Poštnina platana v gotovini Stev. 171 V Ljubljani, ponedeljek 29. julija 1940 Leto V Poluradni podatki o sklepih v Salzburgu: Novega razkosavanja Romunije ne bo Romunska obvestila pravijo, da je Hitler sprejel romunsko stališče, ki odklanja nadaljnje spremembe isi>, Nemci spet poudarjajo, da se morajo vsa sporna vprašanja rešiti mirno v interesu Nemčije Bukarešta, 28. jul. o. Kralj Karol je snoči sprejel romunskega poslanika v Berlinu, Romaloa. ki je dopotoval naravnost iz Salzburga ter je kralju poročal o poteku in o sklepih posvetovanj, ki sta jih predsednik romunske vlade in zunanji minister imela s kanclerjem Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. V romunskih dobro obveščenih krogih trdijo glede teh sklepov, da sta kancler Hitler in nemški zunanji minister sprejela romunsko stališče glede spremembe romunskih meja in da zaradi tega kakršnakoli sprememba teh meja zdaj ne prihaja v poštev. Nemčija hoče za vsako ceno imeti mir na Podonavju in na balkanskem polotoku. Za ohranitev tega miru je Romunija sprejela veliko žrtev in odstopila Sovjetski Rusiji Besarabijo in severno Bukovino. Danes pa je javno mnenje v Romuniji, zlasti pa v obmejni Transilvaniji tako, da bi do novih žrtev ne moglo priti brez oboroženega spopada. Romunija ima danes na razpolago vso svojo armado nedotaknjeno in jo lahko vrže na eno samo fronto, ker je Sovjetska Rusija izjavila, da nima ona nobenih zahtev več do Romunije. Zato Romunija danes predstavlja veliko vojno silo, ki bi lahko odbila napad na svoje severne meje. Zato Romunija ne bo v nobenem primeru brez odpora sprejela novih žrtev, ker takih žrtev danes tudi od nikogar več ne zahtevajo. Romunska vlada je pa tudi izjavila, da je pripravljena stvarno sodelovati pri rešitvi spornih vprašanj in pri ustvarjanju novega reda pod vodstvom Italije in Nemčije. V teh romunskih krogih trdijo, da je v vprašanju o spremembah meja zmagalo romunsko stališče. Berlin, 28 julija, o. Na nemškem odločujočem mestu je bilo tujim časnikarjem glede posvetov v Salzburgu sporočeno naslednje: Zanimanje Nemčije za jugovzhodni prostor izvira iz nemških gospodarskih potreb, za zadovoljitev katerih je potrebna zagotovitev miru in reda v tem delu Evrope. Ta politika je istovetna s politiko Italije. Anglija nasprotno vedno poskuša, da bi v tem prostoru izzvala nemire. Zdaj skuša Anglija s priznanjem revizionističnih zahtev izzvati nasprotja med posameznimi državami, da bi omajala mir na Balkanu. Nemčija pa si prizadeva za pomiritev tega prostora, in sicer pod pogojem, da se te države po docela svobodnem sporazumu snidejo za eno mizo in da v duhu pravice ter pameti rešijo vsa sporna vprašanja. Želja Nemčije je. da balkanske države same med seboj rešijo ta vprašanja. Nemčija je vedno zastopala stališče, da so bolgarske in madžarske zahteve za popravo meja proti Romuniji upravičene. Romunija naj bi zaradi tega začela s pametnim sporazumevanjem, da bi se odstranili vsi neugodni pojavi, ki jih je rodila nesrečna svetovna vojna. Pri reševanju teh vprašanj bi morala biti dosežena pametna in pravična rešitev, ker samo tako bi se mogel zagotoviti mir in prijateljsko sodelovanje med narodi jugovzhodne Evrope. Slovaški voditelji pri Hitlerju Razgovori med slovaškim predsednikom dr. Tisom ter nemškim voditeljem so potekali nadvse prisrčno Salzburg, 28. julija. DNB: Davi je prispel v Salzburg predsednik slovaške republike dr. Tiso. Na železniški postaji je slovaškega državnega poglavarja pozdravil v imenu voditelja rajha zunanji minister v. Ribbentrop. Pri sprejemu so bili na-vzočni tudi zastopniki državnih oblasti, narodno-60cialistične stranke in državne oborožene sile. Na peronu je bila postavljena častna četa. Ko je dr. ' Tiso obšel častno četo in ko so mu predstavili Predsednik romunske vlade in zunanji minister na poti iz Italije skozi Ljubljano .Ljubljana, 28. julija. Danes ob 10.40 sta po-tovala skozi Ljubljano s posebnim vlakom pred-M,nik-,romunslce vlade Gigurtu in zunanji minister Manoilescu, ki se vračata iz Rima v Bukarešto. V imenu predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincarja Markoviča je pozdrav'1 romunska državnika na ljubljanski železniški postaji podban dr. Stanko Majcen z upravnikom ljubljanske policije Hacinom in tajnikom banske uprave. Romunska državnika sta se zahvalila za to pozornost predsednika kralj, vlade odpe- Dragiše Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincarja Markoviča. Ob 10.49 sta se romunska državnika ljala s posebnim vlakom proti Zagrebu. Rim, 28. julija. DNB: Snoči je bilo izdano naslednje poročilo: Duce je ob navzočnosti zunanjega ministra Ciana sprejel predsednika romunske vlade Gigurtua in zunanjega ministra Ma-noilesca, s katerima je imel poldrugo uro dolg prijateljski razgovor. Sovjetske pritožbe proti Romuniji zaradi preseljevanja Besarabcev Moskva, 28. julija. Tass: Ker z romunske strani v posameznih primerih ni bila v celoti izvedena izselitev Besarabcev, t. j. njihova^ vrnitev v domovino, je generalni tajnik komisarijata za zunanje zadeve Saboljev, 13. t. m izročil romunskemu poslaniku Davidescu vlogo, v kateri omenja posamezne primere, v katerih preselitev ni bila v celoti izvedena. V vlogi je bilo tudi omenjeno, da sovjetska vlada vztraja pri zahtevi, da mora romunska vlada izdati potrebne ukrepe, ki bi preprečili, da se takšni primeri ne bi več ponovili. Sovjetski poslanik v Bukarešti Lavrentijev je 15. t. m. izročil podobno vlogo romunskemu zuna- njemu ministru Manoilescu, ki je odgovoril, da bo romunska vlada to stvar razmotrila in dal tudi zagotovilo, da bodo izdani potrebni ukrepi, da Besa-rabci, ki se žele vrniti iz Romunije v Besarabijo, ne bi imeli prevelikih težav. Zunanji minister Manoilesco je 21. t. m. izročil Lavrentijevu odgovor, ki potrjuje dejstva, katera vsebuje sovjetska vloga, ter pripominja, da je romunska vlada uvedla preiskavo. Po stanju, ki je bilo ugotovljeno do 26. t. m., ?e ’6. Poselilo iz Romunije v Besara- bijo 149.974 Besarabcev. Preseljevanje se nadaljuje. italijanska in nemška poročila o letalskih napadih na angleško brodovje Nekje v Italiji, 28. julija. Stefani: 49. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v Aleksandriji. V Severni Afriki so se italijanski nastopi končali uspešno, zlasti na meji Cirenaike, kjer je bila britanskim oklopnim oddelkom prizadejana velika škoda. Zajeti so bili štirje oklopni avtomobili, ujetih pa več vojakov, med njuni tudi en častnik, poveljnik oddelka. Naša letala so izvedla uspešen napad v vzhodnem delu Sredozemskega morja na velike ladje britanskega brodovja. V Vzhodni Afriki so se italijanske čete uspesno udejstvovale proti močnejšemu sovražnemu oddelku pri Bumbadi Italijanske čete so prešle v napad, prepodile sovražnika in mu prizadejale vehke izgube. Berlin, 28. julija. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Čeprav še dalje trajajo neugodne vremenske razmere, se je nemškim letalcem kljub temu posrečilo potopiti v Rokavskem prelivu in ob vzhodni angleški obali eno pomožno 7000 tonsko križarko, dva rušilca in eno 5000 tonsko trgovsko ladjo. Razen tega so bombe zadele en rušilec, dve trgovski ladji in jih tako poškodovale, da jih je treba smatrati za izgubljene. Nemška letala sp bombardirala pristaniške naprave v Svvanseaju in več letališč v Cornvvallu. Pri npčnih poletih britanskih letal nad severno Nemčijo je bilo vrženih le nekaj bomb, ki pa niso naredile nobene škode. Nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih 5 britanskih letal. Dve nemški letali sta izginili. Eno nemško neoboroženo vodno letalo, ki je bilo zaznamovano z rdečim križem, je bilo sestreljeno, ko je poskušalo rešiti posadko nekega drugega sestreljenega letala. Za oiačcrre sovjetske vo.ne mornar ce Moskva, 28. julija. Tass: Vrhovni poveljnik rdečega brodovja admiral Kuznjecov je imel govor, v katerem se je bavil z zadnjimi spremembami ob Črnem in Baltiškem morju. Dejal je *?e<* drugim, da so spremembe, ki so nastale ob Baltiškem morju, še prav posebno pomembne. V nadaljnih izvajanjih je admiral Kuznjecov poudaril med drugim tudi, da je sedanja vojna pokazala, kako zelo je potrebno najtesnejše sodelovanje med kopenskimi, pomorskimi in letalskimi silami. Zaradi tega je treba čimprej dovesti sovjetsko mornarico na stopnjo, ki bi odgovarjala sedanjemu stanju sovjetskih kopenskih in letalskih sil. Dejal je, da je sovjetska mornarica preteklo leto bila znatno okrepljena z novimi ladjami Sovjetski pomorski načrt določa dalje znatno okre-nitev sovjetskega brodovja za prihodnje leto. Admiral Kuznjecov je govoril