Primorski dnevnik ,, začel izhajati v Trstu ■ /na* 1945, njegov Khodnik PARTIZANSKI PIVNIK pa 26, novem-CpL ■ v vasi Zakriž nad mi n'm- razmnožen na “klos«l. Od 5 do 17. se-P ambra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ^ovcu pri Gorenji Trebu-dn id 18; sePtembra 1944 >lC,, maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim ^ ldr|ji. do 8. maja 1945 n3 v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-‘‘zanski DNEVNIK v za-SUZnieni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 283 (13.221) Trst, nedelja, 18. decembra 1988 Na severu Jugoslavije in Italije se nadaljuje suho in sončno vreme Neurje v srednji in južni Italiji terjalo prve žrtve in pogrešane Na jugu še vedno sneži, da so številne občine na Siciliji odrezane od sveta - Podoben položaj je v Makedoniji, medtem ko na Jadranu piha orkanska burja marko vvaltritsch . V deželni politiki se dogajajo cudne stvari. Še zlasti v deželni upravi, kjer so svetovalci v petek, n,ed proračunsko razpravo, vzeli v Pretres kar 112 resolucij. Pred-stavile so jih vse politične skupi-r}e' v njih je govor o vsem, kar si Ze^e naši deželni predstavniki. Najbrž bo tudi res, da marsikdo I1 niti prebral vseh teh 112 resori- Saj o njih sploh ni bilo raz-Ptave. Svetovalci so le dvigali da bi jih odobrili ali zavrni-J' Qli pa se, v najboljšem primeru Zdržali. Če smo na eni strani zadovolj-l' da so bile sprejete nekatere j~s°lucije, ki so nam Slovencem v Prid, če smo zadovoljni, da je Predsednik deželne vlade Adria-0 Biasutti dejal, da je treba en-rat za vselej rešiti vprašanje J5Qnjšin v naši deželi, ker ni več Qsa za nadaljnja odlašanja in da run slovenska manjšina pravico 0 svoje zaščite, ki jo mora rimski ^dament odobriti še v tej zako-s°dajni dobi, ter s tem potrdil v°/o programsko obvezo iz letoš-„!e9a poletja, ko je prevzel vod- StVo - deželnega odbora in večin-.e koalicije, smo na drugi strani ■ ,.a nezadovoljni in tudi zaskr-ler}i, ker je isti predsednik Bia-^di sprejel resolucijo MSI, ki po-°Vq Deželo, naj na vseh ravneh, P°sebno v parlamentu, nastopi ^r°ti vsakršni uvedbi dvojezič-r°®fj pri delovanju krajevnih up- n,/'ares ne razumemo, ne moremo zurneti, kako je Biasutti, in z Pm večinska koalicija, morala jq feti to fašistično resolucijo, ki j ,v čistem nasprotju z njegovimi SQQvami v repliki svetovalcem, ki ^sodelovali v proračunski raz- biasutti se je s sprejetjem te fa-npt ne resolucije izneveril tudi sk-erim že obstoječim zakon-rQ>rn določilom naše Deželne up-2 ■. e- ki z zakonom podpira dvoje-n° delovanje krajevnih uprav. , namreč dobijo prav od Dežele enar ___ ^Pošt, za dvojezično poslovanje, k0n tev.aj°č obstoječo deželno za-jjs(0c^a/°. Dobro vemo, da so ta-1 vedno nastopali proti temu Zq1 IlUZlUfJUU fJIULl leuiu l0n°nu ‘n vsem občinskim določi-SW -J- dopuščajo dvojezilno po- le{. anje. V goriški občini so pred r:a’ s prizivom na pokrajinski črtaZ]°rni °dbor, dosegli, da se je j0n ^.dvojezično poslovanje v ra-dos svebh. Na enak način so obči®1*' da se le v istem kraju iz nskega pravilnika za osebje ADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM, BEOGRAD Sedem oseb je izgubilo življenje, štiri pa pogrešajo v valu slabega vremena, ki že 48 ur pesti srednjo in južno Italijo. Še vedno sneži na Siciliji, v Kalabriji, v Bazili-kati, v Moliseju, Markah in v Apuliji. Največ težav je sneg povzročil na Siciliji, saj otočani niso navajeni na take snežne padavine kot jih ne pomnijo že deset let. Že res, da je bilo podobno vreme pred dvema letoma, a tako nizkih temperatur niso zabeležili. Sneg je v bistvu prekril skoraj ves otok, v notranjosti je snežna oddeja debela tudi več kot meter, da so številne občine odrezane od sveta, ker cestarji nimajo ustrezne mehanizacije, ki bi bila kos debeli snežni odeji. Eolski otoki so popolnoma odrezani, saj je razburkano morje prekinilo vse pomorske zveze. Včeraj zjutraj je sneg ponovno pobelil otoke Lipari, Strom-boli, Vulcano in Salina. Najhuje pa je bilo v Moliseju in v Abrucih, kjer so šolski skrbniki prekinili pouk na skoraj vseh šolah, saj so ceste prevozne le z verigami. Resnici na ljubo, pouka ni bilo v domala vsej srednji in južni Italiji, ker učenci in dijaki niso prišli v šolo. Množične odsotnosti so bile tudi v javnih uradih, saj so državni uradniki raje ostali doma, kot da bi se podali na zasnežene in zaledenele ceste. Prejšnjo noč so se karabinjerji prebijali do avtomobilistov, ki so s svojimi vozili obtičali v zametih. Veter je namreč v srednji Italiji povzročil zamete, ki jih plugi in rezkači le s težavo prebijajo. Cestno podjetje ANAS je svoje napore osredotočilo na avtoceste in glavne državne ceste, za obrobne poti pa vsi čakajo odjugo. Še vedno ni nebenih vesti o oceanografski ladji Posillipo, ki je pred dvema dnevoma izginila med Neapljem in Caprijem. Letala atlantic in helikopterji so prečesali ves Neapeljski zaliv, a o štirih osebah, ki so bile na krovu Posillipa, niso odkrili nobenih sledov, tako da se utrjuje prepričanje, da se je ladja potopila. Podoben položaj je bil tudi na Balkanskem polotoku. Makedonija je delila usodo s Sicilijo. Sneg je prekinil promet na cesti Prilep-Skopje. Na območju Kavadarcev je snežna oddeja visoka že en meter, medtem ko je v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sneg v Taormini je tako neobičajen, da so agencije slikale prav to mesto in ne drugih krajev, kjer je bila snežna oddeja precej debelejša (Telefoto AP) V Gorici posvet SKGZ o znanju in znanosti GORICA - Včeraj popoldne je bil v goriškem dijaškem domu S. Gregorčič posvet, ki ga je priredil glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze na temo Znanje in znanost za razvoj slovenskega subjekta v Italiji. Po uvodnem posegu tajnika SKGZ Dušana Udoviča je na temo včerajšnega posveta posegel Darko Bratina. Sledili so posegi predsednika komisije za usmerjanje in izobraževanje Borisa Siege, ravnateljice slovenskega Deželnega zavoda za poklicno izobraževanje Tamare Blažine in ravnatelja Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milana Pahorja. Tem so sledili še drugi posegi. Udeleženci posveta so na koncu soglasno obsodili zavrnitev slovenske prošnje tržaškega dijaškega doma, Bi-asuttijevo nesprejemljivo stališče glede uvedbe dvojezičnosti in prepoved izvajanja slovenskih televizijskih oddaj. Glavni odbor SKGZ pa je v zvezi s stališči predsednika deželne vlade izrazil svoj oster protest, ki ga objavljamo na drugem mestu. Glavni odbor SKGZ o Biasuttijevih stališčih Glavni odbor SKGZ je na včerajšnji seji v Gorici izrazil oster protest zaradi nesprejemljivega stališča predsednika deželne uprave Adriana Biasutti-ja v zvezi z vprašanjem uporabe slovenskega jezika v javnosti. Kot znano je Biasutti med petkovo razpravo o proračunskih dokumentih v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine kot priporočilo sprejel resolucijo svetovalske skupine MSI, ki poziva deželno vlado, naj na vseh ravneh in posebno v parlamentu nastopi proti uvedbi vsakršne dvojezičnosti pri delovanju krajevnih uprav. To stališče, ki osvaja najbolj restriktivne in nacionalistične zahteve skrajne desnice pomeni grob napad na slovensko narodno skupnost in na prizadevanja vseh demokratičnih sil za uresničitev ustavnih določb. Obenem glavni od- bor SKGZ obsoja konkretno ravnanje deželne uprave, ki še naprej vztraja v zavračanju dopisov in prošenj v slovenskem jeziku (zadnji primer zadeva slovenski dijaški dom iz Trsta) in ki odklanja predloge za pospešitev uvedbe televizijskih oddaj v slovenščini kot to predvideva državni zakon št. 103 iz leta 1975. Glavni odbor SKGZ poziva predsednika deželne uprave, da prekliče omenjeno stališče, ki je med drugim v očitnem protislovju z dejavnostjo dežele FJK za enakopravno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran ter s stališči evropskega parlamenta. Obenem ga vabi, da uresniči večkrat izraženo obljubo o odločnem posegu deželne vlade za hitro sprejetje zaščitnega zakona in da si v okviru deželnih pristojnosti prizadeva za dosledno in dejansko uresničevanje enakopravnosti slovenske narodne skupnosti. Jadranovci danes doma b°tlo h, košarkarji (na sliki med tekmo z Malagutijem) ?l0štVu A es. ot) 17.30 igrali v tržaški športni palači proti b* bil; tore" f6' me(l slabše ekipe B-2 lige. Naši naj Smučanje: v Kranjski gori Marc Girardelli pred Bittnerjem in Tombo □ □ □ Tenis: Švedska - ZRN 0:3 Zahodni Nemci že osvojili Davisov pokal NA 19. STRANI Namizni tenis: v ženski A ligi Krasu Globtrade podvig ni uspel Proti zelo močni ekipi iz Coccaglia so se krasovke trudile, da bi iztržile čim ugodnejši rezultat. Podvig pa jim žal ni uspel in končni izid je bil precej negativen. Odločilno glede rezultata je bilo srečanje dvojic, kjer je nekaj časa kazalo, da bo previdnejša igra krasovk ugnala sicer dinamične in hitre nasprotnice. Sonja Milič je o svojem doprinosu glede dvojic povedala: »Brez dvoma sem odigrala eno naj slabših tekem v zadnjih dveh letih. Grešila sem predvsem pri enostavnih žogicah. Kako si to razlagam? Nisem imela občutka za žogico, roka mi je bila težka, rama pa trda. Nasprotno je danes zelo dobro igrala Branka.« Srečanje se je začelo z nemogočim dvobojem Obad -Vignola, kjer krasovka objektivno ni imela nobene možnosti. V drugem setu je sicer skušala skrajšati igro, večkrat pa tvegane akcije plačala s točkami v korist nasprotnice. Miličeva je v drugem srečanju večera odrila šibkejše točke nasprotnice komaj v drugem setu. Igra je bila dokaj dobra. Arrisijeva pa je pri napadih prikazala večjo hitrost pri izvajanju. V tretjem dvoboju je Batiničeva naletela na Corbettovo. NADALJEVANJE NA 18. STRANI V boju proti mamilom zaprli več razpečevalcev BOLOGNA Boj proti razpečevalcem mamil je dal v zadnjem obdobju nekaj pozitivnih rezultatov. Potem ko so najprej rimski finančni stražniki v obsežni akciji aretirali šestnajst oseb, pa se je včeraj izvedelo, da so bolonjske sodne oblasti izdale 25 zapornih nalogov. Šlo je za dve različni akciji, ki sta privedli do odkritja dveh zločinskih organizacij razpečevalcev kokaina. Prva organizacija je iz Amsterdama dobavljala mamilo v Bologno, druga pa ga je kupovala v Milanu in ga nato razpečevala v emilijski prestolnici. Celotna preiskava je trajala šest mesecev, vsi zaporni nalogi, nekateri tudi za osebe, ki so že bile zaprte, pa so bili tudi izvršeni. »Holandsko zvezo« je vodil 39-letni Santo Arnesano, ki je imel bivališče v Amsterdamu. Aretirali so ga na belgijskem letališču Za-vanten, ko je prevzemal pošiljko treh kilogramov kokaina iz Bolivije. Kokain naj bi prihajal v razmaku dveh tednov in Arnesano naj bi vse pošiljke redno dostavljal v Bologno. Druga zločinska organizacija se je skrivala za prodajo avtomobilskih gum. Iz prodajalne je vsak dan na bolonjski trg odšla večja količina mamil, ki jih je iz Milana dostavljal Giuseppe Falcomata. Preiskovalci so poleg nekaj mamila zaplenili tudi tri pištole, od katerih je bila ena istega tipa, kot tista, s katero sta bila aprila ubita dva karabinjerja v okolici Bologne. Uspešna je bila tudi akcija preiskovalcev v Mesini, kjer so aretirali 11 domnevnih razpečevalcev heroina. Razpečevalcem so prišli na sled po poostrenem nadzoru pred višjimi srednjimi šolami. Pri tem so karabinjerji na filmski trak zabeležili nekaj primerov preprodaje mamila. V Milanu pa je včeraj Ljudsko gibanje v Palalidu pripravilo manifestacijo proti mamilom. Dvorano je napolnilo približno pet tisoč ljudi, predvsem srednješolcev, na povabilo organizatorjev pa se je manifestacije udeležil tudi Vin-cenzo Muccioli, vodja terapevtske skupnosti v San Patrignanu. Nepričakovano srečanje palestinskega voditelja z novinarji v Tunisu Zadovoljstvo Arafata zaradi dialoga z ZDA Izraelski premier Šamir napada Washington TUNIS - Na improviziranem srečanju z novinarji na sedežu PLO v Tunisu je Jaser Arafat izrazil zadovoljstvo zaradi začetka dikloga z ZDA. Pri tem je poudaril, da sam pri sebi čuti še večjo odgovornost za vse, kar se bo v prihodnosti iz tega srečanja razvilo. Potrdil je, da bo prišlo do novega srečanja med predstavniki PLO in ZDA, vendar pa podrobneje o tem ni želel govoriti. Voditelj PLO pa je včeraj tudi izjavil, da ima Evropa moralno, politično in geografsko odgovornost do Palestincev, ki zato pričakujejo konkretne ukrepe. Pri tem je Arafat mislil predvsem na sklic petih stalnih članic varnostnega sveta OZN, ki naj bi si prizadeval, da bi čim prej prišlo do mednarodne mirovne konference. Arafat pa je spregovoril tudi o zadnjih krvavih dogodkih na zasedenih ozemljih, kjer je v dveh dneh umrlo sedem Palestincev. Po Arafatovem mnenju je to še en dokaz več, da Izrael odklanja mir na tem področju in še krepi nasilje nad palestinskim prebivalstvom. Pred Arafatovim srečanjem z novinarji pa je glasnik PLO Ahmed Abdul Rahman ocenil predvčerajšnje srečanje s predstavniki ZDA za uspešno, kar naj bi vzbujalo realno upanje, da bo na Bližnjem vzhodu prišlo do pravičnega in trajnega miru. Glasnik PLO je tudi pozval vlado ZDA, da od Izraela doseže prenehanje vse hujšega terorja nad Palestinci. Pri tem je Ahmed Abdul Rahman še poudaril, da naj bi imelo povečano izraelsko nasilje za cilj ustaviti nadaljnji dialog med ZDA in PLO. V nasprotju s pozitivnimi ocenami včerajšnjega srečanja povsod po svetu pa je včeraj izraelski premier Jichak Samir izredno ostro napadel ZDA. Ameriško odločitev, da začne dialog s PLO je ocenil kot izredno bolečo za Izrael. S tem so ZDA po njegovi trditvi zadale izredno hud udarec odnosom med državama. Šamir je še dejal, da je v zadnjem času postala prava moda pogovarjati se s teroristi, ZDA pa je še očital, da je dialog s PLO le ena od številnih napak, ki jih je Washington zagrešil na Bližnjem vzhodu. Prav zaradi tega naj novejšega obrata na Bližnjem vzhodu pa je po njegovem mnenju bolj kot kdaj prej Izraelu potrebna vlada nacionalne enotnosti, v kateri naj bi poleg predstavnikov konservativnega likuda bili tudi laburisti. Na sliki (AP): Arafat je imel med tiskovno konferenco ob sebi svojo brzostrelno pištolo. Ostre kritike ministrskega predsednika Rižkova zaradi težav v Armeniji Zunanje ministrstvo SZ krivo za zastoje pri usklajevanju dela reševalnih ekip MOSKVA V Armeniji še ni konec potresov. Po katastrofalnih potresnih sunkih, ki so jih zabeležile seizmološke naprave, so prišli na vrsto še politični potresi. Prvega je sprožil sam predsednik Gorbačov, ki je omenil špekulacije pri gradnjah šol in drugih javnih poslopij. Temu so sledile vidne težave pri koordiniranju pomoči potresencem, tako da je Rdeči križ ZRN pripravljen zapustiti Armenijo, da ne bi s svojo prisotnostjo povzročal dodatne zmede. Reševalne akcije se nadaljujejo v znamenju najpopolnejšega neskladja. Pod ruševinami so še preživeli - tudi včeraj so rešili življenje osebi, ki je ležala pod kupom razvalin deset dni - ekipe iz tujine so dobro opremljene in uspešne pri delu, odločno pomanjkljiva pa je prisotnost sovjetskih enot. Sovjetski ministrski predsednik Rižkov, ki velja za izredno omikanega in nevsiljivega človeka, je včeraj izkoristil priložnost televizijskega intervjuja za dnevnik Vremja, da je ostro kritiziral zunanje ministrstvo, še posebno ministrskega namestnika Nikiforova. Rižkov je vprašal Nikifo-rova, kaj neki ga zadržuje v Moskvi, ko je vendar nujno, da se zunanje ministrstvo angažira v Armeniji. Tiskovne konference, ki jih je Nikifo-rov vodil vsak dan v Moskvi, bi lahko vodil tudi kdo drug, ministrski namestnik pa bi se raje ukvarjal z načrtovanjem reševalne strategije, je dejal Rižkov. Tako se je menda zgodilo, da so v Armenijo pripotovali le trije funkcionarji zunanjega ministrstva, z njimi pa je bilo petnajst prevajalcev, ki se niso posebno izkazali. Ko so prispele prve francoske reševalne ekipe je moral uradnega prevajalca zamenjati francoski študent, ki je v Moskvi študiral ruščino. Že to je podatek, o katerem velja razimisliti in Rižkov, ki je v SZ že zaslovel kot »premier perestrojke« je odločil, da bo zadevo razčistil do dna. Rižkov se mora neposredno boriti tudi proti šakalom, ki izkoriščajo tragedijo armenskega naroda za svoje umazane posle. Vojaške straže redno poročajo o aretacijah ljudi, ki vdirajo v trgovine ali domove in odnašajo dragocene predmete. Niz negativnih poročil iz Armenije pa prekinja vest iz Londona, kjer je violončelist Mstislav Rostropovič, ki je doma iz Bakuja, priredil gala koncert za pomoč Armencem. Na sliki (telefoto AP): češkoslovaška reševalna ekipa je v Leninakanu rešila življenje 62-letni ženski Demantirali demanti V Peruju aretirali neofašista Venturo LIMA — Perujska politična policija je v prejšnjih dneh aretirala Giovannija Venturo in druga dva italijanska neofašista Maurizia Baldasseronija in Oscarja Tagliaferrija. Ventura je bil na begu od 1978. leta, ko je zbežal iz Catanzara, kjer je bil v teku prvi proces za pokol na Trgu Fontana. Pred desetimi leti je bil Ventura na začasni svobodi, skupaj z bratom Luigijem pa mu je uspelo prelisičiti skupino agentov, ki ga je stražila. Giovanni je takrat zbežal v Argentino s ponarejenim dokumentom, ki je bil na ime pokojnega tasta Giuseppeja Baietta. Oktobra so. Ventura in njegova dva somišljenika prispeli v Peru z rednim turističnim vizumom. Policija jim je bila na sledi, niso pa jih hoteli aretirati takoj, ker so jim hoteli najprej slediti in ugotoviti, če imajo morda kaka poznanstva v Peruju. Protiteroristične enote perujske policije so že zaslišale trojico Italijanov. Ventura je bil na prvem procesu za pokol na milanskem trgu obsojen na dosmrtno ječo, prizivni sodniki pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Z njim sta bila oproščena tudi neofašista Freda in Giannettini. Šele kasacijsko sodišče je Venturi prisodilo 15 let zaporne kazni za sodelovanje pri pokolu. BONN Novinarska agencija DPA je zanikala demanti predsednika slovenskega predsedstva Janeza Stanovnika, po katerem naj bi nekorektno navajala njegove besede. Predsednik Stanovnik je novinarjem omenjene agencije dal intervju prejšnji torek v Ljubljani. Sklicujoč se na svojega beograjskega dopisnika je zahodnonemška novinarska agencija po svojem odgovornem uredniku v Hamburgu sporočila, da jamči, da je presednika Stanovnika avtentično citirala. Za to naj bi obstajali dokazi na TRST — Preiskovalni sodnik Filippo Gullotta je včeraj odločil, da pusti bivšega deželnega odbornika za javna dela Adriana Bombena na začasno svobodo. Bomben je osumljen, da je prejel podkupnino od tržaške družbe Merfin, ki je tako izprosila dovoljenje za odprtje odlagališča industrijskih odpadkov v kraju Roveredo in Piano. Poleg Bombena bodo na začasni svobodi tudi predsednik družbe Merfin Renzo Bilanzieri in di- magnetofonskih - trakovih, na katere je ves intervju posnet. Gre za intervju, ki je v vsej zahodni Evropi vzbudil izredno zanimanje. Po verziji DPA naj bi predsednik Stanovnik rekel, da je "socializem kot model doživel polom" in da je on sam pristaš uvajanja večpartijskega sistema v Jugoslaviji. Pred dvema dnevoma je predsednik Stanovnik zanikal, da bi kaj podobnega rekel, in zatrdil, da so ga nekorektno citirali. rektor iste družbe Angelo Ventura. Vsi trije osumljenci so bili do danes v hišnem priporu. Preiskava je trenutno zabredla v težave zaradi krajevne kompetence. Po mnenju branilcev, naj bi skupini osumljencev sodili v Pordenonu, kjer naj bi konkretno prišlo do podkupovanja javnega upravitelja, tržaški sodniki pa zagovarjajo stališče, da je do podpisa »prodanega« dovoljenja prišlo na sedežu Dežele. Bombenu in ostalim bi morali torej soditi v Trstu. Bomben na začasni svobodi • Neskončni vrtiljak NADALJEVANJE S 1. STRANI črtalo obvezno znanje slovenskeg jezika za nekatere profile uslužbe ^ cev. Podobne stvari so jim uspele še marsikaterem drugem kraju. a daj pa, kar na lepem, Biasuttijev p‘ stanek nesprejemljivemu predlog neofašistov. Čudno se nam pravzaprav zdi, d se v demokratično izvoljenem svet ' sploh vzame v poštev resolucijo ne •• fašistov, pa naj bo v tej govor o te ali drugem. Še zlasti se nam to zdi čudno J primeru, da je neofašistična resoluc ja naperjena proti slovenski naro nostni skupnosti. Smo torej v neskončnem vrtiljak • v katerem odgovorni ljudje trdijo, d si želijo, da bi Slovenci dobili z.-n to, kmalu zatem pa podprd želje 1 zahteve tistih, ki nam kakršnoko zaščito oporekajo. Smo v neskončnem vrtiljaku napa dov na pravice, ki jih že uživam > saj našim društvom ter ustanovam nekateri deželni uradniki oporeka] < da bi dobili deželne podpore sam zato, ker so ta društva in ustanov , kot že dolgo let, vložila prošnje slovenskem jeziku. Državni uradnik , ki jim prav nič ni mar, če službuje] pri nas ali na kakem otoku, pa nam oporekajo nove dosežke in pridobil' ve, kot je primer slovenske zasebn šole v Spetru v Beneški Sloveniji. Čas bi bil, da bi se vrtiljak ustavil saj so že mimo razni predpražnika sejmi. Morda pa bomo v torek, ko bodo odgovorni na Deželi zaključili prorU' čunsko razpravo, slišali razlago zares čudnega petkovega glasovanji Zares bi bil čas, da bi bila stališc najbolj odgovornih na Deželi jasrl in nedvoumna. • Neurje NADALJEVANJE S 1. STRANI Skopju le 30 centimetrov. Zaradi visokega snega v severni Grčiji je pre' kinjen ves promet iz Soluna do ®a kedonske meje. Snežni viharji so div jali tudi v Črni gori in v Srbiji-Dalmaciji in v Hrvaškem primorju 1 ^ orkanska burja povzročila izredne težave povezavam med otoki. V trogn ski ladjedelnici je burja s priveza odtrgala 30.000-tonski plavajoči dok, K ga gradijo za Sovjetsko zvezo. Burj ^ je 250 metrov dolg dok vrgla na na sjnotno obalo zaliva, na čeri ot0 _ Ciova. Nič boljše ni bilo v Hercego vini, kjer je močan severni veter, k je v posameznih sunkih dosegel tu 150 kilometrov na uro, trgal elektric^ ne žice na daljnovodih, tako da s številne hercegovske vasi ostale bre električne energije. Snežni viharji s bili tudi v severni Grčiji, v Bolgari] in v Romuniji. Po bornih agencijski vesteh je tudi tu položaj podoben n lijanskemu z izredno nizkimi tem peraturami. Dolgoročna meteorološka napov®^ predvideva, da se bo na jugu še d nes nadaljevalo neurje. Delno izbo) šanje pričakujejo šele drevi. V n° ^ na torek bi se moralo pooblačiti severni Italiji, meteorologi pa so P napovedi skrajno previdni. Okvir ne predvidevajo izrazitejših Pac*aEa na severu, kljub temu da bo fronta! motnja vdrla v Sredozemlje z zaho ' saj se bo pomikala po polju reletiv visokega zračnega pritiska. Če pa ^ pritisk v prihodnjih dneh padel, ^ lahko bile izrazitejše padavine tud severni Italiji, saj se bi z nastank globoke doline nizkega zračnega P^ tiska nad Ligurskim morjem P°P a noma spremenila sedanja dolgo® meteorološka napoved. V sredo četrtek bo južna Italija doživela r rizo slabega vremena, medtem ku „ bo na severu nekoliko otoplilo .; xrorni Ttaliii hi moral hiti nailGpŠl verni Italiji bi moral biti najlepsi v soboto, izjema bo le Padska niz ki jo bo prekrila megla. Za bozi še topleje, sončno bo celo na J JU nad Alpami se bo nekoliko P°ob,ne-lo in ne izključujejo občasnega ^ ženja. Po vsem sodeč v severno janskih zimskošportnih centrih P bo dovolj naravnega snega, tak g(J bo smuka možna le v krajih, kj opremljeni s snežnimi topovi. MONTAŽNE HIŠE V GRADBENO PODJETJE V . TRST - Boršt 140 :.* Tel. 228245 ■ ■ ■ ■■■■ ■ maral PRODAJA- Boljunec 76 odobren načrt za 9 montažnih hiš v Nabrežini NliVAR s. r. •-■ Ul. Maiolica 15/b Qleval 2 Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483 Velika izbira dragocenih daril Primerjava kupne moči v analizi mariborskega inštituta Slovenec za polovico revnejši od Avstrijca in Italijana Lucia in Dario Scher Življenje za kulturo italijanske skupnosti MARIBOR Zadnja leta se raven s °venskih cen na drobno tako v primerjavi z italijanskimi kot z avstrijskimi znižuje. Tako med drugim ugotav-Ja Inštitut za ekonomsko diagnozo in Prognozo iz Maribora, ki še ugotavlja, Qa je bila sredi letošnjega leta večina izdelkov (če upoštevamo uradni deviz-ni tečaj) v Sloveniji cenejša kot pri SOsedih. Logično in nujno sledi primerjava slovenskih in tamkajšnjih Pmč in kupne moči. Omenjeni inštitut visoke ekonom-po-komercialne šole iz Maribora je uoi kupno moč povprečnega osebne-9® dohodka v Sloveniji, Avstriji in Ita-primerjal pet let zapored. Izkazalo Sa je, .da je do junija lani kupna moč slovenskega osebnega dohodka v primerjavi z avstrijsko in italijansko navala (seveda je bila ves čas mnogo mzja) v letošnjem juliju pa je močno aPadla in je bila celo nižja kot v pr-e.m opazovalnem obdobju, namreč ju-mja 1984 v Avstriji in februarja 1985 v “aliji. . Upoštevanje cene izdelkov iz prou-evanega vzorca v primerjanih držaji^1 so na inštitutu izračunali, da je lovenec s svojim povprečnim neto °Sebnim dohodkom junija lani lahko Če preračunamo povprečne mesečne čiste osebne dohodke po uradnem deviznem tečaju, vidimo, da je bila povprečna slovenska plača julija letos le 23,7 odstotka povprečne avstrijske (junija lanskega leta je bilo to razmerje še 37,7 odstotka) oziroma 27,2 odstotka italijanske (lani 43,4 odstotka). Letošnji julijski povprečni osebni dohodek v Sloveniji je bil namreč 627.968 dinarjev, avstrijski 13.710 šilingov, italijanski pa 1.261.200 lir. kupil 56,6 odstotka, julija letos pa le še 43,6 odstotka dobrin v primerjavi z nakupi, ki jih je zmogel zaposleni Avstrijec s svojo plačo doma in 53 oziroma 40 odstotkov v primerjavi z Italijanom. Tako je bilo, ker so realni osebni dohodki v Sloveniji padli, realni zaslužki v sosednjih dveh državah pa so se povečali. Naj zapišemo še nekaj zgovornih primerjav: s povprečnim avstrijskim zalsužkom je bilo julija letos mogoče kupiti v Sloveniji 84 odstotkov več kot v Avstriji, z italijanskim pa 47,1 odstotka več kot v Italiji: Avstrijec si je s svojo plačo v Sloveniji lahko privoščil 4,22-krat, Italijan pa 3,68-krat več kot je kupil domačin s svojim osebnim dohodkom; če je nesel Slovenec svojo povprečno plačo v Avstrijo, je tam dobil zanjo 45,6 odstotka manj kot doma, v Italiji pa je julija za svojo povprečno plačo dobil 32 odstotkov manj dobrin kot v Sloveniji. Poudariti velja, da razmerje med kupno močjo prebivalstva v treh sosednjih državah - čeprav je čedalje bolj žalostno - v letošnjem letu realneje odseva razmerje gospodarske moči teh držav; prej je bila kupna moč napihnjena, tečaj dinarja pa precenjen. Zato zdaj ni več razloga za pretirano ščitenje domače proizvodnje končnih izdelkov. Draginja (glede na dohodke v Sloveniji) v tujini že toliko zavira nakupovanje slovenskih kupcev tamkaj, da ne more dosti obremeniti domače plačilne bilance. B. K. Predsednik RK ZSMS na Zlobčevih večerih v Zemonu Kaj hočejo mladi? Odgovarja Jože Školč Kaj hočejo mladi, je bila tema pogovora v petek zvečer v okviru tako imenovanih Zlobčevih večerov v dvorcu Zemono pri Vipavi. Na vprašanja Cirila Zlobca in obiskovalcev je odgovarjal Jože Školč, predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Pogovor je razčlenil mnoga od vprašanj, ki določajo ab opredeljujejo vlogo in težnje mladine za preobrazbo družbenopolitičnega ali gospodarskega sistema, in njena stališča glede sprotnih aktualnih tem in dilem našega časa. Predsednik slovenske mladine je dejal, da mladi hočejo prevzeti oblast, to je vodilne funkcije, da bi uresničili ideje, ki že dolgo dozorevajo in se oblikujejo v slovenski družbi. Potem ko so v okviru tako imenovane slovenske politične pomladi dosegli svobodo tiska in drugih javnih občil, si sedaj prizadevamo za nadaljnje Povečanje političnega prostora in možnosti v družbi. Tako bi omogočili politično konkurenco, politični pluralizem in možnost preverjanja različnih programov in zamisli na volitvah, je razmišljeval. Zveza socialistične ntladine noče biti opozicija (Ciril Zlobec je dejal, da ■lože Smole sicer priznava opozicijo), ker bi bila to na-lupka za diskriminacije, ki bi jih izvajali proti njej. Pač Pa si prizadeva, da bi postala udarni del slovenske politike. Pri tem je bil Jože Školč natančen in konkreten, saj Utoramo, je dejal, stvari imenovati s pravim imenom, kar da je tudi dosežek demokratičnega razvoja slovenske družbe. Slovenska mladina zahteva odprt politični prostor, v katerem bi se lahko uveljavile različne politične skupine, ki bi imele svoje programe. Če pa bo Zveza socialistične mladine presodila, da je v okviru Socialistične zveze pogojevana, utesnjena in omejevana v svojem delovanju, bo iz Socialistične zveze Slovenije lahko tudi izstopila. Sicer pa je menil, da so razmere in težnje v Jugoslaviji tako drastično različne, da bi morali opraviti tako imenovano demokratično demontažo federacije, nato pa bi jugoslovansko federacijo na novo oblikovali in razvili. Na Zemonu je bil v petek zvečer govor tudi o četverici, obsojeni pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Razprave o tem se vlečejo v nedogled, odgovori so megleni, in o četverici se racionalno ne more več razpravljati. Če obsojeni niso odšli v zapor, to še ne pomeni čvrstega jamstva, da jim v zapor tudi ne bo treba oditi. Toda v tem primeru bi prišlo do zaostritve, je dejal predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, za katero si težko predstavlja, kakšna bi bila. Pogovora v dvorcu Zemono bi se moral udeležiti tudi predsednik jugoslovanske mladinske organizacije Branko Greganovič. Toda zaradi bolezni je moral svoj prihod v Vipavsko dolino odpovedati. MARJAN DROBEŽ IZOLA Še do včeraj je bil njun drugi dom žalostno propadajoča Be-senghijeva palača v Izoli, kjer ima svoje prostore Skupnost Italijanov v kraju. Vedno sta delala in s svojimi izkušnjami, sposobnostmi in popolno predanostjo ustvarjala tako bogato kulturno življenje v narodnostnih in večinskih vrstah, s katerim bi se lahko vsakdo ponosno postavljal. Danes živita zakonca SCHER jesen življenja. Vendar ne poznata utrujenosti ali dolgočasja. Polno zamisli še imata in, zakaj ne, še jih bosta poklanjala vsem, ki jih bodo voljni sprejeti. Po tako dolgem življenju za kulturo italijanske narodnostne skupnosti res ne gre, da bi njuna predstavnika kar čez noč obmirovala! Kdo sta Lucia in Dario Scher? Sama pravita takole: »Sva zakonca, ki živiva skupaj 50 let, če zakonskemu življenju prištejeva še zaroko, ki je bila v tistih časih obvezna. Sva domačina, Dario iz Kopra, Lucia je Izolanka. Svoji življenji sva namenila kulturi in italijanski narodnostni skupnosti.