Stev. 77 TRST, v soboto 18 marca 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN iljah hi »raniklli ak 5-, PmaUi« it«T. m prodajajo po S nvft. (6 ■*•*.) j a tobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, 8t Postojni, Sežani, Nabreiini, Sr. Lmegi, Tolmina, AjAmv-Iftini, Dornbergn itd. Zastaral« Hev. po 5 irl (10 atot.). OtLASI 8E RAČUNAJO KA MILIMETRI T Mr«ha*i 1 kolona. GENE: Trgovinski in akrtai oglasi H • st mm, osmrtnice, zahvale, poslanica, ojelasi denarnih savodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu usta do 5 rraS 38 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. bsssia, naj-—"j pa 40 stol. Oglase sprejema Inseratni oddelek ap^va »Edinosti*. — Plačuje aa izkljnfcno le upravi »Edinosti*. ===== Plačljivo la Htoiljivo • Trsta. ePINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politiifecga 4ru*W» „Kdinosf4 za Primorsko. F siinssii is aMlf »a oolo leto 24 K, pol leta ta K, 3 meseca • K; na aa- ločbe brez doposlane naročnine, ae uprava na ozira, ■aiolnino aa aedaljafce iaSaaJ* ,,XJ>ZVOSTI" ataaa: aa •Me Uto Kren S-ao, aa »•! lata Kron S SO. ▼si dopisi naj so potiljci o na nrednifttro lista. Nefranka- ▼aaa pisma m as sprajsaajs la rakspisl ss as vraiaja HasoOsdno, oglaao in reklamacija je polivati aa upravo listo. UREDNIŠTVO x eHos Clergle fialattl 18 (Narodal *■) IsdajaUti In odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaoreg listo .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" zadruga a omejenim poroitvom v Trsta, tiHoa Oiorgio Galatti fttev. 18. PoStao-kraaUaKal Ks 841*892. TELEFON K. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Državni zbor. DUNAJ 17. Začetkom seje se je vršila volitev odseka 26 členov za stvari paro-plovbe in pomorskega ribištva. — Nato je zbornica nadaljevala debato o agrarnih resolucijah ter jih vsprejela z neznatnimi spremembami. Potem je v vseh čitanjih vsprejela predlog posl. Ofnerja, tičoč se odprave zavoda javnih agentov ter je nato pričela prvo čitanje rekrutnega kontingenta. Posl. Filipinski je izjavil, da se žrtvuje militarizmu velikanske svote, mesto da bi se iste porabljalo v socijalne svrhe. Od Nemčije preslepljena, je Avstrija zašla v zagato, iz katere zamore priti le, ako se z Nemčijo več ne veže. Govorila sta potem Se posl. Fresl in Sokol. Seja je bila zaključena ob 6. zvečer. — Prihodnja seja bo v torek. Delavni program drž. zbora. DUNAJ 17. V nekem razgovoru voditeljev delavnih strank z ministerskim predsednikom se je določilo, da se reši kakor nujno še pred prazniki proračunski provizorij, rekrutni kontingent in posojilno predlogo. Italijanska pravna fakulteta pride po praznikih pred plenum. Posl. C o n c i se je izrazil proti odložitvi vprašanja italijanske pravne fakultete. Definitivne sklepe se napravi v torek v splošni seji načelnikov klubov. Združene države in Meksiko. LONDON 17. „Evening Post" poroča iz S. Antonia, da prestopi amerikanska armada v kratkem meksikansko mejo. Tudi so že pripravljeni vlaki in na postajah „Southern Pacifik" železnice je že vse pripravljeno za prevažanje čet. LONDON 17. Iz New-Jorka brzojav-ljajo, da se je oborožilo 10.000 amerikanskih nezadovoljnežev, ki hočejo preko meje v Meksiko. Nade je pa, da jih amerikanska obmejna straža zadrži. Med meksi-kanskimi četami in ustaši pride baje v kratkem do boja pri gori Niggerhead. Meksikanske čete so se polastile one točke in Douglasa. LONDON 17. Iz New - Jorka brzojav-ljajo: Kakor se zagotovija, so Združene države dale predsedniku Diazu tri mesece časa, da vzpostavi red v Meksiki. Ko preteče ta rok, bodo ameriške Čete marširale v Meksiko. Iz Maroka. LONDON 17. Glasom vesti, došlih iz Maroka, so ustaši porazili dva vojna oddelka sultana Mulej Hafida; enemu teh oddelkov je poveljeval francoski poveljnik Mangin. 