tudi o okrepitvi Pomorskega letalskega brodovja, ki je dodeljeno v službo vojne mornarice. Nagla okrepitev sovjetske mornarice zahteva čimprej, a kljub temu temeljito ,p°™orskega častniškega naraščaja. Na srednjih šolah v sedmih večjih ruskih mestih so bili ustanovljeni posebni pripravljalni tečaji za mlade-demi o * *c*el' stopiti v pomorsko vojno aka- Angleški protesti pri romunski vladi London, 28. julija, o. Diplomatski urednik agencija Reuter poroča: S pristojnega mesta se je zvedelo, da je britanska vlada poslala pritožbo romunski vladi zaradi zadnjih njenih ukrepov. Poročajo, da je ta pritožba bila danes izročena vladi v Bukarešti ugledne osebnosti, ga je v. Ribbentrop pospremil do hotela. Malo pred prihodom državnega poglavarja sta prispela v Salzburg tudi slovaški ministrski predsednik dr. Tuka in slovaški zunanji minister dr. Durčanski. Voditelj Nemčije je sprejel danes ob 15 predsednika slovaške republike Jožefa Tisa, slovaškega ministrskega prdesednika dr. Tuko in Šanjo Macha. Po kosilu pri Ribbentropu na gradu Fuschl pri Salzburgu in sprejemu po tem kosilu, je šef protokola v. Dermberg skupno z nemškim poslanikom v Bratislavi Bernardom pospremil slovaške državnike, v katerih spremstvu je bil tudi slovaški poslanik v Berlinu, z avtomobilom v Obersalzberg. Na velikem stopnjišču pred vhodom v Berghof je pričakoval slovaške državnike voditelj rajha, častna četa Hitlerjeve telesne straže pa jim je izkazala vojaško čast. Po pozdravih so se začeli razgovori v dvorani Berghofa ob navzočnosti nemškega zunanjega ministra. Pri razgovorih so bili navzoči dr. Tiso, ministrski predsednik dr. Tuka in Šanjo Mach. Razgovori voditelja Nemčije s slovaškimi državniki so trajali poldrugo uro in so se končali okoli 16.30. Razgovori so z ozirom na tesne vezi med obema državama potekali v duhu prisrčnega sporazumevanja in prijateljstva. Po razgovorih je voditelj rajha pospremil slovaškega predsednika dr. Tiso in ministrskega predsednika dr. Tuko do glavnih vrat Berghofa, kjer se je od njih najprisrčneje poslovil. Slovaški državniki so se zatem odpeljali skozi Berchtesgaden in se vrnili v svoj hotel v Salzburgu. Nocoj ob 19.30 so odpotovali iz Salzburga. Objavljeno je naslednje uradno poročilo: Voditelj rajha je sprejel danes popoldne ob navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa predsednika slovaške države dr. Jožefa Tiso in ministrskega predsednika dr. Tuko in Šanja Macha. Razgovori, ki so bili v znamenju posebno tesnih odnošajev med Nemčijo in Slovaško, so potekli^ v duhu prisrčnosti in prijateljskega sporazumevanja. _ 40 let vladanja italijanskega kralja in cesarja Rim, 28. julija o. Dne 29. julija poteče 40 let, odkar je italijanski prestol zasedel kralj Viktor Emanuel III. Za njegove vlade je Italija doživela svoje najburnejše čase in dosegla največje uspehe. V dobo njegovega vladanja spadajo štiri vojne: tripolitanska 1912, svetovna 1915, abesinska, katere zmagoviti izid je prinesel Viktorju Emanuelu III. še naslov cesarja, in pa sedanja vojna, ki je italijanskega vladarja zajela v 70. letu žiyljenja. Uspehi, ki jih je Italija žela v teh vojnah, so prinesli njenemu vladarju naslov »kralj zmage«, pač najlepši naslov, ki ga more biti deležen vladar velike države za svoje dolgo in plodno vladanje. 70 letal v boju nad južno Anglijo London, 28. julija. Reuter: Dane« popoldne je prišlo do cele vrste letalskih spopadov nad južno-vzhodno Anglijo. Teh bojev med britanskimi in nemškimi lovskimi letali se je udeleževalo najmanj 70 letal. Sestreljena so bila štiri nemška letala. Nemška letala so ponoči letela nad nekaterimi angleškimi pokrajinami, toda ti poleti niso bili izvedeni v tolikšnem obsegu ko prejšnje dni. Sovražna letala so letela nad južnovzhodno in južno-zahodno Anglijo ter nad Wallesom. Vrgla so nekaj bomb, ki pa niso povzročila nobene škode. Človeških žrtev ni bilo. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Sklepi vseameriške konference New York, 28. julija. Reuter: Dosežen je bil sporazum o glavnih točkah resolucije, ki bo predložena ameriški konferenci v Havani. Prva resolucija pravi, da bi vsako vtikanje v sedanje lastništvo evropskih posestev na ameriški celini moglo škoditi varnosti Amerike. V drugi resoluciji stoji, da bi ob poskusu, da se zamenja sedanji lastnik teh posestev, bilo treba te kraje dati pod skupna varstva vsaj 14 ameriških držav. Tretja resolucija priporoča vsem ameriškim državam, naj izenačijo olajšave, ki jih dajejo tujim diplomatskim zastopnikom, da bi se tako lažje preprečili poskusi vmešavanja v notranjo politiko ameriških držav. Končno besedilo v t“h resolucijah ne bo gotovo pred ponedeljkom. Vesti 29. julija Japonske oblasti so prijele po raznih japonskih mestih devet uglednih Angležev, povečini biv. častnikov in zastopnikov velikih angl. trgovskih družb, Reuterjevih dopisnikov itd. Zakaj so bili prijeti, ni znano, bo pa ta stvar spet služila kot povod za zaostritev razmerja med Japonci in Angleži. Turška vlada je poslala posebnega strokovnjaka v iraško pristanišče Basro ob Perzijskem zalivu, da bo poskrbel vse potrebno, da bo turški izvoz v Anglijo, Združene države, Indijo in na Japonsko šel čez to pristanišče. Ta ukrep je bil potreben zaradi tega, ker turška trgovina z Anglijo od začetka sedanje vojne vedno bolj narašča. Predsedstvo italijanske fašistovske zbornice je sklenilo postaviti pokojnemu maršalu Balbu lep spomenik v Rimu. Danes, na trideseti dan po maršalovi žalostni smrti, so bile po vsej Italiij sfioininske svečanosti. Rimski »Popolo dTtaliac se prepira z londonskim listom »News Cronicle«. ki piše, da bi bilo treba proti Italiji začeti odločnejšo vojno, ker da so že dosedanji letalski najvadi ■potrli italijanske množice. Tako se bo vojna hitro zaključila in os Rim—Berlin bo počila v Italiji. Italijanski list na to pisanje odgovarja, da so Angleži na Alpah, v severni in vzhodni Afriki, na morju in zraku dobili otipljive dokaze za to, koliko je Italijanom do vojne. Novi dokazi bodo prišli v bližnjih tednih. Angleška vlada uradno zanikuje vesti, da bi bil kanler Hitler poslal Angliji novo mirovno ponudbo po švedskem kralju Gustavu. To bi bilo potem takem tretja nemška mirovna ponudba. Ob vzhodni angleški obali so bili zaradi nemških letalskih napadov izdani novi varnostni ukrepi. V pasu, širokem osem kilometrov, bo odslej ustavljen ves promet od sedmih zvečer pa do sončnega vzhoda. Silna vročina v Združenih državah še vedno traja. V sedmih dneh je od sončarice in od srčne kapi zaradi vročine umrlo 2530 ljudi. Norveški kralj Haakon se je s svojo vlado in prestolonaslednikom udeležil slovesne službe božje v Londonu. Služba božja je bila name. njena molitvam za zmago Anglije. Se vsaj 20.000 Italijanov je zaprtih po raznih koncentracijskih taboriščih v Franciji, poročajo italijanski listi. Usoda teh jetnikov je neznana Francoska vlada je sklenila uradno protestirati pri angleški vladi, ker so angleška letala metala na francosko ozemlje letake, žaljive za sedanjo francosko vlado. Neka nemška podmornica je v kratkem času potopila za 48.000 ton angleških ladij, med njimi 18.000 tonsko pomožno križarko, pravi nemško uradno poročilo. Rusko-finska trgovinska pogajanja se ugodno razvijajo in je v kratkem pričakovati nove j>o-godbe. Lord Beavverbrook, angleški minister za letalsko proizvodnjo, je objavil, da je angleško ljudstvo zbralo zadnje tedne dva milijonu funtov šterlingov za nakup letal različnih tijiov. Iz Ženeve poročajo, da nova francoska vlada proučuje zakon za obvezno delo. Ministri in tuji diplomati na Bledu Bled, 28. julija. Poleg novih turistov, ki so prišli na Bled, je prispelo tudi več politikov in diplomatov. Z včerajšnjim brzim vlakom se je pripeljal na Bled predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Tudi minister za telesno vzgojo je prispel na Bled in se nastanil v hotelu Toplice. Obiskal je predsednika vlade in se z njim delj časa razgovarjal. V hotelu Toplice se je nastanil tudi minister na razpoloženju CejoviČ. Na Bled sta prispela tudi dr. Danilo Gregorič, direktor »Vremena«, in Miloš Crnjanski, tiskovni ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu. Od tujih diplomatov so prišli na Bled francoski poslanik v Belgradu Brugfere v spremstvu francoskega poslanika v Budimpešti Peureta, ki sta se nastanila v hotelu Toplice. Stalno hodita skupaj in delata izlete. Na Bled je prispel tudi prvi svetnik ameriškega poslaništva v Budimpešti Scott in je gost ameriškega poslanika iz Belgrada, ki se mudi že delj časa na Bledu. Občni zbor Jugorasa Belgrad, 28. jul. m. V