Leto XV	številka 8	cena 1,46 EUR	28. avgust 2013
Leto XV	številka 8	cena 1,46 EUR	28. avgust 2013

V Braslovčah praznovali hmeljarji..................................str. 7
Savinjska dolina pod udarom suše.................................str. 8
&fSZT O*
Celje - skladišče Per
III 266/2013
roMotor
Petrovče, tel. :03/5707-151
outlet
COBISS 0
Električni skuterji že od 1069 Eur / na zalogi
www.kuhinjsko-steklo.com
KUHINJSKA STEKLA ♦ oblikovanje ♦ izdelava montaža
studio«
art
design
Šlandrov trs 32, Žalec M: 031 659 485 smart-desi3n@si0l.net www.smart-desisn.si
Septembra bo zelo živahno
Septembrski dnevi bodo zaznamovani s skrbmi in z obveznostmi za otroke in odrasle, kljub temu pa bo še vedno veliko priložnosti za vesela druženja in praznovanja. Prireditvam ob praznikih občin Žalec, Braslovče in Polzela se bodo pridružili številni drugi jubileji. Po več letih nadgradnje bodo ob 50-letnici JKP Žalec uradno odprli centralno čistilno napravo v Kasazah.
Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., je gospodarska družba v lasti vseh spodnjesa-vinjskih občin in ima okoli 70 zaposlenih. Ena od dejavnosti podjetja je tudi čiščenje odpadnih voda (letno 1,1 milijona kubičnih metrov odplak). Upravlja s centralno čistilno napravo v Kasazah in z devetimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami. CČN Kasaze je bila dograjena v okviru projekta varovanja povodja Savinja, sofinanciranega z evropskim denarjem, njena zmogljivost pa je zdaj 60 tisoč populacijskih enot. Uradno bodo čistilno napravo odprli v okviru žalskega občinskega praznika 12. septembra opoldne.
Slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec s podelitvijo priznanj bo na dan praznika 6. septembra ob 19.00
v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, 18. septembra pa bodo odprli novi most v Kasazah. V Žalcu ponovno pripravljajo tudi mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki bo že osmi zapored, prvič bo mednarodni festival ukrajinske kulture, v novem Razvojnem centru informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec bo tradicionalno srečanje podjetnikov, ponovno pripravljajo srečanje Abrahamov, prav tako vabijo na več razstav, športnih in etnoloških prireditev, praznovanje pa bo 5. oktobra zaključil hmeljarski likof v Petrovčah. Septembra praznujeta tudi Mestna skupnost Žalec in KS Galicija.
Veliko prireditev pripravljajo društva. Na Gomilskem bodo
14.	septembra praznovali 110-le-tnico PGD Gomilsko, hkrati tudi dan gasilca GZ Žalec, prav tako 110-letnico bodo 21. septembra praznovali tudi v PGD Arja vas.
Ob prazniku Občine Braslovče se poleg drugih prireditev veselijo delnega odprtja obnovljenega obrambnega stolpa na starem gradu Žovnek. Na dogodek ob odprtju 19. septembra so povabili tudi predsednika države, stolp pa bo novo vsebino dobil tudi z odprtjem fotografske razstave dr. Borisa Skalina.
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Braslovče pa bo 27. septembra.
Občina Polzela praznuje svoj praznik oktobra, že septembra pa pripravljajo številne prireditve. Med drugim bodo že to nedeljo, 1. septembra, uradno odprli obnovljeno cesto na Kor-berjevem klancu v Založah, 15. septembra bodo na Gori Oljki blagoslovili obnovljene zvonove cerkve sv. Križa, zadnja septembrska nedelja pa bo v znamenju odprtja novega parkirišča pri pokopališču v Andražu. Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj bo 20. septembra na grajskem dvorišču Komende, dan pozneje bo tradicionalni sejem dobrot s kmetij, pripravili pa bodo tudi več kulturnih in športnih prireditev.
Gasilska zveza Prebold bo zadnji septembrski petek v športni dvorani v Preboldu pripravila slavnostno akademijo ob 140-le-tnici gasilstva na območju sedanje preboldske občine. Za ta jubilej je zaslužno še vedno delujoče Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo TT Prebold, ki je najstarejše industrijsko društvo v Sloveniji in na Balkanu. Razvoj gasilstva v preboldski občini bodo predstavili tudi v posebnem zborniku. K. R.
Pod Žvajgo spet žur
Letošnje poletje je postreglo s kar nekaj večjimi zabavnimi prireditvami za mlade. Poleg Žalske noči mladih in najbolj obiskane prireditve Vransko Summer Night junija in Rock žura hmeljarjev v Braslovčah avgusta je v letnem gledališču v Grižah potekal prvi Limberk fest (avgusta), po nekajletnem premoru pa je Turistično dru-
štvo Prebold v soboto organiziralo tudi pred leti zelo odmeven Žur pod Žvajgo.
Žura pod Žvajgo ni bilo vse od leta 2000. Letos se je Turistično društvo Prebold na predlog nekaterih svojih članov in od podpori Občine Prebold odločilo za ponovno obuditev prireditve, namenjene mladim pa tudi vsem ostalim ljubite-
ljem glasbe in druženja, je povedal predsednik društva Borut Podlinšek.
Žur so pripravili v preboldskem Gaju, k sodelovanju pa povabili glasbene skupine iz domačega in bližnjih krajev. Za žur so tako poskrbeli Rock out, Decibel virus, Special delivery, Stop, Ritem band in U živo.	K. R.
Podaljšana mladost?
V Sloveniji smo »po zaslugi« Urada RS za mladino in Zavoda RS za zaposlovanje dlje lasa mladi kot ostali Zemljani. Slednja namreč pri nas uvrščata med mlade tiste, ki so stari od 15 do 29 let, medtem ko Združeni narodi štejejo za mlade stare od 15 do 24 let. Ta »povišica« je potemtakem dosegla, daje v Sloveniji več mladih kot drugje. Hec? Karkoli je že razlog drugačnih meril, mi se lahko s temi številkami poigramo po svoje. Glede na to, kako se mladi počasi osamosvajajo od svojih staršev (nekaj zaradi slabših možnosti za mlade, nekaj tudi zaradi »razvajenosti« udobnega sveta pri starših), so mladi ravno tako dolgo, dokler ne uspejo oditi na svoje. Tudi povprečna starost slovenskih mamic ob rojstvu prvega otroka, ki je zdaj že 30 let in pol, zanimivo sovpada s temi podatki. Lahko bi rekli, da rojevajo,
Ìko niso več mlade, če se držimo statističnih kriterijev. Zanimivo pa ta dvigajoča se lestvica staranja mater še ni poslabšala našega rodnostnega trenda. Število prebivalcev Slovenije seje v letu 2012 povečalo za približno 3.300, pri čemer je bil tudi naravni prirast pozitiven: rodilo seje skoraj 2.700 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Naravni prirast je bil že sedmo zaporedno leto pozitiven.
Če pogledamo samo sprejeme naših novorojenčkov pri županih v dolini, kjer se ob tem ubadajo že z resno prostorsko stisko, potem to brez dvoma drži. Torej, stvari se na nekaterih področjih vendarle urejajo. Skrbimo za rojstvo več otrok, novih potrošnikov, davkoplačevalcev. Zdaj se moramo samo še domisliti, kako bomo te potrošnike bolje (in prej) pripravili na zunanji svet in jim omogočili, da bodo pred trošenjem še ustvarjali. Morda bodo k temu vendarle prispevali ukrepi naše države, ki so prišli v zadnjem času.
In čeprav se te dni precej pritožujemo nad vse večjo krizo, ki so jo dodatno sezonsko razplamteli neurja, vročina in suša z zdesetkano kmetijsko bero, ob številu družabnih prireditev vseh vrst v naši dolini in po njihovemu obisku sodeč kriza še vedno ni dosegla dna. Najbrž bi se dalo kaj reči, koliko obiskovalci prireditev popijejo in pojejo, skratka porabijo denarja, iz lastnega žepa seveda, a po kvantiteti se ne moremo pritoževati. Ko pogledamo, katere prireditve so najbolj obiskane, potem nam je že bolj jasno, da so ljudje v teh časih še bolj potrebni narodno-zabavnih, športnih in drugih sproščujočih vsebin, kjer jim ne solijo pameti ali jim ne govorijo o problemih, skratka kjer se poveselijo in razbremenijo od ponorelega sveta. Kakor koli »poceni« se že to sliši... Kakšne zahtevnejše, finančno težje in prestižnejše prireditve so bile vendarle prestavljene na boljše čase in na čase realnejših materialnih pričakovanj njihovih glavnih nosilcev. Streznitev po objestnih časih vendarle ni tako slaba stvar.
Kljub negativnim posledicam suše, ki jo je prineslo to poletje, pa je sonce ob dopustniškem zatišju prineslo vsaj večini boljše počutje in pozitiven naboj. Deževje preteklih dni je sicer blagodejno, a turobna sivina oznanja, da je poletja konec. Želim si, da so naši sončni kolektor ji napolnjeni tudi za bližajoče se jesenske dni in vse, kar prinašajo s seboj po počitnicah. Uspešno in smelo v novo šolsko leto, na delu in doma.	Lucija Kolar
Na Žurupod Žvajgo so prvi nastopili preboldski devetošolci Rock out, ki imajo za sabo že dve leti skupnega igranja
HORMANN
garažna in industrijska vrata
m m	m	v	■	■ v
Vrata za vaso hišo
Odlična kakovost po neverjetni ceni
mcitjaž
Ustvarjamo pozdrave
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
888 € /
OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOS, HALA D!
Za 110 let 110 curkov
Mestno jedro spreminja podobo
Žalska podeželska tržnica počasi dobiva celovito podobo. Poleg 20 stojnic, ki so ob sobotah že nekaj časa obložene s kmečkimi domačimi dobrotami in izdelki, je Občina Žalec zdaj kupila še tri premične lesene montažne hišice, ki bodo na voljo za gostinske in trgovske ponudnike.
Vse tri hišice, med njimi je ena opremljena, so občino stale okrog 60 tisoč evrov, je povedala direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. Občina zdaj išče zainteresirane najemnike z gostinsko ponudbo oz. ponudbo kmetijskih pridelkov in dobrot. V ta namen, je na svojih spletnih straneh
sredi avgusta objavila namero o sklenitvi najemnih pogodb za 24 m2 veliko premično leseno hišico, namenjeno prodajalni, in 30 m2 veliko enoto, namenjeno okrepčevalnici. Za tretjo, 13 m2 veliko leseno montažno premično hišico, namenjeno prodaji sadja in zelenjave, pa je najemnik že znan.	L. K.
Delegacija mladih predstavila občino
Občina Žalec je z odobritvijo projekta Evropa za mlade državljane prejela vstopnico za sodelovanje pri postavitvi novih temeljev v evropskem prostoru. Delegacija mladih iz mladinskega sveta, ki deluje pod okriljem Občine Žalec, je med 25. julijem do 5. avgustom obiskala italijansko občino Pimonte.
Občina Žalec je preko Razvojne agencije Savinja že tretjič sodelovala z italijansko ra-
zvojno agencijo pri izmenjavi izkušenj, mnenj in vrednot ter tako spodbujala kulturno in jezikovno raznolikost. V mrežnem povezovanju projekta Town Twinning je sodelovalo pet držav, in sicer lokalna skupnost Pimonte iz Italije, ki je gostila vse delegacije, Plavinas iz Latvije, Szank z Madžarske, Gataia iz Romunije in Žalec iz Slovenije. Slovenska delegacija, ki je najprej predstavila Občino Žalec, je sodelovala tudi na športnih dogodki in se
udeležila zanimivih izletov na vulkan Vezuv, v muzej Pompeji, mesto Neapelj ...
Mladi so sodelovali tudi na seminarjih in delavnicah, ki so se vsebinsko dotikali trenutne situacije v Evropi, in hkrati prikazovali morebitne priložnosti za učinkovitejši razvoj lokalnih skupnosti s pomočjo aktivne participacije državljanov in interkulturalne-ga učenja, s pomočjo katerega globalno dosegamo močnejše vezi in rezultate.	L. K.
Med podelitvijo priznanja Rajku Cokanu
Gasilci PGD Gotovlje obeležujejo letos 110-letnico svojega delovanja. Občni zbor, ki so ga pripravili v svojem prenovljenem gasilskem domu, kjer je potekala tudi letošnja skupščina Gasilske zveze Žalec, je bil uvod v praznovanje. Osrednje praznovanje s slavnostno akademijo je bilo v petek, 17. avgusta, prejšnjo soboto pa so pripravili tudi slovesno parado z gasilsko veselico.
Gasilci so na slavnostni seji najprej prisluhnili gasilski hi-
mni, ki jo je zapel Moški pevski zbor Gotovlje, nato pa je zbrane nagovoril predsednik PGD Gotovlje Edvard Kugler, ki je predstavil delovanje društva v zadnjih desetih letih. Že ob praznovanju 100-letnice so začrtali pot za obnovo gasilskega doma, še prej so želeli posodobiti svojo opremo in gasilsko tehniko, kar jim je tudi uspelo, malo manj sreče so imeli pri obnovi gasilskega doma, saj so morali zaradi ne povsem dodelane dokumentacije in prijave
sovaščana za dve leti prekiniti z delom. Neuspešni so bili tudi pri razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tako da so se morali opreti na lastne zmogljivosti in se s pomočjo krajanov in občine lotiti zahtevne investicije.
Društvo se je ob jubileju s spominskimi plaketami zahvalilo vsem, ki so pomagali uresničevati projekt prenove gasilskega doma. Tokrat so podelili tudi tri priznanja Gasilske zveze Slovenije, in sicer Davorinu Cokanu, Pavlu Vipotniku in Rajku Cokanu. Priznanja sta gasilcem podelila namestnik GZ Žalec Franc Rančigaj in predsednik PGD Gotovlje in GZ Žalec Edvard Kugler. Slavnostne akademije v novi dvorani njihovega doma so se udeležili tudi gostje iz ostalih društev Gasilske zveze Žalec, predstavniki Gasilske zveze Žalec, župan Janko Kos, predstavniki krajevne skupnosti in nekateri gostje, ki so nagovorili prisotne in društvu čestitali ob jubileju.	D. N.
Prvi tovrstni curkomet v Savinjski dolini; v njem je sodelovalo 17 društev, 160 gasilcev z 12 motornimi brizgalnami
Za praznik prerez traku in slavje
priznanj KS Ponikva za uspešno in dolgoletno delo v kraju. Letos so priznanje prejeli predsednik KO ZZB za vrednote NOB Ponikva in član DU Ponikva Jože Kodrič, članica TD Ponikva Zdenka Razdevšek za delo na mnogih področjih in osnovnošolka Ana Pečovnik, ki je prejela posebno priznanje za izjemne učne uspehe in dosežene rezultate na raznih tekmovanjih. V zadnjem šolskem letu je prejela dvanajst različnih priznanj na tekmovanjih iz kemije, logike, slovenščine, biologije, fizike in matematike, je tudi edina v žalski šoli, ki je prejela diamantnega kenguruja, vpisala pa se je tudi Zlato knjigo I. OŠ Žalec. Najvišje priznanje - plaketo KS Ponikva pa je tokrat prejel Branko Jelen, član DU Ponikva, njegove športne sekcije, od lani tudi podpredsednik društva. Dejaven je tudi na drugih področjih dela in življenja v krajevni skupnosti, zelo predan pa je tudi kulturi, saj prepeva v moškem pevskem zboru, kar nekaj časa je bil tudi njegov predsednik.
Po seji so se udeleženci zbrali na parkirišču, kjer sta župan Janko Kos in predsednik Sveta KS Srečko Lednik ob petju MPZ Ponikva prerezala slavnostni trak.	D. Naraglav
Premične hišice še brez najemnikov
V KS Ponikva pri Žalcu so v okviru praznovanja krajevne skupnosti v preteklem mesecu pripravili več prireditev. Osrednja je bila slavnostna seja Sveta KS Ponikva s podelitvijo priznanj in z odprtjem novih parkirnih prostorov ter javne razsvetljave pri Slomškovem domu.
Slavnostno sejo je v dvorani Slomškovega doma s himno začel Moški pevski zbor Ponikva pod vodstvom Janeza Kolariča, zbrane krajane in goste, med katerimi je bil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, pa je pozdravila moderatorka Majda Vasle. Predsednik KS Ponikva Srečko Lednik je v nadaljevanju podal nekaj informacij o delu in dejavnostih krajevne skupnosti v
preteklem obdobju. Izpostavil je nove pridobitve, in sicer ureditev pokopališča in nova parkirišča, ter podal smernice, želje in potrebe za prihodnje obdobje. Največji problem je cestna povezava z Velenjem preko Zlatega polja, ki je povsem dotrajana, želijo si tudi večjo dvorano, v kateri bi se lahko zbralo več ljudi, vsekakor pa se bo potrebno spoprijeti v evropski perspektivi 2014-2020 tudi z ureditvijo kanalizacije. O tem sta v nadaljevanju slovesnosti spregovorila tudi župan Janko Kos in podžupan Ivan Jelen, ki je spregovoril tudi v imenu DU Ponikva, ter poudaril pomembno povezanost med društvi v kraju. Blagoslovu novih pridobitev, ki ga je opravil domači župnik Janez Krašovec, je sledila podelitev
Dobitniki letošnjih priznanj z županom, podžupanom in predsednikom krajevne skupnosti
Po prenovi starega mestnega jedra v Žalcu bodo taki prizori le še spomin
Potem ko so v Žalcu 10. junija začeli z deli v okviru projekta Obnova starega mestnega jedra Žalec, so že končali z deli pod zemljo na prvem delu tega območja od Celjske ceste 4 do čokoladnega ateljeja Dobnik, kjer so položili grobi asfalt. Trenutno je odprto gradbišče v osrčju Šlandrovega trga.
Faza 1, z deli bodo po načrtih predvidoma končali 21. oktobra, se deli na dva dela. V prvem delu, od Celjske ceste 4 do čokoladnega ateljeja, so konec julija zaključili z deli po načrtih. Na tem območju so prenovili vodovod in zgradili kanalizacijo ter znižali teren cestišča. Že na začetku so pri izkopavanju našli izkopanino, o čemer smo že poročali, vendar ni ovirala gradbenih del.Trenutno potekajo dela od čokoladnega ateljeja do križišča na Šlandrovem trgu, Trubarjeve ceste in Ulice Ivanke Uranjek. Najprej so začeli z izkopavanji in deli na desni strani v smeri proti
Šempetru, v tem tednu pa z deli začenjajo na levi polovici v smeri proti Šempetru. Na desni strani so v parku že odstranili dotrajana drevesa. Na Šlandrovem trgu so naleteli na precej več težav kot v prvem delu, na primer na hišo brez temeljev in hiše s slabim temeljenjem, kar je potrebno zdaj urediti. Na tem območju se nahaja tudi spomenik padlim borcem, ki ga bodo nekoliko prestavili, o čemer se že pogovarjajo z Zvezo borcev za vrednote NOB.
Kot je povedal vodja Urada za gospodarske javne službe pri Občini Žalec Aleksander Žolnir, so nekoliko upočasnili delo poletno obdobje in čas dopustov, ko so bile na terenu manjše ekipe delavcev. Zaslediti je bilo tudi nekaj operativnih težav izvajalca, ki vseh del in pripadajoče administracije ni opravil povsem v skladu z načrtovanim. Vendar pa so se na zadnji redni koordinaciji med izvajalci, investitorjem, nadzorniki in drugimi,
vključenimi v projekt, ki sta se je udeležila tudi direktorica AGM Nemec Maja Gerčer in župan Občine Žalec Janko Kos, že dogovorili o odpravi teh pomanjkljivosti in če bo vse potekalo, kot je bilo dogovorjeno, bo 1. faza končana v skladu z načrtom 21. oktobra.
»Na celotnem območju, ki ga urejujemo, ves čas potekajo tudi dogovori s stanovalci in z lastniki lokalov, ki se jih prenova najbolj fizično dotika oz. so z njim povezana tudi kakšna dela na njihovih nepremičninah. Vse dileme rešujemo sproti in večjih težav ni. Občina Žalec je pozvala tudi vse lastnike nepremičnin na tem območju, da lahko v tem času uredijo tudi morebitne nove infrastrukturne vode, saj je potem v roku desetih let zaželeno, da se na prenovljenèm območju ne bi kopalo. Nekaj med njimi se jih je že obrnilo na JKP Žalec in druge, z njimi bodo uredili tovrstne posege,« je še povedal Aleksander Žolnir. T. T.
OBČINA ŽALEC
avgust 2013
3
Krovni prostorski dokument sprejet Sredstva za energetsko obnovo
Občina Žalec je 30. julija v Uradnem listu RS objavila Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec, ki so ga svetniki potrdili na izredni seji 4. julija. S tem je zaključila več let trajajoče delo in usklajevanje na temo krovnega prostorskega akta občine, potem ko je sklep o začetku njegove priprave objavila že leta 2007. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec so svetniki na julijski izredni seji potrdili soglasno, v celoti pa ga lahko preberete na spletnih straneh občine (www.zalec.si s klikom na Predpisi).
Svetniki so potrdili tudi predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju žalske občine. To bi sicer morali storiti v šestih mesecih od sprejema novega občinskega prostorskega načrta, a so se po besedah direktorice občinske uprave Tanje Raz-boršek Rehar odločili zaradi izkušenj s komunalnim prispevkom v primeru kanalizacije. V občinski upravi so prelistali vse Uradne liste od leta 1979 in ugotavljali vse vložke, ki so jih občani na to temo že plačah, tudi v obliki samoprispevkov, ter oblikovali predlog, ki bo za občane prijaznejši, odmera komunalnih prispevkov pa precej nižja od sedanje, in to ne le za občane, ampak tudi za gospodarstvo (nižja celo med 40 in 58 odstotki). V skladu s to spremembo so sprejeli tudi spremembo pravilnika o kriterijih za oprostitve in olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka.
Na dolgi julijski seji, ki si je »status izredne« prislužila predvsem zaradi tega, ker ni bila v letnem načrtu, so med drugim za predstavnika ustanovitelja v svet zavoda OŠ Griže imenovali Matejo Cafuta iz Migojnic, v svet Glasbene šole Risto Savin Žalec pa Matjaža Krka iz Migojnic. V dvomesečno javno obravnavo so poslali predlog poslovni-
ka Občinskega sveta Občine Žalec, poslušali so poročilo o rezultatih gospodarstva na območju Občine Žalec in v SSD v letu 2012, ki ga je podal Gregor Vovk Petrovski, in potrdili predlog pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov ter določanju najemnin za poslovne prostore v lasti Občine Žalec.
Potrdili so tudi 10 % višje cene pokopaliških storitev za pokopališča Občine Žalec (za najem enojnega groba bo zdaj potrebno plačati 18,59, dvojnega 27,50, žarnega talnega groba 14,74, stenskega pa 13,20 evra. Žalski svetniki so potrdili tudi 13,1 % nižje cene storitev pomoči družini na domu. Za uporabnika znaša nova cena 4,36 evra za uro na delovni dan, 4,56 evra za dela prosti dan ali državni praznik in 5,11 evra za nedeljsko delovno uro (polne cene so 16,65 EUR, 17,05 EUR oz. 18,16 evra, razliko 50 % poravna občina).
Svetniki so sprejeli tudi predlog pravilnika o prevozu otrok v in iz osnovnih šol v Občini Žalec ter predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju.
Pri aktualnih informacijah je Tanja Razboršek Rehar sporočila, da je ministrstvo za delo in socialne zadeve na osnovi sestanka z delegacijo Občine Žalec občini posredovalo dopis, po katerem so predlagali, da se enota Doma upokojencev Polzela v Žalcu financira v okviru evropskih sredstev, zato jo bodo na mi-
Svetniki so se na izredni seji seznanili tudi z nepreklicnim odstopom svetnika Gvida Hribarja in s prenehanjem mandata nedavno tragično preminulemu občinskemu svetniku Robertu Smodeju, za katerega so ravno na dan izredne seje v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili žalno slovesnost.
nistrstvu vključili v ta program za naslednje leto. Tanja Razboršek Rehar je svetnike obvestila tudi, da so na občini sprejeli pobudo zainteresiranega podjetja, ki bi v območju OPPN Žalec Zahod med Hoferjem in Lidlom, ki meri približno 4 do 5 tisoč m2, gradil še en trgovski center. Na tem področju po veljavnem OPPN sicer ni predvidena nobena tovrstna gradnja, imajo pa velike probleme pri iskanju investitorja za štiri vila bloke, ki so predvideni tukaj, je pojasnila Tanja Razboršek Rehar. V primeru, da bi se odločili sprejeti ponudbo zainteresiranega podjetja, ki bi v občinsko blagajno prinesla tudi zajeten komunalni prispevek, bi bilo potrebno spremeniti zazidalni načrt. Zato se želijo posvetovati s svetniki, pobuda pa je že na seji sprožila različne bolj ah manj ostre komentarje.
Aleksander. Žolnir je svetnike seznanil z namero Sipra o širitvi toplovodnega omrežja in investicijah v posodobitve, ki bodo zmanjšale izgube na toplovodnem sistemu v skupni vrednosti nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. L. K.
Na julijski seji so med drugim potrdili sklep o podelitvi priznanj Občine Žalec, ki jih bodo podelili na slovesnosti ob prazniku Občine Žalec prihodnji petek, 6. septembra. Grb Občine Žalec prejmejo PGD Arja vas in PGD Gotovlje, obe društvi ob 110-letnici, mag. Ivan Glušič iz Petrovč za dolgoletno aktivno delo v društvih in občinskih organih, Danica Jezovšek Korent iz Žalca za dolgoletno in uspešno delo pri razvojnih nalogah v občini in Eran Sadnik iz Žalca za zasluge pri razvoju mesta Žalec in za dolgoletno aktivno delo. Plakete pa bodo prejeli Franc Divjak iz Šempetra za prizadevanja pri razvoju kraja ter aktivno delo v društvih, Jožef Jančič iz Griž za uspešno delo v krajevni skupnosti in društvih, Hainz Peter Janič iz Gotovelj za aktivno delo v krajevni skupnosti in projektih javne infrastrukture ter Neli in Karmen Kos Zidar s Ponikve za dosežke na glasbenem področju.
Občina Žalec je na javnem razpisu Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti uspešno pridobila dobrih 1,3 milijona evrov, s katerimi bo financirala energetsko obnovo v vrtcih Šempeter, Petrovče in Levec, v I. in II. OŠ Žalec ter OŠ Petrovče. Gre za sredstva iz Kohezijskega sklada Evropske unije.
Skupni znesek prijavljenih investicij Občine Žalec, za katere je občina prejela sredstva,
je sicer nekaj več kot 2 milijona 275 tisoč evrov, razliko med celotno vrednostjo in pridobljenimi evropskimi sredstvi pa bo poravnala Občina Žalec. Gre za investicije, s katerimi bodo v omenjenih vrtcih in šolah poskrbeli za menjavo oken, prenovo streh ah za toplotno izolacijo fasad. Največ sredstev, nekaj manj kot 788 tisoč evrov, je občina na razpisu pridobila za I. in II. OŠ Žalec, kjer je celoten znesek investicije skoraj 1,45 milijona
evrov. Skoraj 395 tisoč sredstev je pridobila za energetsko sanacijo enot Šempeter, Petrovče in Levec VVZ Žalec, kjer bo celotna investicija stala skoraj 596 tisoč evrov. V OŠ Petrovče bodo investicijo, vredno nekaj več kot 235 tisoč evrov, financirali z evropskimi sredstvi v višini skoraj 123 tisoč evrov. Z vsemi investicijami bodo začeli po podpisu pogodb z ministrstvom za infrastrukturo in prostor, zaključili pa naj bi jih leta 2015.	L. K.
V novo šolsko leto novi ravnateljici
.
*
Marija Pavčnik
Novo šolsko leto bodo v dveh šolah v žalski občini začeli pod novim vodstvom. Marija Pavčnik je postala ravnateljica OŠ Griže, Petra
Petrovič Pražnikar pa ravnateljica II. OŠ Žalec.
Marija Pavčnik, profesorica fizike, je bila od 1. aprila po odhodu nekdanjega ravnatelja Francija Žagarja v pokoj, vršilka dolžnosti ravnateljice, pred tem pa pomočnica ravnatelja in OŠ Griže dobro pozna. Izbrana je bila med sedmimi kandidati, ki so se prijavili na razpis.
Petra Petrovič Prašnikar je na mestu ravnateljice zamenjala vršilko dolžnosti Mojco Kučer - Dimnik, ki je to mesto prevzela po nenadnem odhodu prejšnje ravnateljice Sabine
Korošec. Petra Petrovič Pražnikar iz Pariželj prihaja z OŠ Braslovče, kjer je bila zaposlena kot socialna delavka.
Letos se izteče mandat tudi ravnateljici I. OŠ Žalec Tatjani Žgank Meža, prihodnje let pa ravnateljicama OŠ Šempeter mag. Petri Stepišnik in OŠ Petrovče Ireni Kolar.	L. K.
Za novi štiriletni mandat je bila poleti potrjena še ena vodilna iz žalskih javnih zavodov, in sicer direktorica Žalskih lekarn magistra farmacije Nataša Čater.
Še eno montažno krožišče
Občina Žalec je avgusta postala bogatejša za še eno krožišče, in sicer pri odcepu za Arjo vas na žalski obvoznici.
Krožišče je prenovila Direkcija RS za ceste, pri čemer je nosila večji del bremena investicije v skupni vrednosti okrog 130 tisoč evrov (z DDV). Manjši delež teh sredstev za osvetlitev krožišča je prispevala Občina Žalec. Gre za montažno krožno križišče, ki je cenejše, nam je pojasnil Pavle Hevka z Direkcije za ceste RS. Tudi takšno krožišče ustreza cilju, ki so mu želeli slediti, izboljšanju pretočnosti in prometne varnosti na tem odseku. Čeprav velja za začasno varianto, je povsem
ustrezna rešitev za nedoločen čas, pri čemer je potrebno po-
gosteje preverjati zanesljivost elementov.	L. K.
Montažno krožišče je cenejša rešitev, a popolnoma ustreza cilju večje pretočnosti in varnosti
0
3.9.
3.9.
6.9.
6.-8.9.
7.9.
7.9.
8.9.
11.9.
12.9.
12.9.
13.9.
14.9.
14.9.
18.9.
21.9. 21. in 22.9.
27.9.
28.9. 28. 9.
4.-6,10. 5.10.
6. september PRAZNIK OBČINE ŽALEC
Pridružite se nam na prireditvah, s katerimi bomo praznik proslavili!
19.00	Ikebana - živi cvet, odprtje razstave ikeban Ksenije Grabusin, Savinov likovni salon Žalec
19.00	Odprtje 8. mednarodnega folklornega festivala Od celja do Žalca, Podeželska tržnica Žalec
19.00	Slavnostna seja Občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec s podelitvijo priznanj,
Dom II. slovenskega tabora Žalec	-
Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Savinova hiša, Ribnik Vrbje, Bio park NIVO
9.00	Vebrov memorial, Športni center Žalec
20.00	8. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, gala koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec
9.00	Kolesarjenje družin, štart pred prostori Kolesarskega kluba Žalec
16.00	Srečanje podjetnikov, Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec
19.00	Odprle skupinske razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec, Savinov likovni salon Žalec
12.00	50-letnica JKP Žalec in zaključek gradnje čistilne naprave Kasaze
19.00	Odprle razstave -100 let prve razstave hmelja v Žalcu, Medobčins
9.00	Balinarsko državno prvenstvo, tekma ob 30. obletnici Balinarskega kluba t
15.00	Ponirkova zabava in tek ob Ribniku Vrbje, Ribnik Vrbje
17.00	Odprle novega mostu v Kasazah
17.00	Srečanje Abrahamov, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 1. mednarodni festival ukrajinske kulture, Dom II. slovenskega tabora Žalec
18.30 Slavnostna seja Mestnega sveta ob prazniku Mestne skupnosti Žalec, Dom II. s
9.00	Dan odprtih vrat Radiokluba Žalec, Bergmanova vila in Športni center Žalec
9.00	Tek po ulicah Žalca in zaključek akcije Razpnimo jadra, Športni center Žalec
Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Savinova hiša, Ribnik Vrbje, Bio park NIVO
19.00	Hmeljarski likof. Hmeljarski dom KZ Petrovče
■t-EŽlB:
■jMBWif' ■ .	__
Preboldski vrtec obnovljen
Križišče urejeno in semaforizirano
Med prerezom slavnostnega traku ob odprtju
Ob letošnjem občinskem prazniku Občine Prebold so slavnostno predali namenu obnovljen vrtec, ki so ga obnavljali v treh fazah: začeli so z gradnjo prizidka s štirimi igralnicami, nato pa posto-
poma z obnovo vrtca in gradnjo občinske knjižnice ter večnamenske dvorane.
Celotna investicija je veljala 1,2 milijona evrov, občina pa je bila uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za
Slovesnost ob prazniku
razvoj podeželja in energetske sanacije objektov. Pri gradnji oziroma obnovi je sodelovalo več izvajalcev. Vrtec ima urejene igralno-bivalne enote, večnamensko dvorano oziroma telovadnico in druge prostore. Trenutno je polnih štirinajst oddelkov.
Uradno odprtje vrtca s slavnostnim prerezom traku je bil za zaposlene, otroke in številne občane nepozaben dogodek, mladi nadobudneži pa so ob tej priložnosti poskrbeli za prisrčen program in v zrak izpustili balone z napisom HVALA. Slavnostni trak so prerezali ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, vodja vrtca Milica Podgoršek in župan Vinko Debelak.	D. N.
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj z županom Vinkom Debelakom in podžupanom Marjanom Golavškom
Občina Prebold je ob letošnjem občinskem prazniku pripravila številne dogodke, praznovanje pa so sklenili s slavnostno sejo z bogatim kulturnim programom in s podelitvijo občinskih priznanj.
Slavnostno sejo so združili s praznovanjem dneva državnosti in dogodek prvič pripravili v Športni dvorani Prebold. Prireditev, ki so jo začeli s prihodom praporov in z državno himno, je pripravila OŠ Prebold,
v kulturnem programu pa sta sodelovala tudi Godba Prebold in Moški pevski zbor KD Svoboda Prebold. Povezovalka prireditve Vesna Kumer je zbrane najprej popeljala skozi zgodovino domačega kraja in okolice, zadnje dejanje slavnostnega večera pa je bilo v znamenju dobitnikov letošnjih občinskih priznanj (o njih smo pisali že v junijski številki našega časopisa). Adi Vidmajer je ob tej priložnosti Občini Prebold podelil plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, saj imata občina in župan veliko razumevanja za njihovo delovanje, o tem govori tudi nova muzejska zbirka iz osamosvojitvenega časa, ki so jo predali namenu pred slavnostno sejo.	D. N.
Tudi v preboldski občini nove cene
Tudi preboldski občinski svetniki so potrdili nove cene komunalnih storitev. Prvi julijski četrtek so na 25. seji občinskega sveta obravnavali elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda. Oba so po daljši razpravi sprejeli v enaki obliki kot v ostalih petih spodnjesavinjskih občinah.
Najprej pa so preboldski svetniki prisluhnili poročilu o notranjem revidiranju poslovanja občine za leto 2012, ki ga je podala revizorka Rosanda Janič iz podjetja Loris. Revizija je pokazala, da notranji nadzori na pregledanih področjih v glavnem delujejo učinkovito.
Precej več pomanjkljivosti je ugotovil nadzorni odbor občine, ki je pregledal zaključni račun proračuna za lansko leto in se še posebej osredotočil na načrtovanje prihodkov in odhodkov ter na ugotavljanje zakonitosti porabe proračunskih sredstev na področjih kmetijstva, gospodarstva in ribištva ter protipožarne var-
nosti. Nadzorni odbor je podal številna priporočila in čeprav je na sami seji občinska uprava še pojasnjevala nekatera dejstva, je župan Vinko Debelak zagotovil, da sprejemajo ugotovitve nadzornega odbora in da bodo upoštevali vsa priporočila. Na področju protipožarne varnosti je pri financiranju Gasilske zveze Prebold potrebno izboljšati preglednost namenov porabe, je med drugim opozorila predsednica NO mag. Polonca Črnila. Prav tako mora biti po njenih besedah občina pozornejša tudi pri pregledu finančnih načrtov šole in vrtca, saj je revizija pokazala, da je zavod ob pripravi finančnega načrta povečal predvidene stroške, nato pa ob koncu leta zabeležil presežek prihodkov nad odhodki in ga prikazal kot rezultat varčevanja.
Na julijski seji so preboldski svetniki potrdili in dali v 30-dnevno javno obravnavo spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Hrastja v Latkovi vasi, kjer bo namesto prej predvidenih petih zdaj osem stanovanjskih hiš. Z olajšanjem so
sprejeli predlog nove cene storitve pomoč družini na domu, ki bo za uporabnika nižja za okoli 11 odstotkov. Strinjali so se tudi z zaposlitvijo spremljevalca gibalno oviranega otroka za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra naprej.