17. Danes je umrl v starosti gospodske zbornice dr. pl. Gradec 87 let člen Schreiner. Tokio 17. — Vlada je naložila prof. Kitasato, da se udeleži mednarodnega kongresa v Mukdenu proti koleri. London 17. — Kakor poroča „Daily Chronicle" iz Vancouverja, so v Britanski Kolumbiji med Granite Greekom in Prince-tonom našli diamantov v veliki množini, tako, da se bo splačalo kopanje. Glasom uradnega poročila tvorijo plasti v dijamantnih skladiščih slično formacijo, kakor oni v južni Afriki. Vsi znaki govori za to, da je kraj bogat na dijamantih. Kirin 17. Z današnjim dnem je stopila v veljavo prepoved kadenja opija. Zato so v navzočnosti vladnih zastopnikov sežgali vse zaloge opitima, nahajajoče se v vladinih skladiščih. Dunaj 17. Glasom brzojavnega poročila je c. in kr. vojna eskadra, obstoječa iz ladij: »Nadvojvoda Fran Ferdinand", „Nadvojvoda Ferdinand Maks", „Reka" in „Velebit" ter „Cesarica Marija Terezija" priplula v Solun, kjer ostane 10 dni. Na ladi-jah vse zdravo. Dunaj 17. „Korr. Wilhelm" je zvedela: Nemška cesarska dvojica z dvema najmla-jima otrokoma pride na Dunaj dne 24. t. m. ob 10*30 dopoludne, kjer poseti cesarja v SchOnbrunnu. Z Dunaja se cesarska dvojica z otroci odpelje v Benetke. Pariz 17. Zbornica je pričela na svoji predpoludanski seji razpravljati proračun vojnega ministerstva. Madrid 17. Ministerski predsednik Ca-nalejas je izjavil, da so govorice o potovanju kralja Alfonza v Rim neosnovane. Razmere na sodniji v Podgradu. Interpelacija drž. posl. Matka Mandića in tovarišev na ministra za pravosodje. V seji te visoke zbornice od dne 6. julija 1909 stavil je prvopodpisani s tovariši na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra za pravosodje, sledeči vprašanji: 1. Ali se hoče dati sodna uprava resnično obvestiti o pomanjkanju dovoljnega števila sodnikov in kancelijskega osebja pri c. kr. okrajnih sodnijah v Istri ? 2. Hoče-li njegova prevzvišenost, g. minister za pravosodje, uverivši se o navedenem pomanjkanju, brez obotavljanja preskrbeti te okrajne sodnije, posebno pa ono v Podgradu, z dovoljnim številom sodnikov in kancelijskega osobja, seveda povsem veščega hrvatskemu, oziroma slovenskemu jeziku v govoru in pismu? Na dotično interpelacijo ne le, da do danes nismo dobili nikakega odgovora, marveč se tudi ni niti od daleč ustreglo izraženi želji in potrebi nameščenja potrebnih sodnikov in kancelijskega osebja. Radi tega se je položaj sodnikov in kancelijskega zemljiške knjige razpisano še mesto četrtega; Kriza na Hrvatskem, kancelista Sodna uprava snma priznava, da £trajk saborskih poročevalcev. - Pro-je najmanj toliko število potrebno. Oglejmo račJun odkionjen! - Sabor odgodjen. pa si, kako ta stvar na papirju v resnici J 7anr . ?fi .. izgleda v tem, celih 35 km od Trsta odda-i ^ ^ j z, a gre o, io. 111. Ijenem Podgradu. . —B— Podpredsednik sabora, dr. B. Že meseca novembra 1909 je zbolel Superina, člen Radičeve kmečke stranke, je eden oficijalov, ki je potem, ves čas nespo- se svojo nerodnostjo izzval štrajk poroče-soben za službo, umrl proti koncu minolega valcev listov v hrvatskem saboru. Podpred-leta 1910. Ves čas bolezni ni imel v uradu sednik je bil namreč napal poročevalca nikakega namestnika. Kmalu za njim jezbo- „Obzora", češ, da ne poroča resnično Ker lel eden izmed pisarniških oficijantov, ki jih pa so drugi poročevalci in tudi poslanci po stari praksi uporabljajo za to, da kljub potrdili, da je bil poročevalec „Obzora" naravnost sramotni plači zraven njim odka- krivično napaden, so se njegovi kolegi pro-zanega dela po potrebi tudi izven uradnih glasili solidarnim žnjim. V znak protesta so ur mašijo luknje, nastale vsled bolezni, pre- vsi poročevalci ostavili zbornico in so skle-meščenja ali karsižebodi pravih pisarniških nili, da ne bodo nič poročali o razpravah v uradnikov. Ta pisarniški oficijant je še danes odboru, dokler ne dobe zadoščenja od nesposoben za službo. Meseca oktobra je strani predsedništva. Ta afera še ni re-odšel drug oficijant k vojakom. V svrho Sena; prekinjena jezodgoditvijosa-poprave zemljiške knjige so bili svojčas po- bora! klicali sem enega pisarniškega pomočnika j Danes je namreč prišlo v proračunskem in enega oficijanta. Ta dva pa ob takih odseku na vrsto glasovanje o proračunu, razmerah seveda ne moreta služiti namenu, TomaŠič je ostal poražen. Od 10 za kateri sta bila sem pozvana, temveč mo- navzočih je glasovalo 10 proti, a le 4 za rata biti tako za nekak „Madchen fur Al- proračun. Torej: stanje ex lex traja dalje, les". Videlo se je, da se z delom ob stal- To glasovanje je provzročilo odgoditev sa-nem pomanjkanju osobja nikamor ne pride. bora. Mej debato o zvišanju učiteljskih plač Zato — so se pomnožile uradne ure. To se je oglasil k besedi ban Tomašić in je izjemno stanje s pomnoženimi uradnimi motiviral odgoditev s tem, da se je ta de-urami traja sedaj že kake tri mesece. Kake bata nekako zapela in pa z