dvorani Delavske zbornice je bil občni zbor glavnega odbora Jugorasa, kateri so prisostvovali vsi člani izvršnega in glavnega odbora, razen štirih, ki so bili zadržani. Zborovanje je vodil namestnik predsednika Ljubomir Mitič, ki je takoj v začetku prečital pismo predsednika glavnega odbora Cvetkoviča, v katerem predsednik želi uspešno delo in obenem naroča, naj se izvršni odbor spopolni s Todorom Bojadičem, uslužbencem belgrajske občine in predsednikom Delavske zbornice, Milojem Kaljevičem, referentom belgrajske Delavske zbornice, in Ran-kom Milutovcem, urednikom »Jugoslovenskega radnika«, a glavni odbor naj se spopolni z Vejsi-lom Koričem iz Sarajeva in Milutinom Iličem iz Kruševca. Potem je predsednik Mitič podal obširen referat o notranji m zunanji politični situaciji, nato so pa poslali pozdravno brzojavko predsedniku Cvetkoviču. Maročajte in širite Slovenski dom! ilmo — «>• {jIIURV'2 V Št. Vidu je bila danes odprta VII. obrtniška razstava St. Vid, 28. julija. Čeprav je zgodnje jutro kazalo, da bi utegnilo preprečiti slovesnost odprtje VII. razstave, ki jo prireja neverjetno agilno in sposobno Društvo slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano, se je vendar v zgodnjih dopoldanskih urah obrnilo vreme toliko na boljše, da je dež pojenjal in da se je slovesnost lahko opravila nemoteno. Vest o tem pomembnem dogodku se je naglo razširila po Št. Vidu ter v krogih obrtnikov v Ljubljani in po bližnji okolici. Že davno pred 11. uro, ko je bilo slovesno odprtje VII. obrtniške razstave napovedano, se je pred meščansko šolo v Št. Vidu zbrala velika množica, ki je nestrpno pričakovala prihoda pokrovitelja razstave, bana dr. Marka Natlačena. Ves Št. Vid, je bil okrašen z državnimi zastavami. Točno ob napovedanem času se je ban pripeljal pred razstavišče. Ko je izstopil, ga je najprej pozdravila v imenu šentviških najmlajših učenka V. razreda Rotar Danica, ki mu je tudi izročila krasen šopek. Bana je nato pozdravil šentviški župan Karel Erjavec, za njim predsednik krajevne organizacije JRZ Anton Briški, dalje predsednik Društva rokodelskih mojstrov in podpredsednik Zveze slovenskih obrtnikov v Ljubljani Jože Musar ter predsednik Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu n. Ljubljano Ivan Vrhovec. Predsednik Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano I. Vrhovec, ki načeluje ie lepo vrsto let organizaciji, v kateri je včlanjenih 127 mojstrov-obrtnikov in ki je prav gotovo eden najagilnejših delavcev za pro-speh in napredek tega stanu, je imel na bana g. dr. M. Natlačena naslednji nagovor: Nagovor predsednika Vrhovca V uvodu je predsednik Vrhovec predlagal vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vel. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču, voditelju vseh Slovencev in ministru prosvete dr. A. Korošcu, trgovinskemu ministru dr. Iv. Andresu, ministru za zgradbe dr. Mihi Kreku in ministru za promet inž. Nikoli Besliču. Nato pa je nadaljeval: »Dovolite mi, da v imenu društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu naid Ljubljano najtopleje pozdravljam vse, ki ste se v lepem številu zbrali, da z obrtniki proslavite dan otvoritve VII. obrtne razstave. V posebno čast si štejem, da morem pozdraviti v naši sredi najvišjega predstavnika dravske banovine, našega dobrotnika in pokrovitelja bana g. dr. Marka Natlačena. Zelo me veseli, da morem pozdraviti med nami okrajnega načelnika g. Mar-šiča, g. Karla Erjavca, župana občine Št. Vid, g. g. Šimenca Ivana, 1. podpredsednika ZSO, g. Antona Briškega, preds. krajevne organizacije JRZ, f. Rotta Gotharda, ravnatelja meščanske šole v t. Vidu, g. Hladnika Leopolda, upravitelja osnovne šole v št. Vidu, g. Kresala Pavla, tajnika ZSO, g. Goriška, starešino fin. kontrole v St. Vidu. V dolžnost si štejem, da se v imenu društva praiv iskreno zahvalim vsem, ki ste na kateri koli način pripomogli, da se je ta prireditev tako lepo izvršila. V prvi vrsti izrekam najiskrenejšo zahvalo pokrovitelju te razstave g. banu dr. Marku Natlačenu, ki je blagohotno ustregel naši želji in prošnji ter letos ie petič prevzel pokroviteljstvo naše razstave in s tem pokazal vso svojo simpatijo do šentviščanov, posebno pa do nas obrtnikov. Pomočnikom in vajencem se zahvaljujem, da so s svojim lepim, skrbnim hi smotrnim delom pomagali mojstrom napraviti mojstrovine, ki jih bomo imeli priliko videti. Da je moja zahvala iskrena, naj vam bo dokaz nasproti stoječa kuhinja, ki je namenjena predvsem pomočnikom in vajencem. Obrtniki vseh slojev smo se organizirali zato, da si skupno pridobimo pravice, ki nam po božjih in človeških postavah pripadajo, katere pa imajo danes v zakupu in trgujejo z njimi na obrtniški račun nekateri denarni mogotci, ki so do svojih položajev prišli v pretežni večini po obrtniških ramah. Od teh svojih pravic ne odstopimo. Organizirali smo se zato, da si gospodarsko pomagamo, zato, da si ustvarimo boljšo bodočnost, da dobimo dovolj dela za sebe in svoje delavce, da bodo stalno zaposleni, kajti ni je težje stvari za obrtnika mojstra kot je ta, če mora zaradi pomanjkanja dela odsloviti delavca. Organizirali smo se končno zato, da se medsebojno izpopolnjujemo in tekmujemo v kvalitetni izdelavi svojih proizvodov. Razmere in čas nas bodo prisilile, da bomo morali misliti in to prav kmalu, na zidavo Obrtnega doma. V tem domu naj bi bila potem stalna razstava pohištva in kjer bi imeli pomočniki in vajenci svoje zatočišče, stanovanje in prehrano. To so dejstva, s katerimi moramo v bližnji bodočnosti računati, ako nam je v resnici za napredek kraja in če hočemo šentviško obrt in gospodarstvo obdržati na višini kakor je danes. Res da bo treba za to precej denarnih žrtev, truda in skrbi, katerih se pa obrtnik ne straši. Naše geslo bodi: Vedno naprej, nikdar nazaj! Vse dotlej, da se bodo naše težnje in želje uresničile, v kar nam pomagaj Bog!« Po govoru predsednika Vrhovca Je rakovni-žka godba odigrala državno himno. Vidno razveseljen je nato ban dr. Marko Natlačen odgovoril na pozdrave z naslednjim tehtnim govorom: Ban dr. Natlačen odpre razstavo »Spoštovana gospoda! Zopet — danes že petič — izpolnjujem prijetno nalogo, da odprem razstavo, ki jo prirejajo šentviški obrtniki. Vsaka dosedanjih šentviških razstav je pokazala toliko življenjske sile in toliko napredka, da pomenja novo, lepo m pomembno stopinjo v razvoju obrti v šentviški občini. Letošnja razstava, ki jo zdaj odpiramo, ima še posebno pomembnost z ozirom na razmere, v katerih živimo. Ves svet se danes maje in veliki svetovni dogodki, ki spreminjajo obličje zemlje, se vrste s čudovito naglico. Vojna vihra nas sicer neposredno ni zajela, a njene posledice tudi nam ne prizanašajo; vsak dan jih bolj živo občutimo. Nič ni čudnega, ako se v takih razmerah pojavlja tu in tam negotovost in neorientiranost, ako se polašča mnogih potrtost in zmedenost, ako zajema mnoge malodušnost in ako gine mnogokje veselje do dela. Vsi ti pojavi so z ozirom na razmere, v katerih Živimo, naravni in razumljivi, toda zavedajmo se, da so taki pojavi za naše gospodarske in socialne razmere škodljivi in da jih moramo zaradi tega z vsemi sredstvi pobijati in odstranjevati. Lastna korist in korist narodne ter državne skupnosti nam narekuje, da pobijamo malodušnost, ki ubija naše tvorne sile, ter da kre pimo vero v samega sebe, vero v svojo lastno in svojega naroda bodočnost. Če kdaj, nam je danes treba prav posebno veselja do ustvarjajočega dela. Danes, ko slave šentviški obrtniki zopet svo praznik —■ praznik dela, naj vnovič poudarim s Sega mesta važnost ki vrednost dela. Delo ustvarja nove vrednote in je najvažnejši vir vseh posvetnih dobrin; delo je vir napredka in blagostanja; delo e vir kulture in zdravja; delo človeka plemeniti \ in ustvarja značaje; delo daje našemu življenju ! smisel in je vir resničnega zadovoljstva in prave sreče; delo je največja dika človeka. Tisočletja se že človeštvo peha za zlatom, v katerem vidi izvor najpopolnejše sreče. Lahko se zgodi, da izgubi zlato več ali manj svojo vrednost, delo pa bo svojo vrednost ohranilo — v vseh časih in vsakih razmerah. šentviški obrtniki, ki so kljub vsem nevšečnostim sedanjega časa tudi letos priredili to razstavo, so s tem dokazali, da jih sedanje težke razmere ne motijo in ne plašijo v njihovem delu. S tega stališča je ta razstava veselo znamenje, znamenje zdravja, znamenje dobre volje, ki hoče kljub vsem težavam in oviram vztrajati in napredovati. Od srca želim, da bi temu lepemu vzgledu šentviških obrtnikov sledil ves naš narod z vztrajnim in smotrnim delom. Od srca čestitam prirediteljem in razstavljal-cem, ki so na tej razstavi udeleženi, k lepim uspehom z iskreno željo, da bi vsakoletna šentviška razstava tudi v bodoče od leta do leta zaznamovala čim lepši napredek in da bo tako nudila čim več zdrave in koristne pobude za vsestranski napredek vsemu slovenskemu obrtništvu. S tem proglašam, da je razstava odprta.