgodovino, ki jim bo rekla: Kako je bilo mogoče, da isti ljudje, ki so gradili v Ženevi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev daleč od svojih tovarišev v vladi in od vladarja, ki so tam sklenili ono čudo treh vlad in dveh držav kot izraz narodnega in državnega edinstva, sedaj proglašajo za separatizem avtonomijo in federacije, torej baš to, kar smatra ves pameten svet v celi Evropi iu Ameriki /a državno edinstvo in eno državo? Radikalni stranki bije zadnja minuta dvanajste ure, da se iztrga in da krene na stara pola narodne in svobodoumne stranice, kalere sveta naloga je, da osvobodi in u edini očetnjavo vsega našega naroda, da zbere okrog sebe vse res svobodoumne in narodne elemente in postane njih jedro, da ž njimi skupaj zasnuje državi novo življenje, da mlado kraljevino izvleče iz blata reakcijonarstva, upravnega razkroja, finančnega nereda in razsula in jo pripelje na pot napredka in svobode. Reviziji ustave bi se bilo mogoče izogniti ali pa bi se jo bilo dalo odgoditi na poznejši čas, če bi bili poslušali nasvete na prvem mestu podpisanega (St. M. Protiča) pri glasovanju v generalni debati. Te so pa lahkomisleno odbili z izgovorom, da je mogoče ustavo lahko izpremeniti, samo če jo enkrat in to kar najhitreje imamo. Sedaj pa isti ljudje, ki so s svojim nepremišljenim delom sami postavili na dnevni red revizijo ustave, kriče: Ne tako hitro; ustave nismo niti prav vpeljali, pa jo že hočete spremeniti! Ni se treba varali in zakopavati glave v pesek: Revizija ustave je bila postavljena na»dnevni red že. 28. junija t. 1. — istega dne, ko je bila sprejeta vidovdanska ustava. Revizijo zahteva neizogibno in čim hitreje dobra državna upravn in zdravo .razmerje v državi med Srbi, Hrvati in Slovenci. Kolikor prej to uvidimo, toliko ložja in naravnejša bo revizijo, brez stresljajev. Urez tega pa bo srbsko-muslimanski blok, ki bi se bil vsled pametnega dela demokratskega in muslimanskega časopisja skoraj izpremenil v čisto srbski blok. izzval hrvaški in slovenski blok in historične tradicije Vidovega dne druge historične tradicije. Tudi državna uprav a bo padala vedno nižje in nižje, dokler ne bo mogoče vse skupaj prepozno ... Čudno je lo, da so ravito listi, ki so druge grajali zaradi zgodovinskih tradicij. ..imio na Vidov dan zapustili službo božjo, ki • je -lužila ta dan v .pomin zn narodno svobodo uljih junakov, samo da so mogli '•,';<,• c ali na ta historičen dan za slabo ■ la-o. ki je nosil.' že v sebi kal revizije/ Ultimat Črnogorcev. Belgrad, 16. sept. Iz Rima poročajo, da je črnogorska vlada v Italiji pričela x aktivnim delom, da organizira v Albaniji čete za napad. Črnogorci v Italiji so dobili orožje ter bodo te dni prepeljani v Albanijo. Okoli 100 Črnogorcev jc že prišlo v Albanijo s pomočjo italijanskih oblasti. Ti ljudje hočejo skupno z vlado v Tirani izzivati nerede na naši meji, da bi sc tako-zvani črnogorski vladi ponudila prilika skupno z albansko vlado poslati spomenico na vrhovni svet. Boji za Skader. Belgrad, 16. sept. Po brzojavkah i■/. Skadra so čete iMiriditOv prišle do 15 km pred Skader ler se vzhodno od Skadra na izhodu z Drinskcga klanca vrše veliki boji. Čete tiranske vlade so doživele velike iz- gube. Kaj bo z Irsko ? London, 16. septembra. Na noto De Valere, v kateri je la izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja, toda le kot zastopnik suverene države, je izjavil l.lovd George v brzojavni noti De Valeri. da i)i taki pogoji napravili konferenco z angleško vlado nemogočo. Zatorej želi l.lovd George, da se smatra njegovo noto, v kateri pristaja na konferenco prihodnji teden v lu-vevuesu, kakor da ni bila izročena, ker j« položaj po prejemu l)e Vulerove note postal povsem drug. Ugotoviti mora, da angleška vlada niti za las ne bo odstopila od svojega dosedanjega stališča in da se ne udeleži konference, ki bi pomenila, da angleška vlada oficielno priznava ločitev Irske od ostale kraljevine. Zapadna Ogrska. Dunaj. 16. septembra. (Iz.v.) Uradno se javlja, da so pričele mažarske čete na obmejnih krajih kopati strelne jarke. Opažati je zelo živahen promet. Zdi se, du do-važajo velike množine orožja in nuiuicije. Dunaj. 16. septembra. (Iz.v.) Italijanski zunanji minister Torettu se je ob priliki svojega odhoda izrazil neki osebi »lede zapadno-ogrskego vprašanja, da je trdno prepričan, da bo Avstrija kmalu prišla v posest njej določenega ozemlja in da bo antanta storila vse, da se izvrši trianonsko pogodbo striktno in čimprej©. Boljševiki se pripravljajo? Lvnv. 16. septembra. (Izv.) Listi poročajo o velikih pripravah boljševikov proti Poljski iu Romuniji. Na mejah so zbrane velike čete rdeče armade in so ustanovljene šole za učenje poljskega in romunskega jezika. V avgustu so se vršili na meji veliki manevri rdeče armade, ki jim je prisostvoval vrhovni poveljnik rdeče armade general Antonov. Dunajska borza zaprta. Dunaj, 16. septembra. (Izv.) Vodstvo dunajske borze je v sporazumu s trgovsko zbornico in vlado sklenilo, da ostane borza do prihodnje srede zapi ta. To je name-rjeno pred vsem proti brezvestnim špekulantom t: valuto. Pričakovali je še daljnih korakov v tej smeri. Avstrijsko posojilo. Dunaj, 16. septembra. (Iz,v.) Pogajanja finančnega ministra dr. Griina z angleško banko glede posojila so dokončana in se pričakuje, da bosta dva miljona funtov šterlingov izplačana že v dnevih 20. do 22. septembra. Kakor poroča 6-Uhr-Blatt< je denar že na Dunaju. Zarota v Carigradu. I.ontlnn. 10. .septembra. Iz Carigrad« poročajo: Odkrili so zaroto, ki je streglo po življenju šejku Ul Izlatnn in drugim visokim turškim uradnikom Sedaj so e-finitivne zaključke prepuščam javnosti in kompetentnim faktorjem. Veto slavnost v iirnu pri Osiici. Miren, 12. sept. 1921. 11. t. m. — v nedeljo — se je vršila v Mimu velika narodna slavnost, ki lahko stoji mirno v lepi vrsti prireditev, kot je bila prireditev v Števerjanu, Biljali in pa drugod, prireditev podobna ljudskim taborom in ljudski akademiji. Par tisoč ljudi se je zbralo na obširnem dvorišču čevljarske zadruge, kjer je bil postavljen veliki novi oder iz Števerjana, ki danes roma kot popotnik iz vasi do vasi in je postal središče naših kulturnih prireditev blizu in daleč. Par tisoč ljudi — to ni brez pomena. Tu so bile zastopane vse vasi, mnogo je bilo naše inteligence iz Gorice, med ostalimi tudi ustanovitelj čevljarske zadruge g. tolminski dekan Roječ in poslanec dr. Podgornik. Poslanec Šček, ki se je ta dan mudil na shodu v črničah, je poslal na slavnost iskrene pozdrave, ki jih je sprejelo občinstvo z velikim zadoščenjem in ploskanjem. Slavnostni govor je imel urednik »Edinosti« dr. Besednjak. Povdarjal je pomen probujanja naših društev, pomen kulturne vzgoje našega naroda, poleg tega pa je položil posebno važnost na to, da se naš narod v prvi vrsti osamosvoji ekonomsko in socialno. Na sporedu samem pa smo videli nastopati ne samo mi renske igralce, tambu-raše in pevce — Mirenci so znani že od nekdaj, da stoje na prvem mestu v tem oziru — ampak je zopet nastopila vsa dežela in pokazala iepe uspehe svojega dela. Videli smo pevce iz Gorice, iz Bilj, štan-dreža in drugod, udarjali so tamburaši. Lep uspeh so želi pevci Pevskega in glasbenega društva iz Gorice in pevsko društvo iz Bilj, ki je danes eno najboljših v naših vaseh. H koncu je nastopil tudi dr. Podgornik, državni poslanec, ki je pozdravil pro-bujanje naših društev k novemu življenju, »Kaj če bi mu dali moj kos lesa?< je predlagal Garandel. Svečnikov nismo imeli: vzeli smo krompirje, navrtali vanje luknje in postavili vanje sveče, ki so s svojimi dolgimi rumenimi plameni, katere je jadrovo platno varovalo proti vetru, dajali nekak blesk življenja mirno smehljajočemu se obrazu mrtveca. Kajti smehljal se je, da, tako nekako malo ironično, kakor bi nas hotel vznemiriti, kakor smo videli, da se je smehljal takrat pri :. znamenju« pod velikim jamborom. Desire Kerneur se ni mogel zadržati, da ne bi tega omenil. In kakor takrat je njegova brada, njegova lepa, počesana, svetla brada žarela v luči kakor pozlačena. Izgledal je, kakor bi nas hotel zasmehovati, rekoč: »Zares ste neumni, da me obžalujete. Jaz sem končal vaše pasje delo, vašo divjo bedo in prisiljeno pregnanstvo, kjer je še celo veselje žalostno. Jaz nimam več skrbi in ne mislim več ne na polenovko, ne na morje. Jaz sem v pristanu. Za nič na svetu ne bi zamenjal svoje usode z vašo.. Za njim, malo nad njegovo bledo glavo, se je v temi zapuščeno kolo krmila lahno vrtelo na desno in na levo, kakor je valovalo morje ... Eden moštva je spregovoril v molku: ::0d dvaindvajset, ki nas je bilo včeraj, je ta v miru... Če bi vedeli, kak na-' čin smrti je nam ostalim usojen?