naglašanjem, rešitve pa čakamo v tako oddaljenem Pod- da se sabor ni mogel zložiti za eno adreso, gradu zaman. V mesecu novembru 1909 Krivdo na odgoditvi pripisuje ban se-oboleli in sedaj že pokojni oficijal čaka še veda koaliciji, ker — ne piha žnjim v vedno nadomestila, enako oboleli in drugi k isti rog. vojakom odišli oficijant. Vse to se je za-; Odgoditvi sabora bo sledil po priliki mašilo z enim pisarniškim pomočnikom-za- razpust in nove volitve. ^ četnikom. j Današnje „Narodne novine" javljajo, da Konečno se je pokazal vspeh: Obolela ban QStane ban> četudi mu ni votirana in_ sta pošteno še en kancelist m eni oficijant. demniteta. Tako dela „najustavniji" ban Tako smo prišli srečno do tega, da imamo Tomašić' v Podgradu pri treh sodnikih namesto štirih; * * * kancelistov enega samega in zraven njega: ZAGREB 17. (Ogr. biro). Saborsko za vsa redna in izredna dela cele štiri pi- , predsedstvo je obvestilo „Obzor", da je sarniške pomočnike: vse to v okraju, ta njegovemu poročevalcu do nadaljne odredbe šteje, kakor rečeno, okoli 20.000 prebi- prep0vedan vstop v novinarsko ložo, in si-valcev!!! Koliko morejo te moči zmago- i cer radi t ker da je list vzlic izjavi vati svoje delo, si lahko vsak sam pred- j podpredsednika Superina krivo poročal o stavlja. dogodkih v saboru. Prišli smo sicer po dolgem času do j tes:a, da smo dobili v ta čisto slovensko- » Proslava 5-ietnice slov. akad. društva hrvatski okraj uradništvo izključno našega j Adrija" v Pragi, p^«, ------— Buiivviij^M^H'jezika, toda, kaj nam pomaga, ako se nitij ' » osebja pri raznih c. kr. okrajnih sodnih [toliko ne skrbi za našo sodnijo, da bi se Adriia« v Praei DetletnTcosvo^a obstanki Istre1 odPtedaj še poslabšal, ka je na v redu delo tri*- g^nja^vftjtfg^^ škodo dobri sodni upravi in na škodo. Kafc&a mutoi je za vse ^^^ ^ j ^^ 8ta potai^ kako velike simpa-strankam, ki imajo opravila s sodni,ami. aako jih uradništvo Hjub ^ t0 drHuštv0 _ po čegar inicijativi Kako žalostne in naravnost neznosne °^Jš> ^ ve|j<; dobilo naše obrambeno delo docela novo razmere vladajo v tem pogledu ravno na c. ivsak med n]imi tajnik dopis se glasi: izpraznjena mesta čimprej popolmjo, m daičeškega narodnega sveta, g. Saj fer t, „Castelnuovo e troppo remoto", je iz- se v slučajih bolezni dobe pomožne moči.; inž Bašta, rodbina češke pisateljice javila o neki priliki neka odlična oseba v!Ka{ se, g°.di v Podgradu, presegaJfe vse; Preissove i. t. d. Zastopnikov Trstu, a je še mnogo oddaljenejših krajev iz j meJe; Upajmo, da ta naš glas ne naleti čeških in jug0Si0vanskih društev je bilo Trsta v naši deželi. Vendar niti eden od teh. zoPet na 8Iuha ušesa- j navzočih nad 30. Med pismenimi pozdravi, krajev s sedežem sodnije se ne more pona- Radi tega stavl|ajo podpisani na nje-;kj jih je prejela „Adrija" nad 20, je tudi šati s tem, da bi se tako malo skrbelo za govo prevzvišenost, gospoda ministra za! piSmo drž. poslanca prof. d.ra D r t i n e. to, ali je na sodniji dovolj pisarniškega;pravosodje,ponovno sledeče vprašanje: | Zborovanje je otvoril tov. predsednik osobja, ali ne. | 1) Je-li njegovi prevzvišenost! poznano w e i x 1, ki je v kratkem nagovoru očrtal, Podgrad je središče sodnega okraja, ki neznosno stanje na c. kr. okrajni sodniji v keso je slovenski dijak hodil najprej štu-šteje okoli 20.000 prebivalcev, torej enega Podgradu radi pomanjkanja kancelijskega dirat v Italijo, potem na Dunaj in Gradec, izmed največjih sodnih okrajev na Primor- j osobja na tej sodniji? od L 1885 pa v vedno večji meri v skem. Imeli smo tu vedno vsaj tri sodne! 2) Je-li njegova prevzvišenost voljna j Prago. kanceliste, odnosno oficijale in prve dni nemudoma priti v okom temu žalostnemu j Tov. Brunčko je opisal v češkem junija m. I. je bilo radi potrebne poprave in abnormalnemu stanju ? ; referatu glavne epohe našega kurlturnega PODLISTEK. Udovica. Pove%lz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomič. Poslov. Štefan Klavs. „Vi ste sorodnik, kaj ne, onega Domja-niča, ki ga iščemo?" je vprašal predsednik komisije s smehom na obrazu Ignacija. „Njegov rodni brat sem." „Ali kaj Čujete o beguncu ? Ali veste zanj ? Ali hoče priti pred komisijo ?" je vprašal grof hitro. „On bi prišel, vaša milost," je odgovoril Ignacij, „a se boji, da bi ga ne uničil ta korak." „Potem se smatra za krivca!" je rekel grof živo. „To je najboljši dokaz