Ob koncu seje je župan Vinko Debelak podal nekaj aktualnih informacij, tudi o večtedenski stavki zaposlenih v domu ostarelih v Preboldu. Lastnik stavbe je Raiffaisen Leasing, lastnik doma pa podjetje Kovač. Dom naj bi postal enota trboveljskega doma upokojencev, pri čemer pa slednji noče prevzeti tudi dolgov. Julija je bilo v domu še 80 oskrbovancev, ki pa zaradi negotove prihodnosti in visoke oskrbnine, saj dom nima koncesije, zapuščajo Prebold. Občina nima nobenih pristojnosti pri reševanju tega problema, je povedal župan, je pa več možnosti. Lahko bi šlo podjetje Kovač v stečaj, stečajni upravitelj pa bi takoj podpisal najemno pogodbo za izvajanje storitev s trboveljskim domom upokojencev, je po besedah preboldskega župana ena od možnosti. K. R.
Namesto novega vrtca prizidek
V okviru projekta Ureditev križišča na regionalni cesti Ce-lje-Ljubljana na Gomilskem so končali z deli. Sredstva v višini 313 tisoč evrov je za ureditev križišča zagotovila Direkcija Republike Slovenije za ceste, 8.700 evrov za postavitev novih avtobusnih postajališč pa Občina Braslovče. Križišče je urejeno in semaforizirano s tako imenovanimi »pametnimi« semaforji, kar bo omogočilo lažje in hitrejše vključevanje v promet s stranskih na glavno cesto. T. T.
Križišče na Rezani zdaj urejeno s semaforji
Zaradi premajhnih prostorov, v katerih trenutno deluje polzelski vrtec, so se na občini odločili, da gradnjo novega vrtca izpeljejo v obliki javno--zasebnega partnerstva. A kot kaže, bo to ostala le neizpolnjena želja, saj se tudi na ponovljeni razpis, v katerem so že nekoliko omilili razpisne pogoje, ni nihče prijavil.
Polzelski župan Jože Kužnik je poudaril, da občina zaradi trenutne finančne situacije vrtca ne more graditi drugače kot v obliki javno-zasebnega partnerstva. Ker zasebnika v tej verigi niso našli, občinske službe pospešeno iščejo rešitve, kako v najkrajšem možnem času in s čim manj stro-
ški vendarle rešiti vse hujšo prostorsko stisko v predšolski vzgoji. Na Polzeli se zavedajo, da morajo rešitev poiskati čim prej, saj morajo biti novi oziroma dodatni prostori urejeni najkasneje do septembra 2014. Kužnik kot najverjetnejšo rešitev omenja dograditev obstoječega objekta, ki bi ga ob tem tudi energetsko sanirali. Dograditev bo brž kot ne morala občina kriti sama, medtem ko se lahko pri energetski obnovi nadejajo finančne podpore evropskih skladov. Z obnovo in razširitvijo obstoječega objekta, v katerem trenutno deluje vrtec, bi lahko problematiko rešili za vsaj nekaj let.
V prihodnjem vrtčevskem letu
bo vrtec na Polzeli v 16-ih oddelkih obiskovalo 283 otrok. Njihovi starši pa so gotovo veseli nižjih cen vseh programov predšolske vzgoje, ki so začele veljati s prvim julijem. Cena dnevnega programa za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja bo nižja za dva odstotka in bo znašala 390 evrov Za varstvo otrok v drugem starostnem obdobju bodo starši plačevali tri odstotke manj, kar znese 302 evra.
Kljub zapletom, ki spremljajo projekt izgradnje novega vrtca, ostaja župan Kužnik optimističen. Prepričan je, da jim bo do septembra prihodnje leto uspelo najti primerno rešitev, da otroci ne bodo ostali brez varstva. T. T.
Popravilo ceste, zdaj tudi pločnik
Furman odšel iz Andraža
V Braslovčah so končali s popravilom ceste od prireditvenega prostora do Braslov-škega jezera. Dolžina saniranega odseka je 350 m.
Dela so zajemala ureditev tlakovanih površin za pešce (pločnik) v širini 1,2 m, postavitev stojnih mest za javno razsvetljavo in širitev ter asfaltiranje vozišča v širini 4 m. Izbrani izvajalec na javnem razpisu je bilo gradbeno podjetje PEOR iz Celja, ki je dela opravilo kakovostno in v dogovorjenem roku.
Predvideni stroški gradnje so znašali 42.500 evrov, ki
jih je občina zagotovila s so- gospodarski razvoj in tehno-financiranjem ministrstva za logijo.	T. T.
Zaključek gradbenih del
V nedeljo, 28. julija, se je s sveto mašo v andraški cerkvi poslovil župnik Janez Furman, ki je devet let služboval v Andražu nad Polzelo. Dogodka so se udeležili nekateri posamezniki iz političnega življenja, med drugim tudi poslanec DZ Franc Pukšič, predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti in župan Občine Polzela Jože Kužnik.
Župnik Furman se je med sveto mašo zahvalil vernikom Župnije Andraž za zvestobo in povedal, da je bilo teh devet let bivanja v Andražu res plodnih in zanj nepozabnih. Gospodu Furmanu pa se je v imenu krajanov in Občine Polzela zahvalil
župan Jože Kužnik in mu podaril štolo, Monografijo Polzele in županovo vino.
Janez Furman odhaja v Župnijo Loka pri Zidanem Mostu,
soupravljal bo tudi župniji Zidani Most in Razbor pod Lisco, z Župnijo Andraž nad Polzelo pa bo zdaj soupravljala Župnija Polzela.	T. Tavčar
Energetska sanacija šol
30. družinsko petje v Andražu
Sanacija OŠ Polzela
Pri izolaciji fasade na Vranskem
Tudi občine Polzela, Prebold, Tabor in Vransko so na razpisu Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih objektov v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture uspele pridobiti evropska sredstva, s katerimi so sofinancirale energetsko
obnovo svojih osnovnih šol.
Občina Vransko je med počitnicami s pomočjo evropskih sredstev že začela z energetsko obnovo OŠ Vransko, za kar so prejeli nekaj več kot 206 tisoč evrov. Z njimi pa so prenovili toplotno izolacijo fasade, strop, posodobili ogrevanje in kotlovnico. Z deli bodo končali do začetka šolskega leta. Za
obnovo vrtca pa zaradi spomeniško zavarovane fasade niso dobili dovoljenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Občini Polzela je uspelo pridobiti nepovratna sredstva za energetsko sanacijo osnovne šole v višini 334.270 evrov. Razliko do predračunske vrednosti te investicije v višini
430.000	evrov bo pokrila občina. Osnovni namen investicije je povečanje energetske učinkovitosti, kar posledično vodi k zmanjšanju porabe energije in s tem zmanjšanju tekočih obratovalnih stroškov ter k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje zaradi zmanjšanja emisij C02. Ob tem bodo s prenovo oziroma sanacijo dosegli tudi boljše delovne pogoje za učence in zaposlene. Za izvedbo del so na javnem razpisu izbrali družbo TIPO, investicijske gradnje, d. o. o., Ljubljana. Pogodbena cena za izvedbo sanacijskih del je
430.000	evrov, rok za dokon-
čanje pa je 15. oktober. Kot so povedali na Občini Polzela, jim kljub prizadevnosti vseh vpletenih v projekt, da bi dela opravili med počitnicami, to ni uspelo. Sklep o sofinanciranju države so namreč prejeli šele
23.	julija, skladno s pravili pa lahko z deli, sofinanciranimi iz sredstev EU, začnejo šele po prejetju sklepa.	T. T.
Teniški tečaji in plavanje v Preboldu
Udeleženci enega izmed tečajev z Radom Vogrinčičem in Mojco Debelak
V Občini Prebold imajo mladi med počitnicami kar nekaj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, za kar skrbijo Športna zveza Prebold in razna društva. Pomembna je tudi pomoč občine, ki daje velik poudarek delu z mladimi in možnostim za njihovo delovanje. Tudi letos so med drugim
organizirali teniške tečaje za osnovnošolske otroke in štiri plavalne tečaje. Prvi so potekali na igriščih ob kopališču, drugi pa na preboldskem bazenu.
Vodja teniške šole v Preboldu in športni terapevt Rade Vogrinčič je povedal, da se otroci na tečajih učijo osnov tenisa, z različnimi igrami pa pridobiva-
jo na motoriki in dodal: »Upam, da bodo otroci s pridobljenim znanjem z veseljem igrali tenis in tako v čim večji meri izkoristili poletne počitniške dni ter se morda udeležili tudi teniške šole v času pouka v OŠ Prebold, kjer bomo nadgradili med počitnicami pridobljeno znanje.«
Plavalne tečaje sta organizirala ŠD Partizan Prebold in Športna zveza Prebold: Skupaj sta jih pripravila kar 4. Prvega plavalnega tečaja, ki je potekal od 1. do 5. julija, se je udeležilo 33 otrok od 5. do 12. leta, zanje pa je skrbelo devet vaditeljev plavanja z vodjem tečaja Anejem Vrhovnikom. Nadaljevani tečaj, ki je potekal od 8. do 12. julija, udeležilo pa se ga je 19 otrok od
6.	do 12. leta, sta vodila Mojca Bobek in Mohor Marjetič, pomagala pa sta tudi študenta Maša in Žiga.	D. N.
Udeleženci drugega plavalnega tečaja, ki sta ga vodila Mojca Bobek in Mohor Majerič
KD Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2013, je pod glavnim pokroviteljstvom Občine Polzela v nedeljo pripravilo že 30. družinsko petje z naslovom Peli so jih mati moja. Zaradi slabega vremena je prireditev potekala v dvorani Zadružnega doma Andraž, odpovedali pa so družabno prireditev.
Na prireditvi je letos nastopilo 13 družin iz raznih slovenskih krajev. Najštevilčnejša na prireditveni je bila 16-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu, ki je letos nastopila že trinajstič, skupaj pa
Družina Pižornjepo petih letih ponovno nastopila, tokrat že sedemnajstič
je nastopilo 79 pevk in pevcev. Na začetku sta zbrane nagovorila župan Občine Polzela Jože Kužnik in minister za gospo-
darstvo Stanko Stepišnik, Ida Jevšnik in Martina Ograjen-šek pa sta ob 30. jubileju pripravili razstavo.	T. T.
Poletje na preboldskem bazenu
V najbolj vročih poletnih dneh je bil preboldski bazen prava osvežitev za kopalce iz naše doline in od drugod, najbolj pa za otroke. Zanje je bilo kopanje brezplačno, kar v dogovoru z ostalimi spodnjesa-
vinjskimi občinami omogoča Občina Prebold, ki upravlja z bazenom in skrbi za njegovo delovanje.
Letošnje vroče poletje je omogočilo kopanje več kot 40 dni, kar je največ v zadnjih letih,
dnevno pa je bilo kar okoli 300 kopalcev, so povedali v občinski upravi. Letos je za boljšo gostinsko ponudbo, v kateri je vsak dan tudi hrana, poskrbel nov najemnik lokala ob bazenu, ki ob tem obljublja še več drugih dogodkov in prireditev. Predvidoma bo bazen odprt še prvi teden v septembru. D. N., K. R.
Na preboldskem bazenu je prišlo tudi do nezgode, v kateri se je zaradi padca v jašek, ki ga je malo pred tem odprl kopališki mojster, poškodovala desetletna de-. klica iz Žalca. Deklico so zaradi pretresa možganov odpeljali v bolnišnico. Kriminalisti okoliščine dogodka še preiskujejo.
Z ene od številnih prireditev, na katerih ni manjkalo glasbe in presenečenj, ki sojih za obiskovalce bazena in lokala pripravili novi najemniki
Druženje s konji in ustvarjalnice
Malteška konjenica Polzela je med poletnimi počitnicami pripravila brezplačen enotedenski program druženja s konji za osnovnošolce, ZKTŠ Polzela pa ustvarjalne delavnice.
Druženje s konji v organizaciji Malteške konjenice Polzela je zbudilo veliko zanimanje, zato so tečaj izvedli v treh zaporednih tednih v skupinah po 12 otrok. V tem času so tečajnike seznanili z razvojem konj in njihovo uporabnostjo skozi zgodovino, z osnovami konjske anatomije, uporabnostjo konj v današnjem času in z odnosom človeka do konj. Otroci so lahko sami čistili hlev in konje, jih krmili ter skrbeli zanje. Pridobili so tudi osnovno znanje ježe konja. Svoje znanje so na koncu pokazali staršem, predsednik društva Zvonimir Zupanc in župan Občine Polzela Jože Kužnik pa sta jim podelila priznanja.
ZKTŠ Polzela je med šolskimi počitnicami poskrbel za zabavno in ustvarjalno druženje otrok. V ustvarjalnicah so reciklirali in iz odpadnih materialov izdelovali umetnine,
zapestnice in verižice, pridobivali novo znanje o uporabi odpadnih plastenk, škatlic in pokrovčkov ... Otroci bodo lahko pod vodstvom anima-
torke Nine Rojc v prostorih polzelske občinske knjižnice na Gradu Komenda ustvarjali še vse do 30. avgusta med 8. in 15. uro.	T. T.
Zvonimir Zupanc in Jože Kužnik med podelitvijo priznanj
Otroci v polzelski knjižnici
Rešimo, kar se rešiti da	Za praznik obisk kardinala
Dr. Stanislav Lipovšek je vernike na praznik Marijinega vnebovzetja prosil, da Cerkev podprejo z molitvijo, da bodo rešili, kar se rešiti da, in da bodo prečiščeni in prenovljeni izšli iz preizkušnje, v katero so zašli po lastni krivdi
Na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) so bile najbolj obiskane romarske poti. Ta praznik je med Marijinimi prazniki najstarejši, v njegovo čast pa prirejajo po cerkvah svete maše, posvečene devici Mariji. Celjska škofija je osrednjo slovesnost pripravila v Baziliki Matere Božje v Petrovčah, ki je bila kar premajhna za vse romarje, slovesno somaševanje pa je vodil škof, msrg. dr. Stanislav Lipovšek.
Celjski škof je, kot je znano, zadnji julijski dan po odstopu nadškofa Marjana Turnška kot apostolski administrator začasno prevzel tudi vodenje finančno obubožane mariborske nadškofije. Na praznik Marijinega vnebovzetja je v Petrovčah med drugim povedal: »Kaj je tisto, kar nagiba množice, da na ta praznik obiskujejo Marijina svetišča? Tu gre za nekaj velikega, skrivnostnega, tu je Marija Vnebovzeta, ki je bila kot Jezu-
sova mati po končanem teku zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo in je kot taka »začetek in podoba poveličane Cerkve, trdno upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu«, kakor njeno vlogo in pomen praznika izraža vera Cerkve v hvalospevu današnjega prazničnega bogoslužja. Kaj se dogaja na poti našega življenja? Skrbi in vznemirja nas veliko stvari. Kar priznajmo, da smo že nekoliko utrujeni, morda tudi malodušni ali nejevoljni ob nenehnem soočanju z zaskrbljujočimi pojavi in posledicami vsesplošne krize, ki ne popusti in se s svojimi zloveščimi lovkami priplazi celo v zavetje naših domov in družin, v sredo našega življenja. V teh dneh so nas posebej prizadele žalostne posledice finančnega zloma mariborske nadškofije in družb, ki so bile z njo povezane. To je pripeljalo do tega, da sta mariborski nadškof dr.
Marjan Turnšek in ljubljanski nadškof dr. Anton Stres sprejela naročilo papeža Frančiška in zaradi objektivne odgovornosti odstopila. S tem naj bi omogočila pospešeno urejanje in reševanje nastalega položaja, da bi novi mariborski in ljubljanski nadškof lahko neobremenjeno nadaljevala duhovno poslanstvo mariborske in ljubljanske nadškofije. Papež Frančišek me je imenoval za začasnega apostolskega administratorja mariborske nadškofije in zato sem, razumljivo, še globlje povezan s tem dogajanjem. Kot apostolski administrator mariborske nadškofije vas ponižno in zaupno prosim, da mene in moje sodelavce pri reševanju položaja blagohotno spremljate in podpirate z molitvijo, da bomo rešili, kar se rešiti da, in da bomo duhovno prečiščeni in prenovljeni izšli iz preizkušnje, v katero smo po lastni krivdi zašli...«	T. Tavčar
Za praznik nov grb
uspelo zgraditi tretji del protipoplavnega nasipa ob potoku Ložnica in poglobiti njegovo strugo, na mostu pri letališču so postavili novo ograjo, v južnem delu kraja pa so uredili javno razsvetljavo. Načrtov je še veliko, a so kar nekaj finančnih sredstev porabili za pluženje snega in odstranjevanje posledic poplave.
Silvo Lavtižar iz turistično-kul-turnega društva, ki je pripravilo priložnostni program, je predstavil novi grb Krajevne skupnosti Levec, v katerem so zajete vse značilnosti kraja, sama podoba pa je v skladu s predpisi heraldike. Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos.
V program praznovanja so zapisali kar štirinajst prireditev, in sicer tekmovanja upokojencev, gasilcev, golažijado, različna športna tekmovanja, ribičijado in srečanje starejših krajanov. Na zelenici pri krožišču so razstavili klobuke, ki so nastali v likovni delavnici TKD Levec, udeleženci slavnostne seje pa so si lahko ogledali zanimivo razstavo izdelkov, ki so jih ustvarili krajani Levca. Letošnja razstava v sklopu praznovanja krajevnega praznika nosi naslov Moj hobi. T. Tavčar
Zakonca Ivanek sta na golažijadi pripravila najboljši golaž
Predsednik KS Levec Rafael Hrusti
V najmlajši krajevni skupnosti v žalski občini, ustanovljeni leta 1999, v Levcu so ob letošnjem krajevnem prazniku v petek v dvorani gasilskega doma pripravili slavnostno sejo sveta, na kateri je zbrane nagovoril predsednik Sveta Krajevne skupnosti Levec Rafael Hrustel.
Najprej seje zahvalil društvom, ki s svojim delovanjem bogatijo življenje v kraju. Letos jim je
V Grižah praznovali
Župnija Griže je avgusta v okviru svojega praznika pri podružnični cerkvi sv. Neže v Libojah pripravila kar nekaj prireditev.
V petek, 16. avgusta, so praznovanje z dalmatinskimi napevi obogatili članice glasbene skupine M.J.A.V. in njihovi gostje. Dan pozneje je potekalo srečanje starejših in bolnih župljanov. Nedelja je bila v znamenju poročnih jubilejev, v sredo zvečer pa je v šotoru potekal deseti zahvalni koncert, ki je bil tokrat posvečen Avsenikovi glasbi. Dan zatem, v četrtek, 22. avgusta, so prav tako v šotoru ob župnijskem domu pripravili Večer svetovnih zimzelenih melodij, na katerem so nastopili člani ansambla Coda Express, prejšnji petkov večer pa je bil namenjen že devetemu plesnemu večeru. Osrednja prireditev 18. praznika župnije je bila minulo nedeljo v znamenju mašnega slavja. Sveto mašo je vodil kardinal dr. Franc Rode, in sicer v zahvalo za uspešno izvedbo 30-letnega projekta gradnje in obnove porušene cerkve sv. Neže. Sledilo je slavje pod
Mašo za praznik je vodil kardinal dr. Franc Rode
Skupina M. J.A. V. je odprla praznovanja župnije Griže
šotorom, kjer so za dobro razpo- tem pa so tudi zaokrožili letošnje loženje poskrbele Navihanke, s praznovanje. D. Nàraglav
Letošnje praznovanje praznika KS Griže bodo od 23. avgusta do 13. septembra zaznamovale številne prireditve. Osrednja proslava ob prazniku krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj in denarnih nagrad mladim športnikom, je bila v soboto zvečer v dvorani Doma kulture Svoboda Griže.
Predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb je poudaril, da so od lanskega do letošnjega praznika uredili dokumentacijo za obnovo ceste mimo Verdnika v Migojnicah in za parkirišče nasproti cerkve v Grižah, za katerega so zemljišče s pomočjo občine odkupili že leta 2012. Asfaltirali so 200 m mulde iz smeri Zabukovice proti Alojzu Salobir-ju. V spodnjih Grižah so uredili križišče s prehodom za pešce, s pomočjo ARSA so sanirali drugi del potoka Artišnica, Občina Žalec pa je dokončala projekt priključevanja na javni vodovod Britna sela. V govoru je pohvalil delavnost gasilskih društev Griže in Zabukovica, planince, društvo upokojencev, lovce, čebelarje in aktiv kmečkih žena.
V nadaljevanju sta predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb in nekdaj odlična športnica - ke-gljačica Mira Grobelnik podelila priznanja mladim športnikom. Priznanje so prejeli Gal Zakonjšek Pino, Anže Hribar, Zala Ba-udek, Laura Marčen, Jaka Kuhar in Gašper Veligošek, priznanja in denarno nagrado pa Lina Pušnik, Katja Vodeb, Leonardo in Henrik Vergilas, Mihael Žgank, Katja Verdnik, Nastja Govejšek, Aja Gračner Zupanc, Rok Drakšič in Lucija Polavder, ki se je v imenu vseh športnikov zahvalila za priznanja in denarne nagrade. V kulturnem programu so nastopili
V Grižah so ponovno nagradili mlad športnike
harmonikarji Maj Verdev, Luka in Žiga Sopotnik, folklorna skupina OŠ Griže, saksofonistka Staša Virant, Ubrane strune, Olga Markovič in Godba Zabukovica. Ob prazniku jim je čestital žalski župan Jan Kos in jim zaželel veliko delovnih uspehov.
V okviru praznika so prejšnji vikend pripravili tudi razstavo Lovskega društva Gozdnik Griže in Čebelarskega društva Griže,
slikarsko razstavo 13-letne Špele Guček, učenke OŠ Petrovče, in šahovski turnir. V soboto, 31. avgusta, bodo ob 9. uri odprli razstavo ročnih del, v nedeljo, 7. septembra, bo dan za kolesarje, ki se bodo ob 9. uri podali po KS Griže, ob 15. uri bo dan odprtih vrat PGD Griže in v petek, 13. septembra, ob 16. uri v dvorani društva upokojencev srečanje starejših krajanov. T. Tavčar
Pohod po spominskih obeležjih NOB s 100 udeleženci je ob prazniku minulo soboto pripravil OOZV NOB Žalec; pri lovskem domu na Rinki je bilo srečanje članov
V Braslovčah pražijo vali hmeljarji
Janez Oset vitez hmeljarstva
in lahko bi rekli, da mu je ta grenka roža poleg njemu drage družine ena velika skrb in veselje, je med drugim zapisano v obrazložitvi k priznanju.
Leta 2004 je bil Janez Oset med pobudniki ustanovitve slovenskega društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes, ki šteje danes že 160 članov. V omenjenem društvu je vse od ustanovitve tudi blagajnik. Bil je pobudnik, da je društvo leta 2010 pristopilo k mednarodni hmeljarski zvezi. Veliko napora vlaga tudi v združitev vseh slovenskih hmeljarjev.
Iz Slovenije je omenjeno priznanje na svetovnem hmeljarskem kongresu, ki je potekal od 6. do 9. avgusta, prejela tudi prof. dr. Branka Javornik z Biotehniške fakultete v Ljubljani.	T. Tavčar
Združili prireditvi v Žalcu in Rupah
Na njivo prihajajo obiralci in gospodar
težave je hmeljarjem letos povzročilo hudo neurje 29. julija. Začetek obiranja je odvisen od več dejavnikov: sortne sestave, površine, tal, starosti nasadov, obiralnih zmogljivosti itd. Kot kaže, bo pridelek slabši kot v zadnjih desetih letih. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili župani in podžupan spodnje-savinjskih občin, predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk ter direktorica Inštituta za hme-lajrstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič. Slednja je v imenu svetovne zveze hmeljarjev (njen kongres je potekal od
6.	do 9. avgusta v Belgiji), za zasluge v hmeljarstvu Janezu Osetu iz Drešinje vasi podelila orden Vitez hmeljarstva.
Osrednja prireditev se je popoldne začela s povorko skozi trg do prireditvenega prostora. Na čelu povorke so bili konjeniki KD Mustang, godba in mažoretke Pivovarne Laško, z vozovi so se pripeljali tudi starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih hmeljarskih opravil, tokrat v znamenju hmeljarske ohceti in predaje hmeljarske kmetije v roke mladega gospodarja. Za pestro dogajanje so poskrbeli člani društev podeželske mladine Tabor, Polzela, Petrovče, Gotovlje, Grušovlje, Roje in Braslovče ter Turistično društvo Braslovče in Kulturno društvo Gomilsko.
Predajo starešinstva in imenovanje nove princese je že šti-ridesetič zapored vodila Martina Zupančič. Sledila je predaja prapora novemu starešini, nato pa so nazdravili z vrčkom piva. Pred družabnim delom so zbrane nagovorili predsednik TD Braslovče Branko Ribizel,'bra-slovški župan Branimir Strojan-šek, žalski župan Janko Kos in drugi. Ob hmeljarskih kmečkih zabavnih igrah v nadaljevanju pa so se zabavali tako nastopajoči kot gledalci.
V okviru 51. hmeljarskega praznika v Braslovčah so pri-
Milena Zupančič med podelitvijo priznanja Janezu Osetu
Kmečka mladina med prikazom obiranja hmelja pravili več spremljevalnih prireditev, med drugim tudi rock koncert hmeljarjev s skupinama BO in Cover Lover s pevcem Zoranom Predinom, turnir v odbojki na mivki za člane in članice, turnir v košarki, ribiško tekmovanje v Preserjah, vodne igre na Braslovškem jezeru, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal hmeljske kobule, tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami ter braslovško podeželsko tržnico.	T. Tavčar
Predsednik TD Braslovče in župana občin Braslovče in Žalec so se na prizorišče pripeljali s kočijo
V času obiranja hmelja znova zabrnijo obiralni stroji in žičnice so iz dneva v dan bolj prazne. Pri starejših prebivalcih pa oživijo spomini na čase, ko so hmelj obirali ročno in je bila dolina preplavljena z obiralci iz raznih slovenskih krajev, s Hrvaške in tudi od drugod. To je bil čas veselja, prepevanja, novih znanstev in prijateljstev pa tudi ljubezni.
Modernizacija je naredila svoje. Idila tistega časa je izginila iz vasi, ostajajo le spomini. Spomine na tiste čase ohranjajo razna društva, med njimi je zelo prizadevno Etnološko društvo »Hmeljarska vas« Šempeter, ki ga vodi Nevenka Jelen iz Kal oziroma Lok pri Šempetru. Sredi avgusta so predstavili ročno obiranje hmelja, dogodek pa združili z začetkom obiranja hmelja v organizaciji ZKŠT Žalec.
Etnološko društvo Hmeljarska vas je za prikaz ročnega obiranja hmelja na svoji njivi v Rupah, nad Jamo Pekel, že pred leti posadilo hmelj - avtohtono vrsto savinjski gol-ding. Društvo dvakrat na leto pripravi posebni prireditvi: okrog 1. maja tekmovanje v
komentarjih voditelja Francija Podbrežnika.
Najprej so prikazali obiranje hmelja na star način, za kar so poskrbele članice Ženskega pevskega zbora Ponikva in etnološkega društva, v vlogi gospodarja kmetije pa je bil tudi letos Jože Jezernik. Sledilo je tekmovanje ekip v obiranju hmelja, ki ga je spremljala posebna komisija.
Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril župan Janko Kos, novoizvoljena hmeljarski starešina Jože Ribič, hmeljska princesa Eva Bizjak in specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa so udeležencem prireditve spregovorili o hmelju in hmeljarstvu. D. N.
hmeljarstva.
Ivan Janez Oset, hmeljarski starešina iz leta 2002 iz Drešinje vasi, je hmeljar že od mladostnih let. Sodobno je uredil kmetijo, v hmeljarstvo je vpeljal tudi svojega sina in skupaj pridelujejo hmelj na 25 ha. Hmeljarstvo mu je v krvi
postavljanju hmeljevk, sredi avgusta pa predstavitev obiranja hmelja na star način.
Letošnjo poletno prireditev so posnele angleška televizija, ekipa POP TV in Savinjska televizija. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za pravo »obi-rovsko« malico - tople kumare s stročjim fižolom in z ocvirki.
Prireditev, ki je tokrat potekala v organizaciji ZKŠT Žalec in Občine Žalec ter ob sode-
lovanju Etnološkega društva »Hmeljarska vas« Šempeter, Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, je obiskalo kar nekaj ljudi, ki so uživali tudi ob zanimivih
seji govorili o hmeljarstvu, na srečanju hmeljarskih starešin, princes in hmeljarjev ter gostov pa sta o delu društva in svojem delu govorila dosedanja princesa Monika Jelen in hmeljarski starešina Slavko Šalej, nato pa ste se predstavila nova princesa, 19-letna Eva Bizjak iz Gotovelj, ki je končala gimnazijo in bo nadaljevala s šolanjem na koprski filozofski fakulteti, in novi starešina, 52-letni Jože Ribič iz Zg. Roj, ki kmetuje na 20-hek-tarski kmetiji.
Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa je poudarila, da bo letošnji pridelek na 1166 ha rodnih nasadov, od tega je 105 ha prvoletnih, v veliki meri odvisen od vremena. Hmeljarji intenzivno namakajo večino hmeljišč, okoli 550 ha hmeljišč je opremljenih s kapljičnim namakalnim sistemom, ostale pa namakajo z razpršilci. Dodatne
Direktorica Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Milena Zupančič je na slavnostni seji Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v Braslovčah v imenu svetovnega združenja hmeljarjev Janezu Osetu podelila orden vitez
Nova princesa in starešina
Slovenski hmeljarji so v Braslovčah slavili že svoj 51. praznik. Prireditev so pripravili Turistično društvo Braslovče, Občina Braslovče in Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom, ki ga je pospremila tisočglava množica, je za eno leto ustoličilo novo hmeljsko princeso in starešino.
Že dopoldne so na slavnostni
Irena Friškovec
Savinjska dolina pod udarom suše
Martina Zupančič
Letošnje poletje je tudi v Spodnji Savinjski dolini postreglo z vročinskim rekordom. Nič izjemnega pa ni bila suša, ki je ponovno prizadela slovensko kmetijstvo, čeprav bi lahko bili bolje pripravljeni nanjo. Odgovor je namakanje, v njem pa se skriva zapleten mehanizem, ki zahteva dobro mrežo zajemanja podatkov o razmerah v tleh in zraku, vzpostavitev namakalnih sistemov in predvsem ogromno znanja pri uporabi podatkov in vode, poudarja Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer si že več let prizadevajo vzpostaviti center za namakanje.
Na inštitutu med drugim pripravljajo prognoze bolezni in škodljivcev za poljedelce, vrtnarje, vinogradnike, sadjarje in hmeljarje ter sproti izdajajo navodila za škropljenje in namakanje, zato spremljajo tudi vreme. »Ker potrebujemo za to prognozo tudi stanje vremena, vključujemo poleg vremenske postaje ARSO tudi naše adkom postaje, da imamo podrobnejšo sliko. Na celotnem področju hmeljarske pridelave imamo enajst takih postaj. Zaradi spremenjenih . klimatskih razmer v zadnjih nekaj letih, ko imamo predvsem velika nihanja oziroma takojšnje prehode iz mrzlega v vroče vreme in ker je to izredno mikroklimatsko pogojeno, pa ne vemo, ali je ta mreža sploh še dovolj gosta. Da bi to ugotovili, bi potrebovali poseben raziskovalni projekt. Na kilometer ali
celo na petsto metrov so resne razlike v količini dežja. Če bi res hoteli čuvati okolje, zemljo in vodo ter paziti na stroške, ki niso majhni ne v primeru namakanja ne pri borbi proti škodljivcem, bi morali imeti gostejšo mrežo. Danes se na ravni Slovenije pogovarjamo, da bi bili že kar iz vremenskih postaj ARSO dovolj dobri podatki, da bi jih ljudje dobili po SMS, na osnovi katerih bi namakali. Toda ob vsem tem je potrebno upoštevati različne tipe tal, da imajo posamezne kulture različne potrebe po vodi in da imamo različne sisteme, ki omogočajo dostop do vode, ali gre torej za poljske namakalnike, kapljično namakanje na vrhu, v tleh ali po grebenih oziroma zemlji. Upoštevati moramo, ali namakamo vrtnine, poljščine ali trajne nasade. Poleg tega je potrebno upoštevati še velik sklop ekonomike oziroma katera od kultur v danih razmerah glede na ceno na trgu sploh prenese strošek namakanja. Stvar je izredno kompleksna, znanja in poznavanja tega pa še ni veliko, zato mislim, da je tu še ogromno dela,« opozarja Martina Zupančič.
IHPS se že sedem let trudi, da bi postal tudi tako imenovani namakalni center, kjer bi lahko ljudi usposobili za namakanje. »Z ombrometri bi naredili bolj gosto mrežo zajemanja podatkov oziroma bi si takšno merilno postajo postavil vsak kmet na svojem posestvu. Na osnovi tega in vsega, kar sem naštela prej, bi se lažje oziroma pravilneje odločal za namakanje. Želeli smo, da bi kot inštitut vključili v ta center vrtnine, sadjarstvo in hmeljarstvo, da bi lahko natančneje in okolju prijazno opravljali nalogo »popravljanja« naravnih nepravilnosti. Ne moremo preprečiti na primer tornada, velikih voda ali dolgotrajne mokrote, lahko pa ukrepamo proti suši. In proti suši so se med prvimi začeli boriti hmeljarji, saj so bili prvi namakalni sistemi postavljeni leta 1987.«
Čeprav je Slovenija bogata z
Suše so postale stalnica, njihove posledice pa velikanske
vodami in na primer Izraelci ne morejo razumeti, da lahko imamo težave s sušo, se poleti v sušnih obdobjih dogaja prav to: namakanje pogosto ni mogoče celo tam, kjer namakalni sistemi so, ker padejo vodostaji. V času, ko je vode veliko in preveč, je ne znamo zadržati za čas suše. »V naši dolini se pripravljajo tako imenovani suhi zadrževalniki, ki bi zagotovili poplavno varnost Celja in Laškega. Še vedno menim, da so na zdaj zastavljen način prevelik poseg tako v okolje kot v prehransko varnost in da bi bilo mogoče z obstoječimi vodnimi površinami in drugimi sistemi najti kakšno drugo rešitev, vendar je nihče niti ne omeni. A če že bodo narejeni suhi zadrževalniki, naj bi vsaj en zadrževalnik postal mokri in bi bil poleti zajetje vode za namakanje. Verjetno bi kmetijski sektor v tem primeru laže sprejel ta poseg na kmetijske površine. Prepričana sem, da posledic takih posegov ne poznamo, učinke ocenjujemo samo kratkoročno, v kmetijstvu pa ni nič kratkoročnega. Z namakanjem lahko povzročaš tudi škodo, če ni pravilnih odmerkov vode za točno določena tla in točno določeno kulturo. Navadno projekti namakalnih sistemov ne premorejo dovolj denarja, da bi vključevali še ta del pravilne uporabe sistema, ko je postavljen, se pravi pravih napovedi s pravimi količinami ob pravem času za točno določeno kulturo ter vzdrževanje sistema.«
Čeprav na IHPS pravijo, da potrebujejo za boljše napovedi dodatno opremo, pa so napovedi že zdaj na voljo vsem: »Napovedi objavljamo na naši internetni strani, na odzivniku in v informacijah, ki jih pošiljamo pridelovalcem. Kdorkoli želi ali povpraša, lahko dobi podatek. Če pa si kdo želi posebno analizo, ki ni v sklopu te splošne napovedi oziroma kolikor nam ta trenutek država krije v okviru tako imenovane javne službe, jo mora plačati sam. Ta naša splošna napoved pa je vseeno bolj natančna kot tista od ARSO, ker imamo na tem območju več postaj.«
Odgovor na vprašanje, ali so namakana polja letos občutno bolje obrodila, ni enoznačen: »Odvisno od tega, koliko kdo zna: ali upošteva našo napoved in res takoj začne z namakanjem. Če damo napoved za namakanje, za zvečer istega dneva pa so napovedane padavine, večina ta dan še ne bo namakala. Ampak čakati ne bi smeli, ta dan rastlina že doživlja šok. Ali pa namočijo malo bolj, ker se bojijo, da bo kmalu zmanjkalo vode
v sistemu ... Z raznimi ukrepi in tehnološkimi sestanki hmeljarje obveščamo o vsem tem, toda, kot sem že rekla, tudi sami hi potrebovali še več baz podatkov, da bi bile lahko naše napovedi bolj prilagojene številnim različnim pogojem. Drugo vprašanje je, ali kmetje sploh vedo, kakšna tla imajo. Nihče v Savinjski dolini nima homogenih tal, že na isti njivi so lahko od peščenih do ogljenih tal, kar se lepo vidi na primer na koruzi. Stroški namakanja niso majhni, ker je treba pri nas vodo plačati, treba je vzdrževati in popravljati sistem. Te stroške prenesejo le intenzivne kulture.«
V dneh najhujše suše je bilo slišati tudi pobude, da bi v Sloveniji uredili sisteme namakanja, kot so jih na primer poznali že stari Egipčani. »Ja, če bi imeli takšno zemljo, kot je v Egiptu. Tudi v ZDA to gre. Savinjska dolina pa je talno izredno pestra,« pojasnjuje Martina Zupančič in dodaja, da imajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje razumevanje za to problematiko, vendar primanjkuje denarja in ustreznega strokovnega kadra. Namakanje je vključeno v krovno kmetijsko strategijo in panožne strategije in na državni ravni se je že oblikovala komisija, ki bo strokovno pristopila k temu problemu, oblikovane so tudi regijske komisije.