« pozdravit je posebno vzajemnost, s katero j društva nastopajo. Ta dan v Mirnu bo vsakemu Goričanu se dolgo v lepem spominu. Bila je ena najlepših prireditev. Utrinki iz Bohinja. (Dopis.) Nočem opisovali prirodnih krasot našega Bohinja, ampak zabeležiti par vtis-kov, ki sem jih dobil v Bohinju. Politično valovanje tudi Bohinju ni prizaneslo. Čudno je, kako se je moglu razpasti samostojna bahavost tukaj v precejšnji meri med tem sicer tako dobrim, poštenim in krščanskim ljudstvom. V čast večini prebivalstva bodi pa povedano, cla velika večina nikakor ni zatajila naših načel. Zato sem trdno prepričan, da bo šla samostojno-liberalna senca v doglednem času mimo Bohinja, kakor temen oblak izza gorskih velikanov. — Takozvano klerikalno mračnjaštvo pravijo, da preganja /.lasti nekdo, ki mu je dana oblast in naloga, cla vodi, napeljuje in deli svetlobo ponoči. Namreč — električno luč imam v mislih. Splošno mnenje vseh poštenih Bohinjcev.je, da naj bi se ta gospod ne pečal toliko s širjenjem liberalne >lu2i in s preganjanjem klerikalnega mračnjaštva , ampak se držal bolj prave električne luči, ki mu je izročena v oskrbo, s—•> Iskra liberalne luči iz učiteljskih vrst je odletela iz Boh. Bistrice t.ia gori v Srednjo vas, kjer nameravajo s to iskrico zanetiti sokolski kres. Kako skrbna je naša šolska oblast! Vsak kotiček poišče, kjer naj bi liberalni eksponenti iz vrst učiteljev znašali svoja sokolska gnezdeča, namesto, cla bi se k vso vnemo posvetili pravi vzgoji mladine. Šc to naj omenim pri tej priliki, da imajo prednost pri nameščanju mladi uči-telji-Sokoliči, ki so bili nekdaj navdušeni člani orlovske organizacije, a jih je »lakota slave, blatna« zavlekla v nasprotni tabor. Taki »značaji«, ki naj vzgajajo našo mladino v značajne može in žene, pač zaslužijo naše pomilovanje. — Razveseljivo pa jc in častno za naše Bohinjce, da tudi orlovska misel ne spi, ampak se vzbuja čimdalje bolj ter pripravlja h krepkemu poletu po celem bohinjskem kotu. — Ve-jJiko sc govori v Bohinju o veselem sviranju harmonike v nekem znanem hotelu ob Bohinjskem. jc2gru na dan pogreba kralja Petra. Godec je bil baje liberalno-samo-:stojni župan v navzočnosti liberalnega državnega poslanca in enega izmed stebrov [jfcdeesarskega kraljestva. Pravijo, da se p«ča s stvarjo že državno pravdništvo. — •Govori se ludi o nekih traverzah, ki so 'vzidane v kleti samostojno-libcralnega župana, kojih provenijenca pa še ni popolnoma dognana. Toda to so stvari, ki mene kot mirnega izletnika in popotnika, ki ljubim čisti zrak, vedro nebo in mrzlo vodo jSavice, hčere kraljeve, ne brigajo dalje. •Beležim jih le, ker so mi jih pripovedovali ljudje, ki govore radi resnico, V ostalem pa naj se ž njimi pečajo »poklicana oblastva«, — Gotovo je eno: pošteno in iz dna Tduše Slov. Ljudski Stranki in njenim načelom udano ljudstvo vsega bohinjskega kota pojde preko samostojno-liberalnih korifej, učiteljev sokoličev in železničar-skih sokolskih agitatorjev na dnevni red 'ter bo — Kakor trdno upamo — že pri prihodnjih volitvah pomello ž njimi ter dalo Bohinju zopet oni dobri sloves, ki ga jc imel doslej. — V lepem številu so se vde-ležili Bohinjci katoliškega shoda na Brezjah, Res je pa tudi, da sc jih je vdeležilo prccejšnje število Kmetijskega, l. j. samo-slojno-libcralncga tabora na Bledu. Vendar tega v celoti ni treba vzeli preveč tragično. Zato: 1. Ker jc na Mali Šmaren vsako leto na Bledu velik ccrkven shod, kamor rada poroma marsikatera dobra bohinjska duša, verna v dnu srca. Ni dvoma, da so samostojneži in liberalci nalašč na dan cerkvenega shoda priredili svoj »teater«, da bi se potem bahali s številom romarjev na božji poti. 2. Ker so vladni organi (oddelka za kmetijstvo) bili uradoma poslani agitiral za vdeležbo! (Na čegave stroške le?) 3. Ker prireditve v domačem kraju pritegnejo radovedneže brez razlike strank. Postavi se pa vsak Bohinjec rad in pokaže v narodni noši, bile mu tudi hlače — preozke! Vprašal sem posetnika, koliko jc bilo vdeležnikov. Odgovor: ~20.000 smo brzojavili Pašiču,« jc rekel; »kakih 15.000 jih jc pa bilo.« Jaz sem si mislil: 10.000 jih jc bilo morda res pri tolikem bobnanju. Našteli so jih pač 20.000 oni, ki so videli dvojno. Saj so zjutraj ob pol 9. uri gorele na veseličnem prostoru šc vse — električne luči. — Popotnik iz Bohinja. i? v * Naša uprava. V včerajšnji Jugoslaviji je priobčil poslanec g. Deržič pod svojim podpisom sledečo karakteristično sliko naše politične uprave: Ko je Naprej objavil 9. t. m. dopis iz Belgrada z dne 8. sept. 1921 je podpisani v nedeljo dne 10. septembra pri zastopniku pokrajinskega namestnika gosp. Baltiču urgiral odgovor. G. dr. Ballič .je izjavil, cla je dovoljenje prišlo, a da je akt odposlal g. ministru Hribarju v Cerklje in je edino lo on kompetenten dati vpogled in da mi drugi dan v ponedeljek da tele-fonično odgovor. N' ponedeljek me je g. dr. Baltič telefonič-no obvestil, da je radi akta zmota in cla se bode z g. ministrom Hribarjem pogovoril. V torek načelstvo še ni prejelo nikakega obvestila in je podpisani v sredo šel s strankinim tajnikom ponovno Ii dr. Baltiču. G. dr. Baltič je izjavil, da postoji /.molu in da so akti šc v Belgradu in da se popoldne, ko pride g. minister Hribar v Ljubljano, ž njim pogovori. Istega dne ob 15.35 pa je podpisani v pisarni stranke prejel sledeči dopis pokrajinske uprave: :.Na prošnjo načelstva narodno-soc. stranke v Ljubljani z dne 24. avgusta t. 1., štev. 902, je gospod minister za notranje zadeve odobril, da se načelstvu Vaše stranke (gg. dr. Otokar Rybar, Ivan Deržič in Anton Pesek) dovoli lipogicd v ministrske akte, ki sc nanašajo na nepotrdi-tev župana mesta Ljubljana, gospoda Antona Peska. O tem obveščam načelstvo po nalogu pokrajinskega namestnika. 16. septembra so se zglasili pri g. ministru Hribarju t. t. dr. Otokar K v bar, Ivan Deržič in Anton Pesek in je g. minister izjavil, tla so akti še v Belgradu. Na našo zahtevo je g. minister obljubil, cla bode akte brzojavno zahteval v Ljubljano.;: Tako postopanje se ne imenuje uprava in. tega naziva tudi ne zasluži. Po kranjsko bi začeli s črko :.k<, ker smo pa dostojni ljudje, hočemo rabiti le izraz švin-dele. — -K Enakopravnost slovenskega jezika pri zagrebškem ravnateljstvu državnih železnic. Vsled centralističnega sistema je bilo mnogo s-lovenskih najboljših železničarjev prestavljenih tudi v področje zagrebškega ravnateljstva državnih železnic. Naravno jc, da so sc ti železničarji poslu,- Kapetan je odgovoril: ' Božja volja jc velika.v Potem se je obrnil k meni: v-Tvoj cerkovniški posel bo danes težak, Jean Rene ... Vendar sc spodobi, da boš ti molil mrtvaške molitve. Prisotni bomo vsi. Potem greš lahko dol spat. Moštvo bo bo med seboj pogovorilo radi mrtvaške straže, po trije skupaj, do takrat, ko ga odpeljemo, Oh. kapetan, sem odgovoril, ' nemogoče bi mi bilo zatisniti oko. Prebil bom jloč na krovu/;- Kako je bila dolga in žalostna la noč! Včasih sem zadremal proti svoji volji, prevzet od utrujenosti in pobitosti, in takrat sem sanjal čudne stvari: videl sem pota, obsenčena od tujih dreves, sredi ceste je ležal moj brat in imel pod tilnikom sklenjene roke. Ženske so hodile mimo in ga pozdravljale v jeziku, ki ni bil ne latinski, ne francoski, ne bretonski, ki sem ga pa vkljub temu razumel; ena za drugo so mu povedale isli stavek, ki je pomenil: No, ti brezdelcc, ali ne plišiš, da zvoni k velikonočni maši? On se je pa samo smehljal in šle so naprej, v njih ušesih so se pa svetili dijamanti kakor zvezde... In naenkrat ni bilo več pota in dreves, ampak snežena planjava, neznansko žalostna, na njej je stalo polno črnih križev, eden podoben drugemu in vsi brez napisa. Taval «em v družbi svoje matere med temi križi; pred vsakim me je vprašala: Ali je ta od Lommica. Jean Rene?