za njegovo krivdo. Ali," je nadaljeval grof z fino premetenostjo, „morda vendar ni toliko kriv, kolikor se čuti. Treba bi bilo čuti, kako se bo branil. Gotovo ima dovolj stvari, s katerimi se more braniti pred komisijo." „Brez dvoma, gospod grof," je pričel Ignacij živo. „Če je držal s kmeti, je to storil le na videz, ker se je bal njihovih nasilstev." „No, vidite!" se je nasmejal grof Al- than nekam čudno. „Gotovo bo še kaj več, kar se bo moglo uvaževati. Sedaj mi pa povejte, česa se boji vaš brat?" „Govori se različno, gospod grof!" je odgovoril Ignacij s tihim glasom. „Slišal sem, da bo ... ah, strah me je izreči..." „Kar povejte!" je vspodbujal grof Ignacija. „Da bo morda usmrčen!" je izustil Ignacij preplašeno. „Kakšna sramota bi to bila za našo staro, ugledno rodbino!" Grofovo lice se je zresnilo. Zviti predsednik se je delal kakor da nekaj premišlja, a na to je rekel s tihim prepričevalnim glasom Ignaciju, ki je lovil z napol odprtimi ustmi vsako grofovo besedo. „Do tega ne pride \... Za to vam jamčim jaz." Ignacij se je v znak hvaležnosti priklonil predsedniku komisije, ki je bil edini zmožen kaj takega obljubiti. „Ali za drugo vam ne jamčim," je pristavil grof, „ali me razumete?" „Torej izgubi morda svobodo, plemstvo in posestvo?" je vprašal Ignacij zelo v skrbeh. „Saj to vam ne bo prav nič škodovalo," je rekel grof hitro, ki se je z Ignacijem igral, kakor mačka z mišjo. „Kako mislite to, gospod grof?" je vprašal Ignacij naglo, ker mu je nekaj padlo na um. „Ce vaš brat zgubi posestvo, morda zapade vam!" je odgovoril grof, pazno motreč plemiča, katerega so te besede takoj spremenile. Ignaciju je šinila naekrat misel v glavo, da bi on dobil posestvo svojega brata, za katerega se je dosedaj odkritosrčno trudil, da bi ga rešil; in ta misel ga je tako obvzela, da so se mu zabliščale oči kakor Judežu, ki je prodal svojega učitelja. Bratska kri je izginila, kakor da je ne bi bilo nikdar v njegovih žilah, in samo misel po večjem premoženju je obvzela na prvi mah njegovo slabo, nečisto dušo. „In vi nam morate pomagati, da pride vaš brat čim preje v roke komisije ... Roka roko umiva... Razumete?" je govoril grof, motreč z izkušenim očesom plemiča, na katerem je videl, da je za ceno bratovega posestva pripravljen storiti vse in še celo prodati bratovsko kri. „Razumem!" je zajecljal Ignacij, katerega je bilo sram samega pred seboj. „Trdno sem prepričan, da vi veste, kje se skriva vaš brat... Ali ni tako?" je vprašal grof sedaj z ostrejšim glasom. „Da, gospod grof!" je odgovoril Ignaca komaj slišno. „Vi mi ga izročite brez obotavljanja, ker vi ste mi za njega sedaj odgovorni," je nadaljeval grof še ostrejše, kakor človek, ki je gotov, da drži plen v svojih rokah. „Kedaj se zgodi to?" „Se danes, gospod grof!" je obljubil Ignacij priklonivši se. „Dobro ! Toda pomnite, da ste mi dali svojo besedo in da--z menoj se ni šaliti," je rekel grof resno, a takoj na to mu je podal s |nasmehom roko v slovo. Grof Althan je bil zelo zadovoljen, da dobi v roke Stjepana Domjaniča. Želel je pokazati hrvaškim plemičem, da je tudi nad njimi oblast, ki jih more, kolikor le hoče, ščipati za vrat. Dosedaj so bili zaslišani mnogi plemiči, katere so vjeti kmetje obdolžili nasilstev in nezakonitosti, a ti so se znali izvleči iz zanjke, dokazujoč, da so to samo obrekovanja, katera sedaj govore razuzdani kmetje pred komisijo. A da niso nedolžni, so pokazali v zadnjem svojem uporu, ko so ropali in pleniti hujše od razbojnikov. S tem so se rešili plemiči; Douijanič pa, proti kateremu se je nabrala kopica težkih dokazov, bo gotovo kaznovan tako, da bodo iznenađeni vsi plemiči. Samo to je želel grof Althan in zato je obljubil Ignaciju nagrado. Da-li tudi izvrši svojo obljubo, to je drugo vprašanje. Stran II ^EDINOST« St. 77. V Trstu, dne 18 marc* 19X1 življenja ter je podal zlasti zgodovino slovenskega dijaštva in je konečno očrta! pomen in cilje narodno-radikalnega gibanja med našim dijaštvom. Tov. Krivic je imel programatično predavanje, kjer je zlasti pokazal na vzgojni moment narodno - radikalnih načel in se je posebno bavil s pomenom nadstrankarstva za dijaštvo, ki mu je še vedno glavni namen, posredovati med evropejsko kulturo in domovino, Konečno je povdarjal, da bodi za bodočnost gfavna naloga „Adrije" in struje sploh studij socijalnega problema slovenskega naroda. Kakor