* Skozi špalir šolske mladine se je vsa družba odličnikov, časnikarjev in povabljenih gostov podala v razstavne prostore, kjer si je ogledala mojstrovine šentviških obrtnikov. Priznati je treba, da je sloves, ki se širi o izredni kvaliteti, zlasti šentviških mizarskih obrtniških izdelkov, popolnoma upravičen. Iz leta v leto so izdelki dovršenejši. Solidno, ceneno in s sijajnim estetskim okusom izdelane opreme za spalnice, jedilnice in družbene prostore, morajo tudi največjega izbirčneža privesti k občudovanju. Zato ni prav nič čudno, če je povpraševanje po izdelkih šentviških obrtnikov stalno v porasti. Kvaliteta teh izdelkov si je znala pridobiti odjemalce ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi po vsej Jugoslaviji ter izven njenih meja. Bana je po razstavi vodil predsednik Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano, Vrhovec, z nekaterimi najdelavnejšimi in najbolj poučenimi odborniki, ki so razlagali strokovne podrobnosti o izdelavi razstavljenih predmetov. Po ogledu je bilo v novi »Ljudski kuhinji«, ki jo je vzelo v najem Društvo slovenskih obrtnikov, z namenom, da bi povezalo pomočnike in vajence, ki so se vse doslej hranili po posameznih gostilnah v 8t. Vidu, v čim lepšo skupnost, servirano kosilo. Društvo slovenskih obrtnikov, ki sicer ne razpolaga z velikimi materialnimi sredstvi, in ki je za organizacijo letošnje razstave vlo-žlo trideset tisoč dinarjev, je vendar še našlo kredit 25.000 din, da je kot podnajemnik prevzelo in prenovilo gostišče, v katerem se opoldne in zvečer hrani šestdeset pomočnikov in vajencev. Prostori 60 prav pripravni, postali pa bodo še vabljivejši, ko bo društvo letošnjo zimo poskrbelo obrtnikom in vajencem za večerne^ ure razvedrilo v obliki družabnih iger, biljarda, šaha, domine in podobnega. Zdravice za čim lepši napredek našega obrtništva Po kosilu se je najprej dvignil predsednik g. Ivan Vrhovec, ki je v svojem temperamentnem in tehtnem nagovoru opozoril na okoliščine, katere so bile društvo prisilile, da je izstopilo iz zbornice TOL Z jedrnatimi pripombami je označil ravnanje nekaterih odgovornih, ki so bili prekoračili meje poverjenega jim delokroga. Izrazil je tudi željo,, da bi bila v čim krajšem času ustanovljena samostojna Obrtniška zbornica, ki bi bila res v stanu odgovarjati potrebam obrtniškega stanu. Vse dotlej pa bodo šentviški obrtniki ostali izven vrhovnega foruma in bodo delali za napredek lastne organizacije po svoji uvidevnosti. Kritiziral je dalje tudi delo obrtnega nadaljevalnega šolstva, ki da vajencem nudi premalo izobrazbe, po drugi strani pa jemlje v zakup dragoceni delovni čas. Po navdušenem pritrjevanju m odobravanju, ki je sprejelo predsednikove besede, se je dvignil pokrovitelj razstave, ban dr. M. Natlačen, ki se je zahvalil za lep sprejem in s priznanjem podčrtal delo šentviških obrtnikov, pohvalil agilnost predsednika Vrhovca ter dal zaslutiti, da bo Že v prav doglednem času prišlo do ustanovitve samostojne Obrtniške zbornice, ki bo ustregla potrebam in težnjam obrtniškega stanu. Omenil je tudi, da banovina daje velike dotacije za napredek obrtnega nadaljevalnega šolstva, in da bi bilo težje reči, da bi te dotacije v polni meri dosegle namen, kateremu veljajo. Z zeljo, da bi Društvo slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano s svojo razstavo doživelo čim lepši moralni, kakor tudi gmotni uspeh ter da bi se mu posrečila zamisel izvedbe Obrtne zadruge, je zaključil svoj toast. Na to izredno zanimivo razstavo, ki bo trajala do 18. avgusta, opozarjamo vse naše naročnike in bralce. Romantična zgodba • mali forintu Ljubljana, 28. juKja. Boječe in neodločeno je stala pred vrati, nad katerimi se je v luči blestel napis: gostilna. V roki je stiskala šopek nageljnov. Vrata gostilniške sobe so se večkrat odprla in dekletu je udaril v nos zoprn duh po cigaretnem dimu, iz kuhinje pa je zadišalo po pečenki in golažu. Bila je lačna in ta duh jo je prijetno poščegetail po nosu in po grlu, tako da se lačni želodec ni mogel potuhniti. Danes je tretjič, ko gre prodajat rože. Ne hodi rada, toda mati jo je nagnala, in če hoče jesti, jo mora ubogati. Deset let ji je, in ko ji je mati prvič rekla, da naj gre, -se je v njej uprlo. Ni točno vedela zakaj, toda podzavestno je čutila, da to prodajanje po gostilnah ni delo, ki bi ga človek z veseljem opravljal. Spomnila se je začudenih obrazov, ki so jih kazali gostje, čutila je njihove radovedne in pomilovalne poglede. Snoči ji je nekdo rekel: »Reci svoji materi, da je zate bolje, če ostaneš doma.« Drugi zopet: »Hm, nekam mlada si še! Kaj nimaš nobenega boljšega dela?« Nerodno ji je bilo in sram ter je hitro odšla. Spomnila se je lepih let, ki jih je preživela v nekem dobrodelnem zavodu, kjer je bilo lepo in se ji je dobro godilo. Bila je nezakonski otrok matere, katere največji greh ni bilo nezakonstvo. Lahko bi se bila preživljala s poštenim delom, toda bolj ji je godilo lahkomiselno življenje. Nezakonski oče se je je branil, otroka pa je hotel vzeti k sebi, toda mati ga ni hotela dati. Oče je živel v tujini in pošiljal materi vsak mesec denar za otroka. Dekletce ni moglo razumeti vsega, kar se je godilo na stanovanju matere, kamor so hodili razni moški in ženske. Z otroško naivnostjo je pripovedovala sosedom, kakšni ljudje hodijo k njim, kako malo prostora imajo in da jih večkrat spi po več skupaj. Ljudje, ki so to gledali in poslušali, so vedeli, da se bo dekle izgubilo, če ji ne bo nihče pomagal in se zanjo zavzel ter jo potegnil iz te mlake. Po ljudeh je zvedel za to Kolodvorski misijon, ki se je za dekletce zavzel. Dajali so ji jesti, jo oblekli in lepo skrbeli zanjo. Postajala je vedno bolj zatlpljiva, in počasi so vedeli vse, kako je doma. Rada se je oglašala pri njih in se jih je tako navadila, da je ostala pri njih po ves dan. Ko je oče spet poslal denar, je dekle prineslo njegov naslov. Pisali so mu, kako je z dekletom in ga prosili, naj odpiše, ali bi hotel dekle vzeti k sebi. Mislili so, da ne bo odgovora, ali pa, da bo prišel bogve kdaj. Toda glej! že po nekaj dneh je bil odgovor tu! Oče je pisal, da bi dekle takoj vzel k sebi, če bi ga mati hotela dati. Prosil jih je, naj poskrbijo, da bi se vse uredilo. Povabili so mater na razgovor in bila je zadovoljna, če bi oče otroka vzel k sebi. Sporočili so mu. Takoj je odpisal, da pride v sredo, Četrtek ali petek. Dekle so lepo pripravili na prihod očeta in mu rekli, naj ga lepo sprejme. Nekam čudno se ji je zdelo in nerodno ji je bilo, saj še nikdar ni videla svojega očeta. Obljubila je, da bo tako storila. Minil je prvi dan, minil je drugi. Očeta ni bilo. Že se je nagibal tretji h koncu, ko je vze-Čer potrkalo na vrata. Hitro je skočila kolodvorska pomočnica odpirat. Med vrati je stal moški in takoj je vedela, da je oče prišel. Peljala ga je v sobo, kjer ga je čakala hčerka. Malo čudno sta se pogledala, saj se še nista videla. Oče je bil silno vesel in dekle, ki je v začetku bilo bolj plaho, se je kmalu privadilo. Čebljala sta in govorila — oče je znal slovensko, ker je živel precej časa v Sloveniji — m hčerka je očetu kmalu naštela kaj bi rada. Oče ji je obljubil, da ji bo prihodnji dan kupil, kar bo želela. Drugi dan sta odšla v mesto, kjer ji je oče nakupil obleke, igrač, in kar si ie poželela. Bila je zanjo velika sreča, ker ima takega očeta, ki ji lahko vse kupi. Kar verjeti ni mogla, da je res tako. Vedno in vedno ga je spraševala: »Ali si res ti moj očka? Ali boš sedaj ostal pri meni in me ne boš več pustil, da bom lačna?