« Ja/. pa se nisem več spominjal; iskal sein, iskal v blaznem strahu in nisem našel. Tri-, štirikrat zaporedoma me je na ta način tlačila mora. Tovariši, ki so me slišali vzdihovati, so me zbudili: Ne zaspi... Prehladil bi se. Ponudili so mi steklenko z žganjem, ki nam jo je bil dal kapetan na razpolago; zmočil sem ustnice in spet smo začeli polglasno moliti De profundis. Moštvo pri mrtvaški straži se je menjalo in nič ni bilo bolj turobno kakor to prihajanje in odhajanje, odmevanje žeblja-nih cokelj po krovu, med tem ko je okoli nas v brezkončnem prostoru valoval veliki arktični molk, še bolj skrivnosten kot po navadi in še bolj strašen. Nazadnje se je proti vzhodu pokazala svetloba. Kmalu smo zamogli razlikovali sivo nebo od sivega morja. Kolika razlika med čudovito zarjo, katero gledati mi je bilo dano včeraj, in tem bledim jutrom, tem jutrom žalosti, ko je solnce, svinčeno in stekleno, izgledalo kakor spačeno oko mrtveca. Kapetan je stal pokoucu pri krmilu in jc že klical svoja povelja za odhod. Verige sider za zaškrtale, jadra so se razpela in udarjala ob jambore in Mlseri-corde, ki jo sidra niso več zadrževala, je, potem ko je, kakor smo rekli, 'duhala ! morje. letela naravnost naprej z visokim j krnom. Draga duša je bila morda prepri-; rana. da jo vodimo nazaj v dok v popravo i in mirno preziinovanje v bretonskih pristanih ... Mi pa smo jadrali proti Koikia-• viku. zevali \ uradnih dopisih svojega materinega jezika — slovenščino, ki je glasom ustave enakopravna sibfičini. To pa ne gre \ g'avo ravnatelju Franiču, ki jc izdal svojim namestnikom in načelnikom okrožnico, ! • ' priobču'e Glasnik željezničkih činovnika v svoji 8. Številki. Okrožnica sc gl:>si v slovenskem prevodu: Tc dni sem izvršil revizijo refenih in z znakom »DJR t. j. na mene naslovljenih aktov, pri čimer sem opazil, da so mnoge odločbe, ki gredo na ministrstvo, oblasti in urade na Hrvatskem in Slavoniji ali na podrejene edinice, sestavljene v slovenskem jeziku. Iz razlogov primernosti smatram to za nepravilno; zato odrejam, da se morajo v bodoče vsi akti razen onih, ki so namenjeni izključno za Ljubljanski inšpektorat, koncipirali edino v sibsko-hrvatskem jeziku. Če dotični, ki izdeluje spis, ne bi znal popolnoma srbsko-hrvat-ski, se ima naredili začasni prevod, po-lem pa se mora šele pregledan srbsko-hrvatski tekst vzeti kot koncept za akt. Torej vsi ti akti morajo bili koncipirani izključne le v srbsko-hrvatskem jeziku .,.« Čisto kakor v stari monarhiji! Proslava Danteja Alighieri. 14. t. m. je v smislu papeževe okrožnice beneški Kardinal Lafoniaine v Ravenni z asistenco mnogih škofov in prelatov v baziliki Sv. Frančiška bral pCntifikalno mašo, po kateri je povzdignil sveti Križ, spominjajoč sc pri tem, kako je Dante poveličal križ v svoji pesnitvi. Po apostolskem blagoslovu se je kardinal v spremstvu velikanske množice podal k Dantejevi grobnici, da počasti pesnika. Navzoče so bile vse oblasti, na čelu jim minister za prosveto Corbino, — V Firenci sc vrše dantejevske slavnosli do nedelje in jim bo prisostvoval kralj s senatom in poslansko zbornico. Vsa italijanska mesta so v zastavah. — Tu.di inozemstvo jc proslavilo Danteja na dostojen način, Najbolj značilen jc članek »Times« od 14, t. m., v katerem se kon-stantira, da sc Divina Comcdija v angleških deželah še nikoli ni tako študirala in cenila kakor ravno zdaj. — Kar se tiče Slovencev, je naš list storil svoje; izide pa, kakor čujemo, v kratkem lino opremljeni zbornik v spomin Dantejeve 600-lctnice, za katerega so prispevali naši odlični kulturni delavci. Don Sturzo, tajnik italijanske ljudske stranke, je dospel v Monakovo, kjer bo konferiral z voditelji centra o političnih in socialnih zadevah, tičočih se katoliških strank. 4-' Zanimivi razgovori. Journal de Debats« objavlja sledeče besede ruskega škofa Benjamina, ki je bil v Wranglovi armadi v Sevastopolu vojaški škol in se zdaj nahaja v Carigradu: »Vse sovraštvo, vsaka ločitev izhaja iz nevednosti, skupno trpljenje pa pomaga, da se ljudje medseboj spoznajo in začno ljubiti. Tukaj, v Carigradu, so nas z odprtimi rokami sprejeli in to ne samo grško-pravoslavni klerus, ampak tudi katoliški duhovniki in redovniki. Jaz sam sem našel zavetišče v francoskem samostanu. Če bi nesrečna useda nanesla, da bi papeža prognali iz Vatikana in bi ga zadela taka usoda kakor danes nas, s kakšno radostjo bi ga mi sprejeli in mu položili k nogam vse, kar imamo!« — Isti list objavlja sledeči razgovor med visokim katoliškim cerkvenim dostojanstvenikom in ruskim škofom emigrantom v Carigradu: Katoliški škof: Katoliška cerkev je velika disciplina.« — Ruski škof: Da, in občudovanja vredna. Naša cerkev pa je velika ljubezen,« — Katoliški škof: »Združimo eno z drugim!« — Ruski škof: Potem smo eno!« — Katoliški škof: » Bog daj!« nm ice. — Jutri v Dob k otvoritvi novega Društvenega doma. Ob 1. popoldne zbirališče Orlov pri bistriškem mostu, na Viru, nato odhod v Dob, kjer bodo vcčernice. Po večernicah bo blagoslovljenje novega doma, ob 3. pa javna telovadba kamniškega orlovskega okrožja. Po telovadbi bo prosta zabava z zelo bogatim sporedom na Marinčkovem vrtu. Za dobro in ceno jed ter pijačo je preskrbljeno. Posebno pozornost zbujajo krasni dobitki za srečolov. Lubljančanom se nudi lep popoldnev-ni izlet v prijazni Dob. Odhod iz Ljubljane ob 1. popoldne z drž. kolodvora, povratek ob 10. zvečer. Od Domžal do Doba je pičle pol ure. Kdor je naš, nas bo obiskal. — Koncert Ljubljane 18. septembra I. 1. v Šmartnem pri Litiji. Spored: 1. Premrl: Z glasnim šumom s kora . Šestero-glasni meš. zbor. — 2. Seh\vab: Zdrava Marija . Mešani zbor s sopr. samospevom. — 3. Gerbič: Po zimi . Mešani zbor. — I. B. Ipavic: Milada . Mešani zbor. — 5. .Mokranjac: X. rukovet srbskih narodnih pesmi z Ohrida. Mešani zbor. — 6. Dr. Krek: : Srbska nar' i ;i . — 7. M. Bajuk: Meglica . Slov a. '— 8. Vilhnr-Bu- • juk: Težko li i ''nu gorska narodna, i 9. M. Bajuk: •vvk« je ružu brala . Hrvatska naro^ii, 0. Dr. Kiinovec: a) Dobro jutr . ) Teče mi vodica . c) Marko ska< . .'emurske narodne pt . v />■ nc: n) Maro, Maroc; b) Priinte, dečki, puške v ruke!<- — c) Dildilcluda . č) ^Cincacvrgudan.. Medji-murska narodna. — Le los potrjeni mladeniči se s 1. novembrom pozovejo v kadrovsko službo. Mladeniči naj bodo pripravljeni na to, kaj-li vsaka zamuda podaljša kadrovsko službo na 3 leta, starešino družine pa zadene globa 100 d o 300 dinarjev ali zapor, če pozvanega člana ni odposlal v kadrovsko službo. —- Sprejem gojencev v podčastniško šolo. Meseca oktobra 1921 sc sprejme 500 gojencev v IV, pešadijsko podčastniško šolo v Zagrebu. Pogoji: državljanstvo, starost 17 do 21 let, 2 razreda srednje, vsaj pa 4 razrede ljudske šole, neomadeževano vedenje, samski slan, dovolitev starišev. Lastnoročne prošnje je do 25. oktobra t. 1. vposlati komandantu IV. pe.šadijske podčastniške šole v Zagrebu. Pričetek šole 10. novembra 1921. Več ie razvidno v mestnem vojaškem uradu v Mcslnem domu. — Radovljica, Dne 14. septembra je umrla v Predtrgu pri Radovljici pri svojih slariših ga. Valentina Tcpina, omožena z inž. Rejicem. Pokojna je bila učiteljica v Žireh. Bila je vrla katoliška učiteljica, odločna članica Slomškove zveze ter agilna voditeljica v orlovski organizaciji. Zapustila jc sinčka-siroto Marijana, Zgledni katol. učiteljici bodi posvečen blag spomin! — Bogoslavcem ljubljanskega semenišča. Kakor sc poroča semeniškemu vodstvu, se bo vršilo vpisovanje na tukajšnji univerzi za zimski semester I. 1921/22 od 1. do 8. oktobra incl. V semenišče naj pridejo gg. bogoslovci najkasneje v soboto. 