drugi del proslave se je vršila 7. t. m. slavnostna akademija v „Narodnem domu" na Kral. Vinogradih. Pri koncertu je zapel „Adrijin" zbor pod vodstvom tov. M. Ungerja nekaj narodnih pesmi in več novejših moških zborov, izmed katerih je ugajalo zlasti Vilharjevo „Slovo". Gdč. Vlasta Loukotkova je zapela dve nežni pesmici anonimne češke komponistke, na glavirju jo je spremljala g.a Ella Preissova. G. J. Vevole je nastopil z dvema pesmicama. Znani slovenski baritonist tov. R. T r o Š t z Dunaja je žel burno pohvalo za svoje petje. Pri koncertu je sodelovala tudi godba 91. pešpolka pod ^vodstvom našega rojaka, g. kapelnika d.ra Č e r i n a. Po koncertu se je razvil animiran ples, ki je traja! do ranega jutra. Akademijo je posetilo v velikem številu najodličnejše češko občinstvo. — Praški župan g. dr. Groš, ki je bil zadržan, se je opraviči! pismeno. Vspeh akademije je bil nad vse pričakovanje sijajen in „Adrija" je pridobila marsikakega novega prijatelja. Italjanske jubilejne slavnosti in Avstro-Ogrska. Rim 16.: Danes je bilo tu zborovanje zveze italijanskih trgovskih zbornic. Predsedoval je predsednik milanske trg. zbornice, ki je razložil idejo profesorja Ko-batscha, glede spozuma med Avstro-Ogrsko in Italijo o omejitvi oboroževanja, ter glede možnosti izmenjave obiskov trgovskih zbornic obeh držav. Omenil je, da je minister-stvo zunanjih stvari naznanilo, da avstrijski in ogrski industrijalci obiščejo italijanske razstave, za kar je dalo nižjeavstrijsko obrtno društvo inicijativo. Zborovalci so vsprejeli ta naznanila s posebnim zadovoljstvom na znanje ter so vodjeni po posebni želji, da bi se tudi avstrijske in ogrske trgovske zbornice, kakor oficijelne zastopnice trgovine in obrti, vde-ležile jubilejnih slavnosti zjedinjene Italije, enoglasno poverili predsedniku zaupno nalogo, da stori primerne korake, da se uresniči cilj miru in dela ki ga narekuje plemenito čustvo. Dnevne novice. Zmešnjave v Meksiku. (Združene države proti Meksiku). — Vedno jasnejši postaja, da je konečni cilj sedanje amerikanske mobilizacije zasedanje Meksika. V Meksiku se nahaja v zaporih več amerikanskih podanikov, katerim groze sedaj, da bodo postreljeni. To je za Amerikance razloga dovolj, da okupirajo deželo. Poleg tega se govori, da je v Meksiku že na tisoče japonskih vojakov, preoblečenih za delavce. Med Meksikom in Japonsko da obstoji neka trajna pogodba. Ker pa obstoji med Ameriko in Japonsko že staro nasprotstvo, je umljivo, da Združene države ne bodo dopuščale, da se Japonci ukoreninijo v sosednji državi. Dvoje dopolnilnih volitev na Češkem. V Hartmanitzu in Warnsdorfu na nemškem Češkem so se vršile te dni dopolnilne volitve v državni zbor. Prišlo je do ožje volitve v prvem okraju med nemškim agrar-cem Paulikom in socijalnim demokratom Wintrom in v drugem okraju med nemškim svobodomiselcem dr. Lengenhanom ter socijalnim demokratom dr. Karpelesom. Ker so krščanski socijalci na ožjih volitvah glasovali v obeh okrajih proti socijalnim demokratom, sta bila izvoljena nemški agrarec Paulik, ki je dobil 4984 glasov, proti 4203 glasovom, ki jih je dobil socijalni demokrat Winter, ter nemški svobodomislec Langanhan, ki je dobil 4737 glasov, proti 4239 glasovom, kijih je dobil socijalni demokrat dr. Karpeles. Udeležba na volitvah je bila zelo velika, primerna agitacijskemu aparatu, ki so ga razvile, toliko meščanske stranke, kolikor socijalni demokratje. V Warnsdorfu je bilo 15 deželnih in državnih poslancev in poleg tega cela legija nemških dijakov, ki so jih pozvali nalašč iz Prage. Ko je bil proglašen izid volitev, je prišlo med socijalnimi demokrati in nemškimi svobodomisleci do spopadov, da so morali pozvati iz Ubere vojake na pomoč. Nastopilo je tudi 45 orožnikov z nasajenimi bodali. — Več oseb je bilo ranjenih, več zaprtih. Ljudsko štetje. Nezaslišan dogodek. — S pestmi po glavi. Pavel Verbič, upokojen policijski nadzornik, stanujoč v ulici Giulia 12, je bU poklican za dan 15. t m. v sekcijo v ulici Giuseppe Gatteri. Veleli so mu, da je naz-nanilnica pomanjkljiva. Vprašal je, da-U mora napraviti novo ? Odgovorili so mu, da ne treba, da že napravijo oni drugo ter da ga povabijo na podpis. Včeraj popoludne je bil tam. Pogledal je, je-Ii vse v redu. Opazil je, da je slovenski občevalni jezik prav drobno pisan in da je puščenega mnogo belega prostora. Boječ se, da