« Pripovedoval ji je, kam bosta šla in kako je na njegovem domu. Doma jo komaj čaka nova mamica, ki bo lepo skrbela zanjo. Spraševala ga je, ali ima kaj sestric ali bratov doma, in oče ji je odgovarjal, da ne. Sama da bo, in da bo hodila v šolo. V dveh dneh je bilo vse urejeno. Na konzu- latu so rekli, da bo težko, ker da je vojna, toda ko so zvedeli, kako je in da bo deklica odšla z očetom v domovino, je bilo takoj vse urejeno. Lepo sta se poslovila od prijaznih in dobrih ljudi ter odšla na Češko. Kmalu je priromalo na Kolodvorski misijon bek) pisemce, napisano z drobno pisavo. Pisala ga je mala Darinka. Pisala je, da se dostikrat spominja prijaznih gospodičen, in da ji je dobro. Oče da ima veliko in lepo hišo, in z novo mamico, ki je dobra, se sprehajaita po vrtu. časa da ima malo, ker se mora pridno učiti, da bo dohitela, kar je zamudila. Oče da ji je najel učitelja in sedaj se pridno učita. Pisala je tudi, da je bil pri njih neki slovenski učitelj in da ga je bila simo vesela. Za tem prvim pismom je prirajžalo Še drugo in tretje in pravijo, da bodo še. Tako je čudno naključje, kakor v pravljici, mali Darinki pomagalo, da je našla svojega očeta in stopila na lepšo in veselejšo pot. V Ljubljani bo nstanovlJtM posojilnica Kmečke zveze Ljubljana, 28. julija. S 1. avgustom t. 1. začne poslovati nov kmečki denarni zavod — »Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom.« Njen lokal se nahaja na Tyrševi (Dunajski) cesti 38, pritličje, v palači Zadružne zveze. Poslovala bo vsak delavnik od 8 do 12. Ko obveščamo javnost o ustanovitvi »Posojilnice Kmečke zveze«, pod katero je razumeti tudi hranilnico, moramo v kratkem pojasniti razloge, ki so privedli do ustanovitve tega denarnega zavoda in naloge, ki naj bi jih opravljal po zamislih ustanoviteljev. Kmetje na splošno nimajo denarja. Vendar je mnogo tudi takih kmečkih ljudi, ki znajo ob varčnem gospodarjenju prihraniti kakšen znesek »za slabe čase«. Opaziti pa je, da v mnogih primerih kmečki ljudje svojih prihrankov ne vlagajo v domače kmečke hranilnice, temveč jih nosijo v mesto, v nekmečke denarne zavode. Vzroki za takšno postopanje so različni: nezaupanje, višje obresti, skrivanje denarja pred ljudmi v domačem kraju itd. Kakor je tako ravnanje po eni strani sicer razumljivo, so vendar njegove posledice škodljive za ves kmečki stan. Denar, ki je vložen v nekmečke zavode, služi v oploditev in okrepitev nekmečkega gospodarskega življenja, kmet sam j>a dobi pri takih zavodih kredite le težko in ob težkih pogojih. Vodilni možje slovenskega kmečkega gibanja so z ustanovitvijo novega, kmečkega denarnega zavoda omogočili, da bodo kmetje odslej lahko svoj denar vlagali tudi v mestu, pri lastnem kmečkem zavodu, ki bo pod vodstvom najuglednejših kmečkih gospodarjev iz vseh delov Slovenije nudil popolno varnost vlog in jamstvo, da bo naloženi denar uporabljen v okrepitev kmečkega gospodarskega življenja. Pri tem pa je poudariti, da novi denarni zavod ne bo škodoval domačim »rajlajz-novkam«; njegovi ustanovitelji so namreč naglasili načelo: »Kmečki denar v kmečke denarne zavode! Svoje podeželske hranilnice varujemo kot punčico svojega očesa. V »Posojilnico Kmečke zveze« naj se steka le oni denar, ki ga iz katerega koli razloga ne morejo zajeti naše »rajfajznovfcet!« Upoštevajoč ta načela ta gori razlnSemo potrebo, začenja »Posojilnica Kmečke zveze« svoje delo in se obrača na vse kmečke ljudi s pozivom, naj ne gredo mimo nje. Pristojbine za brzojavke so se podražile Belgrad, 28. julija, j. Poštno ministrstvo je s 1. avgustom povišate pristojbine za braojaiuke v notranjem prometu. Tako velja odslej za vsako navadno brzojavko beseda 1 dinar, najmanjši sne- sek za brzojavko pa znaša 10 din. Pristojbina za nujno brzojavko je dvojna, in sicer od besede 2 din, najmanjši znesek pa 20 din. Novinarske navadne brzojavke so za 50% cenejše kakor ostale. Za odgovor je treba plačati besedo po dinarju, najmanjši znesek pa je 10 din. Za nujiH oklicani na Brezovico, kjer se je dogodil neroden karambol. Nek) motorist je menda tam povozil nekega pešca. Ob uri, ko to pišemo, pa o tem dogodku na reševalni postaji *e niso dobili jjodrobnostL Ljubljana, 28. julija. Korajža je lepa in uvaževana čednost, posebno danes, ko svet od korajže živi. Toda la-le mož si je i*bral človeka, ki ni bil nič kaj primeren, da bi na njem razkazoval to silno čednost. Mož je drugače menda spodoben Človek, le kadar ga zvrne kozarec, tedaj začuti v sebi silno moč kakor Peter Klepec. Pa korajžen postane, od sile korajžen, tako da bi se sto priveiairih ne ustrašil. Nekaj Časa je klobuštral po mestu, potem pa so ga coprnice zanesle pred Mestni dom. Grdo je gledal, z zobmi je škripal in da bi videli, da je zares korajžen, se je zaradi lepšega še priduiil. Vidite, to so vse elementi korajže. Gledal je okoli sebe, kje bi dobil kaj za pod zob korajže. Pred hišo so sedeli reševalci in čakali, da jih kdo pokliče. Prišel je do njih, pa se jih ni U9trašil. »Kdo se gre metat z mano? Tako ga bom zabrisal, da se bo šele v Ameriki ustavil« Kajne, zapeljiva misel. Lepo bi bilo, če bi se v takih časih človek zares v Ameriki znašel. Reševalci so se ga ustrašili. Eden od njih je stopil k njemu in rekel: »Silen mož ste in tudi pod kapo ga imate. Bojimo ge vas. Pa tudi časa nimamo, da bi se metali z vami. Bo treba že koga drugega poiskati.« Silno mu je bilo všeč tako priznanje. Kar poščegetalo ga je po grlu. Proti Streliški ulici sta šla ta čas neki starejši moški v spremstvu mlajšega, ki se je opiral na palico. Silnežu se je zdelo, da je ta,ki hodi ob palici, ravno primeren za korajžo. Nahrulil ga je in se zagnal vanj. Ta se ga je otepal, kakor je vedel in znal, pa je kaj slabo kazalo. Ravno tedaj pa je pripeljal Kraljičev avtobus. Ko je pripeljal mimo teh, ki so se prepirali, je zagnal Peter Klepec Jožeta Kneja v avtobus, tako da je priletel z glavo v hladilnik. Šofer je na mestu ustavil in tako preprečil hujšo nesrečo. Udarec je bil tako hud, da se je delavec Kne onesvestil. Hudega možakarja so potem prijeli v roke reševalci in ga odvedli na reševalno postajo ter poklicali stražnika. Mož je bil naenkrat trezen in je pokazal velik smisel za korupcijo. »Kar spustite me,« jo rekel, »tam skozi zadnja vrata, saj ne bo nihče videl.« Toda reševalci so ga pridržali, da je prišel stražnik in ga odpeljal na stražnico, kjer mu bodo pregnali za v bodoče vsako veselje, da bi Še razkazoval korajžo. Hudi moz je tudi na stražnici 8o kar naprej razgrajal in so ga morali zvezati. Ugotovili so, da se piše Žagar Jože in je tudi delavec. Grozil je, da se bo obesil, kar pa seveda mu niso verjeli. Delavca Kneja so reševalci odpeljali v bolnišnico in ima najbrž pretresene možgane. Korajžnemu možakarju pa naj le dobro navijejo uro. Kazalo bi, da bi se takega človeka, ki že skozi rožce gleda, že prej prijelo in ga spravilo, kamor spada, ker sicer zaradi njegove neumne prešer-nosti lahko postane kdo nesrečen, kakor nam kaže ta primer. Od tu in tam Jugoslovanska trgovinska delegacija se že štirinajst dni mudi v Berlinu in se pogaja za ureditev blagovnega in plačilnega prometa ined našo državo ter tistimi državami, ki jih je Nemčija med vojno zasedla. V prvi vrsti si hoče Nemčija zagotoviti redne kontingente žita in kovin iz naše države, poleg tega pa tudi vse tiste količine blaga, katere je naša država prodajala v države, katere ima danes zasedene Nemčija. Žito in rude predstavljajo glavno vprašanje pogajanj. Tako želi Nemčija, da se njej zagotove količine blaga, ki jih je na primer naša vlada obljubila Franciji s trgovinsko pogodbo. Prav tako želi, da se ji pošlje 3500 vagonov žita kot zaostanek, za naprej pa si hoče zagotoviti še 10.000 vagonov pšenice, 10 tisoč vagonov koruze in 10.000 vagonov koruze ali pšenice. Podobne predloge, ki se tičejo žita in rud, je stavila naši vladi tudi Italija. Ni pa verjetno, da bi mogla naša država v celoti ugoditi tem željam, zlasti glede žita, kajti letošnja naša žetev je za toliko slabša, da bo komaj pokrila domače potrebe. Res pa je, da je v naši državi še nekaj tisoč vagonov žita v zalogi od lanske žetve. O izvozu živinske hrane v tujino so se pred nekaj dnevi posvetovali v ravnateljstvu za prehrano zastopniki pristojnih ministrstev in zastopniki zasebnih organizacij. Iz poročil,_ ki so jih strokovnjaki podali, sledi, da je pri nas doma premalo živinske hrane m da bo morala vlada posvetiti posebno pozornost temu vprašanju, da bo doma zadostila vsem potrebam v tem pogledu. Vsi udeleženci konference so se strinjali v tem, da ne sme naša vlada dovoliti izvoza nobene vrste živinske hrane, da ne bi nastalo doma potem pomanjkanje. Kakor je bila pred nekaj dnevi objavljena uredba, ki določa najvišje cene za drva, tako pripravljajo v uradu za nadzorstvo nad cenami v Belgradu tudi uredbo za določitev najvišjih prodajnih cen premogu. Strokovnjaki proučavajo sedaj stroške proizvodnje v premogarski industriji, naikar bodo stavili svoj predlog trgovinskemu ministru. Nova uredba o maksimiranih cenah naj bi preprečila tudi pri premogu špekulacijo in navijanje cen. Za pet let je banska uprava donavske banovine prepovedala lov na srne na ozemlju banovine. Lovska društva, ki so tak predlog stavila oblasti, so mnenja, da je bila letošnja zima tako huda in