Poštnina v državi SHS pavšalirana. St^ne: Za celo leto . . . K" jo- >iarem roiovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Stev. 9 IIL letnik Predsedstvu deželne vlade za Slo- j venijo v Ljubljani. I...........................................................: Mestni sosvet je v svoji soji dne 22. januarja 1921 enoglasno sklenil, da se pied-loži deželni vladi protest proti avstrijskemu nemškonacijonalnemu rovarenju napram naši kraljevini. V zadnjem času obljavljajo naši časopisi vesti, da obstoje osobito v Gradcu posebni odbori, zlasti „Sudmarke", ki sistematične rujejo proti naši državi, predvsem proti Sloveniji. Pri enem zadnjih takih sestankov v Gradcu so baje zahtevali plebiscit za mesto Ptuj kakor tudi za ptujsko okolico, češ, da je večina tukajšnjega življa nemška, odnosno nemškega mišljenja in da hrepeni po združitvi z Avstrijsko republiko. Na čelu teh rogoviležev, ki si drznejo govoriti v Gradcu kot zastopniki mesta Ptuj, so gotove elementi, katere je naš narod ob priliki našega ujedinjenja izgnal. Mestni sosvet — tudi Nemci — soglasno in, odločno protestira proti takemu rovarenju, ki očito krši določbe mirovne pogodbe osobito čl. 47, 89, 91 in 95. Avstrijska republika podpira oziroma v najmilejšem slučaju odobrava početje takih hujskačev ter tako sama krši v citiranih členih mirovne pogodbe prevzete dolžnosti. Prosimo deželno vlado, da vzame ta protest na znanje, ter ga predloži osrednji vladi v Beograd v nadaljno ukrenitev. Vladni komisar mesta Ptuj je izročil ta protest na pristojna mesta. | Po veroizpovedanju jih je 48.B07 rim. katoliškega, 1076 pravoslavnega, 62 evangeliške-ga, 22 izralitskega, 25 drugega. Po narodnosti se je priznalo 47944 k slovenski, 1176 kaki drugi slovanski, 148 srbohrvaški, 383 nemški, 41 kaki drugi. Na Bregu pri Ptuju, kjer je pred vojsko cvelo nemškutarstvo, kakor v Ptuju, je vsega prebivalstva 1436 oseb, med njimi 696 moških in 740 ženskih. Po državljanstvu je 1340 naše kraljevine, 66 tujih držav, 30 še n«od-lučenih. Po veri je 1414 rimskih katolikov, 9 evang., 8 izraelitov in 5 druge vere. Po narodnosti so je priznalo 1215 slovenski, 26 srbohrvatski, 39 kaki drugi slovanski, 154 nemški, 2 madžarski. V Krčevini se je naštelo 975 prebivalcev, izmed njih se je priznalo za nemško narodnust 90 oseb. Ves sodni okraj ptujski z mestom Ptujem vred šteje 54.139 oseb. Številke proti zadnjemu ljudskemu štetja se vobče niso dosti izpremenile. Večja razlika jo le glede naro -.osti. Za Nemce se je še priznalo v vsem okraju 1358 oseb, med njimi v Ptuju in bližji okolici nad 1200 oseb, drugod niti 150 oseb. Kakor izvemo, so razni stari nemškutar ji, osobito v Ptuju, navedli kot materinsk1 jezik nemški, kar je kaznjivo in se bode vsled tega uvedlo zoper krivce kazensko postopanje. O uspehu bodemo svoječasno natančneje poročali, da naša javnost izve za te sramo-tilce lastne matere. Odgovor »Straži." ¦-. i Ljudsko štetje. (Ptujski sodni okraj.) V zadnji številki smo priobčili številke prebivalstva v Ptuju. Danes priobčimo številke o prebivalstvu ptujskega sodnega okraja. Vsega prebivalstva je 49.692 oseb, med njimi 23.427 moških in 26.245 ženskih. Naši kraljevini jib pripada 47.495, tujim državam 1325, pri 872 je državljanstvo neodločeno. Tobak. Pridelovanje in zakonski predpisi. Navodilo za pridelovanje tobaka v Sloveniji. Kraljevo finančno ministrstvo je z dne 4. marca 1920, štev. 961., odobrilo predlog Monopolne Uprave, da se v onih pokrajinah Slovenije, ki se izkažejo za to kulturo ugodnim, sme gojiti tobakova rastlina pod pogoji, da se to vrši na račun države in da se za to dobi poprej dovoljenje pristojne oblasti. S tem se bo ustreglo tekom let opetovano izraženi želji, obenem se bo pa zadostilo veliki potrebi po tobaku, ki obstoji izza časa svetovne vojne. Iz več vidikov pozdravljamo to načelno dovoljenje za gojenje tobaka. Principijelno ne napadamo