ne bi zapisali tam kak drugi jezik, je napravil čez prazni prostor več črt. Magistratovi organi so skočili srdito pokonci in jeli kričati na Verbiča, a njihov načelnik je apostrofiral poslednjega, zakaj da je to, storil, to da je razžaljenje, da že on napravi raport itd. Potem je zakričal: 7o pojte delat v val Narodni dom ! Tu se pa Verbič ni mogel vzdržati in je odbrusil: „Vi pa pojte delat take stvari v Rim ! Na to je nastal silen krik, mej katerim je Verbič mirno podpisal naznanilnico in odšel iz sobe. Ko pa je bil zunaj na stopnjicah, sta pritekla dva gospoda, od katerih jeden, ga je udaril s pestjo po glavi s tako silo, da bi bil napadanec padel po stopnjicah, da se ni pravočasno prijel za držaj. Verbič je odšel na inspektorat v ulici Luigi Rizzi javit dogodek. Nadzornik pa si ni upal nič ukreniti, češ, da je dogodek prevažen. Na to je odšel Verbič na zdravniško postajo po spričevalo in od tam na glavno policijo. — Tu so mu veleli, naj gre nazaj na inspektorat ter naj zahteva, da gre žnjim inspektor ali jeden redarjev na sekcijo, da izve imeni onih dveh junakov. Ali nič niso hoteli izdati, načelnik pa se je izgovarjal, da mu ni nič znano, kaj se je zunaj zgodilo in da že napravi raport. Res radovedni smo na nadaljni razvoj te afere. Kajti s tem, da je gori navedena sekcija začela s pestmi po glavah, spopol-njevati naznanilnice, si je vsakako zagotovila rekord. Vspričo tega nezaslišanega dogodka mora vladne može vest peči, da niso hoteli slušati resnih glasov, ki so jim govorili naj tako važnega čina ne izroča takim ljudem ! Domače vesti. Škof mons. dr. Karlin je včeraj in predvčeraj posetil namestnika princa Hohen-lohe, župana dr. Valerio, predsednika višega sodišča Jakopiga, vojaškega poveljnika kontreadmirala Kohena in druge načelnike oblastnij. Jutri ob 9. uri dopoludne bo, kakor smo že omenili, v baziliki sv. Justa slovesno posvečenje in ustoličenje novega škofa. Zadnji je bil v baziliki sv. Justa posvečen za škofa pokojni trž.-koperski škof mons. Sterk dne 29. junija 1894. Posvetil ga je tedanji goriški nadškof in metropolit ilirski dr. Zora. Prej ni bilo v Trstu nad sto let take cerkvene slavnosti. Ob taki priliki razvija cerkveni obred ves svoj sijaj. Jutrenja slavnost je pristopna vsakomur. Slavnost konča okolu poludne. Še nekoliko lekcije „Gorici". Se mal računček z „Gorico". Tu moramo dati najprej izraza svojemu začujenju na dejstvu, da nam .Gorica" slej ko prej posveča kar cele kolone, da-si je že opetovano uverjala svoje čitatelje, da je „Edinost" list, ki ga nikdo ne sluša in ne uvažuje, ki je izgubil ves vpliv n. pr. naJKrasu, kjer ga je nekdaj obilo imel itd., dočim sluša vse ljudstvo s pobožno napetostjo, kaj in kako mu veleva ona — „Gorica". Čudno zares: taka velesila, kakor je „Gorica", pa strelja s kanoni na — vrabce, propale in diskreditirane. Ali ni to pravi luksus, brezpotrebna potrata truda, časa in — municije?! Med to in ono drobnjavo, ki jo je Gorica" v svoji Številki od 11. marca na-sula proti nam, si je v posebni notici nadela imenitno nalogo, da predoči čitateljem, kako ničvredno je „Edinostino" .. . „pridu-šanje" !! Izborao označenje! Izborno je označil žnjim g. polemik pri „Gorici" — samega sebe! Bržčas si mož dobrega slovenskega polemika in debaterja more predstavljati le z gnojnimi vilami v rokah, čikom v ustih in s — primojdušem na jeziku ... Vsak po svoje in „Gorica" — tudi I! Dva citata iz „Edinosti" in konstruiran je „Goricin" dokaz o ničvrednosti „Edi-nostinega" „pridušanja". Najprej citira našo izjavo od 7. t. m.: „Pa ker se nam že podtika neko jezo in sovraštvo nasproti novemu Škofu, si res ne moremo kaj, da bi ne povedali na ves glas: da ni bilo onih okoli „ Edinosti danes bi ne bil morda škof tržaški mons. Karlin, ampak kdo drugi, ali Italijan, ali pa celo kak Nemec." Na to sledi drugi citat iz „Edinosti" od 16. oktobra lanskega leta »Mi (okoli „Edinosti") zahtevamo (za trž. škofa) domačina: bodi Slovana, bodi Italijana.