Seveda bi se lahko sušnim obdobjem prilagodili tudi z izborom kmetijskih kultur: »To so obvladovali že naši dedje, temu so rekli kolobar. Mi smo zaradi ekonomike ta kolobar bistveno zožili. Povečeval se je obseg živinoreje, zato je bilo potrebno pripraviti ustrezno krmno bazo, energetsko močno,
zato je začela močno prevladovati koruza. Z določenimi kulturami se da prilagoditi tem vremenskim nihanjem. Na primer lucerna. V suši sicer raste počasneje, a je edina, ki odganja, travniki so suhi. Tudi znotraj koruze in vseh ostalih kultur so sorte, ki so bolj odporne na sušo. Je pa za naše področje tega še premalo, poleg tega moramo upoštevati, da tudi posamezna področja Slovenije potrebujejo različne sorte.«
V kmetijstvu so lahko odločitve, kdaj sejati oziroma saditi, usodne za pridelek. Kako naj kmetje vedo, kdaj je pravi čas? »Ne morejo vedeti, zato je to tako težka proizvodnja pod milim nebom. Pogosto narediš stroške, dobiš pa nič. Tudi dolgoročne vremenske napovedi niso dovolj zanesljive, odločitve v kmetijstvu so izredno težke in zahtevajo veliko znanja, zato pa tudi večino vremenskih pregovorov izhaja s kmetijskega področja. To so bile dolgoletne izkušnje, ki danes tudi ne držijo povsem, saj se klima spreminja. Mislim pa, da se klima na našem planetu že ves čas spreminja. V Zgodovini Štajerske (Lapajne) je navedeno, da so leta tisoč sedemsto in še nekaj breskve cvetele decembra. Če bi se to zgodilo danes, bi vsi zagnali vik in krik. Ves čas se nekaj dogaja, je pa zagotovo zdaj obdobje hujših ekstremnih nihanj.«
Kdaj bi torej lahko IHPS postal center namakanja? »V strategijo in plane smo vključili center na-
»Glede na to, da kmetijska pridelava brez možnosti namakanja praktično ni več mogoča, dajemb tudi v okviru javne kmetijske svetovalne službe v okviru KGZS vedno večji poudarek izobraževanjem s področja namakanja, ki jih organiziramo za kmete. Znanja s tega področja res primanjkuje, in to že od pridobivanja vodnih dovoljenj naprej, tudi glede tehnik namakanja, uporabe in vzdrževanja namakalnih sistemov. Za uporabnike organiziramo prikaze dobrih praks (v začetku avgusta smo organizirali ogled delovanja novega velikega namakalnega sistema v Ormožu), predavanja, delavnice ... K sodelovanju pri izvajanju teh izobraževanj povabimo tudi zunanje strokovnjake (IHPS, fakulteta MKO),« je povedala Irena Fri-škovec, svetovalka specialistka II (za področje hmeljarstva) pri KGZS.
makanja, kako bo z izvedbo na nivoju države, pa še ni jasno. Eno je organizacijsko vprašanje, veliko bolj pomembna pa je vsebina. Imamo za skoraj 43 let podatkov o evapotranspiraciji, to je veliko bogastvo, ki ga lahko koristimo. Pri nas s tega področja manjka tudi strokovnega kadra, zato smo se pred tremi leti dogovorili z gospodarstvom, da smo skupaj investirali v mladega raziskovalca, ki bo letos doktoriral. Sodelujemo pa seveda tudi z biotehniško fakulteto in ARSO, saj brez sodelovanja ne gre,« je še povedala Martina Zupančič. K. R., foto: T. T.
Meteorološke postaje so zabeležile rekordne temperature 8. avgusta (v oklepaju je podatek o skupnih julijskih padavinah):
-	Braslovče (Pšaker): 37,9 °C (15 mm)
-	Kasaze (Mirosan): 40,3 °C (21 mm)
-	Parižlje: 38,8 °C (11 mm)
-	Ojstriška vas: 38,5 °C (26 mm)
-	Latkova vas: 39,2 °C (24 mm)
-	Radlje ob Dravi: 38 °C (38)
-	Žalec: 39,8 °C (24 mm)
Vir: www.agromet.mko.gov.si (podatki so javno dostopni)
Namakajo lahko 400 ha zemljišč
Brez namakalnih sistemov si sodobnega kmetijstva skoraj ni več mogoče predstavljati
V Braslovčah so predali namenu obnovljena namakalna sistema v Šmatevžu in Letušu, ki lahko skupaj zagotovita vodo za 400 hektarov zemljišč. Vrednost investicije je 852.000 evrov.
Ugotavljajo, da je bilo njihovo razmišljanje pravilno, saj redne kmetijske proizvodnje brez namakanja ne bi mogli zagotoviti. Kot je povedala direktorica KZ Hmezad Braslovče Jelica Bizjak, so že leta 2009 začeli s pripravo dokumentacije za obnovo namakalnih sistemov Šmatevž in Letuš. Pridobili so vodna dovoljenja, ki so bila hkrati osnova za prijavo njihovih kmetov na razpise za namakanje na svojih površinah, hkrati pa pripravljali projekte za obnovo. Leta 2010 je MKO objavil razpis, ki jim je omogočil, da so se na osrrovi pripravljenih projektov lahko prijavili nanj. Zagotovili so jim tudi sredstva za oba sistema.
Tako so lani že namakali z obnovljenim sistemom v Šmatevžu, letos pa deluje tudi namakalni sistem v Letušu. Namakalni sistem Šmatevž obsega 166 ha in se napaja iz akumulacije Žovnek, letuški
sistem, ki se napaja iz Savinje, pa omogoča oskrbo z vodo za 230 ha. Najprej so obnovili črpališča, tako objekte kot strojno opremo, črpalke s frekvenčnimi regulatorji in cevovode, zamenjali so kar nekaj hidrantov na poljih, na katera se priklapljajo uporabniki. Celotna investicija v oba sistema je znašala 852.000 evrov. Zadruga je morala v skladu z razpisnimi pogoji izpeljati celoten projekt, ga tudi v celoti financirati, po opravljenih pregledih Agencije za kmetijske trge in finančnega ministrstva pa so ji bila sredstva s strani EU v celoti povr-
njena.
Predsednik zadruge Boštjan Čulk meni, da bo potrebno še veliko dela, da se bo delo znotraj namakalnih skupnosti uskladilo in bodo učinki namakanja zagotovili boljšo proizvodnjo tako na hmeljarskem področju kot pri pridelavi poljščin. Vsi uporabniki si želijo, da bi bili sistemi čim bolj izkoriščeni, saj so posledično tudi stroški namakanja nižji. Pri tem bodo morali tudi uporabniki upoštevati določena pravila, ki bodo omogočala normalno delovanje sistemov. T. Tavčar
. Rok Ušen pri pripravi sistema za kapljično namakanje, direktorica zadruge Jelica Bizjak in hmeljarska tehnologinja Jolanda Šporn
OSREDNJE TEME
avgust 2013
9
Vode bi moralo biti za vse	Ukinjeni trije krajevni uradi
»Letošnje leto je polno vremenskih ekstremov. Zadnji je suša, ki se je začela že junija in še kar traja. Po hidrometeoroloških podatkih je v večjem delu Slovenije padlo manj kot 50 % običajnih padavin, temperature so bile ves čas ekstremno visoke. Prizadeta so tako hribovita področja, kjer je vegetacija že v začetku zamujala, kot nižinski del Savinjske doline, ki je večinoma na peščenih tleh,« letošnje razmere v kmetijstvu opisujejo terenski svetovalci v žalski izpostavi Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
Kmetijska svetovalka Mira Vrisk pojasnjuje: »Kljub prizadevanju kmetov, da so, če je bilo to le mogoče, zemljišča namakali, je letošnji pridelek hmelja le tretjina pričakovanega. Velik problem je tudi krma za govedo, saj je primanjkuje tako v nižinskem kot v hribovitem predelu Savinjske doline. Travniki so popolnoma suhi in tudi morebitno deževje ne more nadomestiti zamujenega. Večina kmetij zato že razmišlja o zmanjšanju števila živali, poleg tega je že sicer viške živali težko prodati ali pa le po zelo nizkih cenah. Kmetje si običajno pomagajo s setvijo strniščnih posevkov, vendar letos zaradi pomanjkanja vlage ti posevki sploh ne vzkalijo. Sadje je drobno, opečeno od sonca, plodovi so slabše kakovosti. Solatnice so zaradi visokih temperatur šle v cvet, plodovi prisilno dozorevajo, stročnicam odpadajo cvetovi.«
Ob tem, ko vsi govorimo o lokalni oskrbi s hrano, bomo morali na tem področju narediti še veliko, da se bo tudi kolobar na njivskih površinah spremenil, poudarja Mira Vrisk: »Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je Slovenija 30 % sa-mooskrbna z zelenjavo. Vredno bi bilo razmisliti o termalnih vrelcih in o pridelovanju zgodnje zelenjave. Uspešni poskusi so bili v okviru Hmezada že
v preteklosti pri pridelovanju vitlofa. Te izkušnje bi bilo potrebno nadgraditi. Ob termalnih vrelcih imajo marsikje že vrsto let tudi rastlinjake za pridelovanje vrtnin (Čatež, Zreče, Rogaška). Mi že imamo vrtino v Podlogu.«
V preteklih letih so tudi v Savinjski dolini že namenili določene kmetijske površine za zbiranje vode, ki pa so kar naenkrat postale ribniki za turistične namene in nedotakljivi za kmetijske, opozarjajo svetovalci in kmetje: »Tam so tudi ptice in žuželke, ki pa s koncentriranjem na eno mesto drugod popolnoma odmrejo, a vendar so za kmetijske rastline zelo potrebne (biotično varstvo rastlin). Z urejanjem umetnih rezervatov izgublja celotna okolica. Res je, da je lepo videti na enem mestu čim več živali v neokrnjeni naravi, a vendar bi morale biti ptice in žuželke razporejene na celotni površini, da so koristne tudi kmetijskim posevkom. Tako pa se bomo
Območno združenje Rdečega križa Žalec je v Hmeljarski ulici 3 v Žalcu, kjer ima svoje skladišče (nasproti UPI - ljudske univerze Žalec), postavilo zbiralnik za uporabna oblačila in obutev.
Občani lahko poleg oblačil in obutve vanj odložijo hišni tekstil,
v prihodnosti začeli srečevati z večjim pojavom škodljivcev, ki ne bodo imeli naravnega sovražnika, saj bo le ta v rezervatih oz. ob umetnih ribnikih, kjer jih bomo s klopce hranili z ostanki kruha,« pravi Majda Vrisk in dodaja: »Pridelovanje hrane ni samo stvar kmetijcev, ampak nas vseh, ki živimo v nekem okolju in odločamo o tem, v katero smer se bo razvijalo določeno področje. »Če pogledamo savinjsko zemljo, ki je večinoma peščena, lahko razumemo, da se kmetje zelo trudijo, da bi iz nje tudi kaj zraslo. Kmetje iščejo vsako kapljo vode, a naletijo na kup birokracije, ki ne razume, da kmet dela z živalmi in rastlinami, ki tako kot človek odmrejo, če nimajo vode. Če bi bili nomadi ali ptice selivke, bi se pomikali za boljšimi pogoji kmetovanja, tako pa imamo kup stavb in strojev ter kubike peska, v katerih nekateri vidijo preko davkov rešitev za slovenske izgube.«	K. R.
kot so posteljnina, prti, zavese, brisače in tudi igrače. Zaradi vse večje socialne stiske si marsikdo namreč ne more kupiti novih oblačil in obutve. Občane tudi prosijo, naj v zabojnik ne odlagajo mokrih, umazanih in strganih oblačil ter obutve, šiviljskih in krojaških odpadkov ter tekstilnih polizdelkov.
V skladišču OZ RK Žalec vsak torek od 9. do 11. sprejemajo, pregledujejo in socialno ogroženim podarjajo rabljena oblačila, obutev, posteljnino, igrače ter opremo za dojenčke in otroke.
Upravna enota Žalec je s 15. julijem zaprla tri od petih krajevnih uradov, ki so delovali na sedežih občin. Tako občani upravnih zadev ne morejo več urejati v Braslovčah, Taboru in Preboldu, medtem ko krajevna urada na Vranskem in Polzeli ostajata odprta. Občani občin, kjer so bili krajevni uradi ukinjeni, lahko vse zadeve urejajo na sedežu upravne enote v Žalcu ali na krajevnih uradih na Vranskem in Polzeli med tamkajšnjimi uradnimi urami, saj za upravne zadeve ne velja krajevna pristojnost..
Kot je povedala načelnica UE Žalec Simona Stanter, so na Upravni enoti Žalec na podlagi analize podatkov oziroma števila izvedenih upravnih nalog in števila obiskov strank ugotovili, da trije krajevni uradi od skupno petih ne zagotavljajo razumne in smotrne izrabe delovnega časa, ki bi bil primerljiv z opravljanjem nalog na sedežu Upravne enote Žalec. Zato so na ministrstvo za notranje zadeve
Pri preskrbi z belo tehniko in pohištvom pa OZ RK opravlja le posredniško vlogo med ponudniki in uporabniki. Upravičenci do humanitarne pomoči so po Pravilniku o razdeljevanju humanitarne pomoči OZ RK Žalec družine in posamezniki s stalnim bivališčem na območju občin, ki jih pokriva OZ RK Žalec, in si sami ne morejo zagotoviti osnovnih sredstev za preživetje, to so brezposelne osebe, starejše osebe in upokojenci z nizkimi pokojninami, samohranilke in samohranilci, otroci in mladostniki, invalidne osebe, osebe brez statusa, tuji državljani, prosilci za azil, brezdomci, ljudje v materinskih domovih in zavetiščih, zatočiščih, prehodnih domovih in drugih posebnih socialnih ustanovah, osebe po prestani zaporni kazni, žrtve kaznivih dejanj in družinskega nasilja, posebne skupine prebivalstva (odvisniki, zasvojenci...), osebe, prizadete ob naravnih nesrečah in drugih elementarnih nezgodah, in druge osebe po priporočilu organov OZ RK Žalec. T. T.
podali vlogo za ukinitev KU Braslovče, Tabor in Prebold. Po prejemu soglasja je načelnica izdala sklep o ukinitvi. »Razlog za ukinitev krajevnih uradov je poleg majhnega števila strank in posledično neekonomične izrabe delovnega časa tudi majhna oddaljenost krajevnih uradov od sedeža upravne enote. Župane občin Braslovče, Tabor in Prebold smo v prvi polovici marca letos seznanili z analizo poslovanja krajevnih uradov v letu 2011 in 2012, najprej osebno oziroma ustno in nato še pisno. Namen oziroma predlog o ukinitvi krajevnih uradov, ki se nahajajo na sedežih navedenih občin, so župani sprejeli razumno in zato ukinitvi ne nasprotujejo. Navedeno odločitev utemeljujemo tudi z večkratnimi dopisi pristojnega ministrstva v preteklem letu oziroma pozivi upravnim enotam, da glede na zaostren javnofinančni položaj v Republiki Sloveniji racionaliziramo delo, glede ponovne ocenitve ekonomičnosti delovanja obstoječih krajevnih uradov,« je pojasnila Simona Stanter. Župani s to odločitvijo sicer niso zadovoljni, so povedali, saj gre le za minimalne prihranke, vse stroške v zvezi s prostori so namreč krili občinski proračuni.
Načelnica Simona Stanter pa
Načelnica UE Žalec Simona Stanter
je ob ukinitvi krajevnih uradov še povedala, da Upravna enota Žalec sledi tudi restriktivni politiki zaposlovanja: »V letu 2012 so se upokojili trije javni uslužbenci, nadomestnih zaposlitev pa ni bilo. V preteklem letu smo se soočali tudi z veliko bolniških odsotnosti, kar je imelo za posledico manjše spremembe v organizaciji dela. Poleg že opisanega bomo z ukinitvijo krajevnih uradov ob obratovalnih stroških delovanja uradov zmanjšali vozni park (en avtomobil), kar bo posledično še dodatno vplivalo na zmanjšanje materialnih stroškov.«
Pa še to: Upravna enota Žalec ima poleg poročne dvorane v Savinovi hiši v Žalcu in salona v Schwentnerjevi hiši na Vranskem še en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, in sicer v gotski dvorani Gradu Komenda na Polzeli.	K. R.
OBČINA ŽALEC objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1.	Predmet razpisa: Oddaja neprofitnih stanovanj Občine Žalec v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih od 2013 do 2015.
2.	Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, so:
-	državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče na območju žalske občine; da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporablja stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja;
-	da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem;
-	da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja in morebitne stroške sodnega postopka.
3.	Vlaganje vlog:
-	rok za vlaganje vlog je od 2.9. do vključno 30. 9. 2013;
-	v razpisnem roku prosilci vloge dostavijo osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec;
-	vloge, ki bodo prispele po izteku razpisnega roka, bodo zavržene.
4.	Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Žalec, Urad za gospodarske javne službe, na tel. št. (03) 713 64 74 ali osebno na uradu, II. nadstropje, soba 42.
5.	Razpisno dokumentacijo lahko prosilci dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Urad za gospodarske javne službe, Savinjske čete 5, Žalec, .med uradnimi urami. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Žalec www. zalec.si. ’
Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. 1. RS, št. 90/07, 55/10 in 63/13)
OBČINA ŽALEC
razpisuje 7 (SEDEM) štipendij za šolsko/študijsko leto 2013/2014
za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju:
-	2 štipendiji za deficitarne poklice,
-	3 štipendije za nadarjene,
-	2 štipendiji za študij v tujini.
Celoten razpis skupaj s pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendije, način prijave in druge informacije so objavljeni na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec.si), kjer je na voljo tudi obrazec "Vloga za pridobitev štipendije". Obrazec lahko dobite tudi na Občini Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713 64 32, kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje. Vlogo za štipendijo morate oddati najkasneje do 4. oktobra 2013 do 12. ure (sprejemna pisarna - vložišče občine).
Občina Žalec številka: 641-00-0011/2013
gostilna Čas - s posluhom in domačnostjo Sovinjskd cestd 72, 3310 Zolec, Tet 03/710-17-00
Odprto:
Ponedeljek - Sobota: 9:00-22:00	r-K-n
Nedelja: ODPRTO ZA ZAKLJUČENE	|r
DRUŽBE NAD 20 OSEB
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014
V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih:
-	angleščina začetni in nadaljevalni
-	nemščina
-	italijanščina nadaljevalni
-	španščina nadaljevalni
-	francoščina nadaljevalni
-	računalništvo začetni in nadaljevalni
-	likovni
-	urejanje in varstvo okolja
-	spoznavanje kulturne dediščine
-	krojenje in šivanje
-	ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica
-	fotografiranje -joga
-	tai chi
-	ples
-	fitnes
-	šivanje krpank (Patchwork)
-	zeliščarstvo, narava in zdravje
-	novinarstvo
-	pihalna godba.
Od 17. 9. 2013 dalje vas vabimo k vpisu v naše programe. Uradne ure: vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4, (Bergmanova vila, zraven občinske stavbe).
Za vse informacije smo vam na voljo tudi na telefonski številki 03/713 68 80.
Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k učenju in druženju.
Zabojnik za oblačila in obutev
Zabojnik za tekstil pred skladiščem OZ RK Žalec
Dobre ideje, a brez unikatne zgodbe Odkrivanje Spodnje Savinjske doline
Matjaž Omladič med ogledom novega prodajnega salona
Na poziv Zveze turističnih društev Občine Žalec k zbiranju idej na temo posebne unikatne zgodbe, ki bi lahko pritegnila v dolino več turistov in jih tukaj »ustavila« za nekaj dni, so od objave poziva v našem časopisu marca prejeli dvanajst idej. Gre za, kot pravi predsednik zveze Matjaž Omladič, zanimive predloge, nedvomno vredne nadaljnje obdelave, a nobeden izmed njih ne prinaša celovite unikatne zgodbe, ki so jo iskali.
Zanimivo je, je povedal Matjaž Omladič, da so štirje predlogi, torej kar tretjina vseh, prispeli iz Občine Polze-
la, sicer pa so jih polovico (6) prispevali Žalčani, po eden je prišel iz Braslovč in Prebolda. »Nobeden izmed predlogov ni tak, iz katerega bi lahko naredili neko skupno, krovno svojstveno turistično zgodbo, gre le za posamezne zanimive ideje. Te se nanašajo na doživljajski turizem, ki temelji na že znanih turističnih vsebinah doline, na ekološko proizvodnjo hrane, uvedbo sodobnih tehnologij, povezovanje z drugimi razvitimi turističnimi regijami ipd. Kljub temu da nismo dobili ravno rešitve, ki smo jo iskali, pa sem presenečen, kako nekateri razmišljajo, kakšne ideje imajo, kar vidim
tudi kot potencial za naše prizadevanje. Gotovo bomo v sodelovanju s predlagatelji katero izmed idej še dodelali in jo v takšni ali drugačni obliki ponudili naprej. Skupna ugotovitev, tudi po tem, ko smo se z nekaterimi predlagatelji že pogovorili, pa je, da dolina ne potrebuje nekih novih vsebin. Kakovosten turizem je mogoče razvijati že na osnovi obstoječih vsebin, ki jih moramo dopolniti, posodobiti, drugače zapakirati in jih bolje povezati v celoto. Vesel sem tudi, da nihče od predlagateljev ne govori o mejah, ki bi onemogočale razvoj turizma in jih največkrat omenjajo tiste inštitucije, ki so pri nas uradno zadolžene za razvoj turizma. Vsi predlagatelji govorijo samo o priložnostih, ki jih ima turizem. Zato si bomo v nadaljevanju prizadevali, in če bo kdo od predlagateljev idej želel, bo lahko sodeloval, da spodbudimo tiste, ki so formalno zadolženi za razvoj turizma, ZKŠT Žalec, Zeleno zlato in druge, da bolj smelo pristopijo k razvoju turistične blagovne znamke te doline,« je še dodal Matjaž Omladič.	L. K.
RaziJojna agencija Savinja
m-
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2013
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 27. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec.
Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2013 dalje do porabe sredstev oz. do konca leta 2013. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: RA Savinja, tel. 03/713 68 60 (Stojan Praprotnik ali Dejan Jazbinšek).
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad
Subvencija za zagon inovativnih podjetij - P2B 2013 (Ur. 1. RS, št. 57/13). Rok: do 4. 11. 2013. Informacije: 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (Ur. 1. RS, št. 10/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ekosklad.si.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (Ur. 1. RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2014. Informacije: 01/241 48 20, 01/241 48 22 in vsak delovni dan med 9. in 12. uro ter na e-naslovu: ekosklad@ekosklad.si.
Javni poziv 18SUB-OB13, Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb
(Ur. 1. RS, št. 3/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. Informacije: 01/241 48 28/61/67/70 vsak delovni dan med 9. in 12. uro.
Zavod RS za zaposlovanje
Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
50plus (spletna stran ZRSZ). Rok: 30. 9. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
»Zaposli me« subvencija za zaposlitev brezposelnih oseb za najmanj eno leto za polni delovni čas (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 10. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (Ur. 1. RS, št. 10/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ekosklad.si.
Več razpisov najdete na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti - več na www.upi.si in www. ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKTÌ
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
Že jeseni se bomo lahko podali na »Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini« LAS SS, ki bo nadgradil obstoječo turistično ponudbo s predstavitvijo bogate naravne, kulturne in etnološke dediščine. Za potep pa bomo lahko najeli tudi enega izmed 40 lokalnih turističnih vodnikov, ki se bodo na to temo izobraževali septembra. Za projekt, ki ga vodi Razvojna agencija Savinja v sodelovanju s šestimi občinami Spodnje Savinjske doline, so uspeli pridobiti 85 odstotkov sredstev programa LEADER, projekt pa znaša skupaj okrog 94 tisoč evrov.
Celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v sklopu projekta na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline evidentirala in dokumentirala objekte stavbne dediščine, ki so tesno povezani s hmeljarsko dediščino (hmeljske sušilnice, kmetije). V eleboratu je predstavljenih 87 stavb, od katerih jih bodo predvidoma 14 vključili v tematske poti. Izbrane objekte kulturne dediščine bodo označili z informacijskimi tablicami, postavili bodo tudi dvanajst velikih informacijskih panojev, pot ob Savinji bodo uredili z osmimi kozolč-ki, s klopmi in koši za smeti, postavili bodo 40 tematskih tabel in prav toliko usmerjevalnih tabel, označili bodo nove tematske poti ter turistične in ekološke kmetije.
Vse omenjene točke bodo opremili s QR-kodo in na ta način povabili obiskovalce, da se podajo na potep po eni iz-
med obstoječih tematskih poti.
V VIT-točkah Ekomuze-ja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije bodo obiskovalce pričakali Žepni herbariji SSD, o katerih smo že pisali. Natisnili bodo namreč 3000 knjižic z značilnimi kulturnimi rastlinami, ki rastejo v SSD. Knjižice strokovno pripravlja Preboj društvo za trajnostni razvoj. Septembra bodo pripravili tudi izobraževanje za lokalne turistične vodnike na temo inovativna interpretacija tematskih poti. Zanimanje je veliko, saj je prijavljenih že okoli 40 kandidatov, ki se bodo usposobili, da bodo znanja željne obiskovalce vodili po tematskih poteh naše zelene doline.
»Problem, ki ga projekt rešuje, je premajhna prepoznavnost in zavedanje kulturnih in naravnih znamenitosti Spodnje Savinjske doline, predvsem hmelja. Zato si v razvojni agenciji skupaj z vsemi šestimi občinami, s strokovnimi podpornimi inštitucijami ter z lastniki objektov in zemljišč kot dolgoročni cilj zadajamo celostno urejene, ohranjene in promovirane naravne in kulturne znamenitosti celotne doline, vezane na hmeljarsko in pivovarsko dediščino, in se nadejamo, da bo projekt dobro uspel ih bo Spodnja Savinjska dolina dobila nov povezovalni člen,« je o tem povedala Alenka Doler z Razvojne agencije Savinja.	L. K.
■ digitalni tisk
vezava diplom
-offset tisk
knjigoveštvo
■poslovna darila
•sitotisk
grafično oblikovanje
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte...
tiskarna
PESTROST BARV, OBLIK IN DIMENZIJI
Tiskarna Golc d.o.o.
Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30.
i; ^	PÜ	JHB	15 % GOTOVINSKI POPUST
' -tS		i lil tl 11 fip	NA SONČNA OČALA
Z i . ^	čami že 11 let		Obiščite nas in ** videli boste bolje!
Slovenija
Vabilo za sodelovanje vzdravstvenovzgojnem programu CINDI
Morda sami ugotavljate, da živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad. Morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik. Vabimo vas, da se udeležite zdravstvenovzgojnih programov za odrasle, ki so vam lahko v pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga in jih plača zdravstvena zavarovalnica iz osnovnega zavarovanja.
KAKŠNI PROGRAMI SO NA VOLJO?
Osnovne - kratke delavnice
Na teh delavnicah boste na treh zaporednih dveurnih srečanjih spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremeniti. Spoznali boste tudi, kako lahko brez zdravil izboljšate povišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor. Vabljeni vsi, ki želite ohraniti svoje zdravje oziroma ga še izboljšati.
DELAVNICA	LOKACIJA	TRAJANJE DELAVNICE		DAN VTEDNU
OSNOVNE DELAVNICE		ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG	DEJAVNIKI TVEGANJA	
	VRANSKO	17. 9.2013	24.9.2013	TOREK
	ŽALEC	23.9.2013	30.9. 2013	PONEDELJEK
TEST HOJE NA 2 km	STADION ŽALEC	7.10.2013 ob 16.00		PONEDELJEK
Nadaljevalne delavnice
Zanje potrebujete napotnico svojega osebnega zdravnika, zato se interesenti oglasite pri njih.
TELESNA DEJAVNOST	ZD ŽALEC - telovadnica	Od 14.10.2013 do 13.1.2014ob 17.00	PONEDELJKI
ZDRAVA PREHRANA	ZD ŽALEC - sejna soba	Od 1.10. 2013 do 22.10. 2013 ob 17.00	TORKI
ZDRAVO HUJŠANJE	ZD ŽALEC - sejna soba + UPI - telovadnica	Od 16.10.2013 do 5. 2. 2014 ob 16.30	SREDE
DA, OPUŠČAM KAJENJE	ZD ŽALEC - sejna soba	Od 5.11.2013 do 10.12.2013 ob 17.00	TORKI
a)	Zdrava prehrana: predvidena so 4 srečanja skupine in 1-krat individualni posvet. Priporočljiva je za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi, in za vse s preveč kilogrami.
b)	Zdravo hujšanje: predvidenih je 15 srečanj skupine in 1 ura telovadbe tedensko ter individualni posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti.
c)	Telesna dejavnost: predvidenih je 12 srečanj v malih skupinah. Vaje bodo praktično prikazane. Priporočljiva je v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost.
d)	Da, opuščam kajenje: predvidenih je 6 srečanj skupine.
e)	Test hoje: je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost.
Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo ZVC Žalec Nado Cilenšek, tel. št. 051 668 416 od ponedeljka do petka med 12.00
in 13.00, ali ji pišete na e-naslov nada.cilensek@zd-zalec.si.
Naročnik oglasa: ZD Žalec
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
avgust 2013
Delovni čas INFO centra v septembru: četrtki in petki od 15. do 19. ure sobote in nedelje od 10. do 19. ure
ai?,	Ponirkove otroške delavnice
sobote in nedelje med 17. in 19. uro (do 14. 9.)
med 16. in 18. uro (od 15. 9. dalje)

Jezdenje ponijev petki in sobote med 17. in 19. uro (do 14, 9.)
med 16. in 18. uro (od 15. 9. dalje)
Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a
Z vitko proizvodnjo do nagrade
Angleži si lastijo KI V
Podjetje Odelo Slovenija, d. o. o., je pred kratkim prejelo nagrado za tako imenovano vitko proizvodnjo v avtomobilski industriji (Automotive Lean Production Award), in sicer v kategoriji mednarodno srednje veliko podjetje. Ta dosežek bo na današnji tiskovni konferenci predstavil generalni izvršni direktor skupine Odelo Klaus Holeczek.
Nagrade za vitko proizvodnjo podeljujeta nemška strokovna revija Automobil Produktion in svetovalno podjetje Agamus Consult, z vpeljavo temeljev vitke proizvodnje pa v Odelu niso prišli le do ugledne evropske nagrade, ampak to pomeni še večjo prepoznavnost v avtomobilski industriji. Odelo Slovenija v Preboldu izdeluje
visokokakovostne zadnje luči, tretje zavorne luči in smernike po najvišjih kakovostnih standardih za avtomobile tako imenovanega premium razreda priznanih avtomobilskih znamk. Letno proizvede kar 6 milijonov luči.
Trenutno zaposluje nekaj več kot 900 ljudi, letos pa načrtuje okoli 124 milijonov prometa. Dolgoročno si v podjetju (celotna skupina Odelo je v lasti turške družbe Bayraktarlar) prizadevajo, da bi se do leta 2015 povzpeli med najboljša proizvodna podjetja na svetu.
Tako imenovana »lean kultura« je bila glavno vodilo podjetja Odelo Slovenija že vse od njegovega nastanka leta 2005. Direktor podjetja Odelo Slovenija in generalni izvršni
direktor skupine Odelo Klaus Holeczek ob tem poudarja, da pripomorejo k uspehu podjetja poleg oblikovanja vitkih procesov tudi motiviran tim, učenje na lastnih napakah, odprtost za novosti, izredna fleksibilnost zaposlenih ter popolna podpora menedžmenta podjetja. Na pomembnost »lean kulture« v podjetju kaže tudi ustanovitev »lean tima« za promocijo vitke proizvodnje, ki skrbi za nadaljnji razvoj procesov.
Zmagovalcem letošnje študije, ki je zajela skoraj sto proizvodnih podjetij iz avtomobilske industrije s področja celotne Evrope, bodo nagrade v šestih različnih kategorijah podelili 23. oktobra na kongresu v Volkswagnovi tovarni v Wolfs-burgu v Nemčiji.	K. R.
Po Savinjski dolini 195 kolesarjev
Kolesarji po startu v Žalcu
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj z Občino Žalec in ostalimi spodnjesavinj-skimi občinami ter turističnimi društvi organiziral dvanajsto kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini.
Udeleženci, organizatorji sojih
našteli 195, so se na pot podali izpred Hotela Žalec. Kolesarili so po krožni kolesarski poti številka 1, ki je dolga 56 km in vodi skozi vseh šest občin. V vsaki od njih so jim postregli z osvežujočimi napitki, progo pa so prekolesarili v dobrih treh urah. Tudi tokrat
so organizatorji poskrbeli za lepe nagrade.
Lepo vreme, dobra organizacija, vodenje priredite skozi oči športnega novinarja Petra Kavčiča in še kaj pa je dalo kolesarjenju nov kamenček v mozaik te množične rekreativne prireditve. T. T.
Družba KIV Vransko je od aprila v stečaju. Proizvodna hala na Vranskem sameva, z enako projektantsko dejavnostjo pa nadaljujejo v Žalcu, kjer je angleška družba Enerbee maja letos odprla svojo slovensko podružnico EnerB, d. o. o., montaža industrijskih strojev in naprav.
Družba Enerbee ima glavno pisarno v Londonu, njena največja družbenika pa sta po podatkih z njihove spletne strani Bee Group in Christof AG. Kot smo že poročali, je predlog za stečaj vložila družba Bee Management Consultancy Put Ltd. (svetovalna družba v Indiji), ki je od nekaterih nekdanjih zaposlenih v družbi KIV odkupila njihove terjatve.
Kot se je izkazalo, je bila pravilna ocena nekdanjega direktorja KIV Iva Kreče, da želi angleško podjetje izvesti sovražen prevzem. Pogovori o kapitalskem vstopu družbe Bee Management v podjetje KIV so se namreč začeli že januarja letos, ko so predstavniki družbe opravili skrben pregled podjetja. Ker so bili njihovi pogoji po besedah Kreče nesprejemljivi, do sodelovanja ni prišlo, očitno pa je družba nadaljevala pogovore z nekdanjimi zaposlenimi (predvsem projektantskim delom), odkupila njihove terjatve in nato vložila predlog za stečaj. »Ocenjujemo, da gre za moralno sporno dejanje, saj je na ta način angleško podjetje za nekaj deset tisoč evrov prišlo do tehnologije, ki smo jo v družbi razvijali 25 let,« je aprila letos v izjavi za medije zapisal Ivo Kreča.
O prevzemu so novico na svoji spletni strani objavili tudi v Enerbee, ki se oprede-
Maja letos ustanovljena družba EnerB v lasti angleškega EnerBee ima sedež v poslovni coni ob železnici v Žalcu
ljuje kot vodilni angleški proizvajalec kotlov na biomaso, ukvarja pa se tudi s pridobivanjem energije iz odpadkov. Svojo potezo v Sloveniji so označili kot strateško investicijo za svojega družbenika Christof Group. Slednje je družinska družba s sedežem v Avstriji, v skupini je 18 podjetij s skupaj 2.700 zaposlenimi in skupnimi letnimi prihodki okoli 500 milijonov evrov.
Enerbee proizvodni program se osredotoča na potrebe industrije in velikih komercialnih uporabnikov. »S stečajem slovenskega podjetja KIV, d. d., aprila letos je Enerbee Ltd pridobila tudi ekskluzivne pravice do KIV-ovih IP, patentov in blagovnih znamk,« so zapisali na svoji spletni strani in dodali, da je bil KIV vodilni projektant in proizvajalec podobnih izdelkov kot Enerbee, torej kotlov za proizvodnjo energije iz biomase in odpadkov, zato naj bi bil zdaj Enerbee sposoben servisirati KIV-ove obstoječe stranke in konsolidirati položaj te tehnologije na trgu, partnerskemu podjetju Christof Group pa z ustrezno tehnologijo zagotoviti vstop na trg predelave odpadkov in biomase za energijo. Toda kako naj bi Enerbee prišel do ekskluzivnih
pravic KIV-a?
Stečajni upravitelj mag. Matjaž Nanut oziroma njegova odvetniška pisarna odgovarja: »Glede podjetja EnerB, d. o. o., katerega edini družbenik je Enerbee Itd., smo bili tudi mi obveščeni o zapisu na njihovi spletni strani, zato jih je stečajni upravitelj pozval na opustitev zavajanja javnosti in kršitve blagovne znamke KIV. V primeru, da ne bo prišlo do prostovoljnega umika zapisa, bomo sprožili ustrezne kazenske in civilne postopke. Vsekakor pa blagovna znamka, tehnologija ... ni bila prenesena (prodana) v okviru stečajnega postopka ali v kakršnem koli dogovoru s stečajnim upraviteljem.« Do poplačila upnikov prav tako še ni prišlo, saj niti še ni potekel rok za izdelavo osnovnega seznama, so povedali v odvetniški pisarni Nanut.