osebno in tudi ne odgovarjamo, vendar nas silijo k odgovoru nizki in direktno podli napadi „Straže" na vodjo našega okrajnega glavarstva g. dr. Pirkmaierja. Greh bi bil molčati, če se blati na tako nesramen način uradnika, ki uživa in zasluži spoštovanje in ugled celega okraja ravno vsled svoje skrajne marljivosti in vestnosti, ki izpolnjuje svoje odgovorno mesto objektivno in nepristransko, brez ozira na katero si bodi stranko, kakor danes malokateri. Tem podlejši Gojila se bo pri nas v pretežnem delu ona vrsta tobaka, ki se najbolj pogreša, t. j. tobak za pipo. Pod staro vladavino je dohajal te vrste tobak iz ogrskih nižin ob Donavi in Tisi. Ta kultura se je tam skrčila in v do-glednem času nimamo od tam nikakih uvozov pričakovati. In ko bi bilo to tudi mogoče, je z gospodarskih ozirov priporočljivo, da to potrebo krijemo v lastni državi z lastnim pridelkom. In to moremo. Naš Banat, Hrvatska, Srem, Medjimurje in vinorodne pokrajine Slovenije imajo za tobačno kulturo iste, deloma še boljšo pogoje za pridelavo tobaka, ki ga potrebuje naš seljak za pipo, kakor pa nižava nove ogrske države. Pokrajine Srbije zlasti ob Bregalnici, Skoplju in Bitolju, nadalje Črna gora, Herce- so ti napadi, ker prihajajo od ljudi, katerim je storil več uslug, kakor vsem demokratom skupaj, od ljudi, kateri znajo izrabljati njegovo vestnost v svoj prid in to dobro vedo ter se zavedajo tega. Saj uživata v zadnji dobi dva teh mastno plačo, ki je ne zaslužita in jima ne gre. Ko bi bili vi tako čistih rok, kakor je g. dr. Pirkmaier, bi ne spraševali ljudje, kam je zginilo to in ono ! — Kakor pa nam je dobro znano, hrani še danes bivši ptujski narodni svet vse knjige in natančne inventarje, kjer je vpisan vsak košček demobilizacijskega blaga, vsak vinar, ki se je izkupil za to blago in špirit in iz katerih so lahko prepriča vsak, da je bil slednji košček in zadnji vinar oddan na določeno mesto od vlade, kakor je tudi le vlada razpolagala z glasovirjem. In teh knjig in inventarjev ni pisal g. dr. Pirkmaier! Pač pa je neštetokrat posredoval pri vladi, da je toliko in toliko toga blaga prišlo v prid našemu ljudstvu, kar bi se drugače ne zgodilo. Le v obči blagor ljudstva in države je njegovo celo delovanje kljub temu, da ni žel zasluženega napredovanja in ravno tega ne morejo razumeti gotovi „go-spodje", da se jim noče brezpogojno udinjati za njihove lopovščine. In le radi tega ga hočete izgrizti in jedini vi se bodete veselili, celi ptujski okraj pa bode žaloval, Če ga res zgubimo, kar pa se bode zgodilo le v njegov prid in če to sam želi. Vemo, da ne storimo s tem nobene usluge g. vodju, ker prepričani smo, da se bode vedel- braniti sam, če bi bilo to potrebno. Pometli pa bodemo tam, Če se ne nehajo ti podli napadi brez vsake najmanjše podlage, kjer je gnoja dovolj in pokazali svetu, da je lahko tudi klošter—agijev hlev, napredne icroge pa poživljamo, da se vendar enkrat otresejo „špiclna", ki se kot sitna muha vsiljuje v vsako družbo, da lahko prisluškuje. Gospodarstvo. ¦ Plemenski izbor v vinogradih. (Nadaljevanje in konec.) Ozrimo se n. pr. na našo domačo vrsto govina in Dalmacija imajo še staro tobačno kulturo. Tod se pa prideluje takozvani turški tobak, ki se porablja za izdelavo cigaret. Tudi te vrste tobaka bo morebiti v nekaterih pokrajinah Slovenije (Belokrajina, del Dolenjske in Slovenske Gorice) mogoče s časom in s pridom gojiti, vendar pa bo glavni produkt na vsak način le pridelek iz tobačne rastline ogrskega izvora. In prav je tako, ker ravno te vrste tobačnih produktov najbolj primanjkuje. Pridelovanje tobaka je v zvezi s skrbnim obdelovanjem na polju in z umnim ravnanjem po žetvi ali pravzaprav berbi. Ker država stavi trudu primerne cene, se bo pridelovanje na vsak način izplačalo. V mislih imam naše male kmete z veliko kopico otrok. posip, ki tvori glavni nasad v naših ljutomerskih, haloških in Slovenskih