ostra in da so tudi poplave delno krive, da se plemenita divjačina ni tako razplodila kakor običajno. Da bi preprečila iztrebljenje, je banska uprava izdala prepoved lova na srne do konca leta 1944. Oblast bo dovoljevala le nekatere izjeme, vendar je treba v vsakem _ takem primeru vložiti obrazloženo prošnjo oblasti. Zagreliš&u občina je dobila vendarle svoj letni proračun v znesku nekaj manj kakor 16o milijonov dinarjev, ne vštevsi preračune mestnih podjetij, ki »o tudi precej visoki, »a včerajšnji seji mestnega sveta je župan Starčevič orisal stanje na občini v trenutku, ko je nova uprava prevzela posle. Blagajne so bile prazne, občina oore-menjena z velikanskimi dolgovi, potrebe občine . na velike. Navzlic temu je župan predložil prera- . "clin, ki je manjši kakor lanski. Občina ima dolga za skoraj 182 milijonov dinarjev. Posebno po-Salonu Kos-c v prehodu >Nel>otič-nika« samo do konca tega meseca pa cenjenemu občinstvu ogled istih najtopleje priporočamo. Mestna počitniška kolonija iz Mokronoga se vrne v Ljubljano na glavni kolodvor v ponedeljek 29. t. m. ob 18.02. prav tako pa tildi mestna počitniška kolonija iz St. Petra pri Novem mestu in iz Škocjana pri Mokronogu v torek 30. t. m. ob 18.02. Starše otrok vabimo, da jih pričakujejo na glavnem kolodvoru. FOTO-AMATERJEM razvijaf kopira in povežava FOTO-ATELJEs MANCINI — LJUB L JANA-VIČ ^ ^ ^ Dri. molka In ženska obrtna Sola v Ljubljani Prijave za sprejem na moško obrtno šolo (kiparski, keramlški ln graverski oddelek) ter na žensko obrtno šolo (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje) se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 do 11. Podrobnosti glede sprejemanja so objavljene na razglasni deski v šolskem vestibulu. Bolničarji in bolničarke Rdečega križa v Ljubljani, vsi, ki so položili izpit bolničarskega tečaja in želijo opravljati prakso v bolnišnici, naj »e takoj javijo v pisarni Rdetega križa, Gosposvetska cesta 2-II. Uradne ure od 10 do 19. - Načelstvo. šolska objava Dri. delovudska šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na gradbeni, strojni, elektroinslalaterskl in mizarski mojstrsKi oddelek se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 d<> 11. Na gradbeni oddelek se sprejemajo pomočniki, ki so izučeni zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Na strojni mojstrski oddelek se bodo sprejemali tudi izučeni modelni mizarji. Na gradbenem, elektroinstalaterskem in mizarskem oddelku je običajno vedno dovolj prostih mest; na strojnem oddelku imajo pa prednost reflek-tanti z daljšo pomočniško dobo. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni na razglasni deski v šolskem vestibulu. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1940. Šola ima 2 oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi f>o 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši II. tečaj zimske šole. Letos sc torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolekom za 1 din, je jjoslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu čim-prej, najkasneje pa do 10. septembra t 1. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list; 2. Domovnico; 3. Zadnje Šolsko izpričevalo; 4. Izpričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole; 5. Izjavo starišev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod; 6. Tisti, ki reflektirajo na banovinsko Štipendijo (jiod-poro) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za 4 din) starišev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo sprejeto podporo iz javnih sredstev zavodu; 7. Uradno potrdilo občine: 1. Koliko je posestvo veliko (v ha); 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov; 3. Število družiue, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere; 4. Koliko redijo konj, goveje živine, praSičev. Starost najmanj 16 let in namanj z dobrim uspdiom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit Iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje pošo'-skem zdravniku. Mesečna osirbmna znaša od f>60 do 100 din, po premoženjski in družinskih ra/.-merah prosilca in plačuje mesečno v naprej. Prosilci za banovinsko znižano mes‘o morajo priložiti jkx1 6. navedena obvezno obvezno izjavo in pod 7. navedeno občinsko potrd lj o veliko«li posestva in višine let.i■ *i davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Program radfo Ljtrirffana Ponedeljek, 29. julija j 7 Jutranji pozdrav 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Balalajke (plošče) 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Dvospevi. Sodelujejo: Andrej Jarc, Tone Petrovčič, * harmoniko spremlja Avgust Stanko 14 Poročila — Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž, obrambe 19.40 Objave —- 20.10 O štajerskih gradovih (Leo Pettauer) — 20.30 Čajkovskega dela izvajajo: ga. Marta Osterc-Vnljalo in gdč. Ida Valjalo — 21.15 Fantazije iz znanih operet (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Citra-ški dueti (Kosi Ivan in Vilko Skok). Torek, 30. julija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisun venček veselih zvokov (plošče) — 12 Glasbene slike (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Orglice in harmonika (Stanko Avgust in Fr. Petan) — 14 Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. tira: Civilna mobilizacija vasi (Stojudin Stamenkovlč) — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Ali mine jecljanje samo ob sebi (Vilko Mazi) 20.30 Akademski kvintet — 21.15 Pevski koncert gdč.^ Karle šlehanove, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.13 »štirje fantje«. Drugi programi Ponedeljek, 20. julija: Belgrad: 19.40. Nar, pesmi — Zagreb: 20 Vok. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaški plesi — Praga-Brno: 21 Bruck-nerjeva IV. simfonija — Sofija: 20 Simf. kon. — Heroiniinster: 22.10 Švicarske pesmi — Budimpešta: 20.10 Operna gl. — Stockholm-Htir-by: 20.40 Goundova opera »Romeo in Julija« — — Rim-Floreneat 20.30 Operetna glasba — Ko-danj: 21.45 Kvartet — Sottens: 20.15 Orkestralni koncert, Belgrajska kratkovidna postajai YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Šport čez nedeljo Košir Zmago (Planina) je postavil nov drž. rekord v teku na 3000 m Slovenska atletska zveza je priredila včeraj in danes na igrišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju atletski miting. Miting je bil določen za nekako predpripravo slovenskih atletov, ki bodo morali skoraj v tretje braniti svojo premoč v atletiki nad Belgradom in Zagrebom. Miting ni uspel. Število atletov je bilo skrajno majhno — Mariborčani so imeli svoje atletsko prvenstvo v Mariboru, pa tudi sicer odziv deloma morda tudi zaradi slabega vremena ni bil tak kot bi bilo pričakovati. Kljub sicer siromašni prireditvi pa nas je včeraj popoldne vseeno razveselil Zmago Košir, član Planine, ki je v teku na 3000 m postavil nov državni rekord. Spričo slabega vremena in zaradi dežja zmehčanega tekališča skoraj ni bilo pričakovati takega uspeha. Še prav posebno zato ne, ker je Košir skraja precej medlo tekel. Prav nič ni kazalo, da bi utegnil popraviti rekord. Prvih 1500 m je pretekel v času 4:36. V drugem polčasu pa je ' osir tempo neprestano stopnjeval in v odličnem finišu postavil nov državni rekord. Najslabša ura je pokazala čas 8:56. Ostali dve uri pa sta pokazali ie boljši čs. Obveljala je 8:56, kar je za štiri deset-tinke sekunde boljše od obstoječega državnega rekorda, ki ga ima Jože Kotnik (Concordija, Zagreb). Upajmo, da bodo izpolnjene tudi vse potrebne for-falnosti za priznanje novega rekorda. Odličnemu Koširju pa k njegovemu najnovejšemu uspehu prisrčno čestitamo. Drugi atlet, ki je po svoji vrednosti precej nadkriljeval ostale, je šprinter Račič (Ilirija). Svojih 200 m je danes v lepem slogu in z lahkoto pretekel v 22.9 sekundah. Lep napredek kažejo od mitinga pa do mitinga Jože Obršek in t brata Glonar (vsi Ilirija). Tekaške discipline so se vrš-le tako, da so slabši tekači dobili pred boljšimi tekači prednost. Zato bomo v glavnem beležili le uspehe, ki so bili stvarno doseženi na določeni progi. Tek na 300 m: 1. Obršek Jože (Ilirija) 38 sek. 2. Vilar Drago (II.) 37.8 (5 m prednosti). 3. Pleničar Marjan (II.) 37 9 (15 m prednosti). Skok t višino: 1. Milanovič Brane (II.) 173 cm. 2. Slanina Edo (Primorje) 169 cm. 3. Inž. Marek 163 cm (Primorje). Tek na 60 m: 1. Račič (Ilirija) 7 sek. 2. Sodnik (Ilirija) (5 m prednosti). 3. Jager (Ilirija) (7 m prednosti). Tek na 3000 m: 1. Košir Zmago (Planina) 8:56 (nov državni rekord). 2. Kien Lado (Primorje) 9:21. Met krogle: 1. Skaza (Primorje) 11.27. 