« Dodajata tudi, da se poznata že od malih nog, združila pa ju je poezija. Dario Scher je bil med ustanovitelji Skupnosti Italijanov v Kopru, še pred tem pa pomagal na noge ustanovi za organizacijo prireditev, ki se je kasneje preoblikovala v kulturni krožek. Lucia Scher pa je začela z gledališčem, ki ga je imela v srcu že od malega. Spominja se, da ji še ni bilo deset let, ko je že pisala enodejanke in jih skupaj z vrstnicami uprizarjala v domačih kleteh ali hišnih vežah. Vključila se je tudi v recitatorski tečaj in ko je nekega večera manjkala igralka za sceno Romea in Julije, je Dario predlagal prav Lucio. Vlogo je res odigrala, vendar skrita za tablo, ker jo je bilo tako strah. Režiser jo je pohvalil in od takrat dalje je vedno igrala le glavne vloge. Začelo se je torej bolj za šalo kot zares. Kljub težkim časom so bili za gledališče kar dobri pogoji, verjetno tudi zato, ker ni bilo druge zabave, razvedrila. Delovalo je več dramskih skupin, ki so na leto pripravile tudi šest in celo sedem premier. V Skupnosti Italijanov pa so se lotili celo operet, komedij; imeli so orkester s 40 glasbeniki, dva pevska zbora in operne pevce. 1950. leta so v Kopru ustanovili stalno italijansko gledališče. Ženski sogovornici oživi spomin na gledališko občinstvo: »Občinstvo nas je sprejemalo z izrednim navdušenjem! Dvorana je bila vedno polna, pa ne gledališka! Predstave so bile v prostorih nekdanjega koprskega samostana Sv. Chiare, bilo je ledeno mrzlo in leseni stoli so glasno škripali. Ljudje so kljub vsemu pri- hajali, napolnili zadnji kotiček in nas nagradili z bučnim ploskanjem...« S takimi dragocenimi izkušnjami sta se zakonca Scher preselila v Izolo in tam začela na novo. Bil je čas revij dramskih skupij Unije Italijanov Istre in Reke, za katero so v Izoli med prvimi pripravili igro "La locandiera". Sicer pa sta se oba sogovornika s težavo spominjala vsega opravljenega dela. Bilo ga je toliko, da je to povsem razumljivo! Zelo zgodaj je sodelovala tudi njuna hčerka, danes profesorica glasbe na izolski osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom AMINA Dudine. Komaj pet let ji je bilo, ko je prevzela prvo vlogo v radijski igri. Ker se je mama Lucia bala, da bi ne pozabila besedila, ji ga je nežno šepetala v uho. Šlo je bez težav! Tudi kasneje so v izolski družini Scher odlično sodelovali. Mati in hči najuspešnejše pri otroških pesmih: prva je napisala besedilo, glasbo pa hčerka. Moški predstavnik družine ju je pri tem vedno spodbujal, danes pa ponosno zatrjuje, da sta resnično uspešni in ubrani. O tem ni dvomov, saj sta doslej prejeli resnično veliko nagrad in priznanj. Posebno mesto v tej spominski omari pa pripada zadnjemu - uglednemu priznanju CANDIDE TONUCCI, ki sta ga zakonca Scher prejela to jesen za vse svoje dolgoletno delo pri organizaciji mednarodnega festivala otroške pesmi Cantapicco-lo v italijanskem Tolentinu. »Prvič smo se srečali v Kopru,« se začetkov tega sodelovanja spominja Lucia Scher. "Iz Tolentina so prišli s prošnjo, da bi koprska televizija posnela prireditev mladih pevcev. Beseda je dala besedo in tako smo začeli. Od takrat dalje se festival ponavlja dvakrat letno z eno prireditvijo v Italiji in z drugo v krajih slovenske in hrvaške Istre. Vezi so pripomogle tudi pobratenju med Izolo in Tolentinom.« Pesmi Lucie Scher in Amine Dudine pripovedujejo o otroškem življenju, o težavah v pisanem otroškem svetu. Ta se spreminja, z njimi pa tudi vsebine pesmic. Zdaj so aktualni vesoljski poleti, živalski svet... Kaj je novega pričakovati v ustvarjanju vsestransko delavnih zakoncev iz Izole? »Težko vprašanje sta nama zastavila,« menita Lucia in Dario Scher. »Pri festivalu Cantapiccolo ne bova sodelovala več, ker sva to delo zaradi motivov, ki so neodvisni od naju, končala. Imava nekoga, ki bi nadaljeval najino delo - hčerka Amina. Bova pa še kaj naredila, saj imava še veliko volje in zamisli! Res je, živiva jesen najinega življenja. Toda ta jesen je za naju pomlad!« MIRJAM MUŽENIČ Mundial bo Vidmu prinesel okrog 200 milijard lir poslov .Videm — Potem ko so se polemi-, okrog mundiala, oziroma polemi-r okrog izbire Vidma kot drugo-zfednega sedeža za tekme svetov-IgS? nogometnega prvenstva leta Pra i 6 ° tem dogodku začenja raz-poi I3*! z drugega zornega kota. ni*e9 športnih aspektov in vprašaji® infrastruktur, ki jih bodo st: at*Ui za to priložnost, so sedaj govorili tudi trgovci. Nočejo na-ke®c ostati za kulisami v tem veli-UQm Poslu, kot je svetovno nogomet-nr Prvenstvo, in že sestavljajo pro-terJ116' kako preobleči mesto, v ka-hov 8 b° uprtih milijone oči, v ti. ° °Meko in iz tega čimveč iztrži- 0r 8t0 so se predstavniki njihovih PreriZac*i sestali z dinamičnim *bnr®dnikom videmske Trgovinske ^ rnice Giannijem Bravom in z zborničnim odborom. Na sestanku je bil govor o pobudah, ki bi jih kazalo uresničiti in da bi se dogovorili, katere bodo naloge trgovskih organizacij v tem velikem poslu. »V nas bo uprtih milijone oči, zaradi česar si ne smemo privoščiti, da bi lahko kaj zgrešili,« je dejal Gianni Bravo in dodal, da bo treba ob tem športnem dogodku izkoristiti vsako ekonomsko priložnost. Po oceni predsednika videmske Trgovinske zbornice Brava bo ta športni dogodek »sprožil« okrog 200 milijard lir poslov. Aktivnost trgovcev je torej povsem razumljiva. Tudi občinska uprava ni križem rok: za to priložnost bo namreč izdala fotografsko brošuro, da bi gosti bolje spoznali zgodovinsko, socialno in gospodarsko stvarnost Vidma in druge njegove značilnosti. Novi predsednik OK SZDL Izola Sel9 raT- — Z volitvami na četrtkovi sq s((]mske konference SZDL Izola Volji en‘U dokaj pestro in razburljivo ka °bdobje za novega predsednici C1*jske konference. kandid°aurti m11 S° bAH namreČ Štirje Pismen- ’ Mirjam Muženič se je s volitv;>n Pojasnilom nekaj dni pred kanrij,mi odpovedala kandidaturi, vsi gram ativ pa s° pripravili tudi preglede V katerem so opisali svoje po-Ofcrani118 .V*°9P in delovanje frontne glasovanLlie' %le v drugem krogu Veqa n8, so delegati izvolili za no-d°seriflV,redsednika Mirana Žlogarja, la. PrertJ6Ha sekretarja OK SZDL Izo-SZD, sedstvo in konferenca izolske letom sklenili, da bodo z novim Profecin ,1 Postopek evidentiranja za nalno funkcijo sekretarja. I. U. Primer Rapotez jutri v Vidmu VIDEM - Ob izteku štiridesete obletnice republiške ustave je videmsko pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI priredilo kulturno srečanje o problemih sodstva v Italiji, ki se bo odvijalo na temo »Primer Rapotez«. Srečanja se bodo udeležili podtajnik pravosodnega ministrstva senator Franco Castiglione, prof. Cecilia As-santi s tržaške univerze in bivša članica Višjega sodnega sveta ter poslanec Mario Lizzero, član častnega predsedstva vsedržavnega združenja partizanov italije. Srečanje, ki je odprto publiki, bo jutri, 19. t. m., ob 18.30 v dvorani Ajace videmske občine. Ob tej priložnosti bodo predvajali film »Sono innocen-te«, ki ga je že predvajala televizijska postaja Rete 4. Dragi rojaki v Italiji! Slovenske POSOJILNICE-BANK na avstrijskem Koroškem Vam želijo vesel božič in srečno novo leto 1989 Če se mudite na Koroškem, se Vam priporočajo za vse bančne posle: ZVEZA BANK, Celovec, Pavličeva ulica 5-7 Posojilnica-Bank Celovec, BahnhofstraBe 1 Posojilnica-Bank Žila, Beljak/Villach, na Ločilu/Hart Posojilnica-Bank Šentjakob/St. Jakob Posojilnica-Bank Borovlje/Ferlach Posojilnica-Bank Škofiče-Hodiše/Schiefling-Keutschach Posojilnica-Bank Bilčovs/Ludmannsdorf Posojilnica-Bank Pliberg/Bleiburg Posojilnica-Bank Železna Kapla/Eisenkappel Posojilnica-Bank Podjuna-Dobrla vas/Jauntal-Eberndorf POSOJILNICA-BANK 31 X na Koroškem Sredi predprazničnega razpoloženja Davil je vedno več pošte pa zmeraj manj Sredi prometne gneče zadnjih tednov smo se skoraj neopazno znašli v pravem predprazničnem vzdušju. Da nas od božiča in novega leta ločita le teden oziroma dva, nas opozarjajo bogato obložene izložbe, razsvetljene ulice, rdeče preproge in božična drevesa pred vhodi v trgovine, veliko stojnic na trgih, velik promet, predvsem pa tista nakupovalna mrzlica, ki zajame kupce in tisto posebno pričakovanje trgovcev, ki si obetajo kar največ in čim boljših kupčij. Kje in kaj pa kupuje Božiček, protagonist teh praznikov? Obšli smo trgovine v središču mesta in tudi ulice najbližjega predmestja. Povsod smo naleteli na gnečo. V veleblagovnicah Standa in Upim smo se komaj prerinili med ljudi, ki so kupovali predvsem okraske in obeske za božična drevesa, razne panet-tone, zavojčke bonbonov in razne cvetlične aranžmaje. Pri igračah ni bilo takšnega navala. »Tu imamo največ klientov za Miklavža; božič je že bolj družinski praznik, praznik odraslih. Otroci se najbolj veselijo božičnega drevesa,« nam je povedala prodajalka pri Upimu. Pogledali smo v trgovine z igračami in videli, da tu res ni bilo veliko kupcev. Pač pa je bil pravi vrvež v papirnicah in knjigarnah, kjer so prodali že veliko voščilnic in okrasnega papirja za zavijanje daril. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Dobro gredo v prodajo razni parfumi, lepotne kreme in druga kozmetika. »To so vedno lepa in zaželena darila in celo moški jih zelo radi kupujejo in izbirajo,« so nam povedali v parfumeriji v središču mesta. Zanimalo nas je še, kakšne so cene. »Veste, ob takšnih priložnostih kupci niso pikolovci. Ne gledajo toliko na cene, pač pa upoštevajo kvaliteto in pa to, kako se proizvod predstavlja.« Slaščičarne so bile vse dobro obiskane. Kaj gre najbolj v prodajo? Pa-nettoni, potice in najrazličnejši zavojčki in škatle bonbonov, čokolade in mandorlatov. Niti pri teh dobrotah kupci ne skoparijo. Sicer gredo bolj v prodajo tiste slaščice, ki jih odjemalci poznajo iz raznih reklam, a slaščičarji prodajo tudi veliko dobrot lastne produkcije. Cene niso nizke, a kaj zato -božič in Silvestrovo sta le enkrat v letu. Dobro gre prodaja v trgovinah z žensko in moško konfekcijo, pa tudi v trgovinah z oblačili za otroke. Prodali so že veliko večernih oblek in pa športnih oblačil za sneg in smučanje. Ustavili smo se v prodajalni vina in žganih pijač. Ljudje so kupovali razna peneča se vina, likerje za lastno uporabo, pa tudi v darilnih aranžmajih. »Letos izbirajo kupci med najboljšimi italijanskimi šampanjci, pa tudi druge žgane pijače gredo dobro v promet. Takšna darila so vedno dobrodošla.« Ko smo bili skoraj na koncu našega kroženja po mestu, smo se srečali še s pismonošo. »Nisem dolgo v tej službi, zato ne morem povedati, kako je bilo včasih ob teh praznikih. Iz pripovedovanja mojih starejših delovnih kolegov pa vem, da so se šibili pod torbami, polnimi pošte. Sedaj ni več tako. Ljudje si veliko več telefonirajo: če pa že morajo, potem pišejo samo kartico. Pisma so v glavnem le poslovna, ali pa gre za reklame.« Torej vse drugače, ali pa tudi ne... Po vsem, kar je bilo in še bo prodanega, pa lahko rečemo, da bodo prazniki tudi letos bogati. jjsjl) Na sliki (foto Križmančič) praznično osvetljena Mazzinijeva ulica Pokrajinska KD preprečila sodelovanje s komunisti V Miljah nameravajo nadaljevati pogajanja za razširitev koalicije V Miljah torej za sedaj ne bo napovedanega preobrata pri vodenju občinske uprave. Petkova razprava v občinskem svetu je namreč precej jasno pokazala, da še niso dozoreli pogoji za neposredno sodelovanje demokristjanov, socialdemokratov in republikancev z Listo Frausin, ki trenutno sama upravlja občino. Na krajevni ravni sicer obstaja politična volja za razširitev vodilne koalicije, pokrajinska vodstva KD, PSDI in PRI pa niso prižgala zelene luči za sodelovanje miljskih somišljenikov s komunisti in z neodvisno levico. Glavni veto je prišel od pokrajinskega vodstva KD, ki je po napornih in polemičnih sestankih v bistvu prisilil miljske demokristjane, da ne spoštujejo komaj podpisanega sporazuma z Listo Frausin. Prevladala je tako pokrajinska politična računica, ki stremi po ohranitvi ravnotežij na tržaški Občini in Pokrajini ter miljski sekciji KD ne priznava avtonomnih političnih potez. Pokrajinski tajnik KD Tripani ni hotel tvegati nove zaostritve odnosov s socialisti, čeprav so se nekateri v strankinem vodstvu, v glavnem vidni pristaši levičarske morotejske struje, do zadnjega potegovali za »pogumne korake miljske KD«. Petkova razprava v občinski skupščini je vsekakor spet potrdila, da so miljski demokristjani, republikanci in socialdemokrati, kljub pokrajinskemu vetu, pripravljeni vzpostaviti nove odnose z Listo Frausin. To je uvodoma potrdil načelnik svetovalske skupine KD Rizzi, ki je omenil težave s pokrajinskim vodstvom stranke, dobršen del posega pa je namenil polemiki s socialisti. Obtožil je Craxijevo stranko, da je preprečila oblikovanje široke večinske uprave, ki bi vodila občino do volitev leta 1990. Neodvisni, bivši melonar Marchio, ki je z odločilno odsotnostjo pripomogel k nedavni odobritvi občinskega proračuna, je podprl stališče KD, socialdemokrat pa je pozdravil dejstvo, da so komunisti prvič po vojni pristali na dialog tudi z laičnimi strankam1’ Zanimiv je bil poseg republikanca Colomba, po mnenju katerega kljub velikim težavam še obstajajo dobre možn°s; ti dialoga in za reševanje perečih občinskih vprašanj. Tu 1 predstavnik PRI je bil kritičen do socialistov, »ki so ubra i pot opozicije in pritiskajo na druge, da jim bi sledili«. Veliko pričakovanje je vladalo za poseg komunističnega poslanca Bordona, ki je pobudnik novih odnosov z demoK ristjani in z laičnimi strankami. Bivši župan ostaja kolikor-toliko optimist in še vedno upa v tvorno sodelovanje, ki 50 ga začrtali na krajevni ravni. Izrazil je zadovoljstvo, da s° miljske stranke končno premostile nekatere preživele zg° dovinske predsodke in začele misliti na nove politične m upravne rešitve, ki so sicer še posute z ovirami. Tudi Bor don je namenil več polemičnih puščic na račun socialist°v' ki so bili na petkovi seji precej osamljeni. Socialistični načelnik Ulcigrai je zavrnil vse obtožbe, posebno pa tiste, da se Craxijeva stranka v Miljah na tihem že ogreva za komisarsko upravo in torej za predčasne00-činske volitve. Ugotovil je, da še niso dozoreli pogoji za oblikovanje širokega zavezništva in da niti ne bodo vse dotlej, dokler bo Lista Frausin trmasto vztrajala na nekaterih nesprejemljivih stališčih pri vodenju uprave«. Miljski občinski svet se bo spet sestal v četrtek. Bordon je napovedal, da bodo komunisti do takrat skušali ustvarit1 pogoje za razširitev koalicije in za izvolitev večinskega 00' činskega odbora. Če pogajanja ne bodo obrodila konkretnih sadov, pa bo Milje po vsej verjetnosti še dalje upravljal enobarvni odbor Liste Frausin, ki lahko računa na podpor0 polovice občinskega sveta. igf) S seje dolinskega občinskega sveta Poziv k spoštovanju ustave Dolinski občinski svet je na svoji petkovi seji soglasno odobril še eno resolucijo, ki opozarja na res nevzdržno dejstvo, da italijanski parlament kot suveren predstavnik ljudstva še ni izpolnil ustavne dolžnosti in izglasoval zaščitne norme v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dolinski občinski svet, kot je rečeno v resoluciji, verjame v združeno Evropo narodov in narodnosti in podpira sodelovanje dežel v okviru skupnosti Alpe-Jadran, prav zato pa poziva italijanski parlament in vlado, naj končno uredita to odprto vprašanje, obenem pa vabi tudi deželne oblasti, naj se aktivno in javno zavzamejo, da bi se zaščita Slovencev, kot jo predvideva ustava, čim prej uresničila. In končno dolinski občinski svet v resoluciji opozarja Evropski parlament, da italijanska država ne spoštuje obvez o manjšinski zaščiti, ki so bile soglasno sprejete nas tem mednarodnem forumu, ter poziva državne, deželne in evropske mednarodne organe, naj prispevajo k uresničitvi humane in za Slovence sprejemljive zakonske zaščite. Na začetku petkove seje je župan Švab med drugim poročal o zaključkih rimskega zasedanja Zveze krajevnih avtonomij, na katerem so obsodili centralistične težnje italijanske države, ki še zaostrujejo krizo krajevnih uprav. Pač pa župan ni mogel podati obračuna letošnjih Kmetijskih dnevov, kajti deželna uprava še ni odobrila napovedanega prispevka, tako da organizacijski odbor ni mogel zaključiti računov. Iz županovega poročila naj omenimo tudi polemiko z devinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem, po katerem naj bi v Dolini uporabili za gradnjo novega županstva sredstva, ki naj bi bila namenjena kmetijstvu. Švab je dejal, da so Brezigarjeve trditve neresnične in nekorektne ter pri tem navedel točne številke in namembnost deželnih prispevkov. Posebno poglavje svojih poročil je župan namenil delom za prilagajanje šolskih poslopij, občinskega gledališča France Prešeren in telovadnice pri Domju protipožarnim predpisom, za kar je Občina namenila skupno 610 milijonov lir. Glede gledališča v Bo-ljuncu je župan napovedal, da bodo dela dokončana do konca leta, medtem ko se bodo dela v šolskih poslopjih začela po novoletnih praznikih. V nadaljevanju seje je dolinski občinski svet dodelil prispevke kulturnim in športnim društvom v občini ter godbam na pihala iz Doline in Ric-manj, sprejel nov pravilnik za uporabo nove dvorane občinskega sveta (ki je večnamenska in torej uporabna tudi za dejavnosti, ki niso zgolj institucionalne), spremenil pravilnik za dodelitev zazidljivih občinskih površin in nakazal 1.200.000 lir za obnovo cerkve v Mačkoljah. V zaključnem delu seje pa je občinski svet soglasno pooblastil občinski odbor, da v skladu z novimi zakonskimi predpisi začasno (do 30. aprila prihodnjega leta) upravlja proračun za leto 1989. Danes v Zgoniku zborovski koncert v dobrodelne namene Pred petimi leti so se prizadevn vaščani iz Briščikov z veliko vnein lotili gradnje stavbe - spomenika spomin na v NOB padle vaščane, neštetimi urami prostovoljnega d®1 so zazidali in prokrili poslopje, Preuju li zidove z ometom, sedaj pa je v teK ^ postavljanje vrat in oken. Treba bo si cer še poskrbeti za dokaj zahtevo notranjo ureditev in opremo, vencT0 pa se vse bolj bližamo trenutku, £ bodo lahko predali namenu za vask skupnost tako potrebni družbeni c® ter. Seveda pa ostaja ključni probie pomanjkanje finančnih sredstev za r -alizacijo tako mogočne strukture, v liko je bilo že uspešnih nabirk in Pr spevkov širše javnosti, iz svojih Pj?*_ čunov so prispevali KGS, Občina Zg^ nik, denarni zavod in druge ustanov • V sklop hvalevrednih dobrodem pobud za pridobivanje sredstev so tudi kulturna prireditev, ki jo dan že četrto leto zapored v tem predpra ničnem obdobju organizirata Lovš zbor Doberdob in zbor Vasilij M1 ' Za 17. uro je namreč v športno-kultu nem središču v Zgoniku napoved koncert, na katerem bodo prišli svoj račun številni ljubitelji zbor skega petja. Na odru se bo zvrstilo k sedem zborov, in sicer: LMPZ Dob dob, DZ Slovenski šopek_ iz Mačk v MePZ Lipa iz Bazovice, ŽPZ Tabo Opčin, MPZ zbor V. Vodnik iz Dolin®; MePZ Rdeča zvezda iz Saleža in M Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. g ti izkupiček prireditve bo šel za gr® njo kulturnega doma pri Briščikih. je priložnost, da pokažemo vso sv tenkočutnost in radodarnost. (B. S.) TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO (A.C.E.G.A.) razpisuje javni natečaj z izpiti in naslovi za ENO DELOVNO MESTO I. SKUPINE ZA SPLOŠNE IN PRAVNE ZADEVE kot predvideva vsedržava delovna pogodba za uslužbence občinskih podjetij za plinske in vodovodne napeljave. ZAHTEVANI POGOJI: starost pod 35 let na dan 18. decembra 1988, razen v primerih, ki jih predvidevajo zakonski predpisi. Starostna omejitev ni predpisana za kandidate, ki so že uslužbenci A.C.E.G.A, tržaške občinske uprave ali drugih občinskih podjetij. — Univerzitetna diploma iz prava italijanske univerze. — Naslov poklicne dejavnosti »legalnega prokuratorja«. Interesenti lahko dobijo kopijo razpisa z dodatnimi pojasnili na personalnem oddelku podjetja v Trstu, Ul. Bellini 1/B, II. nad., soba št. 48/A (telefon 7793484) od 7.30 do 12.45 vsak delovni dan. Rok za predložitev prošenj zapade ob 13. uri dne 31. januarja 1989. GENERALNI DIREKTOR Trst, 18. decembra 1988 ic V5J-JČ/ MAVRI ^--9^ TRST Ul. Ponziana 3 tel.: 744169 Ul. Settefontane 19 tel.: 767513 Likovniki v Babni hiši »Redki so primeri, ko se ponudi priložnost za proslavljanje kar ^ebne piše ev hkrati,« je v začetku pozdravnega nagovora v prostorih galerije BO e( v igotovila predsednica SKD Slavec Sonja Komar. V Ricmanjih so jetnjcO retek zvečer z odrtjem razstave štirih priznanih likovnikov proslavili azvitja društvenega prapora in 10-letnico otvoritve vaškega ^ulturneg netn J spomin na ta kulturni dogodek, ki ga je SKD Slavec priredilo ob azvitju društvene zastave, so pripeli na prapor spominski trak. prOSto' Ob 10-letnici odprtja ricmanjskega kulturnega hrama razstavljal UInetj ih njegove galerije štirje tržaški slikarji, ki se razlikujejo po f®zn7° Q BratuZ' riških poteh, a so si sorodni po srčni ljubezni do umetnosti. Boga z0 to ilanica igralskega ansambla SSG, je tako podala predstavitev, ki 1 y'ecCpieta iriložnost sestavila Loredana Rassman Bartok. Predstavila je rrarzK njegov° n njegove domiselno izzivalne maniristične kolaže, Borisa Župen njeg°',e. iela, polna svetlobe in realističnega pogleda, Deziderija Švarey „tafa PT‘ azumske konstrukcije, sad čustvene zrelosti, ter Demetrija Ceja, s £Ustvenlt] SSG, in njegovo slikarstvo, ki se razvija po zanimivih notranj itopnjah kot globinska bistva s pridihom čutne duhovnosti. -e pil n Bratuževa je občuteno prebrala še tri Kosovelove lirike, na P . zaklju /rsti krajši nastop MePZ Slavec, ki ga vodi Aldo Kumar. Priredi e ^ggajna) iila v prijetnem družabnem vzdušju, (dam) Predsednik Palčič obiskal KZ in nekaj kmetij SKGZ ne bo dopustila propada kmetijstva Osrednja ustanova Slovencev v Italiji ne bo dopustila propada kmetijstva v naših krajih. Tudi zato ne, ker pomeni ta gospodarska panoga kruh za našega človeka, predvsem pa jamstvo za ohranitev naše zemlje in z njo naše narodne biti na zemlji, ki je naša, pa nam jo vseeno odvzemajo. To je potrdil Predsednik SKGZ K. Palčič, ko se je v spremstvu tajnika D. Udoviča predvče-‘ajšnjim sešel s predsednikom Kmečke zveze A. Guštinom, njenim podpred-Sednikom A. Debelisom in tajnikom E. Bukavcem. Po snidenju na sedežu KZ sta zastopnika SKGZ z gostitelji obiskala Zadružno kraško mlekarno na Colu, kunčjerejsko farmo Dušana Miliča v Repniču in vinogradniško-živinorejsko kmetijo Mira Žigona v Zgoniku, nakar je bila pri Miličevih v Zagradcu slavnostna večerja v počastitev 37-letnega delovnega jubileja tajnice KZ Lilijane Legiša. Vodstvo Kmečke zveze je glasnikoma SKGZ navedlo vse težave, ki tarejo naše kmete oz. njihovo stanovsko organizacijo. Opozorilo je na neustreznost Prostorov KZ, na nujo po okrepitvi organika in na kronične probleme, kot so razlaščanje slovenske zemlje, razsežnostna omejenost večine naših kmečkih gospodarstev in potreba po uvajanju sodobne tehnologije, negativni učinki avtonomnih računov, ki okrnjujejo možnosti prodaje tukajšnjih pridelkov in Proizvodov, pomanjkanje učinkovite strategije za tvorno sodelovanje med kmeti in drugimi slovenskimi gospodarskimi dejavniki, neustrezno oz. nično zastopstvo KZ v organizacijah, kot sta npr. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) in Ustanova za tržaško ‘ndustrijsko cono (EZIT), težave, ki izvirajo iz Slovencem (torej tudi kmetom) FeHaklonjene politike oblastvenih krogov in seveda finančni problemi. Čemu krramo Sklad za Trst in čemu sredstva, s katerimi razpolagajo Tržaška občina, Pokrajina, Dežela in Tržaška trgovinska zbornica, pa še tista iz sklada za Poncinske bone in hitre ceste, iz katerih bi moralo kaj priteči tudi za kmetij- _ Palčič je pozorno prisluhnil in se obvezal, da bo SKGZ napela vse sile za Rešitev teh in še drugih problemov, ki ne zadevajo samo kmetij cev kot takih, temveč našo narodnostno skupnost v celem, (dg) Danes koncert nabrežinske pihalne godbe Godbeno društvo Nabrežina bo imelo danes ob 16.30 v nabrežinski občinski telovadnici svoj 9. zaključni koncert, ki je postal tradicionalna prireditev in je obenem pomemben mejnik v vsakoletnem delovanju društva. V koncertni program je bilo letos vključenih precej novih skladb, od koncertnih koračnic, izborov iz znanih operet, do fantazije slovenskih melodij. Poleg teh klasičnih, je v njem tudi več modernih skladb, ki kažejo na težnjo godbe, da prilagodi svoj program in izvajanje zahtevam časa in okolja. Predstavila se bo v polni zasedbi pod taktirko Stanka Misleja. Gost večera bo dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstom dirigenta Bogdana Kralja. Zaključni koncerti nabrežinske godbe so namreč postali priložnost, da se godbena dejavnost pri nas zbliža s pevsko, kar je bilo v preteklosti precej zanemarjeno, in da se domači zbori, predvsem iz bližnjih vasi, predstavijo tudi v Nabrežini. S koncertom ob zaključku leta se nekako zaključi glasbena sezona Godbenega društva iz Nabrežine. Pred koncem leta pa imajo godbeniki na programu še vsakoletno srečanje v domu ostarelih Stuparich v Sesljanu, kjer bodo 29. decembra organizirali koncert božičnih in drugih skladb. Nabrežinska godba bo nastopila še na božični dan na nabrežinskem trgu. Dva sta se ponesrečila pri delu, tretji je utonil Usoden konec tedna za tri Tržačane Smrtni padec z zidarskega odra Včeraj popoldne se je v Padričah Pretrgala življenjska nit 60-letnega ?ema Crismanclcha iz Gropade 96. upokojenec je delal na zidarskem jmru, ko je nenadoma izgubil ravno-:ezje in padel v prazno. Vse kaže, da {? Pri padcu udaril z glavo ob trda in bil v trenutku mrtev. Zdravnik Rdečega križa mu ni moji*:! pomagati: čeprav je bil zidarski oder visok le tri metre, je bil padec asoden. Zdravnik je lahko izdal le Potrdilo o smrti, na katerem piše, da J? upokojenec verjetno izdihnil, ker Sl J6 prebil lobanjo. „ Smrtna nesreča se je pripetila v , ®dričah pri poslopju št. 22. Upoko-P,nec je popravljal hišo, ki je last '“Ifludia Gregorija. Lastnik ni mogel ugotoviti, zakaj je nesrečnež izgubil avnotežje, ker mu je v trenutku tra-Sedije obračal hrbet. Nenadoma je .uslišal krik in nato top udarec. Sun-°vito se je obrnil in zgrožen videl ? tleh Crismancicha, ki je mrtev obležal na dvorišču. . kraj nesreče so prispeli tudi arabinjerji iz Nabrežine in Bazovi-e- Preiskovalci so morali opraviti advse žalostno nalogo: pokojniko-odružino je bilo treba obvestiti o J^ugični usodi, ki jim je iztrgala °Za in očeta. Tragedija v La Spezii Namestnik državnega pravdnika in Nadzorništvo za delo v La Spezii sta uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzroke požara, v katerem je predvčerajšnjim umrl 34-letni delavec VValter Stigli iz Trsta, Ulica S. Michele 3. V nepredvidljivi nesreči sta se zastrupila tudi 24-letna Tržačana Massimiliano Bologna in Dario Borsatto, ki sta delala z njim, vse pa kaže, da nista več v življenjski nevarnosti. Trenutno ležita na oddelku za začasno opazovanje v La Spezii. Preiskovalci bodo morali sedaj ugotoviti, ali so v ladjedelnici, kjer se je pripetila tragedija, upoštevali vse varnostne predpise. Stigli, Bologna in Borsatto so barvali notranjost ladje Bruna 1, ki je dan prej prispela v ligurško pristanišče. Nenadoma pa je prišlo do hude eksplozije in ladjo je zajel silovit plamen. Zaprt prostor se je napolnil z gostim in strupenim plinom, ki ga je med izgorevanjem sproščala sveža ladijska barva. Trije delavci so se onesvestili. Ko so gasilci po napornem in nevarnem delu izvlekli ponesrečence iz ladje, je bilo za Stiglija že prepozno. Umrl je zaradi zastrupitve. Njegova dva kolega pa sta stala v trenutku nesreče nekaj metrov više in prav to jima je verjetno rešilo življenje. Upokojenec utonil pred pomolom Audace Tržaški gasilci so včeraj zjutraj potegnili iz morja truplo 56-letnega Gis-monda Perillija s Scale Stendhal 2. Utopljenca sta opazila mimoidoča, ki sta okrog 8. ure zjutraj hodila po Nabrežju 3. novembra in takoj obvestila pomorsko poveljstvo. Truplo je plavalo na vodni gladini nekaj metrov od obale v bližini pomola Audace. Potapljač