goricah. Koliko raznolicnosti najdemo v tej vrsti! Eni trsi so redno bogato obloženi in imajo večinoma zdravo grozdje ; drugi zraven stoječi so sicer tudi redno rodni, a njih grozdje po-največkrat segnije. Zopet drugi nastavijo mnogo grozdja, ki se pa redno vsako leto osiplje ; v jeseni je trs vsikdar prazen. Nekateri so v rodovitnosti nestanovitni, eno leto so rodni, drugo leto se osipljejo ali pa sploh ne nastavijo grozdja. Eni zopet imajo bolj debele jagode, drugi bolj drobne itd. Pa tudi glede odporljivosti proti boleznim se lahko opazuje pri posipu raznoličnost. Nekatere trse napade redno in močno oidij, četudi ee jih skuSa ovvarovati tako, kakor sosedne trse iste vrste, ki pa ostanejo zdravi. Enako je pri drobnem rilčeku. On je pred cvetenjem bogato obložen z grozdjem, po cvetju pa je več ko polovico trsov praznih. Pa tudi v kakovosti grozdja se razlikujejo poedinci med seboj. Več ali manj raznolicnosti se lahko najde pri vsaki vinski vrsti. S skrbnim večletnim opazovanjem in zaznamovanjem bi se sčasoma lahko izbralo v vsaki zaželjeni, posamezni vrsti ali sorti tiste trse, ki vstrezajo v vsakem oziru. Pri ponovnem prenavljanju vinogradov pa bi že lahko jemali cepiče samo od teh izbranih trsov in od teh zopet samo srednje dele tistih rozg, ki so bile rodne. Uspeh bi bil hrez dvoma velikanski. Taki plemenski izbor ne bode delal preglavice malemu kmetu-vinogradniku, ki obdeluje sam svoj vinograd in pozna raditega vsak svoj trs in njega lastnosti. Težje je pri velikem vinogradnem posestniku, posebno tam, kjer ni viničarjev; kjer pa so ti, bi moral biti njih ponos pomagati izpopolnjevati naše vinogradništvo tudi v tej smeri. Saj bo itak tudi njih korist, če bodo vinogradi do-bičkanosnejši kakor so sedaj, kajti stara je reč : Če se kmetu godi dobro, se godi tudi drugim stanovom dobro, osobito onim, ki so ž njim v tesni zvezi. Vzvišena naloga vseh trsničarjev, ki pridelujejo cepljeno trsje za prodajo, pa naj bi bila, da prvi krenejo na zgoraj začrtano pot. Ker so večinoma posestniki vinogradov in jim potrebne razboritosti ne manjka, je treba samo še dobre volje in šlo bo. Saj se bo tudi izplačalo, kajti tudi v tem oziru bo v kratkem konkurenca med navadnimi cepljenci in cepljenci od izbranih trsov. Kdor bo pa preje prišel, bo preje mlel. Vinarski inštruktor Zupane. „PETOVIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju se je ustanovila na ustanovnem občnem zboru dne 14. t. m. Tako se je izvršila preosnova dosedanje družbe z omejeno zavezo „Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju" v delniško družbo. Podjetje je popolnoma naeijo- Pri tobačni kulturi so opravki, ki jih večinoma ženske in otroci izlahka opravijo. Naš mali kmet v vinskih goricah, ki ima majhno zemljišče, bo prav gotovo rad sadil tobak. Ako vinski pridelek eno leto izpade, ima vsaj gotovi dohodek od tobaka. Tobak je izredno razširjena industrijska rastlina. Državni monopol. Države so tobačno industrijo že od nekdaj obdavčevale, da dobe na ta način novcev za državne potrebe. Velik del držav je pridelavo, izdelavo in prodajo monopoliziral, to je, da mora vsakdo svoj pridelek proti naprej določeni ceni oddati državi, ki ga v lastnih tvornicah v fabrikate podela in potem po tobakarnah za določeno ceno prodaja. Tak državni monopol je obstojal v bivši Avstriji, ima ga pa tudi naša nova država. Leta 1909. je imela Avstrija čistih dohodkov iz monopola 166 milijonov kron, prejšnja majhna Srbija 12 in pol milijonov dinarjev. Nadaljevanje sledi. nalizirano, ker je v smislu predpisa nrinister-stva za trgovino in industrijo inozemski kapital udeležen samo 25%. V upravni svet so bili izvoljeai sledeči gg.: Dr. Ivan Fermevc odvetnik v Ptuju kot predsednik, ravnatelj Alojzij Tvkač in komercijanalni svetnik Anton Jurca kot zastopnika Ljubljanske kreditne banke, ravnatelj C. Toman in Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih kot zastopnika Mariborske eskomptne banke, ravnatelj Antič za Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje Dr. Marko Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, zajedno podpredsednik, Franjo Čuček, Konrad Fiirst in Franc Hutter, veletrgovci v Ptuju. V nadzorstvo so se volili gg.: Josip Pirich in Franc Potočnik, usnjarja v Ptuju, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Matevžič in Aleksander Ussar, računski svetnik in posestnik v Ptuju. Delniška glavnica znaša 16,000.000 K, ki se poviša vsled že podeljenega dovoljenja v smislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru na 25,000.000 K. Ugotovilo se je, da se ta nova domača industrija po vsem lepo razvija. V polnem obratu je že tovarna za usnje, gamaše, torbice in fino galanterijo, ter je ravnokar pričela obratovati tudi tovarna za čevlje. Dopisi. Dnevno KONCERT salonskega orkestra iz Zagreba v kavarni Korže, M svetnikov nI. 10. MM ob 8. uri zvečer. -0- Vstopnina prosta. Električna napeljava Maribor Ptuj-Varaždin. Preteklo soboto so se vršili vrlouspeli shodi v Ormožu, Ptuju in SI. Bistrici, na katerih se je temeljito razpravljalo o možnosti izvršitve velikega projekta, ki naj modernizira celo Podravje. V Ormožu je poročal o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora predsednik g. Čuček, v Ptuju in SI. Bistrici pa je podal poročilo tajnik g. dr. Ivan Fermevc. Na vseh treh shodih je govoril g. ing. Kral, profesor Ljubljanske tehnike. Dokazal je veliko gospodarsko važnost nameravane zgradbe električnega daljnovoda in omrežja tako za mesto, kakor za naše kmetijstvo. Podal nam je jasno sliko o rentabiliteti podjetja in o cenah električnega toka. Tozadevno obširnejše porodilo še objavimo. Povdarjamo samo, da bi vzlasti že električna razsvetljava prišla veliko ceneje, kakor n. pr. razsvetljava s petrolejem. Od električne svetilke bi se plačalo letno samo 150 K, dočim nas stane petrolej, ako svetimo povprečno po 2 uri na dan, najmanj 700 K. Razveseljivo je, da se zlasti naše kmetsko ljudstvo živo zanima za stvar. Ptujski meščani žalibog dosedaj še niso pokazali potrebnega razumevanja, dasiravno bi morali naši obrtniki in hišni posestniki delati z vso vnemo, da se načrt čim preje aresniči. Dijaška kuhinja v Ptuju. Nabralo se je zanjo na gostiji Horvat v Mosteh 255 K, na kolinah gospe Berličeve v Narodnem domu pa 150 K. Andr. Kovačič z gostije Veldin-Vrbnjak na Grabah pri Središču 136 K. Mestni kino Ptuj. V soboto, 2(i. februarja ob 8. uri in v nedeljo, 27. februarja ob 3. uri za mladino, in oh 5. in 8. uri nadaljevanje amerikanskega senzacijskega filma Kraljica pragozda. 4. epoha Preoblečen. V peklu. Vstopnice se lahko priskrbijo v soboto od 2. do 4. uri pri blagajni v mestnem gledališču. Kinoravnateljstvo Miloš Murko. Gasilna društva- V mnogih krajih se nahajajo gasilna društva, kojih društvena pravila ne odgovarjajo sedanjim spremenjenim razmeram, med tem, ko je Jugoslovanska gasilna zveza v Ljubljani založila enotna pravila za gasilna društva. Pozivajo se gg. občinski predstojniki, da se zanimajo za delovanje gasilnih društev, ki so zelo važna za lokalno policijsko varstvo. Delujejo naj zlasti tudi v tem smislu, da bodo gasilna društva organizirana po pravilih, ki odgovarjajo današnjim razmeram. Gasilno društvo naj bi obstojalo v vsaki večji občini in naj gg. občinski predstojniki prevzamejo inicijativo, da se isto ustanovi, kjer je za to potreba, pa še ne obstoja. Gospodinjski tečaj v Ptuju za kmečka dekleta se prične dne 15. marca in bo trajal do 30. aprila 1921. Tako je odredilo pover-jeništvo za kmetijstvo v Ljubljani na prošnjo ptujskega okrajnega zastopa. Sprejme se najmanj 16 učenk. Ako bi se priglasilo nad 20 učenk, tedaj bi se tečaj ponovil. Kmetovalci, sedaj je čas, da porabite to priliko in daste svoje hčerke v gospodinjski tečaj, kjer se bodo naučile vse