8. oktobra, zjutraj. Skušnje so po statutu v času. določenem za inskripcije, t. j. od 1. do 8. oktobra. — V Kamniku je umrl načelnik tamkajšnje Meščanske korporacije gosp. Janko Koschler, trgovec in posestnik. — Požar v Klečali. Odbor, ki se ie osnoval v pomoč pogorelcem v Klečali, se vestno trudi, da bi organiziral velikopotezno pomožno akcijo za pogorelce. Pogorelce je obiskal poslanec Brodar. Storil je potrebne korake, cla priskoči pogorelcem tudi država z izdatnim prispevkom na pomoč. — Laverca. V nedeljo, dne 18. t .m. priredi na novo ustanovljeno gasilno društvo Laverca na vrtu g. Ogrina veselico ob vsakem vremenu. Spored: (godba) prosta zabava, petje, šaljiva pošta in srečolov. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup gasilnega orodja, odbor uljudno vabi k mnogobrojnemu obisku. Začetek ob 2. popoldne. — Pucljeva tamilija in SKS. Dobri poznavalec ministra dr. Puclja nam piše: Pucljeva mamica je slišala, da bo SKS razpadla, zalo se je ustrašila in je potožila svoji sinalii, Pucljevi soprogi, kaj vendar bo, če bo samostojna razpadla? Ta se je pa zasmejala: Pejte, pejte, je rekla, naj razpade! Zastran nas jo lahko vrag vzame, ke-dar hoče, da je le Pucelj minister postal, kar je vedno želel. — Pucelj sam je pa to stranko lastnonožno brcnil, ko se je tretji dan po volitvah izrazil, da bi takoj pristopil h komunistom, če bi ne bil izvoljen. Danes preganja on komuniste. — Minister Pucelj poroča z debelimi črkami v četrtkovem Narodu , da je v ministrskem svetu silno zarožljal z mesarico proti italijanski vladi radi fašislovskih izgredov. Isli Narod razlaga v uvodniku, da je tako rožljanje brez cene in Jugoslaviji škodljivo. — V istem Narodu poroča minister Pucelj, da so mu ministri dovolili 68.000 dinarjev kredita za kampanjo sliv. Kaj je kampanja, ne vem, vsekakor bo ta kampan ja sliv v ozki zvezi z doseženo olajšavo pri kuhanji žganja. Voli lei bi vsekakor raje imeli, da bi se min. Pucelj bolj pečal s kampanjo krompirja in koruze kol pa sliv. — Iz Starega trga. Znanemu dopisniku iz starih časov zdelo se jc potrebno opisati v »Slov. Narodu zadnjo nad vse impozantno, na celi črti tako krasno orlovsko prireditev v Starem trgu pri Ložu kot največjo polomro<. Čemu niste Sokoli počakali z dopisom, da vidite poprej uspeh svoje prireditve dne 8. t. m.? To vam je bila res polomija in sicer prv reda. Ne bom opisoval podrobno orlovske niti sokolske prireditve. Saj sle pristaš^ vseh strank na lastne oči videli, da kaj takega kot na dan orlovske prireditve do danes ni še doživel starodavni Lož in Stari trg. Videli ste pa ludi, da so Sokoli boleli ros nekako posnemati Orle, pa ni šlo. Med drugim omenja dopisnik, da je edino z Turkove hiše priletelo neka; cvetlic na Orle in sc nadalje spodtika nad mojo osebo. Glcdo lega prav na kratko to-le: Jaz ruslim vse Sokole v miru in jih bom vedno pustil. Mene prav nič ne boli in nc žalosti, ce ob sokolskih manifestacijah vise iz vsakega okna sokolskih hiš v Ložu kar po dve zastavi in sc sipljejo cvcllicc i z oken kol sneg o sv. Pavlu, .laz spoštujem vsakega poštenega moža brez razlike slrank, če pa sem in ostanem lo. kar s.'m, nai lo nobenega nc boli. Da si pa želim starih časov, kar mi dcnuncijatsko očita dopisnik, na to nc odgovarjam; želim si le ka- SLOVENEC, dnf IT. septembra 19211 Stran A. kor vsak dru,g pošten človek reda in pra-vicc. — Ivan Turk. — Limpiaški pojavi čedaljebolj zanimajo najširše kroge. P. Otto Maas piše v zadnjem zvezku Antoniusbote« (V), reviji frančiškanskih misijonov, da romanja in čudežni pojavi v Limpiasu od dne do dne rastejo in so že zasenčili Lourdes«. V imenovani reviji so sc spremembe na Kristusovi podobi tudi fotografično zafi-ksirale. ( Antoniusbote« izbaja v Wieden-briick na Westfalskem, cena na leto 3 M.; poštni ček Hannover 14.622. — 8000 let staro telo. Iz Kolnische Volkszcititng , oddelek za znanost, posnemamo: Profesor Flindcrs-Pctrie je pri svojih izkopavanjih v egiptovski puščavi južno od Kajire našel 8000 let staro popolnoma ohranjeno telo neke deklice. Zraven mumije sc nahajajo nedebe, ki predstavljajo celo vsakdanje življenje starih Egipčanov. — Ugodna prilika. Splošno pozornost r.a ljubljanskem velikem semnju je vzbujala tudi razstava železnine tvrdke Zalta & Žilič. Opozarjamo občinstvo, da si te predmete lahko ogleda v zalogi omenjene tvrdkc na Gosposvetski cesti 10. Vsa zaloga se proda po izredno nizkih cenah, ker sc ho tvrdka preselila v lastno hišo na Dunajsko cesto 11. — Avtomobilna zve?,a (.'elje-Ljubljana. Ker se jc izkazalo, ilii novo vpeljani vo/.ui red večini interesentov ni prikladen, uvaja sc s ponedeljkom 19. septembra I. I. stari vozni red, tako da odhaja avtobus i/. OVja zopet ob 1.80 popoldne in prihaja v Ljubljano približno ob 4.30 popoldne. — Sesreca. Na Brdu pri Kamniku je žaga odtrgnla prst na desni roki 17 letnemu Ivanu Močniku. — Stroj je zagrabil v Bohinjski Bistrici 14 letnega Rudolfa Urezovnika in ga je stisnil čez život. — Dva prsta desne roke je odtrgala pa-trona, katero je našel v gozdu, 17 letnemu Jakobu Trudnu iz Loža. — Dijaška kuhinja v Kranju jc hvaležno prejela do danes za nedotakljivi sklad »v večni spomin kralja Petra 1. Osvoboditelja vsoto 6680 K. Prispevali so: Kranjska industrijska družba, Jcsenicc. 2000 K; G. E.gger, Železniki, 400 K; Glanzmann & Gassner, Tržič, 1000 K; Charles Moline, Tržič, 400 K; K. B. Mally, Tržič, 500 K; Ana Arnejc, Jesenice, 100 K; Josip Demšar, Češnjica, 80 K; Tršan & Gor-janc, Kranj, 400 K; zbirka v Tržiču 1400 K; Oton Detela, Tupaliče, 200 K: Fr. Demšar 200 K. — Odbor. — Sin proti očetu. Josip Jurkovič je pretepel svojega 61 letnega očeta Matijo Jurkoviča v Gobe-nicah št. 12 in ga je težko poškodoval na glavi. Vzrok: Oče ni hotel sinu izročiti posestva. — S strelom rauil je neznanec Martina K režeta t Hrastniku. Krogla je Krežeta težko ranila na levem kolenu. — Smrtno nevaren napad. One 11. t. m. je v Krtini napadel neznanec 42Letuega delavca Franca Miša in ga na vratu smrtnonevarno ranil. — Pretep. V Loki pri Mengšu je udarit kolar Miha Sršen po glavi dninarja Franca Sršen in ga 'nevarno poškodoval — Napad. Neznani mož je napadel v Snsber-jih zidarja Jakoba Pircc in mu prerezal desno roko. štajerske novice, š V Ptuju je vlomil tat v mestni cerkvi v tabernakelj, iz katerega jc vzel mcnštranco in ciborij. Potem ju jc v klopi razložil na dele, iz katerih sestojita. Vse drugo, kar ni smatral za srebro, je pustil pod kječalnikom v klopi, odnesel pa je gornji del monštrance in pa kupo ciborija. Monštranca je bila 180 let stara. š Nesreča. Stavbni svetnik pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu, Leo Pin-tarič se je ponesrečil s samokresom. Krogla mu je šla skozi uho in je obtičala za očesom. Prepeljali so ga v' mariborsko bolnišnico. Pintarič bo izgubil eno oko. š V Mariborski koči na Pohorju jc tamkajšnja podružnica SPD izpopolnila vso opremo, posebno pohištvo lako, da zadostuje sedaj velikemu prometu. Tudi pri največjem navalu so dobili vsi turisti doslej prenočišča. Koča bo stala celo zimo stalno oskrbovana, na kar se že sedaj vsi gojitelji zimskega športa opozarjajo. š Maribor. Na semenj dne 15. t. m. so prignali 320 prašičev in 4 koze. Cene: prašiči 6-8 tednov 90—180 K, 8—10 tednov 150—250 K, 1.0-12 tednov 220-380. tri do 6 mesecev 400 -700 Ii, 1 leto 000 do 1700 K, plemenske sv inje 20—22 K za kg žive teže, svinje za zakol 27—30 K za kg, koze 210—300 K za knmad. š Oudno. V Mariboru slane kilogram telečjega mesa 12 K (najboljše do 14 K), telečja jetra in pljuča so pa po 16 K kg. š Najdeurek. Na Košaku v Leitersber-gu pri Mariboru je našel paznik Senčar par tednov staro dete ženskega spola. Po materi poizvedujejo. Dete je vzela v oskrbo neka družina. Primorske novice. Vprašanje slovanskih šol. Na interpelacijo posl. Podgomika glede 150 zaprtih slovenskih in hrvatskih šol v Istri in na Goriškem je vlada odgovorila sledeče: Dejstvo, da se ui otvorilo nekoliko manj nego 100 slovenskih in hrvatskih ljudskil) šol spričo 400 gol, ki so se zopet otvorile, >c ima pripisati deloma izpremenjeni narodnostni razvrstitvi prebivalstva v Julijski Benečiji vsled udejstitve pretnirnih pogodeb in poznejše izvršil ve rapallske pogodbe; deloma se mora pripisati tudi pomanjkanju primernih prostorov, posebno v conah, kjer bo se vršile vojne opera- cije, in pomanjkanje učnih sil. Kr. vlada . zastavlja vse sile, da bi premagala omenjene ovire. Kakor je delala doslej, tako bo skrbela tudi tekom prihodnjega šolskega leta, da da otvoriti one slovenske in l hrvatske šole, ki se bodo zdele v skladu s potrebami prebivalstva. V ta namen so bila izdana navodila za popravo šolskih poslopij in pripravo učnih sil. Število po-slujočih šol v zadnjem šolskem letu je znatno višje nego ouo iz 1. 