2. Inž. Marek (Primorje) 11.12. Tek na 500 m: 1. Obršek (Ilirija) 1:09.3. Met diska: 1. Skaza (Primorje) 33.41. tek na 200 m: 1. Račič (Ilirija) 22.9. Tek na 1000 m: 1. Košir Zmago (Planina) 2:36.7, dosedanji državni rekord ima Goršek s časom 2:33,4. Triskok: 1. Milanovič (Ilirija) 11.85. 2. Jager (Ilirija) 11.35. Tek na 7000 m: 1. Kien Lado (Primorje) 23:59. 2. Vreberšak (Celje) 25:52. Cestni tek na 25 km: 1. Benedičič (Ilirija) 1:31:11. 2. Tavčar (Primroje) 1:32,19. 3. Zupan (Bratstvo) 1:33.08. 4. Glavnik (Ilirija) 1:40:30. 5. Reberšak (Celje) 1:41:12. Met kopja: 1. Mavsar Darko (Planina) 52.09 m, 2. Trček (Ilirija) 39.44. 3. Sodnik (Ilirija) 37.89. 2.80 m; 2. Kompare Tone (Mengeš) 2.70 m; 3. Lipar Ivo (Mengeš) 2.60 m. Triskok: 1. Kraner Martin (D. M. P.) 11.78 m; 2. Kompare Tone (Mengeš) 11.17 m; 3. Mihelčič Alfonz (Mengeš) 10.58 m. Odbojka. Mladci: 1. Dev. Mar. v Polju; 2. Zagorje; 3. Groblje. Člani: 1. Dev. Mar. v Polju; 2. Zagorje. Prvenstvo Maribora v lahki atletiki Maribor. 28. julija. V petek, dne 26. t. m., se je pričelo lahkoatletsko prvenstvo Maribora ter se je nadaljevalo včeraj popoldne in danes predpoldne. Tekme so bile na prostoru SK Železničarja ob Tržaški cesti. Letos ni nastopilo toliko tekmovalcev, kakor druga leta, ko je kar mrgolelo atletov v različnih panogah. sedaj pa smo videli na startu le nekatere. Sodniški zbor je bil odličen vsi so bili na svojem mestu ter bi bilo le želeti, da bi tudi na vsakem drugem mitingu bilo tolikšno število 4&ftiikov na razpolago. Doseženi so bili sledeči rezultati: Petek. 26. julija: 5000 m: Krepfl (Maraton) 2 pet. Šmiderer (Rapid) 17:40 3 pet, Stojn-Sek (Maraton) 18:26 2 pet. Stojnšku se pozna, da se je šele pred 10 dnevi vrnil od vojaščine, kjer je služil kaderski rok ter je Šel brez treninga na tekališče. 800 m: Muraus (SK Železničar) 2:00.3; Fiš-bah (SK Rapid) 2:02.8, Gregorovič (SK Železničar). V soboto so se tekme kljub dežju nadaljevale s pričetkom ob 4 popoldne. Borbe so se vršile v sledečih disciplinah: Krogla: Zorko (Železničar) 12.85, Lužnik ("Maraton) 12.48, Gregorovič. 100 m: Badl (Rapid) 11.8, Gracijanski (Zel.) 118, Hrovatin (Zel.) 11.9. Skok v višino: Zorko (Zel) 170, Lužnik (Maraton) 170 Gregorovič (Žel) 165. 400 m: Muraus (Zel) 55, Badl (Rapid) 57, Sernec (Maraton) 58.2. Kladivo: Gujznik (Žel) 41.50, Hlade (Zel) 31.88, Smrdel (Maraton) 28.91. 110 zapreke: Lužnik (Maraton) 18.5, Gregorovič (Zel) 19.3. Tek 200 ni: 1. Badl (Rapid) 23.9, 2. Gracijanski (Zel) 24.5, 3. Hrovatin (Zel). Tek 1.500 m: 1. Schmiderer (Rapid) 4.20.2; 2. Muraus (Zel.) 4.24.6, 3. Robič (Maraton). Skok v daljino: 1. Zorko (Z.) 6.19 m, 2. Stra- nič (Z.) 6.09, 3. Leban (Z.). Zorko je z majhnim prestopkom skočil 6.85. Skok s palico: 1. Smerdel (Mar.) 3.30 m, 2. Orosi (R.) 3.21, 3. Gala (Z.). Met kopja: 1. Gregorovič 44.44 m 2. Franček (Z) 43.47, 3. Lužnik (M.). Tek 10.000 m: 1. Rotner (Z.) 37.012, 2. Mar-hel (M.) 37.24. Štafeta 4X100: 1. Železničar 45.5, 2. Rapid. Met diska je odpadel, ker se atleti niso pravočasno javili na štartu. Atletske tekme ljubljanske podzveze ZFO Z)anes dopoldne in popoldne so bile na stadionu atletske tekme mladcev in članov Fantovskih odsekov Ljubljanske podzveze. K tekmam so prihiteli najvnetejši mladci in člani okoliških odsekov, ki so v zadnjem času šele z veliko vnemo začeli gojiti atletiko. Manj mladcev in članov pa je bilo iz same Ljubljane. Ljubljanski Fantov- j ski odseki še daleč niso poslali na tekme toliko število članov, kot bi bilo to pričakovati. Razlogov za njihovo odsotnost je več. Nekateri člani in mladci ljubljanskih fantovskih odsekov so na taboren jih. druge je spet preplašilo skrajno neugodno vreme, ki je že dopoldne kazalo prav slabo Tudi tekališče na stadionu zaradi včerajšnjega deževja ni bilo dobro. Mestoma je bilo mnogo luž, kar bo treba seveda odpraviti. Slabo tekališče je deloma vplivalo tudi na dosežene rezultate v tekaških disciplinah. Organizacija je bila kljub velikemu številu tekmovalcev prav dobra. Sodniki, ki so sodili posamezne panoge, so svoje delo vestno in hitro odpravljali, tako da so se tekme popoldne končale že ob šestih in da so vsi nastopajoči lahko prišli še na večerni vlak. Med posameznimi odseki moramo pa zlasti pohvaliti mladce Fantovskega odseka iz Mengša. Ti fantje so vsi vneti za atletiko, od kar imajo svoje igrišče. Škoda je le, da jim manjka trenerja, ki bi znal njihove sposobnosti in njihovo vnetost za atletiko pravilno usmeriti, kar bi se nedvomno pokazalo tudi pri rezultatih. Poudariti je pač treba, da nastopajoči atleti v glavnem niso imeli potrebnih športnih rekvizitov. Mladci Tek na 60 m: 1. Bratož Heink (Lj. m.) 7.4; 2. Gregorc Tone (Mengeš) 7.8; 3. Som Valentin (Groblje) 8.3. Tek na 100 m: 1 Bratož Henrik (Lj. m.) 12.2; 2. Gregorc Tone (Mengeš) 12.4; 3. Sora Valentin (Groblje) 13.6. Tek na 1000 m: 1. Sedej Zoran (Lj. Sp. šiška) 2.58,8; 2. Žele Romi (Lj. Zg Šiška)) 3.0,06; 3. Močnik Zorko (Mengeš) 8.0,21. Štafeta 4 X 100 m: 1. FO Domžale 53.1; 2. FO Mengeš 53.8; 3. FO Dev. Mar. v Polju. Met krogle: 1. Furman VI. (St. Vid, zavod) 12.17 m; 22. Dolinar Ivo (St. Vid, zavod) 11.68 m; 3. Lovše Ivo (St. Vid, zavod). Met diska: 1. Vidic Jože (Št. Vid, zav.) 33.12 ra; 2. Furman Lado (St. Vid, zav.) 31.19 m; 3. Habjan Franc (Lj. m ). Met kopja: 1. Dolinar Milan (Zagorje) 41.63 Olimp (Celje) : Svoboda (Ljubljana) 7:2 (4:1) Danes popoldne je bila odigrana nogometna tekma med gornjima moštvoma. Gostje so bili spočetka boljši in so pokazali lepo igro. Ko pa se je [ Olimp znašel, je postal gospodar igrišča. Rezultat • ne bi bil tako visok, če bi ne bil vratar Svobode poškodovan in je zaradi poškodbe le slabo branil. Olimp pa je izgubil igralca Čatra, ki je bil poškodovan in so ga odnesli z igrišča. Gledalcev je bilo 200. Sodil je Presinger dobro. Veslaške tekme v Belgradu Belgrad, 28. julija, m. Danes popoldne so bi-| le veslaške tekme za prvenstvo Podonavja ter j obenem mednarodne tekme na Adi Ciganliji. Za-; radi slabega vremena je prireditvi prisostvovalo le malo gledalcev. Tekmovanja se je udeležilo pet klubov: Szekesvaroš iz Budimpešte, Belgraj-ski veslaški klub iz Belgrada, Sartid iz Smedereva Galeb iz Zemuna in kombinaciji Boba iz Belgrada. Rezultati: Četverec s krmarjem za podonavsko prvenstvo: 1. Madžari 7:03, 2. Bob 7:03 3 pet. Četverec za juniorje: 1. Bob 3:40.8, 2. Galeb 3:41.2. Dvojka brez krmarja za prvenstvo Podonavje: Sodelovali so tudi Madžari. 1. Veslaški klub Belgrad 8.17, 2. Madžari 8:33 1 des. Skif za prvenstvo Podonavja: 1. Sartid 8:06, 2. Sartid 8:08.2. m; 2. Penič Albin (Zagorje) 38.38m; 3. Forjanič Ernest (Lj. Zg. šiška) 38.16 m. Met granate: 1. Furman Lado (St. Vid, zav.) 56.30m; 2. Kralj Tone (Groblje) 51.90m; 3.. Vidic Joža (Št. Vid, zav.) 47.67 m. Skok v daljavo: 1. Bratož Henrik (Lj. m) 5.70 m; 2. Kompare Janez (Mengeš) 4.94 m; 3. Gregorc Tone (Mengeš) 4.91. Skok v višino: 1. Furman Lado (Št. Vid, zav.) 1.55m; 2. Penič Albin (Zagorje) 1.45 m; 3. in 4. Šorh Val. (Groblje) in Forte Ivan (Zagorje) oba po 1.40 m. Skok ob palici: 1. Vulkan Franc (Domžale) 2.70 m. Triskok: 1. Vidic Jože (Št. Vid, zav.) 11.51 m; 2. Klasinc Hugo (Lj. m.) 10.55 m; 3. Kompare Janez (Mengeš) 10.42 m. Člani Tek na 100 m: 1. Mravlje FVune (Biezovica) 12.5; 2. Lipar Ivo (Mengeš) 12.7; 3. Kompare Tone (Mengeš) 12.8. Tek na 200 m: 1. Gole Davo (Lj. Kodeljevo) 24.4; 2. Proj Ivo (Šmartno) 24.5; 3. Kocelj Stane (Vodice). Tek na 400 m: 1. Lipar Ivo (Mengeš) 56; 2. Proj Ivo (Šmartno) 58.4; 3. Jerman Franc (Lj. Sv. Peter). Tek na 800 m: 1. Proj Ivo (Šmartno) 2.15; 2. Jerman Franc (Lj. Sv. Peter) 2.15.8; 3. Kocutar Franc (Lj. m.) 2.16. Tek na 1500 m: 1. Jerman Franc (Lj. Sv. Peter) 4.42,94; 2. Bolta Franc (Črnuče) 4.43,74; 3. Erce Franc (Vodice) 4.47,2. Štafeta 400 X 300 X 200 X 100 m: 1. Kamniško okrožje 2.20,1; 2 Dev. Mar. v Polju 2.93,3. Met krogle: 1. Jeglič Franc (Lj. Sv. Peter) 12.22 m; 2. Peršin Franc (Ježica) 10.76 m; 3. Mav-ser Darko (Kranj) 10.52 m. Met diska: 1. Jeglič Franc (Lj. Sv. Peter) 36.18 m; 2. Mavser Darko (Kranj 33.10 m; 3. Tone Kompare (Mengeš). Met kopja: 1. Mavser Darko (Kranj) 52.87 m; 2. Remec Jakob (Kamnik) 37.98 m; 3. Dolinar Zvone (Št Vid, zav.) 37.80 m. Skok v daljavo: 1. Kompare Tone (Mengeš) 5.49 m; 2. Lipar Ivo (Mengeš) 5.30 m; 3. Kocelj Stane (Vodice) 5.29 m. Skok v višino: 1. Mihelčič Alfonz (Mengeš) 1.C0 m; 2. Mavser Darko (Kranj) 1.55 m; 3. Kraner Martin (Dev. Mar. v Polju) 1.55 m; 4. Sedej Ivo (Homec) 1.55 m. Skok ob palici: 1. Mihelčič Alfonz (Mongeš) Sušak : Budimpešta Danes je bil drugi dan tekmovanja v plavanju in waterpolu med Viktorijo in madžarsko ekipo iz Budimpešte. Madžari so bili v sijajni formi in zmagali v vseh disciplinah, razen v štafeti 4 krat 200 m prosto. Rezultati: 200 m, prosto: 1. Elemiry (Budimpešta) 2:15, 2. Veghazi (Budimpešta) 2:15.8, 3. Defilipis (Sušak) 2:18.4, 4. Curtini (Sušak) 2:19.9. 