potrebno za kmečko gospodinjstvo. Pouk je brezplačen. Javijo se naj dekleta, ki bodo lahko hodile domov preno-čovat, hrano dobijo v gospodinjski šoli. Prijave sprejemata gg. Josip Zupane, , vinarski inštruktor v Ptuju, Narodni dom in tajnik na okrajnem zastopu Ljudevit Sagadin. Ako bi se zadostno število deklet ne prijavilo, odpade gospodinjski tečaj Poživljamo torej vse kmetovalce in kmečka dekleta, da se gospodinjskega tečaja udeležijo in takoj izvršijo prijave. Sajenje in gojitev tobaka. Ministrstvo linanc in tobačne monopolne uprave je dovolilo, da se v ptujskem okraju sadi tobak in sicer pričeto že s tem letom. V nedeljo dne 20. svečana ti. je bilo na Ptuju že predavanje, kako se tobak sadi in goji. Dne 27. svečana ob 10. uri bo istotako na občnem zboru kmetijske podružnice za ptujsko okolico poučno predavanje v gostilni Zupančič v Ptuju. Da se ljudstvo poprime te najnovejše gospodarske panoge, ki obeta našemu kmetovalcu prinesti velik hasek, se je sklenilo, da se bodo po ptujskem okraju vršila poučna predavanja ter razdelile tudi tiskovine, v katerih je natančno popisano, kako se tobak sadi in goji. Predavanja se bodo vršila na sledečih mestih in dnevih : V nedeljo dne 27. svečana ob 10. uri v gostilni Zupančič v Ptuju. To nedeljo tudi ob drugi uri popoldan na Haj-dinu pri Graharju. V ponedeljek dne 28. svečana ob 8. uri zjutraj na Ptujski gori pri Kleraenčiču. Popoldan ob 3. uri pri Sv. Trojici v Hal. pri Maučiču. V torek dne 1. marca ob 9. uri dopoldan v gostilni Vindiš pri Sv. Andražu v Leskovcu. Isti dan popoldan ob 3. uri pri Sv. Barbari v Halozah pri Korenjaku. V sredo dne 2. marca ob 9. uri dopoldan v Zavrču v prostorih g. Tomaža Murkoviča. Popoldan ob 3. uri pri gostilničarju g Mikl-u pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih. V četrtek dne 3. marca ob 9. uri na Polenšaku v gostilni Golob (Lah.) Isti dan ob tretji uri pri Sv. Lovrencu v SI. g. (Juršinci) v gostilni Neže Toplak. V petek dne 4. marca ob 9. uri pri Sv. Andražu v SI. g. v hiši ge. Rola. Še ta dan tudi pri Sv. Bolfenku v SI. g. ob 2. uri popoldan v gostilni Horvat. V soboto dne 5. marca ob 8. uri v gostilni g. Klemenčiča pri Sv. Urbanu. Isti dan ob 3. uri popoldan v Vurberku v gostilni Simonič poleg šole. V nedeljo dne 6. marca ob 8. uri v gostilni Goljat v Cirkovcah in popoldan tega dne ob 2. uri pri Sv. Janžu na Dr. p. v gostilni Sel. Vse kmetovalce opozarjamo na ta poučna predavanja ter jih pozivamo, da se udeležijo polnoštevilno. V slučaju slabega vremena se mogoče ta spored spremeni, kar bi se še pravočasno javilo. Posebno poživljamo vse naše dobre in napredne kmetovalce, da se ti po-primejo sajenja tobaka in tako gredo z dobrim vzgledom naprej; kajti trud jim bo bogato poplačan. Pod Avstrijo smo se potegovali za to, da bi smeli tobak saditi. Sedaj pa, ko se nam ta prilika nudi, je ne smemo zavreči, da se ne bomo pozneje kesali. Vsakdo ve, kakšno pomanjkanje tobaka je, in je torej tudi iz tega razloga dolžnost, da tobak posadimo in ga pridelamo dovolj za naše toba-karje. Naši kmetje se tatvine najbolj bojijo. Povemo jim, da se ni toliko bati. Prvič bode ob berbi, to je takrat, ko je tobak zrel za — 3 — obiranje, dalo toliko tobaka ljudem v nakup po trafikah, da jim ga ne bo treba krasti. Kdor pa bo kradel še vkljub temu tobak, bo pa strogo kaznovan. Če bo tobaka dovolj posajenega, potem drugo leto ne bo pomanjkanje in a tem tudi o vržena prilika za tatvine. Dalje bodo kmetje in finančni stražniki sami svoj nasad tudi varovali. Če bo to leto dalo lep donos tobaka, tedaj se bodo drugo leto vsi poprijeli sajenja tobaka in potem se ni več bati tatvine. Torej kmetovalci le naprej v svoj prid in blagor! Vurberg. Gostilničar Berlinger je daroval štruco, ki se je v njegovi gostilni na zabavnem večeru po javni dražbi prodala za 231 K, kateri znesek se porabi za vurberške uboge Šolarje. Pred vojno so