1912—20 in posebno višje nego leta 1918—19.v — Na interpelacijo istega poslanca glede učiteljišča in gimnazije v Gorici, ki se nista otvorili, je odgovorila vlada: Za potrebo slovenskega prebivalstva na Goriškem in v krajih, ki spadajo na Goriško, se je poskrbelo doslej z realko v Idriji, z učiteljiščem v Tolminu in z nekaterimi gimnazijskimi tečaji, ki so se najprej ustanovili v Idriji in se niso mogli pozneje preložiti v bolj primeren sedež zaradi tehničnih vzrokov, ki niso odvisni od volje kr. vlade. Otvoritev slovenskih srednjih šol v Gorici bi zadela na ovire vsled tamošnjih stavbnih razmer in bi odaljila te šole spričo sedanje razvrstitve prebivalstva od kraja, odkoder bi najbrž dobivali največ gojencev. Na vsak način si kr. vlada pridržuje da bo zopet vzela v pretres vprašanje slovenskih srednjih šol v zvezi z njihovo ure-ditvijo.v. — Iz tega se jasno vidi namera vlade vprašanje zavleči in slovensko šolstvo kolikor le mogoče ovirat'. Sicer se fo vidi tudi iz laktov v Istri. Naše kulturno življenje v Gorici. Pišejo nam: Naše kulturno življenje v Goiici je bilo zadnji čas nekako mrtvo. Razen pevskih vaj, telovadbe, par tihih predavanj, drugega nič. Zdaj upamo, da se bo mesto zopet zganilo iz spanja in da se ustvarijo razmere, ki bodo pripomogle, da postane to mesto središče našega kulturnega gibanja — in takega središča nujno potrebujemo. Zdi se pa, da nam bo jesenski čas prinesel predavanja. Akad. društvo »Adrija« bo imelo koncem meseca tu svoj tečaj z različnimi predavanji. Tečaj bo trajal dva dni. Krščansko-socijalistični krožek istega društva bo tudi priredil ciklus predavanj v Gorici in sicer vsako sredo. Ta predavanja bo dvoril dr. Lojze Res; predaval bo o Danteju za njegovo 600-letnico. Dalje bodo sledila predavanja drugih. Kot zaključek teh predavanj bo recitiral France Bevk pesmi goriških lirikov. Upamo, da sc to jesen in to zimo razvije v Gorici lepo kulturno življenje, ki bo lahko deželi v trajno oporo in zgled. Sicer se dežela lepo giblje. Prihodnjo nedeljo bo večji tabor v Štandrcžu pri Gorici, nato v Rihembergu itd. Nedeljo za nedeljo bolj raste naš kulturni polet in upamo, da nas to pripelje k lepši bodočnosti. Koroške novice. k Bcgoslovcc Tomo Wciss f. Tužni Korotan! Ni še pozabilo ljudstvo gorečih dušnih pastirjev, ki so morali sredi težavnega dela zapustiti svojo čredo in domovino, že sc zopet solzi — a lopot za nadebudnim mladeničem, ki naj bi v dveh letih stopil pred Gospodov oltar, pa ga je poklical Bog k sebi v najlepši dobi priprave. Rojen jc bil dne 20. decembra 1897 v Št. Janžu v Rožu, gimnazijo dovršil v Celovcu ter končal letos drugi letnik v mariborskem bogoslovju. Vrnil sc je sedaj domov, da bi v domovini nadaljeval svoje študije in vodil ljudstvo, ki jc bilo tolikokrat ogoljufano za zemeljsko srečo, proti nebesom. Toda kmalu po vrnitvi nam je zbolel in dne 9. avgusta t. 1. v Celovcu umrl. Pokopan je bil ob obilni udeležbi duhovščine in vernega ljudstva dne 11, avgusta v Št. Janžu v Rožu. Bil je vseskozi blag mladenič, goreč bogoslovec, iskren tovariš, vnet mladinoljub in požrtvovalen rodoljub. Ni mu bilo dano, da bi tukaj pel prvo sveto mašo, zrel je bil, da obhaja v nebesih večno primicijo. R. i. p.! k Kanalska dolina jc. razburjena, ker itlijanski krogi delajo na Io, da bi sc dolina priklopila videmski provinci. Ivanalci hočejo ostati pod goriško upravo, da obdržijo vsaj nekaj avtonomije, kar jim je svojčas minister za •odrešene< dežele Raineri tudi obljubil; toda Kanalci se boje, da bi Lahi svoje besede ne požrli. Ljubljanske novice. lj Seja kluba občinskih svetnikov SLS, danes odpade. — Predsednik, lj Danes, jutri i. t. d. Danes razpošilja magistrat sledeče obvestilo: Ker se morajo po § 45 občinskega volilnega reda k volitvi županovi povabiti vsi člani občinskega odbora proti dostav niči, k seji, ki je bila določena za soboto, dne. 17. septembra 1921, pa podpisanemu magistratu nikakor ni bilo mogoče dostaviti vabil trem odsotnim občinskim odbornikom (eden sc nahaja v Skoplju, drugi na otoku Rabu. tretji pa na Dunaju,), mora sc navedena seja za nekaj časa odgoditi. Dan volitve sc naknadno določi ter pravočasno razpošljejo nova vabila.« — Jutri bomo prejeli: ozirom na to in to in to je pokrajin- ska uprava za Slovenijo sklenila predlo- | žili centralni vladi razpust občinskega sveta in razpisati nove volitve. — P o j u- ' t r a. n j c m : Odlok št. 2889765321 glede j razpisa novih občinskih volitev se sistira in postavlja sc. po naredbi centralne, vlade za Ljubljano koinisar, — ln to se imenuje pri nas — uprava! li Mestni dekliški licej. Rok za vpisovanje, sprejemne izpite, za pričetek pouka itd. na vseh oddelkih zavoda ie podaljšan do 28. Septembra. Podrobna navodila še sledijo. lj Premog. Gg. zdravniki, notarji in odvetniki, ki reflektirajo za bodočo zimo na odmerjeno množino premoga za ordtnacij-ske odnosno pisarniške prostore, naj vpo-sljejo svoje prijave čimpreje mestnemu, magistratu. li Izločen papir (škartiran) večio množino se bo prodalo pri tukajšnjem deželnem sodišču dne 19. septembra 1921 ob 9. uri soba št. 67. lj Iz t. nadstropja padla, je 21 letna služkinja Kani Pustavrh, ko je na Resljevi cesti snažita okna. Pustavrhova je dobila težke notraje poškodbe, Daljo je padel iz lestve v Zg. šiiški Josip Petan in se težko notranje poškodoval. lj Splašeni konji. Konja Franca letina, ki je vozil sode, sta se splašila, ter je padel z voza sod in se zaletel v ograjo spomenika pri cerkvi sv. Jakoba in ograjo zlomil. Šetina je padel z voza in se poškodoval. tj Izgubila se je v četrtek okrog 10. ure ua poli od Zalazuika do magistrata zlata damska ura in manjša vsota denarja. Pošten najditelj naj jo ptoli dobri nagradi odda v upravništvu .-Slovenca-c. Prosveta. pr Slikarska šola v Ljubljani. Pričetek na slikarski šoli sc začne redno dne 15. oktobra v poslopju tebn. sr. šole. Pouk bode — večerni. Natančnejše se objavi v šoli. Šola. vsebuje iste predmete, kakor vse druge umetniške akademije, povrh pa še iz narodne umetnosti, ter ima prvovrstne učne moči sledeče gg. profesorje: Akad. slikar in voditelj šole Franjo Sterle — portret in akt po naravi, draperija (narodna noša), kompozicije in anatomija. Akad. medajler Anton Sever — perspektiva. Akad. slikar Maksim Gaspari — narodna ornamentika in kompozicije. Ing. arhitekt Rado Krega r — arhitektura. Slikar Saša Šantcl — grafika. D a v o r i n V o 1 a v š e k — o zgodovinskem razvoju nnše ljudske umetnosti. Dalje dve moči: Akad. kipar Berneker — kiparstvo. G. L a g o r i č (Srb) — umetna zgodovina. Vpisovanje se prične takoj pri vodstvu šole akad. slikarju Franju Sterletu na Gosposvetski cesti št. 12, drugo nadstropje od 14. do 16. ure. Honorar se deloči in plača pri vpisovanju mesečno naprej. Revni se cproslc šele takrat, kadar pokažejo zmožnost in pridnost v šoli. Po 10. oktobru je pa vpisovanje na tebn. sr. šoli. Sprejemajo se gospodje kakor dame s primerno šolsko izobrazbo. Pismene prijave ne veljajo, — Voditelj šole akad. slikar Franjo Sterle. pr Jos. Kostanjeve: Krivcc. Roman. V Mariboru 1921. Založil pisatelj. Natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Roman znanega pisatelja v dveh delih opisuje življenje in konec verižnika za vojne dobe in slika z veliko realistiko razmere med inteligenco na deželi. Oblika je lična, ccna ni naznačena, pr Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero ,.. Dolinska bajka. V Ljubljani 1921. Založila ■Učitelska tiskarna : v Ljubljani. Str. 285, Cena vez. 50 K. — Naša skromna mladinska li-vJJčiteljska tiskarna- v Ljubljani. Sir. 285. Cc-pisal ga je mlad umetnik-učitelj, ki jc bil v naši javnosti siccr še neznan, a se nam jc predstavil š Icm prvim nastopom prav lepo. Snov te Dolinske bajke- je zajela iz najstarejših časov naše slovanske zgodovine, katere sc je dotaknil v naši literaturi sedaj prvi Šilih, in je pripovedovana v zares blestečem slogu, z lepimi opisi, polnimi najmehkejše literatura jc zopet bogatejša za lepo delo, Na-bo sprejela knjigo gotovo z največjim užitkom, zato io toplo priporočamo vsem, zlasti, ker jc preskrbelo založništvo za lajelegantncišo opremo. Orlovski vestnik, Orli in Orlice ir Horjula polete v nedeljo 18. t, m. popoJdue v Polhov Gradec, da. pozdravi jo in dado z zgledom vzpodbudo polhovgrajskiin fantom, ki si nameravajo ustanoviti orlovski odsek. Polhov Gradec je znan kot priljubljena izlrlna točka, zalo pohitimo v nedeljo tja gor, kjer bomo imeli lep užitek pri popoldanski javni leiovadbi. Dijaški vestnik. d Blejska podružnica SDZ priredi v torek. 