se je spustil v vodo, zaplaval do mrtveca in ga povlekel do pomola, gasilci pa so ga potegnili na suho. Perilli je bil že nekaj ur mrtev in zdravniku Rdečega križa ni preostalo drugega, kot da izda potrdilo o smrti. Na kraj nesreče so prišli tudi agenti letečega oddelka in znanstvene policije ter sodni zdravnik Cos-tantinides, ki je pregledal truplo. Kaže, da ni opazil nikakršnih znakov nasilja, zato je najverjetnejša domneva, da je pokojnik po nesreči padel v morje. Ledeno mrzla voda ga je najbrž povsem ohromila, tako da ni več mogel premikati udov, premočene obleke pa so ga potegnile na dno... Policija je šele nekaj ur po nesreči ugotovila istovetnost pokojnika.Perilli namreč ni imel pri sebi dokumentov ali predmetov, ki bi bili lahko preiskovalcem v pomoč pri identifikaciji trupla. Očeta je prepoznal 26-letni sin Maurizio. Osebje zasedlo Zavod za slepe Rittmeyer tjJ^fbeščenci Zavoda za slepe Rit-•*eyer so včeraj zasedli zavod, da bi te°testirali proti slabemu upravljanju ustanove, ki je po njihovi oceni že ]u.,r°bu razsula. Delovni položaj us-^zbencev, pišejo v tiskovnem sporoči-le’namreč vse bolj negotov, poleg brg Fa pristojne oblasti še niso odo-ja 7e finančnega in upravnega položa-\ j v°da, kar bi v kratkem — to je s vinarjem lahko ohromilo njego- ovanje. Vč ,ceraj dopoldne so delavci Zavoda parili protestno manifestacijo pred spre6kturo- Delegacijo delavcev je obvJ- podprefekt Zappalorto, ki se je s p ezal. da bo posredoval za srečanje ja Predst, avniki javnih uprav. Delegaci- vai 6 Je nato sestala z deželnim sveto-skJrn Tersarjem in tržaškim občin-bj|a odbornikom Bosiom, ki sta oblju-vah °a bosta posegla pri obeh upra-2av Za čimprejšnjo rešitev vprašanj 2ap da Rittmeyer. Ker se prizadeti niso p0s, °ijili z obljubami politikov, so na-d sklenili, da zasedejo Zavod. Zaradi pretepa Pet mladih v ječi pen,arabinjerji iz Skednja so v noči od La c na soboto aretirali v diskoteki ‘PladiK anFina v Ulici Costalunga pet lu n n Vrpčekrvnežev, ki so se v loka-Pretenvrej skregalL nato pa pošteno ta vil,!,1'., koronejskem zaporu bodo 22-ietn . opazovali svet skozi rešetke MauriJ Maurizio Jugovac, 21-letni acchi ,10 Tenace, 21-letni Stefane Gi-Soricirh1 *z Milj), 31-letni Graziano te, 0u ,ln 26-letni Armando Murato-t>eSec> , lz Trsta. V pretepu, ki je po ^-nibrVh ara^lnferiev nastal iz nepo-ticich ii“ razl°gov, so se Jugovac, So-lenace tudi lažje ranili. Včeraj gorelo tudi v tovarni Italcementi Zaradi požara družina ob streho Požar, ki ga je po vsej .verjetnosti povzročil kratek stik, je včeraj skoraj povsem uničil dvonadstropno hišo v Ulici di Montebello 321, kjer stanuje tričlanska družina Morelli. Več kot dvajset gasilcev z vodjem oddelka Macorjem so pogasili plamene šele po šestih urah napornega in nevarnega dela. Gmotna škoda je ogromna, saj so plameni povsem uničili gornje nadstropje m streho. Popravilo bo stalo več kot sto milijonov lir. Hiša je last Državnih železnic, že nekaj let pa jo ima v najemu družina Morelli. Včeraj zjutraj sta zakonca opazila gost dim, ki je zajel poslopje in sta poklicala na pomoč gasilce. Reševalci so imeli precej težav, saj je hiša nekoliko oddaljena od glavne ceste in vodovodnih priključkov. Vso vodo za gašenje so morali zato gasilci črpati iz svoje cisterne. Ogenj je popolnoma uničil gornje nadstropje, kjer sta bili spalnici, pritličje pa je razmeroma še v dobrem stanju. Če bi se požar razvil ponoči, bi dim verjetno zadušil vso družino. Dovolj zgovorno je namreč dejstvo, da je v plamenih zgorela mačka, ki je med nesrečo dremala v spalnici... Gasilci so bili včeraj zjutraj zaposleni tudi v tovarni Italcementi v Ulici Caboto 8. Požar sta, kot kaže, nehote zanetila delavca, ki sta z varilno napravo popravljala stroje. Najprej je do tal pogorelo majhno leseno skladišče, plameni pa so zajeli tudi 38 kovinskih posod z gorilnim oljem. Gasilci so preprečili, da bi plameni zajeli 12 jeklenk s kisikom, ki so stale v bližini. Na sliki (foto Magajna): plamen je zajel gornje nadstropje hiše v Ulici Montebello. T Nepričakovano nas je zapustil naš dragi ZAHVALA Svojci Sergio Novell! Antonia Grdine se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi. Trst, Ricmanje, 18. decembra 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest sporočajo mama Antonija, sestra Laura z možem Giulia-nom, nečaka Roberto in Viviana ter ostalo sorodstvo. Boršt, Trst, 18. decembra 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Raffaele Zavadlal vd. Grilanc se iskreno zahvaljujemo g. župniku, organistu Kostnapflu, cerkvenemu pevskemu zboru iz Zgonika, daroval- Ob izgubi dragega Sergija se pridružujejo žalovanju družine cem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI teta Roza, Nada in Sonja z družino Salež, 18. decembra 1988 Ob težki izgubi dragega Sergija sočustvujejo s prizadeto družino Nada, Igor in Jasna z družino Ob težki izgubi tov. Sergija No-vellija izreka globoko sožalje materi in svojcem ZAHVALA Ob izgubi dragega Josipa Zobca se iskreno zahvaljujemo KD F. Venturini in vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI sekcija PSI Dolina Domjo, 18. decembra 1988 -U 15. t. m. je preminila naša dra- ga mama in nona ZAHVALA Svojci Jolanda Cossutta Marije Kriščak vd. di Lenardo vd. Martelanc Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v Križ. Žalostno vest sporočajo sin Silvano, hčerki Grazia in Damiana, snaha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način z nami sočustvovali. Barkovlje, 18. decembra 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Walter Vescovo, vnuki Silvana, Cris-tiana, David z ženo Patrizio, Doris, Massimiliano in Alex ter drugo sorodstvo. Trst, 18. decembra 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Emilije Švare Moški pevski zbor Vesna izreka iskreno sožalje bratu Giulianu in svojcem ob izgubi Jolande Košute vd. di Lenardo. vd. Puntar SVOJCI Opčine, 18. decembra 1988 -4- Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož in oče ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ladi Križmančič Antona Husuja Uro in datum pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo žena Jelka, hči Betty z Valterjem ter drugo sorodstvo. se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, nosilcem krste, pevskima zboroma, g. župniku in vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Gropada, 18. decembra 1988 Prosek, 18. decembra 1988 ZAHVALA 17. 12. 1987 17. 12. 1988 Ob boleči izgubi našega predragega očeta, nonota, pranonota in strica Josipa Olenika se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, cerkvenemu zboru, g. zdravniku Slavcu za pomoč in zdravljenje, članom KD Pri- Emil Berdon Tvoji dragi se te z žalostjo spominjajo. Ricmanje, 18. decembra 1988 morsko, nosilcem krste, vaščanom in znancem ter vsem, ki so našega pokojnika spremili na zadnji poti in ga obsuli s cvetjem. Posebej gre zahvala g.e Emi za njen trud. Otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Mačkolje, Dolina, Ljubljana, 18. decembra 1988 18. 12. 1982 18. 12. 1988 Ob 6. obletnici smrti naše nepozabne Marije Lovrihe por. Klun ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame Marije Skerlavaj vd. VVilheim se je vedno spominjajo SVOJCI Opčine, 18. decembra 1988 mož Just, hči Egle in sin Argeo z družinama ter ostalo sorodstvo. Krmenka, Dolina, 18. decembra 1988 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija: Dušan Jovanovič Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sa'rdoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec Danes, 18. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED G v sredo, 21. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED H v četrtek, 22. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED I GODBENO DRUŠTVO Nabrežina prireja danes, 18. t. m., ob 16.30 v nabrežinski občinski telovadnici TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA Sodeluje dekliški zbor Vesna iz Križa. Vabljeni! um v SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rainer VVerner Fassbinder GRENKE SOLZE PETRE VON KANT Gostuje gledališka zadruga iz Turina il GRANSERRAGLIO v sodelovanju z Goethe Institutom iz Turina Jutri, 19. t. m., ob 20.30 in v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SKD SLAVEC priredi ob 20-letnici razvitja društvenega prapora in 10-letnici otvoritve Kulturnega doma v Ricmanjih danes, 18. t. m., ob 20.30 KONCERT Nastopata IGOR KURET - violina in SEUNG YEUEN HUH - klavir. Vabljeni! ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA - TRST ZALOŽBA LIPA - KOPER KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - OPČINE vas vabijo na predstavitev knjige Vida Vremca PINKO TOMAŽIČ IN DRUGI TRŽAŠKI PROCES 1941 ki bo danes, 18. decembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. O knjigi bodo spregovorili: Salvator Žitko iz Kopra, Milan Pahor, avtor in predstavnika založb. Prisrčno nasvidenje! SKD Barko vij e prireja danes, 18. t. m., ob 17. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 gostovanje „ Amaterskega odra J. Stoka s Proseka-Kontovela z igro LOČITEV Vabljeni! KD Primorsko - Mačkolje vabi ob 90-letnici ustanovitve društva na OSREDNJO PROSLAVO danes, 18. decembra, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Spored: slavnostni govor - Duško Kalc; recital učencev iz Mačkolj v srednji šoli S. Gregorčič v Dolini; nastop mešanega pevskega zbora KD Primorsko. TRŽAŠKA KNJIGARNA bo odprta jutri, 19. decembra. gledališča kino KD F. Prešeren vabi na KONCERT Igor Kuret - violina Seung Veuen Hub - klavir v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Odbor Godbe na pihala iz Ricmanj se ISKRENO ZAHVALJUJE VSEM, ki so sodelovali in prispevali ob praznovanju 20-letnice obnovitve. VERDI V torek ob 20. uri bo v gledališču Verdi deveta predstava opere PIKOVA DAMA P. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. Danes ob 20.45 bo v katedrali sv. Nikolaja v Sacileju na sporedu prvi od treh BOŽIČNIH KONCERTOV z orkestrom in zborom gledališča Verdi pod vodstvom Spirosa Argirisa. Sodelovali bodo: Eleonora Jankovič, Maria Spacag-na, Gloria Scalchi, Richard Brunner in Carlo Striuli. Ponovitev koncerta bo v sredo, 21. t. m., ob 20.30 v videmski katedrali in 23. 't. m. ob 20.30 v cerkvi sv. Antona v Trstu. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Danes ob 16. uri (red 1. nedelja) bo Stalno gledališče iz Turina v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije-Ju-lijske krajine predstavilo Magdo Merca-tali in Uga Gregorettija v delu A. Jarryja RE UBU. Sodelujejo Alessandro Esposito, Pino Patti in lutkovna skupina "I Piccoli di Podrecca". Režija U. Gregoretti, Ger-vasio. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 bo na sporedu ponovitev Arbuzovega dela VECCHIO MON-DO. Nastopata Ariella Reggio in Carlo Montagna. Režija Francesco Macedonio. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. ARISTON - 17.00, 22.15 Donne sulVorlo di una crlsi di nervi, kom., Šp. 1988; r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas. EKCELSIOR - 16.00, 22.15, Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988: r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 22.15 Buli Durham, un gioco a tre mani, i. Kevin Costner, Susan Sarandon. NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Dirty dan-cing, kom., ZDA 1988; r. E. Ardolino; i. P. Swayze, J. Grey. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988; r. Z. King; i. S. Fenn, R. Tyson, □. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Angel Hill, dram., It. 1988, r. P. D. Robinson, i. R. Hatch, D. Pleasance. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Mignon e partita, dram., It. 1988, r. F. Archibugi, i. S. Sandrelli, M. Dapporto. GRATTACIELO - 15.30, 22.15 Rambo III, pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone. MIGNON - 16.00, 22.00 II grande odio. EDEN - 15.20, 22.10 Le voglie sfrenate dl Samanta e Vanessa, porn., □ □ izleti Sekcija upokojencev CGIL za Zahodni Kras prireja od 30. 12. 1988 do 2. 1. 1989 izlet v Bellario in v Rimini. Vpisovanje na sedežih v Nabrežini in v Križu. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Domino, i. Brigitte Nielsen, CAPITOL - 16.15, 22.00 Danko, pust., ZDA 1988; r. W. Hill; i. A. Schwarze-negger. LUMIERE FIGE - 10.00, 11.30 Le avven-ture di Peter Pan, 15.30, 22.00 Manon delle sorgenti, i. Yves Montand. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La prima volta di Cherry, porn., □ □ včeraj - danes Danes, NEDELJA, 18. decembra 1988 TEO Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 12.51 in zatone ob 2.11. Jutri, PONEDELJEK, 19. decembra 1988 URBAN PLIMOVANJE DANES: ob 5.16 naj višja 43 cm, ob 12.35 najnižja -36 cm, ob 18.41 naj višja 7 cm, ob 23.26 najnižja -15 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.03 najvišja 46 cm, ob 13.20 najnižja -47 cm, ob 19.46 najvišja 14 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,8 stopinje, zračni tlak 1023,6 mb pada, veter 12 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 29-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniel Batich, Mattia Bussoni, Alessandro Veronese, Federico Esposito, Nicola Ramani, Robert Ranic, UMRLI SO: 73-letni Marcello Delcaro, 67-letna Dolores Dassena, 81-letni Car-melo Amadi 67-letni Mario Comel, 75-letna Anna Franco, 80-letna Giovanna Crevatin, 79-letna Margherita Vodlak, 75-Ietni Francesco Zadeu, 54-letni Clau-dio Perotti, 66-letni Romano Bernobich. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 18. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, E rta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 88 22 84 14 44 CAGLIARI 85 64 8 79 24 FIRENCE 24 7 80 2 59 GENOVA 26 43 37 62 77 MILAN 27 76 78 13 26 NEAPELJ 31 72 68 70 36 PALERMO 64 54 22 90 36 RIM 81 56 72 43 65 TURIN 19 1 61 48 50 BENETKE 69 8 ENALOTTO 42 89 46 2 2 1 KVOTE: 1 X 2 2 1 2 2 X Društvo slovenskih upokojencev v Trstu Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v sredo, 28. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij - Ul. Cicerone 8/B. razstave koncerti razne prireditve Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ 12 11 10 35.137.000.— 1.445.000.— 142.000,— Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od b. do 13. ure po tel. 7796-611 čestitke V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika. V Prosvetnem domu na Opčinah -SKD Tabor - je odprt X. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je odprta do 31. decembra razstava slikarke AFRE VVULZ in stilistke MONIKE WULZ. V Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20/11 so v uradnih in večernih urah na ogled sprejete in nagrajene slike s 6. fotografskega natečaja, ki ga je priredil krožek Foto Trst 80. KD Primorsko- Mačkolje obvešča, da je na ogled SLIKARSKA RAZSTAVA DOMAČIH LIKOVNIKOV in FOTOGRAFSKA RAZSTAVA MARIA MAGAJNE v Srenj ski hiši v Mačkoljah danes, od 18. do 20. ure in jutri po kulturnem sporedu. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, priredi razstavo STARIH PREDMETOV. Danes je razstava odprta od 10. do 12. in od 16. do 20. ure, jutri pa od 16. do 20. ure. Vabljeni! 64-letni noni MARIJI voščijo še na mnoga zdrava leta nono Franjo, Pe in Zoran skupno z vsemi svojci. Danes 18. decembra slavita srebrno poroko SILVANA in VALENTINO, vse najboljše jima želita Claudla in Suv no. razna obvestila Na strelišču na Opčinah bo danes, '8-t. m., ob 15. uri spominska svečanost počastitev 47-letnice usmrtitve P- T°®_ žiča in njegovih tovarišev, ki jih je obs dilo posebno fašistično sodišče. Govorn ka bosta: Anamarija Kalc in Alessandr Perelli, predsedovala bo Katja Grame ■ Na svečanosti, ki jo organizira pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja a tifašističnih političnih preganjance ANPPIA, bo sodeloval moški zbor b Tabor z Opčin. Pripravljalni odbor za proslavo 1*$ letnice Ciril-Metodove šole obvešča v interesente, da je brošura, izdana ob t J priložnosti, na razpolago v Tržaški knj gami v Ul. sv. Frančiška 20. Sekcija KPI Josip Verginella iz Križa je dala pobudo za solidarnostno akcijo pomoč prebivalstvu prizadete Arine®! ' Denarne prispevke zbirajo v trgovina in v javnih lokalih v Križu. SKD Barkovlje prireja SILVESTRO-VANJE. Vstop z vabili. Za informacij telefonirati na št. 363452 ali 415797. mali oglasi SocietA dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine SOLISTOV ČEŠKE FILHARMONIJE. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - v sodelovanju s KD Primorec in treben-sko župnijo vabi na BOŽIČNI KONCERT v sredo, 21. t. m., ob 20. uri v cerkev v Trebčah. Nastopa TRŽAŠKI TROBILNI KVINTET OB ORGELSKI SPREMLJAVI. Na sporedu izbor božične glasbe od renesanse do danes. Vabljeni! Dijaki klasičnega liceja F. Prešeren prirejajo v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, BOLŠJI SEJEM, ki bo do sobote, 24. t. m., od 16. do 18.30. V prodaji so igrače, knjige, nakit in drago ter božične voščilnice. Z izkupičkom bomo delno krili stroške za nove pobude v zvezi s proslavo 40-letnice klasičnega liceja. Lovski pevski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela v sodelovanju z Odborom za postavitev Kulturnega doma-spomenika v Brišči- kih prireja danes, 18. t. m., ob 17. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti izkupiček je namenjen za dograditev omenjenega kulturnega doma. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 19. t. m., na zadnji letošnji večer, na katerem bodo predstavili KNJIŽNO ZBIRKO GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE, v kateri so Koledar 1989, knjigi Miloša Vauhnika in Albina Luciani) a ter 14. snopič SPBL. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Godbeno društvo Prosek priredi v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO. Sodeluje Amaterski^ oder J. Štoka. Vabljeni! OSMICO pri Piščancih so odprli Ferlu-govi. Vljudno vabljeni! ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim v gotovini v tržaški okolici. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorske-ga dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 341 Trst pod šifro "Lep razgled". KUPIM avtomobil fiat 124 z opravljenim tehničnim pregledom. Tel. v večerni urah na št. 0481/32965. KUPIM ali iščem v najem stanovanje na » Opčinah. Tel. 392657 ob uri obedov. OPERNI PEVEC vzame v najem stanovanje v centra Trsta s telefonom. 0 20. januarja do 15. marca. Pismene po nudbe na Oglasni oddelek PrimorsK ga dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 341 Trst pod šifro "Operni pevec". 65-LETNI OFICIR mornarice v pok°i“' postaven, mladosten, dobrega značaj ■ brez obveznosti, težak vojni *nvafe. brez spodnjih udov (z uporabo pr° ze), z letno rento 45 milijonov, išče poroko 50-, 55-letno gospodično, vdo ali ločenko, tudi brez lastnih sredste ^ izobraženo, skrbno in potrpežljiv0' znanjem italijanščine. Poslati fotogra jo in telefonsko številko. Resen naII1yia Roberto Fioracci pri De Spirito -Cimaglia 80 - 80059 Torre del Grec (NA). KOVINARSKO-INDUSTRIJSKO P£2r JETJE IZ MALOJA (VICENZA) SPOSOBNE REZKALCE (FRESAlv RI) IN VAJENCE. Tujim delavcem 0 podjetje priskrbelo delovno dovo J nje. Tel. 0445/602727 ali pisati n ICUM — C.P. 44 - 36034 MALO (VI)- GOSTILNA La Betola v Šempolaju št. 18 nujno išče kuharico/kuharja in p°® nico. Tel. 201047 ob uri kosila. IŠČEM sobo brez opreme ali skron®0 opremljeno, po možnosti pritličn0 malo shrambo ali kuhinjo v miz® okolici, najdlje med Prosekom in Ba vico, tudi skromna hiša z vrtom Pr* v poštev. Tel. 772314 po 16. uri - K°v čič. ŠIVILJA, natančna pri delu išče dvak®* tedensko delo, tudi kot hišna po®0 ca. Tel. 040/768237. SLOVENSKA USTANOVA išče v °^ ci mesta skladišče. Tel. 577941 od 16. ure. OLJE - Ni vsako olje pravo naravno °U y Najbolje je, da ga nabaviš ob izv~rstu, stiskalnici Kmetijske zadruge v * .j III. Trasversale Est, tel. 817325. P° pohiti in obvesti prijatelja! DRAGULJARNA MALALAN želi vesele praznike ter obvešča, da d prta danes, 18., in jutri, 19. t. nv, Q(j dečim urnikom: od 8.30 do 12.30 15.30 do 19.30. • o prO' DIŠEČA DARILA za vse denarnice-fumeria Kozmetika 90, Opčine. HLAVATVJEVE AKVARELE P1"0^. Tel. 413142 od 13. do 15. ure ter ° do 22. ure. , PRODAM snowboard (smučarsko des v dobrem stanju. Tel. 228701 (P° ljek)' . re- PRODAM pando v odličnem stanju-lefonirati po 20. uri na št. 22922 • PRODAM lesene mize in stolice v 0 nem stanju. Tel. 200169. ^ HIMALAJSKE MUCKE z rodo',"d ali prodam. Tel. 305430 zjutraj tel. 567751 dom. PRODAM domače črno vino n r Tel. 228453 ali 228777. KROJAČNICA KOŠUTA ima n®J®*1 in i-________ in vzorce za m° , „ d Annunzio 11 - tel. 764584. g DRAGULJARNA "A.B.", Ul. ^fiz®' - Trst - tel. 774090, nudi čudovi tfb,. ro po konkurenčnih cenah. a obi- ra bižuterije. Veseli bomo ska. PRIMORSKI DNEVNIK IS. decembra 1988 □ stran nedeljski televizijski in radijski sporedi C RAI 1 RAI 2 RAI 3 RTV Ljubljana 1 I (W>) TV Koper 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (ured. Piero Angela) 9-00 Rubrika: Canigatti & C. (vodi Rosanna Vaudetti) 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija Jl-00 Maša 11-55 Nabožna oddaja 1-i'15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del) 3.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto TV 4-00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti ;3-20 Športne vesti ;8'20 Športne vesti 8.10 Športne vesti: 90. minuta °.35 Variete: Domenica in... 19.50 Vreme in dnevnik 40.30 Film: Regalo di Natale (dram., It. 1986, r. Pupi Avati, i. Carlo Delle Pia- _ ne, Diego Abatantuono) 4.10 Športna nedelja 44-00 Dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Knjiga, naša pri-jateljica 0.35 Biljard: SP v biatlonu (iz Montecatinija) 8.00 Rubrika: Week end 8.30 Variete: Patatrac 10.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Valzoldane) 11.15 Atletika: mednarodni maraton (iz Palerma) 12.30 Informativna oddaja: Au-tomia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Mladinski variete: Piccoli e grandi fans 15.15 Šport: 45. minuta 15.45 Glasbena oddaja: Master '88 - Ron 16.50 Variete: Chi c'e... c'e 18.00 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Valzoldane), moški smučarski tek 15 km (iz Val di Sole) 18.50 It. nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Variete: Aspettando Natale 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Rubrika: Mixer - Moravia 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Informativna oddaja: Odkrivajmo svet 1.00 Koncert D.O.C.: Fausto Leali 9.00 Nanizanka: Vita col non-no 9.50 Dnevnik - nedelja 11.55 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Nanizanka: Professione pericolo 12.55 SP v- smučanju: ženski veleslalom (iz Valzoldane) 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va pensiero (vodita Andrea Barbato in Oliviero Beha) 16.45 Informativna oddaja: Drobci 16.55 Film: Duello di spie (zgod., ZDA 1955, r. John Sturges, i. Cornel VVilde, Michael VVilding) 18.35 Šport: Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogomet B lige 20.30 Film: La storia di Babbo Natale - Santa Claus (fant., ZDA 1985, r. Jean-not Szwarc, i. Dodley Moore, John ,Lithgow) 22.20 Risanke: Chi ha incastrato Bugs-Bunny 22.50 Rubrika: Filmske novosti 22.55 Dnevnik - zadnje vesti 23.10 Deželne športne vesti 8.50 Video strani 9.00 Otroška matineja: Živ žav 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek, prenos iz Val Zoldane) 10.45 Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (10. del) 11.15 Domači ansambli 11.45 Kmetijska oddaja 12.55 SP v smučanju: ženski veleslalom (2. tek) 13.45 Nadaljevanka: Diamantna dinastija (pon. 9. dela) 14.30 Video strani 14.45 Film: Štirje mušketirji (pust., ZDA 1974, r. Richard Lester, i. Michael York, Oliver Reed, Raguel Welch) 16.25 Zabavna oddaja: Kavarna 17.20 Poročila 17.40 Kolo sreče (pon.) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Mernik in Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.10 Mladinska nadaljevanka: Čisto pravi gusar (Buh-Tomašič, r. Anton Tomašič, 3. del) 20.55 TV Mernik in Zdravo 22.45 Video strani 12.00 Tenis: finale posameznikov za Davisov pokal Švedska-NDR (prenos iz Goteborga), vmes (ob 13.30) TVD Novice 18.00 Šport in spektakel: Noi la domenica (vodi Cesare Cadeo, sodeluje Franco Ligas) 20.20 Neposredno iz studia: A tutto campo 22.00 TV novice 22.10 Tenis: Davisov pokal (povzetki) 23.00 Hokej na ledu: Izvestja Cup - Finska-SZ (iz Moskve) 24.00 Športna oddaja: Juke box RTV Ljubljana 2 10.00 Film: Danes za jutri 13.00 Tenis: finale za Davisov pokal, Švedska-NDR 16.30 Hokej: Finska-SZ 18.15 Športno zabavno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarec 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Mali koncert 21.35 Športni pregled r CANALES 9.00 Nabožna oddaja 9-30 Informativne oddaje: Le dinastie del vino, Starbe-ne, II mondo del bebe, Ma-, gazine 0-30 Nanizanka: I Jefferson 1.30 Aktualno: Viaggiando 4.00 Variete: Rivediamoli 3-00 Glasbena oddaja: Super-- classifica show 4.00 Film: Gilda (dram., ZDA 1946, r. Charles Vidor, i. Rita Hayworth, Glenn , Ford) b'15 Film: Trinidad (dram., ZDA 1952, r. Vincent Sherman, i. Rita Hayworth, Glenn i®'15 Nanizanka: Love Boat 0.30 Film: Come perdere una moglie... e trovare un'a-mante (kom., It. 1978, r. Pas-guale Festa Campanile, i. Johnny Dorelli) Nan.: Top secret Film: II cervello da un mili-ardo di dollari (krim., VB 1967, r. Ken Russell, i. Michael Caine, Karl Holden) Nanizanki: Attenti a guei due, 2.30 Sceriffo a New York 22.30 23.30 RETE 4_________________ 8.00 Aktualno: Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Športna oddaja: Golf 11.30 Oddaja iz parlamenta 12.15 Nonsolomoda 13.00 Nanizanka: Detective per amore 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Incompreso (dram., It. 1966, r. Luigi Comenci-ni, i. Anthony Quayle, Stefane Colagrande) 22.30 Nan.: Spenser 23.30 Šport: golf 0.30 Film: Zucchero - Un dolce imbroglio (kom., Fr. 1978, r. J. Rouffio, i. Gerard Depar-dieu, Michel Piccoli) ITALIA 1______________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jo-vanotti 15.00 Nanizanka: II principe delle stelle 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanka: Legmen 19.30 Risanke: Gli amici cercafa-miglia, 19.45 Foofur, 20.00 I Puffi 20.30 Variete: Serata ineredibile 20.40 Film: Superman II (fant., ZDA 1980, r. Richard Lester, i. Christopher Reeve, Margot Kidder) 23.15 Variete: Serata ineredibile (2. del) 23.20 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 0.20 Film: La corsa piu pazza del mondo (pust., ZDA 1976, r. Chuck Bail, i. Pat 0'Malley, Joanne Nail) ODEON__________________ 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 Film: Ferragosto in bikini (kom., It. 1960, r. Marino Girolami, i. VValter Chiari, Raimondo Vianello) 15.30 Film: Auguri e figli maschi (kom., It. 1950, r. Giorgio Šimonelli, Ugo Tognazzi) 17.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nanizanka 19.30 Nanizanka: Week-end in giallo 20.30 Film: La liceale al mare con Varnica di papa (kom., It. 1980, r. Marino Girolami, i. Marisa Mell) 22.30 Film: Le belve (kom., It. 1971, r. Gianni Grimaldi, i. Lando Buzzanca) 1.00 Film: Monsieur Hulot nel caos del traffico (kom., Fr. 1968 r. Jacgues Tati) 3.00 Film: Lo smemorato di Collegno (kom., It. 1962, r. S. Corbucci) TMC____________________ 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek (iz Val Zoldane) 11.00 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Risanka: Snack 12.55 SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek (iz Val Zoldane) 14.00 Risanka: Snack 14.30 Šport: umetnostna gimnastika, mednarodni miting Gym Masters (iz Bruslja) 18.30 Risanka: Tom in Jerry 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: Breve incontro (kom., VB 1945, r. David Lean, i. Trevor Howard, Celia Johnson) 23.30 Dok.: Sinji planet TELEFRIULI_____________ 12.30 Rubriki: Kronike motorjev, 13.00 Župan in njegovi ljudje 14.30 Zabavna oddaja: Buinesere Friul 16.30 Nanizanki: Provaci ancora Lenny, 17.00 Al banco del-la difesa 18.00 Dok.: Velike razstave 19.00 Športna oddaja 20.30 Film: Ginger e Fred (kom., It. 1985, r. Federico Fellini, i. Marcello Mastroianni, Giulietta Mašina) 23.00 Športna oddaja 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Sneženi možje po zraku lete; 11.00 Nediški zvon, nato Glasbeni listi; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas,- 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Dogodivščine podeželskega gledališča ali dnevnik Anatola Firsa (rež. Mario Uršič); 15.30 Šport in glasba; 17.00 Koncert godbe iz Ricmanj; 18.00 Prenos košarkarske tekme Jadran-Asola; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra; 8.48 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Zbori; 18.00 Radijska igra: Pogled v prihodnost (Franček Rudolf); 18.41 Medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled športnih rezultatov; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.25 Popevka tedna; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Čudovitih 7; 10.40 Družina; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.00 Made in YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Dnevnik in šport; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi RAI 1 10.00 H.00 ■15 Aktualno: Uno mattina n „9 Nad.: N on basta una vita Variete: Ci vediamo alle dieci Variete: Božična darila iz arhiva Rai Vreme in dnevnik Variete: Via Teulada 66 Dnevnik Variete: Fantastico bis Politična tribuna: MSI Dok. oddaja: Kvarkov svet H.55 12.05 13.30 J4.00 14.15 14.30 15.00 16 ic ^sanke: Cartoon clip 17 rn klirinška oddaja: Big! K"“ Sedem dni v parlamentu looo ^0rt™ p?nedeliek. 