tukajšnji veleposestniki včasih zmislili na našo viničarsko deco, a v času največje draginje nikdo ne daruje niti kronice, zato je ta vsota posebno dobro došla. Ogenj. Dne 15. t. m. zvečer je v Mestnem vrhu pri posestniku Janezu Alt na podstrešju stanovanjskega poslopja izbruhnil ogenj. Zgorelo je navedeno stanovanjsko in gospodarsko poslopjo z vso opravo in živežem. Škoda znaša nad (50.000 kron, zavarovano pa je bilo za 900 kron. Vzrok požara je slab dimnik. Sv. Barbara V Halozah. Tukajšnje bralno društvo se vrača zopet k življenju. Veselica, ki se je priredila pred kratkim, je vrgla 1147 K čistega dobička, ki se bo porabil za nabavo šolskih potrebščin ubogih otrok domače šole. Pohvalno se morajo omeniti domači trgovci in gostilničarji, kakor tudi zavedni in požrtvovalni Ptujčani, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu. Prosimo jih, naj ostanejo še nadalje naklonjeni našemu društvu, društvu samemu pa kličemo : „ Vzbudi se popolnoma, delaj in nudi nam kaj, ker le potem so smeš nazivati: Bralno društvo „Naprej !" Konzulat Čehoslavaške Republike v Ljubljani naznanja vsem interesentom, da je potrebno v vsaki zadevi, pri kateri zahteva stranka tudi uradni odgovor, priložiti znamko, odnosno znesek za poštnino, ker se v drugem slučaju konzulat ne bo oziral na vloge. Zgubil je podnarednik finančne kontrole v Leskovcu-Sv. Andraž v Halozah dne 21. t m. v službi v Strmcu•Lubstava-Majberg-Podlehnik majhno usnjato denarnico. V isti se je nahajalo okrog 400 v K denarja, 1 obesek za uro, 1 ključ, različna potrdila o vplačan j u in eno darilo od njegovo rajnke ma-mike, ki mu je zelo drag spomin. Pošten najditelj se prosi, naj blagovoli zgubljeno proti nagradi pri oddelku finančne kontrole v Leskovcu oddati. i..........................................................*: Politične vesti. i..........................................................J Iz ustavnega odseka. V rednih sejah so se začele seda) razpravljati posamezne točke vladnega načrta. Sprejeto je že precej začetnih točk. Sprejetih je tudi več izprememb, ki so opravičene. Razmejitvena komisija med Italijo in Jugo Slavijo se je sestavila, ter bo začela te dni delati. V komisiji je tudi naš general Maister. Upajmo, da bo ta komisija hitreje delala nego naša na severu. Italijani in Nemci enaki proti nam. Italijanski fašisti divjajo nemoteno proti Slovencem in Hrvatom na Primorskem, na Koroškem pa uganjajo enaka nasilstva Nemci. Ali ni pomoči za naše nedolžne rojake ? S kako obzirnostjo pa ravnamo mi z Nemci ? V Avstriji so razmere vedno slabše, demonstracije so ponavljajo, ni pa mogočne roke, ki bi mogla krotiti razburjene duhove. Vendar ljudje ne zabavljajo črez državo. Plemstvo se ne prizna. V členu 4., ki go-'vori o državljanstvu, se odpravljajo vsi plemiški nazivi in privilegiji, ki izvirajo iz rodu. Priznavajo se samo naslovi, ki začijo funkcijo. Radič bi šel rad v Beograd. Radie je uvi-del s svojo hrvatsko seljačko stranko, da nje- gov izostanek iz Belgrada nič ne zaleže. Mislil je, da s svojo odsotnostjo morda onemogoči parlamenterno delovanje, pa se je zmotil. Narobe, v Belgradu bi s svojimi 50 poslanci le nekaj zalegel, rovarenje doma pa mu le izpodkopuje ugled. Boljševiki pripravljajo baje za pomlad nove akcije Radi bi v raznih državah uprizorili nemire in prevrgli dosedanji red. Ali žalostne razmere pod boljševiško vlado na Ruskem ne vlečejo nikjer in nikogar, da bi sledil boljševikom. Razno. I Vojnim invalidom v Sloveniji. Po dopisu Gozdarskega oddelka deželne vlade za Slove- j nijo — Odsek: ravnateljstvo drž. gozdov in j domen štev. 217 od 5. februarja t. 1. se bode otvoril pri gozdnem in grajščinskem oskrb-ništvu v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj za gozdne čuvaje začetkom marca tekočega leta. Za službe gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnost: noge, vid in sluh popolnoma v redu, pljuča in srce dobra, manjše poškodbe na rokah ali j drugod dopustne, vendar se zahteva sposob- j nost za vporabo orožja in orodja za zname- j novanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo i in ne morejo izvrševati nobenega poklica in ! bi prišli vpoštev, naj nemudoma vlože proš- ' nje pri podpisanem oddelku, najdalje do 26. februarja t. 1. z zdravniškim spričevalom, da so sposobni za službo gozdnega čuvaja. De- j želna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za i socialno skrb, invalidski oddelek. Drzen rop otroka. 