* — Drugače se da to tako-le reči: „Nam okoli „Edinosti" je prav vse eno, ali bo tržaški škof Slovenec ali Italijan, da le Nemec ne bo." Na to sledi konkluzija: „Ti dve izjavi „Edinosti" si torej oči-vidno oporekati in naši tržaški prijateljici ne preostaja drugega nego izbrati, kdaj je lagala, ali v torek ali lani v oktobru." Oddahnimo se malo, ker paralela v „Gorici" je preporazna, da nam je kar sapo ▼zelo ... Vendar ne še vse; nekaj je je vendar še ostalo. Zberimo torej to malo in poskusimo, ko je bila že „Gorica" toli dobrotna, — očividno se ji je to zgodilo v ognju jeze, i da ni dobro premislila — da nam je olajšala posel, priznavši, da sta citirani naši izjavi ena iz zadnjih dni, druga pa iz oktobra lanskega leta, da ja torej ločuje precejšnja razdalja časa, da sta iz dveh različnih faz spornega vprašanja. V oktobru lanskega leta je šlo za to, da ne bo imenovan tržaškim škofom človek izven škofije, ki ne le da je Italijan, ampak, ki tudi ne bi sodil na to mesto ne po svojih sposobnostih ne po svojih — drugih kvalifikacijah! Proti temu imenovanju je bil tudi odpor blizu med vso duhovščino v škofiji! Tedaj smo se mi postavili na opravičeno stališče: raje nego kak vnanji Italijan, bodi domačin!! V takem stadiju vprašanja smo mi res izjavili, da hočemo raje domačina, bodi Slovana, bodi Italijana; ali vedno smo predpostavljali, da bo imel mož vse potrebne kvalifikacije in izlasti tudi one v jezikovnem pogledu. To stališče je zahteval od nas položaj stvari in v tem smislu so se trudili tudi drugi „okolo „Edinosti". Tako je stala torej stvar v oktobru minolega leta. In ravno po tem energičnem nastopu, slonečem na notoričnih dispozicijah med ogromno večino lajikov in svečenikov v škofiji, je bila nevarnost onega imenovanja odpravljena. S tem se je seveda položaj spremenil; vprašanje je prišlo v drugačen stadij. Spremembi položaja pa sledi po naravi stvari tudi sprememba — taktike! Mi ne moremo za to, če „Gorica" ne umeje razlike med stvarjo in med taktičnim postopanjem. Tem značilneje je to za nje borairanost in strast, ko bi vendar lahko crpila kaj nazornega pouka iz dogodkov v lastnem taboru in iz bližnje minolosti. Skoro v isti čas, ko se je „Gorica" — pridušala proti najvišemu sklepu, s katerim je bil goriški deželni zbor odgo-djen — češ, da je to le izraz vladine volje — je „Slovenec" — torej somišljenik „Go-ričin" — po razpustu ljubljanskega občinskega zastopa z gromovniškim glasom ravno nasprotno tradiral: kako da se treba najvišim sklepom, ki so izrazi najviše volje, brezpogojno pokoriti! Zakaj je tako učil „Slovenec" ? Morda iz prepričanja ? Morda bi se bil „Slovenec" — v Ljubljani naj nam oproste, ker se tu poslužujemo le goriške po čiku dehteče frazeologije — tako pridu-šal tudi v vsakem drugem slučaju?! Kaj še! Učil je tako, ker mu je dobro prihajalo iz — razlogov taktike! To je naša lekcija na „Go riči no" očitanje „lažnjivega pridušanja" na naši strani. Nismo pa tako najivni, da bi si domišljali, da to kaj izda pri ljudeh, ki pišejo časnikarske polemike z gnojnimi vilami v roki in čikom v ustih in ki svojih kanonov ne bašejo z municijo, ampak s — smetmi. Splavljenje prvega dreadnoughta. Kakor že poročano, je bilo prvotno določeno, da spuste prvi avstrijski dreadnought v morje dne 27. maja. Radi cesarjeve udeležbe pa je to odloženo. Sicer še ni določen dan, a govori se o 11. ali 12. juniju. Oni dan bo vsa avstrijska eskadra zasidrana v Miljskem zalivu. Kumica bo nadvojvodinja Marija Kristina, žena nadvojvode Petra Ferdinanda. Družbi sv. Cirila in Metoda je^ poslala tvrdka Golob & Ko., protokolirana tvrdka kemičnih izdelkov v Ljubljani-Vič 150 K, kakor pogojeni znesek za prodajo predmetov, ki jih tvrdka izdeluje v prid družbe, namreč mast za usnje, čistilo za kovine v pločevinatih škatljicah in tekoče v steklenicah, ter parketno voščilo. Beležeč to vest, štejemo si v dolžnost, povabiti slovensko občinstvo, da prav pridno sega in v trgovinah, kjer Še niso vpeljani navedeni res izborni izdelki te tvrdke, naravnost zahteva te predmete. Izdelki tovarne Golob & Ko. so izborni ter se lahko kosajo z vsako konkurenco, dalje pa je tudi cena teh izdelkov povse konkurenčna, kar nas veže tembolj, da rabimo te domače izdelke. Vsakdo naj ima pred očmi, da s podpiranjem domače industrije ne koristi samo tvrdki in naši družbi, marveč ima podpiranje domaČe industrije veliko globokeji in daleko-sežneji pomen. V slovenskih industrijah so nastavljeni Slovenci, ki s svojimi zaslužki preživljajo, slovenske rodbine in slovenske otroke. Čim bolj bomo podpirali domačo industrijo, tem več bo uslužbencev pri domačih tvrdkah. Kolikor manj ima tuja industrija posla, tem manj bo mogla preživljati in vzgajati naših sovražnikov. Dolžnost