16-15 ^■20 Rubrika: Beseda in življe- 18 os Hnevmk - kratke vesti Ig -jP Kviz: Domani sposi 19 40 A?brika 0 knjigah Almanah, vreme in dnev- 20.30 2? u Film: Maccheroni (kom., It- 1985, r. Ettore Scola, i. Jack Lemmon, Marcello 1» Ksr" 23 2n dnevnik - posebnosti Aktualno: Per fare mezza-2a _ hotte 9 Dnevnik - zadnje vesti CZcan Kanale s 8 3n ^l.anizanka: I Jefferson Film: La mia amica Irr (Kom., ZDA 1949, r. Geor 10-35 i5arshall, i. Jerry Lewis) Kvizi: Cantando cantanc 11.15 Tuttinfamiglia, 12. >~an genuo 15.00 Fil°COndelleCOppie , ,m: Bob il maggiordoi (Kom., ZDA 1950, r. Geor 16.50 LIarshall, i. Bob Hope) Kvizi: Doppio slalom, 17 Vest la vie, 17.50 O.K. 18.5.5 Rrezzo e giusto! r V*?.a: K gioco dei no jq°di Raimondo Vianell -45 Tra moglie e mar 20.3n K4arco Columbro) ilm: AlPinseguimen alla pietra verde (pu; aDA 1984, r. Robert 2 eckis, i. Michael Dor 22.35 č!8, Kathleen Turner) 23.05 aiUzanka: Amen jariete: Maurizio C 0.20 Fam°vSh0W 0.30 K,l ske nov°sti: Premi« nizanke: Attenti a qi Y„e; 130 Scerifo a N< rk' 2°0 Masguerade ^ RAI 2__________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Il grande seduttore (kom., Fr.1957, r. J. Berry) 10.00 Nanizanka: Cuore e batti-cuore 10.55 Rubrika: Trenta tre 11.05 Glasba in kompjuter 11.35 Nanizanka: Uno psicnlogo per tutti 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nan.: Saranno famosi 14.45 Dnevnik, Argento e oro 15.30 Šport: Oggi šport 17.00 Dnevnik 17.25 Nanizanka: I figli delFis-pettore 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Il commissa-rio Koster 19.30 Horoskop in dnevnik 20.15 Večerni Diogenes 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Variete: Indietro tutta! 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 International DOC Club 0.55 Film: Il bacio di Venere (kom., ZDA 1948, r. VV.A.Seiter, i. A. Gardner) RAI 3_______________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Od igre do informatike 15.30 Rokomet: Teramo-Bressa-none (iz T erama) 16.35 Kulturna oddaja: Potovanje po Italiji - Ecce Homo (Nietzschejevo bivanje v Italiji) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nan.: Vita da strega - Se-rena ragazza da marito 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo) 20.30 Aktualno: Dan na preturi 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Hfaf RTV Ljubljana 1 9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Zrcalo tedna, Naš utrip 10.30 Film: Od obale do obale (dram., ZDA 1980, r. Joseph Sargent, i. Dyan Cannon, Robert Blake) 12.00 Video strani 16.35 Poročila 16.45 Video strani 16.55 Mozaik. Zrcalo tedna, Naš utrip (pon.) 17.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Maska 17.40 Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima 18.05 Dokumentarna oddaja: Čas, ki živi - Spomini 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme, Obzornik, Okno, Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.10 Nadaljevanka: Kaj pa, če bo dež? (A. Minghella, 3. del) 21.95 Aktualno: Dinar 21.45 Glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 23.15 Video strani TV Koper____________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Hokej na ledu: Izvestja Cup - Finska-SZ 16.00 TV novice 16.10 Košarka NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Pobude za Armenijo TRST — Stališča deželne uprave do Slovencev GORICA — Večer solidarnosti s Palestinci Športni pregled 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Leto športa - januar 22.30 TVD Novice 22.45 Sportime magazine 23.00 Nočni boks 23.45 Hokej na ledu: Izvestja Cup, Kanada-Finska RTV Ljubljana 2 16.30 Hokej na ledu: Izvestja Cup, Kanada-Finska 19.00 Indirekt 19.30 Dnevnik 20.00 Umetniški večer RETE 4___________________ 7.30 Nanizanke: Lou Grant, 8.20 Adam 12,8.50 Petrocelli 9.50 Film: Io non proteste, io amo (glas., It. 1968, r. Ferdinande Baldi, i. Terence Hill) 11.30 Nanizanki: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Vacanze alla baia d'-argento (kom., It. 1961, r. Filippo VV. Ratti, i. Antho-ny Steel) 17.00 Nan.: La grande vallata, 18.00 New York New York 19.00 Vesti: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Un amore splendido (kom., ZDA 1957, r. Leo Mac Carey, i. Cary Grant, Deborah Kerr) 22.40 Aktualno: Biografije - Cary Grant 22.50 Aktualno: Ciak, 23.30 Dentro la notizia 24.00 Film: La signora di Shan-gai (krim., ZDA 1948, r. Or-son VVelles, i. Rita Hay-vvorth) 0.40 Nanizanka: Vegas ITALIA 1________________ 7.30 Risanke 10.00 Nanizanke: Boomer, 10.30 L uomo di Singapore, 11.30 Mork e Mindy 12.00 Otroška oddaja 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: FamilyTies 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nan.: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina, 20.30 Cingue ra-gazze e un miliardario, 21.30 La bella e la bestia, 22.301 Robinson 23.00 Variete: Megasalvishovv 23.15 Glas. oddaja: Rock opolnoči - Paul Simon 0.15 Rubrika: Premiere 0.25 Nanizanki: Samurai, 1.25 StarTrek ODEON_________________ 8.00 Risanke 9.00 Nadaljevanki: Il segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in vacanza 11.00 Nad.: Agua viva 11.30 Kviz: La spesa in vacanza 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals, nato nadaljevanka Maria 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Costa azzurra (kom., It. 1959, r. Vittorio Sala, i. Alberto Sordi, Elsa Marti-nelli) 22.30 Film: Un americano a Roma (kom., It. 1954, r. Stefane Vanzina, i. Alberto Sordi) 0.30 Filmske novosti TMC_____________________ 11.00 Risanka: Snack 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanki: Batman, 15.30 Ouartieri alti 16.00 Film: Johnny Bristol torna a časa (dram., ZDA 1971, r. George McCovvan, i. Martin Landau) 17.45 Rubrika: Tv donna 18.45 Dokum. o naravi 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Dok.: Skrivnosti 22.45 Aktualno: TMC nocoj 23.00 Športne vesti TELEFRIULI 13.30 Nanizanka: Lo sceriffo del Sud 14.30 Risanke 15.45 Glasbena oddaja: Musič box 17.00 Nadaljevanki: Don Chisci-otte, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 gubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Košarka A2: Corona-Fan-toni 23.00 Nanizanka: Julia 23.30 Vesti: Telefriuli notte 24.00 Dražba 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: spomini na Alberta Rejca, Glasbeni listi in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Kakor od vetra se trese moje srce, (12.40) Cecilijanka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 15.00 Roman: Noč do jutra (6.del); 15.16 Glasba in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Koncert v Reziji (1. del); 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Dovžanov ansambel; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Slov. skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Lit.nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.25 Popevka; 9.32 Fee-ling; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Pregled tiska, 10.05 Čudovitih 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času, 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Povest; 16.33 Mi in vi; 17.00 Blitz; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Mali koncert. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst; 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž in Nočna glasba. Na petkovi manifestaciji s predstavnikom PLO Rašidom Poziv za pravice palestinskega naroda Ali Rašid je položil venec k spomeniku padlim v Doberdobu (foto Marinčič) »Ponosen sem, da prvič v svojem življenju govorim v imenu Palestinske države. Srečen sem, da lahko govorim tu pred vami, saj nihče ne more bolj kot vi razumeti, kaj pomeni odvzeti narodu ime, kulturo, jezik«. S temi besedami je predstavnik PLO v Italiji Ali Rašid predsinoči začel svoj govor na solidarnostni manifestaciji s palestinskim narodom, ki jo je priredila Občina Doberdob. Deset kraških kamnov, na katere so položili rdeče vrtnice, je na odru Kulturnega doma spominjalo na stotine žrtev intifade - palestinskega upora, ki nima drugega orožja kot kamenje. K večeru je pristopilo še deset drugih Občin, Pokrajina, SKGZ, sindikati, KPI, DP, mladinska sekcija SSk, sekcije VZPI, društva in organizacije. Župan Lavrenčič je dejal, da že preveč časa prihajajo iz Palestine tragične novice o pobijanju in nasilju. Do teh vesti ne smemo ostati ravnodušni, vsak od nas lahko kaj naredi v korist narodu, ki je že desetletja podjarmljen vojaški okupaciji. Občina Doberdob se je zato odločila za solidarnostno manifestacijo v podporo pravice Palestincev do lastne suverene države, za miroljubno rešitev konflikta z Izraelom, za priznanje nove Palestinske države, ki so ga z resolucijo občinskega sveta zahtevali od rimske vlade. Da lahko vsakdo nekaj naredi, je izpričala tudi učenka iz Pierisa, ki je pozvala k širjenju pobude za "posvojitev" palestinskega otroka s skromnim denarnim prispevkom. Osrednji poseg na večeru, ki ga je sklenil koncert TPPZ Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra, je imel Ali Rašid. Spregovoril je o trpljenju palestinskega naroda, vendar tudi o njegovi vztrajnosti. V njegovih besedah ni bilo čutiti sovraštva, pač pa predvsem željo po povratku v svobodno rojstno Palestino, iz katere je bil tudi sam izgnan pred dvajsetimi leti. »Izrael je danes stvarnost in čeprav sam ne vem, po kateri pravici je ta država nastala na naši palestinski zemlji, ne zavračamo njenega obstoja. Palestinci že od leta 1973 sprejemamo obstoj dveh držav, vedno je bila PLO proti terorizmu, hočemo samo svojo suvereno, laično, demokratično in napredno državo na svoji zemlji, v Palestini«. Rašid je pozval Evropo k aktivnejši vlogi. Evropa nosi odgovornost za uničevalna taborišča, njena politična in moralna odgovornost je, da reši posledice židovskega vprašanja. »Cenimo solidarnost in prizadevanja Italije«, je še dejal, »pričakujemo pa tudi uradno priznanje naše države in aktivnejši pritisk na Izrael, naj zapusti svoja fundamentalistič-na stališča, današnjo popolno zaprtost ni sprejme pot miru in sožitja, ki jo predlagamo mi Palestinci«. Predstavnik PLO je v petek pripotoval v Doberdob že dopoldne. Popoldne se je sestal z občinskim svetom in nato še s predstavniki društev in organizacij v občini ter jih podrobneje seznanil z najnovejšim dogajanjem glede palestinskega vprašanja. Rašid je tudi položil venec k spomenikom padlim v NOB v Doberdobu. V obračunu konzorcija CAFO 144 milijonov lir deficita Finančno poslovanje vodovodnega konzorcija Cafo se je lani zaključilo s primanjkljajem 144 milijonov lir. Tako izhaja iz obračuna, ki ga je na četrtkovi seji odobrila glavna skupščina. Primanjkljaj bo bremenil proračun za leto 1989. Primanjkljaj je, kot je bilo slišati v razpravi, posledica nižjih dohodkov od prodaje plina (okrog 97 milijonov lir) in nižjih dohodkov od prodaje vode (35 milijonov lir) ter nekaterih večjih stroškov splošne administracije. Kljub temu da finančni obračun še zmeraj izkazuje deficit, pa velja omeniti, da se je poslovanje konzorcija v zadnjih letih znatno izboljšalo, saj so v nekaj letih uspeli primanjkljaj močno omejiti. Ugodna so predvidevanja tudi za tekoče poslovanje. Primanjkljaj bo znatno nižji. Poslovanje službe za plin pa naj bi bilo nasploh uravnovešeno. Skupščina konzorcija je na zadnji seji odobrila tudi predlog preureditve načrta osebja ter sprejela nekaj drugih sklepov. Jutri pokrajinski in občinski svet Jutri bosta v Gorici zasedala pokrajinski in občinski svet. Na Pokrajini se bodo svetovalci zbrali že ob 16. uri, saj je na dnevnem redu poleg enajstih ratifikacij sklepov odbora tudi 35 novih točk. Občinski svetovalci bodo pričeli sejo ob 18.30. Dnevni red je tudi v tem primeru dokaj obsežen, saj bodo morali pregledati in ratificirati številne sklepe občinskega odbora. Med drugim bo govor o pomoči prizadetim osebam, o popravilu Svetogorske ulice in nekaterih drugih mestnih ulic v starem predelu. KULTURNI DOM Ob 40-letnici republiške ustave Ob 25-letnici ustanovitve avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine »ANNO UNO« (R. Rossellini) Film o ustavodajni skupščini Uvodoma bosta spregovorila prof. Darko Bratina in sen. Ne-reo Battello. KJJLTURN1 DOM 31. 12. ob 21. uri BEG iz ’88 Kulturni dom Gorica ansambel Bambus, piano bar Vstop samo z vabili (inf. 20400) - K K 26. 12. ŠTEFANOVANJE R v Devinu (Euforia) ob 20.30 M z ansamblom Happy day S Vabljeni udeleženci zadnjih desetih štefanovanj! GOSTILNA »DVOR« briška vina - domači pršut - pristna domača kuhinja DVOR — ŠTEVERJAN — TEL. 884035 Sprejemamo rezervacije za Silvestrovo in prvi dan leta Poseg za preprečevanje poplav pri Dolenju Obnovili bodo most Trussio Pokrajina bo v kratkem zaključila birokratski postopek za obnovo mostu Trussio, ki povezuje pokrajinsko cesto Krmin-Dolenje s cesto na durgem bregu Idrijce v Videmski pokrajini. Pokrajinska komisija za javna dela je izrekla soglasje z načrtom, ki ga je predstavil odbornik De Iust skupaj z načrtovalci. Poseg je potreben, saj je sedanji most med vzroki ponavljajočih se poplav na območju Dolenj, zadnja od katerih je bila še septembra letos. Na isti seji komisije so tudi izrekli pozitivno mnenje o obnovi delavnic in laboratorijev v industrijskem zavodu Galilei v Gorici (v ta namen je predviden strošek 160 milijonov lir) in o zaključku del za obnovo doma v Lužni-cah z dodatnim finansiranjem 130 milijonov lir. Trgovci v Ronkah »zaprli« županstvo Trgovci v Ul. Mazzini v Ronkah, ki povezuje državno cesto Trst-Videm s cesto proti Benetkam, so predsinoči izvedli svojevrsten protest. Ul. Mazzini je že dva meseca zaprta zaradi del. Odpreti bi jo morali že konec novembra, toda kaže, da podjetje ni izvedlo del, kot bi moralo, tako da je ulica še vedno zaprta. Trgovci so zato pobrali z ulice stojala in z njimi simbolično zabarikadirali vhod v županstvo. Darinko Terpin šestdesetletnik Darinko Terpin iz Števerjana bo slavil šestdeset let. Rodil se je 24.12.1928. leta v kmečki družini. Oče je bil kmet, mati gospodinja. Poleg Darinka so bili še trije mlajši bratje in sestra. Kljub težkemu delu pri kmetiji je Darinko vedno našel dovolj časa, da je bil in je še danes član pevskega zbora Briški grič. V zadnji vojni, ko mu ni bilo še niti šestnajst let, je odšel v partizane. Bil je tako najmlajši partizan iz Števerjana. Po končani vojni se je srečno vrnil domov in nadaljeval delo na kmetiji. Leta 1949 je moral odslužiti vojaški rok in šele po osemnajstih mesecih dobil priznanje od jugoslovanske vlade o sodelovanju v NOB. Leta 1953 se je poročil z Lilijano Zabrješčak. Doma je bila iz slovenske Benečije in si je prišla v Števerjan služit vsakdanji kruh. Imela sta šest otrok, dve punci in štiri fante. Danes so že vsi poročeni in skrbni očetje in matere. Če pogledamo v borčevsko organizacijo, tudi tu zasledimo pomoč Darinka kot tudi pri zadrugi na Bukovju. S. R. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 11. 12. do 17. 12. RODILI SO SE: Sara Cocetta, Frances-ca Mellace, Cristian Persoglia, Sofia Ca-nevelli, Nicolas Del Cuore, Laura Basiac-co, Ludovica Orso, Manuel Beltram, Debora Vizzi, Silvia Carriero, Dalila Grion, Nikol Šanson, Stefano Di Bert, Gianfran-co Barbiero, Patrick Granzotto, Alessio Princi, Concetta Pisano. UMRLI SO: 75-letni upokojenec Mario Bardusco, 65-letni upokojenec Marcelo Radetič, 68-letna upokojenka Bruna Me-negale, 84-letna gospodinja Teresa Bres-san vd. Bressan, 59-letna gospodinja Adriana. Cacciago, 89-letna upokojenka Maria Scherlavai vd. Guglielmi, 59-letna Edda Specogna vd. Fiore, 74-letna gospodinja Evelina Geat, 96-letna Luigia kalin vd. Marra, 88-letna gospodinja Maria Visintin, 76-letna gospodinja Ida Spessot, 66-letna gospodinja Antonia Eržen vd. Alteo, 83-letna upokojenka Pieri-na Bressan vd. Culot, 80-letna upokojenka Ada Capello, 76-letna upokojenka Carmela Visintin. OKLICI: pravnik Lucio Tonon in lekarnarka Maria Gabbi, uslužbenec Fran-cesco Famea in uslužbenka Emanuela Visintin, tehnik Adolfo Bogoni in bolničarka Paola Andriolo. POROČILI SO SE: uslužbenec Paul David Redfern in tehnik v zdravstvu Gi-useppa Mastrovito, delavec Adriano Nanut in vzgojiteljica Flavia Magnarin, profesor Maurizio Pais in profesorica Li-via Leban, zdravnik Marco Barone in profesorica Patrizia Selva. KD Oton Župančič v Štandrežu vabi na silvestrovanje v Domu Andreja Štandrežu Budala v in ples z ansamblom Novi laposi Vpisuje 21407. Marta Zorn, tel- Davorinu in Danieli se je rodila ljub-ka LARA Srečnima staršema in zdravljajo Devetakovi. hčerkici na- Nocoj ponovitev Vip show v Sovodnjah V občinski telovadnici v Sovodnjah bodo nocoj ob 20. uri ponovili zabavno kotalkarsko revijo kultur-no-športnega društva Vipava s Poči Vip show. Kotalkarji bodo uprizorili kabaretni program na kolescih, ki sta ga pripravili vaditeljici Nada Devetak in Mariza Florenin. Posamezne točke bo povezoval tržaški kabaretist Andro Merku. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Snack bar Buda-pest«. Prepovedan mladini pod l4-letom. VERDI 15.30-22.00 »Chi ha incastrato Roger Rabbit?«. VITTORIA 16.00-22.00 »Sfida bestia-le«. Prepovedan mladini pod 18. le' tom. Tržič COMUNALE 15.15-22.00 »Sur«. EKCELSIOR 14.30-22.00 »La časa 3«. Prepovedan mladini pod 14. letom- Nova Gorica SOČA 16.00-20.00 »Trije amigosi«. DESKLE 18.00 »Asterix proti cesarju«, 19.30 »Beba dinozaver«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83349- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tei' 40497. pogrebi Jutri v Gorici ob 11. uri Mario Bar^ dusco iz splošne bolnišnice v stolnic in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega Marcela Radetiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki 50 na katerikoli način počastili spomin in ga pospremili na poti. Vsi, ki smo ga imeli radi Jamlje, 18. decembra 1988 njegov zadnji A 0® MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. ŠTANDREŽ - Ul. S. MICHELE A Goriški sedež SDGZ deluje že deset let Slovensko posvetovalno središče za gospodarstvenike na Goriškem Sl9vensk° deželno gospodarsko združenje je odprlo sedež v Gorici pred desetimi leti. Prvi sedež ,GZ je bil na Travniku, kjer je bil v acetku zaposlen en sam uradnik. Pot-eba po tej ustanovi na Goriškem je da zelo občutena med našimi gospodarskimi operaterji. Veliko število Operaterjev se je začelo posluževati orada za raznovrstne storitve in pojas-dua. SDGZ je začelo tako stalno veča-1 syoje poslovanje in združevati v P °jiv sredi gospodarske operaterje z jfdriškega. Danes lahko z zadovolj-.tv°rn ugotovimo, da je doseglo Zdru-^enje svoj prvotni cilj, tj., da je postalo Pravo posvetovalno središče za slo-^®nske gospodarstvenike na Goriš- ^ teh desetih letih delovanja je druženje stalno večalo svoj delokrog, rvotni sedež je zato kaj kmalu postal Pretesen in ni odgovarjal vedno več-Pdr zahtevam Združenja. Leta 1983 se ie zato Gospodarsko združenje preseli-o v bivše prostore Kmečke banke v n ■ Morelli. Danes razpolaga SDGZ v Jjorici s šestimi uradniki in tudi števi-,° uporabnikov je vedno večje. Zato 6 Postaja tudi novi sedež pretesen. O delovanju SDGZ za Goriško smo se pogovorili z odgovornim za delovanje goriškega urada Igorjem Orlom. »Delovanje našega Združenja na Goriškem je doseglo v zadnjih letih res velik razmah. Število članov se stalno veča, tako da smo tudi sami morali izboljšati našo ponudbo. Da bi nudili našim članom čimboljšo in čimbolj ažurno informacijo smo nabavili računalnik večje zmogljivosti. Razpolagamo pa tudi s personal kompjuter-jem s štirimi terminali. Našim strankam lahko nudimo tako katerikoli podatek v zelo kratkem času. »Ob kakovostnem izboljšanju našega servisa smo uspeli tudi vzpostaviti zelo domač in prijeten odnos s strankami. To je še posebno velike važnosti, saj je naša prvenstvena naloga prav ta, da smo posvetovalnica za gospodarske operaterje, ki se morajo obračati do nas brez sramu. »Naše delovanje je razdeljeno v štiri sekcije: obrtniško, za malo trgovino, gostinsko in za zunanjo trgovino. Poleg tega imamo še sekcijo za bančništvo, ki pa je deželnega značaja, saj združuje šest naših bančnih zavodov iz Trsta in Gorice. Goriški učenci in dijaki na božični pevski reviji **eVski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko (foto Lutman) Goriški šolski okraj je priredil v četrtek in petek v Avditoriju v Gorici Pevsko revijo mladinskih šolskih zborov Od božiča do novega leta. Na odru se je dveh večerih zvrstilo deset skupin osnovnih in srednjih šol - Pesmi Evrope. Med sodelujočimi so bili tudi trije slovenski zbori. Pod vodstvom Iva Bolči-tn s klavirsko spremljavo Lucije Lavrenčič so najprej nastopili učenci osnov--,e šole F. Erjavec iz Standreža, sledil je zbor osnovne šole O. Župančič iz gorice, ki ga je vodila Ketti Tabaj, glasbeno revijo pa je sklenil zbor srednje j e I- Trinko, ki je pod taktirko Stanka Jericija zelo dovršeno zapel tri pesmi. ' ot zadnjo so zapeli Sveto noč v nemščini, slovenščini in italijanščini, g Vsem nastopajočim se je zahvalila predsednica goriškega šolskega okraja “Nhes. Udeležence sta pozdravila še šolski skrbnik dr. Sante Leotta in odbor-* za šolstvo na Pokrajini dr. Mirko Spazzapan, ki je izročil vsem zborom P°minsko plaketo. »Vsem našim članom nudimo vsakovrstne storitve. Od prvotnih, tj. vodenja plač in vodenja vseh vrst knjigovodstev - od enostavnega do dostavnega in skladiščnega - smo razvili še številne druge. Kar zadeva vodenje knjigovodstva se poslužujejo našega urada predvsem obrtniki in gostinci, medtem ko poskrbijo podjetja import-export sama s svojimi uslužbenci. »V uradu sestavljamo tudi razne prošnje za olajševanje kredita in prošnje za številne prispevke, ki so namenjeni raznim gospodarskim podjetjem. Deželni zakoni predvidevajo namreč s tem v zvezi določene olajšave. Ob tem ne bi hotel pozabiti, da pripravljamo tudi prijavo dohodkov in seveda pripravo raznovrstnih pogodb. »Kljub temu velikemu razmahu, sem še vedno mnenja, da bi lahko v bodoče še povečali število naših članov. Mislim, da bi lahko računali še na mnoge potencialne posluževalce, ki se iz različnih razlogov niso še obrnili do nas. Tu mislim v glavnem na dva sektorja, ki sta ostala še precej odkrita. To sta sektor za malo trgovino in sektor za podjetja import-export. Želja Združenja je, da bi se v bodoče obrnili do nas tudi tisti gospodarski operaterji, ki se niso še doslej posluževali naših služb. Zato sem prepričan, da bomo lahko v bodoče še bolj povečali število naših posluževalcev. »Ob koncu bi hotel še povedati, da ne nudimo storitev samo že obstoječim firmam. Pripravljeni smo priskočiti na pomoč vsakomur, ki želi na novo začeti s katerokoli dejavnostjo. Zato še enkrat vabim vse gospodarstvenike in bodoče gospodarske operaterje, naj se zglasijo v našem uradu, kjer jim bomo prav gotovo nudili vse potrebne informacije«. Seminar o sodelovanju z državami v razvoju Goriška Trgovinska zbornica in Združenje industrijcev prirejata jutri seminar na temo »Javna pomoč za napredek: Zakon 49/87 - Možnosti in perspektive za podjetja«. Namen srečanja je seznaniti predvsem manjša in srednja podjetja z vsemi možnostmi sodelovanja pri raznih pobudah, ki jih misli italijanska država uresničiti za pomoč državam v razvoju. Zakon št. 49 iz dne 29. 2. 1987 obravnava prav možnosti sodelovanja v teh načrtih. Seminar se bo pričel ob 10. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. Govorili bodo Federico Barbiero, z ministrstva za zunanje zadeve, prof. Alessandro Costa, svetovalec družbe Mondoimpresa in dr. Giuseppe Daqu-anno odbornik inštituta za zunanjo trgovino. Popoldne bo okrogla miza na temi Prevozi in države v razvoju in "Joint-ventures" z državami v razvoju. Deset dni najrazličnejših prireditev v Novi Gorici Dedek Mraz za glasbene sladokusce .Novoletno vzdušje v Novi Gorici, za katero je doslej „e 1 manj skrbela novogoriška Zveza prijateljev mladi-Poi °° ,etos popestreno s številnimi glasbenimi programi. 'blaFc delavnosti na Prostem, tiste, ki je namenjena naj-cen/h Jn njihovim staršem, in se bo odvijala od 20. de-9oi7, ° vsak dan okrog 17. ure, je novogoriški Kulturni t. ^ Pripravil tudi niz koncertov v sami dvorani. Jutri, 19. "j r b°do najprej za rdeči glasbeni abonma tu koncertirali b,J(j arneristi Lombardi", priznani glasbeniki iz Brescie, ki r0(< 0 s svojo igro popeljali poslušalce med italijanske ba-"zatt m°jstre- V torek, 20. t. m. se bo oder velike dvorane lrad'eSe^ °b zvokih novogoriške skupine Big Ben. Že kar rnu Icj°nalni novoletni koncert teh vedno bolj popularnih Prstov ne bo postregel zgolj z uspešnicami ansambla, kj Urmili bomo lahko tudi vokalnemu kvartetu Big Ben, rtii / V te dni snema kaseto s črnskimi duhovnimi pesmi-ziabJubljanski glasbenik Martin Lumbar, ki ga poznajo sred1 učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol, se bo v Predstavil tudi bolj odrasli publiki. S svojim že kar b0 pQIm . instrumentom, Sitarjem, nas bo z besedo in glas-Peljal v Indijo. Večer, ki bo v mali dvorani novogoriš- kega Kulturnega doma s pričetkom ob 18. uri, bo avtor popestril tudi s predavanjem in diapozitivi. Tem "resnejšim" glasbenim programom se bodo zunaj dvorane od srede, 21. 12. pa tja do nedelje, 25. 12. pridružili instrumentalna skupina Neolitik ročk, pa Goriška godba na pihala s promenadnim koncertom, instrumentalni ansambel SMB, plesna skupina za družabni ples iz Nove Gorice in brata Plesničar, ki bosta zaigrala na frajtonarici. Novoletni živžav na ploščadi pred Kulturnim domom se bo v ponedeljek, 26. t. m. nekoliko ublažil, vsaj za tiste, ki bodo prisluhnili New swing quartetu. Sakralni koncert napovedujejo v novogoriški cerkvi ob 20.15, sodi pa v izven abonmajsko ponudbo. Za ljubitelje manj intimnega muziciranja pa organizator napoveduje slovensko promocijsko turnejo trobentača Franca Korbarja. S svojimi gosti bo nastopil v torek, 27. t. m. v veliki dvorani Kulturnega doma. Le-ta bo naslednji dan na široko odprla vrata številnim otrokom na otroški zabavni glasbeni prireditvi. Dedka Mraza bodo v Novi Gorici pričakali v četrtek, 29. decembra, z nastopom ansambla Rdeča Kapica. 32 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija: Dušan Jovanovič Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec v ponedeljek, 19, t. m., ob 20.30 - ABONMA RED A v torek, 20. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B V Kulturnem domu v Gorici. Avtobus za ponedeljkovo predstavo vozi po običajnem voznem redu. ^ =2*^ ^■isar POKRAJINSKI ODBOR — GORICA Ul Morelli. 