20. t. m. izlet v Žirovnico. Ob tej priliki si ogledamo kranjsko deželno elektrarno. Zbirališče ob uri na postaji Žirovnica. Tovariši in znanci iskreno vabljeni! d Skupna odborova •»•»jii tiazora* bo danes — v soboto ob i. uri popoldne v Mali dvorani Ljudskega doma. Pridite gotovo vsi funkcijonarji, da začnemo z d»lom! — Predsednik. d V?rm podružnicam SDZ. Počitnice s.'1 bližajo koncu. Vestnik SDZ je prinesel začetkom počitnic ločen ovis nalog našega dijaštva za časa počitnic. Osrednji odbor je v trdni zavesti, da to si naše vrste la oris osvojile iu ga po svojih inofeb udejstvile, opustil vsako drezauje, ki postane na koueu že neprijetno in zahteva mnogo več ča.-a in truda. I>a pa bo dobil vsaj približno sliko o moči leineljov. na katere se je začetkom počitnic zanašal, po/.ivain vse podružnice, da najkasneje do 10. oktobra sestavijo pregledno poročilo o delovanju svojega članstva in i-tega do navedenega dne v pošljejo Osrednjemu odboru. Opozarjam, da je to prvi iu zadnji apel v tej zadevi. — Peršub, t. 5. predsednik. Štev. 211. Turistlka in šport. Ilirija in Športa igrata v nedeljo 18. septembra pno prvenstveno l«kmo v letošnji sezoni. Po dobrih rezultatih zadnjih tekem obeh klubov je pričakovati zanimive igre. Igra sr na prostoru Ilirijo ob 10. in pol uri. Avtomobilna vztrajnostna tekma po Slovcniii doloee na na 10. in 17. septembra 19?1 se preloži na 8. in 0. oktobra 1021. — Športna Zre?a, Avtomobilni odsek. Prešernova koča »rh Stoto, sc zalvori v nedeljo, dne 18. t. m. Poznejši obiskovalci dobijo ključ za to kočo v Valvazorjevi koči, katera bode celo zimo oskrbovana. BORZA. Curib, 16. sept. Devize: Berlin 5.35, Ho-landija 182.50, Newyork 581, London 21.46, Pariz 40.95, Milan 24.75, Praga 6. 95, Budimpešta 1.10, Zagreb 2.50, Bukarešta 5, Varšava 0.13, Dunaj 0.47, avstrijske krone 0.40. Dunaj, 16, sept. Devize: Amsterdam 51.600-51.700, Zagreb 666—67'). Belgrad 2664—2684, Berlin 1457—1463, Budimpešta 292—295, London 6015—6035, Milan f890 do 6910, Newyork 1636-1640, Pariz 11.205 do 11.245, Praga 1869 -1875, Sofija 1025—1035, Varšava 32.25—34.25, Curih 28.275—28.325. Valute: Dolarji 1618—1622, bolgarski levi 1010—1020, nemške marke 1452—1458, angleški funti 5980—6000, francoski franki 11.155 do 11.195, holandski goldinarji 51,500—51.600, italijanske lire 6860-^-6880, jugoslovanski dinarji (tisočaki) 2654—2674, poljske marke 33.35—35.25, rumunski leji 1435—1445, švicarski franki 28.225—28.275, češkoslovaške krone 1869—1875, mažarske krone 292—295. g Novi rudniki. Skupina z.asebuih raziskovalcev jc odkrila v okolici Bitolja velike sklade mangana in železne rude. Ministrstvo za šume in rude jc. odredilo, da sc odpošljejo na lice mesta posebni strokovnjaki, ki naj bi preiskali tamošnje ozemlje. g Xasa valuta. Ena izmed naredb, ki naj bi se po mnenju finančnega ministra dr. Kosle Iiunianu-dija uporabila v svrho zboljšanja tečaja dinarja, naj bi bila ukinjenje svobodne trgovine z valutami iu devizami. Vsi li posli naj bi sc izključno poverili Narodni banki. V loj smeri se vodijo pogajanja. vendar pa ui prišlo do defiuitivnega sklepa. Zastopnik finančnega ministra Slavko Petrovič je o tem razpravljal s člani upravnega odbora Narodne banke. Danes jc banka sklicala sejo upravnega odbora, ua kateri bi se imelo koučuoveljavno sklepali o predlogu finančnega ministra. Druga važna odredba fiuančnega ministra, ki jo namerava za sedaj predlagati, bi obstojala v lom. da se našiui trgovcem prepovedo za leto dui plačila v inozemstvo. Po računu strokovujakov dolgujejo sedaj uaši trgovci inozemstvu okoli 230 milijonov frankov. Naši trgovci kupujejo za vsako eciio tujo valute, kadar poteče plačilni rok. To je poleg ostalih vzrokov istotako povod padanja dinarja. Da bi se odplavil vsaj la razlog, je finančni uiiuistcr Kumanudi sklenil, odrediti, da se odložc za ielo dui plačila trgovcev. To bi sc moglo doseči ua dva uačiua, bodisi s leni, da bi država jamčila za vse to dolgove trgovcev, bodisi da bi jih takoj izplačala, pri čemer bi bili obvezani vsi trgovci dolžniki, da po enem letu povrnejo dotičuo vsoto v isli moueli, v kateri jih sedaj dolgujejo inozemstvu. Tekom današnjega dne bo fiuančui minister izdelal definiliv-ne predloge o odredbah za zboljšanje tečaja dinarja. Ti predlogi bodo predloženi ua odobren jc ministrskemu svetu. V naših službenih finančnih krogih se gleda z optimizmom na nadaljnji razvoj lega vprašanja. Upajo, da se bo isteako z olajšanjem izvoza mnogo storilo za zboljšanje dinarja ter sodijo, da se bo v bodoče za izvoz pšenico plačalo ■a ni o po 20 par izvozne carine od enega kilograma. Izvoz lesa bo popolnoma oproščen vsake carine. g Občinski agrarni odbori. Ministrstvo iu. aglaruo reformo je razpusiilo vse občinske agrarne odbore in naredilo, da se izvedejo nove volilve. Do konstituiranja novih odborov delujejo Sc. stari od-lxiri. Volitve se bodo vršile nc .-ouiu v občinah, katere so že Jani volile občinske agrarne odbore, ampak tudi po onih. katere sedaj priglasijo svojo interesiranost pri izvedbi »erarne reforme, Naravno je, da morejo bili iutercsiranc smo one občine, v katerih območju aii neposredni bližini se uahaja veleposestvo. To izjavo intercsiranosli izdaja občinski urad: ista vsebuje poleg imena inleresirane občine iti veleposestva, navedenega z imenom lastnika. na katerem je iuleresirana, ua kratko I udi razloge, na katere, opira svojo neposredno interesira-nosi. Izjava iuleresiranosti naj se poslie Agrarni direkciji v Ljubljani: i»nš!i<> pa naj SP jR v slučaja, ce ni bila že dosedaj interesira nost prijavljena, oziroma odbor izvoljen. Ta prijava je velikega po-mena in neobhodno potrebna za konstituiranje občinskih agrarnih odborov. Brez te izjave ne' more se vpošlevati prosu je bodikaterega si posameznega interesenta. Dovolilo se je lani. da nekateri občinski uradi, oziroma njihovi župani, četudi so bile občine inleresirane. niso priglasili interesiranosti. Krivda leži v tem, ,]a si niso bili vsi župani -vesti velike važnosti občinskih agrarnih odborov, oziroma da ni=o —• hote ali nehote — vršili iz posebnih razlogov svoje dolžnosti. Občiuarji teh občin niso bili vsled tega sodeležni dobrot agrarne reforme. Poedini občinarji so sicer pozneje reklamirali, ali njih reklamacij ni bilo mogoče vpoštevati, ker je samo občinski urad legitimiran, da prijavi interesi-ranest. Radi tega se priporoča občinarjem, da v interesiranih občinah kontrolirajo občinske urade, oziroma župane, da li so se priglasili za agrarno reformo. -- Ko pridejo izjave interesiranih občin, katere se lani niso priglasile, se odredijo takoj volitve za občinske agrarne odbore. Kraljevi obiek pri Fjlida-parfumeriji. Gllda-parfumerija je dobila na sejmski razstavi v Ut-reehtu obisk holandske kraljice in njenega soproga princa Heinricha. Kraljevo dvojica je. desla z mnogim spremstvom na tltrechtski letni borzni semenj ter jo je sejmski ravnatelj vodil k najlepšim in najzanimivejšim razstavnim odrlkom. Ko jo dvojica došla v razstavni oddelek Iilida-parfume-rije-. se je isli predstavil ravnatelj Elida-parfu-merijcv. ki se je istočasno nahajal na llolandskem, Kraljeva dvojica