Spomnimo, da je bilo v začetku tega leta še približno 90 zaposlenih v družbi KIV, stečajni upravitelj pa je odpovedi razdelil 74 delavcem. S stečajem se je končala tudi večdnevna stavka delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo nekaj plač, razlike plač od lanskega avgusta (prejemali so samo akontacije), prispevke in regres.	K. R.
Turistična ponudba Žalca in Spodnje Savinjske doline tudi na MOS-u v Celju
2013
Obiščite nas v hali E, stojnica 12!
Prenovljen salon Uniforesta
Vabljeni k ribniku Vrbje!
Podjetje Uniforest, d. o. o., iz Petrovč, ki izdeluje gozdarsko mehanizacijo in opremo, je v industrijski coni v Latkovi vasi avgusta na novo uredilo razstavno--prodajni salon.
Podjetje že več let sodeluje z največjim združenjem manjših zasebnih trgovcev v Nemčiji IRMS, ki ima že več
kot 300 članov, in je eden njihovih največjih kupcev v Evropi. 50 članov nemškega združenja, ki vsako leto organizira obisk enega od dobaviteljev, je pred časom obiskalo Uniforest. Z velikim zanimanjem so si ogledali podjetje, prodajni salon in predstavitve nekaterih novosti.
Promocijsko besedilo
Vabimo Vas v nov
ffS2g0fflwm®{p[F®d]ffljjm8 gmO®m v industrijski coni laikova vas!
(nasproti Schiedel-a)
PAN TIM d.o.o.
Latkova vas 81 d, Sl 3312 Prebold T 03 777 14 23, trgovina@uniforest.si
DELOVNI ČAS:
pon. -pet.: 7.00 - 16.00, sobota: 7.00 ■ 12.00
Urejenost za turiste
Odprtje Jakobove poti in kozolca
Na letošnji največji turistični ter kulturno-etnolo-ški prireditvi Pivo in cvetje v Laškem, ki letos praznuje pol stoletja obstoja, so dogajanje popestrili tudi člani Turističnega društva Braslovče. Ti so v sodelovanju s Kulturnim društvom Gomil-sko, Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije ter Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline na etno prireditvi Lepo je res na deželi prikazali različne običaje in tudi trdo delo savinjskih
Turistična zveza Slovenije (TZS) je letos že 22. leto zapored pripravila razpis za tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja Moja dežela - lepa in gostoljubna 2013. Na regijski ravni so že znani rezultati.
V kategoriji manjša mesta, v katerih živi od dva do pet tisoč prebivalcev, je regijska zmagovalka Polzela, v kategoriji
izletniški kraji (do 2.000 prebivalcev in več kot 5.000 turistov oziroma izletnikov na leto) pa Prebold. Rezultati na državni ravni bodo znani jeseni.
Projekt spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Je pomembna sestavina celovitega upravljanja
s turistično destinacijo kot tudi integralnega turističnega proizvoda, pravijo pri Turistični zvezi Slovenije. Častni pokrovitelj tekmovanja, ki ga TZS pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS - Direktoratom za turizem in internacionalizacijo, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.	K. R.
Avtodomarji v osrčju doline
Zbrane je nagovorila in pozdravila predsednica Caravaning duba Slovenija Irena Sedej
Savinjčani na Pivu in cvetju
hmeljarjev.
Najprej sta Nina Markovič Korent in Andrej Sram v vlogi Veronike in Friderika z žovneškega gradu na izviren način predstavila Občino Braslovče, obiskovalci pa so nato spoznali ročno obdelovanje hmelja vse od zgodnje pomladi do obiranja pa tudi veselje, ki je zavladalo zlasti med fanti in možmi, ko je Savinjsko dolino preplavilo petje obiralk iz Zagorja in Prlekije. Prav poseben zvok je nastajal ob klepanju hmeljskih nožev in srpa, nekaj posebnega pa je bilo tudi šivanje velikih vreč iz jute za "basanje hmelja". Navdušeni obiskovalci so postali ob stojnici, na kateri so članice turističnega društva ponujale dobrote, ki so jih pripravljale hmeljarjeve gospodinje, še posebej pa je zadišalo, ko je njihova Danica v velikem ko-
tlu skuhala najznačilnejšo jed v času obiranja hmelja - tople kumare in jih ponudila z zabeljenim stročjim fižolom in kosom črnega kruha tudi obiskovalcem.
Za veselo vzdušje so poskrbeli Braslovški Ajnzlarji, harmonikar Blaž Plaskan in Ansambel Krajcarji. Laščani pa so Savinjčanom in drugim obiskovalcem ob tem predstavili Jožico Maček in Dejana Mešla, 45. par, ki se je poročil na letošnji »ohceti«, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli tudi člani laške godbe na pihala z mažoretkami. S to prireditvijo so člani Turističnega društva Braslovče dokazali, da Piva in cvetja v Laškem ni brez hmelja in da tudi Dneva hmeljarjev ni brez laškega piva, kulturna dediščina doline hmelja pa se tako prenaša iz roda v rod.	T. T.
S predstavitve
Savinjsko dolino so tretji avgustovski vikend zavzeli ljubitelji karavaninga, člani Caravaning cluba Slovenije -Društva slovenskih avtodo-marjev. Organizatorji so bili tokrat člani kluba iz Spodnje Savinjske doline, ki so za ljubitelje tovrstnega preživljanja prostega časa pripravili pester in zanimiv program.
Približali so jim utrip hmeljarstva, običaje in kulinariko. Več kot štirideset avtodomov iz Slovenije se je v petek, 16. avgusta, utaborilo v prijetnem okolju Dvorca Novo Celje. Udeležence je v imenu članov CCS iz Savinjske doline najprej pozdravila Jelka Ogrizek, nato pa sta jih nagovorila župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar. Za gostoljubje se je občini in organizatorjem zahvalila predsednica CCS Irena Sedej, ki je med drugim povedala, da je v njihovo društvo včlanjenih že več kot 500 članov. V nadaljevanju sta se ljubiteljem karav-ninga predstavila lanskoletna hmeljarski starešina Slavko Šalej in hmeljska princesa Monika Jelen in spregovorila tudi o hmeljarstvu, zgodovini ter življenju savinjskega kmeta -hmeljarja.
Ta dan je bil v znamenju prijetnega druženja, udeleženci pa so si lahko ogledali
Turistično društvo Galicija je pod obnovljenim kozolcem zadnjo julijsko nedeljo pripravilo zanimivo prireditev, s katero so zaokrožili leto dni trajajočo rekonstrukcijo spomenika kulturne dediščine.
Ob tej slovesnosti so z blagoslovom in s prerezom traku odprli tudi Jakobovo pot, ki je povezana z njihovim farnim svetnikom sv. Jakobom in evropsko Jakobovo potjo, ki vodi po več romarskih poteh vse do španske Compostele, do svetišča in groba svetega Jakoba.
Slovesnost je uvodoma zaznamovala sveta maša v cerkvi sv. Jakoba, kjer sta so-maševala domači župnik Janko Cigala in duhovni vodja Jakobove poti mag. Bogdan Vidmar iz koprske župnije. Na prireditvenem prostoru pred kozolcem pa je po odpeti državni himni zbrane najprej nagovorila predsednica TD Galicija Anica Grobelnik. V nadaljevanju je zbranim spregovoril ustanovitelj in predsednik Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji Metodij Rigler in osvetlil zgodovinsko ozadje nekdanje srednjeveške Jakobove poti ter njen razcvet po letu 1985, ko je Unesco vključil Jakobovo pot med svetovno dediščino. Spregovoril je tudi o delovanju nji-
dvorec, tamkajšnjo kapelo in razstavo 40 let oblikovalskega dela Jožeta Domjana.
Pestro je bilo tudi v soboto in nedeljo. V soboto so se sprehodili med hmeljišči in si ogledali Bio park NIVO, sledil je sprehod do Žalca, kjer so si ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in poskusili savinjsko pivo Kukec. Popoldan so preživeli na Ponikvi oziroma v Lokah nad Jamo Pekel, kjer so si ogledali obiranje hmelja na star način, z veseljem pa so se tudi sami preizkusili v obiranju hmelja. Zvečer je sledilo družabno srečanje v Novem Celju.
Zadnji dan svojega druženja v naši dolini so izkoristili za potep s kolesom ali peš po Žalcu, obiskali so tudi Ribnik Vrbje, nekateri pa so si ogledali Baziliko Matere Božje v Petrovčah.
In kaj nam je o srečanju in
društvu povedala Jelka Ogrizek? »Caravaning club Slovenija je vseslovensko uradno registrirano društvo, katerega člani se zavzemamo za razvoj karavaninga v Sloveniji. Da postanete član, ni nujno, da imate avtodom ali počitniško prikolico, to je le dodaten motiv, da se nam pridružite. Članstvo v klubu vam daje dodatno možnost, da se po svoji želji družite in potujete z ljudmi enakih zanimanj. Spoznali boste nove prijatelje in z njimi izmenjali svoje izkušnje in poglede na karavaning ter koristili ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. V tem društvu je zdaj že več kot 20 Savinjčanov, čutili smo se dolžni organizirati takšno srečanje tudi na našem območju. Mislim, da smo storili prav in da bodo udeleženci odhajali domov z lepimi spomini na Savinjsko dolino in na vse, kar so doživeli ta vikend.«	D. N.
Množično na KUL počitnicah
Trak so prerezali predsednik Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji Metodij Rigler, dr. Ljudmila Novak in domači župnik Janko Cigala
hovega društva in odprtju novega odseka Jakobove poti. V nadaljevanju slovesnosti je občinstvo nagovoril predsednik KS Galicija Jože Kruleč in na kratko predstavil delo in življenje v njihovem kraju. Slavnostna govornica pa je bila poslanka v DZ in predsednica stranke Nova Slovenija dr. Ljudmila Novak. Izrazila je veselje in zadovoljstvo nad obiskom njihovega kraja, o Jakobovi poti pa je med drugim dejala: »Vesela sem, da imamo zdaj še en košček evropske Jakobove poti tukaj iz Galicije proti sv. Jakobu v Ljubljani. Na ta način povezujemo Slovence - romarje. Večkrat sem že bila prisotna pri delu društva prijateljev Jakobove poti, sledim njihovemu delu, predvsem pa se mi zdi pomembno, da obujamo stare običaje in da imamo Slovenci tudi možnost
poromati po teh poteh po lepi Sloveniji od cerkve do cerkve, od sv. Jakoba do sv. Jakoba. Na ta način se tudi duhovno bogatimo, gibamo, povezujemo, ohranjamo kulturno dediščino. Tukaj v Galiciji je prav lepo in z velikim veseljem se bom spominjala tega dne.«
Goste in ostale udeležence prireditve je v imenu Občine Žalec pozdravil podžupan Robert Čehovin, trak ob odprtju Jakobove poti pa so prerezali slavnostna govornica dr. Ljudmila Novak, predsednica TD Galicija Anica Grobelnik, domači župnik Janko Cigala, predsednik Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji Metodij Rigler in predsednik KS Galicija Jože Kruleč. V kulturnem programu so nastopili pevci domačega mešanega cerkvenega pevskega zbora in Godba Hramše. D. Naraglav
je bil sestavljen iz turističnih in zabavnih vsebin, vsak dan pa so otroci spoznali nov kraj in novo zanimivost.
Med drugim so obiskali rudarski muzej v Grižah, prehodili kar nekaj tematskih učnih poti, obiskali Savino-vo hišo, Dvorec Novo Celje, Jamo Pekel, Bio park NIVO, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Turistično kmetijo Podpečan, Konjeniški klub Zlati D in ostale zanimive lokacije. Zadovoljni in nasmejani otroški obrazi kličejo na svidenje zopet naslednje leto. T. T.
ZKŠT Žalec je že tretje leto cu - celodnevno počitniško zapored organiziral tako ime- varstvo za otroke. Te so letos novane KUL počitnice v Žal- trajale kar tri tedne. Program
V rudarskem muzeju v Grižah
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
9.00
v teniškem parku ^ Športnega centra Žalec
ì)Rl]71MAK0l^
Nedelja, 8. 9., ob 9.00
štart pri Kolesarskem klubu Žalec (dolžina proge je 17 km, startnine ni) T%
Vabljeni!
G?o>
KOLESARSKI KLUB ŽALEC

IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / INFORMACIJE
avgust 2013
Ustanovljen tudi žalski odbor
Izbran žalski svetnik
Društvo Bereginja in ZK.ŠT Žalec, www.zkst-zalec.si
p OD CELJA DO ŽALCA
8. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
II J **■ 11 *
Torek, 3. 9. 2013, ob 19.00 - otvoritev festivala Podeželska tržnica Žalec
Sobota, 7. 9. 2013, ob 20.00 - GALA NASTOP Dom II. slovenskega tabora Žalec
Predprodaja vstopnic v TlC-u Žalec.
9	KUD GRIFON ŠEMPETER	G
Žalski občinski svetnik Viktor Mitov je bil med tremi predstavniki iz Slovenije oz. med stotimi iz Evropske unije, ki jih je Evropska komisija izbrala izmed več kot 1.200 prijavljenimi za sodelovanje v programu Erasmus za izvoljene predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti.
Poleg Viktorja Mitova sta Slovenijo v programu zastopali Barbara Pavlin, občinska svetnica Občine Šempeter-Vrtojba in Mirjana Nenad, mestna svetnica Občine Ptuj. Izbrani kandidati so v obdobju devetih mesecev, od oktobra lani do konca letošnjega junija, sodelovali v učnem procesu, ki je potekal v treh fazah. V prvi fazi med 8. in 11. oktobrom 2012 so se udeležili dnevov odprtih vrat, ki so potekali v Bruslju, v drugi fazi so obiskali različna evropska mesta, kjer so pridobivali izkušnje iz integriranega trajnostnega urbanega razvoja, v tretji fazi pa so se med 23. in 25. junijem 2013 udeležili zaključnega seminarja v Bruslju, namenjenega izmenjavi pridobljenih znanj in izkušenj. Kot je povedal Viktor Mitov, so lahko izvoljeni predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti' podrobneje spoznali, kako lahko pripomorejo k doseganju zastavljenih ciljev v domačem okolju.
Program Erasmus spada med najuspešnejše evropske programe na področju izmenjav študentov. Zato je Evropska komisija na pobudo Evropskega parlamenta in v sodelovanju z odborom regij začela z akcijo "Erasmus za izvoljene predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti", v katero se lahko vključijo predvsem župani, mestni ali občinski svetniki in svetnice. Cilj akcije
Brglez, d.o.o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Trgovine: P'r Pek Vransko: B 03 703 30 38, Ostrožno: B 03 428 20 60, Griže: B 03 713 30 80, Vrbje: B 03 713 30 86, Tabor: * 03 703 4370, Laze v Tuhinju: B 01 834 52 50, Jaka Zagorje: B 03 566 02 80, Maj Zagorje: B 040 812 347, Ana Kisovec: B 070 568 990; Slaščičarne: Petrovče: B 03 713 30 84, Šempeter: B 03 703 30 46, Nik Žalec: B 03 713 30 90; Bar: Vransko: B 040 167 218.
Spoštovani!
Iztekajo se brezskrbni počitniški dnevi, z njimi pa se počasi poslavlja tudi vroče poletje.
A pri nas poletja še ne damo, zato vas z veseljem vabimo v naše lokale, da si polepšate svoj vsakdan s kepico okusnega sladoleda ali z drugimi dobrotami iz naše slaščičarne ali pekarne.
In želimo vam dober tek!
1. MEDNARODNI FESTIVAL
UKRAJINSKE KULTURE
Sobota, 21. september, ves dan
Podeželska tržnica Žalec in Dom II. slov. tabora Nedelja, 22. september, ob 19. uri gala koncert, Dom II. slovenskega tabora
žalskega odbora stranke udeležili predsednici lokalnega odbora PS Celje Alenka Grad Pečnik in Polzela Nevenka Ribič, predsednik odbora PS Mozirje Miha Brodnik, izvršna direktorica PS Nives Cesar in državni
sekretar Jernej Pavlič.
Po izvolitvi je predsednica novoustanovljenega žalskega odbora Tanja Basle povedala, da ima Občina Žalec velik
potencial na različnih področjih, med drugim na področju turizma, veliko pa je tudi zazidljivih zemljišč za gospodarstvo. Največji problem sta po njenem mnenju brezposelnost in umiranje podjetništva, spremembe na bolje pa se morajo začeti tudi na lokalni ravni: »Želimo si, da bi bili prispevki za stavbno urejanje zemljišč bolj dostopni, kar bi privabilo podjetnike, odprla pa bi se tudi nova delovna mesta,« je izpostavila in dodala, da je pomembno tudi spodbujanje športnih in kulturnih dejavnosti. Med drugim si bo prizadevala tudi za izvajanje protipoplavnih ukrepov in spodbujanje kmetijstva v povezavi s samooskrbo. K. R.
Stojijo od leve proti desni: Mirjana Nenad, Viktor Mitov in Barbara Pavlin
je preko praktičnih čezmejnih prakse o kohezijski politiki EU učnih dejavnosti povečati zna- evropskih izvoljenih predstav-nje, izmenjati izkušnje in dobre nikov.	L. K.
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Vodja stranke Pozitivna Slovenija in predsednica vlade Alenka Bratušek (desno) s predsednico novoustanovljenega odbora stranke Tanjo Basle
Vodja Pozitivne Slovenije in predsednica vlade Alenka Bratušek je v začetku julija prvič v tej vlogi obiskala domači Žalec. Udeležila se je ustanovitve občinskega odbora Pozitivne Slovenije Žalec. Za predsednico žalskega odbora je bila izvoljena Tanja Basle.
Alenka Bratušek je ob prihodu povedala, da ima kot premierka in vodja stranke veliko dela: »Glede na to pa, da sem od tukaj doma, tega dogodka v Žalcu nikakor nisem hotela izpustiti. Vesela sem, da se je tudi v Žalcu ustanovil odbor in že-
lim mu veliko sreče ter uspehov pri delovanju.«
Glede nadaljnjega dela vlade in premagovanja krize premierka državljanom še ne obljublja boljših časov: »Tudi teh sto dni, ki je za nami, ni bilo enostavnih, ampak verjamem, da bomo skupaj z državljani uspeli najti dogovor tudi za naprej. Težko pa obljubim, da bodo časi lahki, mislim, da nas čaka še kar nekaj težkega dela.«
Ob prihodu je Alenko Bratušek pozdravil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ustanovnega zbora pa so se poleg članov
RSM|

PETEK, 6. SEPTE
Prost ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Prost ogled Savinove hiše Jezdenje ponijev
Prost ogled Savinove hiše Logoterapia, predava mag. Maja Krajnc Predavanja in delavnice na: www.nivo.si 1. srečanje veganov Slovenije Gradnja s konopljo, predava Borut Šket Otroška delavnica: Figurice iz lesa I Jezdenje ponijev
Opazovanje ptic in voden ogled Ekološke učne poti Ribnika Vrbje
ekofest
Ekomuzej
TIC Žalec Ribnik Vrbje
TIC Žalec Ekomuzej Bio park NIVO Bio park NIVO Ekomuzej Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje
Ribnik Vrbje
Voden ogled Ekološke učne poti Ložnica Zg. Grušovlje EKO tržnica in sejem	Ekomuzej
Priprave na zimo, predava Ana Miletič (10€) Ekomuzej Brez gibanja ni življenja, izvaja Nina Baša	Ekomuzej
Predavanja in delavnice na: www.nivo.si Bio park NIVO Kako kriza vpliva na odnose? Predava Rajko Ekomuzej Škarič (5€)
Otroška delavnica: Figurice iz lesa II	Ribnik Vrbje
Opazovanje ptic in voden ogled Ekološke učne Rjbnj|< vrbje poti Ribnika Vrbje
Masaža rok s hmeljevim maslom -Thermana Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev	Ribnik Vrbje
Fit Camp - vadba za krepitev mišic celega Ribnik Vrbje telesa
TIC Žalec, Šlandrov trg 25,	Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
3310 Žalec	Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: (03) 710 04 34	T: (0)3 571 80 21
w: www.zkst-zalec.si	W: www.ekomuzej-hmelj.si
E: zkst.ticigsioi.net _________________________________E: ekomuzej@sioi.net.
80 let PGD Ločica ob Savinji
Shujšali za 182 kilogramov
S slavnostne seje
PGD Ločica ob Savinji praznuje letos 80-letnico svojega delovanja. V sklopu praznovanja so pripravili tudi slavnostno sejo.
Predsednica društva Bojana Tevžič je v pozdravnem govoru spregovorila o pomenu gasilstva, organiziranosti in nesebičnem nudenju pomoči. Poudarila je, da morajo vsi člani pokazati spoštovanje in odgovornost do dela preteklih generacij, ki so žrtvovale nešteto prostovoljnih ur in pripomogle k temu, da je njihovo društvo to, kar je. Prav tako je pomembno, da z vso odgovornostjo in resnostjo vsi člani pristopijo k nadaljnjemu delu, da bodo nekoč tudi oni služili kot dober zgled generacijam, ki prihajajo. Društvo, ki šteje 135 članov, od
tega 53 članov, 36 članic in 23 mladincev, se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem krajanom za kakršnokoli pomoč in sodelovanje pri delovanju društva. Da bi obudili najpomembnejše dogodke v preteklih letih delovanja društva, so si ogledali kratek film o delovanju društva od ustanovitve in vse do danes.
Društvo se je na praznovanje 80-letnice začelo pripravljati že leta 2011; takrat so na novo prekrili streho na gasilskem domu. Leta 2012 so prenovili kuhinjo, položili nove ploščice v kuhinji, na hodniku in na galeriji, zamenjali notranja vrata in prepleskali stene. V jubilejnem letu 2013 so obnovili tudi garaže.
Ob 80-letnici društva so izdali bilten, v katerem so skušali zaje-
ti in prikazati najpomembnejše dogodke od ustanovitve do danes. Ob tej priložnosti so podelili zahvale in priznanja sosednjim društvom, GZ Žalec, GPO Polzela, vsem nekdanjem predsednikom, podpredsednikom, poveljnikom, podpoveljnikom društva ter vsem članom, ki so s svojim delom zaznamovali njegovo delovanje. Zahvalili so se tudi Občini Polzela, župan Jože Kužnik pa je društvu namenil nekaj besed in pohvalil preteklo delo ter gasilcem zaželel še mnogo uspehov. Društvo je ob tej priložnosti pripravilo tudi tekmovanje za pokal Ločice, ki se ga je udeležilo skupaj 20 ženskih in moških ekip. V kratkem kulturnem programu na slavnostni seji je zapel Kvintet Lastovka.	T. T.
Tudi letos s starimi brizgalnami
Tudi to poletje so po naši dolini pripravili kar nekaj gasilskih tekmovanj, med drugimi tudi s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami. Vsa so štela tudi za pokal savinjsko-ša-leške regije.
PGD Braslovče je pripravilo 2. tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami za veterane. Na njem je nastopilo 16 ekip. Med ekipami iz naše doline je največ spretnosti pokazala mo-
ška ekipa Požarna bramba Vransko z ročnimi brizgalnami, tretja je bila ekipa iz Braslovč, četrta ekipa iz Letuša, sedma Parižlje -Topovlje itd.
V okviru praznovanja KS Go-tovlje so na novem parkirišču pripravili 9. tradicionalno tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami za memorial Maruške Cokan, ki ga je organiziralo PGD Gotovlje. Tekmovanja se je udeležilo pet-
Braslovški veterani z ročno motorno brizgalno iz leta 1903 v Braslovčah
Udeleženci zadnjega srečanja pri ribniku
Pri ribniku Steska na Ponikvi pri Žalcu so pripravili zadnjo letošnjo spomladansko delavnico zdravega hujšanja v okviru nacionalnega mednarodnega programa CINDI in v organizaciji Zdravstve-novzgojnega centra Žalec. Tokratna delavnica je bila zaključek večmesečnega prizadevanja obvladovanja telesne teže in priložnost za analizo doseženih rezultatov. Dvajset udeležencev je skupaj shujšalo za 182 kg.
V Zdravstvenovzgojnem centru Žalec že enajsto leto izvajajo nacionalni mednarodni program CINDI, katerega namen je preprečevanje na-
Steska
stanka srčnožilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Dejavnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri spremembi tveganih življenjskih navad.
Letošnjo spomladansko delavnico zdravega hujšanja je od 22 prijavljenih uspešno končalo 20 udeležencev. Najuspešnejši je izgubil 22,8 kg, drugi 15,8 kg in tretji 14,3 kg, ostali udeleženci pa so jim z izgubljenimi kilogrami tesno sledili. Kot je povedala vodja Zdra-
vstvenovzgojnega centra Žalec v žalskem zdravstvenem domu Nada Cilenšek, so vsi udeleženci dosegli svoje zastavljene cilje, kar je posledica medsebojne podpore ter pozitivne motivacije in sproščenega vzdušja v skupini. »Na delavnicah smo preživeli veliko lepih trenutkov, hkrati pa smo kot izvajalci zdravstvene vzgoje veseli in ponosni, da nam ljudje zaupajo in sprejemajo napotke za spreminjanje življenjskega sloga, usmerjenega v bolj zdravo življenje in odpravo slabih navad,« je še dejala Cilenškova in dodala, da naj postane zdravje vrednota, za katero se je vredno potruditi.	D. Naraglav
Za pokal hmelj ske kobule
najst ekip iz desetih prostovoljnih gasilskih društev. Najboljši iz doline: pri moških v kategoriji motorne brizgalne: 3. PGD Kapla - Pondor, 5. PGD Gotovlje, 6. PGD Kaplja vas itd.; ženske: 2. PGD Kapla-Pondor; ročne brizgalne moški: 2. PGD Braslovče, 3. Požarna bramba Vransko, 5. PGD Gotovlje itd.
Na Vranskem so na igrišču za športno dvorano pripravili 4. tradicionalno tekmovanje in druženje desetin gasilcev veteranov, ki so se pomerili v izvedbi mokre vaje z več kot 80 let starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Sodelovalo je sedemnajst desetin iz enajstih društev, tudi z Dolenjske. V ženski kategoriji motorne brizgalne so bile najboljše tekmovalke iz PGD Kapla - Pondor. V moški kategoriji motorne brizgalne so bili najuspešnejši veterani iz doline na 4. mestu (PGD Kaplja vas), na 5. mestu Gotovlja-ni in na 6. PGD Kapla - Pondor. Z ročnimi brizgalnami so bili naj-spretnejši veterani Požarna bramba Vransko, Braslovčani pa so se uvrstili na 3. mesto.	T. T.
Lovska družina Braslovče je ob praznovanju dneva hmeljarjev v organizaciji TD Braslovče na strelišču v Boštunovcu v bližini Cim-perškove domačije pripravila 3. tekmo v streljanju na glinaste golobe za pokal hmelj ske kobule. Tekmovanja se je udeležilo 31 lovcev iz petih lovskih družin. Strelski referent LD Braslovče in vodja prireditve Sašo Urankar je najprej pozdravil vse udeležence in predstavil pravila streljanja. Kulinarična ponudba pod šotorom je bila v skladu z lovsko tradicijo, saj so gostje lahko pokusili srnjakov golaž.
Vrstni red člani: 1. Grega Kovče (LD Tabor), 2. Bogdan Verdev (LD Gozdnik Griže), 3. Ivi Sedminek (LD Tabor); veterani:	1. Jože
Podgoršek (LD Oljka), 2. Karel Cizej (LD Braslovče), 3. Franc Volmut (LD Prebold); ekipno: 1. LD Tabor,
2.	LD Braslovče, 3. LD Gozdnik Griže itd.	T. T.
S tekmovanja
Za naslove GZ Žalec
Septembra dve akciji
Zagreti veterani na Vranskem
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravila letošnjo šesto od desetih krvodajalskih akcij za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Akcije se je udeležilo 64 občanov, 20 manj kot lani. Naslednji akciji bosta 19. septembra v prostorih OŠ Šempeter od 7. do 10. ure in 23. septembra v prostorih OŠ Polzela od 8. do 13. ure.	T. T.
vas, 3. Kasaze - Liboje; starejši gasilci: 1. Kasaze - Liboje, 2. Drešinja vas, 3. Žalec. Ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 10. oktobra v Rečici ob Savinji. Vrstni red društvenega tekmovanja starejše gasilke: 1. Šalek, 2. Gaberke, 3. Kapla - Pondor; starejši gasilci: 1. Matke, 2. Ponova vas, 3. Oplotnica.	T. T.
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Na meddruštvenem tekmovanju PGD Kasaze - Liboje, ki je bilo hkrati tudi tekmovanje Gasilske zveze Žalec za starejše gasilke in gasilce, je nastopilo 22 enot, od tega deset iz GZ Žalec. Gasilci so se med sabo pomerili v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti.
Vrstni red starejše gasilke: L Kapla - Pondor, 2. Grajska
SLIKOPLESKARSTVO
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
NOVO! AKTUALNO!
Belgijski skavti na Žovneku
Špansko-slovenska izmenjava
Tekaški tabor v Preboldu
Stolp na gradu z novo streho, pred njim skavti iz Bruslja s predsednikom društva Francem Kraljem in organizatorjem akcije Urošem Kraglom
Člani Kulturnozgodovin- nekaj let urejajo grad nad skega društva Žovnek že kar Žovneškim jezerom. Pri ob-
novi so jim v prvih julijskih dneh pomagali tudi skavti iz Bruslja, kar dvajset jih je bilo.
Član društva Uroš Kragl nam je o tem povedal: »Naše društvo smo včlanili v Slovensko filantropijo (Zvezo prostovoljnih organizacij Slovenije), da bi javnost lažje seznanjali z našimi dejavnostmi in da bi bili bolje obveščeni tudi sami. Zveza nas je obvestila, da bi želela skupina belgijskih skavtov preživeti v Sloveniji štirinajst dni, od tega bi teden dni opravljala družbeno koristno delo v zameno za streho nad glavo. Hitro smo se dogovorili, se organizirali in ob koncu lahko rečem, da smo vsi zadovoljni. Peljali smo jih tudi v Logarsko dolino, z lokalnimi skavti so si ogledali Jamo Pekel, z mladimi braslovškimi planinci pa Dobrovlje, igrali smo odbojko na mivki in se kopali v jezeru. Spali pa so v obnovljenem grajskem stolpu.« Zadovoljni so bili oboji, domačini, ker so jim pomagali pri delu, in gostujoči skavti, ki so bili navdušeni nad Savinjsko dolino. T. T.
Tradicionalni lokostrelski tabor
Mednarodni kulturni center Vintgar iz Ljubljane je v graščini Novi Klošter v Za-ložah pri Polzeli, ki jo obnavlja Zavod Tromostovje iz Ljubljane, letos prvič pripravil izmenjavo na temo gastronomija, tokrat deklet iz Španije in Slovenije.
Udeleženke so v tednu dni v dveh delavnicah predstavile kulinariko. Pripravljale so glavne jedi in sladice, predstavile običaje, pomembne osebnosti, narodno glasbo in največja mesta svojih domovin. Koordinatorka Carmen Farnandez je poudarila, da so v tem času izvedele veliko o Španiji in Sloveniji, posebno doživetje pa je bilo
Udeleženke izmenjave med kuliraničnimi izzivi
tudi druženje s starejšimi v Domu upokojencev Polzela. Med druženjem so, kot je povedala domska socialna delavka Jerneja Herlah, potekale razne dejavnosti, med
katerimi so se zapletli v klepete, seveda s pomočjo slovenskih deklet, upokojenci pa so ponosno povedali, da so osvojili tudi nekaj španskih besed.	T. T.
Pred tekom še ogrevanje in navodila za pravilen tek
Tekaški trener Urban Praprotnik je zadnji julijski vikend v Preboldu organiziral tekaški tabor. To je bila le ena izmed številnih tekaških prireditev, ki jih vse leto po vsej Sloveniji in tudi izven meja pripravlja Urban Praprotnik, ki je po rodu Preboldčan, živeč v Ljubljani.
Tekaškega tabora v Preboldu so se udeležili tekači iz vseh koncev Slovenije, med njimi tudi nekaj domačinov. Prvi dan so se posvetili tekaški tehniki. Tokrat so s pomočjo video analize preverili napredek in osvežili svoje znanje glede drže telesa, načina stopanj na tla in krepitev mišic. Kot pravi Urban, s pravilnim tekom veliko manj obremenjujemo koleno in kolčni sklep, tek je bolj ekonomičen, hkrati pa se
počutimo tudi lahkotnejše.
Udeleženci tabora so prvi dan druženja zaključili s pokušnjo različnih veganskih jedi, kar je bilo v slogu s prehranjevanjem Urbanove družine in kuhinje njegove žene Jasmine. Ponudnik zdravih olj in semen Tomaž Škorjanc iz Prebolda pa je ta večer poskrbel, da so lahko poskusili tudi jedi, pripravljene iz konopljinih zmletih semen.
V soboto in nedeljo so si udeleženci privoščili daljši družabni tek: v soboto so tekli ob Savinji, v nedeljo pa iz Prebolda do Tabora in nazaj. Pred tekom so imeli še ogrevalne in raztezne vaje. Bolje pripravljeni so vsak dan pretekli okoli dvajset, ostali pa okoli deset kilometrov, po teku so svoje športno druženje nadaljevali na preboldskem ba-
zenu, v soboto pa so proti večeru stopili še na vrh Mrzlice.
In kaj je o taboru povedel eden od udeležencev, Preboldčan Janez Vedenik? »Tekaške delavnice so dobrodošle za vsakogar, ki rad teče, saj Urban pri teku posname vsakega udeleženca in ga potem ob predvajanju posnetkov opozarja, kaj naj pri teku popravi. Tudi mene je že precej naučil, tako da je moj tek lahkotnejši. Sicer pa Urban rad svetuje vsem, ki ga za nasvet zaprosijo, tudi preko elektronske pošte. Tridnevno druženje je bilo prijetno in kot Preboldčan sem bil vesel pohval tekačev iz Pirana, Portoroža, s Postojne, Ptuja, iz Ljubljane in drugih krajev. Očarani so bili nad lepotami Prebolda in okolice. Nekateri so bili tudi prvič v Preboldu in prepričan sem, da ne zadnjič. Še posebej všeč jim je bilo na bazenu. Menili so, da v Sloveniji ni takšnega športnega objekta v tako lepem okolju. /.../ Urban Praprotnik je zagotovo naredil nekaj in več bi nas moralo biti takšnih, predvsem pa bi moralo o tem več razmišljati vodstvo lokalne skupnosti.« D. N.
Taborniki pod hrasti v Grušovljah
Taborniki rodu Bistre Savinje iz Šempetra so tudi letos pripravili tabor v objemu starih hrastov v Grušovljah. Tabornici Nika in Mojca sta povedali, da se je letošnjega enotedenskega taborjenja udeležilo 56 tabornic in tabornikov.
Z zeliščarjem Bertijem so spoznavali zdravilne zeli in iz njih skuhali čaj. Medse so povabili tabornika, ki jih je naučil posebnega spletanja vrvi in jim pomagal splesti obročke za rutice. Zdravnik Rajko jih je poučil,
kako pomagati v nesreči. Oživljanje so na srečo preizkusili le na »Ančki« in z defibrilatorjem, oskrboval je le praske, ki so nastajale, kajti učili so se uporabljati nož, sekiro in žago. Nabirali so smolo in izdelali bakle, smrekove korenine za tetive pri lokih, izdelovali puščice, stojalo za sušenje oblačil, vsak dan so pripravljali dračje in drva za taborni ogenj, palice, na katere so nabodli hrenovke, ki so jih prej povili v testo, ki so ga sami za-
mesili, in si v žerjavici pripravili večerjo. Starejši taborniki so se odpravili tudi na orientacijo, za mlajše pa so pripravili indijanski dan: izdelali so si loke, perjanice in vse, kar je potrebno za indijansko življenje. Posebej vznemirljive so večerne dejavnosti v taboru, najbolj pa so taborniki to občutili, ko so jih »napadli« sosednji taborniki in jim po dolgotrajnem spopadu ukradli zastavo, ki so jo morali odslužiti s tekom. T. Tavčar
Vodja tabora Jože Železnik in lokostrelski veteran Franc Romih sta povedala, da je osnovni cilj in namen tovrstnega tabora seznaniti udeležence z lokostrelstvom, hkrati s tem pa jih spodbuditi k zdravemu in ustvarjalnemu načinu preživljanja prostega časa, k sožitju s samim seboj ter z drugimi ljudmi in naravo, ...	D. Naraglav
Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je tudi med letošnjimi počitnicami na svojem strelišču na Ložnici pri Žalcu organiziral lokostrelski tabor, že šesti po vrsti.
Letošnji tabor, ki se ga je udeležilo 21 ljubiteljev lokostrelstva, je vodil Jože Železnik. Udeleženci pa so pod strokovnim vodstvom vaditeljev loko-
strelstva Franca Romiha, Jureta Doberška, Mitje Salobirja in Bojana Božiča spoznavali različne tehnike streljanja, lokostrelske sloge, udeležili so se tekmovanja s prirejenimi pravili, pripravili so jim lokostrelske igre, izdelovali so puščice... Prav prijetno je bilo zvečer ob tabornem ognju, kjer so jim pripravili lokostrelski kviz in razne družabne igre.
GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• transporter za pelete, zalogovnik
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV
NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA
SERVIS BELE TEHNIKE
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net
• Nekaj utrinkov s taborjenja
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
je konec avgusta začelo z začetnim in nadaljevalnim tečajem šolanja psov, Uvodno srečanje je bilo v ponedeljek, 26. avgusta, ob 18. uri na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu.