100 m, hrbtno: 1. Galambos (B.) 1:12.5 2. Vid--mar (S.) 1:16, 3. Sreblič (S.) 1:20. 200m, prsno: 1. Fabian (B) 2:46.9, 2. Grki-nič (S) 2:52.4, 3. Kohn (S) 2:56.2, 4. Kovačič (S) 3:03. Štafeta 4krat 200, prosto: 1. Sušak 9:32, 2. Budimpešta 9:39.4. To je bila tudi edina zmaga domačih. Waterpolo: Madžari-Viktorija 7:2 (4:2). Madžari so pokazali sijajno igro in so izvrstno streljali. Pri Viktoriji je bila obramba slaba. Željezničar (Zagreb) : Gradjanski (Požega) 2:1 Zagreb, 28. julija, b. Danes je bila odigrana nogometna tekma za vstop v Hrvatsko ligo med Železničarjem in Gradjanskim v Požegi. Rezultat je bil 2:1 (2:0) za Želježničarja. Slavija (Varaždin) : ZNP 4 : 2 Varaždin, 28. julija, b. Tu je bila odigrana nogometna tekma med zagrebškim moštvom ZNP in domačo Slavijo s 4:2 (2:2). Jugoslavija edina država, ki v vojnem času ni najela nobenega posojila Zagreb, 28. julija, j. »Jugoslovanski kurir« pise v svoji zadnji štvilki, da utegne priti do tega, da bo vlada razpisala večje notranje posojilo, ki bi bilo namenjeno zgolj velikim javnim delom. List pravi nato: »Spričo gornje napovedi ni treba izgubiti izpred oči, da je Jugoslavija edina diža-va v Evropi in morebiti tudi edina na vsem civiliziranem svetu, ki v današnjih vojnih časih ni najela niti kje zunaj niti doma nobenega posojila. Kot posojila ni mogoče smatrati eskont bonov narodne obrambe pri Narodni banki, ker je to vprašanje urejeno s posebnim režimom. Potem takem je jasno, da naša država za časa 11 mesecev evropske vojne ni prišla na domače tržišče z nobenim posojilom. Ostale države, pa najsi so v vojni ali pa so nevtralne, so najele vsaj eno notranje posojilo v omenjenem času, nekatere države pa so najele celo po dve ali več posojil. V naših gospodarskih krogih vse bolj previaduje mnenje, da bi morali merodajni činilei stori!' vse, da se prepreči povečanje brezposelnosti v državi in da bi se storilo vse za zaposlitev novih viškov^ delovne sile ljudstva, ki bo letos zaradi slabe žetve mnogo večja kakor pa prejšnja leta. V gospodarskih krogih menijo, da bi se pri nas gospodarstvo s takim notranjim posojilom, ki H bilo porabljeno zgolj za javna dela, precej oživelo. Toliko bolj, ker bi bila večina posojila porabljena doma, le manjši del bi morebiti odšel v tujino. Na merodajnih mestih so te predloge gospodarstvenikov sprejeli z vso 'esnostjo. Ni izključeno, da bi ti predlogi mogli dobiti v najkrajšem času bolj konkretno obliko.« j-- * Pod vlak je skočila Celje, 28. julija. Okrog pol 7 je skočila pod večerni savinjski vlak v bližini Levca pri C<:Iju starejša kmečka ženica. Vlak ji je odrezal obe nogi, eno pod kolenom, drugo pa v stopalu. Reševalci so jo še pri zavesti prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. Imena doslej še niso mogli ugotoviti. Drzni načrti za ustanovitev »Nove Slovenije« v kraljestvu južnoameriške večne pomladi Ljubljana, 28. julija. olasilo naših rojakov v Argentiniji »Slovenski list«, katerega številka z dne 21. junija je kdovekako včeraj prispela v Ljubljano, prinaša izredno zanimiv članek pogumnega slovenskega pionirja Fr. Cerkvenika, ki hoče organizirati v Ecuadorju novo slovensko smotrno urejeno naselbino. »Davna prerokovanja se izpolnujejo. Leto 1940 je prineslo Evropi in svetu grozote vojne; zatem pridejo bolezni, revščina in nato zopet trdo delo, da se zgradi ono, kar se je porušilo. Tudi tukaj se občutijo že posledice vojne in v bližnji bodočnosti se bodo občutile še bolj. Tisti, ki ste za mirno, svobodno in pošteno življenje, in kar je najbolj važno, za življenje brez strahu za bodočnost; tisti, ki nimate upanja, da bi kaj več dosegli tukaj, nego je negotovo življenje delavca v tovarni ali delavnici, ki družini ne morete nuditi večjih ugodnosti, kakor je življenje v »con-ventillu« iz dneva v dan, brez oskrbe za otroke; tisti ki imate kakšno hišico že na pol plačano in ki veste, da več kot toliko se ne boste mogli preriniti naprej; preberite te vrstice pazljivo, pretehtajte hladnokrvno vse ugodnosti in vse težave zvezane s teni, kar se ponuja. Vsaka stvar ima dva konca, tudi ta ima dobre in slabe strani. Stavite na tehtnico in če pridete do zaključka, da je dobra, odločite se in vztrajajte pri odločitvi. Eden izmed naSih rojakov, ki je ie 1923. leta prišel semkaj v Argentino, je pred leti navezal stike z rojakom, ki se nahaja v Salezijanskem zavodu v bližini mesta Macas v Ekvadorju. Podatki tega rojaka-salezijanca, kakor tudi podatki vzeti iz knjig o provinci ji Oriente v Ekvadorju, prikazujejo pokrajino ki se nahaja v bližini omenjenega samostana kot pravi raj na tem svetu. Na kratko: povprečno življenje domačinov, Indijcev, je 60 let; podnebje je vedno pomladansko, nikdar ni mraza izpod 15 stopinj nad ničlo, in nikdar ni vročine, ki bi presegala 30 stopinj; dežuje vedno dovolj, da ni občutiti nikdar suše; rastlinstvo je naravnost bohotno; raste kakao, kava, gumijevo drevo; vsakovrstno tropično in subtro-pično sadje kakor: banane, ananas, shirimoya, palta, pomaranče, limone itd.; raste vsakovrstna zelenjva. stročnice, bombaž, riž, sladkorni trs, tobak, dateljni, vanilia, moškatni oreh, žitarica in kot primer je koruza, ki daje trldesetkratno količino in trikrat na leto; trta je v obilici v divjem stanju; trava za pašo zrase kar tri metre visoko; narava je krasna, hribi in doline; gozdovi, bogati vsakovrstnega lesa, lov obilen in živali mnogo; reke zlatonosne in polne rib; življenje je zelo poceni; za golo življenje ni petreba velikega truda. »Priporočal bi Slovencem, ki bi se tukaj naselili« — tako piše slovenski duhovnik-salezija-nec — *da štiri dni obdelujejo polje in dva dni da uporabijo za iskanje zlata v rekah, — čeravno sem mnenja, da je poljedelstvo boljše zlato od onega v rekah. Domačini Indijci so miroljubni ljudje in spoštljivi belcem, delajo za 1 suere na dan in hrano (1 suere je 3 din). Do kraja se pride po šestdnevnem potovanju (sto kilometrov od železnice), po slabih poteh, vendar bo črez leto že gotova cesta, ki bo vezala pokrajino z drugimi trgovskimi središči. Ravno zato, ker je kraj oddaljen od železnice, najbližja postaja železnice je Rio Bamba, mesto s 50 tisoč prebivalci, in cest, ni še naseljen kakor bi lahko bil in država favorizira naseljevanje s tem, da daje do 200 hektarjev zemlje popolnoma zastonj vsaki družini; priznava naseljencem druge olajšave, kakor na primer, brezplačno vožnjo po železnici, ne plačajo carinskih taks za orodje in druge predmete, ki jih priseljenec uvozi v državo in drugo. Ekvatorska vlada je že — po posredovanju omenjenih naših rojakov — označila in dovolila razsežen kompleks zemlje, kier naj bi se ustanovila »NUEVA ESLOVENIA« ali »NUEVA YUGO-SLAVIA«, kakor bi se pač naseljencem zdelo primerno jo imenovati. Inicijator te zadeve ima v rokah originalen spis, katerega je prejel preko ekvatorskega konzulata, v katerem se govori o koncesiji tega zemljišča. Da zbere zadostno število kolonov, se je vrnil v domovino. Tamkaj je našel hitro mnogo ljudi, izpod Italije kakor tudi iz Jugoslavije, ki so bili pripravljeni takoj odpotovati v »obljubljeno deželo« — »Nuevo Eslove-nioc, — toda vsled razmer, ki so jih prerokovali in ki sedaj vladajo v Evropi ni bilo mogoče dobiti dovoljenja od oblasti za izselitev. Toda. če ni mogoče zbrati zadostnega števila ljudi v Evropi mogoče ga je zbrati tukaj. Rojaki 1 Kdor je zato, da ustanovimo milo domovino v tujini, v zadružništvu, v miru, v neodvisnosti in svobodi in s skupnimi silami, kdor razpolaga z 1.000 dolarji. naj se prijavi na: Fr. C. na uredništvo »Slovenskega lista«. Sklical se bo sestanek, na katerem bomo podali natančneje podatke. V prihodnji številki bomo objavili članek, ki ga je o tej zadevi prinesel »Slov. dom«, Ljubljana, 11. oktobra 1939, in pozneje, ako bo mogoče dopise našega rojaka-salezijanca, iz Macas-a in originalen prepis, iz katerega se razvidi, da je ekvadorska vlada že določila zemljišče za našo naselbino, 2.000 ni nad morjeni’.« Za Jugoflo*antiko tiskarno « Ljubljani! Joie Kramarič. — Izdajatelji tni. Joie Sodja. — Uredniki Mirke Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja v kak delavnik ob 12. Meaečna aaročniaa 12 din, ca inozemstvo 23 din. llredniitvoi Kopitarjeva nlica 6- UL Telefon it, 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica S.