14 Tel. 0481/32844 vabi gospodarske operaterje z Goriškega naj se poslužujejo gospodarskega posvetovalnega središča v Ul. Morelli 14. NUDIMO VAM: vodenje vseh vrst knjigovodstev (dvostavno, enostavno, skladiščno); vodenje plač; — ustanavljanje vseh vrst družb; priprava raznovrstnih pogodb; — prijava dohodkov; sestava prošenj za katerokoli posojilo; vpis in začetek delovanja individualnih podjetij. To je samo nekaj naših osnovnih dejavnosti. V naših uradih je prvo pravilo domačnost. PRIČAKUJEMO VAS! PARKET, LESENE ZIDNE OBLOGE - MANSARDE - NOTRANJA UREDITEV - LESENE STOPNICE /3ranko ICuzmin 34070 SOVODNJE OB SOČI (GO) - Dolina 7 - Tel. (0481) 882179 POSEBNA PONUDBA NOVIH VRST LESA IZ AMAZONSKEGA PRAGOZDA IPE, ANGELIM, CUMARU, PAO MARFIN, JATOBA IZREDNA KOMPAKTNOST IN ODPORNOST PROTI VLAGI IDEALNI LES ZA KUHINJE IN KOPALNICE Edini zastopnik za Italijo: FRIUL PARCHET VINOGRADNIŠKA ZADRUGA »BRDA« - STEVERJAN ITALIJA tel. 0481/884192 POPESTRITE BOŽIČNE PRAZNIKE S KAPLJICO PRISTNEGA BRIŠKEGA VINA gorica Ul. Garzarolli 195 Tel. 0481/521522 GORICA Drev. XX. septembra 47 Tel. 0481/33010 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA e^omaic Claudio Cozzutti m Elena Devetak Vas vabijo danes zjutraj ob 11.30 na otvoritev nove pekarne v Ulici Garzarolli 105 Od Lazareta do Števerjana Tržaško-goriška transverzala dokaz ljubezni do narave Taborniška organizacija RMV vztrajno goji pri svojem članstvu ljubezen do narave in življenja v njej. Popolnoma razumljivo je torej, da je izletništvo pri nas vedno prisotno. Neposreden stik z naravo nam daje možnost spoznati kraje in ljudi na ozemlju, preko katerega hodimo peš. Modri val je pred več kot petindvajsetimi leti izdelal za lastne člane tržaško transverzalo, ki jo je nekako pred petnajstimi leti podaljšal še na Goriško. Pot transverzale se začenja pri Lazaretu in se nato dvigne do Sv. Florijana, zavije proti starim Miljam in nadaljuje proti Gradišču mimo Korošcev. Sledi sestop v Osapsko dolino in se mimo Oreha dvigne na Dolgo krono, od koder nadaljujemo do Mačkolj in Prebenega. S Prebenega se s prepustnico podamo preko meje na Socerb, ki je edina točka transverzale, kjer prekoračimo mejo. Sestop do Doline je enostaven. Nadaljujemo pot do Boljunca. Sledi morda najlepši del vse poti, ko se prebijemo skozi sotesko Glinščice. Iz Botača nas steza vodi do bivše železniške proge Trst-Kozina, nato pa zanimiv kolovoz do vasi Draga. Še dvakrat prečkamo železniški usek preden se dvignemo do Peska, od koder krenemo mimo Gročane na Kokoš. Paziti moramo, da ne prekoračimo državne meje. Pot nas nato pelje do strelišča na bazovski gmajni. Pri pokopališču v Bazovici zavijemo pod Gajo do Gropade. Za to vasjo nas čakata pobočji Golega vrha in Frankovca. Pred nami se razširja kraško polje v smeri Fernetič in Tabra, kamor smo namenjeni. Še prej pa bomo šli mimo znane trebenske jame Labodnice. Nato moramo prečkati železniško progo Trst-Ljubljana. S Tabra sledi kratek spust do Repna, kjer si lahko ogledamo "Kraško hišo ". Iz Repna se povzpnemo po dolgem obmejnem grebenu na Volnik. Od tega vrha nas pot vodi mimo Javore na Kosten, nato pa še med Samatorco do Sv. Lenarta. Z Lenarta se spustimo do vasi Trnovca. Od tod pa se mimo značilnega križišča dvignemo na trigonometrično točko 276 t. j. Sedlo. Tam zavijemo na levo proti vasici Prečnik. Sledi daljši sprehod do Mavhinj in Cerovelj. Od tam naprej gremo po vojaški poti do vrha Grmade. Na tem vrhu je primerno razgrniti zemljevid, kajti daleč naokoli ni nobene ovire. Z Grmade nas transverzala pelje do Medje vasi. Od tam se spustimo proti morju. Ob izlivu Timave je namreč zadnja postaja na tržaškem delu transverzale. V goriško pokrajino pridemo nad Moščenicami. Prvi zaselek, ki ga srečamo na svoji poti, so Sabliči. Od tam se dvignemo na Goljak ter na Vrtače nad Jamljami. Za vasjo Jamlje je na vrsti najzanimivejše naravno okolje na transverzali. Povedati je treba, da ne kvari tega okolja nobeno onesnaževanje - razen vojaških objektov, ki pa so precej zamaskirani. Do-berdobsko presihajoče jezero je za ljubitelje narave privlačno ob vsakem letnem času. Pot nas vodi mimo južnega bazena in Perilnika po kolovozu na ooarRDo^ desni strani jezera po Kopancah in pod Črnim hribom do Raven, iz Doberdoba do vasi Poljane bi bila prava škoda slediti asfaltu, kajti nešteto je kolovozov med ogradami. Od Poljan nadaljujemo do vasi Vrh in se tako iz doberdobske občine preselimo v sovodenjsko. V okolici Vrha je znana znamenitost, jama 'Kraljica Krasa ", ki jo je odkrilo jamarsko društvo Kraški krti. Sledi spust v dolino po Ušjah do Rubij in do reke Vipave. Gremo nato skozi vas So-vodnje do Škrlj. Tam zavijemo levo in se približamo Soči 'na skalah" pod Štandrežem. Na desni breg Soče pridemo le po mostu. Čaka nas vzpon na Kalvarijo po južnem pobočju. Spustimo se po severnem v močno zaraščeno grapo Grojno. Do zadnje postaje na naši poti - Steverjan ni več daleč. Prišli smo! Ljubitelje narave bo tale transverzala prav gotovo zanimala. Prav s pomočjo nje si bomo lažje ogledali in spoznali znamenitosti naše lepe zemlje. Za zaključek torej, srečno pot! KOPRIVA Izletništvo v naše gore li- že sama beseda tabornik je tesno povezana z imenom narava. Nadaljnja pojma, ki sta tudi v tesni povezavi: tabornik - gore. Poleg glavnih akcij (taborjenje, zimovanje) je stalno prisotna skrb za izletništvo. Višek dosežemo seveda na taborjenju, ko so na programu najbolj zanimive ture. Gornja,slika se nanaša na najvišjo slovensko goro - Triglav. Že večkrat smo se iz tabora povzpeli na najvišjo točko Slovencev. Posnetek se nanaša na julij 1986, ko je skupina 22 tabornikov RMV prišla na vrh Triglava. Leta 1986 smo taborili v Gozdu Martuljku na Gorenjskem. Od tam smo odrinili v dolino yrata. Iz Aljaževega doma v Vratih smo se po To-minškovi poti povzpeli najprej do Triglavskega doma na Kredarici. Od tam pa se na vrh. Posebnost tistega vzpona na Triglav je bila v tem, da smo se še istega dne vrnili v Vrata oziroma na taborni prostor. Zanimivost vzpona iz leta 1986 je še v tem, da je kar 15 tabornikov bilo prvič na Triglavu. Med letom se večkrat podamo v hribe. V tem primeru se podajamo na hribe na Primorskem: Snežnik, Vremščica, Slavnik, Nanos, Javornik, Trstelj, Skalriica (Sveta gora), Matajur, Kuk, Porezen, Poldanovec, Krn in še in še bi lahko pridali. Na teh izletih niso pretirano velike kolone tabornikov, kot se lahko dogaja poleti. Nadalje gre za enodnevne izlete, saj so skoraj vsi osredotočeni na nedeljo. Izleti so prijeten in neposreden stik z naravo: med hojo se ogleduješ, se pogovarjaš, tiho razmišljaš - skratka oseben stik z naravo in z ljudmi. vlačen. Članstvo se je skrčilo na skupino 15 članov. Jeseni 1966 je sprejel starostova-nje Aldo Rupel - brat Skala. Pod njegovo veščo roko se je organizacija ponovno postavila na noge v naslednjih letih. V obdobju 1969-1973 taborniška organizacija zaživi v bogatem programu in v številnih taborniških skupinah - družinah. Vodstvo je enotno, pride pa do teritorialne razdelitve v dve četi: tržaško in goriško. V tistih letih beležimo delovanje naslednjih družin: na Goriškem - Puntarski travnik in Mrzli vrtinec v Gorici, Presihajoče jezero v Doberdobu; na Tržaškem pa - Jadranski delfini in Morska zvezda v Trstu, Zapadni mejaši v Šempolaju, Šumeči bori na Proseku in Kontovelu, Strmi breg na področju občine Dolina. Za omenjeno obdobje je zanimivo dejstvo, da sta nastali družini v krajih, kjer prej ni bilo taborniškega delovanja: Doberdob in Dolina (obe v letu 1972). Ob dvajsetletnici je organizacija dosegla enega izmed svojih viškov: obletnico smo praznovali na občnem zboru v Gorici. Od leta 1974 je starosta Milan Pahor - brat Srnjak. V naslednjem letu pride ponovno do novega masovnega generacijskega preobrata, saj organizacijo zapusti precej članov; v vodstvo stopijo mlajše sile. Leta 1976 obnovi svoje delovanje Družina Sokolov s Selivca na Opčinah, jeseni 1978 pa zaživi vod v Repnu. V začetku osemdesetih let beležimo nekaj novih taborniških skupin: Družino,Kraške burje v Bazovici, Družino Žuborečih rek v So-vodnjah, samostojen vod v Štandre-žu, vod najmlajših v Zgoniku. V letih 1982-1983 smo izvedli dvoje poizkusnih taborjenj z naj mlaj Šimi člani: murni (od sedmega do devetega leta starosti). Ob tridesetletnici doseže RMV spet enega izmed viškov, ki izzveni tudi v našem prostoru. Konec avgusta 1983 smo priredili taborniški izlet v Sovod-nje ob Soči. Udeležilo se ga je preko tristo tabornikov članov Zveze tabornikov Slovenije in Zveze tabornikov Jugoslavije (Savez izvid-jača Jugoslavije) ter članov RMV. Na osrednjem tabornem ognju pa se je zbralo okrog 800 ljudi. Vsekakor bo ostalo leto 1983 v lepem spominu. Iz našega delovanja Do sedaj smo sledili skopemu opisu delovanja organizacije in taborniških skupin - družin, ki so osnovne celice. Vendar se v sklopu RMV dogaja še marsikaj drugega, saj traja delovanje celo leto. Velja poudariti, da je navezanost članov na organizacijo velika. Ker pa gre za izredno mlade člane, se vsakih nekaj let članstvo skoraj v celoti spremeni oziroma se ohrani skupina, ki vodi celotno dejavnost. V sklopu našega delovanja smo prišli v stik z raznimi organizacijami evropskih držav (Francija, Poljska, Avstrija, Italija, Jugoslavija) in celo z Avstralijo. Stike in sodelovanje smo imeli in imamo z vrsto odredov iz Slovenije, ki delujejo v Zvezi tabornikov Slovenije, v katero smo vključeni kot RMV. V zadnjih letih imamo znatno boljše odnose z drugimi sorodnimi organizacijami (beri Slovenska zamejska skavtska organizacija). Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji je opremljena še: s statutom, taborniško himno, taborniško obljubo, člansko izkaznico, s prvim (drugim in tretjim) valom (posebne veščine in znanje), taborniškimi zakoni, z gesli (S prirodo k novemu človeku - Obdajmo svet s prijateljstvom), s taborniškim krojem (srajca, hlače ali krilo, ruta, oznake). Sedanjost Leta 1985 je ponovno prišlo do širše generacijske preosnove znotraj organizacije. Takrat je stopila v vodstvo večja skupina članov, ki še danes sooblikuje program in skrbi za njegovo izvedbo. Trenutno sega organizacija na Goriško in Tržaško, delujemo pa na območju vsaj 60 km v dolžino. Tako imamo članstvo porazdeljeno v dve četi (Tržaško in Goriško) ter v sedem taborniških družin. V vseh teh letih je bil marsikdaj izražen dvom glede obstoja taborniške organizacije RMV. Vendar se nismo nikoli preveč ozirali na take dvome. Zanimanje mladih za taborništvo je bilo in je vedno prisotno; pripravljenost skupine mladih, da vodijo RMV prav tako. Taborniki RMV vztrajamo in delujemo že petintrideset let. neprekinjenega deU tabornikov Rodu Modrega vala Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji - Rod Modrega vala -je v letu 1988 dopolnila svoj petintrideseti rojstni dan, saj je nastala v daljnem letu 1953. Leta pač tečejo. Tako z rahlim začudenjem ugotovimo, da smo stari že petintrideset let. To je lepa obletnica za vsako organizacijo. Naše začudnje ima nedvomno svoj izvor v dveh elementih: na eni strani zaradi preproste ugotovitve, da čas neusmiljeno teče - na drugi strani pa zaradi dejstva, da se o tabornikih RMV bolj malo ve. Tu pa tam se seveda kaj sliši ali prebere, vendar taborniška zavest ne prodre dovolj globoko. Temu botruje dejstvo, da je taborniška organizacija nevsiljiva v svojem delovanju; živi bolj tiho. Vendar je pa res, da taborniki ne živimo na robu dogajanja, temveč smo tesno povezani z vsem, kar se dogaja v sklopu slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prav tako taborniško delovanje ni omejeno zgolj na poletni čas, temveč se vije skozi celo leto. V bistvu gre za hitro in trdoživo delo mladih z mladimi. Gre za delo z mladimi, gre za vzgojno delo mladih. Želimo si pač pripraviti mladega človeka za dobrega člana človeške družbe ter za delavnega aktivista v verigi društev in organizacij znotraj slovenske narodne skupnosti. Morda smo pri tem idealisti, vendar brez idealov ne moreš biti. Še vedno negujemo načela, ki so bila zapisana ob nastanku organizacije. Nekaj smo morali prilagoditi današnjim razmeram, vendar je bistvo ostalo neokrnjeno. Nočemo se odpovedati lastnostim, ki so značilne za tabornike RMV. Prav zaradi navedenega razloga nismo morda privlačni za vsakogar. Z mirno vestjo pa trdimo, da so vstopna vrata v taborniško organizacijo vsakomur odprta na stežaj. Družba in okolje, v katerem deluje taborniška organizacija, sta se seveda v vseh teh letih spremenila. Pogoji dela so nedvomno različni. Skušamo se prilagoditi tempu dvajsetega stoletja, ne da bi se odrekli svojim značilnostim. Kdaj pa kdaj smo se znašli v krizi, vendar se taborniški val ni nikoli razbil ob čereh, ker je pač pljusnil čeznje in prebrodil trenutno krizo. Gornje trditve niso prazne besede, potrjuje jih neprekinjena aktivnost tabornikov RMV, Vse to pa ponovno potrjuje veljavnost načel in odgovornost dela, ki označujejo taborniško organizacijo. Rod Modrega vala je krepko zasidran s svojimi taborniškimi družinami na Tržaškem in Goriškem. Taborniki vztrajamo že petintrideset let. Iz preteklosti Zanimanje in potreba po taborniški organizaciji sta se med Slovenci v Italiji začela porajati kmalu po osvoboditvi t. j. po zaključku druge svetovne vojne. Priprave za ustanovitev organizacije slovenskih tabornikov v Italiji segajo v Milan Pahof .R t>iič leto 1949. Omenjenega organizirano poskusno Udeleženci so sicer spali ^ program dela pa je že bil ta ijji ki. V naslednjih letih so si ^jf podobne akcije: leta 1950 v jej1 ski gori, leta 1951 v Rib116"^ if 1953 na Okroglici. Poleg ^ bilo organiziranih več izle v$eif srednješolsko mladino. P°.g jjiP tem delovanju in pripravah l^ji; ustanovljena prva tabornisk p na - Družina Belih galebov ' cembra 1953 v Dijaškem d vjt\ Trstu. Kmalu je sledila ustaa^ ^ . Družine Jadranskih delfin°v, uaij* dišču Trsta in sicer 4.^ ‘e°ipra’je 1954. Za tem se je zbral še P j ljalni odbor, ki je organiz^ %lh akcija za pridobivanje potrebno za ustanovitev tabor" jf ^j^ov: do takrat so bili v mesto staroste, je prevze fi\ L °$ti) t ® (med 1( Pahor - brat Penin, ki je $ kje in članice več zaslug pri ustanovitvi j > čU/j^Je velja poudariti, zacije. 9 V’ fr* £jRMV med sabo imenu- Prva velika akcija novo s m % pet, !"°ma sestra- . ljene organizacije je bilo bj 1C1 delovanja (1959) se sko taborjenje v Polzeli v 0 esničevati zamisel, da dolini (od 8. do 29. julija l05 V ^organizacijo tudi na Go-takrat dalje velja načelo, da a# uj.% te5nistvo je bilo na Gonš-tabori odvijajo na ozemlju % n/L J?Preieto kot v Trstu m domovine, sai tako naši čla^j, Jttj d^ski t. i. medved-10. in 14. letom od 14. W 1 dvpj, K1 mladinci so se ude-spoznajo naravne lepote tabrfni0Vaib (^58 in 1959), ter tabornike in ostale vrstu šolskem letu 1954/55 je 5 ' v zširit0; kh ora leta 1959 ter poseb-j. ]) •*' tiorrn^6 v Split. Tako je po-pagandna akcija za ra^s^alti ^^9 Dr a^n° nastala 23. februarji ’ 6j>, ,rOžina Mrzlega vrtinca s nizacije. Uspehi so bil/ "ksts1*^, tj nih mejašev v Nabrežinijjetpj^rialno^razširjena na V decembru 1954 sta ihJjM t‘J Dljaškem domu v Gori- družma V JV tM«*, ni. dve skupini: 8. Sv r M obT briškem. at dalje je organizacija Tr- K"" družina Morske zvezde n ^ - ju Barkovelj in Rojana.J- ber‘ %0st em zboru leta 1960 je bil leta 1956 (6. januarja C. Mirvn lz,Voli.en Edvin Svab ; mo nastanek družine SukU| pr Leta iž je starostoval tri rov na Proseku in Kontm y BtUs 63 ga je zamenjal Val-koncu istega leta (6_. 1 ' ga sk V4 krmgrat ^fjJer, v letu 1964 pa ustanovitev družine Žare ^ [ (j|., 0 Prijel zopet brat Pe- v Skednju. V naslednjem M ^ je organizacijo zajela junija 1957) pa se na Op jsja L vj je od*,Za: cela generacija ka-družina Sokolov s Seli Uja t^blja a na visokošolski študij družina sokolov s -:a žaškem je tako organi^ jp celotno podobo ter 1 ^ebi skoraj celotno ozemlje- ie.Ki^S^l-bomliivo Q družin enetke in Rim - zani-je upadlo -ni bil vedno pri- V svojem glasilu poročamo o lastni dejavnosti Pri izdajanju svojega glasila smo taborniki res neredni, saj je to ena izmed stranskih dejavnosti naše organizacije. Zavedamo pa se, da to le obogati in popestri celoletno delovanje. V njem je prostora za poročanje o rodovih, akcijah, za razmišljanja, aktualne teme, programe... Vsak član se lahko oglasi s svojimi predlogi, pripombami, kritikami predvsem zato, da bi bil Modri val res glasilo nas vseh in bi v njem vsak našel del svojega taborniškega življenja. Sestavljalci pa gredo skozi nekatere izkušnje, katerih jim nobena druga dejavnost ne more nuditi. Prva številka Modrega vala je izšla dvajset let od tega. Od takrat se je marsikaj spremenilo - od tehnike razmnoževanja do oblike. Vsebina pa je v vseh teh letih imela skupno izhodiščno točko - delovanje organizacije (taborjenja, zi-movanja, izleti, seminarji, srečanja,...). Modri val ima torej tudi svojo zgodovinsko-arhivsko vrednost, ki nam daje popolno sliko Roda v vseh svojih vidikih. Kljub pozitivni vlogi, ki jo ima za organizacijo izdajanje svojega lastnega glasila, smo v zadnjih letih to precej zanemarili. Razlogov je bilo več. Predvsem smo občutili generacijsko spremembo, saj so se pred nekaj leti mlajši člani znašli v samem vodstvu organizacije in so se morali zato spopasti predvsem z zanje zahtevnimi organizacijskimi nalogami. To je v veliki lilOOTi VAL št. 2, november 1988 OLMSILO RMV SLOVENSKIH TABORNIKOV V ITALIJI meri povzročilo daljši premor v izhajanju Modrega vala. Ob priliki otvoritve novega robovega sedeža (april 88) se nam je zdelo prepotrebno, da nadoknadimo zamujeno. Zavihali smo si rokave in izdali novo številko Modrega vala. Ta pa je bila tudi spodbuda za nadaljnje delo. V naslednjih štirih mesecih smo nabrali več kot zadovoljivo število prispevkov, tako da smo se na občnem zboru lahko predstavili z novo številko glasila. Obveza nas vseh pa je, da bo Modri val izhajal vsaj nekajkrat letno. ZVEZDA IN PODLASICA V Trstu imamo društveni sedež 8. aprila 1988 bo ostal v spominu tabornikov RMV. Tistega dne smo otvoriii sedež taborniške organizacije v samem strogem centru Trsta. Sama otvoritev pa je bila razdeljena na tri dele: razgovor s člani vodstva Zveze tabornikov Slovenije in obmejnih odredov, krajša slovesnost ob sami otvoritvi, družabnost v prostorih Dijaškega doma v Trstu. Poleg tega smo na dan otvoritve pripravili številko glasila "Modri val". Sedež organizacije RMV sestavljajo trije prostori: večja soba je namenjena sejam vodstva ter sestankom taborniške družine Jadranskih delfinov, ki deluje v mestu - druga manjša soba pa je polna omar, kjer hranimo arhiv - tretji prostor pa je namenjen za manjše priročno skladišče (v posebni omari imamo na primer kroje za člane naše organizacije). Na vsak način smo čutili potrebo po sedežu: sedaj imamo prostore, ki jih smatramo za svoje ter se v njih prav dobro počutimo. Častne straže pred obeležji NOB V taborniški organizaciji RMV negujemo izročilo narodnoosvobodilnega boja. Značilno je, da sprejemamo nove člane v organizacijo ob slavnostnem ognju "pagoda" na predvečer 22. julija - dneva vstaje slovenskega naroda. Na 22. julij pa se v taborniškem kroju poklonimo spominu na padle sinove in hčere slovenskega naroda na spominskem obeležju, ki je v bližini našega tabora. Leta 1976 smo taborili v bližini Grada Snežnika, na spomenik pa smo se podali v bližnji Lož. Na sliki vidimo skupino tabornikov RMV pred spomenikom v Ložu. Seveda se te navade ne držimo le na rednih letnih taborih. Prav isto pažnjo polagamo na častne straže spominskih obeležij Slovencev v Italiji. Na sploh velja nenapisano pravilo, da imamo taborniki RMV častne straže v krajih, kjer deluje taborniška skupina - družina. Christkindlesmarkt v Niirnbergu že od leta 1559 Božični trg v vseh nemških mestih V decembru, tja do božiča, ponekod, kot npr. v Berlinu, še tez, tja do novega leta, so središča nemških mest razkošno razsvetljena. Trgovci vabijo v svoje trgovine, ker dobro vedo, da jih bodo ljudje v tem mesecu obiskali pogosteje kot sicer in da bodo v trgovinah pustili velike vsote denarja. V tem času pa so nemška mesta privlačna tudi zaradi tega ker v skoro vsakem od njih imajo priložnostni trg božičnih daril. V središčih mest, na trgih ter ulicah, po katerih se dandanes lahko kretajo le pešci, kramarji postavijo svoje stojnice in tam prodajajo vse kar si potrošnik želi, še zlasti igrače. V tem prednjači Niirnberg, kjer imajo tak trg, pravijo mu Christkindlesmarkt, ki ga tu prirejajo že od daljnega 1559. leta. Brez dvoma je to najstarejši božični trg v Nemčiji. Nič čudnega, saj je Niirnberg v vsem svetu znan kot mesto v katerem je veliko specializiranih tovarn, v katerih izdelujejo igrače, ki jih potem prodajajo po vsem svetu. Na tem božičnem trgu prodajajo predvsem igrače, potem tudi okrasne predmete za božična drevesca, figure za jaslice, zatem pa se razne slaščice kot so Zwetschgemaennle, Leb-kuchen, piškote ter seveda vroče vino. Na tem božičnem trgu, ki ga priredijo na trgu pred osrednjo cerkvijo Frauenkirche, razstavlja vsako leto približno 150 kramarjev. To je najbolj znani božični trg v svetu, saj v času med adventom in božičem pride v Niirnberg od dveh do treh milijonov obiskovalcev. Zelo znan je podobni božični trg v Augsburgu. Kmetje iz okolice so prihajali v mesto že v 16. stoletju, da bi tam prodali doma izdelane lesene igrače. Do leta 1808 so v tem mestu imeli Miklavžev trg, od takrat pa so praznik prenesli v čas pred božičem. Pol milijona obiskovalcev privabi ta trg vsako leto. Podobni prazniki so v vseh nemških mestih. Omembe vredni so tisti v Miinchnu, v Stuttgartu, v Wiirzburgu, v Bremnu, v Hamburgu, v Liibecku. V vseh teh krajih se božič praznuje tudi s kon- certi domačih pevskih zborov. Ti ne nastopajo samo v koncertnih dvoranah ter v cerkvah, marveč tudi na trgih, med kramarskimi stojnicami in številnimi kupci. Božični prazniki so tik pred nami. Še teden dni je do božičnega praznika. Če ima kdo od bralcev kaj prostega časa, potem lahko stopi v svoj avto ali pa v vlak. V nekaj urah bo v kakem nemškem mestu in bo lahko kupil marsikaj posebnega kar pri nas ni mogoče dobiti. Najbolje pa bo, da gre kar v Niirnberg. Kraj ni daleč. Sicer pa so nemška mesta v tem času tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki tudi drugače zanimiva. (mw) 355 milijonov turistov 355 milijonov ljudi je potovalo p svetu v letu 1987. Kar 66 odstotkov te je potovalo po Evropi, 18 odstotkov Ameriki, 9,6 odstoka po azijskih deze lah in 3 odstotki v Afriki. „ Hotelske kapacitete v svetu so 1 milijonov sob. Polovica teh jih je Evropi, 36 odstotkov pa v Ameriki pretežno v ZDA. Na prvem mestu so Združene države z 900.000 hotelskimi sobami, na drugem pa Italija. Po mne' nju izvedencev se bodo hotelske ka pacitete do leta 2.000 še povečale, saj bo število turistov iz leta v leto rasi za nekaj odstotkov. Avtomati za kreditne kartice Ameriška finančno-bančna družba American Express, ki izdaja kreditu kartice in ki ima v vsem svetu razPrey deno mrežo poslovalnic, postavlja zadnjem času avtomate. V teh lahk imetniki kreditnih kartic dvigajo de nar dan in noč. Servis Express Cash ima v svetu 19.000 takih avtomatov. Od teh jih 1 5.400 v Evropi. Sedaj bodo 1.400 avto-matov postavili v Španiji. To bo že 23-dežela v kateri bo delovala ta služb American Expressa. V letošnjem lat je število avtomatov naraslo za 25 od stoikov. ,. Podobne avtomate postavljajo tud1 druge mednarodne družbe, ki izdajaj kreditne kartice. Doslej je bilo mog°' če s temi karticami le kupovati blag0 in plačati gostinske ter druge storitve-Odslej pa bo mogoče tudi dvigati denar. Na Favignani središče za podvodne ribiče Favignana, največji med Egadskimi otoki zahodno od Sicilije, utegne postati mednarodno središče za podvodne ribiče. Neka delniška družba je pripravila načrt, da bi turistično naselje Punta Fanfalo spremenila v mednarodno središče za podvodne ribiče. Družba, ki je zgradila to turistično naselje, je šla v stečaj. Zaradi tega je njene naprave prevzela druga družba. Ta je v ta namen povabila podvodne ribiče iz Italije in drugih evropskih dežel, naj odkupijo njene delnice. Štiri tisoč se jih je že odzvalo vabilu. V načrtu imajo tudi izgradnjo marine s 350 privezi. ss nr NOVA GORICA HOTELI • IGRALNICA • TURIZEM p.o. ŽEL/MO VAM VESELE PRAZNIKE STALNA DEŽELNA EN0TEKA »La Serenissima« Gradišče ob Soči Vina, peneča se vina in žganja dežele Furlanije -Julijske krajine ob božičnih praznikih. Urnik enoteke: od 10. do 13. ure in od 16. do 24. ure Ob ponedeljkih zaprto Tel. 0481/99528 Potovanje ob robu amazonskega pragozda Teden dni po reki Ucayali Za potovanje ob robu amazonskega pragozda po reki Ucayali smo se odločili že doma, ko smo planirali potovanje v Peru. Zadeva se nam je takoj zdela zanimiva, saj je bilo v raznih vodnikih, ki smo jih prebirali, opisano potovanje po reki, hkrati pa so bila napisana tudi opozorila na neprijetnosti, ki smo jih pozneje tudi doživeli na lastni koži. Iz prestolnice Peruja smo poleteli do mesta Pucallpa. Za letalo smo se odločili naključno. Bilo je namreč prvo prevozno sredstvo, ki je peljalo v tisto smer. Avtobus nam je ušel tako rekoč pred nosom. Prihranili smo si torej trideseturno potovanje čez verigo And. V mesto Pucallpa smo dospeli zvečer in smo se namestili, kakor smo pač mogli, v hotel, ki ni bil temu naslovu preveč podoben. Drugega dne smo se torej odpravili v luko in smo začeli iskati prevoz za Iguitos. Treba je reči, da smo imeli srečo. Našli smo motorni čoln, na katerega so že vkrcali del tovora. Kapitan nam je dejal, da bodo kmalu odpluli. Sreča je bila v tem, da smo na prevoz čakali le dva dni. Zgodi se tudi lahko, da čakaš na čoln teden dni ali celo več. Tudi luka v Pucallpi je bila nekaj posebnega. Reka Ucayali je bila kar za pet metrov nižja, saj je v tej sezoni pri njih sušno obdobje. Prav zaradi tega ob bregovih ni nobenih betonskih nasipov. Iznajdljivi domačini so za pomol uporabili orjaške hlode, ki so jih privlekli iz pragozda. Zvezali so jih skupaj, v širini po pet ali šest enega zraven drugega, da segajo do globlje vode. Ko se voda dvigne, se dvignejo tudi hlodi tako, da so pomoli uporabni vse leto. Odpluli smo na ponedeljek okoli pete popoldne, odhod pa je bil napovedan ob dvanajstih. Vendar tukaj ura tiktaka počasneje. Preden so vkrcali vso čebulo ter ljudi in preden je policaj pregledal tovor in popotnike, je minila cela večnost. Ko smo odpluli, smo si oddahnili, predvsem pa smo bili veseli, da smo se odkrižali neprijetnega mesta Pucallpe. S seboj smo vzeli veliko pitne vode, nekaj konzerv in riž za kuhanje. Pijačo in pomaranče pa smo kupovali sproti. Z nami je potovala pisana množica, ki je bila mnogo bolje organizirana od nas, saj so bili za tak podvig pripravljeni. Ladja je tudi edino prevozno sredstvo iz Pucallpe v Iguitos, nekakšen avtobus, ki se ustavi v nemogočih krajih ob robu amazonskega pragozda. Kje povsod živijo ljudje! Naši sopotniki niso imeli s seboj hrane, zanje je kuhala posadka, tudi vode niso nosili s seboj. Za umivanje in pitje so uporabljali kar vodo iz reke. Ucayali je blatna reka, oni pa so na njeno vodo navajeni. Mi si nismo upali v reki niti umiti obraza. Raje smo pili pepsicolo, kuhali pa smo si z vodo, ki smo jo vzeli s seboj. Previdnosti ni nikoli dovolj. Medtem ko smo se mi namestili na strehi čolna, so si drugi raztegnili svoje viseče mrežnice pisanih barv in so se mirno usedli nanje. Pod palubo je bila prava babilonska zmeda. Otroci so jokali, matere so jih tolažile in dojile, starci so spali, drugi so se sprehajali po palubi in skakali čez nakopičene tovore. S seboj so vsi potniki imeli velike cule in celo vrsto paketov in škatel. Vsi so se odpravljali domov. Po večini so bili to ljudje, ki so našli delo izven amazonskega pragozda, domov so se vračali za državni praznik, ko je v Peruju dvodnevno praznovanje. Pot je bila kar prijetna. Doživeli smo tropski zaton. Ko je sonce komaj izginilo za obzorjem, se je pojavila polna luna, ki je s svojo zlato barvo dajala reki in pragozdu poseben čar. ■ Drugega dne pa smo opazovali ribiče, kako so lovili ribe. Ta reka je zelo bogata, zato ni nobenega problema s prehrano. Videli smo tudi ujete piran-he. Riba je velika približno kot dlan in je ploščate oblike. Ima majhna usta, zobje pa so videti ostri, razporejeni kot žaga in vse kaže, da so učinkovito orožje. Jose, kapitan čolna, pa nam je povedal, da piranha ni nevarna. Rib je v Ucayaliju in v Amazonki še preveč, zato ni problema s plenjenjem. Riba postane nevarna v sušnih obdobjih, če zaide v zaprti del reke in nima hrane. V Ucayaliju so tudi sladkovodni delfini. Manjši so od morskih, so pa ravno tako ljubki. Jose nam je razložil, da so jim koristni za plovbo. Ko je sušno obdobje, je voda plitva in čolni napredujejo s težavo. Delfini skačejo in zaplavajo v globoki vodi, tako, da jim mornarji sledijo. Ponoči se je čoln nenadoma ustavil. Usedel se je na pesek in obstal. Štiriindvajset ur ni prišla mimo nobena večja barka. Končno pa je prišel mimo večji tovorni čoln, ki pa nas ni utegnil izvleči iz težav. Ponoči je pobral potnike drug potniški čoln, ki nas je pripeljal nekaj kilometrov dalje. Pustil nas je v kraju Conta-mana. To je večja vas s 5000 prebivalci sredi amazonskega pragozda, kjer sedaj črpajo nafto. Revščina pa je še vedno prisotna. Ob robu vasi sem P vič zagledal čudovitega najmanjseti ptiča na svetu: kolibrija modre bar Popoldne smo se spet vkrcali na a go potniško ladjo. g Prispeli smo v vasico Orel lana, .j nosi ime po španskem vojaku, ki Je ,j. med vodilnimi pri odkrivanju Ucay^g ja in Amazonke. Tudi tu je *3U°^n0 zelo skromno. Usedli smo se gostilno na trgu in smo spoznali 9 podarja. Ta nam je pokazal PaP U,. opice in nam je veliko zanimivega H vedal. Na večer pa smo bili P jj0 praznovanju ob dnevu republike-je zanimivo hkrati pa slikovito- ^ smo prespali in upali na prevoz z“ prej. Naslednjega dne se je na ob ■ prikazal spet naš čoln z Josejem m sadko, ki smo jo že dobro P°z bilo Zelo smo se jih razveselili, saj Je .0p problemov s prevozom konec. N® ne-nu je bilo veliko novih potnikov^.^g kateri pa so imeli s seboj tudi fjj žive želve, ki so jih nesli na trg v e. center Reguena. Želve je str°9°Tini povedano loviti in ubivati, dom pa se za to prepoved ne zmenijo- ta-Začel se je dolgčas. Obzorje J jalo isto, reka pa se je širila in ne us-čno vlekla v nedogled. Kapetan J ^ meril čoln v stranski rokav v0iik° v Rio Puihaua, ki pravzaprav ne .. skrajša pot. Ponoči smo prišli v k[6-no. Na čoln so navalili dečki m c. ta, ki so ponujali kuhane ribe, s ' z. h-U iV>8&v '( ki % r >' v' v- >>v bi? '»s ■ ‘Nvl > m N v-vv. 'AS.Vtr Oi \R ' ’ -i •? '.hi. A { 1 S' 1 15 ' 'J'\ - L v ira i--. kad** c Bi m -bvitt - - 1 ‘t Us v U Ui ; is vi Nt b" viM-U k:>4'.rvf-vv«ho{?i i' Ni .V«:L N b > <-w Vl' f-n' T, vkv«? ' ; ‘ k :uUi\ : -i h-tisio K; t> ivv' 1 HiR-m ; -v, v s- :-=/ Slovenske vojne razglednice Pred dobrimi sto leti se je začela uveljavljati ljubezniva navada, da si prijatelji in znanci s poštnimi kartami — razglednicami izmenjujejo pozdrave s podobami krajev, trgov, ulic, tudi izletnih točk, gostiln pa cerkva in drugih znamenitosti. Hkrati so se pojavile še razglednice s hudomušnimi prizori, s slikami raznih društev in raznovrstne voščilnice. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bila po vsem tem razglednica že nepogrešljiva in priljubljena oblika dopisovanja. Medijskega pomena razglednic so se zavedali tudi odgovorni za propagando pri vojaških oblasteh vojskujočih se strani. Zato je tudi propagandni aparat avstro-ogrske monarhije segel po razglednici kot pomembnem in učinkovitem propagandnem sredstvu. Nepregledno številne serije razglednic, ki zgovorno govore o vojnem vzdušju med prvim svetovnim spopadom, so dosegle pomemben propagandni učinek, ki ga danes z več kot sedemdesetletno odmaknjenostjo komaj dojamemo. Med Slovenci so bili pritegnjeni k sodelovanju slikarji Anton Kozel, Ivan Vapotič, Hinko Smrekar in Maksim Gaspari. Nastajale so razglednice z ljudskimi motivi, cesto uglašenimi na domače pesmi, ali poštne karte z udarnimi narodnjaškimi motivi in gesli. Ce se ozremo po razglednicah z vojaškimi motivi vidimo, da imajo predhodnice v predvojnih razglednicah z navadno šaljivimi prizori iz vojaškega življenja v miru. V času vojne vihre pa jih prežema ljubezen do rodnega kraja in domovine, seveda v okviru nepremagljivega cesarstva, ki ga simbolizirajo odločni in postavni vojaki. Ko se je vojna bližala neugodnemu koncu, so na razglednicah pogosteje prizori utrujenih, ranjenih in umirajočih vojakov, trume beguncev in prizori razdejanih naselij in cerkva. Takšna je prevladujoča vsebina razglednic iz vojnih let, od katere odstopajo le Smrekarjevi in Koželjevi prikriti satirični in antimilitaristični motivi. Povzetek iz spisa Ferda Šerbelja O slovenskih razglednicah iz prve svetovne vojne j°Ra žigon OB PIAVI ^re2sončni dnevi, moreče noči, Onemogle roke, kloneče glave, |R>hpana srca, kalne oči ^ejna usta... Piave, Piave! y 2akopih pešec v pismo strmi. ^°j ljubi sin, stotere ^zdrave jer^Sekan zrak, grom, zemlja °jakove prsi krvave. ^rezsončni dnevi, moreče noči, °aemogie roke, kloneče glave, uPana srca, kalne oči 11 ^6jna usta... Piave, Piave! Oblaki so rudeči Oblaki so rudeči, je naslov zbirki ljudskih in umetnih pesmi iz prve svetovne vojne, ki je izšla pri Založništvu Tržaškega tiska, in ki jo bodo čez nekaj dni dobili naročniki zbirke Jadranskega koledarja. Gre za knjigo, ki je izšla ob 70-letnici zaključka prve svetovne vojne. V njej so milijoni vojakov izgubili življenje. Slovenci smo v tej vojni izgubili mnogo mož in fantov. Tisoči slovenskih domov na Goriškem, ob Soči, na Krasu, v Brdih, na Banjški planoti, so bili razdejani. Veliko naših ljudi je moralo v begunstvo, na Kranjsko, na Štajersko, na Češko, v italijanske dežele. Slovenski ljudje so v prvi svetovni vojni veliko izgubili. Gorje slovenskega človeka je našlo svoj odraz tudi v slovenski literaturi. Pesniki in pisatelji so veliko pisali o dogajanju v prvi vojni, o doživljajih slovenskih vojakov v cesarski uniformi, o bojih na Krasu in ob Soči, o trpljenju slovenskih ljudi. Janez Povše je v knjigi Oblasi so rudeči nad 140 pesmi, ki nam govore o trpljenju naših ljudi v vojni. Knjiga je razkošno opremljena. LtiatovM.i g-viztii MM Itvti v pc-bčueftrV; kor i»ns «pvjtv> m*\H. v sricvj pa rrvapam - VOJAK 87. PEŠPOLKA Korajžni fantje mi smo vsi, če vidi nas sovrag, zbeži, a mi za njim se zadrvimo, povsod ga lovimo. Saj kliče svetli naš vladar, oh, oče naš, predobri car, za dom nas kliče: "Fantje, v boj!" glas za zmir slušamo takoj. JADRANSKI KOLEDAR 1989 1070 strani slovenske besede, branja, znanja JADRANSKI KOLEDAR, almanah Slovencev v Italiji SANTORIN1, Alistair Mac Letin vojni roman — uspešnica LEPOTA IZ CVETJA IN SADJA, Chris Stadtlaender priročnik o naravnih kozmetičnih sredstvih OBLAKI SO RUDEČI, ljudske in umetne pesmi iz prve svetovne vojne MOJ KRAS, Scipio Slataper izpoved o razdvojenosti obmejnega človeka Vrednost po cenah v knjigarnah ..... 100.000 lir Popust za naročnike prazničnega paketa . . . 68.000 lir CENA 32.000 lir Umetniško prepričljiv koncert z mezzosopranistko Noro Jankovič Gostja petkovega četrtega abonmajskega koncerta Glasbene matice v Kulturnem domu je bila naša domača mezzosopranistka Nora Jankovič z Natašo Ker-ševan pri klavirju. Za njun nastop je vladalo med lju- Nora Jankovič bitelji komornega petja veliko zanimanje, toliko bolj, ker je bil Norin nastop pričakovan že za lansko sezono in ker se je njen ugled odlične operne in koncertne pevke v zadnjih letih še povečal, tako v Italiji kot drugod po Evropi, kar so potrdile tudi nadvse pohvalne ocene njenega sedanjega nastopanja v vlogi stare grofice v Čajkovskega Pikovi dami v tržaškem Verdiju. Na sporedu sta umetnici imeli samospeve Scarlat-tija, Caldare, VVagnerja, Rada Simonitija in de Falle, skladbe, ki so pevki in pianistki nudili priložnost vrhunsko poglobljenega izvajanja. Poslušalce je prevzela tako lepota Norinega glasu, čudovito prilagajanje slogovnim značilnostim posameznih skladb, kot njeno s subtilnimi finesami prepojeno obvladanje pevske tehnike, prav tako pa tudi vzorna klavirska spremljava Nataše Kerševan, ki je znala s tenkočutnostjo polnokrvne pianistke soustvarjati razpoloženjske občutke. Pri Scarlattijevih treh baročnih arijah, v umirjeni Son tutta duolo, v živahnejši Se Floriano d fedele in v intimno goreči O cessate di piagarmi, je Nora Jankovič z dognanim glasovnim moduliranjem mojstrsko interpretirala ljubezenska občutja, v arijah Caldare come raggio del sol in pastoralni Sebben crudele pa smo lahko prisluhnili intenzivno izenačenemu in sočnemu podajanju intimnih čustev. V VVagnerjevih petih samospevih Wasendenk Lieder sta nam umetnici pripravili umetniški vrhunec večera s prekrasno čustveno oplemenitenim in v intimnih vzgibih napetim podajanjem biserov velikega mojstra romantike. V drugem delu nas je z nežnostjo in baržunostjo Norinega glasu božala najprej domačnostno mehka, preprosta po izrazu, a globoka po čustveni globini, melodika Simonitijevih samospevov in med njimi še posebno presunljiva žalostinka za padlim partizanom na Krasu, prav na koncu pa še z značilnim španskim koloritom in ritmom po de Felli umetniško oplemenitena španska ljudska motivika v sedmih spevih, ki jo je solistka ob dovršeni pianistkini spremljani, podala s pravo mero čutnosti in vehementnosti in še z dodatkom La habanere iz Bizetove Carmen. Skratka, deležni smo bili izjemno kultivirnega in glasovno plemenitega vokalnega koncerta, obilni aplavzi in šopki cvetja pa so bili izraz iskrene zahvale za bogati umetniški užitek. JOŽE KOREN Kitarist Igor Starc odpira ciklus GM »Mladi mladim« Glasbena matica v Trstu začenja novo koncertno sezono »Mladi mladim" sodelovanju z Združenjem za sodobno glasbo Chromos v sklopu cikla Mlad1 1 sodobna glasba, ki ga to združenje prireja vsako leto. „ Uvodni koncert bo v torek, 20. t. m. ob 20. uri v baziliki sv. Silvestra nastopom kitarista prof. Igorja Starca, ki bo izvajal skladbe tržaških in slov® skih skladatejev, napisane za kitaro in sicer skladbe Paola Merkuja, prof. Rad01 ja, Srebotnjaka, Viozzija s prvo tržaško izvedbo njegove zadnje Sonate za kita1v napisane malo pred smrtjo, in Castelnuovo-Tedesca kot poklon kitaristu, rnuZ' kologu in pedagodu Brunu Tonazziju, utemeljitelju tržaške kitarske šole, k\) umrl letos v starosti 61 let. Tonazzi je kot muzikolog med drugim tudi odkril, 0 je bil Paganini član Ljubljanske filharmonične družbe in Glasbeno matico tu to dejstvo nekako veže na Tonazzijev spomin. Tudi kitarist Igor Starc je bil med zadnjimi učenci Bruna Tonazzija, kater ga je zelo cenil, kot so ga cenili tudi vsi skladatelji, ki so bili povezani Tonazzijem ne le po umetniških, pač pa tudi prijateljskih stikih. Glasbena matica je navezala stike z združenjem Chromos že v prejšnji sez ni, ko je v decembru 1987 v okviru cikla »Mladi in sodobna glasba« nastopil njen Trio v sestavi Beatrice Zonta (klavir), Aleksandra Pertot (violina) in Simon Slokar (violončelo) z izvedbo Vrabčevega Preludija, napisanega za ta trio, let maja pa s sodelovanjem na festivalu Trieste Prima. , Vsi dosedanji koncerti v ciklu Mladi mladim so vedno privabili lepo števil predvsem mladega, pa tudi starejšega občinstva, kar le še potrjuje pomen 1 pobude. (j. k.) Predpraznični Galeb Po dolgem, skoraj živčnem čakanju, je končno priletel k vam Galeb. Vam je bila všeč prva, dvojna številka? Vaša pisemca mi potrjujejo, da ste Galeba zelo veseli, da vas je kar presenetil s svojo pestrostjo in bogato vsebino in da ste ga zelo radi prebirali. Upam, da sem vas tudi tokrat razveselil in da ste se že zatopili v branje zanimivih zgodb in lepih pesmic. S temi besedami se v tretji številki 35. jubilejnega letnika obrača urednik Galeba na mlade bralce. V njegovih besedah razberemo, da je Galeb priljubljena revija, ki nudi mladim marsikaj zanimivega in poučnega. Tudi s to Jutri in v torek v Kulturnem domu gostovanje skupine Granserraglio Grenke solze Petre von Kant W. Fassbinderja Jutri, 19. t. m., in v torek, 20. t. m., bo ob 20.30 gostovala v Kulturnem domu gledališka zadruga II Granserraglio iz Turina, ki je v sodelovanju z Goethe Institutom iz Turina uprizorila Fassbinderjevo igro Grenke solze Petre von Kant. Delo sta režirala Richi Ferrero in Valter Malosti. Vloge tolmačijo Paola Roman, Roberta Bosetti, Anna Cuculo, Silvana Morandi, Simonetta Benozzo in Roberta Cerutti. Kot vidimo, kar ubran sekstet samih žensk. Vsebina je zelo preprosta. V pripovedi Petre von Kant smo priča sentimentalnim konfliktom, vprašanjem samote, nemoči tako v individualnem kot v skupnem življenju. Moški so odvisni drug od drugega in se grizejo zaradi te odvisnosti. Petra, razočarana od prejšnjih razmerij, spremeni svojo eksistenco v sožitje z Marlene, kije ob njej kot tiha sužnja. Ob tem sožitju spozna Petra in se tudi zaljubi v mlado Karin. Marlene pri tem le tiho trpi. Ljubavno razmerje med Petro in Karin moramo vzeti kot nepomembno nasprotje, takšno, kakršno je nasprotje med homoseksualnostjo in hetereseksualnostjo nasproti normalnosti in različnosti. Velika lju-bavna zgodba se med ljubosumji in izdajstvi, utrujenostjo in odporom s časom razblini. Sama in razočarana spozna Petra von Kant v tihi Marlene svoje nasprotje. Rainer VVerner Fassbinder se je rodil v Bad VVorishofnu blizu Munchna leta 1946. Gledališki in filmski režiser - avtor številnih gledaliških tekstov, živele krstno uprizoritev leta 1971 v režiji Peera Rabena v Frankfurtu. Dve leti pozneje je Fassbinder delo predelal za film. Nastal je tako poznan cult-movie. Pri predstavi Gransseraglia sta režiserja odpravila tako scenografijo kot scensko glasbo. Le šest črno oblečenih igralk pogreznjenih v temo zaživi v plahi, medli luči. Tema zabriše situacijo, gesto in akcijo, kar ostaja je le moč avtorjeve besede. A R Urednik Galeba Lojze Abram praznično številko je tako. Na lePe^ dišečem papirju so natisnjene PrlP. vedi in pesmi, ki burijo domišljij0 ki so jih podpisali tudi znani slovens ustvarjalci. Poleg tega je vse polno z bavnih in lepih ilustracij, delo n3jrai0 ličnejših risarjev, ki se uveljavil3! prav na straneh revije. Sredi zvez pa je že običajna razkošna Pr“^Ep kjer so natisnjene barvne »razgl®0 ce« iz naše neposredne okolice. . g Revijo popestrujejo še razne zan in uganke in redne rubrike, med k3 y rimi je gotovo najzanimivejša tista, kateri so objavljeni prispevki na osnovnošolcev. katere je povečini sam uprizarjal; en-fant terrible novega nemškega filma, priznan in ljubljen, upoštevan in zavržen - vseskozi pa glasnik tesnob in skrbi ljudi svojega časa. S svojim nožem zareže globoko v najbolj skrita mesta človeške psihe, iz katere privleče na dan napadalne, temačne, obupne in obupane elemente. Fassbinderjeva metoda: temeljita analiza privede človeško naravo na stopnjo pošastnosti živalskega skeleta, v katerem ni več trohice čustva in sočutja. Samomor oziroma smrt komaj 36 let starega avtorja, ki naj bi podlegel prekomernemu uživanju mamil in alkohola, je zaustavila kreativni proces tega umetnika. Sen Fassbinderjevega življenja je tako splahnel, kot splahni pri njegovih osebah. Grenke solze Petre von Kant so do- TRZASKA POKRAJINA Letna nagrada "Julius Kugy" v višini skupnih 9.600.000 lir TRŽAŠKA POKRAJINA razpisuje za leto 1988 nagradni natečaj na temo: "Zgodovina, legende, folklora in zanimivosti, ki so povezane s kraškim ozemljem Julijske krajine." Natečaja se lahko udeležijo: kategorija A: razredi ali medrazredne skupine obveznih šol iz tržašk1 pokrajine; kategorija B: strokovnjaki in zasebniki (razen uslužbencev pokra]1115 uprave v stalnem staležu in njihovih zakoncev ter sostan ^ jočih sorodnikov v prvem kolenu) ter družbe in združenja bivališčem oziroma pravnim sedežem v tržaški pokrajini- Rok za predložitev prispevkov zapade 10. 3. 1989. Kopije razpisa s pravili za sodelovanje na natečaju so na razpolag0 ^ delavnikih od 8. do 14. ure v vratarnicah Pokrajine (Trg Vittorio Vene in Ul. Geppa 21). Položi dragoceno preprogo pod novoletno jelko SARDINSKE - MISSONIJEVE - PLOSKE - MADŽARSKE PREPROGE GIUBIL0 M0QUETTE Ul. Coroneo 13/A - Tel. 764050 - TRST TIT TRŽAŠKA KNJIGARNA PRIREJA od 1. do 31. decembra »BOŽIČNO RAZPRODAJO« Ponujamo uam cenejša knjižna darila! {Tret-Čampo S.Ciaconio,3 tel.724218 1' agorp' biodinamika Pridelki podjetij, ki ponovno uporabljajo biodinamično metodo Živila Pr,de,“5« ^koniinriiffl Ul. Vasari 3/A Tel. 733306 Telefon si je Filibert Olupek želel že , e|°, zelo dolgo. Napisal je več prošenj, do-v1. v službi potrdilo, da ga resnično potre-°u]e, poleg tega pa je iz tedna v teden sit-®aril na poštni upravi. Telefon. Magična tvarca. Udobno sediš doma v gugalniku in ?,e Pogovarjaš z ljubljeno osebico. Ali pa Prašaš v živalski vrt, ali je medvedka pri . avju. Ali pa anonimno jeziš prijatelja, da * videl njegovo ženo z nekim frajerjem v Portnem avtomobilu. Ah, telefon! , Pa se je vendarle zgodilo, da so tudi vz-Jnemu prosilcu Filibertu slednjič nape-lali telefon. In Filibert je bil tako srečen, a si ni mogel kaj, da ne bi še isti večer Poklical vseh svojih prijateljev in znancev, 11 So že bili srečni lastniki čudežnih apara-°v- Vsakomur je seveda tudi natančno po-ePal telefonsko številko. s Naslednje jutro je Filibert telefoniral v Oz bo in zaprosil za dopust. Imel je namreč ekaj neodložljivih opravkov. Odpravljal se j, .ze od doma, ko je prvič pozvonilo. »Pro-i aini oddelek, prosim!« je uradno zažežnja-lo v slušalki. »Oprostite, to je privatno stanovanje,« je lrno odvrnil Filibert. f »Kako, hudiča, ali ni to Jugohlad? Zavr-61 sem številko 99999!« l »To je moja številka,« je pojasnil Fili-6rt. »Od danes dalje!« n »Toda v imeniku natančno piše, da je to evilka podjetja Jugohlad!« se divji neznana ni dal ugnati. Filibert je nemočno zmignil z rameni in spustil slušalko. Telefon je znova zabrnel. »Prosim, če vežete v računovodstvo!« je odsekano zahteval ženski glas. »Oprostite, najbrž ne boste verjeli, vendar to je privatno stanovanje. Jugohlad ima novo številko,« je še vedno mirno odvrnil Filibert in odložil slušalko. In čudežni telefon je zabrnel ponovno. »Prodajalno, prosim!« je zaželel prijeten ženski glasek. »Takoj, vežem!« je besno zarjul Filibert. Nato pa: »Prodajalna, želite?« »Imate morda na zalogi še uvožene barvne televizorje?« »Seveda!« je prijazno odvrnil Filibert. »Pa še po stari ceni so!« In je odložil slušalko. Pri novem telefonskem naročniku je tako vse jutro brnel telefon. In Filibert je bil prodajalec, komercialist in še skladiščnik povrhu. In ves čas je samo sladko obljubljal. Teden dni zatem pa je opazil v lokalnem časniku ostro pismo nekega potrošnika, ki je javno grajal poslovanje sicer ugledne firme Jugohlad. Po telefonu so mu namreč zagotovili, da imajo na zalogi najkvalitetnejše danske radiatorje, v resnici pa jih že leta niso prodajali. In za nameček se Horoskop : / od nedelje, 18. decembra, do sobote, 24. decembra 1988 OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in nekoli-. _ ko nagajiv. Večjih 'ežav prav gotovo ne boste l^eli, lahko pa pride do nepristnih zapletov ali nejasnosti. A bo kaj narobe, nikar ne bo-jbe preveč nestrpni. Raje ?alo počakajte in videli boste, 5? se bodo stvari že same ure-dUe. VI IN DRUGI: V petek as bo nekdo neprijetno pre-^hetil. Ugodna dneva bosta Sreda in četrtek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) -- VI IN DELO: Dobre zvezde so na vaši strani. Teden bo temu primerno uspešen in zadovoljiv. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Rojeni od 4. do 9. 6. bodo pod vplivom ugodnega Marsa polni energije in uspešni. Nedelja vam bo za spoznanje manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar se po nepotrebnem ne vmešavajte v tuje zadeve. Ugodna bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Pred vami je razgiban in ploden delovni teden. Ponudilo se vam bo nekaj zanimivih priložnosti, ki jih lahko dobro izkoristite. To je najprimernejši čas za nove načrte in iniciative. Uspešno lahko uresničite nekaj, kar si že dolgo želite. Ponedeljek in torek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prijetno razvedrili. Ugodna bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved za vas ni preveč obetavna. Zaradi neugodnega položaja Marsa in Saturna lahko pride do neprijetnih presenečenj in slabšega počutja. Poskusite obvladati svoje razpoloženje, ker bo od njega odvisen potek tedna. Precej naporna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas težijo, spregovorite z zaupno osebo. Ugodna bosta sreda in četrtek. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11.-•ST 21.12.) — VI IN DELO: Prišel je te-den, v katerem vam bodo zvezde v pomoč pri delu in v osebnem življenju. Marsikaj boste uspešno uredili in si tudi oddahnili. Prijetna Venera bo poskrbela za dobro počutje in novosti. Možna so vesela presenečenja na denarnem področju. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi dokazal. Ugodna bosta ponedeljek in torek. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Napoved je precej ugodna. Prijetna Venera vam bo v pomoč pri uresničevanju vaših ciljev. Veliko bo dobrih priložnosti, zato lahko z malo truda dosežeta odlične rezultate. Posebno naklonjena vam je prva polovica tedna. V petek in soboto vam pretita slabše razpoloženje in počutje. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah bo šlo vse tako, kot si želite. Ugodna bosta sreda in četrtek. x BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: To je vaš teden. Nebo vam je izredno na-, klonjeno, zato vam 0 teden ponudil več prilož-,.°sti za uresničitev vaših ci-Jev. Delo vam bo šlo od rok ako, kot že dolgo ne. Nas-j.ahnila se vam bo sreča v po-lh, možna pa so prijetna pre-enečenja na denarnem pod-^°C]u. VI IN DRUGI: Nekdo , as občuduje, pa ne ve, kako l1 se vam približal. Ugodna °sta ponedeljek in torek. OT; RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Zvezde vam niso prav naklonjene, zato je precejšnja verjetnost prehodnih težav in sitnosti. Možni so tudi nepričakovani stroški. Bodite v dejanjih previdni in preudarni, da ne bo kaj narobe. V začetku in ob koncu tedna vam bodo zvezde prijaznejše. VI IN DRUGI: Računate lahko na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN DELO: Obeta se vam precej prijeten teden. Ugoden položaj Merkurja in Lune bo med tednom pozitivno vplival na delo in počutje. Pričakujte si zadovoljiv potek in razplet načrtov. Nekatera pričakovanja se vam bodo izpolnila. Sreda in četrtek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah lahko kaj zaškripa. Ugodna bosta ponedeljek in torek. ŠKORPIJON (23.10-21.11.) — VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Ker vam je Merkur naklonjen, lahko računate na srečne okoliščine, ki bodo precej prispevale k hitremu in uspešnemu poteku zastavljenega dela. Odprle se vam bodo nekatere delovne možnosti, ki vam lahko teden precej popestrijo. VI IN DRUGI: Bodite pozornejši do ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna dneva bosta petek in sobota. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Teden bo delovno precej ugoden in poln zanimivih priložnosti. Izkoristite ugoden položaj Markurja za uresničenje vaših namenov in napredovali boste. V sredo vas bo razveselila ugodna novica. Petek in sobota vam z neprijazno Luno v Raku ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Imejte malo več razumevanja do ljubljene osebe. Ugodna bosta ponedeljek in torek. RIBI (19.2.-20.3.) — X f VI IN DELO: Priča-** kujete lahko zani-miv in uspešen teden. Glede na to, da vam je večina zvezd naklonjena, je to najprimernejši čas za uresničevanje zastavljenih ciljev. Ugoden položaj Merkurja in Jupitra bo spodbudil vaše delovne sposobnosti. Sreda in četrtek bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti družabnemu življenju. Ugodna bosta petek in sobota. Pisava °dkviva našo notranjost ^reja: SIMON BORUT POGAČNIK h \?T,CE TRNOVKE recitno°^e P*save je mogoče razbrati marsikaj, kar prp n®Vezan°st na mamo, dom, preteklost in SlUrti bojazni. Verjetno ste se po očetovi °troštvoa]. te^ko prebijali skozi življenje. Tvoje stalo re morda zato že mnogo prezgodaj po-aie, (j n°; Taka je pač bila tvoja usoda. Veseli P°klic ,°oiskuješ srednjo šolo, ki ti bo nudila kQ dela{° katerega imaš veselje. Sreča je, če lah-aajvee l’ pač moraš delati, z veseljem. To je ,1°češi *ruc*iš, da prikrivala svoje težave, in asPe, dun a Se to kazalo še drugim. Včasih ti to VTkrat m ne' ^ tem b°iu Pa seveda tudi c , kot , oraUi zmagovalec. To je himnična dra- 1 Kot zmagovalec. 10 je nimnicna ara- lk lvan Mrrekel nedavno umrli slovenski drama- ddACo. < 'A v (uvv/cli 0/JL3.U čtL’ o.'-ur. , on ,e Šifra: ŽIVLJENJE TEČE Rad verjamem, da sta z mamo veliki prijateljici, s tem pa življenje ne more biti izpolnjeno. Pri tvojih letih zaradi potrebe po ljubezni človek navezuje tudi stike z drugim spolom. Če takšnih potreb še ne čutiš, je zelo verjetno, da jih pač v sebi zatiraš in potiskaš v podzavest. Kot vsako blago take vrste, najdejo te želje potem tisoč špranj, skozi katere v včasih neustrezni obliki in času pronicajo v stvarnost vsakdanjega dne, če to hočemo ali ne. Tako pomanjkanje običajno nadomestimo s čim drugim, denimo, z uspešnostjo. Tudi pri tebi so razvidne tendence v to smer. Razmisli malo o tem in se še kaj oglasi. Kakšen svoj problem lahko tudi točneje opišeš. Šifra: ŠKOLJKA Včasih tudi rada ukazuješ in tako obvladuješ situacijo. To se ti zdi nadvse samoumevno. Tudi nenadni izbruhi jeze niso nič nemogočega, če se ti zdi, da se ti godi krivica. Voljo imaš močno. Zato upam, da si jo koristno izrabila do sedaj in da ti bo koristila še v naprej. Če je velikopoteznost samo igrana ali prava, boš sama najbolje vedela. Zdi se, da si zadovoljna s tem, kar si dosegla. Ujela si neko zlato sredino, ki te pomirja. Tvoja osebnost je v ranovesju. Lahko pa seveda prideš navzkriž z ljudmi, ki bi te ocenjevali, da si premalo neposredna in preveč rezervirana. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:........................... Primorski dnevnik, 18. decembra 1988 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. gusar, morski razbojnik, 6. divji kozel; slegur, 12. zabela, 13. glavno mesto Albanije, 14. orač, 15. vrsta aminokislin, ki so v mnogih beljakovinah, 16. borišče, torišče, 17. prelivanje solz, 18. Theodor Komer, 19. Lili Novy, 20. Ace Mermolja, 21. bivši kitajski državnik, 22. vrsta borilnega športa, 26. žensko osebno ime, 28. tunel, 29. Gogoljevo delo... Buljba, 32. strupena kača, 33. puščavniki, spokorniki, samotarji, 35. droben pesek, 36. eden sedmerih gričev, na katerih je ležal stari Rim, 37. kraj pri Kopru, 39. vrsta avtomobilskih dirk, 40. antikvar, 42. italijanski pevec lahke glasbe, 43. avt. oznaka Aoste, 44. teža brez samoglasnikov, 45. Tedenska tribuna, 46. avt. oznaka Sarajeva. NAVPIČNO: 1. znojnica na koži, 2. jugoslovanska reka, 3. velika rešeta, rehte, redoseje, 4. am. filmski igralec, 5. luka v Južni Italiji (orig.), 6. ovčja je lahko na prostem, 7. tisoč metrov, 8. žganje; vrsta vzhodnjaških likerjev, zlasti iz riža, 9. industrijska rastlina, 10. Garibaldijeva žena, 11. ime jugoslovanskega koš. trenerja Žeravice, 21. gorska reševalna naprava, 22. avt. oznaka Kopra, 23. it. filmski režiser (Da-rio), 24. tip srednje šole s težiščem pouka na realnih vedah, 25. mesto v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 . 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SZ, 27. ime bivšega jug. košarkarja Šolmana, 30. ime treh pergamskih kraljev, 31. oblajst, 34. ime sovjetskega nog. vratarja Dasajeva, 35. množica, 36. naša vas, 38. ameriški košarkar Gilmore, 41. konec polotoka. REŠITEV VS '91 Tl 'Sl'?) 'tl 'OV 'tt 'l\ 'jpuupis 'Of '!19J "6€ 'ubjpu -uy ieuuiA)! *9E 'iaui •$£ ‘\)m -9J8 'ec ‘peB •££ 'spjpi *6Z 'Jopajd '8Z 'ePH *9Z 'aje-ieu 'IZ 'oew 'IZ "W V 'OZ "N 1 '61 "X 1 '81 T°! '£l 'euaje -g[ 'inuBje -si Tbipj ičeueni 'El 'EP<1° 71 '1E1BV '9 'PONAVJOdOA OWVS Italijanska industrijska proizvodnja napredovala Italijanska industrijska proizvodnja se razvija razmeroma ugodno. Kakor navaja osrednji statistični zavod ISTAT, je bila oktobra letos za 0,2% večja kot v lanskem oktobru, čeprav je bil takrat na razpolago en delovni dan več. V vseh prvih 10 mesecih pa je bila za 4,7% višja kot v ustreznem obdobju 1987, ko so ravno tako zaznamovali dodatni delovni dan. V oktobru letos se je proizvodnja povečala na področjih pisarniških strojev in aparatov za elektronsko obdelavo podatkov, preciznih aparatov, izdelkov iz gumija, zdravilskih proizvodov, papirja in tiskarniške opreme, prevoznih sredstev (z izjemo avtomobilov) in predelave nekovinskih rudnin, zmanjšala pa na področjih obutve, kožnih in usnjenih izdelkov, oblačil, električnih strojev in aparatov, živil, tekstila, plastičnih mas in proizvodov mehanske industrije. V vseh 10 mesecih so bile razlike nasproti odgovarjajočemu razdobju lani sledeče: pisarniški stroji in aparati za elektronsko obdelavo podatkov +26%, izdelki iz gumija +14%, zdravilski izdelki +11,4%, vozila (razen avtomobilov) + 8,3%, papir in tiskamiška oprema +7,4%, kemikalije + 6,7%, a obutev -7,7%, oblačila -5,1%, petrolejski derivati -1,4%, kožni in usnjeni izdelki -1%. Protokol EGS-Izrael udarec kmetom italijanskega Juga Evropska gospodarska skupnost se pripravlja na pokop južnoitalijanskega kmetijstva. Točneje: povrtnin in agrumov. Takole vsaj izgleda podoba, ki jo nakazuje »četrti dodatni protokol« k sporazumu z dne 11. 5. 1975 med EGS in Izraelom, po katerem je treba omogočiti neoviran uvoz izraelskih pridelkov v države članice dvanajsterice tudi po njeni raztegnitvi na Španijo in Portugalsko. Protokol predvideva tudi postopno ukinitev carin. Očitno gre za precej hud udarec italijanskemu Jugu oz. Italiji kot taki, ki jo glede proizvodnje nekaterih vrtnin in sadja v svetovnem merilu prekašajo samo Združene države Amerike. Protokol namreč zadeva pomaranče, mandarine, limone, grenivke, jagode, melone, lubenice, oljupljene paradižnike, paradižnikov koncentrat, konzervirano sadje (breskve, marelice, grenivke, mandarine), sadne sokove in zele-njadne sokove ter ekstrakte. Podobno velja tudi še za sveže rože in cvetne popke. Ne samo, 4. člen protokola predvideva, da se med 1. 1. 1990 in 31. 12. 1995 odpravi carina na uvoz izraelskega (nezamrznjenega) govejega mesa in mleka v prahu, se pravi ravno tistega, česar imajo v Zvezni republiki Nemčiji, na Danskem, v Franciji in na Nizozemskem preveč. Zainteresirani krogi v Italiji so zaradi tega zaprepadeni. Tembolj še spričo okoliščine, da je minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero prav te dni izrazil nujo po okrepitvi domačega kmetijstva, in to s posebnim ozirom na Jug. Dolar ustaljen lira pri zdravju Dolar je na zvišanje nekaterih evropskih uradnih obrestnih mer v preteklih dneh reagiral nekam čudno: medtem ko je njegova newyorška ko-tacija nasproti liri predvčerajšnjim nekoliko popustila nasproti milanskemu fixingu - 2.297,25 proti 1.299,15 lire, se je v primerjavi s frankfurtskim tečajem marke okrepila - 1,784 proti 2,7557. Ob nekakšnem borznem zatišju spričo bližnjih praznikov se je zeleni bankovec okoristil po eni strani s težnjo navzgor pri obrestih emisijske banke, po drugi strani pa s prevladujočim mnenjem, da bo ameriška centralna banka (FED) prej ali slej dvignila eskontno mero. To pa, da ni bolj poskočil, gre pripisati menda samo poslovni lenobnosti. Marsikateri poslovnik meni, da bo FED zvišala eskontno mero samo, če bo vrednost dolarja vidno padla. Kaj pa Evropski denarni sistem? Lira se kar drži: potem ko jo je marka zaradi povišanja obresti lombard potlačila navzdol, se je v petek pod »učinkom FED« učvrstila. Kooperacijski sporazum EGS-ČSSR Pred jutrišnjim zasedanjem zunanjih ministrov držav članic Evropske gospodarske skupnosti bosta vodji delegacij EGS in ČSSR podpisala sporazum o izmenjavi industrijskih proizvodov, za katerega so se zmenili 19. oktobra. To je druga tovrstna pogodba »nove generacije« na področju trgovinskega sporazumevanja med zahodnoevropsko dvanajsterico in vzhodnoevropskim Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV ali COMECON) po junijski okvirni izjavi o vzajemnem uradnem priznanju v Luksemburgu - prvi takšen korak je bil storjen na relaciji EGS-Madžarska. Od torka do četrtka se bo odgovorni za mednarodne odnose pri EGS Willy De Clerg mudil na uradnem obisku v ČSSR. Medtem se nadaljujejo splošna in sektorska pogajanja med trgovinskima blokoma s ciljem doseči še druge kooperacijske pogodbe, potem ko je EGS namenske dogovore v tej smeri že dosegla z Romunijo, Poljsko, Bolgarijo in (na tekstilnem področju) s Sovjetsko zvezo. 