Vljudno vabljeni!
Dodatne informacije: www.kd-pluton.si, tel.: 041 405 079 (Ivi Polesnik) KD PLUTON, Šolska ulica 11,3311 Šempeter v Sav. dolini
Vransko Summer night humanitarno Marko Jager najboljši tudi v Nemčiji
S Fanti s Praprotnega in vranskim ansamblom je tokrat na harmoniko prvič zaigral tudi Aleksander Reberšek
Marko Jager na tekmi v Nemčiji
Zajčevi dnevi in košnja
Zbrani kosci pred začetkom košnje
Konec junija so v organizaciji Kluba mladih Vransko na čelu z Aleksandrom Reberškom na Vranskem pripravili že enajsti tradicionalni koncert Vransko Summer Night. Dan prej pa je ponovno zaživela narodno-zabavna prireditev Na Vransko grem, ki so jo kar nekaj let pripravljali v okviru Vranskih poletnih večerov.
Na tokratni prireditvi so se na velikem odru zvrstile številne narodno-zabkvne skupine. Nastopili so Modrijani, Fantje s Praprotnega, Ansambel Mira Klinca, Ansambel Zupan, An-
Prva avgustovska nedelja je bila v Sv. Lovrencu pri Preboldu tudi letos v znamenju koscev, grabljic in Štangarjev. Tradicionalna turistič-no-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v času pred II. svetovno vojno, v današnji podobi pa živi že 32 let, privabi v Sv. Lovrenc tudi do dva tisoč ljudi. Zaslugo za to imajo prizadevni gasilci PGD Sv. Lovrenc in nekateri
sambel Unikat, Ansambel Stil, Ansambel Golte, Ansambel Stoj pa glej, Ansambel Vrh, Ansambel bratov Aubreht, Ansambel Kaplja, Za'ka pa ne in mladi virtuoz na harmoniki Aleks Fras. Kot harmonikar se je s Fanti s Praprotnega občinstvu predstavil tudi glavni organizator in podžupan Občine Vransko Aleksander Reberšek.
Zelo pestro je bilo naslednji večer na enajstem koncertu Summer night. Tokrat so na svoj račun prišli navdušenci rocka in popa. Nastopili so Siddharta, Big Foot Mama, Pero
vaščani.
Tudi letos so na tekmovanju sodelovale ekipe iz raznih krajev Savinjske doline in od drugod. Prireditev je kljub visokim poletnim temperaturam v vas privabila osem tekmovalnih ekip, ki so se med sabo pomerile v košnji, grabljenju, postavljanju hmeljevk in šaljivi igri. Iz domače občine se je tekmovanja udeležila ekipa iz Marije Reke, Občino Trbovlje je predstavljala eki-
Lovšin, Legalo Kriminalo, Up'n down's, Y-generacija, Kronika in Undercover. Ta večer je bil na voljo tudi oder za vse navdušence house glasbene zvrsti. Na tem odru so občinstvo navduševali Deny Doom, DJ RoBy, DJ MR Dee in DJ I.X.I.
. Na tokratnem koncertu so imeli po Aleksovih besedah prvič po enajstih letih tudi nekaj dobička, ki ga bodo po poplačilu vseh stroškov namenili v dobrodelne namene; podarili ga bodo Veroniki Škrubej in Nevi Goropevšek iz Tabora, ki sta lani doživeli hudi prometni nesreči.	D. N.
pa iz Kališ, Šmarješke Toplice ekipa DPM Zbure, Občino Laško je zastopala ekipa iz Vrha nad Laškim, iz Spodnje Savinjske doline pa sta se tekmovanja udeležili tudi ekipi društev podeželske mladine s Polzele in iz Tabora.
Tekmovanje so začeli s povorko skozi vas na čelu s Pihalnim orkesterom Prebold, za njimi so se s kočijami pripeljali voditelj Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevali kakovost opravljenega dela, in Šentlovranske gospodinje v kmečki noši, ki so poskrbele za pravo kmečko malico.
Lovoriko najboljšega kosca si je tokrat prikosil Gregor Jezernik iz ekipe DPM Polzela, najhitreje so pokošeno travo pograbile grabljice iz ekipe PGD Vrh nad Laškim, najhitrejša in najmočnejša Štangarja pri postavljanju hmeljevk pa sta bila iz ekipe Kališ. Zmagovalna ekipa, ki si je priborila nagrado, najem apartmaja za 7 dni v Kanegri pri Umagu, je bila ekipa DPM Polzela, drugo mesto je osvojila ekipa Marije Reke in tretje ekipa iz Kališ.
Tekmovanju je sledila zabava z Ansamblom Pogum. Organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov, za prijetno razpoloženje, hrano in pijačo pa so poskrbeli gasilci.
Dopoldan so pripravili tudi tradicionalno gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal Sv. Lovrenca, ki se ga se je udeležilo deset tekmovalnih enot iz žalske in preboldske gasilske zveze.	D. Naraglav
Marko Jager iz Prebolda dosega tudi v letošnjem tekmovalnem letu izjemne uspehe.
V prvem delu letošnjih tekmovanj je s svojim štirikolesnikom nanizal že pet zmag. S prvo se je okitil že na prvi dirki sezone državnega in pokalnega SXCC-prvenstva 16. marca v Vrtojbi, drugo zmago je dosegel 20. aprila v Orehovi vasi, in sicer na kraljici med progami. Jagru in njegovi ekipi (Ski&Sea Racing team) je ponovno uspelo slaviti dvojno zmago, saj je zmagal v svoji kategoriji ATV 4 x 4 in v skupni razvrstitvi. Tretjič se je na najvišjo stopničko zavihtel 18. maja v Ajdovščini, kjer se je zgodba z dvojno zmago ponovila, poleg tega je zaradi priprav na sloviti Erzberg tekmoval tudi v konkurenci motociklov in bil tretji. Jager je bil edini od skupno 142 tekmovalcev, ki je ta dan odpeljal kar dve dirki na dveh različnih dirkalnikih.
Sicer pa je bil Marko ponovno neulovljiv tudi na četrti dirki sezone 29. junija v Slovenskih Konjicah, kjer je prav tako slavil dvojno zmago. Njegov izkupiček v državnem in pokalnem prvenstvu s 24 točkami prednosti pred drugouvrščenim Doberškom pa je že napoved za ponovno osvojitev naslova slovenskega XC-prva-ka, saj sta do konca le še dve dirki, in sicer 7. septembra na Brniku in 28. septembra v Slovenj Gradcu. Znova je bil neulovljiv tudi na dirki nemškega prvenstva XCC v Gold-bachu, ki se ga je udeležilo 98 tekmovalcev s štirikolesniki in več kot 350 tekmovalcev z motorji.
Marko se že veseli tudi izziva na najprestižnejši finalni dirki v Ameriki, kamor ga je povabila tovarniška ekipa Can-Am. Na tem prvenstvu se je pred dvema letoma že okitil z bronasto medaljo, kar je izjemen dosežek v njegovi športni karieri. D. Naraglav
Moto klub Blissful f. b. Slovenia, ki letos obeležuje trinajsto leto delovanja, je v preboldskem Gaju pri bazenu pripravil tradicionalni moto piknik, ki se ga je udeležilo okrog 600 motoristov iz vse Slovenije in tudi veliko udeležencev s Hrvaške, iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Nemčije.
Organizatorji so tudi letos pripravili bogat spremljevalni program. V sodelovanju z Občino Prebold so se lahko motoristi brezplačno kopali v preboldskem bazenu in kampirali v Gaju, obiskovalci pa so se lahko na prireditvenem prostoru sprehodili med stojnicami z motoristično ponudbo in si ogledali tudi izdelavo
Planinsko društvo Tabor je v sodelovanju z Društvom žena in deklet Občine Tabor ter Lovsko družino Tabor na svoji planinski postojanki, Zajčevi koči pod Krvavico, tudi letos organiziralo Zajčeve dneve.
Glavna ponudba jedi je bila tudi tokrat zajčje meso. Ob
Ribiška družina Šempeter je v okolici Ribiškega doma Preserje med 8. in 11. julijem že peto leto zapored organizirala štiridnevni ribiški tabor mladih ribičev.
Na taboru, ki so ga vodili Bojan Lenart, Simon Fale in Saša Đorđe-vić, je tokrat sodelovalo enajst mladih ribičev, ki so se naučili nekaj ribiških opravil, kot so priprava ribiškega pribora, vezanje trnkov in ribiških vozlov, izvedba različnih tehnik ribolova. Svoj ulov so vsak dan
tetovaže. Popoldan so se motoristi odpeljali na panoramsko vožnjo po vaseh preboldske občine in njene okolice ter se ustavili v Preserjah, kjer so jih pogostili člani Ribiške družine Šempeter.
tem so poskrbeli za dodatno popestritev - ročno košnjo trave na Šnepovem travniku.
Košnje se je letos lotilo 15 koscev, med njimi tudi osnovnošolca, ki so svoje delo dobro opravili, predvsem pa so pokosili še pravočasno in s tem zagotovili kakovostno krmo za .živino.	D. N.
stehtali, ob koncu tabora pa so razglasili najboljše in jim podelili pokale in praktične nagrade. Obiskali so tudi Tehniški muzej Bistra, tabor pa so zaključili s krajšim družabnim srečanjem, na katerega so povabili tudi starše. Udeležba na taboru je bila brezplačna, saj je RD Šempeter poravnala vse stroške, nekaj pa so prispevali sponzorji in ribiči. Pri izvedbi tabora so sodelovali ribiči RD Šempeter na čelu s predsednikom Zdenkom Makom. T. Tavčar
Motoriste in ostale udeležence sta v preboldskem Gaju pozno v noč zabavali glasbeni skupini Undercover in Resonanca, artistični program so izvedla dekleta, zaključila pa striptizeta.	D. Naraglav
Zmagovalna ekipa DPM Polzela
Med motoristi tudi tokrat ni manjkalo predstavnic nežnejšega spola
Kosci, grabljice in Štangarji
Košnji so sledile grabljice (na sliki grabljice DPM Občine Tabor)
Moto piknik v Preboldu
Tabor mladih ribičev
OBČINA ŽALEC
Nedelja, 1. september, ob 8. uri
teniški turnir: pari nad 95 let;
igrišča pri POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000, 041 691 507).
Nedelja, 1. september, med 17. in 19. uro
Ponirkove otroške delavnice; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 3. september, ob 19. uri
Ikebana - živi cvet;
odprtje razstave ikeban Ksenije Grabusin; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 3. september, ob 19. uri
odprtje 8. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca;
Podeželska tržnica Žalec.
Četrtek, 5. september, in petek, 6. september, ob 7. uri
vzpon na Triglav; start izpred trgovine Kili (PD Liboje, 041 519 836).
Petek, 6. september, ob 19. uri
slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec s podelitvijo priznanj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 65).
Sobota, 7. september, ob 5. uri
Šarnik (Scharnik); odhod izpred POŠ Trje (PD Galicija, 031 615 800).
Sobota, 7. september, in nedelja,
8. september, ob 7. uri
madžarski stožci; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 7. september, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; središče Gotovelj
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 7. september, ob 9. uri
Vebrov teniški memorial; teniško igrišče v ŠC Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Vsako soboto v septembru, med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99).
Sobota, 7. september, ob 20. uri
8. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca; gala koncert;
nastopajo skupine z Nizozemske, s Slovaške, Hrvaške, iz Makedonije, Ukrajine in FS Grifon Šempeter;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 8. september, ob 8. uri
Kotečnik;
start izpred trgovine Kili (PD Liboje, 714 04 53).
Nedelja, 8. september, ob 9. uri
Družina kolesari;
dolžina proge je 17 km, startnine ni; start izpred klubskih prostorov na Aškerčevi 13 pri ŠC Žalec (KK Žalec, 041 220 525).
Sreda, 11. september, ob 16. uri
srečanje podjetnikov;
Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec; Aškerčeva 4 a
(Razvojna agencija Savinja, 713 68 60).
Četrtek, 12. september, med 9. in 19. uro
Žalec in Spodnja Savinjska dolina na MOS-u;
MOS Celje.
Četrtek, 12. september, ob 12. uri
zaključek gradnje Čistilne naprave Kasaze.
Četrtek, 12. september, ob 19. uri
odprtje skupinske razstave
likovnih del članov likovne sekcije KUD
Žalec;
Savinov likovni salon Žalec ,
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. september, med 17. in 19. uro
jezdenje ponijev;
pri info, centru Ribnika Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. september, ob 6. uri
Štukljev pohod;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 031 539 839).
Sobota, 14. september, ob 8. uri
Meljski hrib - piknik;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 14. september, ob 9. uri
balinarsko državno prvenstvo;
tekma ob 30. obletnici Balinarskega kluba
Žalec;
ŠC Žalec
(Balinarski klub Žalec).
Sobota, 14. september, ob 12. uri
Back to "skul" 2013;
ŠC Žalec, Vižde rolka park (Mladinska sekcija TD Žalec Vižde).
Sobota, 14. september, ob 15. uri
Ponirkova zabava in tek ob Ribniku Vrbje;
Ribnik Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 15. september, ob 8. uri
teniški turnir posameznikov;
igrišča pri POŠ Trje
(TK Trje 2000, 040 590 605).
Nedelja, 15. september, med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 15. september, ob 18. uri
slavnostna seja KS Galicija; dalmatinski večer z glasbeno skupino M.J.A.V.
(KD Galicija, 041 882 970).
Sreda, 18. september, ob 17. uri
odprtje novega mostu v Kasazah.
Četrtek, 19. september, ob 7. uri
Tromeja;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Petek, 20. september, med 16. in 18. uro
jezdenje ponijev;
info, center pri Ribniku Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 20. september, ob 17. uri
2. fotografska razstava Skriti kotički mesta Žalec;
Roblekova dvorana (TD Žalec, 040 609 888).
Petek, 20. september, ob 19. uri
odprtje likovne razstave članov likovne sekcije KUD Polzela; avla KUD Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Petek, 20. september, ob 20. uri
stand up komedija z Matjažem Javšnikom; Pri Sebastianu - Gostilna Čas.
(info o vstopnini 710 17 00).
Sobota, 21. september, ob 7. uri
s kolesom v neznano;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 21. september, ob 7. uri
Trdinova pot 4: Rog-Baza 20; odhod izpred POŠ Trje (PD Galicija, 041 662 883).
Sobota, 21. september, med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99).
Sobota, 21. september, ob 10. uri
polmaraton in 2. dobrodelni tek Migaj z mano Žalec - tečem in pomagam; pri Dvorcu Novo Celje (Utrip humanosti, 031 657 605).
Sobota, 21. september, med 16. in IB. uro
Povirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev;
info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. september, ob 17. uri
srečanje Abrahamov;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. september, ob 17. uri
svečana akademija ob 110-letnici PGD Arja vas, ob 20. uri gasilska veselica z Modrijani; parkirišče pred Mlekarno Celeia (PGD Arja vas).
Sobota, 21. september, ves dan
prvi mednarodni festival ukrajinske kulture;
Podeželska tržnica Žalec in Dom II. slovenskega tabora Žalec (Društvo Bereginja in ZKŠT Žalec,
710 04 34).
Nedelja, 22. september, ob 19. uri
prvi mednarodni festival ukrajinske kulture, gala koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Društvo Bereginja in ZKŠT Žalec,
710 04 34).
Nedelja, 22. september, med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. september, ob 16. uri
9. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter 8. tradicionalna likovna razstava; Kerčmarjeva domačija v Petrovčah (v primeru slabega vremena v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče)
(KD Petrovče, Zlatko Kerčmar, 041 478 984).
Od petka, 27. septembra, do nedelje, 29. septembra, med 8. in 19. uro
društvena razstava malih živali in specialna
razstava pritlikavih kuncev;
šotor na parkirišču na Vrečarjevi 14;
29. septembra bo razstava odprta med 8. in 15. uro
(Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec, 031 669 970).
Petek, 27. september,
ob svetovnem dnevu turizma 50 % popust ob nakupu vstopnic v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Rimsko nekropolo, Jamo Pekel in Savinovo *• hišo
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. september, med 15. in 19. uro
kačji pastirji na Ribniku Vrbje, fotografska razstava Milana Vogrina, ob svetovnem dnevu turizma s sloganom Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti; med 16. in 18. uro jezdenje ponijev; info, center pri Ribniku Vrbje (LAS SSD »EKO-PLOŠČAD« OŽ, RA Savinja in ZKŠT Žalec , 710 04 34).
Petek, 27. september, ob 18.30
slavnostna seja mestnega sveta ob prazniku MS Žalec s podelitvijo priznanj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MS Žalec, 710 40 20).
Sobota, 28. september, ob 6. uri
Mali in Veliki Draški vrh; start izpred trgovine Kili (PD Liboje, 041 250 325).
Sobota, 28. september, ob 9. uri
Tek po ulicah Žalca in zaključek akcije Razpnimo jadra;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 710 12 67).
Sobota, 28. september, ob 9. uri
dan odprtih vrat Radiokluba Žalec; Bergmanova vila in ŠC Žalec.
Sobota, 28. september, med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99).
Sobota, 28. september, med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev;
info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 29. september, ob 8. uri
zaključni teniški turnir;
igrišča pri POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000, 041 783 107).
Nedelja, 29. september, med 16. in 18. uro
Povirkove otroške delavnice; info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 31. avgust, ob 9. uri
Športno srečanje veteranov SSD;
Gaj Prebold;
OZWS, PVD Sever, ZB NOB Žalec, ZD generala Maistra,
Občina Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Od nedelje, 1. do nedelje, 15. avgusta, med 9. in 18. uro,
(izven tega datuma po dogovoru)
ogled Muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija;
ZND Prebold
(Uroš Herman, 031 682 318).
Od torka, 3. do srede, 25. septembra v času odprtosti knjižnica
razstava izdelkov iz koruznega ličkanja Brigite Kerin;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 7. september, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 7. september
teniški turnir za otroke od 5. do 9. razreda OŠ;
ŠZ Prebold (prijave do 6. 9.);
(Rade Vogrinčič, 040 665 961).
Sobota, 7. september
pohod Vrata-Stenar-Kriški podi-Trenta; PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 7. september
turnir trojk v košarki;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Jože Haladeja, 031 622 386).
Petek, 13. september
Atletski troboj;
Športni park pri bazenu Prebold;
ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 041 620 468).
Sobota, 14. september
gasilsko tekmovanje za pokal C-Ring;
Športni park Latkova vas;
PGD Groblja
(Franci Debelak, 051 306 544).
Sobota, 14. september
srečanje Savinjčanov in Zasavčanov na Mrzlici.
Nedelja, 15. september
srečanje letalcev in ljubiteljev letenja; vzletišče v Kaplji vasi;
Aero klub Prebold
(Edvard Potočnik, 041 710 578).
Ponedeljek, 16. september
3. Juretov memorial;
Marija Reka;
KUD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Torek, 17. september, od 17. do 18. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR;
RK Prebold.
Petek, 20. september
pohod v Marijo Reko in izlet v Žiče;
DU Prebold, zeliščarska sekcija (DU Prebold, 572 31 10).
Sobota, 21. september
pohod na Batognico;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 21. september, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. september, od 10. do 11. ure
ogled Muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija;
ZND Prebold
(Uroš Herman, 031 682 318).
Nedelja, 22. september
test hoje na 2 km;
Kaplja vas;
ŠZ Prebold
(Monika Brglez, 041 600 680).
Torek, 24. september, ob 18. uri
pravljična ura s poustvarjanjem;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 703 35 40).
Sreda, 25. september, od 17. do 19. ure
delavnica z Brigito Kerin, izdelki iz koruznega ličkanja;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 703 35 40).
Petek, 27. september, ob 18. uri
140 let gasilstva v Preboldu; športna dvorana OŠ Prebold;
GZ Prebold
(Jože Veber, 041 664 448).
Sobota, 28. september, ob 8. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem za pokal društva;
Veliki ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Nedelja, 29. september
turnir v badmintonu; telovadnica OŠ Prebold;
OK Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
OBČINA POLZELA
Sobota, 31. avgust, ob 9. uri
Športna jesen 2013; Športnorekreacijski center Polzela (ZŠD Polzela}.
Nedelja, 1. september, ob 9. uri
gasilsko tekmovanje; parkirišče za OŠ Polzela (PGD Polzela).
Nedelja, 1. september, ob 14. uri
odprtje ceste "Korbarjev klanec" z družabnim srečanjem;
Založe
(Občina Polzela).
Torek, 3. september,
izlet: Ptujski grad, elektrarna na Dravi; središče ob Dravi; glej oglasno desko (DU Polzela).
Četrtek, 5. september, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Občina Polzela).
Petek, 6. september, ob 16. uri
15. odprti turnir v malem nogometu; Športno igrišče Andraž (ŠD Andraž).
Petek, 6. september, ob 19. uri
Žur z razlogom za dober namen -dobrodelni koncert s skupino Stop; grajsko dvorišče Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, Občina Polzela,
OŠ Polzela, RK Polzela in Andraž,
Karitas Polzela in Andraž).
Sobota, 7. september, ob 7.30
tekma šolanih psov;
Ložnica pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton).
Sobota, 7. september, ob 9. uri
kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov; start pred občinsko stavbo na Polzeli (TD Polzela in ŠZ Braslovče).
Sobota, 14. september, ob 8. uri
Malteški tek po hmeljski poti; prijave do 6. septembra; zbor pri OŠ Polzela (info, in prijave na 703 32 28;
ZKTŠ Polzela, Občina Polzela,
OŠ Polzela, RK Polzela in Andraž,
Karitas Polzela in Andraž, Gobarsko-mikološko društvo Polzela).
Sobota, 14. september, ob 15. uri
odprtje nogometnega igrišča in nogometni turnir za prehodni pokal; nogometno igrišče na Bregu pri Polzeli (Nogometno društvo Polzela).
Sobota, 14. september, ob 17. uri
5. turnir v streljanju z zračno puško; Športno igrišče Andraž (ŠD Andraž).
Nedelja, 15. september, ob 10.30
"Lepa nedelja" praznik povišanja sv. križa in blagoslov obnovljenih zvonov; Gora Oljka (Župnija Polzela).
Od ponedeljka, 16. septembra, do konca oktobra
domoznanska razstava v poča§titev
praznika
Občine Polzela
(Občinska knjižnica Polzela).
Četrtek, 19. september,
186. lunohod Polzela-Žovnek; glej oglasno desko (DU Polzela).
Petek, 20. september, ob 18. uri
slavnostna seja občinskega sveta Občine Polzela;
grajsko dvorišče Gradu Komenda (Občina Polzela).
Petek, 20. september, ob 20. uri
koncert z orkestrom Cecilija; grajsko dvorišče Gradu Komenda (Kulturno-umetniško društvo Cecilija).
Od petka, 20. septembra, do petka, 4. oktobra,
Polzela, kot jo vidijo ptice; fotografska razstava Bojana Plevčka; avla Gradu Komenda (Občina Polzela).
Sobota, 21. september, ob 6. uri
pohod na Slivnico-Cerkniško jezero; zbor pri igrišču v Andražu (ŠD Andraž).
Sobota, 21. september, ob 8. uri
turnir v balinanju;
Športnorekreacijski center Polzela (BK Baline Polzela).
Sobota, 21. september, od 9. do 13. ure
sejem dobrot s kmetij
(gobarska razstava s predavanjem A.
Polerja,
čebelarska razstava, podelitev priznanj za najlepše ocvetličeno in urejeno hišo, petelinijada, prikaz starih kmečkih običajev);
parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (TD Polzela, Gobarsko mikološko društvo Polzela, HD Polzela,
Malteška konjenica, Društvo podeželske mladine Polzela).
Sobota, 21. september, ob 9. uri
šahovski turnir;
Šahovski klub Polzela (KUD Polzela).
Sobota, 21. september, ob 20. uri
koncert tamburaškega zbora;
Grad Komenda (KUD Polzela).
Sobota, 21., in nedelja, 22. september,
23. likovna kolonija prijateljstva;
Gora Oljka (KUD Polzela).
Od sobote, 21., do ponedeljka,
23. septembra, od 9. ure
teniški turnir; teniško igrišče na Bregu (Teniški klub Polzela).
Ponedeljek, 23. septembra, od 8. do 13. ure
krvodajalska akcija na Polzeli;
Športna dvorana Polzela (OZ RK Žalec).
Četrtek, 26. september, ob 17. uri
pravljična ura
(Občinska knjižnica Polzela).
Petek, 27. september, od 7. do 19. ure.
dan odprtih vrat na Gradu Komenda ob svetovnem dnevu turizma (ZKTŠ Polzela).
Petek, 27. september, ob 9. uri
športno srečanje društev upokojencev SSD;
Športno igrišče Andraž (DU Andraž).
Sobota, 28. september, ob 8. uri
pohod po poteh občine; parkirišče pred občinsko stavbo (PD Polzela).
Sobota, 28. september, ob 15. uri
turnir v odbojki na mivki in turnir trojk v košarki;
Športni park Savinja 2000 (ŠD Savinja 2000).
Nedelja, 29. september, ob 9. uri
kolesarski vzpon na Goro Oljko z Dejanom Glavnikom; start pri cesti za Slatine.
Nedelja, 29. september, ob 10. uri
odprtje prenovljenega parkirišča pri pokopališču v Andražu (Občina Polzela).
Nedelja, 29. september, od 10. do 13. ure
Coknpok kupčija vol. 6; grajsko dvorišče Gradu Komenda (Društvo Dobra ideja).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 7. september, ob 9. uri
lovsko-kinološki dan;
Savinjsko-Kozjanske ZLD Celje; prireditveni prostor Braslovče;
LD Braslovče
(Janez Šumak, 041 685 664).
Sobota. 7. september, ob 9. uri
tradicionalno kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov;
start izpred občinske stavbe na Polzeli;
ŠZ Braslovče in TD Polzela
(Taja Steblovnik, 041 512 813).
Nedelja, 8. september,
pohod v Karnijske Alpe (Trogkofel 2279 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 14. september, ob 17. uri
praznovanje 110-letnice PGD Gomilsko in dneva gasilcev GZ Žalec na Gomilskem; PGD Gomilsko in GZ Žalec (Franci Skok, 041 676 661).
Četrtek, 19. september,
odprtje delno obnovljenega obrambnega stolpa na Gradu Žovnek z odprtjem fotografske razstave dr. Borisa Skalina z naslovom »Obnavljanje žovneškega gradu«; Občina Braslovče, KZGD Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 00).
Sobota, 21. september,
Po grajskih poteh;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 21. september,
razstava psov lovskih pasem na prireditvenem prostoru v Braslovčah; Lovsko-kinološko društvo Celje, Lovska družina Braslovče (Janez Šumak, 041 685 664).
Torek, 24. september, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče
(Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti
knjižnice).
Sobota, 28. september,
pohod na Stol 2236 m, Vajnež 2102 m;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768).
OBČINA TABOR
Sobota, 31. avgust, ob 16. uri
generacijski turnir; nogometno igrišče v Ojstriški vasi - Razgan (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785).
Nedelja, 29. september, ob 8. uri
kmečka tržnica;
parkirišče pred župnijsko stavbo (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Kaplja druga na Dolgi Gori
Ob koncu razstave monografija
Savinjski oktet uspešno na Števerjanu
Ansambel Kaplja je mlad na-rodno-zabavni ansambel, ki je začel s prvimi vajami septembra 2011 in od takrat si pridno nabira znanje in izkušnje. Člani ansambla so izbrali ime za svoj glasbeni sestav po domači vasi, saj prihaja polovica članov iz Kaplje -vasi in tudi prve vaje so imeli v Kaplji vasi. Ansambel sestavljajo mladi glasbeniki Franci Grenko, ki igra bas kitaro, Luka Hrovat kitaro, Matej Cigler harmoniko in pevka Barbara Novak. Pri petju se ji radi pridružijo tudi fantje, saj jim je večglasje zelo pri srcu.	T. T.
Člani ansambla Kaplja
Ansambel Kaplja iz Kaplje vasi pri Preboldu je na 21. srečanju muzikantov v Dolgi Gori
po oceni strokovne žirije zasedel 2. mesto, potem ko se je predstavil z dvema skladbama.
Ansambel Savinjski kvintet iz Latkove vasi pri Preboldu se je uspešno predstavil na 43. festivalu narodno-zabavne glasbe Š te ver j an 2013 v Italiji.
Pevci iz Savinjske doline so se predstavili z dvema skladbama, in sicer s polko iz zakladnice narodne-zabavne glasbe, s pesmijo Ansambla bratov
Avsenik Moj hobi, in s svojim valčkom z naslovom Kadar sem sama. Melodijo za to skladbo je napisal harmonikar Tilen Selič, besedilo Vera Soline, aranžma pa je prispeval Robert Zupan. Po oceni strokovne žirije so se uvrstili v finalni večer festivala Števerjan 2013 in bili izbrani za predizbor Alpen Grand Prix.
Njihov nastop v finalnem delu tekmovanja je spremljalo za cel avtobus zvestih poslušalcev. Ansambel Savinjski kvintet druži misel: Ohranjajmo slovensko avtohtono glasbo in spoštujmo to, kar je prišlo izpod peres bratov Slavka in Vilka Avsenika ter vseh ostalih piscev.	T. T.
Savinjski kvintet s svojimi podporniki v Števerjanu
Glasbena klovnijada Radio Yu Tup
sonjerka, operna pevka in glasbena pedagoginja Nika Vipotnik in njena hči Rima Rampre - Vipotnik.
Izvajalki sta s pesmijo, z glasbo in igro predstavljali radio iz petdesetih v živo, ko še ni bilo You Tuba, je bil pa Yu Tup. Njun radio iz petdesetih v živo je bil izviren in malo svoj ter napolnjen z uspešnicami iz tistih časov, ki so nesmrtne: Hit the Road, Jack, Son of a Preacher Man, What a Wonerful World, Hound Dog, Dot Bikini in druge.
Domiselno, zabavno in svežo predstavo so obiskovalci z navdušenjem sprejeli.	D. N.
Od zdaj tudi e-knjige
V atriju Savinove hiše v naslovom Radio Yu Tup, ki Žalcu je bila v petek, 16. av-	sta jo pripravili domačinki,
gusta, zanimiva prireditev z svobodna umetnica, šan-
Bili sta vsestranski radijski uslužbenki, ki sta napovedovali, peli, igrali in upravljali s tehniko
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so julija začeli z izposojo e-knjig preko portala Biblios, ki ga je razvila Študentska založba Ljubljana. Zdaj je na voljo okrog 500 elektronskih knjig, do konca leta jih bo že približno 1000.
Hkrati si lahko preko sistema za štirinajst dni izposodite največ
štiri enote gradiva. Gradiva, ki si ga izposodite, za zdaj ne morete vrniti predčasno, ampak morate počakati, da preteče rok izposoje. »Ker ima knjižnica zakupljen dostop samo do enega izvoda posamezne e-knjige, predlagamo, da si sposodite le eno e-knji-go, saj takrat, Jco imate gradivo sposojeno, ni dostopno drugim
uporabnikom pa tudi sami si ne morete izposoditi novega gradiva, če imate doseženo kvoto štiri enote,« je povedala direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Medobčinska splošna knjižnica Žalec vabi vse, ki želijo preizkusiti sistem, pri tem pa se lahko po pomoč obrnejo tudi na strokovne delavce v knjižnici. L. K.
Mednarodna kulturna izmenjava
Ob pregledni razstavi Oko.Misel.Roka. grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, razstava je bila v Dvorcu Novo Celje in Savinovi hiši v Žalcu na ogled od 31. maja do 18. avgusta, so v Novem Celju v predstavili obsežno publikacijo, ki je prerasla v pravo monografsko študijo o delu in življenju grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana.
V publikaciji, ki je opremljena z bogatim izborom slikovnega materiala, s svojimi razpravami sodelujejo ugledni strokovnjaki vseh področij, ki se jih dotika Domja-novo delo: Vesna Teržan, Milena Zlatar, dr. Cvetka Požar,
S predstavitve (od leve proti desni: mag. Alenka Domjan, prof. dr. Lev Kreft, Milena Zlatar in avtor Jože Domjan)
dr. Lev Kreft, s krajšimi eseji pa tudi Vinko Möderndorfer, dr. Blaž Lukan, dr. Mitja Ferenc, dr. Bojan Cvelfar in dr. Tone Kregar. Pogovor z avtor-
jem je vodila vodja programa kultura na ZKŠT Žalec Lidija Koceli, program pa je z glasbenim recitalom popestril Bor Zupančič.	T. Tavčar
Gostujoči slovaško-poljski mešani zbor Vox amici
Pevci VS ZaPet so na pragu poletja gostili pevce s Slovaške in Poljske.
Vokalna skupina ZaPet s Ponikve pri Žalcu je večkrat sodelovala na festivalu duhovne pesmi na Slovaškem in Poljskem, kjer so se spletla prijateljstva med pevci slovanskih dežel in tako je prišlo tudi do mednarodnih izmenjav. Predstavila sta se komorna pevska zbora, slovaško-poljski mešani zbor Vox amici in mešani komorni zbor Belfersingers iz Gorlic na Poljskem. Pripravili so dva koncerta obeh zborov in Vokalne skupine ZaPet, nastopili pa so tudi v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu in v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu. Pevci so peli sakralne pesmi pa tudi slovaške, poljske in slovenske ljudske in umetne pesmi. Zanimivost v pevskem programu je bila prav gotovo pivska pesem Bratje v slovenskem in poljskem jeziku.
Kot je povedal umetniški vodja skupine Janez Kolerič, je v današnjem času veliko lažje sodelovanje med državami, ki so združene v Evropi, saj so odpravljene meje in potovanje v oddaljene kraje je hitrejše in
TURISTIČNO
INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
udobnejše. Pevski festivali so organizirani pravzaprav v vseh evropskih državah in veliko slovenskih zborov prejema na teh festivalih najžlahtnejša priznanja in nagrade v mednarodni konkurenci.
Zborovodja Janez Kolerič se je s svojimi pevskimi zbori in z vokalnimi skupinami že preizkusil na teh mednarodnih tek-
movanjih, sodeluje pa tudi na mednarodnih festivalih, tudi z Vokalno skupino ZaPet s Ponikve pri Žalcu.
Pevci s Poljske in Slovaške so si med bivanjem v Savinjski dolini ogledali zanimivosti v Celju in Žalcu ter okolici, prisrčen sprejem pa jim je pripravil tudi župan Občine Žalec Janko Kos.	D. Naraglav
,
iiltr-
7KČT 7ALFC
èhm	I ÜhM Skh
VABI K VPISU ONMAJEV!
sezona 2013/14
ivrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte!
Popusti za upokojence in mlajše od 30 let Različne možnosti plačila
Vpis: dosedanji abonenti od 28. 8. do 14. 9., novi abonenti od 23. 9. dalje
imAj TIC Žalec, tel. 710 04 34 www.zkst-zalec.si____________________
Sence varčevanja nad kulturo	Uglasbena poezija navdušila
Lidija Koceli
V Dvorcu Novo Celje je zadnje avgustovske dni običajno potekala slikarska šola Rudija Španzla, namenjena mladim in tudi odraslim ljubiteljskim slikarjem. Letos je bil glavni organizator poletne šole - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec primoran slikarsko šolo odpovedati, deseti Chiaroscuro pa bo zagotovo prihodnje leto, na deseto obletnico izvedbe prve šole.
Kot je povedala vodja programa kultura pri ZKŠT Žalec Lidija Koceli, so poletno slikarsko šolo odpovedali zaradi premajhnega števila prijav in zaradi stroškov ob enaki strokovni ekipi, za katero niso uspeli zagotoviti pokritja. V prejšnjih slikarskih šolah so prispevek za udeležbo za svoje učence večinoma poravnale šole, ker pa so se zaostrile finančne razmere tudi pri njih, sta bili letos ta prispevek pripravljeni plačati le dve šoli, zato torej manjše število prijavljenih. Staršem, ki so za svoje otroke že plačali prispevek, je ZKŠT denar vrnil, ob tem pa ni bilo slabe volje, ampak so starši razumeli nastali položaj, je povedala Lidija Koceli.
Akademski slikar, grafik in častni občan Občine Žalec Rudi Španzel je bil do zadnjega prepričan, da bodo letos deseto poletno šolo vendarle izpeljali. »O deseti poletni slikarski šoli bi morali organizatorji razmišljati že pred dvema, tremi leti, da bi zdaj lahko ta projekt, ki je ves čas rasel, izpeljali temu primerno. Tako pa je zmanjkalo denarja zanj. Posadko in honorarje bi morali oklestiti za polovico, zelo malo bi bilo udeležencev, kar pa ni spre-
jemljivo glede na to, kar smo dosegli doslej. Mislim tudi, da bi morala biti taka dejavnost za otroke brezplačna, saj preko njih delamo ne za jutri, ampak za pojutrišnjem,« je za Utrip povedal Rudi Španzel in dodal, da bi morali poiskati tudi druge, evropske vire financiranja, res pa je, da letos sicer obljubljenega denarja ni zagotovilo niti ministrstvo za kulturo.