je pokazala veliko zanimanje nad liiida • izdelki iu njeno znano okusno opremo. Kraljevi gostje so poizvedovali po prometnih pokrajinah Elida-parfumerijp iu po njenih glavnih sestavinah. Posebno je dopadla kraljici jElida-kt)-lonijskn voda . Koneino sc jo kraljeva dvojica poslovila z besedami zadovoljstva in hvale. Tudi na ljubljanskem velikem semnju so bili v okusno izdelanem j>a\ iljonu razstavljeni prvovrstni, svetov-noznani Blida izdelki in so našli popolno priznanje strokovnjakov iu zanimanje vsacega obiskovalca. Vil ido parni merijo, ki ima svoj sedež v Čehoslovnški (Ustje) in ua Dunaju, prinese v vseh njenih izdelkih (lool. milo, kosmetika, toal. voda, iu partumer.) samo najboljše iu uajceneje. a359 m i 1 i&m 1 sprejema vioge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. izvcžbaui Beograd, Cclfc, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uubiiana, Maribor, Mefckovšc, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Prileten, premožen trgovec želi znanja z deklico, katera mora bili: popolnoma uboga, poštena, značajna, dobrosrčna in simpatična. Prednost imajo dežeiaiike. Le resne ponudbe s sliko pod Značainac na upjavništvo lista. Tajnost strogo zajamčena. 83G9 Sprejme so več mizarskih v trajno delo z vso oskrbo. — Mizarstvo JOŽEF SITAR, Križe pri Tržiču. 3383 V Celju se s p r e j m e starejša C-11 s -5 \ ij n m vsa hišna dela, zmožna nekoliko kukati. Prednost imajo one, ki so vešče nekoliko šivanja. Ponudbe na upravništvo lega lista pod štev. 3309. j Sprejtno se v trajno delo mizarski pomočniki. Hrana iu slauovauje v hiši ali izven hiše. ANDREJ KREGAR, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 8340 •=3G m Euo največjih industrijski podjetij v Hrvatski išče izkušenega uadstrojarja, kateri mora biti povsem vešč vseli poslov, ki spadajo v njegovo stroko. Dan nastopa službe po dogoyoru. Ponudbe s priloženimi prepisi spričeval in opisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo na upravo tega lista pod štev. 3375 ali na Glavno pošto Zagreb, poštni predal št. 41. Dobra, varčna iu resna in ucei iz dobre, boljše, kmetske hiše sprejme takoj Trgovska hiša Ferdo škof, Mislinje, V nedeljo, dne 18. t. vsi ¥ SORIOAFIE! KmH£SBIKHaKE£&H»B8i»BB9S!BSEnB ženitna ponudba. 26 let star obrtnik, z lepo golovino in premičnino, se želi poročiti s krščanskim dekletom ali, vdovo, katera bi imela veselje do zakonskega življenja iu posestvo ali kaj enakega in da ne presega vsaj 35 let starosti. Na željo sliko na ogled ali osebno. Le resne pouudbe ua upravništvo >Slovenca« pod »Srečen zakon*. 3310 ■■■■MBiMietBtaaizaiBaa&iBMaaBHaKB Proda se okoli 40 m3 lepih, širokih nrPl/ 20 mm močnih. Naslov pove IJELvIV uprava tega lista pod št. 3387. sta pod štev 3385. ki bi znala voditi celo gospodinjstvo, CPt delete dekle k dvorna otrokoma (eden eno, drugi dve iu pol leta), se sprejmejo za takojšnji ali poznejši nastop proti dobri plači in hrani. Samo zanesljive, dobrovoljne osebe, naj se zglase Dunajska cesta št. 36, levo. harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine S rune na debelo in drobno, Hifanz &mxmk, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. organIST, zmožen občinskega tajništva, se sprejmo v Šmarfnem v Rožni dolini pri Celju. 3249 j HlČ&lfjl/ posestvo na Gorenj-awSllfi\ skein, 12 kilometrov od Ljubljane oddaljeno, se išče. Stanovanje hišnika vsebuje dve sobi, kuhinjo, klet j in podstrešje. Plača po dogovoru. Pred-| nost imajo vpokojenci, ki razumejo nekaj j vrtnarstva in sadjereje. — Pouudbe ng upravo lista pod štev. 3356. l/lSh^Hf*«! — P°štena in pridna, gVUlial Std so išče za na deželo. Prednost imajo nad 30 let star?. Plača 500 K. Naslov pri upravi lista pod št, 337U. (afrik) ua debelo in drobno se dobi pri tvrdki Brata SEVER, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska ccsta 13. Bober KROJAČ išče stanovanje (2 sobi iu pri-tikline) na prometnem kraju v mestu ali na deželi. Pouudbe do 15. oktobra pod: A. 520, poštno ležefce, Spod. Šiška. 3378 močan, z J oljnatimi osmi, jo naprodaj po nizki ceni pri Štefanu Erman, št. Vid nad Ljubljano. »«»»» »♦♦♦♦»»»»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»OOfrfrfrM , 15 hektarov zem-_ _ _ lje, vse gospodar- sko poslopje, orodje, živino iu krmo proda TOMAŽ MODIC, posestnik na Rebri št. 18, občina žužeiuberk. 3275 KaJa 2 Kdor reflektira na najcenejšo reklamo in ononce, naj se .obrne iui protokolirani anončni in reklamni zavod „HERA\ES\ 7.g. SiSka 89. m ■um: kjer se zopet odpre staroznana gostilna ) pri JSP- >KOLENCU« <&C, zraven to-| varne. Na razpolago dobra, pristna vina, j mrzla iu gorka jedila. Vabiva vse znance iu prijatelje. Za obilen obisk se priporočala M0ŽINA & SKUBIC. ki bi sprejela več perila dvakrat na teden, obstoječe iz prtov in brisač in bi dostavila isto že zlikano, sa išče. Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo lista pod št. 3364. s*** J! 5 ^ dobite najceneje pri tvrdki 5 5.vi. iCBTSe Sfi V LJUBLJANI, Karlovska se sprojme takoj pri tvrdki Schvvab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg. 3371 Sprejme-ta so za kuhanje in za ribanje. - Naslov pove upravništvo li- ®mmmm®mk /i Zahtevajte proračun za objavo oglasov. VEDNO VELIKA IZBIRA VSEH VRST bombaža sukanca, kvač- ZA DAME IN 1 ""USfM»IU GOSPODE TER igp - NA DEBELO. KARL >ic PRELOG - LJubljana, 3, DunSijcka cest« St. 15. šivalni siroii l zborna konstrukcijam elegantna izvršitev iz tovarne v Ljncu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuj« brezplačno. 9im(m stroiS »ftOLER" Cenilci zastonj in franko. liolsso iz pri tovarn: Utopp, Siyria, išče tukajšnja vele- S Jakoba nabrežje 11 trgovina. Pogoji so:' snaženje konjske oprave, vozov ter mora biti nekoliko vešč v poljedelstvu. Naslov pove uprava »Slovenca-: pod štev. 3324. zmožna slo- ____venskega iu . angleškega jezika, ki je došla iz Amerike, k dvema dečkoma. Stara uaj bo 2862. vse neuporabne ZLATE predmete veri-cc, prstane, obeske, zapestnice, uhane j i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma, ! iu jih donesite tvrdki i*. Čuden, trgovina ; ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana Prešernova ul. Stev. i. p| nad 14 let. — Javi naj se Ivanu Kranier- Pcter pod .Sv. Goro. V imenu kamniških meščanov prijavi amo v globbki žalosti pretužno vest, da je po dolgi rnučni uolezni dokončal svoje delavno življenje gospod Janko Koschier načelnik meščanske korporaclfe, odbornik Mestne itraniinice, trgovec in posestnik ki se je osobito kot dolgoletni, vzorni vodja obširnega gospodarstva Meščanske korporacije stekel nevenljivih zaslug in dolžno hvaležnost vseh meščanov. — Čast in slava njegovemu spominu! Pogreb blagopokojnika bode v soboto dne 17. septembra ob 3 uri popoldne v Kamniku. V Kamniku, dne 15. septembra 1921. Upravni oior meščanske komsracfle. Trgov pomočnik £e ; nega mesta. Dragotin Kuleš, pri g. Roza; Pavšič, Ljubljana, Sv. Petra cesla o/L M B II ? so sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na tvrdko MATKO PUN-GARTAR, Višnja gora. 3358 ; StS^ssssisaFiKKsaaEiBfflsaa!) itb^^b ribničan, mandalon in prepeličar (koks) "»C kupuje in plača najvišje dnevne cene Kmet & Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 8. ! J*® ' Prosim za ponudbe! Brez poseonega obvestila. Tužnira srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša nadvse ljuoljena soproga, oziroma mamico, teta, sestriCna, svakinja, gospa Fant liartman roj. Golob gostilniCarjeva soproga (po domače pri nFigovcu") danes ob pel 9. uri zvečer v 57. letu svoje starosti po kratki a mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoCe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nam nepozabne soproge in mamice bo v soboto ob 3. uri popoldne iz niše žalosti n:i Poljanski cesti št. 16 (Josefinum) na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj v Bogu preljubljena mamica! V Ljubljani, dne 15. septembru 1921. Matevž Hortman, soprog. — Fanči, Lenči, hčerki. — Ciril, sin. -ffiariCka, sestra. — Ivan, Matiček, brata. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Penzija Zdravilišče ____ | Najlepša sohičua lega na vznožju alp i K Krasni zračni prostori, izborna c c n a ; I hrana. Ljudje se tukaj kar vidno po- j a pravljajo. Prvovrstna zdravniška spri- | čevalu. Celo leto odprto. — Graščina S PREDDVOR, POŠTA TUPALČE Obvezne ponudbe z dobavnim :: časom je poslati na :: J. Pogačnik, Ljubljana Dalmatinova ulica št. 1. 3327 H!ŠA~v Novem mestu, j moderno urejena, z 2 vrtoma in malo po-I sestvo ua Dolenjskem naprodaj. Naslov ; pove uprava »Slovenca; pod štev. 3367. ' N fl V I albl,m- cenn 24 kron, "Uil , požto 26 K ^ po. FAVORIT- T,etiu 34 K ter vsi .1 H V UI1II kroji pri M Dnnfh I Ljubljana. 3348 «'■ ndlllll lak za konzerviranje z lepenko kritih streli, asfalt, katran, tesni ccment, k.ilolej (najceucjši karbolinej), watproof za izsu-ševanjo vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb, potrebščino do-bavlja 2805 jJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleivveisova cesta 18. POLNO GUMIJASTI 0BR0CI za tovorne avtomobile PNEVMATIKO za kolesa in avtomobile AVTOMOBILI najceneje. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 14. Arhitekt in mestni stavbenik 11? M Ljubljana, &osposveiska c. 10 Telefon interurb .št,. 103, Ustanovljeno 1. 1850 se i riporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune, -JETIKAI - Specialist za pljučnebole/:ni dr, Pežnik ordinira v torek in petek: 11.-12. in 2,-4.urevMariboru,Razlagova u!.21. Vse druge dni pa St. Jurij ob juž. ž. j pirSporofa zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseli vrst vedno v zalogi. Največja zaloga klavirjev in piamnov v Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Hitšerjeva ulica Stev. S, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po lmjsolidnejših nizkih cenah. LJUBLJANA Cesta na j. ž. 7-9. Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. sz H mm v MMsm^o Edino najkrajše črte preko Mavre, Cherbourg.i in rtntwerpena v Ncwi|ork. — Vozne liotke iu zadevna pojasnila Izdaja edino konc. potovalna pisarna IVAN KMKER v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 41 blizu glavnega kolodvora. Pobtni ček. rač. št. 11.323. Telefon štev. 54. Marijin 2rg S6ev. 8, r. z. z o. z. v LJUBLJHNI. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestu?e Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi - Hranilne vlor-p z povednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letu s 128,000.000 kron. islci kreditni mm po od- Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit L ubljana. uika st.i. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poStne položnice. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- In Inoznmska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje In na blago, ležeče v javnih skledISEIh. Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. RHKR Telefon št. 567. •• Čekovni račun 12.205. LJUBLJANA, KREKOV TRQ 10, nasproti ^MESTNEMU DOMU". Izvršuje vse bančne posle .- — najkulantneje. Tovarna JOS. Liubljana, Poliansli nasip i PoMca: selenM uU PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka ul. 38. Barva vsakvvrslno blago. • j Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajcc._. kočevje | i Stev. 39. NOVO MESTO Gluvui trg. Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. (poleg nunske cerkoe). Hranilne vloge se obrestujejo s brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodaja srečk drž. razr. loterije. Razglednice o pogrebu Njegovega Veličanstva ;raua petra i. ima v zalogi Oroslav Certalič, trgovec Sv. Petra c. 33. Karlovska c. 30. Ljubljana. Trgovci snaton popust. ■.-„»''.v •■■•;• !'.■'■'»V1- ■:•■' » • • . >».•%«.'••••, • • ..i- . ... %Tx';; • v ► '- , v.' $ 'J^Zftf*^ , ■ .!/•'.;■ ?_!■ .t >'■'•■ .ORIENT" družba x o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. uasproti hotela „Unionli. Lastni izdelki oljnatih baiv, firnežev, lakov in steklarskega klela. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnAks, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. Ljubljana Mestna trg 25. f največja zaloga ur, zlatnine in sre-£ brnine. Lastna protokolirana tovarna S ur v Švici. Južno Moravska Banka Kapital 1,088.118(1 mu. y nišu O&iilCev venac br.64. Najugodnejša zveza za Južno in Istočno Srbijo. — Dobro uvedeno komisijsko skladišče raznovrstnega blaga, katero se priporoča pažnji gg. in-dustrijalcev in veletrgovcev. eiiiio 'rmrsim teitia Fuda p^e«maž*feo DUfiLOP - REITHOFFER - HUKHinSOn priporoča M. VOK, Ljubljana, Sodna nlica št. 7. daja posode. Porcelan, emajlirana in luksusna posoda. Na vrtu Res* jeva cesta št. 4 od 12. do 24. t. m. Ana Kus. kupi 4 tt Gospodarska zveza XX r3 z o. z. v LJUBLJANI. tt ♦ I! za obdelovanje kovine in _ Lastne tvornčcel Srcdišuja prodajalna za Jugoslavijo tvrdka KflRL JETZBACHER11. E D. H. Wien XVI., Hubergasse 3, Chemnitz v Saskeni Wien XIV., Preysinggasse 30. Zagreb, Vlaška ulica 25. Velike zaioge v Zagrebu. Takojšnja dobava po povoljnih tverniških cenah ocarinjeno it Zagreba. — Pri nakupu so ne zgubi čas in ni nikakili transportnih težkoč. Stroji m Izdel. eradfa: Stroji m tokarenje kovin (Drohbiinke) v vseh veličinah. Shapiug- in skobeljni stroji, Kaltsiigen (pile za rezanje želota). brusilna korita (Schleiftrogn) itd. Sžrsiif za Ssssib -strogo: Vrpeaue pile, Abricht-. Diktcnhobel-stroji, skobeljni in glob. vrtalni stroji, krožne pile ra »tolarje ili drva. stroji za r.fplenie drv, stroji za brušenje pil, skobeljniki zn okroglo železo, polno janneniki, stroji za brušenje nožev itd. Siriji za ra&dsli. pingvine: .Sicken-stroji, stroji za okroglienjc, stroji za obrohljenje, kružne škarje. položne škarje (Bebclschercnj, stance za proluknanj« itd. Orodja: Amerikanski S.vfct. Cushntan, Bohrtutter, zavojna rezala, vreteno za brušenje iu poliranje. paralelni procjepi z vijkom, in vobec vsakovrstno orodje za v-e industrijske svrhe. —7/—7zzz^r7zrr7zr-7z~7/—7/--7/—7, COSUMCH-LIMIg prevaža potnike v New-York redno 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. išimon ISmstee S^raS: "=3 (prej AUSTRO -AMER1KANA) Odplov brzopamika, President Wilson 19. septembru, poštnega par-^ uika Belvedere 5. okt. in poStnega parnika Argentina 32. okt. 1921, ^ ŽR6E-MLIHI-7EZ0l)l-HISE-UILE-IH0USTR.STfiyBE-!10STfll>IE [a pRORačum-aBCRTi m obisk i»žehir7r brezplbciio. ZA PLESKARSKA IN LICARSKH DELfl SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECASTITI DUHOVŠČINI 00 TONE MALGRJ 00 PLESKAR IN LlCAR :: LJUBLJANA u KOLODVORSKA ULICA 6 S? j-i ♦ k mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih conah razne vrste okrogli les, kakor tudi celc gozdne parcele. ♦ f f f ♦ L JU L JAHA - S?. PBtru nasip 7. če rabite štv. stioje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje. ter posamezno dele. Istotatu vse potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo Cene solidne! Postrežba točna S k "7/--7/-7/=Z7zrr7^—7/-7/ ~7/--7/--7/-7/-7/-7/-7/--7/---7/-7/--7/--7/--7/--7/—7/-7/-7/--7/--7/--7/- miši, podgane, stenice, SenrS«: n y»a ffoUuMn inoia poginiti, ako porabljali: moia najbolje proizkašsna in splošno hvaljena »recHtva, kot proti politkiro in hišnim mišim K 13. ea podgane K Ifl: za nflnrke posebno močuu vrsta K 20; tinktura z;i atenloe It iS; nniioralec moljev K 10 in 50; prašek proti mrčesom Ii 10 in 20; mazilo proti niem ori ljnd«h K 5,—I!.: maiilo 7.a nM pvi živini 6.—I!.; prs. šok za uSl v oblek! in perUn K 10 in M; tinktura proti rar&eisu ua sadju in zelenjn^l (nničov raotliu) Crašok prou mravUara K 10. Pošilja po po vretjn Žavovt /.a eksport M. Jiinker, Potrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trgovcem prlveSjem otljomu popust. 7/—J/—7/--7.' 7J--7/-7/—-7/-7/~ M Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (zaCasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon st. 21. Podružnice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. EkspOZMura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagreh , in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afaiššacijjami čez K 50,009.000- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lotnbardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.