20. bienale ICHCA maja v Sorrentu Dvajseti svetovni bienale ICHCA, ki združuje ladjarje in koristnike njihovih storitev, bo od 20. do 24. maja 1991 v Sorrentu. Kot je dejal vodja italijanske sekcije ICHCA Pasini, bo tema zasedanja verjetno zadevala vprašanja v zvezi z oblikovanjem enotnega evropskega tržišča leta 1993 oz. učinke, ki jih bo to imelo na pomorske prevoze v Sredozemlju in tudi sicer. Bienala se bo predvidoma udeležilo okrog 800 delegatov v zastopstvu približno 1.700 včlanjenih podjetij oz. 92 držav članic te organizacije. Dvajseto izvedbo bienala so najavili med tiskovno konferenco na sedežu neapeljske luške uprave, ki so ji prisostvovali predstavniki bank, pristaniških ustanov in ladjarskih podjetij iz Alžirije, Francije, Maroka, Španije, Tunizije in seveda Italije. Ti so dosegli sporazum glede projekta RIDI (Reseau Interportuaire d'informations) o koncentraciji informacij o blagovnem prometu v posameznih pristaniščih in s tem smotrnejšo izrabo njihovih zmogljivosti. - Kako spet Končno si je tudi jugoslovanski politični vrh začel zastavljati izjemno pomembno vprašanje: Kako naj se Jugoslavija spet vrne v Evropo? Jugoslavija je namreč odrinjena od dogajanj v Evropi, njenega mnenja ne upoštevajo, ali pa ga vsaj označujejo za manj pomembnega in manj vplivnega. Zlasti nepomembna pa je na gospodarskem področju: ker ne dohiteva skorajda nobenega svetovnega razvojnega toka, jugoslovansko gospodarstvo ne upoštevajo kot partnerja, s katerim bi kazalo skleniti kakšno pomembnejšo gospodarsko vez. Zunanji izrazi take odrinjenosti so vidni na vsakem koraku: Jugoslovan v svetu ni cenjen gost, hočejo se ga znebiti, zato mu predpisujejo vizume, ga hočejo obdavčiti... Podobno se godi gospodarstvu, razlika pa je vendarle ta, da tujina ne meče v en koš vsa jugoslovanska podjetja, ampak odbira dobra in sposobna. Tudi v jugoslovanskih političnih krogih so se torej zavedli, da je Jugoslavija na repu svetovnih gospodarskih (in političnih) dogajanj. Posamezni politiki si že upajo argumentirano razlagati, da je Jugoslavija prišla na svetovni rep po svoji krivdi. Zato zahtevajo, naj Jugoslavija hitro najde možnosti za »priključitev k svetovnim dogodkom in svetovnemu gospodarskemu in političnemu razvoju«. Drugače rečeno: Jugoslavija naj najde pogum in sposobnost ukloniti se nekaterim zahtevam sveta. Veliko je znakov, ki kažejo, kako daleč na obrobje je na primer Evropa potisnila našo državo. Zdaj je Jugoslavija padla celo tako daleč na obrobje, da je to začelo motiti že samo Evropo. Evropski politiki že opozarjajo, da bo treba ta moteč faktor odpraviti. Ne moti jih politična opredeljenost Jugoslavije, moti jih jugoslovanska gospodarska šibkost. Zato je čedalje več glasov, ki zahtevajo gospodarsko pomoč za Jugoslavijo. Ugotavljajo, da lahko le gospodarski razvoj potegne revno južnoevropsko državo iz evropskega in svetovnega obrobja. Seveda pa postavljajo tudi svojo ceno za takšno gospodarsko »usposabljanje«. Hočejo, da postane Jugoslavija sestavni del evropskega trga (z vsemi pravicami in dolžnostmi), in pa, da sprejme tudi nekatere temeljne postulate evropske demokracije in jih vgradi v svoj družbeni sistem. Le zakaj bi Jugoslavija, kot svetovno obrobje, lahko motila ostalo Evropo? Predvsem zato, ker zaradi jugoslovanske revščine Evropa v Ju- v Evropo goslaviji nima ustreznega trga za svoje izdelke. Zaradi zaostalosti, v katero je zdrknilo jugoslovansko goS' podarstvo, pa evropsko gospodarstvo ne more uporabiti jugoslovanske proizvodne in delavske zmogljivosti m jih vključiti v celoto, v katero se Je povezalo že skoraj celotno evropsko gospodarstvo. Evropa bi lahko tore/ imela od Jugoslavije dvojno kor15 (trg in proizvajalca), zato ji že dali časa na dovolj jasen način ponu/a svojo roko. . ~ Jugoslovanska stran se te ponujene roke še vedno boji. Še zdaj vidi v njej mamljivo vabo, na katero naj 61 se ujela jugoslovanska politična neuvrščenost. Zaradi tega je že povezava z Eureko propadla, čeprav je treba priznati, da ne samo zato, ampak tudi, ker se Jugoslavija s kakšnimi posebno kakovostnimi znanstvenim dosežki ne more pohvaliti in zato na tem področju ni posebej pomembna za Evropo. Svet zaradi tega, ker se Jugoslavija ni priključila (ali uspela priključiti) Eureki, ni prav nič izgubil, izgubila je Jugoslavija, ki pa se je tega šele začela zavedati zdaj, k° je evropski eureški vlak že odpeljal-Vse pa kaže, da večina odločujoče Jugoslavije še vendo misli, da bo evropski gospodarski vlak kar potrpežljivo čakal, kdaj bo lahko pogrni preprogo pred gospo Jugoslavijo, <-bo morebiti hotela odpotovati v Evropo. To zmoto je bilo opaziti tudi na nedavnem partijskem plenumu, kjer sta dva govornika ponudila idejo o tesnejši povezavi z Evropo (ki »jo rabimo mi, ne pa ona nas«), pa na tej seji ni bilo pretiranega odziva nanjo-Najbrž zato, ker je taka ideja povezana z zoprnim vprašanjem, kako se formalno povezati z Evropo. Polnopravno članstvo v evropski skupnost za politično vodstvo (še) ni sprejemljivo, ker je tako članstvo povezano tudi s sprejemom nekaterih zahtev, živečih kot izročilo meščanske demokracije, zaradi katerih bi morali pri nas dopustiti vsaj politični p/ura' ližem in rivalstvo, če ne že različni političnih strank. Pred podobnim vprašanjem so se znašle tudi drug socialistične države. Vsaka zase ise odgovor. Ene tako, da tega problem sploh ne priznajo, druge bi sicer dovolile sprostitev, a tako, ki zdajsni oblasti ne bi odvzela političnega mo nopola, tretje pa vsaj na videz hočejo v politično konkurenco. V JugoslaviJ pa je tako, da se vse tri ideje tepe/ med seboj. JOŽE PETROVČIČ TEDENSKI PPEGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI . .. Datum , Družbe 9.12. 16.12. +-Z- Agricola 1.759 1,765 +0,3 AOeanza 39.880 38.900 -2,5 Assitalia 16.220 16.550 +2,0 Bastogi 299,50 291,75 -2,6 Benetton 10.475 10.580 +1,0 Banco Roma 7.100 7.100 — Cigahotels 4.680 4.430 -5,3 CIR 5.765 5.635 -2,2 Credit 1.615 1.624 +0,6 COMU 3.065 3.110 +1,5 Eridania 5.240 5.290 +0,9 Fer. Fin. 2.838 2.830 -0,3 Fiat 9.760 9.620 -1,4 Generali 43.750 43.900 +0,3 IFI priv. 18.950 18.230 -3,8 Italcable 11.251 11.240 -0,1 Italia Assic. 11.400 11.470 +0,6 Italmobiliare 145.375 146.000 +0,4 Z deportom 14. decembra se je zak navedemo nekaj podatkov 0 uspeši se je dvignit za 28,5% v skupni vre manjša od tiste iz leta 1987 to pa znižali. Index MIB je pristal na 56 493.80. Pridobitev je torej v višini rezultat dober, mi pa dodamo, da utrpelo tržišče po oktoberskem pade Reviglio in družbe MONTEDISON Ga novitev skupne družbe ENIMONT. mesecev in bo obsegala razne stro konkurenčno moč na svetovnih tržiš je koristi odnesel finančnik Gardini. (V so „ .. Datum , .. Družbe 9.12. 16.12. +-/t LlovdAdr. 17.110 18.480 +8,0 Mediobanca 19.450 19.515 +0,3 Montedison or. 1.964 1.951 -0,7 Montedison ris. 941 941 — Nuovo Ambr. 3,085 3.050 -1,1 Olivetti ord. 9.150 9.080 -0,7 Olivetti priv. 5.380 5.350 -0.6 Pirelli SpA 2.879 2.795 -2,9 RAS 42.660 42.200 -1,1 Rinascente 4.740 4 702 -0,8 SAI 20.900 21.350 +2,1 SIP 2.910 2.860 -1,7 SME 4.181 3.500 1) Snia Viscosa 2.710 2.680 -1,1 Standa 18.270 18.120 -0,8 ŠTET 3.725 3.700 -0,7 Toro 21.800 22.400 +2,7 Unipol 18.805 18.210 -3,2 ljučilo borzno leto. Zato lahko mirno losti preteklega leta. Skupni promet dnosti 41.330 miliard. Vsota je sicer ato. ker so se srednji tečaji znatno d.27. pred enim letom pa je znašal 15.28%. Nekateri ugotavljajo, da je dosežek niti ne krije izgube, kijoje u leta 1987. Predsednika družbe ENI rdini sta podpisala pogodbo za usta-a bo potno operativna v roku šestih ke s kemijskega področja, imela bo čih. Od sporazuma je gotovo največ- felovanju s Tržaško kreditno banko) VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 9.12.88 16.12.88 9.12.88 16.12.88 Nemška marka . . . . 738,25 738,- 738,25 738,- Nizozemski gulden . 654,14 653,06 654,14 653,06 Belgijski frank . . . . 35,227 35,146 35,227 35,146 Danska krona 191,55 190,81 191,55 190,81 Norveška krona . . . 198,79 198,60 198,79 198,60 Švedska krona . . . . 212,18 212,49 212,18 212,49 Ameriški dolar . . . . 1284,- 1299,15 1284,- 1299,15 Kanadski dolar . . . . 1075,30 1075,10 1075,30 1075,10 Španska pezeta . . . 11,376 11,398 11,376 11,398 Portugalski eskudo . 8,903 8,859 8,903 8,859 Grška drahma 8,866 8,849 7,75 7,75 Avstrijski šiling . . . . 104,905 104,815 104,905 104,815 Francoski frank . . . . 216,03 215,78 216,03 215,78 Švicarski frank . . . . 877,35 874,75 877,35 874,75 Japonski jen 10,483 10,433 10,483 10,433 Funt šterling 2369,10 2357,- 2369,10 2357,- ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 9.12.88 16.12.88 9.12.88 16.12.88 F. šterling zlat 136.000 135.000 Zlato (gram 17.550 17.350 Napoleon 105.000 105.000 Srebro (gram) — 263,10 SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 9.12.8816.12.88 Ala....................... 12.106 12.097 America................... 11.862 11.831 Arca BB................... 19.633 19.554 Arca RR................... 11.834 11.834 Arca 27 .................. 9.805 9.784 Aureo .................... 16.094 16.017 Aureo Previdenza....... 11.462 11.382 BN-Multifondo............. 11.257 11.208 BN-Rendifondo............. 11.284 11.287 Capitalcredit'............ 10.522 10.459 Capitalfit ............... 12.764 12.722 Capitalgest .............. 14.693 14.629 Cashbond ................. 10.642 10.652 Cash Management F. . . 12.965 12.904 Centrale Capital ......... 10.944 10.882 Centrale Global .......... 10.164 10.139 Centrale Reddito....... 11.269 11.270 Commercio Turismo . . . 9.887 9.819 Corona Ferrea ............ 11.227 11.162 Eptabond.................. 11.708 11.707 Eptacapital .............. 10.634 10.587 Euro Andromeda ........... 16.135 16.052 Euro Antares.............. 13.332 13.333 Euromob. Cap. Fund. . . 10.605 10.549 Euromob. Redd............. 10.940 10.901 Euro Vega................. 10.986 11.000 Fiorino.................. 23.213 23.901 Fondattivo................ 11.169 11.066 Fondersel ............... 25.733 25.635 Fondicri 1 ............... 11.450 11.454 Fondicri 2 ...............10.434 10.382 9.12.8816.12.88 Fondimpiego................ 11.665 11.661 Fondinvest 1 .............. 12.340 12.333 Fondinvest 2............... 14.508 14.425 Fondo Centrale............. 14.596 14.530 Fondo Profess............ 29.410 29.285 Genercomit................. 17.218 17.145 Genercomit Rend........ 10.654 10.661 Geporeinvest .............. 10.504 10.456 Geporend .................. 10.416 10.416 Gestielle B ............... 10.252 10.171 Gestielle M ............... 10.759 10.761 Gestiras................... 18.169 18.147 Imi 2000 .................. 11.800 11.812 Imicapital .............. 24.453 24.336 Imindustria .............. 9.697 9.636 Imirend ................... 14.436 14.426 Interbancaria Azion. . . . 17.654 17.557 Interbancaria Obbl..... 14.609 14.594 Interbancaria Rend. ... 15.011 15.011 Investire Azion............ 11.123 11.068 Investire Bil.............. 10.844 10.781 Lagest Azion............... 11.692 11.601 Lagest Obb................. 10.874 10.856 Libra ..................... 17.159 17.100 Money-Time ................ 10.548 10.540 M uiti ras................. 17.181 17.07T Nagracapital .............. 14.749 14.680 Nagrarend.................. 12.683 12.668 Nordcapital ............... 10.011 10.068 Nordfondo.................. 12.239 12.237 9.12:8816.12.88 Phenixfund 10.277 10.251 Primecapital 24.428 24.293 Primecash 12.651 12.648 Primeclub Azion .... 9.823 9.772 Primeclub Obbl 11.014 11.088 Primerend . . 18.472 18.401 Promofondo 1 10.452 10.383 Redditosette 15.424 15.417 Rendicredit 11.218 11.224 Rendifit 11.745 11.752 Risp. Italia Bil 16.637 16.572 Risp. Italia Redd. . . . . . 14.056 14.045 Rologest 11.097 11.104 Rolomix 10.441 10.396 Salvadanaio . . 10.806 10.818 Sforzesco 11.527 11.535 Venture-Time 11.435 11.369 Verde 11.559 11.552 Visconteo . . 15.206 15.152 TUJI (v dolarjih) Capital Italia 32,76 32,54 Fonditalia 72,09 71,94 Interfund 36,90 36,87 Int. Securities 26,40 26,60 Italfortune 41,21 41,19 Italunion . 23,58 23,44 Mediolanum S. F. . . . 36,65 35,97 Rominvest 33,34 33,22 Fondo Tre R. Lit . . 37.654 37.196 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars........................... Baker elektrolitičen...................... Bakrovi odpadki št. 2..................... Cink high grade .......................... Cink elektrolitičen....................... Paladij 99,9 ............................. Platina (v dolarjih za unčo troy)......... Železni odpadki (v dolarjih za tono) .... Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) London Svinec bel dry fob UK.............. Aluminij 99,5% .................... Nikelj high purity................. Jeklo v palicah ................... Cinkova pločevina.................. Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 756 285 - 295 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cit) ggo Zemeljski lešniki (december, januar) ............. gj Soja iz Nizozemske (januar) ........... 402 60 Palmovo olje Sumatra (januar) ................ 527,5° Sončnica (januar) ............................... 57O Kokosovo olje Filipini (januar, februar) .... gh) Laneno olje (december)........................... ^30 Ricinovo olje (ex tank) (december, januar) . ŽITA J VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž (december) ..................... Rž (marec)......................... Rž (maj) . ........................ Oves (december) ....... ........... Oves (marec) ...................... Oves (maj)......................... Ječmen (december) ................. Ječmen (marec) .................... Ječmen (maj) ...................... Pšenica (december) ................ Pšenica (marec) ................... Pšenica (maj) ..................... BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Marec ............................. Maj................................ Julij ............................. Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra................... Giza 45 g . . . ................... 151" 157"' 159,1° 148,90 154.4° 156" 127,2° 133,2° 136,5° 156.2° 162" 161,3° S*4° 58,65 58,55 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava.......... December ................. Januar ................... Februar .................. 11.38° 11 450 11.69° 11.893 V skupščini SFRJ razprava o gospodarski reformi Demokracija in tržno gospodarstvo edino zdravilo proti hudi krizi BOGO SAMSA Ob koncu leta je v vsakem Parlamentu izredno živahno, tokrat pa bo še posebej v jugoslovanski zvezni skupščini. Na dnevnem redu sta dve vrsti izredno pomembnih zako-nov. Prvi urejajo gospodarska vprašanja kot prvi konkreten korak k izvajanju gospodarskega dela ustavnih sprememb, in zvezni proračun, ki bi moral zmanjšati skupno porabo in s tem tudi omiliti že neznosno obremenitev gospodarstva. V prvem sklopu zakonov -trudijo se, da bi jih sprejeli do 31. decembra - je seveda najvažnejši zakon o podjetjih, ki *aj nadomesti zakon o združenem delu. Z njim v jugoslovansko družbeno in gospodarsko življenje ponovno uvajajo kate-gorijo podjetništva, kar je važna prelomnica. Uvaja se koncept gospodarskega poslovanja, ki pomeni večjo samostojnost Pa tudi večjo odgovornost podjetja za poslovanje, to pa je osnova tržnega gospodarstva, zakon predvideva več vrst podjetij in tudi različno lastnino: družbeno, družbeno-zasebno, Zasebno, z različnimi kombina-cijami domačega in tujega kapitala. V isti sklop sodijo še: ~~~ zakon o tujih vlaganjih, ki temelji na ustavnih dopolnilih. Ta zakon bo jamčil tujim vlagateljem lastništvo, upravljanje in možnost izvoza dobička; zakon, ki temeljito presnavlja bančni sistem, daje večjo samostojnost in odgovornost bankam za vlaganje denarja in omejuje možnost državnega poseganja; ~~ zakon o novem, poenostavljenem računovodskem in obračunskem sistemu, ki bo prilagojen novim gospodarskim usmeritvam. Podatki morajo biti med seboj primerljivi, tako sestavljeni, da bodo uporabni tudi za tuje gospodarstvenike in da bodo omogočali vključevanje jugoslovanskega v širše evropsko gospodarstvo. To je prvi sklop gospodarskih ?akonov, katerim bodo sledili Se drugi in za katere bi izvršni Svet želel, da bi bili sprejeti še v,letošnjem letu. Nekateri, med b]imi predvsem zakon o podjet-l*b, najbrž bodo sprejeti, za druge pa bi lahko zmanjkalo časa. Seveda pa ne gre samo za čas, ki ga je res malo. Vsi ti zakoni temeljijo na decentralizaciji državne oblasti, na zmanjšanju vpliva in možnosti državne prisile, vloge partije itd. pri odločanju o gospodarskih zadevah. To je do pred kratkim bil jugoslovanski tabu, kar je pogosto mogoče zaznati tudi med zadnjimi razpravami. Še zlasti je občuten pritisk Juga, ki je tik pred gospodarskim zlomom in ki žal računa predvsem na državno pomoč in državno intervencijo. To je vzrok močnih unitarističnih in centralističnih teženj, zaradi tega pa je toliko upravičenih dvomov o resnični vsebini zgoraj omenjenih zakonov. Možnost izvajanja teh zakonov in z njo tudi možnost resnične gospodarske reforme je odvisna od razbremenitve gospodarstva, razbremenitev pa od manjšega pritiska državnega, republiških in občinskih proračunov na ekonomijo. Okrog zveznega državnega proračuna se je že razvnela bitka in polemika in zlasti slovenski parlament ter slovenski poslanci v zveznem parlamentu odločno zahtevajo, da je treba proračun realno zmanjšati. Sedemdeset odstotkov sredstev zveznega proračuna se porabi za jugoslovansko ljudsko armado. Petletni načrt predvideva in določa, da mora iti 5,2 od sto jugoslovanskega narodnega dohodka za potrebe JLA, vendar tega izredno visokega odstotka niso nikoli dosegli. Resnična poraba JLA je za spoznanje presegla 4 odstotke. Druga postavka po obsegu sredstev zadeva pokojnine borcev in invalidov narodnoosvobodilnega boja, sledijo sredstva za nerazvite, 8 odstotkov proračuna pa gre za potrebe zvezne uprave in ministrstva za zunanje zadeve. Republiška skupščina SR Slovenije je že sprejela načelno stališče, da morajo biti vse proračunske postavke usklajene z možnostmi gospodarstva, nihče pa ne sme porabiti več, kot je ekonomsko možno. Slovenska skupščina zato že napoveduje možnost zavrnitve proračuna. V takem primeru se lahko začasno rabijo sredstva, ki so bila predvidena v lanskem proraču- nu, izjema je le JLA, ki lahko vztraja na predvidenem odstotku narodnega dohodka. Na dnevnem redu skupščine bo tudi razprava o izven proračunski porabi, kar je jugoslovanska posebnost, saj so ta sredstva skoraj enaka proračunskim, vendar pod zelo ohlapnim nadzorstvom parlamenta. Pri izvršnem svetu se namreč zbirajo sredstva za stimuliranje izvoza, za kreditiranje kmetijstva in za finansiranje znanstvenih in tehnoloških projektov. Slovenska skupščina zahteva, da se tudi ta sredstva vključijo v proračun in da se o njih razpravlja in odloča kot o ostalih. Končno predstavlja še posebno breme kliring s Sovjetsko zvezo. Aktivni saldo je že dosegel vrednost dva tisoč milijard dolarjev, za katere ni nikjer nobenega kritja in ki jih Narodna banka Jugoslavije krije z emisijo. To je seveda eden pomembnih dejavnikov naraščanja strahotne inflacije. Najresnejši jugoslovanski ekonomisti so soglasni v predvidevanju, da bo inflacija v prvih mesecih prihodnjega leta naraščala tudi če bodo sprejeti vsi navedeni izredno pomembni gospodarski ukrepi. Stopnja inflacije bo visoka, o njenem naraščanju pa obstajajo precej podobni pogledi in izračuni: dosegla bo 400 - 500 odstotkov. V takih pogojih pomeni krčenje proračuna v resnici zniževanje števila zaposelnih, zmanjšanje kliringa s SZ pomeni manj izvoza in torej zmanjšano poslovanje podjetij, ki zlasti na Jugu in v Srbiji na veliko izvažajo v SZ. Za mnoge med njimi je to edina rešitev pred propadom. Vse to napoveduje resne socialne napetosti, ki se bodo z uvajanjem gospodarske reforme nujno še zaostrile. Vendar je ta edina možna pot, da se preokre-ne sedanje vztrajno drsenje Jugoslavije navzdol. Edina pot, da se okrepi resnični gospodarski potencial, postopoma obvlada inflacija, dvignejo resnični dohodki, zmanjša brezposelnost. To je težavna in zahtevna pot, ki je povezana s celotnim političnim in gospodarskim sistemom in njegovo resnično pre-osnovo: z demokracijo in tržnim gospodarstvom v resnici in ne samo z besedami. Hvalevredna pobuda družbe Promotur Enotna smučarska karta v vseh gorah naše dežele VIDEM — Vsi, ki so si zaželeli, da bodo božične ter novoletne počitnice preživeli v gorah in tam smučali, v teh mrzlih dneh, ko tudi pri nas beležimo temperature pod ničlo, so drugače zaskrbljeni, ker v naših gorah ni snega. Sneži na Postonjskem, na Gorenjskem, v Avstriji, v Srednji in Južni Italiji, pri nas pa bele snežinke niso še pobelile gora. Zaskrbljeni so tudi gostinci v Karniji, saj dobro vedo, da bo marsikateri klient zbežal domov takoj po božiču, če v hribih ne bo snega. Podobno se je že marsikdaj dogajalo. Željo, da bi sneg pobelil karnijske in druge gore naše dežele, so včeraj v Vidmu izrazili deželni odbornik za turizem Francescutto, predsednik nove deželne ustanove Promotur Del Zotto, pa še številni zastopniki leto-viščarskih ustanov. Na včerajšnjem sestanku so orisali novo pobudo deželnih turističnih dejavnikov. Deželna uprava je družbi Promotur oddala vso skrb za vodenje turističnih naprav v goratih krajih. Doslej je namreč Dežela finansirala vsako letoviščarsko ustanovo posebej. Precej denarja je dala tudi zasebnikom, ki so gradili vlečnice in druge podobne naprave. V marsikaterem primeru (glej Nevejsko sedlo in Pian-cavallo) so take zasebne družbe zabredle v težave. Zaradi tega je bila ustanovljena družba Promotur. Ta bo odslej skrbela za vse_ smučarske naprave v naši deželi. Člani družbe so javne ustanove in zasebniki. Deželna uprava je obljubila, da bo dala na razpolago sredstva, da se naprave dokončajo in da se zgradijo še tiste, ki so potrebne za nemoten razvoj zimske sezone. Nova družba, tako je povedal odbornik Francescutto, združuje napra- ve 19 dosedanjih družb. Na voljo imajo 87 vlečnic, 40 strojev za teptanje snega. Športnikom je na voljo v naši deželi 200 kilometrov smučarskih stez. V zimskem času te naprave upravlja 250 zaposlenih. V treh krajih imajo kanone za umetni sneg. V Tahiji in na Piancavallu imajo športne palače, v dveh gorskih krajih imajo tekmovalne pokrite plavalne bazene. V Furlaniji— Julijski krajini je 13 smučarskih šol v katerih svoje usluge nudi 250 smučarskih učiteljev. V naši deželi prirejajo tudi mednarodne športne tekme. V šestih krajih imajo možnost prirejati taka tekmovanja. V času od decembra do aprila bo na smučiščih naše dežele nekaj pomembnih državnih ter mednarodnih tekmovanj. V glavnem bodo ta na Piancavallu, na Zoncolanu, v Forni di Sopra, na Nevejskem sedlu in na Trbižu. Odbornik Francescutto je tudi povedal, da so letos uvedli enotno smučarsko karto, ki velja v vseh smučarskih središčih naše dežele. Prodajajo jo v vseh krajih, kjer so smučišča, ter tudi drugod v deželi, v vseh poslovalnicah ljudskih bank. To je bilo napisano tudi v oglasu, ki smo ga včeraj objavili v našem dnevniku. Smučarsko carto z uradnim naslovom »Cartaneve« prodajajo torej tudi v Kmečki banki v Gorici. Smučarska^ karta za vso zimo velja 380.000 lir. Člani FISI imajo popust 20.000 lir. Poleg teh so še drugi popusti za otroke, mladince, seniorje in družinske člane. Gre skratka za pobudo, ki so jo z uspehom že izpeljali v drugih deželah, še zlasti na Tridentinskem in na Južnem Tirolskem. (mw) Kupuj na opčinah VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 88 ZA VSAKIH 10.000 lir S NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! § 1. NAGRADA 15.000.000 lir S 2. NAGRADA 7.000.000 lir 1 3. NAGRADA 3.000.000 lir ° IN 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir I V zlatih žetonih žrebanje bo 5. jan. 1989 CASSA RURALC CD ARTIGIANA- OPICINA HRANILNICA IN POSOJILNICA■ OPČINE tudi grafiko lahko daruješ: prijatelju ali sebi ob marsikateri priložnosti Za nasvet ti je na razpolago ia®a,wUa ROSIZH Rag. BRUNO RAČUNALNIKI CANON, OLIVETTI, CASIO Pisalni stroji tudi s slovensko tastaturo TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel. 768059 ti F UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. nadomestni deli za fpj IAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov ,„ .... Ul. sv. Frančiška 38 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 ars c retam KERAMIČNI IZDELKI TUDI PO NAROČILU Gabrijele Osbich OBRTNIŠKA DELAVNICA Vošči vsem klientom in prijateljem vesele praznike BORŠT 150/C DOLINA - TRST ® 040/228991 GOSTILNA Gospodarsko dimim hontorel Najemnik STATILEO ENZO ORGANIZIRA VESELO SILVESTROVANJE Rezervacije tel. 225168 Košarka: 1. jugoslovanska liga Derbi včerajšnjega kola Crveni zvezdi V včerajšnjem derbiju 7. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je v mestnem derbiju Crvena zvezda premagala Partizana. Skozi vse srečanje se je bil izenačen boj, C. zvezda pa je zmagala predvsem po zaslugi razpoloženih strelcev za tri točke. Najboljši strelci v vrstah C. zvezde so bili Bogosavljev in Ilič (oba po 26 točk) ter Jankovič (17), v vrstah Partizana pa Savovič (27 točk), Paspalj (26) in Vujačič (12). Nadaljuje se kriza v vrstah Cibone. Zagrebško moštvo je tokrat izgubilo v Sarajevu proti domači Bosni z deset točkami razlike. Primorac in Mirovič sta zmagovito moštvo dala 24 točk, najuspešnejša strelca med gosti pa sta bila Čutura (20) in A. Petrovič (17). V Novem Sadu je Vojvodina brez težav premagala moštvo Šibenke. Najzaslužnejša za domači uspeh sta bila Obad, ki je dosegel 31 točk, in Bilalovič (30). Daleč najboljši od gostov pa je bil Slavica s 30 točkami. V Čačku pa je domači Borac šele po podaljšku odpravil trdožive košarkarje ekipe IMT. Naj omenimo še lahko zmago Zadra doma proti Prvemu partizanu. Danes pa bo v Splitu še zadnja tekma tega kola med Jugoplastiko in ljubljansko Smelt Olimpijo. IZIDI 7. KOLA: Partizan - C. zvezda 94:97 (46:45); Vojvodina - Šibenka 105:83 (44:35); Bosna - Gibona 93:83 (41:44); Zadar - Prvi partizan 93:57 (51:30); Borac - IMT Beograd 115:104 (48:45; 94:94). Košarka: danes v italijanski A-2 ligi Priložnost za Goričane Goriškemu San Benedettu se danes v 12. kolu italijanske A-2 lige ponuja izredna priložnost, da osvoji novi točki. Goriški košarkarji bodo namreč danes igrali doma proti zadnj euvrščeni Teoremi iz Areseja, ki je doslej zbrala le štiri točke. Videmski Fantoni pa bo že opravil drugo zaporedno gostovanje, tokrat v Cremoni, kjer se bo spoprijel z moštvom Brage, ki je s 16 točkami skupno s Stando in Irgejem na vrhu lestvice. DANAŠNJI SPORED (17.30) Neutroroberts - Caripe; Standa - Filo-doro; Annabella - Kleenex; Jollyco-lombani - Irge; Sangiorgese - Marr; San Benedetto - Teorema; Braga -Fantoni; Glaxo - Sharp. A-1 liga: Vismara premagala Knorr V včerajšnjem anticipiranem srečanju italijanske A-1 lige je v Cantuju domača ekipi Wiwa Vismara premagala bolonjski Knorr kar s 119:104 (61:44). Najboljši strelci v zmagovitem moštvu so bili Turner (32 točk), Riva (29) in Bosa (27), pri gostih pa Johnson (27), Richardson (25) in Brunamonti (24). Derbi tega kola pa bo danes v Milanu, kjer se bosta spoprijela vodilni Philips in drugouvrščeni Enichem iz Livorna. DANAŠNJI SPORED (17.30) Philips - Enichem; Divarese - Pho-nola; Snaidero - Cantine Riunite; Alli-bert - Hitachi; Arimo - Alno; Ipilim -Paini; Benetton - Scavolini. B-l liga: Stefanel Vodilni tržaški Stefanel bo danes gostoval v Rosetu, kjer bo igral proti domačemu nevarnemu moštvu Mara, ki je doslej zbral 12 točk. Tržačani so tudi v zadnjem domačem nastopu, kljub zmagi, pokazali rahlo krizo. Zato bo verjetno danes najtežja naloga trenerja Tanjeviča ta, da bo motiviral svoje fante, ki so že preveč »vajeni« zmagovati. s 1 lih evanje s 1. strani • Kras Začela je z zelo napadalno igro, ki je izgledala včasj^ prav jezna. Nasprotnica je kmalu spoznala, da ji bo t predla. Iskala je možnosti, da bi našla pri krasovki s* točke, razpoložena Batiničeva pa je skoraj v enakem teW_ vztrajala vseskozi in občasno povsem zmedla gostinjo. c bettova nikakor ni mogla uveljaviti svoje igre in rezulta dokaj jasna slika o razmerju moči ob mizi. e. Igra dvojic je bila najlepša točka sinočnjega prvenst nega dvoboja. V prvem setu je bila igra izredno napada ^ in hitra. Z minimalno razliko so zmagale gostinje, ki so bolje prilagajale posameznim situacijam in izvajale mis vite napade. Obenem je bila igra krasovk tedaj dokaj to Kljub izenačenju v nadaljevanju je kazalo, da se zm°9 J j vosti domače ekipe nekoliko manjšajo. Zal je to pot tretji set, ki je dal celotnemu spopadu odločiten pečat. Končni izid 1:4 v škodo Krasa Globtrade je morala za ^ ležiti Alenka Obad. Priznati je morala premoč Arrisijev ' drugem setu pa ji je vseeno uspelo izvesti nekaj lepih aK KRAS GLOBTRADE - COMAFER COCCAGLIO Obad - Vignola 0:2 (10:21, 11:21) Milič - Arisi 0:2 (14:21, 18:21) Batinič - Corbetta 2:0 (21:11, 21:11) Milič, Batinič - Vignola, Arrisi 1:2 (19:21, 21:16, 15:21) Obad - Arisi 0:2 (4:21, 17:21). . . . BRUNO KRIŽMAN Odbojka: italijanska A-1 liga Izidi 10. kola italijanske moške odbojkarske A-1 )*9ej Odeon - Petrarca 3:1; Pozzillo - Maxicono 1:3; Pand1 _ Camst 3:0; Burro Virgilio - Opel Agrigento 3:1; Sisier . Venturi 3:1. LESTVICA: Maxicono 20; Sisley 16; Panini ' Conad in Camst 12, itd. Boks: sinoči v Sassariju Damiani brez težav proti Jassmannu (ZRN) SASSARI Italijanski boksar Fran-cesco Damiani je sinoči brez težav ohranil evropski naslov v težki kategoriji. S tehničnim KO je namreč premagal Zahodnega Nemca Manfreda Jassmanna v tretji rundi. To je že 23. Damianijeva zmaga na 23, od katerih jih je dosegel kar 19 s KO. Nemški boksar, ki ima kar 17 kg manj od Italijana, ima že 36 let, se ni Damianiju upiral niti eno rundo, saj ga je prvak spravil na tla s prvim močnejšim udarcem. Za Damianija se vse bolj odpira možnost, da se sreča s »superprvakom« Tysonom, vendar pa to še ni povsem realno v kratkem času. Jutri bodo izročili nagrado »Seminatore d’oro« RIM - Jutri bodo v častnem salonu v Foru Italicu izročili nagrado »Seminatore d oro« najbolj zaslužnim športnikom in športnim delavcem v letošnji sezoni. Med drugimi bodo nagradili ministra Carrara, novinarja De Lau-rentisa in trenerja Ottavia Bianchija. Bor Elpro premagan v derbiju z OMA »Tie-break« tokrat usoden Bor Elpro - OMA Mobili S. Giusto 2:3 (13:15, 15:8, 16:17, 15:11, 10:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, D'-Ambrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Pučka, Superina, Vitez, Brazzani, Visentin. Borovkam v mestnem derbiju z OMA Mobili San Giusto ni uspelo doseči četrte zaporedne zmage, vdrugič pa jim je spodletelo tudi v igri »tie-break«, ki jim je v prejšnjem kolu - na gostovanju v Tržiču - prinesla zmago. Sinočnja tekma v dvorani Suvich je bila pač tipična v zvrsti podobnih srečanj: raven povprečna, obdobja krize in blišča zdaj enih zdaj drugih, živčnost, dolgotrajne akcije ter dramatičen finiš. Borovkam ne moremo veliko očitati, lahko pa rečemo, da je italijanska šesterka pokazala večjo ravnovesje med posameznimi elementi igre. Ekipi sta se v sprejemu in na servisu v bistvu izničili, Borov napad je bil po pričakovanju bolj močan, vendar pa Omin ni bil manj učinkovit, tako da lahko najdemo vzroke za zmago mestnega tekmeca v bolj reaktivni obram- bi in v boljšem bloku. Sinočnjo tekmo vsekakor ne moremo uvrstiti med tiste, ki so determinirale začetne poraze, temveč prej med zadnje spodbudnejše nastope. Po vodstvu s 3:0 so plave v prvem nizu stalno zasledovale nasprotnice, a so jih prehitele pri 11:10, vendar kar petkrat niso izkoristile menjave servisa in niz je splaval po vodi. V drugem nizu so borovke znova povedle, nato nekoliko popustile (6:3 za OMA), odtlej pa po prehodu na sistem 4:2 prepričljivo dobile niz. Morda odločilna je bila tretja igra, v kateri so imele borovke dve zaključni žogi (15:14 in 16:16), a ju žal niso izkoristile. Vseeno se niso predale in v četrtem nizu povedle z 10:5, se pustile dohiteti (10:10), nato pa so znova »potegnile« in zanesljivo dobile niz. V igri »tie-break« je Bor Elpro vodil le z 1:0, pri vodstvu 11:9 pa je OMA z uspešnim blokom preprečila borovkam, da bi se ji približale' in nato povečala prednost, zaostanka 13 in 14:10 pa na tej tekmovalni ravni skoraj ni mogoče več nadoknaditi. Košarka: v promocijski ligi na Tržaškem in Goriškem Cicibonaši uspešni, domovci praznih rok sprotniki lepo izkoristili. Priigrali so si namreč prednost 10 točk, ki so jo uspešno ubranili vse do konca srečanja. Dobro je tokrat zaigral le center Pod-beršič. (A. F.) Pred kratkim na Opčinah Seja nogometne komisije ZSŠDI V preteklih dneh so se sestali na Opčinah v prostorih športnega društva Polet člani nogometne komisije pri ZSŠDI. Na dnevnem redu so bili: organizacija medšolskega nogometnega turnirja, imenovanje mladinskega selektorja ter nastopi združenih mladinskih ekip. Glede na organizacijo medšolskega nogometnega turnirja, so člani nogometne komisije sprejeli določene spremembe, ki bodo bistveno spremenile potek in organizacijo turnirja. Turnirja se bodo udeležili le osnovnošolci ter dekleta nižjih srednjih šol. V zvezi z mladinskim nogometom in pobudami za njegov nadaljnji razvoj in okrepitev, so člani nogometne komisije imenovali Daria Vremca za odgovornega mladinskega selektorja pri nogometni komisiji ZSŠDI. V tej luči bo odgovorni selektor skrbel za mladinske reprezentance in njihove nastope na krajevni in mednarodni ravni. CICIBONA - FERROVIARIO 66:61 (35:38) CICIBONA: Kovačič 10 (2:2), Perčič, Jogan 1 (1:2), Volk 12 (0:1), Pertot 4, Smotlak 28 (6:11), Š. Semen 5 (1:6), Lip-polis 5 (3:4), Gregori (0:2), A. Semen 1 (1:4). TRI TOČKE: Volk 2, Smotlak 2. V zadnjem kolu pred božičnimi prazniki so cicibonaši osvojili nov par zlata vrednih točk in se tako začasno oddaljili od repa lestvice. Zmaga pa koristi predvsem vzdušju v ekipi, ki je po uvodnem uspehu kar petkrat izgubila Tekma res ni bila kakovostna, saj sta ekipi sicer dobro igrali v obrambi, v napadu pa počasno. Po dobrem začetku naših (12:4 v 4. min.) so gostje nadoknadili in proti koncu prvega polčasa povedli. Z dobrimi napadi in učinkovito consko obrambo so gostje povečali razliko na 57:49 v 34. min. Našim se je s Smotlakom na čelu vendar odprlo v napadu, Semen in Lippo-lis pa sta gospodarila pod košem. Dve minuti pred koncem so cicibonaši povedli za tri točke, z umirjeno igro pa so nadzorovali agresivno obrambo gostov in zasluženo slavili. V četrtek, 22. t. m., ob 20.30 bodo cicibonaši v gosteh igrali zaostalo tekmo 7. kola proti ekipi Motonavale. (V. Jogan) Cicibonaš Pavel Volk DOM GOMETAL SIMEK -SENATORS 76:83 (37:33) DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 14, Kocjančič 8, Battello 7, Semolič 5, Rinelli 1, Ambrosi, Podberšič 29, Bordon. Domovim košarkarjem tudi tokrat ni uspelo osvojiti srečanja. Tokrat so na domačih tleh klonili poprečni ekipi Senators. V prvem polčasu so bili Dornikov! varovanci nekoliko boljši nasprotnik, saj so bili vseskozi v vodstvu. V drugem polčasu, kar je že žalosten običaj, so v uvodnih minutah popolnoma odpovedali, kar so na- Odbojka: v moški C-2 ligi Sedma zmaga borovcev 0:3 ( 10:15,14:16,4:)^ Budin, Stanič' TORRIANA GRADIŠČE - BOR CUNJA AVTOPREVOZ Bor Cunja Avtoprevoz: Batič, Marega, P. IN R. Pernarčič, Stranj, Meton, Starc, Jablanšček in Betocchi. . za Tudi na gostovanju v Gradišču so borovci izbojevali letošnjo sedmo in nameček še prepričljivo zmago. Po dveh setih ogrevanja so gostje v tre J zaigrali tako kot znajo in nasprotniku prepudstili samo štiri točke ter sreča odločili v lastno korist v samo 54. minutah. Po zanesljivi zmagi v prvem nizu izdatnem vodstvu v drugem z 21:4 so v nadaljevanju Tržačani nekoliko P°PUS qa da so igrali celo na razliko. Potem pa so spet prevzeli pobudo ter skrornn ti domačina povsem nadigrali. (M. Marega) LIBERTAS SACILE - MEBLO IMSA 3:0 (15:4, 15:7, MEBLO IMSA: Zavadlav, Lutman, Prinčič, Tomšič, Petejan, Buzzinelli, r Lavrenčič. ,^.0 Na najdaljšem gostovanju prvenstva je združena ekipa Meblo Imsa gla^ izgubila s 3:0. Poraz je delno upravičen, saj so "plavo-rdeči" nastopili brez standardnih igralcev (Vogrič, Koršič in Superga). Poleg tega tudi brata Feri n zaigrala kot običajno, saj zaradi bolezni nista v teku tedna trenirala. Z upanj^ da bi se naši boljše upirali domačinom, je trener Brožič poslal na igrišče razpoložljive igralce, a do zaželenega preobrata ni prišlo. (Zip) Ženska C-2 liga: Agorest brez težav PRATA - SLOGA KPIMPEX 3:1 (12:15, 15:10, 15:12, l5-1®* SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizi, Grgič, Križmančič, L. m Lupine, Milkovič, Miot, Sosič, Škerk, Ukmar. j. V morda najvažnejši tekmi letošnjega prvenstva so slogašice zaigrale slabše doslej. Z običajno igro bi bila Prata za slogašice izredno lahek P)en'a ;e ekipa iz Pordenona resnici na ljubo res ni pokazala ničesar izrednega. Izjern le kapetanka Silvestrin, katero odlikuje izredno močan servis v skoku. (Inka) AGOREST - PAV NATISONIA 3:1 (15:5, 15:8, 13:15. AGOREST: Cotič, Luvisutti, Černič, Rupi, Marassi, Zavadlav, Klemše, tin, Roner. . ra- Zaradi zasedenosti sovodenjske telovadnice so odbojkarice Agoresta °a s le domačo tekmo v telovadnici 01ympie v Gorici. V eni uri in 7 min- ^ precejšnjo lahkoto premagale ekipo iz San Giovannija. Zaradi kakovostne r^r ke med ekipama srečanje ni bilo posebno privlačno. V tretjem setu je ,p poskušal razne kombinacije igre in Furlankam je uspelo, da so osvojile ta se • R.) Ženska D lisa: slovenski derbi Nabre/inkam _ 1 c BREG AGRAR - SOKOL INDULES 0:3 ( 8:15, 5:15. * BREG AGRAR: Slavec, Debenjak, Elene, Tatjana in Erika Žerjal, 13 Komar, T. in V. Canciani in Pertot čkerfč SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Žbogar, L. in T. Masten, Stoppar, = Visentin in Brumat. • ^ed V Dolini je bil prvi letošnji slovenski derbi v ženski odbojkarski D **9 domačim Bregom Agrar in Sokolom Indules. Po pričakovanju so zmagale žinke, ki so pospravile peti prvenstveni par točk (v šestih nastopih) razm ^jo lažje, kot je bilo sicer pričakovati. Glede na dejstvo, da je bil to derbi, J a n, obenem pričakovati zagrizeno borbo za vsako točko. Tudi prikazana od J bila kaj prida privlačna ob dejstvu, ki ga ne gre zanemariti, saj obe sester nastopili z najboljšima postavama. DOvedle Gostje so sicer takoj prevzele vajeti igre v roke in razmeroma hitro p serVj-v nizih z 2:0. Prepričljivo vodstvo so gostje dosegle z izredno učinkoviti ejjle som, ki je delal gostiteljicam kar precej preglavic. Tudi drugače so Precei.j treti* in v napadu je bila tokrat najboljša Tatjana Žerjal. Najbolj izenačen Je aki v set, saj so Brežanke skrbno izkoristile nekaj več napak nasprotnic, dve končnici niza pa sta bili usodni, da bi dosegle povoljnejši izid. ( G. F. ) 3:15) 0(3(4:15.5:^ KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - CUS UDINE u:-> v»—- JaI)eZ KONTOVEL: Legiša, Conestabo, Štoka, Hrovatin, Maver, Černjava, Prašelj. nekater* V prvem setu so se Kontovelke dobro upirale gostom. Zaraoi sejU so pomanjkljivosti v sprejemu pa so niz osvojile nasprotnice. V druge wv Podkorenu, kjer so imeli jugoslovanski reprezentanjte za sparring partnerje izvrstne tekmovalce, kot so Bittner, Japonec Okabe, Norvežan Furuseth, ki so jih med vadbo tudi premagovali, je bilo vse zaman. Benedik in Zan sta se sicer uvrstila v finale na drugi progi, vendar je domača reprezentanca ostala brez točke, se pravi brez uvrstitve med petnajsterico. Vrstni red slaloma: 1. Girardelli (Luks.) 1'50"52; 2. Bittner (Av.) 15101; 3. Tomba (It.) 1’51"22; 4. Furuseth (Nor.) 1’52"21; 5. Strolz (Av.) 1'52"45; 6. Jurko (ČSSR) 1'53T2; 7. Okabe (Jap.) 1'53"20; 8. Mc Grath (ZDA) 1'53"50; 9. Nilson (Šve.) 1'53"77; 10. Accola (Fr.) 153 81; 11. Totsch (It.) 1'53"86; 12. Trit-scher (Av.) T54T3; 13. Mader (Av.) 1'54"30; 14. Stangassinger (Av.) 1'54“54; 15. Frommelt (Licht.) 1'54"61; 16. Žan (Jug.) 1'55"06; 19. Tonazzi (It.) 1'55"62; 20. Benedik (Jug.) 1'56"02; 21. Grigis (It.) 1’56'25; itd. Skupna lestvica slaloma: 1. Girardelli 70 (Luks.), 2. Bittner 44 (Av.), 3. Tomba 40 (It.), 4. Tritscher (Av.), Nils-son (Šve.) in Furuseth (Nor.) 27, 7. Okabe (Jap.) 24, Gstrain (Av.) 22. Skupna lestvica za SP: l._Girardelli (Luks.) 80, 2. Zurbriggen (Švi.) 62; 3. Tomba (It.) 52, 4. Bittner (Av.) 44, 5. Muller (Svi.) 40, itd. Danes ženski veleslalom V kraju Valzoldana v pokrajini Bel-luno bo danes veleslalom za ženski svetovni smučarski pokal. Dobro pripravljena proga je tehnično nezahtevna in razmeroma položna z majhnimi spremembami v naklonu. Po spodbudnem slalomu več pričakujejo v jugoslovanskem taboru, predvsem od Mateje Svet. GOTEBORG — Prvič v svoji zgodovini je Zahodna Nemčija osvojila te-Jhški Davisov pokal. Včeraj sta v igri dvojic Boris Becker in Erič Jelen s 3:6, . ; 7:5, 6:3 in 6:2 nepričakovano odpravila Šveda Jarryda in Edberga in ZRN je tako zagotovila najprestižnejšo ekipno teniško tekmovanje s 3:0 že po QrUgem dnevu. In to kar sredi Švedske, ki je veljala za favorita. prvem dnevu so gostitelji kljub zaostanku z 2:0 še razmišljali o preob-atu, v tem smisiu so bile vse izjave v švedskem taboru. Začetek igre dvojic Ll °betal lahko zmago Švedov, toda v nadaljevanju je Jarryd povsem popus-* In sam Edberg ni mogel zaustaviti razigranega nemškega para. Veselje ned Nemci je bilo po včerajšnjem dvoboju nepopisno, veliko je tudi zadosti6 trenerja ZRN Jugoslovana Piliča, ki je pogumno vodil svojo vrsto. ”*a sliki: veselje v taboru ZRN Po zmagi dvojice Becker-Jelen ZRN Davisov pokal Triestina doma z Derthono Tudi debut Russa? Današnje srečanje Triestine doma proti Derthoni (nasprotnik ima na skupnem vrstnem redu C-l lige le točko manj) je nadvse pomembno, saj bi lahko Tržačanom - po zmagi v Arezzu - omogočilo, da se znova približajo vrhu lestvice, če vemo, da bosta na sporedu hkrati tudi tekmi med vodilno četverico, s tem da se bosta drugouvrščena Prato in Carrarese pred svojim občinstvom pomerila s prvouvr-ščenim Spezio oziroma Reggiano. Trener Lombardo bo lahko že drevi računal tudi na doprinos 29-letnega napadalca Roberta Russa, ki je v B ligi - v desetih sezonah - dosegel 53 zadetkov. Predsednik De Riu ga je med tednom najel pod pritiskom Lombarda in Causia, ki menita, da je moštvo potrebovalo v konici napada visokega igralca za izkoriščanje predložkov. Na visoke žoge se je doslej v domačih tekmah proti moštvom z »zaprto« igro ponavadi podajal Cerone, ki pa je branilec. Russo bo danes verjetno začel tekmo na klopi. V svoji dolgi karieri je že igral pri Vareseju, Genoi, Ceseni, Campobassu, Pistoieseju, nazadnje pa v Vidmu, kjer sicer ni imel veliko sreče. Najnevarnejši mož solidne Derthone je napadalec Gori, ki je z devetimi zadetki (pet jih je sicer dosegel po enajstmetrovki) izbrani strelec prvenstva. Piemontsko moštvo igra v gosteh spremenljivo, saj je v sedmih tekmah doživelo štiri poraze, doseglo pa eno zmago in dve delitvi točk. Uspešni so bili v Modeni. Med branilci Derthone je tudi zdaj že 35-letni Massimo Pre-vedini, nekdanji član Triestine, ki ga ljubitelji nogometa v Trstu skupaj z liberom Mascheronijem ohranjajo v zelo dobrem spominu. DANAŠNJI SPORED: Carrarese -Reggiana; Centese - Mantova; Vicenza - Livorno; Modena - Venezia Mestre; Montevarchi - Spal; Prato - Spezia; Trento - Lucchese; Triestina - Dertho-na; Virescit - Arezzo. Udinese v Parmi Včeraj zjutraj so videmski drugoli-gaši opravili v kraju Reggio Emilia še zadnji trening pred današnjim gostovanjem v Parmi. Gostitelj ima na lestvici B lige štiri točke manj od Videm-čanov (14), je torej dokaj nevaren, čeprav velja, da je Udinese dosleh v gosteh razmeroma zlahka skoraj vedno iztrgal najmanj točko. Trener Sonetti se še ni izrekel glede postave, saj je zdravstveno stanje Manza, Luccija in Orlanda vprašljivo. Zelo verjetno bo nastopil Susic, bivši član Parme.'Za to moštvo sta včasih nastopala tudi Pasa in Zannoni, ki bosta bržkone v začetni postavi videmskega moštva. DANAŠNJI SPORED: Casertana -Brindisi; Catania - Rimini; Foggia -Campobasso; Francavilla - Giarre; Frosinone - Monopoli; Ischia - Caglia-ri; Perugia - Palermo; Torres - Salerni-tana; Vis Pesaro - Casarano. Nogomet: italijanska A liga V Milanu derbi Inter - Juventus Za Romo, Milan, Juventus in Fio-rentina bi lahko pomenilo 10. kolo slovo od ambicij za vrh v italijanski nogometni A ligi. Toda, če bi Turinčani v San Siru ugnali vodilni Inter, Samp-dorii in Napoliju pa bi spodletelo na navidezno lahkih tekmah doma z Lec-cejem oziroma Bologno, bi se boj za naslov znova razvenel med večjim številom moštev. Za milanski derbi kola vlada seveda največ pričakovanja. Domači napadalec Serena, ki ga je Vicini znova vključil v reprezentanco za tekmo s Škotsko, bo skušal prepričati navijače, da je bil odstop veterana Altobellija Juventusu utemeljen, »Spillo«, ki je večkrat prekrižal račune Juventusu, pa bo seveda v novem dresu skušal dokazati, da ni tako. Inter bo igral brez Brehmeja, Laudrup bo sedel na Juventusovi klopi. Novopečeni trener Torina Claudio Sala v srečanju proti Milanu verjetno ne bo razpolagal z Jugoslovanom Ško-rom, a njegov kolega Sacchi ima mnogo več težav. Gullita znova ne bo, vprašljiv je celo nastop Virdisa. DANAŠNJI SPORED: Ascoli -Roma; Cesena - Atalanta; Como - Fio-rentina; Inter - Juventus; Lazio - Pescara; Napoli - Bologna; Piša - Verona; Sampdoria - Lecce; Torino - Milan. V 1. jugoslovanski ligi Radu točka Danes ostali V anticipirani tekmi zadnjega (17.) kola prvega dela v prvi jugoslovanski nogometni ligi je Rad na zasneženem igrišču in zračno temperaturo krepko pod ničlo v Beogradu s 6:3 (2:2, 2:2) po streljanju enajstmetrovk premagal Slobodo in dosegel točko, s katero je na skupnem vrstnem redu dohitel Hajduk in Vojvodino (20 točk), ki igrata danes. Za naslov jesenskega prvaka se oteguje tudi zagrebški Dinamo, ki ima pred današnjim srečanjem v Subotici devetnajst točk. DANAŠNJI SPORED: Spartak - Dinamo (Z); Radnički - Hajduk; Željezni-čar - Budučnost; Velež - Osijek; Vojvodina - Partizan; Čelik - Sarajevo; Crvena zvezda - Vardar; Rijeka - Napredek. SP v smučarskih tekih Šved Svan znova uspešen Šved Gunde Svan je zmagal na trofeji »Val di sole« v smučarskih tekih na razdalji 15 km. Na tekmovanju, ki je veljavno za svetovni pokal, je drugo mesto osvojil njegov rojak Mogren, Italijanov ni med prvo deseterico. VRSTNI RED: 1. Svan (Šve.) 35'44"2; 2. Mogren (Šve.) 35'45"0; 3. Ulvang (Nor.) 36'03"0; 13. Walder (It.) 36'51"4; 14. Vanzetta (It.) 36'52"1. Dirka tris NEAPELJ — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 10-17-12. Dobitnikov je bilo 224, prejeli pa bodo po 4.772.343 lir. ttlorin~~‘v“I nogomet VjtJ . " Pro Cervign lr> Kras - Rivign Med >lepos17'30 bo s tržaške športne palače bled ,rec!en prenos košarkarske tekme Pototj?^ran°m in Asolo, sledilo pa bo Sp | 0 iz Kranjske gore s slaloma za ih dn 6. mikrofonom Alberto Tomba Vahsk Gam italijanske in jugoslo-p 6 rePrezentance). •hentg^Gjkov tedenski športni ko-val _r (začetek ob 18. uri) bo vsebo-9ore j°vitev poro Mih do0-k°mentarie poročila iz Kranjske „ uQ tarje o domačih špor- ta rQ)90cikih s posebnim poudarkom oaietaše Krasa Trimac. v _ *NA 2n* Za'VimnaproŠa ' ho^mbra poravm is.oir1" °bveš? CARSKI ODSE 2? Za infVSe vPisane, v s^macije in ; , ’ 19 jamarskem cei el°vadm y torek- 2C °nl« od 20. do DANES NEDELJA, 18. DECEMBRA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Asola MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Inter 1904 DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servola-na - Cicibona; 11.00 v Nabrežini: Sokol -Inter 1904 DRŽAVNI KADETI 9.30 v Dolini: Breg Adriatherm - Liber-tas TS DEŽELNI KADETI 9.00 v Nabrežini: Sokol - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Tecnolu-ce - Kontovel Electronic Shop DEČKI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Servolana ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 18.00 v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - Petrarca PD UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Sloga Koimpex; 11.00 v Dolini: Breg -Sokol Indules NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Pro Cer-vignano 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Pro Romans; 14.30 v Repnu: Kras -Rivignano; 14.30 v Križu: Vesna - Torre 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Gaja; 14.30 v Tržiču (Ul. Boito): Romana - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg - Junior Aurisi-na; 14.30 v Trebčah: Primorec - Vermeg-liano; 14.30 v Vižovljah: Hermada - Zarja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Triestina -Breg; 9.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese -Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adrii-ampex - Domio ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - San Luigi A ROKOMET MOŠKA C LIGA 12.30 v Trstu: Libertas Trieste - Kras Trimac N VETROVKE, KOMBINEZONI, PLETENINE in MODNI ARTIKLI V VSEH MODELIH IN BARVAH NAJBOLJŠIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV. ZAŠČITENI PROTI MRAZU V MESTU IN V GORAH V VETROVKAH »GORETEK«. Smučarski čevlji TEČNO - NORDICA - SALOMON - KOFLACH. Smuči ATO MIC - FISCHER - HEAD - KARHU K2 - ROSSIGNOL - TECNOPRO - TUA. Smuči in vezi od 153.000 lir dalje. Tekaške smuči in vezi od 78.000 lir dalje. PREVZAMEMO RABLJENO OPREMO. Priprava smuči s popravilom drsne ploskve, robnikov in nastavitev vezi. ODPLAČILA NA OBROKE DO 12 MESECEV BREZ OBRESTI »PRESTITO AMICO C RT« Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din. trimesečno 17.000,-din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 - din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-3"!593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch LJ» r^r Član italijanske zveze časopis^ založnikov FIEU 18. decembra 1988 Nastop člana politbiroja partije Jakovleva v Permu Socialistični trg in zadružništvo zdravilo za sovjetsko gospodarstvo MOSKVA Od tistega 11. marca 1985, ko je Mihail Sergejevič Gorbačov postal generalni sekretar KP SZ, so kremeljski zidovi videli toliko ideoloških sprememb, kot jih ni bilo v vsem dolgem obdobju od oktobrske revolucije. Za zadnje presenečenje, ob katerem se bo zgrozil marsikateri dogmatik, je poskrbel član politbiroja in sekretariata CK sovjetske partije Aleksandr Ja-kovlev, ki je na partijski konferenci v Permu zagovarjal tržiščno politiko in kritiziral dosedanje vodenje in sistemske značilnosti sovjetskega gospodarstva. Jakovlev seveda ni zagovarjal zahodne tržiščne politike, temveč socialistični trg, a ne takega kot ga je Sovjetska zveza poznala od likvidacije Buharina in pogromov proti kulakom. Socialistični trg, ki ga pojmuje Jakovlev, je kooperacija med državnogospo-darskim sistemom in zadružništvom. Zadružništvo bi moralo po njegovem mnenju dati zagona sovjetskemu gospodarstvu, ker se v njem idealno združujejo prvine zasebnega podjetništva in kolektivnih interesov. To naj bi pometlo z nevarno uravnilovko, ki je to- liko škode prizadela sovjetskemu gospodarstvu. Jakovlev pa je obenem najodločneje obsodil dosedanjo prakso. »Revolucija v evoluciji, ki jo predstavlja perestrojka, je zašla v živi pesek starega strukturalnega rutinskega vodenja sovjetskega gospodarstva.« Glavne hibe tega rutinskega vodenja pa je razsipavanje s primarnimi dobrinami, kar je po mnenju Jakovleva izvirni greh sovjetskega gospodarstva. »Država bi bila nedvomno bogatejša, če bi bila revnejša!« To pa je le na videz protislovno, saj se je sovjetsko gospodarstvo do sedaj zanašalo prav na ogromno naravno bogastvo Sovjetske zveze in bi bržkone smotrneje ravnalo, če bi bilo tega bogastva manj. Iz vsega tega sledi, da prihaja do zastojev v uresničitvi perestrojke, ker je preveč odporov med srednjmi kadri, ki hočejo obdržati svoje lagodno življenje in se bojijo »socialistične konkurence«, saj bi z njo zgubili dosedanje privilegije. Jakovlev nastop pa zgovorno dokazuje, da bo Gorbačov v prihodnjih mesecih še okrepil svoje napore. Perestrojka v sodstvu MOSKVA — Sovjetska zveza odločno stopa na pot revizije svojega kazenskega zakonika, s katero bo sprožila pravo revolucijo v dosedanji praksi. V Izvestijih so včeraj navedli, da bodo z reformo kazenskega zakonika odpravili konfinacijo, sistem, ki je v Rusiji in v Sovjetski zvezi služil v boju proti oporečnikom in opoziciji. To pa ni edina novost. Smrtno kazen bodo ohranili, a samo za naj hujše zločine (vohunjenje, izdajo, terorizem, sabotažo, namerni in naklepni umor in za posilstva mladoletnikov). Znižali bodo tudi dolžino zapornih kazni in bodo v bistvu razpolovili jetniško populacijo. Kljub temu da bo reforma stopila v veljavo šele spomladi, so že sedaj znižali kazen ali pa osvobodili 620 tisoč zapornikov. Od prihoda Mihaila Gorbačova pa so »likvidirali« 200 delovnih taborišč, sedaj pa skušajo odpraviti tudi prisilna psihiatrična zdravljenja oporečnikov. Vihar in manekenka Raziskali bodo plast ozona nad Arktiko MOUNTAIN VIEVV (ZDA) — Luknja ozona nad severnim polom predstavlja večjo nevarnost za nastanek kožnega raka kot tista nad južnim polom, ker se na severu nahaja bližje naseljenim območjim. Plast ozona nad Arktiko bo od januarja naprej raziskovala mednarodna znastvena ekspedicija. V njej bo 150 znanstvenikov, pri delu pa bodo uporabljali posebno vohunsko letalo U-2 in DC 8, ki pa jim bo služil kot laboratorij. Istočasno pa je osem evropskih držav seznanilo OZN, da je doseglo sporazum o omejitvi proizvodnje kemičnih izdelkov, ki uničujejo ozon. Sporazum bo začel veljati že s 1. januarjem, med večjimi državami pa je edino Francija, ki tega sporazuma še ni podpisala. Slovenski gozdovi pred propadom LJUBLJANA — Letošnja merjenja v slovenskih smrekovih gozdovih so pokazala, da že več kot 25 odstotkov teh gozdov propada, dve tretjini pa sta že močno ogroženi. Naravovarstveniki že dalj časa opozarjajo na ta problem, v kratkem pa se bo z njim »pozabavala« tudi slovenska skupščina. Kot so izračunali, bi morali iz slovenskega družbenega proizvoda izdvojiti 0,2 odstotka, da bi sanirali to stanje. Ekologi trdijo, da se bo umiranje gozdov nadaljevalo, kot glavno nalogo pa navajajo boj za zmanjšanje zastrupljenosti ozračja in odločno akcijo za obnavljanje gozdnega bogastva. Papirnica v Krškem pa si prizadeva tudi za uporabo papirnatih vrečk namesto plastičnih. Italijani ponovno odkrili da brez špagetov ne gre LONDON V vsakdanjem vrvežu se rado dogaja, da pride do zamenjav prtljage. Kovčki, predvsem manjši, so si zelo podobni, ko že ne enaki, razpoznavnih znakov ni, ker so nalepke zelo kičaste, vsi pa le ne siglirajo svoje ročne prtljage. Tako lahko pride celo do družinskega incidenta, kot se je pred nedavnim zgodilo anglikanskemu vikarju Francisu Minayu. V Londonu se je mudil po opravkih, ko je prišel domov pa je odložil prtljago, ki ni bila njegova, temveč last prsatega dekleta (poglejte sliko, da se boste tudi sami prepričali). Prtljaga je ostala nedotaknjena, tako je Francisova žena odkrila »afero« z nekajdnevno zamudo. V kovčku so bili namreč stezniki, ljubke spodje hlačke in satenasti modrčki. Še dobro, da je bilo nekje zapisano tudi ime lastnice, Wendy Jane Atkinson, ki je po poklicu manekenka in je bila tistega dne namenjena na fotografsko seanso. Lahko si seveda predstavljamo, kako je dekle obstalo, ko je v »svojem« kovčku odkrila mašne knjige, versko navdihnjene revije in diskretne vikarjeve osebne predmete. Afera je imela vsekakor srečen konec, saj sta se zakonca Minay pobotala, sam vikar pa je dekletu vrnil dragoceno perilo. BOLOGNA — Špageti, kaj bi Italijani brez vas? Najnovejši razpoložljivi podatki pravijo, da se kar 77 odstotkov italijanskega prebivalstva navdušuje za testenine. Pred nekaj leti je povpraševanje sicer precej upadlo, sedaj pa je pašta ponovno zablestela. Industrija se je res krepko potrudila, da bi primerno reklamirala svoje testenine. Najboljši art directorji so ustvarjali minifilme na temo »kako je lepo v družinah, kjer se hranijo s testeninami«, znani grafiki in designerji pa so ošilili svoje svinčnike, da bi izdelali načrt novih oblik italijanske glavne jedi. Na simpoziju, ki ga je v teh dneh priredila industrija' Corticel-la (ponaša se z dnevno produkcijo testenin, ki presega 3 tisoč stotov pošte, letni delokrog pa ji zagotavlja 167 milijard prometa), je tekla razprava prav o novi ljubezni Italijani do špagetov. Po mnenju izvedencev, naj bi se Italijani dokopali do spoznanja, da je prehrana izredno pomemben del njihovega vsakdanjega življenja. Vedno večje je število tistih, ki ne gredo domov na kosilo in se morajo zato hraniti z obloženimi kruhki. Prav zaradi tega morajo te osebe pazljivo organizirati svojo prehrano, sicer bi jim jetra kmalu odpovedala. Tako so zabeležili, da je upadla poraba soli (-17 odst.), maščob (-38,6 odst.), alkohola (-26,7 odst.) in sladkorja (-22,8 odst.) Mnogi zdravniki so tudi dokazali, da so testenine zdrava jed, ki ne redi, če jo primerno spajamo z drugimi živili. Pri paštašuti naj bi redila omaka, trdijo najbolj zagrizeni branilci testenin, zato ni čudno, da so pašto reklamirale brhke gospe in prikupni moški. Nikomur ni padlo v glavo, da bi pomagal prodaji testenin s Sordijem, ki se gre Američana, pa čeprav je Sordi res najbolj prepričljivo opisal špage-tojedo naravo slehernega Italijana. C o d Za praznike želite gotovo ovrednotiti vašo lepoto Kozmetičarka — maserka /E> IRENA HEBAR - Estetica »JEUNESSE« Drevored XX. september 9 — Tel. 764078 je na vašo razpolago za nego obraza in druge tratmane ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA lastnik Stiglia*1' PRSTANI Z DRAGULJI DIAMANTI Z GARANTNIM LISTOM TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770 tnoMa iti ietufia medna oMačila Ul. Flavia di Stramare 99 - iccerie Krznarstvo / ie cst toexti Voščimo vesel božič Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST Ul. delle Torri 2 Tel. 040/64703 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARC° 1 Fax (040) 69490 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769