Za pripravo jubilejne, desete poletne slikarske šole Chiaroscuro je zdaj leto dni časa, med drugim bo takrat na ogled pregledna razstava del, ustvarjenih v Dvorcu Novo Celje pod taktirko Rudija Španzla in njegovih sodelavcev. Mnogi udeleženci šole so bili pozneje sprejeti na likovne akademije, na arhitekturo ali oblikovanje, na kar je Rudi Španzel še posebej ponosen, saj to dokazuje, kakšno raven znanja ponuja šola Chiaroscuro, je povedal.
Kaj pa se v novi sezoni, zaznamovani še z večjim varčevanjem, v ZKŠT Žalec obeta v zvezi z abonmaji? Kot vsako leto pripravljajo dva gledališka abonmaja, potujoči abonma, otroški abonma, predstave za osnovnošolsko mladino, na-rodno-zabavni abonma, za katerega bo to deseta sezona, in citrarski abonma, ki je prvo leto gostoval v Grižah, lani na Polzeli, letos pa bo v Meginem centru v Novem Celju. Novost je pri otroškem abonmaju, ki bo razdeljen na dva dela, saj je bil starostni razpon otrok od 3 do 10 let prevelik. »Opažamo, da starši vedno manjkrat pripeljejo otroke na plačljive predstave. Abonentov je verjetno manj zaradi denarja in časa, ki ga imajo starši na razpolago, po naši oceni pa tudi zaradi starostnega razpona otrok na predstavah. Z Vrtci Občine Žalec smo se zato dogovorili, da bodo tri predstave za najmlajše (od 3 do 6 let) v vseh enotah vrtca, četrta predstava abonmaja pa bo skupaj s starši in z otroki vseh enot vrtca v dvorani ter skupaj s starejšimi otroki (6 do 10 let). To smo poimenovali Vozkovo gledališče. Za malo starejše otroke, od pet let naprej, pa bodo v
Sreda, 11. september, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige RAK NA DUŠI; prisotna bo avtorica dr. Nela Sršen
Petek, 13. september, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v sodelovanju s Filatelističnim društvom Žalec odprtje razstave 100 let prve razstave hmelja v Žalcu; razstava v počastitev občinskega praznika Občine Žalec.
Torek, 24. september, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Petrovče v sodelovanju z Osnovno šolo Petrovče predstavitev raziskovalne naloge Tri generacije o knjigah ... o branju ... pa tudi o pisanju ...
Sreda, 25. september, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Petek, 27. september, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Petrovče Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Ponedeljek, 30. september, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Liboje Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Cici abonmaju tri samostojne predstave v dvorani in, kot rečeno, četrta skupaj z Vozkovim gledališčem,« je povedala Lidija Koceli.
Da bi kultura vendarle ostala ljudem dostopna, so v ZKŠT pripravili še več popustov, in sicer za učence in dijake za vse abonmaje 50 %, za mlade do 30 let 30 %, za upokojence za gledališki in narodno-zabavni abonma pa 10 %. Vpis za dosedanje abonente bo potekal od
28.	avgusta do 14. septembra, kdor bo ob tem vpisal novega abonenta, bo za nagrado prejel vstopnico za silvestrsko predstavo (komedijo Borisa Kobala Po mojem Slovenci). Nove abonente bodo začeli vpisovati
23.	septembra. Ostajajo tudi štirje tradicionalni Trianglovi glasbeni večeri, prav tako je še naprej predvideno izhajanje revije Vpogled, ki pa so jo vsebinsko razširili na revijo za književnost in kulturo, saj je postala esejistika pomemben del objavljenih prispevkov. Junija letos je izšla petnajsta številka.
ZKŠT in občina vlagata veliko naporov v promocijo Dvorca Novo Celje v širšem slovenskem prostoru. Poletne slikarske šole Rudija Španzla in pregledna razstava grafika Jožeta Domjana dokazujejo, da so v dvorcu povsem primerni galerijski prostori, skupaj z ministrstvom za kulturo pa se dogovarjajo za nove projekte. »Dvorec bo tudi eno od prizorišč festivala stare glasbe, zato si skupaj z več občinami, ki imamo take objekte kulturne dediščine, in z ARS Ramovš prizadevamo za vključitev v evropski projekt Evropa za državljane. Želimo zagotoviti življenje dvorcu. Če ni denarja za obnovo, naj bo na prvem mestu vsebina in se bo morda skozi vsebino sčasoma kaj zgodilo tudi glede obnove,« je povedala Lidija Koceli. K. R.
GLD Alethea je v petek skupaj z ZKŠT Žalec pripravil peti festival akustične glasbe (FAG), ki nadaljuje tridesetletno tradicijo. Večer akustične glasbe je v atrij Savinove hiše privabil množico ljubiteljev tovrstne glasbe.
Festival je tudi letos potekal samo en dan oziroma večer, dober program pa je povsem napolnil atrij Savinove hiše. Najprej so nastopile Sorodne duše oziroma Samuel Horvatič in Tone Pantner, nato pa v javnosti redkeje slišani Toni Lorber z basistom Vojkom Hlupičem, prav tako že celjska legenda Brane Mihajlovič Kosta, zapela je tudi pesnica in šanso-njerka Jana Kvas s spremljevalno skupino (harmonikar Matjaž Krušič, kitarista Karl
Hiša v Savinovem atriju
Kvas in Srečko Mahne ter bas kitarist Brane Drevenšek).
Mnogi obiskovalci so se udeležili festivala predvsem zaradi skupine Hiša, ki je za mnoge poznavalce in sladokusce slovenske glasbene scene nekaj najboljšega, kar je moč slišati na naših tleh, je povedala povezovalka programa Simona Kropeč iz
GLD Aletheia. Uradni datum začetka delovanja skupine, ki prihaja iz Trbovelj, je leto 1991, po krajši spremembi v zasedbi so danes še vedno njeni člani Andrej Guček, Vili Guček, Martin Koncilja in Iztok Pepelnjak. Hiša je tudi v Žalcu navdušila in z dodatnim programom presegla pričakovanja glasbenih sladokuscev. K. R.
Ukrajinci ponovno v Žalcu
Ukrajinska kultura, pisane noše in živahen ples vedno znova navdušijo
V Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu je Slovensko Društvo Ukrajincev Bere-ginja, ki ima sedež v Žalcu, znova organiziralo nepozaben folklorni večer, ki ga je
dopolnjevalo petje ukrajinskih mladih pevk in pevcev iz Ukrajine in Kanade. Predsednica društva Gaiina Ma-lovšek je bila povezovalka in prevajalka večera.
Savinov dan počastili s koncertom
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na dan rojstnega dne našega rojaka skladatelja Friderika Širce -Rista Savina, 11. julija 1859, v Dvorcu Novo Celje pripravil koncert, na katerem sta nastopili pianistka Ana Semič Bursač in kot gostja violinistka Ana Novak. Številne po-
slušalce je uvodoma pozdravil Uroš Govek z ZKŠT Žalec.
Ana Semič Bursač se je rodila leta 1990 v Ljubljani. Glasbeno šolo je končala na SGBŠ pri prof. Heleni Megušar ter šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v razredu prof. Hinka Haasa. Študirala je na Akademiji za glasbo v
Ana Semič Bursač (klavir) in Ana Novak (violina)
Ljubljani v razredu red. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak in bila štipendistka Mestne občine Ljubljana. Junija letos je diplomirala pod mentorstvom red. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Študij bo nadaljevala na visoki šoli za glasbo v Baslu. Violinistka Ana Novak se je rodila leta 1990 v Ljubljani in se igranja violine začela učiti s sedmimi leti pri prof. Nini Venier Zalokar, kjer je končala tudi nižjo glasbeno šolo. Šolanje je nadaljevala na srednji stopnji, zdaj pa je študentka 3. letnika Akademije za glasbo.
Na koncertu sta najprej skupaj zaigrali skladbo Rista Savina Andante za violino in klavir, nato pa je Ana Semič Bursač zaigrala več skladb Ma-uricea Ravela, A. Srebotnjaka in Frédérica Chopina. T. Tavčar
Program so izvajali plesalci Ukrajinske folklorne skupine Barvinok iz Kanade in vokalno-plesna skupina Červena ruta iz Ukrajine. Oboji so dan pred nastopom v Žalcu nastopili tudi na Krasu v Štanjelu, kjer je postavljen doprsni kip njihovemu ukrajinskemu pesniku Tarasu Ševčenku, ki je zanje nekaj podobnega kot Prešeren za Slovence. S svojimi nastopi v Štanjelu in Žalcu so proslavili 22. obletnico osamosvojitve Ukrajine.	D. Naraglav
Sladoled, kot je Idi nekoč.
NARAVNI
SLADOLED
DOBNIK
Maša in Žana državni prvakinji
Olimpijski festival mladih v Utrechtu
Saša Širše svetovna podprvakinja
Aneja Simončič iz Atletskega kluba Žalec je na olimpijskem festivalu mladih v Utrechtu na Nizozemskem s časom 60,27 osvojila zlato medaljo v disciplini 400 m ovire.
Aneja je že pred odhodom v Utrecht uspešno nastopila na atletskem pokalu za pionirje in pionirke Ul6 v Velenju, kjer je osvojila dva naslova zmagovalke. Na tekmovanju v Velenju so dobro nastopili tudi nekateri drugi člani AK Žalec. Aljaž Juhart je v suvanju kro-
gle osvojil srebrno medaljo, poleg tega je zasedel odlično četrto mesto v teku na 100 m z ovirami. S srebrno medaljo se je na tekmovanju v Velenju okronal tudi Denis Rajlič, ki je tekel svoj osebni rekord (11,81 sekunde). Klubske rezultate je s 5. mestom v skoku v daljino dopolnila Maruša Kujan, ki je tokrat nastopila prvič po poškodbi z državnega prvenstva v mnogoboju, zato je njen rezultat še toliko pomembnejši.
Aneja pa je z zmago v Utrechtu poskrbela za prvo sloven-
Tomičeva na 25. mestu
Polzelanka Marina Tomič je na svetovnem prvenstvu v Moskvi izpadla v prvem krogu teka na 100 m ovire in tekmovanje končala na 25. mestu (13,26).
Pred tem je na atletskem mitingu v švicarskem La Chaux de Fondu zasedla drugo mesto in kot druga Slovenka v zgodovini v tej disciplini tekla pod 13 sekundami, z osebnim rekordom 12,94 pa je izpolnila tudi mednarodno normo A za nastop na svetovnem prvenstvu. Še pred tem je na držav-
Marina Tomič
nem atletskem tekmovanju v Celju s časom 13,12 sekunde osvojila tudi naslov državne prvakinje.	T. T.
Aneja Simončič - veliki up žalske m slovenske atletike
sko zlato medaljo, skupaj je triinsedemdeset tekmovalcev, ki je branilo slovenske barve, osvojilo 11 medalj. Po številu medalj so bili najuspešnejši atleti, ki so jih osvojili pet. Poleg zlate Aneje Simončič so s tretjim mestom navdušili tudi Tina Božič v skoku v daljino in troskoku, Lara Omerzu v skoku v višino in Leda Krošelj v Skoku s palico. Tri bronaste medalje so si priborili tudi judoisti Luka Harf, Andreja Le-ški in Rok Polajžer, eno bronasto je priplavala plavalka Neža Kocjan, dve najžlahtnejši pa sta si priborili ekipi odbojkaric in rokometašev. K zmagi odbojkaric so prispevale tudi štiri igralke OK Braslovče, in sicer Katja Mihevc, Katja Mihalinec, Anita Sobočan in Nika Markovič.	D. N.
Dobitniki letošnjih medalj s predsednikom
Športno in družabno
Društvo upokojencev Prebold je od 5. do 9. avgusta v preboldskem Gaju pripravilo tradicionalni teden športnih tekmovanj. Razglasitev rezultatov s podelitvijo medalj je bila dan kasneje, ko so organizirali srečanje za vse člane društva.
V tednu športa so se pomerili v sedmih disciplinah: v pikadu, streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju, metanju krogov, balinanju, šahu in odbojki, v kateri so se pomerili člani
treh ekip, zmagala pa je ekipa A v sestavi Tomaš, Kvartič, Ribič, Golavšek in Dežnikar. V pikadu je med posamezniki pri ženskah zmago slavila Štefka Jambrovič, pri moških pa Matjaž Kočevar. V ruskem kegljanju je bila najboljša Dragica Viharnik, pri moških pa Franjo Juras. V metanju krogov je prav tako zmagala Dragica Viharnik, med moškimi pa je bil najuspešnejši Jože Govedič. V balinanju sta prvo mesto vsak v svoji kategoriji osvojila Tončka
Podgorski in Ivan Dolinšek, pri kraljevski igri je zmagal Franci Škorjanc, najboljši strelec pa je bil Karel Gorjup.
Na sobotnem druženju so za prijetno razpoloženje poskrbeli Prijatelji 6 Še, uradni del srečanje je vodila Marta Praprotnik, zbrane pa so poleg predsednika Iva Stepišnika nagovorili tudi župan Vinko Debelak, predsednik OO Desus Franc Kukov-nik in podpredsednik Pokrajinske zveze DU Celje Vlado Rančigaj.	D. N.
Zmagovalna ekipa DU Ponikva z osvojenim pokalom
Taborski judoisti uspešni v Splitu
Društvo upokojencev Ponikva je v okviru praznovanja krajevnega praznika organiziralo športno tekmovanje za pokal KS Ponikva. Tekmovanja se je udeležilo petnajst upokojenskih društev, ki delujejo v okviru ZD upokojencev Občine Žalec in tudi od drugod.
Tekmovali so v petih disciplinah, in sicer v ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, suva-
nju krogle, pikadu in metanju krogov. V kegljanju je pri ženskah zmagala Danica Brečko (DU Žalec), pri moških pa Jože Tratnik (DU Šentilj). Najboljša strelka je bila tudi tokrat Pavlina Glušič (DU Vrbje), najboljši strelec pa Bogdan Pečečnik (DU Ponikva). V metu ali suvanju krogle je zmagala Anica Vasle (DU Ponikva), pri moških pa Srečko Kavalar (DU Levec). V
metanju pikada sta bila najuspešnejša Marija Jelen (DU Ponikva) in Srečko Kavalar (DU Levec), pri metanju krogov pa Štefka Veler (DU Ponikva) in Ernest Lužar (DU Vrbje).
Največ točk so zbrali domačini, športniki DU Ponikva, ki so osvojili pokal krajevne skupnosti, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DU Žalec in na tretje ekipa DU Šempeter.	D. N.
srebrno medaljo in naslov svetovne podprvakinje. Slovenski ženski ekipi, v kateri je tudi Saša Širše, pa se je izmuznila bronasta medalja, ki jo je za las izgubila v tretjem podaljšku.
Saša Širše je v Sofiji poskrbela, da smo imeli v finalnih borbah svojo predstavnico tudi Slovenci. Siršetova, ki tekmuje v kategoriji nad 75 kg, je bila prosta v prvem krogu, nato pa je brez težav opravila s predstavnicama Bolgarije in Grčije. V finalu je žal morala priznati premoč Korejki in se zadovoljiti z drugim mestom.	D. N.
Mladi judoisti Judo kluba Shido Tabor so se pod vodstvom trenerja Iva Knafelca in tehničnega vodje Damjana Detela zelo dobro borili na mednarodnem turnirju Kup Jadrana v Splitu, kjer so osvojili kar štiri medalje.
Najuspešnejša je bila Ana Nuša Detela, ki je v starostni skupini U12 osvojila zlato medaljo. Saša Špegelj je v starostni skupini U10 osvojila srebrno medaljo je, Anita Kramer in Žiga Klep pa sta bila v svojih kategorijah bronasta. K dobremu uspehu šestih tekmovalcev sta svoje dodala še Tim Povodnik s petim in Lenart Oprčkal s sedmim mestom.
Taborčanka Saša Širše je prvenstvu v taekwondoju na 18. članskem svetovnem v Sofiji v Bolgariji osvojila
Saša na zmagovalnem odru
Na turnirju je v nižjih staro- tekmovalcev iz 16 držav, stnih kategorijah nastopilo 240	D. Naraglav
Mladi judoisti iz Tabora po turnirju
Maša Božič in Zana Zdovc Sporer
V Črešnjevcu ob Dravi je potekalo prvo državno prvenstvo v odbojki na mivki za fante in dekleta, stare do 13 let.
Tekmovanja sta se udeležili tudi Maša Božič iz Šempetra v Savinjski dolini in Žana Zdovc Sporer z Brega pri Polzeli, članici OK Spodnja Savinjska iz Šempetra. Bili sta zelo uspešni, saj sta osvojili naslov državnih prvakinj.	T. T.
Teden športnih tekmovanj
Znova uspešna na ironmanu		
Zadnjo junijsko nedeljo je v avstrijskem Celovcu potekal že jubilejni 15. ironman, to je triatlon, sestavljen iz 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka. Savinjčanka Katja Topovšek je uspešno premagala preizkušnjo, občutno izboljšala	lanski čas in se med 3000 tekmovalci uvrstila v prvo tretjino vseh nastopajočih, med ženskami v svoji starostni kategoriji pa kar na 18. mesto. Letos je bila med tremi Slovenkami na tem tekmovanju že drugič tudi Katja Topovšek. Katja je lani uspešno	opravila z ironmanom v švicarskem Zürichu. V Celovcu pa je s časom 11 ur in 11 minut presenetila tudi sebe: »Pričakovala sem čas pod 12 ur, da bom čas iz Züricha izboljšala za kar 1 uro in 48 minut, si nisem upala niti po tihem napovedati.« L. K.
Vzdržljiv v športu, vzdržljiv v življenju
Začeli so v petek, 5. julija, ob 20. uri z uradnim nagovorom župana Franca Sušnika. Že minuto po osmi uri se je na igrišču razvnel boj, ki ni potekal le na igrišču, temveč tudi izven igralnega polja. Bolj za šalo kot zares so tekmovali, katera ekipa bo pripravila slastnejši zajtrk ali okusnejši golaž, kdo bo pripravil boljše dobrote na žaru, okusnejše testenine ... Po štiriindvajsetih urah igranja odbojke na mivki je zasluženo zmago slavila ekipa zgornjega dela Ločice (Jakovdola). Zmagovalci maratona pa so bili v resnici prav vsi, ki so se spopadli s tem težkim izzivom. Dokazali so, da je vzdržljivost vrlina, ki krepi in povezuje.	T. T.
Zmogli preplavati
Utrinek z ultramaratona v odbojki na mivki
»Kdor je vzdržljiv v športu, je vzdržljiv v življenju,« so si rekli v Ločici pri Vranskem in prvič organizirali ultra-maraton v odbojki na mivki. 24 ur je na igrišču potekal boj dveh mešanih ekip (sku-
paj 28 igralcev), boj griča proti dolini oz. zgornjega dela Ločice (Jakovdola) proti spodnjemu. To je bil boj, v katerem je vsak preskušal svojo fizično pripravljenost, voljo in vztrajnost.
Na začetku počitnic je na preboldskem bazenu potekala rekreativna prireditev Zmorem preplavati 100 m. Tudi letos sta jo ob podpori preboldske občine organizirala ZKŠT Žalec in Športna zveza Prebold.
Kljub oblačnemu vremenu je v bazen skočilo in sto metrov preplavalo kar nekaj mladih in tudi malo manj mladih plavalcev, ki so ne glede na dosežene čase prejeli lepe praktične nagrade. Pomerili so se tudi v štafeti in vaterpolu ter uživali v žogi na vodi.	K. R.
Zmagovalca Rojnik in Soline
Člani DTV Partizan Braslovče so v okviru praznovanja 51. hmeljarskega praznika v Braslovčah organizirali tradicionalni turnir v odbojki na mivki za moške. Udeležilo
se ga je dvanajst dvojic, igrali pa so po sistemu dvojne eliminacije. Tekme so potekale na treh igriščih, polfinalne in finalne tekme pa so odigrali pod reflektorji.
Grega Šolinc in Jakob Rojnik iz Braslovč sta v finalu premagala Anžeta Zadravca in Dušana Košenino iz Pariželj, tretje mesto pa sta osvojila Gašper Vrhunc in Josip Tomič iz Šempetra. T. T.
S tekmovanja v odbojki na mivki na igriščih pri DTV Partizan Braslovče
9. gorski tek na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je pripravilo 9. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Teka, ki je štel za štajersko-koroški pokal, se je udeležilo 58 tekačev iz raznih slovenskih krajev, ki so nastopili v osmih moških in šestih ženskih kategorijah.
Absolutni zmagovalec pri moških je postal Janez Pustoslemšek iz Kranja, ki je za progo, dolgo 8 km in s 390 metri višinske razlike, potreboval 33:38 minute (lanski čas 34,07), pri ženskah pa je bila najhitrejša Mateja Mlinar iz Rečice ob Savinji, ki je progo pretekla v času 43:24 (lani 45:33). Najstarejša udeleženka teka je bila 90-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, najstarejši udeleženec pa 83-letni Štefan Robač z Raven na Koroškem.
Zmagovalci pri moških do 19 let: Nik Mernik (Celje), 2. mesto Matej Mernik in 4. Alen Bobi-čanec (oba iz Dobriča); do 29 let: Dejan Grm (Nova Cerkev); do 39 let: Janez Pustoslemšek (Kranj); do 49 let: Jože Mori (Muta); do 59 let: Igor Mernik (Celje), 13. mesto Stanko Dobrič (Žalec) in 14. Vili Senčar (Matke); do 69 let: Štefan Lešnik (Ljubljana); do 79 let: Franc Fajfar (Kisovec), 2. mesto Branko Janez Rojc (Dolenja vas pri Preboldu); nad 80 let: Štefan Robač (Ravne na Koroškem). Ženske do 29 let: Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji), 2. Nuša Žerjav (Dobrič); do 39 let: Viktorija Modrijan (Velenje); do
Po startu v Andražu nad Polzelo
49 let: Katja Bric (Šmartno ob Paki); do 59 let: Rozalija Kokole (Kisovec); do 70 let: Cvetka Bilobrk (Ravne na Koroškem), nad 70 let: Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec). Prvi trije v
posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke na progi.	T. T.
Davidovi uspehi
David Brinovec iz ŠK Žalec nadaljuje z izrednimi rezultati na turnirjih v članski konkurenci, potem ko se je uvrstil na svetovno prvenstvo v Savdsko Arabijo.
Po zmagi na klubskem turnirju ciklusov aprila (12 igralcev) je zmagal na tur-
nirju osvoboditve v Šmarju (42 igralcev) in na memorialu Ernesta Šelerja v Preboldu (21 igralcev). Nastopil je tudi na mednarodnem turnirju v počasnem šahu v Puli, kje je s 4,5 točke (od 9) dosegel odličen rezultat in si občutno povečal šahovski »rejting«.	L. K.
Šahisti DU Žalec so že junija na regijskem prvenstvu upokojencev v Mozirju zmagali na ekipni tekmi pred Šentjurjem in Celjem. Žalska ekipa, ki je nastopila v postavi Franc Brinovec, Igor Penko, Tomo Studenički, Ljubo Krk in Marjan Knez, je igrala zelo enotno in nihče od igralcev ni doživel poraza.
Kamnoseštvo Vogrinec ponovno prvo
V letošnji košarkarski ligi ŠD Savinja 2000 v Ločici ob Savinji, ki se je začela v začetku maja, je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa Kamnoseštvo Vogrinec pred ekipami 2B dizajn Polzela, G--unit, Lev zavarovalnica, Ka-
juh Celje in Kale team.
Košarkarji so tekme igrali ob sobotah popoldne. Ekipe so v predtekmovanju igrale vsaka z vsako in glede na uvrstitev so na finalni dan odigrale tekmo za tretje mesto in finale. Košarkarji D-unit so v boju za
drugo oziroma tretje mesto z 49 : 40 premagali ekipo Lev zavarovalnica, v finalu pa sta se pomerili ekipi Kamnoseštvo Vogrinec in 2B dizajn Polzela (69 : 52). Za najboljšega strelca lige so izbrali Borisa Kovačiča, ki je dosegel 110 točk. T. T.
Nogometni avtobus združil otroke
Med 26. in 30. junijem je na Vranskem potekal otroški kamp Nogometni avtobus, ki že četrto leto združuje otroke iz osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Nogometni avtobus je zaključek otroške nogometne šole, ki vse šolsko leto poteka na osnovnih šolah v Šempetru, Preboldu, Trnavi, na Vranskem, v Taboru in Braslovčah, pridružili pa so se jim tudi mladi nogometni navdušenci iz Celja, Vojnika in s Polzele.
Kampa se je udeležilo šestdeset otrok med šestim in desetim letom starosti, ki so vadili pod nadzorom vodje kampa Marjana Kozmelja in trenerjev Petra Fermeta, Jureta Dordevi-ča, Jake Kozmelja in Martina Kozmelja. Organizacija kampa je delo Marije Satler. Poleg dopoldanskega in popoldanskega treninga so otrokom ponudili
tudi številne druge dejavnosti. Tako so prvi dan s pomočjo gozdarjev spoznavali življenje v gozdu, naučili so se nekaj španskih besed, poslušali predavanja o lastnostih dobrega nogometaša, v Centru varne vožnje Vransko pa so se poučili o pravilnem obnašanju v cestnem prometu. Otroci so se na Vransko pripeljali z or-
ganiziranim avtobusom, ki jih je odpeljal tudi domov. Zadnji dan je bil namenjen turnirju, na katerem so mladi nogometaši svojim staršem pokazali na novo pridobljene veščine. Turnirju je sledil piknik, ki je bil namenjen druženju staršev, otrok in trenerjev in je pomenil prijeten zaključek športno obarvanega tedna.	J. K.
Najmlajši nogometni navdušenci brcajo tudi med počitnicami
UTRIPOV HOROSKOP
ustvarjalen, energije vam zle-rodorni boste, načrti lahko išljenosti bo potrebno iturnom in v zadnjem te-ijviral stopnje preteklih rijazen čas v prvi tretji-akšna preizkušnja, zato
OVEN Vaš glavni planet Mars, ki je že zadnje dni avgusta vstopil v sorodni znak Leva, bo ves september vaš zaveznik. Zato bo vaš vstop v prvi jesenski mesec pa ne bo primanjkovalo. T' lepo uspevajo. Nekaj več p v drugem tednu zaradi kvai dnu meseca, saj bo vaš glavni1 mrkov. Na čustvenem podroc / ni septembra, drugi del meseca p; bodite razumevajoči in premišljeni.
BIK Vaša vladarica Venera potuje v prvi tretjini meseca po znamenju Tehtnice, kar je odlična novica za počutje, finance in ljubezen. V enakem obdobju vAščkitudj. Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje, zato pohmte z^Mni^bmembnejšimi zadevami, uspešni boste. Kasneje se JatoWméirebitiia nasprotja močneje odrazijo, kriza se lahko stopnjuje iž dneva vraan, vse do konca meseca. Sonce, ki bo v prvih treh guje vitalno energijo, kar ■
Venera tik pred polovico ml _ previdni na finančnem in čustveni nosti!
DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo do 9. v mesecu potoval po enem
itančni, delovni in pridni
alo po sorodni Devici, dvi-I. Ker pa bo vaša vladarica v znak Škorpijona, bodite področju. Ne zahajajte v skraj-
od svojih sedežev v zn; boste, zato lahko v tem bo bolj dinamičen, zazn; dmi. Odlično boste znali v porastu. Na čustvene: vetriti svoj odnos, si po jesenski čas. To obdobj gov, saj boste imeli dovol
♦ RAK Jupiter, dobrotnik med planeti, bo septembra najbolj osre čeval rojene v drugi dekadi znamenjajtaka. Priložnosti se lahko
ijete. Preostanek meseca 'mi stiki z različnimi lju-prosti čas, družabnost bo ikdo med vami želel premer pravila za prihajajoči Ì se lotite takšnih poavi-zaslugi naklonjenega Marsa.
pokažejo v dobrih novic; optimizmu ... To je čas, proces življenja! Zanimi’ vju po 11. septemb'
»dela vas bo v privlačno, boste zelo zanimivi in želel
apredovanja, povečanem > zaupate in verjamete v o je lahko na čustvenem v sorodnem Škorpijonu, n erotično preobleko, zato e sami, se lahko prav v tem
času zgodi, da spoznate novo ljubezen svojega življenja.
♦ LEV Sonce, vaš vladar bo nju Device, zato boste ciljev. V veliko podpor prav po vašem znaku, kakor ne bo primanjko'
Včasih boste lahko celo _ da se zavedate tudi tega vi vladovali situacijo, o tem i pa morate zatreti že v kali, pa bo!
DEVICA September je tradicionalno čas vladavine vašega znamenja, zato se ga lahko veselite. Soncu, ki bo prve tri tedne potovalo
prvih treh tednih potovalo po zname-gijo usmerili v delo in doseganje rs, ki ves bo september potoval borbenosti in elana vam ni-uspešni in prodorni, retiravali. Dobro je, področju boste ohne pojave ljubosumja
po vašem znaku, se bo v prvi ti net vladar Merkur, ki bo prav lahko premikali gore. Dobro saj boste imeli po 5., ko boi podporo, da jih tudi uspešn našalo tudi na zasebno in ču
veliko energije, bodo tudi oi alno!
meseca pridružil tudi vaš pla-Devici. Š pomočjo obeh boste o svojin ciljih in ambicijah,
mlaj v vašem znaku, odlično lete. Zadovoljstvo se bo pre-jročje. Ker boste v vse vlagali lični. Kakovosti, kot sta predanost in lojalnost, bosta še pridobili na svojem pomenu.
TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo v prvi tretjini meseca prav v vašem znamenju, 9. septembriSfc ji bo pridružil tudi Merkur, ki je zadolžen za delo. Skoraj ves meaac boste z njegovo pomočjo uspešno delovali, se dogovarjJi trrzelTšajiffive svojih prizadevanj. 11. septembra bo vaša vladarma\ystopila,v/Škorpijona in v čustvenem smislu najavlja nekoliko drugačno:obdobje. Vaš notranji svet bo zelo slikovit, vse boste dpživfjali zeig intenzivno, za okolico boste občasno mogoče videti mMe^ddaljemZZa svoje cilje in interese se boste znali boriti, energije vam enostavno ne bo zmanjkalo.
ŠKORPIJON Pluton, vaš vladar se-bo v zadnii tretjini meseca končno obrnil v direktno smer, kar predstavlja konec določenim
imeli, ki do usmerjena v do
blokadam. Ogromno energije boste
sego eksistenčnih ciljev, zf‘---:~
bosta v ospredju delo i svojega položaja, kar ve
blagodejni vpliv Jupitra, prav po vašem znaku, kar la, postali boste zelo za: lo vaša razmerja. Iskric; osamljenim.
krešejo
da bo pestro. Vsekakor pričakujete tudi utrditev drugi dekadi, ki uživate aljebo Venera potovala , Vidno vas bo polepša-rotni spol, kar bo nadgradi-ejo in prižgejo nove ljubezni
STRELEC Zanimiv, dinamičen mesec je pred vami, v katerem ne
____1:	A ,__________1___T______ U„_______IX:_1 1.____:_
boste mirovali. Mars v sorodnem podvigom, marsikateri med vj cimice, saj vas bo vleklo v d; te velike vire energije usmeri zelo dobre rezultate. Čajj po uvajanje novosti. V prvi tretj' čju prevladovala harmonija, t;
' asneje boste znali ujeti tudi pri
I t ,
tudi diplomatski ton in ničesar prepuščati naključjem.
vas bo podžigal k novim te privoščili še krajše po-dobičkonosno bo, če boste i katerem lahko dosegate po 5. v mesecu, je odličen za ecafbo na čustvenem podro-ivljenje bo v razcvetu, dar bo potrebno ujeti
Boste
» KOZOROG Čas vladavine zemel njen, tudi direktno gibanje vaš pijonu zagotavlja uresničevanj previdnosti ne bo odveč v dr1 med Saturnom in Marsom dročje, zato se že takoj po ševanje odprtih vprašanj, bolj razburkano po 11. v me; nu, še zlasti če še vedno ne
ske Device vam je zelo naklo-:ta vladarja Saturna v Škor-enih načrtov. Nekoliko več meseca zaradi kvadrata itavljeno bo finančno po-esecu, usmerite na razredi čustvenem področju bo enera v močnem Škorpijo-u bi podarili svoje srce.
VODNAR Vaš vladar bo ves mesec potoval v retrogradnem gibanju po znaku Ovna, kar še vedno predstavlja določene ovire, zastoje in zamude. Za nameček boste rojeoifv Vodnarju septembra močno občutili tudi omejevalni vpliv Mrftsà, ki go potoval prav nasproti vašemu znaku. Ta opozicija bo predstavljala izziv, da razrešite vsa morebitna nasprotja, ki jih dožriraerPn tem ste lahko preveč nestrpni in premalo tolerantfii, zato previdno! Tudi na zasebnem in čustvenem področju ne enosfcryVui. se zlasti po 11. zaradi vpliva Venere, ki bo razburkala cusfva in potegnila na plan tudi negativne strasti. Ne prenaglite se, kajti naglica je slab sopotnik!
RIBI Vaš vladar Neptun bo ves september potoval retrogradno po vašem znaku, kar ne bo dopujiäsgda bi nekatere blokirane situacije spravili v pogon. Oboroj^ se s potrpljenjem in vztrajajte pri zacrtanih ciljih, kajti na pom,6<~ drdiajater več planetarnih pozicij. Jupiter v sorodnem Raku bo papoljbrij’àzjje svetil na rojene v drugi dekadi, od 11. dalje pa J^stmfila totrftmenje Škorpijona Venera, kar je odlična novica. Na^üsts^ emp o dr o čj u bo zanimivo, še posebej prijazno se vam zvezaenasmjjföjo že pred začetkom meseca. Zelo izpostavljen in zanimiv Ho ča^okoli polne Lune, ki bo tokrat v vašem znaku 19. septembra.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p.,
Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 33 w\v%v.dolores.si, 090 64 30 (Dolores)
Pisma bralcev
Kolesarske in pešpoti
Kolesarjenje in hoja sta mnogim zdravstveno priporočljiva, marsikomu pa tudi nuja in edina možna oblika mobilnosti. Zaradi vse večjega prometa motornih vozil smo veseli vsake nove kolesarske in pešpoti. Tokrat želim javno spomniti na tri zelo nujne in nevarne primere, kjer bi bilo potrebno te urediti poti.
Kot prvi primer naj navedem pot med Levcem in Medlogom pri Celju, za kar je menda že pripravljen projekt. Zasilna pot med Levcem in Medlogom vodi ob gradbenih objektih bivšega Ingrada. Marsikdo zanjo sploh ne ve. Vožnja po regionalni cesti pa je tako za kolesarje kot za invalide na vozičkih prepovedana in zelo nevarna.
Drugi primer je na relaciji med Žalcem in Šempetrom in po delu Savinjske ceste v Žalcu, kjer opažamo veliko kolesarjev po regionalni cesti, saj sta vzporedni poti čez Podlog ali Roje odročni in zaviti.
Tretji primer je cesta od Mi-gojnic (Griže) do Zabukovice (Pongrac), za kar so bila nekoč v proračunu Občine Žalec že predvidena sredstva. Hoja ali vožnja s kolesom po tej cesti je vedno bolj življenjsko nevarna, tudi za učence in odrasle.
Z izjemnim zadovoljstvom pričakujemo, da bosta po obnovi Šlandrovega trga v Žalcu hoja in kolesarjenje varnejša in udobnejša.
Pristojnim dejavnikom priporočamo, naj več postorijo za varno pot pešcev, kolesarjev in invalidov.
Janez Meglič, predsednik MDI Žalec
Pohvala MUC-u
V okolici Braslovč, v kraju Preserje, se nahaja lepo urejen Varstveno-delovni center MUC Preserje. V njem dnevno biva in preživlja dopoldneve okrog šestnajst oseb s posebnimi potrebami.
VDC MUC vodi odličen pedagog in defektolog gospod Sreto Zelen s svojo delovno ekipo. Gojenci se v centru odlično počutijo. Zanje je po najboljših močeh poskrbljeno, da so vključeni v učne in tudi v delovne procese. Skupaj z delovnimi terapevti gojenci izdelujejo najrazličnejše ročne izdelke, ki jih razstavljajo in prodajajo na različnih stojnicah. Za vse te dejavnosti pa je vsekakor zaslužen vodja centra gospod Zelen, ki s svojo nesebičnostjo, predanostjo svojemu poklicu in primernim pristopom gojence motivira za timsko delo in jim omogoča prijetno bivanje v centru. Gojenci ga imajo zelo radi im mu izkazujejo hvaležnost za vse, kar naredi dobrega zanje.
Da bi gojencem olepšal življenje, jih vsako leto odpelje na morje, kjer jim skupaj z ženo Mojco in delovnimi terapevti pričara prečudovit dopust s kopanjem v morju, z ogledi znamenitosti kraja in s športnimi dejavnostmi. Gojenci sé domov vračajo s prelepimi občutki in vsem razlagajo, kako lepo je bilo na morju.
Za vse tako prijetne trenutke, ki jih doživljajo gojenci centra MUC, se je potrebo zahvaliti gospodu Zelenu, ki je resnično požrtvovalen in čuteč človek. Njemu še enkrat hvala za vse, kar naredi dobrega za gojence s posebnimi potrebami.
Pavla Prohinar, Braslovče
M.ALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele.
Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700, 041 746 700
PROJEKTIRANJE - Izdelujemo načrte hiš, gospodarskih in poslovnih objektov. ARS Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
Info.: 03 810 41 82,031 393 560
ŽALEC, BEVKOVA ULICA, 50 m2,1,5 sobno, 6/7 nadstropje, urejeno STANOVANJE s funkcionalno razporeditvijo, zastekljen balkon, takoj vseljivo.
Info.: 041 265 098
Zaradi povečanega obsega del iščemo VODJO DISTRIBUCIJE. Prijave: vodja, distribucije@gmail.com
Prodam KORUZO v zrnju.
Info.: 031 825 355
IŠČEM DELO, pomoč na domu starejšim in urejanje okolice doma. Žalec z okolico.
Info.: 031 684 312
Drage bralke in dragi bralci!
Da ne bo kdo mislil, da sem v prejšnji številki na vas pozabila, ne, ne, ampak me je ena kulturna organizacija prosila, naj pripravim krajši kulturni program -nič posebnega, po svoje, tako kot jaz pač znam.
So rekli po svoje naj pišem, pa so mi kljub temu naročili:
»Ne šimfaj pa tudi preveč ne hvali!«
Tako so mi vso voljo do pisanja pobrali.
Sem razumela - nič politike, tu ni kulture,
če bom napisala, kar komu ne paše, bo verjetno še huje.
So še rekli: »Nobenega ne izpostavljaj, nobenega v ospredje!«
Kot da sama ne vem, kako važno je zaledje...
»Torej, drži se le tega, kar ti naročimo.«
To je demokracija ? Tako zdaj živimo?
Saj sem tudi sama mnenja, da preveč o politiki govorimo, ampak priznajte, da se včasih na njen račun tudi nasmejimo.
O vsakem režimu, o vsaki oblasti si izmislimo vic, takole zavit, pa vendar poln resnic...
In da se resnica prav spozna, je treba poslušati obe plati zvona...
Ups, niti slučajno nisem nameravala pisati o zvonu ena in zvonu dva.
Pa lep pozdrav in ne pozabite nikdar, da resnično se trudim
Ola Ola Mar
DRUŠTVA IN KLUBI VABIJO
MePZ MDI Žalec
(zborovodkinja Vesna Turičnik Popovski) vabi v svoje vrste nove pevke in pevce, saj ubrano petje in prijetno druženje lajšata tegobe invalidnosti.
Info.: MDI Žalec, Hmeljarska ul. 3, Žalec, tel. 571 68 16 ali 710 06 13, uradne ure ponedeljek in sreda od 8. do 12. ure.
MePZ A Cappella KUD Petrovče
(zborovodja Blaž Rojko) vabi v 20. jubilejni sezoni v svoje vrste pevce vseh glasov. Na vajah se jim lahko pridružite vsak četrtek ob 19.30 v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče.
Info.: Damijana Podbregar (031 230 088, damijana. pobregar@gmail.com).
MePZ Tabor
vabi v že 25. sezoni uspešnega delovanja medse nove pevke in pevce. Pridružite se jim lahko vsak petek v septembru ob 20. uri v društvenih prostorih Doma krajanov Tabor.
Info.: Magda Semprimožnik (031 872 814, pevsko, društvo, tabor@gmail.com).
APZ Risto Savin Žalec
je novi mešani pevski zbor, ki vas vabi, da se mu pridružite. Vaje bodo vsak petek zvečer, pred tem pa vas vabijo na ustanovni piknik, ki bo v soboto, 31. avgusta.
Info: Bojana S. Omladič (040 277121), Janja O. Galičič (041 919 206) in Anita Govc (031 605 464).
Karate klub Nestor
vabi k vpisu novih članov, v času rednih treningov, v telovadnici OŠ Griže.
Info.: http://www.karate-klub-nestor.net/
Karate klub Polzela
vabi v torek, 1. oktobra, ob 17.30 k vpisu v začetni tečaj karateja, v stari telovadnici OŠ Polzela.
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Letos v znamenju Narnije
šali otrokom preko različnih simbolov čim bolj približati pomen iskanja, skupnosti, odrešenja, poslušnosti in zaupanja. To dogajanje pa so si popestrili z delavnicami, obiskali so jih skavti, zašili so si kuhinjske rokavice in predpasnik ter starše presenetili s pecivom, odpravili so se na Goro Oljko, ob poti iskali točke, se igrah v gozdu ... Oratorij so zaključili s sveto mašo in piknikom na Marjetino soboto.
Počitniški oratorij so prvi julijski teden že tradicionalno pripravili tudi v Petrovčah. Na njem je sodelovalo 39 otrok in 14 animatorjev. Oratorij so začeli z nedeljsko sveto mašo, v času oratorija pa so obiskali živalski vrt in pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer so s skromnim darilom razveselili bolne otroke. Izvedli so tudi dve delavnici: slikali so na lesu in izdelovali zapestnice. Otroke sta obiskala tudi invalida, ki sta doživela težko prometno nesrečo. Iz njune pripovedi so izvedeli, kakšno je zdaj njuno življenje.
50 otrok in animatorjev se je v začetku avgusta zbralo na oratoriju v Libojah. Otroci so ob junakih iz namišljene dežele Narnije odkrivali vrednote skupnosti, odpuščanja, sprejemanja drugačnosti, poguma, medsebojne pomoči. Ob delu po skupinah so udeleženci ustvarjali tudi v različnih delavnicah, se pomerili v najrazličnejših igrah, se odpravili na kopanje v Čateške toplice in praznovali sveto mašo.
Tudi Župnija Vransko je konec julija pripravila počitniški oratorij za otroke od 5. do 14. leta. Udeležilo se ga je 60 otrok iz bližnje in daljne okolice, zanje pa je oratorijski teden pri-
Letovali na Krku
Udeleženci oratorija v Petrovčah z mentorji, s patrom Ivan Arzenškom in z duhovnim pomočnikom Jožetom Brilejem
Tudi otroke na Vranskem je povezala zgodba iz Narnije
pravila skupina 20 animatorjev zakon!«.Vodja oratorija Ma- tudi njih povezovala zgodba iz pod geslom »Animatorji smo teja Novak je povedala, da je Narnije.	T. T.
Mladi taborili v Metliki
Na Gomilskem so pripravili najmnožičnejši oratorij, Narnijo pa doživljali skozi igro
Brezskrbni in razigrani otroci v Libojah
Tudi letos so po dolini potekali številni počitniški oratoriji, ki so jih pripravili župnije in drugi organizatorji pod geslom Nismo sami, Bog je z nami! Spremljali so jih tudi namišljeni junaki iz znanega mladinskega filma Zgodbe iz Narnije, potovanje jutranje zarje, lev Aslan, ki naj bi v narnijski zgodbi predstavljal Boga, otroci Lučka, Edmund in Evstahij ter zanimiva narnijska bitja, govoreče miši, narnijski lordi, princ Kaspijan, mornarji, traponogci. Petih počitniških oratorijev po dolini se je udeležilo okrog 350 otrok in animatorjev.
Največ udeležencev je bilo tudi letos na oratoriju na Go-
milskem, ki se ga je udeležilo okrog 90 otrok, 25 mladih prostovoljcev pa je teden dni pripravljalo delavnice, igre, izlet, piknik in mnogo zanimivega. Po besedah vodje oratorija Marije Petre Košec so se na to pripravljali pol leta, pri organizaciji pa so jim pomagali številni donatorji. Otroci na Gomilskem so v namišljeno deželo Narnijo na jutranji zarji potovali skozi gledališko igro, ki jo je režiral Sandi Mlakar. Teden so zaključili s sv. mašo in župnijskim dnevom.
V Župniji Polzela so pripravili otroške malteške dneve, udeležilo pa se jih je 37 otrok. Zanje je skrbelo 12 animatorjev. Vodja oratorija Vianeja Pesjak je povedala, da so sku-
Osvežitev v morju
Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec tudi letos organizirala letovanje otrok v mladinskem počitniškem domu Območnega združenja Rdečega križa Maribor Frankopan v Punatu na otoku Krku. Otroci so v prvi polovici avgusta letovali v dveh sedemdnevnih izmenah: v prvi je letovalo 40 otrok, v drugi pa 37.
Za dobro počutje otrok na letovanju, izvedbo programa
in spremljajočih dejavnosti je poskrbelo šest izkušenih spremljevalcev (pedagoški vodja izmene, plavalni učitelj in štirje vzgojitelji).
Prvi dan so otroci po skupinah opravili preizkus znanja plavanja. Dnevi so hitro minevali ob vsakodnevnih dejavnostih, kot so jutranja rekreacija, pospravljanje sob za oceno, odhod na plažo, plavanje oziroma za neplavalce je plavalni učitelj opravil tečaj po programu. Med popoldanskim počit-
kom so starejši otroci kartah ah igrah šah, mlajši so risah ah pa so si ogledali risanko. Pozno popoldne, ko sonce ni več tako pripekalo, je ponovno sledila osvežitev v morju, zvečer pa so se zabavah ob raznih športnih igrah. Zelo zanimiva je bila vožnja z ladjico, ob kateri so otroci neizmerno uživali, otroci v drugem terminu pa so bili navdušeni nad nočnim kopanjem.
Upravnik doma v Punatu je pohvalil spremljevalce prve in druge izmene ter obe vodji, žalsko Društvo prijateljev mladine pa je za odlično organizacijo in izvedbo letovanja hvaležno Mateju z ZKŠT-ja, Katji in Janji iz žalskega TIC-a ter seveda donatorjem, je povedala predstavnica Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec Nataša Vasle. Zelo hvaležni so tudi Občini Žalec, ki je kar 20 otrokom iz socialno ogroženih družin omogočila brezplačno letovanje, za ostale pa prispevala po 60 evrov. L. K.
Mladi PGD Braslovče so se letos že devetič odpravili na petdnevno letovanje, že tretjič v Belo krajino, v kamp Primostek pri Metliki.
Letos jim je bilo tudi vreme zelo naklonjeno. Veliko časa so preživeli ob reki Kolpi, odpravili so se do vasi Boža-kovo, kjer so prehodili učno pot, ki vodi mimo dveh kra-
ških jam - Zdenc in Vidovec, obiskali so vas Rosalnice pri Metliki, kjer so tri cerkve, imenovane Tri fare, znane kot romarsko središče Bele krajine.
Vsak dan so spoznavah delo gasilcev, se pripravljali na kviz in orientacijo, našli pa so tudi čas za družabne in športne igre ter ustvarjanje.
Zadnji dan so pospravili tabor, razglasih najboljše v urejenosti šotorov, po kosilu in zadnjem kopanju pa so se odpravili domov.
Mladi so v petih dneh pridobili pomembne izkušnje za prihodnja leta, ko bodo postali gasilci operativci, ki bodo pomagali ljudem v nesreči.	T. T.
Hladili so se v Kolpi
Da se srce počuti bolje
Mojster kung fuja v Snežni jami
Biseromašnik Janez Bračun
Letošnje praznovanje župnijskega praznika, godu sv. Marjete, zavetnice pol-zelske župnije, so združili s praznovanjem 40-letni-ce mašniškega posvečenja dveh Polzelanov, Mirka Škofleka in Draga Svetka, ter 60-letnice mašništva Janeza Bračuna, ki bo letos dopolnil 87 let.
Seveda je bila največja pozornost namenjena biseroma-šniku, ki že od leta 1994 živi v Domu upokojencev Polzela, kjer je tudi domski kurat, z veseljem pa pomaga tudi pol-
zelskemu župniku Jožetu Ko-vačecu. Slavljenec je biserno mašo v nedeljo bral v somaševanju z gostujočimi duhovniki, med katerimi je bil tudi kancler mariborske škofije Janez Lesnika. Na slovesnost so slavljenca s kočijo pripeljali Malteški konjeniki ob igranju godbe Kulturno glasbenega društva Cecilija s Polzele.
Janez Bračun je svojo duhovniško pot začel 1953 kot duhovniški pomočnik v Podsredi in Kozjem, potem je bil kaplan in župnijski upravitelj v Grižah in v Rečici ob Sa-
vinji, kjer je bil do leta 1994 tudi župnik, od tam pa se je preselil v Dom upokojencev Polzela.
Na slovesnosti so mu izkazali čast številni govorniki, med njimi predsednik pastoralnega sveta Stanko Novak in polzelski župan Jože Kužnik, pozornost pa so mu izkazali tudi s številnimi darili iri z lepimi željami, za kar se je na svoj prisrčen in ponižen način iskreno zahvalil. T. T
Meditiranje ob velikem stebru
Hrošči okupirali Savinjsko dolino
Predsednik Koronarnega kluba SSD Mihael Randl (skrajno levo) in predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije Jurij Repič
Koronarni klub Spodnje Savinjske doline s sedežem v Žalcu praznuje letos 10-le-tnico svojega delovanja. Praznovanje so junija združili z vseslovenskim srečanjem koronarnih društev in klubov.
Celodnevnega druženja v Šempetru se je udeležilo več kot 500 članov koronarnih društev in klubov iz vse Slovenije, povezanih v zvezo. Kot je povedal predsednik zveze Jurij Repič, deluje v Sloveniji 16 koronarnih klubov in društev. Pod okriljem koronarnih društev in klubov v 70 slovenskih krajih redno vadi približno tri tisoč ljudi. Zveza skrbi zlasti za izobraževanje kadrov, ki delujejo v teh društvih: »Ker smo srčni bolniki, moramo imeti posebno vodeno vadbo, pomembna je tudi redna vadba dvakrat tedensko.
Naš največji zaveznik je FIHO, kjer dobimo precejšen del sredstev, tako da je lahko članarina za približno 30 odstotkov nižja, kot bi bila sicer, da bi pokrili vse stroške,« je povedal Jurij Repič.
Večina članov je srčnih bolnikov. »Naši člani so bolniki, ki so preživeli srčni infarkt ali kakršne koli zaplete na srcu, tudi tisti, ki so bili operirani, in pa seveda tisti, ki želijo preprečiti bolezni srca oziroma se rešiti dejavnikov tveganja. Namen klubov je izobraževati ljudi. Pripravljamo ogromno predavanj na temo naših bolezni in tistih, ki so vzporedne z njimi, dvakrat tedensko imamo telesno vadbo pod strokovnim vodstvom, da vzdržujemo fizično kondicijo. Vsak klub organizira tudi kakšne piknike, zabavna druženja, izlete, letovanja. Naš
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, I traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža_______________________________________
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Društvo mladih Šempeter je prve dni preteklega meseca v Športnem parku v Šeščah pripravilo 13. mednarodno srečanje VW vozil. Mladi so tudi letos pripravili bogat spremljevalni program.
Kot nam je povedal predsednik Društva mladih Šempeter Mitja Vasle, vsako leto pripravijo kaj novega. Letos seje tridnevnega srečanja udeležilo okrog 100 vozil iz raznih slovenskih krajev ter iz Italije, Srbije, Nemčije, Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Vsi udeleženci so prejeli spominsko majico ter bloke za hrano in pijačo. Zelo pestro je bilo v soboto. Že dopoldan so na svoj račun prišli starši z otroki. Odpravili so se namreč na vožnjo po Savinjski dolini, potem pa se zabavali ob raznih igrah. Ocenjevanju
skega učenca Dušana Donka, svojega kitajskega učenca, kitajske prevajalke in nekaterih članov društva TAO IN - društva za krepitev telesa, uma in duha iz Maribora. Povsem po naključju pa se je skupini pridružil rokometni reprezentant Miha Žvi-žej s svojo izvoljenko z Danske in očetom Darkom.
Pod strokovnim vodstvom izkušenega preboldskega jamarja seje taoistični opat You Xuan De predajal energiji, ki jo je zaznaval v objemu davnine. Ob tem je predstavil veščino wadung kung fu: njegove roke in noge so v počasnem ritmu rezale podzemni zrak, na trenutke pa švignile v prostor z izjemno bliskovito hitrostjo. Na koncu turistične poti, ko so ugasnili vse karbidovke in so se za kakšno minuto prepustili popolni temi in tišini, je mojster tudi zapel.
Daoistična filozofija -uravnovešenje telesa, uma in duha
Veliki mojster kung fuja You Xuan De zelo ceni Dušana Don-
Biseromašniku je čestital tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik
vozil je sledilo prijetno druženje ob glasbi, za katero so poskrbeli Trubači, legendarna skupina Hazard in Brane Kač.
Veselo in zanimivo je bilo tudi zadnji dan 13. srečanja. Mitja Vasle, idejni vodja srečanj, pa je povedal, da se že veselijo na-
slednjega srečanja, še posebej jubilejnega, petnajstega čez dve leti, ko bodo nekomu podelili pravega VW hrošča. Sicer pa se savinjski ljubitelji hroščev, ki jih je danes že okrog 30, redno udeležujejo podobnih srečanj po Sloveniji.	D. Naraglav
klub med drugim organizira letovanje na morju in obnovitveno rehabilitacijo v Šmarjeških Toplicah, tako da poskušamo čim več narediti za naše člane,« je povedal predsednik Koronarnega kluba Savinjska dolina Mihael Randl.
Na začetku srečanja sta več kot 500 gostov pod šotorom v Šempetru nagovorila predsednika savinjskega kluba in zveze, po malici pa so obiskali nekatere turistične znamenitosti. V Vrbju so prehodili tudi krajšo traso srčne poti okoli ribnika. Ob koncu so se ponovno zbrali v Šempetru, kjer so srečanje končali z nagovori in krajšim kulturnim programom. K. R.
Eden izmed desetih najboljših mojstrov notranjih borilnih veščin na Kitajskem in ekscelenca daoistične filozofije, veliki mojster kitajske borilne veščine kung fu You Xuan De je na začetku počitnic na povabilo svojega učenca, Slovenca Dušana Donka, enega naj večjih poznavalcev kitajske metafizike v Evropi, obiskal Slovenijo.
Daoistični menih You Xuan De je bil navdušen nad lepotami Slovenije, ki je zanj izjemna dežela s čudovito naravo in zelo prijaznimi ljudmi. Ves čas je ponavljal nekaj slovenskih besed: »Dobre gore, dobra voda, prijazni ljudje ...« You Xuan De je prvič obiskal Slovenijo leta 2007, tokrat pa ga je še posebej prevzela Snežna jama na Raduhi, najvišje ležeča turistična jama v državi in med najvišjimi v Evropi.
V objemu davnine podzemne Raduhe
Kitajski gost si je Snežno jamo ogledal v družbi svojega sloven-
Krajša različica Srčne poti okoli Ribnika Vrbje je označena od maja in je dolga 1,7 km. Poteka po delu Ekološke učne poti Vrbje in delno po pešpoti ob reki Savinji. Prva, daljša različica srčne poti, ki je bila označena že prej, je dolga 2,3 km in se začne pri informacijskem centru Ribnika Vrbje ter vodi po pešpoti ob Savinji do mostu v Šeščah. Poti sta označeni s tablami in navodili za telesne vaje, označene pa so tudi poti za počitek.
Mojster v objemu stoletnih gozdov 2062 m visoke Raduhe
ka, je njegov najboljši učenec, zato ga želi podpreti pri ustanovitvi najpomembnejšega izobraževalnega centra za wudang daoistično modrost in kulturo v Evropi. Meni, da je Slovenija s svojo dobro energijo podobna energiji Wudanga, kjer živi, zato je najprimernejša za postavitev izobraževalnega centra tisočletne filozofije, ki krepi zdravje, blagostanje in spodbuja mir med ljudmi. Uravnovešen posameznik ima urejene odnose in to je ključno za svetovni mir. To je tudi glavni razlog, zakaj mnogo ljudi po vsem svetu ljubi daoistično modrost. Daoizem je moder in prefinjen kulturni sistem, ki vključuje vse vede o življenju: filozofijo, astrologijo, geografijo, arhitekturo, farma-' cijo, medicinsko zdravljenje, umetnost in literaturo, v srcu sistema pa so vselej j in in jang ter pet elementov. Kadar se stvari v življenju zaostrijo, se vračanje na preprosti koncept jina in janga vedno izkaže kot rešitev iz težav in naporov.
Veliki mojster kung fuja
You Xuan De je veliko več kot eden izmed desetih največjih mojstrov borilnih veščin na Kitajskem. Je ustanovitelj največjega centra za raziskovanje taoistične filozofije. Taoizem je najstarejša znanost o umetnosti življenja, saj so prvi taoistični zapisi na Kitajskem stari 8000 let.
You Xuan De se je različne borilne veščine začel učiti pri petih letih, in sicer pri svojem očetu, nato pa je po Kitajskem obiskoval mojstre kung fuja. Ko je srečal Wanga Weizheja, velikega mojstra sekte Wudang Songxi, je bil nad veščino tako navdušen, da se je preselil na goro Wudang v kitajski provinci Hubei in postal daoistični menih. Kmalu je dosegel visoko stopnjo spretnosti v borilnih veščinah in postal eden boljših mojstrov na gori. Svoje znanje prenaša le redkim izbrancem, od leta 2008 je njegov učenec tudi Dušan Donko. Mojster mu je dodelil družinsko ime You Li Shan.
Snežna jama na Raduhi, ki jo upravlja Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda, bo od ponedeljka, 2. septembra, odprta za ogled samo ob vikendih, za najavljene skupine pa tudi med tednom. Ogledi so vsako drugo neparno uro (ob 9., 11., 13. in
15.	uri). Tako bo vse do konca meseca.	D. Naraglav
Na svetovni razstavi v Londonu
Žiga ob svoji stvaritvi in s portretom
Del od 420 sličic
Preboldčan Žiga Hribršek, študent Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, je svoje občane in širšo javnost že nekajkrat presenetil s svojimi likovnimi stvaritvami in tako potrdil, da je velik talent.
Potrditev svoje prave življenjske poti je pred kratkim prejel tudi iz Londona, kjer bodo
19.	septembra odprli svetovno likovno razstavo natečaja Derwent Art Prize London, na katerem je s svojo likovno stvaritvijo z naslovom »Iskanje izgubljenega časa« sodeloval tudi Žiga. Gre za projekt mozaične slike, ki jò sestavlja 420 manjših in ki po smiselnem zaporedju sestavljajo avtorjev portret.
Na pogorišču starega nov projekt
»Projekt mozaične slike se je začel nekje pred dvema letoma, in to na "pogorišču" predhodnega projekta. Aprila 2011 sem namreč dobil idejo, da bi zabeležil leto svojega življenja v obliki majhnih prostoročnih risb (skic), ki bi predstavljale en dan v letu. Za vsak dan ena
risba. Se pravi 365 dni in 365 risb. Projekt sem po nekaj mesecih opustil, ker se mi ni zdel konceptualno dovolj dodelan. Iz začetnih poskusov je nekoliko kasneje, v začetku 2012, nastala nova ideja, neke vrste nadgradnja predhodnje v dialektičnem smislu. Rešitev se je začela zarisovati, ko sem nekega dne dobil nalogo napisati kratek sestavek o sebi, kdo sem. Na videz preprosta naloga je kar naenkrat postala dokaj zahteven podvig, zlasti ker sem hotel v opis zajeti samega sebe in se s tem izogniti samo suhoparnemu naštevanju podatkov. Podatki povejo namreč samo del zgodbe. Vse bolj sem se začel poglabljati v lastno indentitelo, v spomin in v minevanje časa. Kot ustvarjalca so me vedno zanimali trenutki, drobni utrinki življenja. Trenutek, ko se zazreš in se življenje okoli tebe navidezno ustavi. Ta introspektiva pa me je pripeljala do dokončne formacije ideje. Iz prejšnjega projekta sem si sposodil "osnovne elemente". Risbe, narisane iz moje perspektive, ki prikazujejo posamezne
dogodke v mojem življenju. Število risb sem s 365 povečal na 420. Nato sem k osnovi, k 420 risbam, dodal še koncept mozaične depikcije. Vse slike po določenem zaporedju začno sestavljati večjo sliko, ki se začne s premikom gledišča zarisovati v moj avtoportret. Glavni problem projekta 365 slik je bila namreč ravno predstavitev slik na čim bolj logično zaokrožen in konceptualno dodelan način. Sliko tako delimo na mikro- in makrosfero. Če sliko opazujemo od blizu, se pred nami izrisujejo risbe v lastni zaokroženi celoti, te se z razdaljo začnejo razblinjati v nerazločen kolaž oddten-kov, iz tega kaosa pa se začne na neki točki zarisovati moj obraz,« razlaga svoje likovno delo Žiga Hribršek, ki je tudi navdušen športnik, tekač, planinec, kulturnik ...
Pomembno je razumevanje sebe
Njegov likovi projekt je projekt njegove zrelosti in razumevanja samega sebe in človeka. Kot pravi, je vsak trenutek v življenju, ki kreira spomin, neke vrste zaokrožena celota, ki začne z minevanjem bledeti. Spomini izginjajo, ostaja pa njihov vpliv. »Ta vpliv je ključnega pomena, saj je sestavni del posameznikove indentitele. Človeka namreč gradijo trenutki in izkušnje, 'ki ga zaznamujejo. Človek se ne rodi z izoblikovano indentitelo, ampak to postopoma pridobi. Preko vlivov ljudi, ki ga obdajajo, okolja, pridobljenih izkušenj ... Te se namreč v obliki drobnih zrn akumulirajo v celoto, v posameznika, v človeka. Biti človek je proces, ki traja in se ustavi šele s smrtjo. Minevanje
pa je njegov glavni katalizator. Vse, kar je bilo v preteklosti, je izgubljeno, ostajajo samo bežni mentalni zapisi. Edini način, da jih zares poglobljeno razumemo, pa pelje skozi razumevanje samega sebe v sedanjem trenutku. Šele takrat, ko to dojamemo, lahko retroaktivno določimo vzroke, ki so pripeljali do posledice, ki se imenuje Jaz zdaj, v tem trentutku,« razlaga Žiga in dodaja: »Naslov slike se je na koncu ponudil kar sam: Iskanje izgubljenega časa. S tem sem hotel v prvi vrsti prikimati enemu največjih pisateljev 20. stoletja, Marcelu Proustu, ki je s svojim ciklom romanov Iskanje izgubljenega časa odločno vplival na samo bistvo introspekcije. Doje-maje samega sebe kot subjekta v času, popolnoma podvrženega dialektičnim premikom. Knjiga je izdelek različnega jaz, ki ga imamo kot manifestacijo v naših navadah, našem družabnem življenju ali naših grehot. Proust mi je namreč s svojo kontemplativno metodo izredno pri srcu, saj opozarja, da je pomenben del vsake umetniške stvaritve ravno v procesu njenega nastanka. Proces ustvarjanja pa je eden izmed načinov iskanja samega sebe.«
Ure neizgubljenega časa
Žiga se je s svojo sliko uvrstil med 70 izbranih avtorjev z vsega sveta, ki bodo sodelovali na razstavi v londonski galeriji The Nall Galleries in tudi na potujoči razstavni turneji.
»Začel sem z zbiranjem in risanjem vsakega izmed 420 motivov, kar je trajalo približno leto in pol. Motive sem zajemal iz vsakdanjega življenja in varirajo vse od najpo-menbnejših in najbanalnejših dogodkov, ki so se mi pripetili v enem letu in pol. Ob zbranih motivih sam napravil lasten avtoportret, ki je služil kot predloga. Na podlagi predloge sem začel postavljati risbe v pravo zporedje. Ko je bil mozaik postavljen, smo vsako risbo pritrdili na podlago, vsako podlago pa na večji panel, sestavljen iz šestih manjših. Slika se tako razstavi na šest delov v velikosti približno enega kvadratnega metra,« pojasnuje Žiga nastajanje slike, ki jo je moral do 1. julija fotografirati in po elektronski pošti poslati v London, kjer je komisija do 15. julija ocenila vsa prispela dela in izbrala 70 najboljših. Od teh bodo na razstavi tri dela še posebej na-
gradili, hkrati pa preko spleta poteka tudi glasovanje za nagrado javnosti (Peoples choice award).	D. Naraglav
O Žigi Hribršku
Žiga Hriberšek je osnovnošolska znanja usvajal na preboldski osnovni šoli, šolanje pa nadaljeval na Gimnaziji Celje - Center, kjer je leta 2005 tudi maturiral. Odločil se je za študij umetnostne zgodovine, vendar se je po sicer uspešno opravljenih izpitih odločil za likovno akademijo. Med študijem je bil ves čas dejaven v lokalni skupnosti, kjer je ustvaril kar nekaj likovnih stvaritev. Njegova freska deklice pod brezo, ki bere knjigo krasi stopnišče preboldske knjižnice. Žiga je, kot pravi, v likovne vode zašel bolj po naključju. Nekega poletja je njegov mlajši brat risal na balkonu, bilo mu je dolgčas, zato se mu je pridružil. Narisal je nekaj zanimivih risb in ob tem užival. Vse pogosteje se je loteval risanja in spoznaval, da ga to osrečuje.
Zlatoporočenca Marija in Rudi Knez
Zakonca Marija in Rudi Knez sta v nedeljo, 18. avgusta, v cerkvi sv. Neže v Libojah praznovala zlato poroko.
Rudi, rojen leta 1944 v Brezah nad Laškim, je delal kot monter klimatskih naprav v Klimi Celje, nato pa kot kurjač in izmenovodja v Cinkarni Celje. Leta 1990 se je moral zaradi bolezni invalidsko upokojiti. Marija je na svet prijokala isto leto sredi vojne vihre v Malih Dolah pri Vojniku. Ker so ji zgodaj umrli starši, se je komaj osemnajstletna zaposlila v to-
varni posode Emo v Celju, kjer je delala vse do upokojitve.
Ko sta se pred 50 leti poročila v Grižah, sta najprej živela v bloku v Celju. Pred 21 leti sta se preselila v Zabukovico, kjer sta si s skupnimi močmi ustvarila topel dom. Kar nekaj let sta sodelovala v DU Griže in skupaj z ostalimi člani osvojila na tekmovanjih veliko pokalov in medalj. Z veseljem sta se udeleževala tudi društvenih izletov.
V zakonu sta se jima rodila hči Tatjana in sin Marjan. Na
Zlatoporočenca Marija in Rudi Knez s poročnima pričama
Golava z novim oskrbnikom
jesen življenja pa ju razveseljujejo tudi vnuki David, Janja in Jena, na katere sta zelo ponosna. Vsi njuni domači, vnuk in vnukinja tudi kot poročni priči, jima želijo, da jima življenje nakloni še veliko lepih in iskrivih let ter zdravja in zadovoljstva v krogu družine in prijateljev.	D. Naraglav
Lovska koča na Golavi, ki je last Lovske družine Prebold, deluje že od leta 1924 in bo prihodnje leto tako praznovala 90-letnico svojega obstoja.
Kar 47 let je za dobro hrano,
pijačo in dobro počutje pohodnikov skrbela družina Novak na čelu s Tilčko.
Lovski dom na Golavi je tudi po njeni zaslugi postal priljubljen kraj za številne zabave, rojstne dneve, poroke in razna druga praznovanja. Til-čka pa se je po vseh teh letih odločila za slovo. Lovci so ji zelo hvaležni za njen dolgoletni trud, hkrati pa upajo, da
bo njihova lovska koča tudi v prihodnje ostala stečišče ljubiteljev Golave.
Letos so lovci pripravili že kar nekaj dogodkov, med drugim tudi streljanje na glinaste golobe in lovsko veselico s tradicionalnim srninim golažem. V nedeljo, 18. avgusta, pa so pripravili zabavo v čast novemu oskrbniku doma, Andreju Florjanu iz Prebolda. D. N.
To so naše korenine
Zbirka o osamosvojitveni vojni
Etnološko društvo Srečno, rudarski muzej in rudarska četa, KS Griže in KD Svoboda Griže so ob dnevu slovenskih rudarjev v letnem gledališču Limberk pripravili prireditev.
Zbrane rudarje iz Griž, Za-bukovice, Velenja, Laškega in Andraža ter ostalo občinstvo so pozdravili predsednik Etnološkega društva Srečno dr. Jože Hribar, ki skrbi, da ostaja rudarska dediščina v teh krajih živa in prepoznavna, slavnostni govornik glavni rudarski inšpektor Anton Planinc, predsednik Sveta KS Griže Marjan
Vodeb in žalski župan Janko Kos. Vsi so poudarili, da rudarji s svojim delom izkazujejo veliko poguma, moči, zavzetosti, požrtvovalnosti, predvsem pa predanosti temu častnemu poklicu.
V programu so poleg li-bojske in zabukoviške godbe nastopili Ubrane strune in re-citatorka Olga Markovič. Vrhunec letošnjega praznovanja je bil skok čez kožo - sprejem novincev v rudarsko bratovščino, ki ga je med drugim opravil tudi žalski župan Janko Kos.	T. Tavčar
Tudi županje opravil skok čez kožo
Praznovali v Limberku
V knjigi so navedena ledinska imena in vzpetine, zapisane prve omembe krajev in gradov v sedanji preboldski občini, podana je razlaga krajev in osebnih imen, tudi razlaga tujk in starih slovenskih besed. Posebna poglavja so namenjena ubožnim ustanovam, kmečkim uporom, pomembnejšim dogodkom od 14. stoletja do leta 2007, gospodarstvu, šolstvu, župnijski cerkvi, pokopališčem, žrtvam prve in druge svetovne vojne ter posameznim domačijam. Objavljeni so tudi stari zemljevidi in fotografije, ki jih hranijo v občinskem arhivu.
V knjigi so ponovno oživeli številni Šentpavčani in Šentpavčanke, ki za »uradno« zgodovino niso pomembni, mnogi pa še živijo v ljudskem spominu. Z mnogimi dogodki iz davne preteklosti lahko danes potegnemo vzporednico, je dejal Ivan Dolinar in namignil na ukrepe sedanje predsednice vlade in avstrijske vladarice Marije Terezije, ki je med drugim ukazala povsem natančno opisati in izmeriti sleherno parcelo tudi v naših krajih. Ob tem je Ivan Dolinar dodal misel lavantinskega knezoškofa blaženega Antona Martina Slomška, ki jo je leta 1855 v Mariboru zapisal v navodilu o pisanju šentpavelske župnijske kronike: »Zgodovina je življenjska učiteljica, je izvor naših pravic in dolžnosti, je voditeljica prihajajočih časov za ljudstva, države, posamezne kraje, družine in ljudi.« Ivan Dolinar je znan tudi kot eden prvih, ki so javno govorili o izvensodnih povojnih pobojih. V uvodu je tako zapisal naslednjo misel o zločinih, ki jo je prebral pred leti: »Če smo kaj vredni, ne bomo, da ne bi isto storili, pred slabim dejanjem zamižali in resnici obrnili hrbet. Storjeno moramo sprejeti, kot je bilo.«
Ivan Dolinar upa, da se bo kdo od mladih lotil obsežnejše in natančnejše obdelave preteklosti tukajšnjih vasi, saj »/.../ do sedaj zbrano pričakuje še neraziskano.« In pogoj za takšno delo so znanje, ljubezen do domačih krajev in prednikov, neizmerna volja, natančnost in potrpežljivost. K. R.
Predstavnica Vojaškega muzeja Slovenske Savinjske doline
Muzejsko zbirko Prebold skozi čas na Režajevi domačiji v Dolenji vasi so konec junija obogatili z zbirko o osamosvojitveni vojni, ki jo je na željo in s sodelovanjem Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline pripravil Vojaški muzej Slovenske vojske.
Zbirka dopolnjuje razstavo Prebold skozi čas, ki jo bogati več tematsko zaokroženih celot. Osrednji del je namenjen prikazu življenja ljudi v zadnjih dvesto letih, v obdobju prve in dru-’ ge svetovne vojne in zdaj tudi v obdobju osamosvojitvene vojne. Poleg tega predstavlja muzejska zbirka zgodovino številnih društev, ki so sooblikovala dogajanje v preteklosti in tudi danes, predstavljeni so nekateri najbolj znani domačini, del zbirke pa je namenjen predstavitvi gospodarskega življenja ter razvoja in
vojske Simona Pešelj v družbi nekaterih članov predsedstva ZVZS Spodnje
delovanja nekdanje najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu.
Na slovesnosti ob odprtju muzejske zbirke o osamosvojitveni vojni je zbrane najprej pozdravil predsednik Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Uroš Herman in izrazil veselje, da so muzejsko zbirko obogatili s poglavjem o osamosvojitvenem času. Več o tem je zbranim spregovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Adi Vidmajer, ki je bil med osamosvojitveno vojno poveljnik 81. območnega štaba TO Žalec. V svojem govoru je na kratko osvetlil osamosvojitveni čas in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri odprtju muzejske zbirke. Posebej se je zahvalil županu in občini, ki je bila pripravljena pod svoje okrilje vzeti tudi ta del naše zgodovine, ki bi jo nekateri najraje pometli pod preprogo ali jo omalovažujejo, k
čemur je veliko prispevala tudi prejšnja vlada z ukinitvijo veteranskih pravic.
V nadaljevanju slovesnosti je zbrane nagovoril preboldski župan Vinko Debelak in Zvezi veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline izrazil priznanje za njihovo delo.
O zbirki je udeležencem slovesnosti spregovorila predstavnica Vojaškega muzeja Slovenske vojske Simona Pešelj. Med drugim je povedala, da prikazuje razstava pot slovenskega osamosvajanja. Poseben in zelo zanimiv del zbirke sta tudi topova na pokriti terasi.