16. t. m. je bila vsa Ljubljana razburjena. Zgodil se je predrzen zločin. Ob pol li. uri dopoldne je mlad človek, napol delavsko oblečen prosil učiteljico gdč.Sajo-vičevo, naj takoj izpusti iz šole Tletnega Tončka Pollakovega, sina tovarnarja Karla Pollaka, da se vidi živega očeta, Id se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. Mož je vzel fanta za roko ter ga peljal proti glavni pošti. Tam je izročil postreščku grozilno in izsiljevalno pismo za K. Pollaka, kjer je očetu pisal, da naj pošlje do 1. ure v Keršičevo gostilno v Šiško 60.000 tisoč dinarjev pod številko 9999, ako hoče dobiti sina živega in zdravega še nazaj. Nato je peljal fantka proti Šiški, češ, da gresta k hudo ranjenemu očetu. Pollakovi so brž obvestili policijo ter sami razposlali svoje delavce na vse strani iskat. Kmalu nato je našel stražnik Weber dečka koncem Žibcrtove ulice med praznimi železniškimi vozovi, kjer mu je ropar velel čakati, dokler ne pride ponj, da gresta k očetu. Med tem je prišel k gostilničarki Keršičovi mlad, raztrgan fant s pismom, n«*j mu izroči zavoj, ki bi prišel pod številko 9999. Ker Šo zavoja ni bilo, a gostilničarki ni bilo znano, za kaj gre, je potepuh pobegnil. Ta je bil sokrivec roparjev. Na podlagi teletoničnega opisa so šli vsi detektivi na lov za roparjem. Ob pol 4. uri popoldne je detektiv Franc Cankar v Sartori-jevi gostilni na Žabjeku nagovoril moža, ki , mu je bil na videz znan. Mož je detektivu izrazil željo, da bi rad dobil nekoga, ki bi j mu naprevil prošnjo, da bi bil sprejet nazai i v vojaško službo kot prostovoljno dalje slu- j žeči. Dasi je bila moževa obleka popolnoma J drugačna, kakor v telellmičnem opisu, vendar i je Cankarjevo bistro oko takoj spoznalo sum- j ljive znake. Povabil ga s je seboj, Češ, da ga j pelje k človeku, ki mu bo napravil prošnjo, j a peljal ga je na policijsko stražnico, kjer je j roparja aretiral. Ropar jo 25 letni Rudolf | Satler, sin ključavničarja Pollakove tovarne, j Ropar je zločin tajil, toda pri njem so dobili enako pismo na gospo Keršičevo. Tudi Tonček Pollakov je v njem spoznal moža, ki ga je odpeljal. Sedaj se iščejo sokrivci, ki jih je brezdvomno več. Velikansko tihotapstvo z nežigosanimi bankovci. Ko je v petek, 18. febr. ogleda val potnike dunajskega vlaka Dušan Mojstorovič (Srbijanec), uradnik želez, policijskega komi-sarijata, zdela se mu je potna košara poljskega zida Jakoba Gruderja nekam sumljiva. V košari, ki je bila približno 70 cm dolga, 50 cm široka in 40 cm visoka, je bila ponošena obleka in umazana pernica. Toda bistremu očesu polic, uradnika se je zdel sumljiv pleten obroč, ki je ovijal košaro ob vseh voglih, zato ga je presekal z bajonetom. Kaj seje pokazalo? Obroč je obstojal iz 2 cm debele pločevinaste cevi, ki je bila opletena, kakor cela košara. Vse cevi pa so bile nabasane s trdno skupaj zvitimi nežigosanimi zvitimi avstrijskimi bankovci po 1000 K, torej gotovo v vrednosti več milijonov. Žid je imel potni list z Dunaja v Celje. Košara, ki je bila izdelana nalašč za ta namen, je najbrž napravila že večkrat to pot. Skoraj gotovo je iskati gnezdo zločinskih manupulacij v Celju, odkoder so tihotapci odpravljali denar v zasedeno ozemlje, kjer še avstrijski bankovci niso izmenjani, niti žigosani. Občinske volitve v Sloveniji bodo na podlagi revidirane uredbe o občinskem