Predsednik Zgodovinskega in narodopisnega društva Uroš Herman je ob koncu slovesnosti predstavil tudi novo zgibanko Prebold skozi čas. Ob igranju godbe je muzejsko zbirko odprl župan Vinko Debelak.	D. Naraglav
Valjar ponovno zapuhal
Znani zbiralec in ljubitelj parnih strojev Anton Cizej iz Griž je sredi meseca ponovno spravil v pogon svoj parni valjar iz leta 1935. Navdušeni so bili predstavniki železniškega muzeja z direktorjem Mladenom Bogičem in urednik angleške revije Old Glory Derek Rayner, ki bo našega rojaka predstavil v svoji reviji.
Ohranjanje sakralne dediščine
dnji Savinjski dolini, ob stari poti na Mrzlico.
Prvoten križ naj bi tu postavili že leta 1770 v spomin na kmeta, ki je tragično preminul na tem mestu, ko se je vračal s sejma v Žalcu in so ga napadli roparji. Storilci so najbrž vedeli, da ima kmet denar, saj naj bi na sejmu prodal živino, menda vole, kot pravi izročilo. Križ so najbrž že kdaj obnovili, letos po zaslugi pobudnika Rudija Hlačarja. Novo obeležje je blagoslovil domači župnik Jože Planinc. D. N.
in Latkove vasi. Knjigo Kraj Prebold skozi čas je založila in v tisoč izvodih izdala Občina Prebold. Ivan Dolinar je povedal, da je že dokončal tudi zgodovino Kasaz in Brnic, obdeluje pa cerkveno zgodovino griške župnije. Prav tako ima pripravljeno gradivo za še preostale vasi iz sedanje preboldske občine. A zakaj so pomembni takšni lokalni zgodovinski zapisi?
Zgodovinski arhivi in knjige obravnavajo predvsem dogodke, ki vplivajo na družbe in države in ki so običajno zapisani v časopisih, krajevnih kronikah, uradnih listinah. Pogosto so take obravnave pristranske, ker so pisci politično opredeljeni, je v uvodu svoje zadnje knjige zapisal Ivan Dolinar in dodal: »Poklicni zgodovinarji se redkokdaj lotijo obravnave manjših krajev. 'V zgodovinskih razpravah kot tvorce zgodovine omenjajo ljudi, ki so imeli oblast nad ljudstvom in ga izkoriščali za svoje cilje. Toda zgodovino so ustvarjali predniki z njihovim rojevanjem, hotenjem, deldtn, žalostjo, trpljenjem, veseljem, vse do umiranja. V jeseni mojega življenja sem si zadal nalogo, da delno obudim njihov spomin, jih povrnem iz pozabe. Ob zbiranju podatkov z zaprašenih in razcefranih listov, ki so hranjeni v arhivih, pisanju in sestavljanju besedila se vživim v njihov čas. Med zbiranjem ustnega izročila od hiše do hiše čutim, da hodim po stopinjah prednamcev.«
Seveda ob lokalnih dogodkih iz preteklosti Ivan Dolinar podaja tudi kratke opise širšega zgodovinskega dogajanja.
Že od nekdaj si ljudje prizadevajo za ohranjanje sakralnih objektov, od cerkva, kapelic do križev, saj imajo svojo zgodovino, svojo zgodbo. To velja tudi za obnovljen križ pri Govejško-vi domačiji v Pongracu v Spo-
@ 03/712 12 80 E zkst.utrip@siol.net
		
"T*
1*<4***
»Tvoji, moji, to so naše korenine,« je v uvodu svoje pete knjige Kraj Prebold skozi čas zapisal Ivan Dolinar iz Latkove vasi, upokojeni specialist za bolezni ušes, nosu in grla ter ljubiteljski zgodovinar. Knjiga je izšla junija letos, številnim obiskovalcem pa jo je v začetku julija v pogovoru z Leo Felicijan predstavil v preboldski občinski knjižnici.
»Vsak človek živi za to, da misli in dela, dokler lahko. Smisel je to, da nekaj ustvariš, in praznik je takrat, ko delo opraviš,« je Ivan Dolinar na predstavitvi svoje pete knjige odgovoril na vprašanje, od kod jemlje moč in energijo za raziskovanje lokalne zgodovine in pisanje knjig, čeprav šte-'e že 86 let. Z lokalno zgodovino šentpavelske (preboldske) in griške župnije se je začel ukvarjati predvsem po upokojitvi, do zdaj pa je izdal knjige o zgodovini vasi Sv. Lovrenc, Župnije sv. Pavel, Kaplje vasi
Ivan Dolinar je izdal knjigo o zgodovini kraja Prebold
NAGRADNA KRIŽANKA
avgust 2013
SESTAVA
Boris
>ja§!ieyj
UTRIP
STARO IME ZA KOROŠKO
DEL
MOLEKULE
BARVILO GRMA H ENA
ZAČINJENA
OBARA
OSVEŽILNA
PIJAČA
GRENKEGA
OKUSA
KRAJ
NAD
POLZELO
UTRIP
AVTOMAT,
SAMODEJNI
STROJ
ČEBELA
(NAR.)
PASTIR
OVNOV
RADO
ČASL
RIDOVNIK,
RUDO
OCENITEV
ZA
VOJSKO
LESEN
PIHALNI
INSTRUMENT,
PIŠČAL
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
PRIČA
dogodka
GLAVNO
MESTO
LIBANONA
SOL
ALI ESTER OUNE KISLINE
KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL
STRMINA
(POG.)
PLES
PO
MATURI
UTRIP
TRGOVSKI
POMOČNIK
(STAR.)
LETOVIŠČE V ISTRI
LAHKOTEN
UMETNIK
KOKOŠ
(POG.)
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
SKLADBA
PRIPRAVA
ZA
OMETANJE
MESTNI
SVET,
MESTNA
HIŠA
KRAJ
POD
KRIMOM
</
O
>N
<D
Ö
03
o3
>o
O
a
3
2
03
CL,
<L>
1
3
&
Oh
cd
o
<
o
BOLNIŠKA
HRANA
SLOVENSKA
NUNA
VIDA
FRANCOSKI
SKLADATELJ
DELIBES
TOMAŽ
BOHORIČ
ENOLOG
NAPETOST NA VRVI
SLOVENSKI
LUTKAR
MAJARON
PROFIT
OD
VARČEVANJA
BIVALIŠČE
UMRLIH
ROČAJ,
DRŽAJ
MINERALNA
BARVA
ORGANIZEM, KI RABI KISIK
DEL KRAJA PRI
GROSUPLJEM
VOJAŠKA POSODA ZA VODO
RUSJANOVO
LETALO
EKIPA
POVRŠIN.
MERA
POČASNEŽ
(KNJIŽ.)
PROSTOR
ZA
ODPADKE
ZA
POLTON ZVIŠANI TON G
JED IZ JEŠPRENJA
SEZNAM
CEN
NESTRUPENA KAČA
UTRIP
DŽEM, MARMELADA ;
ZNAMENJE
ŽIVALSKEGA
KROGA
VOJAŠKI
OBRAMBNI
MANEVER
REKA V BOSNI
PTICA
PEVKA
TEK,
SLAST
FRANCOSKI
KOMIK
JACQUES
KONOPEC
GLASBENICA YOKO
SLOVENSKI
PEVEC
PESTNER
PRETAKANJE SOLZ
IZMENJAVA
MNENJ,
MISLI
UPANJE
(KNJIŽ.)
DUKE
ELLINGTON
UUBO
ŠIRC
POZITIVNA
ELEKTRODA
ZASEBNA
GOSPODAR.
DEJAVNOST
VOTLA MERA ZA TEKOČINE
LAHKO
MOTORNO
VOZILO

&
RISARSKI,
SLIKARSKI
OSNUTEK
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v junijski številki Utripa: SAVINJSKO-PIVO-KUKEC.
Izžrebani nagrajenci: 1. Franja Vile, Polzela 226, Polzela; 2. Frida Leskovšek, Čeplje 1 a, Vransko; 3. Irma Rančigaj, Kapla 62, Tabor.
Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.
Pokrovitelj križanke v tej številki je Lovski dom pod Goljavo, Andrej Florjan, s. p., Na zelenici 4, Prebold.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16.9. 2013.
ip
www.zatopeldom.com
m?		\y \	’ pi j	p* G?	fi R	
		I p I	Tmf			L n j |Qs|É -T'^-S
JUTE KS* m
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d. d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec E-pošta: juteks.zaiec@juteks.si Internet: www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM
SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3, 3310 Žalec Telefon: 03 71 20 757,03 71 20 759 E-pošta: branko.ursk@juteks.si
Le »pravim« kmetom
17. dan rejcev drobnice
Doc. dr. Marija Klopčič je predstavila razmere v govedoreji v Sloveniji, EU in po svetu, med udeleženci je bil tudi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan (v prvi vrsti drugi z leve)
Julija (11. 7.) je bila v Domu krajanov Gomilsko okrogla miza z naslovom Govedoreja 2020 v Sloveniji. Osrednjim gostom s kmetijskim ministrom na čelu je prisluhnila polna dvorana kmetov, ki se ukvarjajo z rejo govedi in mlekarstvom.
Rejci priznanih rejskih organizacij črno-bele, lisaste pasme in skupina rejcev rjave pasme
želijo v okviru reforme Slovenskega kmetijskega programa (SKP) postaviti realne cilje za razvoj kmetij in kmetijstva na področju govedoreje in mleka. Zato so na okroglo mizo povabili nekaj strokovnjakov s področja govedoreje in kmetijskega ministra mag. Dejana Židana, da bi predstavili predloge za razvoj te dejavnosti v Sloveniji do leta 2020.
Najprej je doc. dr. Marija Klopčič spregovorila o razmerah v govedoreji v Sloveniji, EU in po svetu ter o tem, kakšni so realni cilji te kmetijske panoge do leta 2020. Dr. Stane Kavčič je predstavil videnje novih neposrednih plačil v govedoreji in kaj to pomeni v prihodnosti. Govoril je tudi o možnostih za govedorejo v drugem stebru oziroma v programu razvoja podeželja. Gašper Napotnik je predstavil cilje mladih kmetov na govedorejskih kmetijah in izpostavil predpise, s katerimi bi jim država lahko omogočala hitrejši razvoj. O vizijah razvoja govedoreje so spregovorili tudi posamezni rejci velikih in dobro razvitih kmetij ter različnih združenj.
Poleg vrste predlogov za novo finančno perspektivo so kmetje poudarili, da bi morali biti v prihodnje do neposrednih plačil in denarja iz programa razvoja podeželja upravičeni le aktivni kmetje, ki dejansko obdelujejo kmetijske površine in ki uradno prodajajo tržne viške. Izpostavili so vrsto težav in bojazni: nizke odkupne cene, visoke cene reprodukcijskega materiala, napovedano visoko obdavčitev nepremičnin, vse več administracije pri vodenju kmetij in še bolj pri prijavah na razpise, škodo zaradi divjadi, prav tako se ne strinjajo z vse večjo podporo ekstenzivnemu kmetovanju. Minister Židan jim je prisluhnil in odgovoril na mnoga vprašanja. Kot je med drugim povedal, je Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 vreden 1,1 milijarde evrov, zaradi zamude pa se bo dejansko začel uporabljati za leto 2015. Osnutek svojega programa bo Slovenija pripravila predvidoma jeseni, sprejet pa naj bi bil aprila prihodnje leto, če ne bo nobenih zapletov. Znotraj EU je več različnih definicij, nekatere države kot aktivnega kmeta štejejo samo tistega, ki je obvezno zavarovan iz kmetijske dejavnosti, druge pa določajo velikost obdelovalnih površin. Tudi Slovenija se bo morala odločiti, koga bo štela kot aktivnega kmeta, je med drugim povedal kmetijski minister.	K. R.
•	V EU je 23 milijonov krav mlekaric (9 % svetovne populacije krav mlekaric), pridelanega je 147 milijonov ton mleka letno, kar pomeni 27-odstotni delež na svetovnem trgu (glavni izvoznici mleka iz EU sta Nizozemska in Danska). 41 % trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki poteka med samimi članicami EU. 58 % proizvedenega mleka je v EU prodanega preko zadrug. Štiri do pet največjih mlekarn na svetu se nahaja na območju EU. Največ mleka pridelajo v EU, ZDA in Indiji. Največji neto uvoznici sta Rusija in Kitajska, ki pa zelo veliko investirata v sektor prireje mleka. Velike uvoznice z zelo nizko lastno proizvodnjo pa so: Alžirija, Združeni arabski emirati, Filipini, Indonezija ... Ti trgi obetajo EU, da bo lahko prodajala viške mlečne proizvodnje tudi po padcu kvot (v prvi fazi tudi v Rusijo in Kitajsko). Po predvidevanjih bo cena mleka v EU v prihodnjih letih za približno 10 % nižja, cena krme pa bo enaka ali višja.
•	V Sloveniji prireja mesa in mleka predstavljata približno 27 % bruto družbenega proizvoda v kmetijski proizvodnji.
•	Število kmetij, ki se ukvarja s tržno prirejo mleka, se je od skoraj 17.000 v letu 2000 do leta 2011 zmanjšalo na 7.000, danes jih je še nekoliko manj. Tudi število kontroliranih čred se je zmanjšalo pod 4.000. Povprečna proizvodnja mleka na kravo letno se povečuje.
•	Slovenec na leto poje nekaj manj kot 90 kg mesa, od tega 20 kg govedine, 40 kg svinjine in 26 kg perutnine, popije 73 litrov mleka in mlečnih napitkov, poje 14 kg sirov in skute ter 1,5 kg masla. Poraba mleka in mlečnih izdelkov se znižuje, pri porabi mesa pa je Slovenija nekoliko nad povprečjem EU.
•	7,3 % kmetijskih površin v Sloveniji se obdeluje po načelu ekološkega kmetovanja.
•	V Sloveniji predstavlja življenje na podeželju boljšo kakovost, zato živi na podeželju več kot 50 % vsega prebivalstva.
Informacija o razpisu
Občina Žalec je na spletni strani objavila javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.
-	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer ukrepov varstva divjadi in bio-meliorativnih ukrepov (vzdrževanje grmiŠč, gozdnih jas, mokrišč in remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž, sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež) v posameznih loviščih, katerih lovna površina se nahaja v žalski občini. S tem želijo spodbuditi upravljavce lovišč k še boljšemu trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo in loviščem.
-	Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi.
-	Pogoji za kandidiranje: lovske družine, ki imajo lovno površino v žalski občini in imajo sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče.
-	Razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Žalec http://www.zalec.si/ razpis. Prijavni obrazec lahko dobite na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Urad za prostor in gospodarstvo (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do izteka roka za oddajo vlog.
Kmetija Novak iz Zajasovnika v Občini Vransko je na 24. razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju za ovčji jogurt prejela zlato priznanje.
Novakovi na svoji kmetiji predelujejo ovčji sir in druge mlečne izdelke, na omenjeni razstavi, na kateri so za ovčji jogurt prejeli zlati lesk, pa sodelujejo že kar nekaj let. T. T.
Redčenje plodičev za večjo kakovost
Člani Društva rejcev drobnice Cekin, v katerega je vključenih 299 članov, so se v Miklavžu pri Taboru zbrali na vsakoletnem strokovnem srečanju.
Najprej so prisluhnili predavanju z naslovom Predelava živil živalskega izvora, o čemer je zbranim spregovoril Jože Zalar z Višje šole za turizem Bled. Sledil je prikaz finega razseka ter končne priprave različnih delov mesa za peko in drugo uporabo. Vse več je povpraševanja po pripravljenih izdelkih iz mesa drobnice. Specialistka za predelavo mesa na celjskem zavodu KGZS Irena Kos je v nadaljevanju predstavila trženje in registracijo obratov za predelavo mesa, Jakob Verk pa je ob koncu predstavil primer dobre prakse; že nekaj let se namreč ukvarja s predelavo mesa,
Prikaz finega razseka mesa
tudi drobnice. Udeleženci dobrotami pa je bila tudi jaso si prislužili malico, med gnjetina.	T. T.
Sekcija sadjarjev, ki deluje pri Društvu upokojencev Petrovče, je za člane in nečlane pripravila prikaz letne rezi jablan, ročnega redčenja plodičev in delovanja kapljičnega sistema namakanja.
Prikaz je v domačem sadovnjaku pripravil mag. Ivan Glušič. Kot je povedal, se letna rez jablan lahko opravi pred cvetenjem, po cvetenju, kot junijska ali poletna rez, pred obiranjem ali po obiranju jabolk. Je izrednega pomena, saj z njo osvetlimo krošnjo dreves in dosežemo kakovostnejše sadeže. Kakovost pridelka je odvisna tudi od pravočasnega, večkratnega redčenja plodičev.
Prikaz letne rezi je postal tradicija
Kemično redčenje med cvetenjem namreč ni tako uspešno. Pravočasna in pravilna oskrba dreves s potrebno količino vode je v sušnem času in ob vi-
sokih temperaturah izrednega pomena. Poudaril je, da dajejo njegove dolgoletne izkušnje kapljičnemu namakanju prednost pred ostalimi sistemi. T. T.
Blagoslovili konje
Spoznavanje zdravilnih zelišč
Društvo Malteška konjenica Polzela je v okviru praznovanja polzelskih župnijskih dni ob godu sv. Marjete, župnijske zavetnice, pod župnijsko cerkvijo pripravilo blagoslov konj.
Društvo je ta običaj obudilo pred dvanajstimi leti. Malteški viteški red, ki je deloval na Gradu Komenda na Polzeli več kot petsto let, je v svojem času uporabljal konje kot edino prevozno sredstvo, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojnah. Za blagoslov, ki ga opravil domači župnik Jože Ko-vačec, se je zahvalil predsednik
Med blagoslovom konj
Malteške konjenice Polzela Zvone Zupanc, zbrane, letos se je blagoslova udeležilo več kot šti-
rideset rejcev konj iz raznih krajev, pa je nagovoril tudi polzelski župan Jože Kužnik.	T. T.
Društvo za kakovostno starost Zimzelen iz Žalca je prejšnji mesec na Gozdniku organiziralo delavnico spoznavanja zdravilnih zelišč s Faniko Burjan, dobro poznavalko zdravilnih zelišč.
Izobraževalnega druženja so se udeležili člani zeliščarskega krožka
Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, članice društev za kakovostno starost Zimzelen iz Žalca in Mavrica iz Celja ter še nekaj drugih občanov žalske občine. Zaradi hude vročine je bilo na Gozdniku nekaj stopinj manj, zato je bilo vse skupaj še toliko prijetnejše.
Kot nam je povedala Andreja Cilenšek Steiner, vodja Društva za kakovostno starost Zimzelen, so se udeleženci poleg zelišč seznanili z izbranimi recepti za pripravo sirupov, predvsem pa so se imeli lepo in ob koncu so si obljubili, da se bodo še srečali.	D. N.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in botrce
TEREZIJE RAT
iz Letuša 1
(24. 9. 1939-5. 7. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Hvaležni smo gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred, pevcem Idile, gospodu Pustinku za besede slovesa, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem in gospe Anici za večno luč.
Vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, srčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, ata, tasta, brata in strica
JOŽETA MASTNAKA
iz Matk 8 a, Prebold (24. 2.1937-30. 7. 2013)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za svete maše, darove za cerkev in darovane sveče ter izraze sožalja. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lep obred, cerkvenemu pevskemu zboru za petje med sveto mašo, pevcem Idile za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar, Ivanki Ropotar za govor, Cvetličarni Boža za cvetje in PGD Matke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoča: žena Anica, hči Darja z možem Miranom, vnuka Gregor in Petra
VABILO
V soboto, 31. avgusta, ob 9. uri vabimo člane veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline na tradicionalno športno-družabno srečanje v preboldski Gaj pri bazenu.
V okviru druženja bodo potekala tekmovanja v balinanju, odbojki, streljanju z zračno puško, tenisu, odbojki na mivki. Člani prisrčno vabljeni! Predsedstvo OZ ZWS Spodnje Savinjske doline, Predsedstvo OZ ZB za vrednote NOB Žalec, Veteransko društvo Sever - odbor Žalec, ZD generala Maistra
I---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
ZAHVALA
JANI KOVAČ
iz Žalca
. Hvala vsem,
ki ste se prišli poslovit od našega in vašega Janija. Hvala za vso izkazano podporo.
Žena Tanja in sinova
Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila ljuba mama, stara mama in sestra
ANA ZORE
iz Kasaz 45
(9. 6.1945-24. 7. 2013)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, sodelavcem za izraze sožalja in darovane pozornosti, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti do groba.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
Vse na svetu mine, j vse se spremeni,
|X le spomin na tebe I ostaja in živi.
«g«	Kogar imaš rad,
I nikoli ne umre,
I le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
19. avgusta je minilo 40 let, odkar nas je zapustil dragi
MIRAN OGRAJENŠEK
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tja, kjer ni gorja in solza.
Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric
JOŽE ŽOHAR
iz Latkove vasi 94, Prebold (20. 6. 1948-18. 7. 2013)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu kirurške intenzive Splošne bolnišnice Celje, žalskemu društvu obrtnikov in župniku Damjanu Ratajcu za nepozabne obiske v bolnišnici ter vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici. Zahvala tudi PGD Latkova vas in Groblja ter pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za izrečena sožalja, sveče in pomoč. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi tvoji najdražji
Ni res, daje odšla - nikoli ne bo!
Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini.
ZAHVALA
V 92. letu je umrla draga mama, babica in prababica
MARJETA VONČINA
iz Pongraca 9, Griže (1. 6. 1922-21. 7. 2013)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali, ter vsem, ki so jo z vso pozornostjo pospremili na dan pogreba. Hvala vsakemu za izrečene besede, sočustvovanje, cvetje in sveče.
Prav tako hvala vsem za spoštljivo opravljeno pogrebno slovesnost.
Žalujoči: hči Danica in vsi njeni
ZAHVALA
%.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
JANEZA STROJANŠKA
iz Dobrovelj (26. 7.1939-26. 6. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostalo pomoč. Hvala Lovski družini Braslovče za izvedeno pogrebno slovesnost in njihovemu govorniku. Zahvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku, pogrebni službi Morana, pevcem iz Dobrovelj za odpete žalostinke in gospodu Debelaku za poslovilni govor.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice, prababice, tete in tašče
ALOJZIJE ŠALAMON
iz Ločice ob Savinji (3. 5.1934-22. 6. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, topel stisk rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in za darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, Kvintetu Lastovka za odpeti pesmi, govorniku Bojanu Pustinku, pogrebni službi Ropotar in trobentaču za izvajanje Tišine.
Posebno smo hvaležni za vso izkazano pomoč pri zdravljenju njene dolgotrajne bolezni dr. Sabini Rezar, sestri Jožici Emeršič iz ZD Polzela, dr. Marjeti Lešnik, dr. Manji Antonič in sestri Lučki Skarlovnik. Zahvala tudi Društvu upokojencev (rekreativcev) Andraž. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
■F"’"'
Oh, kje sta preljuba najina sinova, ki k Bogu sta odšla,
čuvajta na naju zdaj, ko ostala sva sama.

V SPOMIN
RAJKO
VELER
(18. 4. 1977-9. 5. 2002)
DAMJAN
VELER
(28. 8. 1973-28. 8. 2012)
Vsem, ki z lepo mislijo
postojite ob njunem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. Zelo vaju pogrešamo: ati, mamica in mama
Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela.
Hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel.
Hotel sem vam nekaj reči, pa sem odšel.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedi
JAKOB ČAČULOVIĆ
iz Pongraca 8, Griže (21. 7. 1942-28. 6. 2013)
Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja.
Iskrena hvala Domu ostarelih Polzela, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem, govorniku, trobentaču, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba JKP Žalec.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali
Ir
fl
V SPOMIN
Minilo je 10 let, odkar nas je zapustila naša draga
MILENA VEPENIK roj. DRČA
iz Kaplje vasi, Prebold (17. 2. 1949-14. 8. 2003)
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter ji prižigate svečke.
Mož Martin ter sinova Matej in Matija z družinama
Draga mama,
če bi solza in bolečina te lahko zbudila‘ ne bi danes tukaj krila te gomila.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
DOROTEJA BLATNIK
iz Poljč 11
(1. 2.1931-23. 6. 2013)
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja.
Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, Magdi Šalamon za lep poslovilni govor, pevcem Idila za res srčno zapete pesmi slovesa, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Sin Matjaž
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga
ZDENKA TERŽAN
iz Podloga pri Šempetru
In minila bodo še mnoga leta, nam pa brez nje ostajata globoka praznina in spomin na lepe skupne trenutke. Zelo jo pogrešamo. Hvaležni smo vsem, ki se spomnite nanjo, postojite ob njenem grobu, položite cvet, prižgete svečko.
Vsi njeni
Ni konca, ko pride tvoj zemeljski konec.
Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku.
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj, med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
In tvoja prisotnost je bolj pristna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej.
(T. Kuntner)
V SPOMIN
Mineva desetletje, odkar sta odšla v večnost naša draga
PETER	PETER ml.
(2. 2. 1930-19. 9. 2003)	(30. 3. 1982-15. 7. 2004)
PUNGARTNIK
Hvala vsem, ki obiskujete njuna grobova, jima prižigate svečke in se ju še vedno spominjate, saj sta njuni življenji in življenja vseh mrtvih le v spominu živih. Spominjajmo se jih še naprej.
Vsi domači
Svoje bele sanje sanjam. Angel z dobrimi očmi mi jih nosi in poklanja iz vse bližje večnosti. (T. Pavček)
V SPOMIN
ZUPANC
SILVA
(5. 12.1948-1. 9. 1997)
EDI
(12. 3.1946-28. 8. 2009)
Čez bele mostove hodimo s tega sveta v neznano in nazaj . v odhajanje in vračanje ... kot neumrljivo tkanje vajine ljubezni in spominov, ki živijo v nas ...
Hči Branka z Markom, sin Janez z Vanjo ter vnuki Nejc, Maša, Lovro, Luka in Jaka
Vse mine, vse se spremeni, le spomin nate
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
JOŽE VOLAVŠEK
(24.11.1935-19.8.2012)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata in pradedija
IVANA JOŠTA
iz Šešč pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili bolečino, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala Splošni bolnišnici Celje, patronažni sestri Martini in ZD Prebold. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar, vsem pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem sorodnikom in znancem ter hvala vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata, botra in strica
JOŽETA GREBOVŠKA
iz Pernovega 34 (16. 1.1940-13. 7. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej bratoma Milanu in Ivanu ter sestri Vikici z družinami, vsem sosedom za nesebično pomoč ter prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala za vso denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in izražena sožalja. Iskrena hvala kolektivu Mercatorja Levec in RSL Levec, PGD Velika Pirešica in DU Velika Pirešica-Galicija. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni obred, MPZ Ponikva za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar, še posebej gospe Ivanki za ganljiv govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V tišini časa ostajajo spomini...
Žalujoči: žena Anica, sin Miran s hčerko Petro, hči Irena z družino in ostalo sorodstvo
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
BORISA GORSKA
se iskreno zahvaljujemo osebju interne Maribor in Celje ter Špesovemu domu Vojnik za nego ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedu, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in za denarno pomoč.
Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, govornici, pevcem in trobentaču.
Vsi njegovi
V SPOMIN
28. julija sta minili dve leti, odkar nas je tiho zapustila naša draga
ANICA CAKS
iz Žalca
(9. 7. 1935-28. 7.2011)
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Vsi tvoji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Sedaj v tišini groba spiš, a v naših srcih še živiš.
v SPOMIN
VINKO BABIČ
(4. 9. 1945-13.8. 2000)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 98. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in teta
MARIJA ŽUPEVC
iz Zabukovice 98
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo družini Ribič in gospe Marici Cilenšek. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevkam M. J. A. V., Godbi Zabukovica in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči.
Zdaj tiho, mirno spiš, a v srcih naših še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, babice in prababice
ZOFIJE ZUPAN
iz Levca
(11.2.1932-23.7. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala gospodu duhovniku Brileju za opravljen cerkveni obred, pevcem Savinjskega okteta, trobentaču in gospodu Banku za besede slovesa.
Hvala pogrebni službi Ropotar za vse opravljene storitve. Hvala zdravnikom ZD Žalec in patronažni sestri gospe Milici. Posebej hvala Domu Nine Pokorn za pomoč v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Razcveta leto za letom se cvetje, znova in znova nam žito zori, narava spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne...
V SPOMIN
•f,
Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni
KONDI HUS
iz Prebolda
Čas hitro beži, mi pa še vedno ne moremo dojeti, da ga res nikdar več ne bo nazaj. Zelo ga pogrešamo.
Tolaži nas spoznanje, da ste z nami mnogi, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu v spomin prižigate svečke in položite cvet.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi
*i@0p
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas 24 ur na dan
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
8. julija je izgubil boj z boleznijo ljubljeni mož, ati, stariate, svak, tast in prijatelj
IVAN PAVLIČ
iz Šešč pri Preboldu
Iskreno se zahvaljujemo za tolažbo in pomoč vsem sorodnikom, še posebej Olgi in Suzani, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu podjetja Juteks, pogrebni službi Ropotar, pevcem, gospodu župniku, citrarju in vsem ostalim. Posebej se zahvaljujemo gospodu Andreju za pogoste obiske in spodbudo v času njegove bolezni. Najlepša hvala tudi PGD Šešče za spoštljivo spremstvo in slovo na zadnji poti. Prav tako hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami položili k večnemu počitku.
Pogrešali ga bomo: žena Roža, sin Janez z družino, vnuki Tadej, Urška, Žiga, svakinja z družino in vsi ostali
In ti še vedno živiš.
Msr WBplak v pomladnem vetru,
NJttjà v najlepših rožah.
Tvoj dom je v naših srcih ...
27. avgusta mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga naša mamica, hčerka, sestra, prijateljica
ZVEZDANA KOVAČ roj. PAVLIČ
iz Šešč
Tako zelo jo pogrešamo, zdi se, kot da je bila še včeraj z nami. Nič nam je ne bo vrnilo, toda živimo z občutkom, da nismo sami. Zato hvala vsem, ki jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, prinašate cvetje, prižgete svečko ...
Žalujoči: hči Urška, sin Žiga, mamica, brat z družino, Branko in vsi ostali
Zaman je bil tvoj trud, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
ALBERT KOTNIK
iz Podgorja pri Letušu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala osebju Doma starejših Polzela za pozorno, prijazno in strokovno oskrbo med njegovim bivanjem v domu. Radi bi se zahvalili pogrebni službi Morana, pevcem za odpete pesmi, govorniku Francu Škrubi, gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred in za sveto mašo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jelka in sin Igor z družino
Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. septembra 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
ZAHVALA
Po hudi bolezni je bitko za življenje izgubil naš
MARIJAN ČERNILA
iz Dolenje vasi
Pokopali smo ga 28. junija v družinskem krogu. Vsem, ki ste izrekli pisno in ustno sožalje, se iskreno zahvaljujemo!
Za njim žalujemo: žena Emilija, sinova Goran in Dejan z družinama
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
BOŠTJAN CAJHEN
s Polzele 84
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izkazano sočutje in pomoč ob tragični izgubi dragega moža in očeta. Posebna zahvala g. Kovačecu za lepo opravljen obred, Kvintetu Lastovka, učencem bodočega 8. b razreda z razredničarko ter kolektivu Izletnika Celje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Mateja, Ajda in Anže
ZAHVALA
BOŠTJAN CAJHEN
(1969-2013)
Boštjan je odšel tako nenadoma, brez slovesa, sredi sreče, načrtov in želja, ustavil se je čas, neznosna bolečina, obupna praznina, globoka žalost - solze v očeh, nerazumljiva usoda življenja.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
Mami, oči, Barbika z družino
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel.
Vse življenje boriti si se znal, a v poletnem jutru za vedno si zaspal!
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le nekje daleč je ...
V SPOMIN
30. julija je minilo eno leto, odkar je odšel v svoj drugi dom naš dragi mož, ati in ata
JANI HRIBAR
iz Marije Reke
Hvala vsem, ki ga z nami nosite v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi najdražji
Spretnostno in v dvovpregah
Konjeniške viteške igre
Smaragdna
šestnajstletna Zalčanka
la tekmo v spretnostni vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju.
Pred pričetkom tekme sta zbrane nagovorila predsednik Malteške konjenice Polzela Zvone Zupanc in župan občine Polzela Jože Kužnik ter vsem tekmovalcem zaželela dobre nastope, gledalcem pa veliko užitka.
V	spretnostni vožnji dvovpreg sta zmagala Andrej in Sandi Gla-žar s kobilama Sino in Ptico. Na drugem mestu sta pristala Andrej in Sandi Glažar s konjema Makir in Figo, oba para iz Konjerejske-ga društva Celje. Tretji pa sta bili Barbara in Sara Mulej s kobilama Mišo in Honko iz KD Šmartno ob Paki.
V	spretnostnem jahanju je
zmago slavila Monika Zupanc s kobilo Loto iz Malteške konjenice Polzela, druga je bila Teja Kelc, s kobilo Djino iz Šaleške konjenice in tretji Matjaž Selič s kobilo Bebo z Vrha nad Laškim. Tekmo si je ogledalo več sto gledalcev.	T. T.
grizki, odpravilo v zgodnjih jutranjih urah. Po dobrih sedmih urah kolesarjenja so prispeli v Koper, kjer so si privoščili zasluženo osvežitev v morju. T. T.
Z leve: prva spremljevalka Karmen Volasko, smaragdna kraljica Midjana Vukovič in druga spremljevalka Mojca Hudournik
V organizaciji Turistič-no-kulturnega društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu pred Domom II. slovenskega tabora v začetku julija pripravili izbor za Smaragdno kraljico 2013. Prireditev, že dvanajsta po vrsti, je pred žalski kulturni dom privabila precejšnje število gledalcev, zmaga pa je tokrat ostala v Žalcu, saj je naslov smaragdne kraljice osvojila 16-letna Žalčan-ka Midjana Vukovič.
Na razpis letošnjega izbora se je prijavilo dvanajst kandidatk, za finalni del so jih izbrali devet, nastopilo pa jih je sedem. Predstavi-
Pogumni fantje Ločičani
ŠD Savinja 2000 s predsednikom Bojanom Krivcem na čelu je drugo leto zapored organiziralo kolesarski maraton Ločica-Koper.
Sedem kolesarjev iz Ločice ob Savinji se je na 190 kilometrov dolgo pot po magistralni cesti, na kateri jih je spremljalo vozilo z osvežilnimi napitki in s pri-
Skupina kolesarjev, Ločičanov, na poti proti morju
le so se v treh izhodih, in sicer v dnevnih oblačilih, kopalkah in večernih kreacijah.
Desetčlanska žirija je za prvo spremljevalko imenovala 23-letno Karmen Volasko iz Dobja pri Planini, po poklicu ekonomsko tehnico, za drugo 23-letno Mojco Hudournik iz Velenja, po poklicu bolničarko, in za smaragdno kraljico 16-letno Midjano Vukovič iz Žalca, dijakinjo I. gimnazije v Celju. V spremljevalnem programu so nastopile mažoretke TKD Levec, plesna skupina No Fear in breakdance skupina Cele-attack s plesi ter hiti, ki so obnoreli svet (zumba, gan-gnam, harlem shake ...).
T. Tavčar
Zmagovalni nastop Monike Zupan
Malteška konjenica s Polzele je ob prazniku Občine Polzela
na travniku pri Novem Kloštru v Založah v soboto pripravi-
Zmagovalna ekipa iz KD Šmarje 2
Na prireditvenem prostoru Konjeniškega društva Mustang v Grajski vasi so v nedeljo, 18. avgusta, potekale druge viteške igre.
Prireditev si je ogledalo veliko gledalcev, ki so lahko sodelovali na tradicionalni
živalski tomboli, katere glavna nagrada je bila konj.
Na tekmovališču pa se je tokrat med sabo pomerilo šest ekip, na koncu tudi samo najboljši iz posamezne ekipe. Konjeniki so streljali z lokom, metali sekiro, sulice in zvezde. Med ekipami je zmagala ekipa KD Šmarje 2 (113 točk). Na drugo mesto se je z 99 točkami uvrstila ekipa KD Mustang - Žovneška konjenica 3. Tretje mesto je s točko manj osvojila druga ekipa Žovneške konjenice. Med posamezniki je svojo nalogo najbolje opravil Milan Ferme (KD Mustang), ki je dosegel 48 točk, drugi je bil Boštjan Žolger (KD Šmarje 1) z 31 točkami in tretji Ivan Arlič (Žovneška konjenica 4), ki je dosegel 30 točk.
Zmagovalnim ekipam sta
Pri Rakunovih na Pol- no obrasla, zeli si je plezalka za svojo Kljub suši in vročini cveti in oporo prisvojila električni dokazuje, da je življenje neuni-drog in ga vse do vrha buj- čljivo.	T. T.
pokale podelila podžupan Občine Braslovče Anton Repnik in predsednik KD Mustang Milan Košenina,
posameznikom pa župan Občine Tabor Vilko Jazbin-šek in vodja Žovneške konjenice Silvo Lenko. D. N.
Najboljši so s ponosom prejeli pokale
Roža poletja