volilnem redu v kratkem razpisane. Ženske ne bodo volile. Glasovanje bo s kroglicami. Volitve bodo najbrže že začetkom aprila. Občinske volitve v Sloveniji se ne bodo vršile na podlagi volilnih imenikov za volitve v konstituanto, temveč se bodo morali napraviti novi imeniki. Raztrgane 1-dinarske novčanice morajo državne blagajne zamenjati za nove. Za 1,032.000 K nežigosanih in nekoleko-vanih bankovcev je vtihotapil vinski trgovec Josip Navda iz Murske Sobote. V Zagrebu, kjer jih je ponujal, ga je izsledila policija in mu vse zaplenila. Znamke se ne smejo več rezati. Po 20. t. m. se ne smejo za frankiranje pisem več rabiti razrezane 10-parske znamke. Minister dr. Kukovec pojde krog 22. t. m. kot zastopnik naše vlade na Angleško, kamor je povabljena naša vlada, da sodeluje v industrijski izložbi v Birmingbamu. Zamenjava 20-dinarskih bankovcev po 28. februarju. „Narodna banka" kraljevine Srbov; Hrvatov in Slovencev obljavlja, da bo od 28. februarja dalje pa do 30. aprila le njena centrala v Beogradu zamenjavala novčanice po 20 dinarjev. Nesreča z ročno granato. 66 letni kmet Matej Kristan iz Zagorja na Notranjskem je našel ročno granato, ki jo je tako dolgo vrtel in ogledoval, da je eksplodirala. Granata je Kristana raztrgala, 17 letnega Jurija Cesnika, ki je bil v bližini, pa je težko ranila. Fanta so prepeljali takoj v bolnico ter ga na desni roki operirali. General Maister je imenovan, kakor se doznava, za delegata v eni izmed treh komisij, ki so določene za razmejitev med našo kraljevino in Italijo. 6 dni živ v mrtvi materi. Zanimiv slučaj se je zgodil te dni v Berlinu, ki zanima zlasti zdravnike, pa tudi ostali svet. Na nekem trgu jo povozil avtomobil nosečo žensko, ki je tudi kmalu umrla. Ko so jo šesti dan po smrti na ženski kliniki raztelesovali (secirali), so začuli nakrat otroške glasove in res so našli v mrtvi ženski živega otroka. To je ne le za zdravniško pomoč, ampak tudi za sodno medicini popolnoma nov slučaj. Sf[a%ttaiiilo. Naznanja se cenj. občinstvu, da se pripuščajo žrebci mestne občine Ptuj vsak dan točno ob 8. in 14. (2.) uri. Ob nedeljah samo ob 8. uri. Mestna uprava Ptuj. Prodaja. Dne 27. tm. popoldan ob 3. uri se prodajo v Ljudskem vrtu pri Ptuju sledeča drevesa: 7 hrasti, 1 lipa, 1 gaber, 1 topol, 13 brez in 22 jelš. Ključavničarski vajenec zdrav in močen, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme pri mojstru Stanislav Schmid, StraSS, Stmk. Prehrana in stanovanje istotam. sladko in kislo, okoli 2000 kg, proda FR. « BELŠAK, posestnik, 7 Varea 26, p. Sv. Vid pri Ptuju. Poljedelske stroje vseh vrst kakor: domače, snažilne, sadne, mline, trijere, stroje za luščenje koruze, repo- in krmoreznice, črepalnice, peči, decimalne tehtnice, pluge, brane in druge stroje dobavlja takoj Stanislaos Scfemid. _____________________________Strass, Stmk_____________________________ ^jSXJLd Si« Lm celo nova, se proda. Kje, pove uprava lista. Za vinogradnike! na pol krita na Najboljši USpetl iwaJ° °8lasi prodaj. Kje, pove J J f v JtPtujskem upravmStvo lista. /istu,t ker je zeJQ razširjen in ga vsakdo rad čita. Otročji YoziLek za sedenje, se takoj kupi. Naslov pove uprava lista. mmmmm onimi jermeni = za stroje iz Ia usnja, v širini 40—200 mm v zalogi pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Mariboru. wmmm%mmmimkm(mt^ 9S^SS^>Stit&^sS& 80 hektolitrov vina letnik 1920 je ,'na prodaj. Kje, pove uprava „Ptujskega lista." Lepo posestvo - v Halozah - z gostilno, trgovino, mesarijo in trgovino z vinom na debelo se takoj proda. Posestvo meri 32 oralov in leži poleg velike ceste. Ceno pove uprava Hista aH lastnik posestva. «* belo nemško JEDILNO SOL v vrečah, lt$ak.or tudi industrijsko sol, sladkor, bučno olje itd. Zahtevajte cene! oddaja po najnižji ceni Zahtevajte cene! TVRDKA ANTON TONEJC IN DRUG, MARIBOR. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W Blanke v Ptuju.