vsakega Slovenca je, da podpira domačo industrijo. Če se bo to ziste-matično godilo, nastanejo nova slovenska obrtna podjetja, kar je vendar prevažen pogoj za vspevanje vsakega naroda. Ljudski oder. Prejeli smo: Tako je ime zbirki, ki jo je začela izdajati „Katoliška bukvama" v Ljubljani in katere prvi zvezek prinaša narodno igro v petih dejanjih „Domen", ki jo je po istoimenski lepi povesti Josipa Jurčiča priredil Ivan Česnik. — Kdo ne pozna Jurčičevega „Domna", nesrečnega sina zlobnega graščaka Sove. Oče ne mara za sina in se ga hoče znebiti,ftker mu je na poti in ker ljubi Anko, ki je všeč tudi pohotnemu graščaku. Domna pušča Sova v jezi, da bi ga vtaknili v vojake, a Domen, ki je med tem od svoje matere izvedel, kdo je njegov oče, se biričem iztrga in pride ravno ob onem času do- mov, ko je že vsa vas izvedela za Sovine grehe in se obrnejo reči slabo za malopridnega moža. Šaljivi berač in godec Urh tudi poseza v velezanimivo dejanje in Sovi zažge grad, da slednji znori. Ob smrtni postelji Mete se na to Domen in Anka vzameta v zakon. Zelo srečna je bila misel Jurčičevega „Domna" dramatizirati in tako vsposobitt za naše ljudske odre. Igra je v resnici narodna s krepkimi, pristnimi kmečkimi značaji, domačih in včasih izvirno dovtipnim jezikom; dejanje se tudi plete velezanimivo, tako, da si ta ljudska igra gotovo namah osvoji vse naše odre in postane ena najbolj priljubljenih. Cena izvodu je 80 stotink in se dobiva v „Katoliški bukvami" v Ljubljani. Sadna drevesa, naročena od Klenerta iz Gradca po Kmet. družbi tržaški, so že prišla in se nahajajo na Prošeku pri g. A. Goriupu. — Naročniki, ki so se zglasili za ta drevesa, naj pridejo tja ponje, pri čemer opozarjamo, da se bodo oddajala le proti gotovemu plačilu. Udje „Kmet. družbe", ki so vplačali Ietnino, dobijo drevesa za polovično ceno. Kdor torej ni še plačal, naj poravna ob tej priliki. Ker je prišlo nekaj več drevesec, nego je bilo naročenih, se bodo oddajala tudi posestnikom, ki se sedaj takoj oglase. Posestniki posamičnih okrajev pošljejo lahko skupno ponje. Tržaška mala kronika. \ Poskus samomora dvanajstletnega dijaka. Rešen, bi bil kmalu žrtev nezgode. Po grozni nezgodi, ko je automobil zletel v veliki kanal, je dal ravnatelj policije na pročelju redarstvenega ravnateljstva, obrnjenega proti kanalu, postaviti rešilni obroč in dolg drog s kljuko, katera predmeta sta potrebna za takojšnjo pomoč po-tapljajočim se. Njuna potreba se je pokazala včeraj. Bilo je okolo ene ure in pol popoludne, ko je pljusk v morje urno privabil veliko ljudi v Rossinijevo ulico. Neki deček je bil skočil v kanal. Med prvimi, ki so pritekli, sta bila dva redarja, ki sta brž vzela dolgi drog in ga pomolila nasproti dečku, ki se je obupno držal nad vodo. Skesan radi storjene neumnosti, se je krčevito prijel droga. Tako so ga potegnili iz vode. Dečka so privedli na stražnico, tu so ga slekli in sptavili v gorko posteljo. Dali so mu tudi nekaj konjaka. Ko je deček prišel nekoliko k sebi je izjavil, da mu je ime Marij Luccardi, da je rojen v Teinhausu pri Dunaju, a pristojen v Trst, in da nima ni očeta ni matere. Stanuje s staro materjo Emilijo Baronio v ulici Kandler št. 1 ; njegov varuh je preiskovalni sodnik g. Luccardi. Rekel je, da si je hotel vzeti življenje ker je dobil slab red v šoli; obiskuje namreč I./B razred tukajšnje mestne realke. Ko se je popolnoma pomiril, spremili so ga domov. A še ni bilo konec njegove odiseje. Ko je kočija, v kateri ga je njegov sorodnik spremljal domov, pridrdrala do vogala ulic Sv. Lazarja in Torri, je trčila skupaj z automobilom požarne brambe, ki je dirjal proti ulici Caserma, kjer je bil izbruhnil požar. Konja in kočijo je avtomobil vrgel na trotoar ob cerkvi Sv. Antona novega ; sprednje kolo in os sta se zlomila; osebe in konj pa niso bili ranjeni. Ko se ognjegasci uvideli, da ni bilo hujše nezgode, so nadaljevali svojo vožnjo. Deček in njegov spremljevalec sta stopila v drugo kočijo. Veliko ljudi se je nabralo na licu mesta. Surovo pobalinstvo nasproti o. kapucinu. Včeraj je bil aretiran 20-letni dninar Josip Buzzi iz Trsta, stanujoč v ulici Sette Fontane 707, ki je pred nekaj dnevi iz gole hudobije pretepel v ulici Sv. Muče-nikov mimoidočega o. kapucina. Aretiranec taji. Aretacija na ladiji. Ob prihodu Lloy-dovega parnika „Baron Beck" je bil aretiran 30-letni mornar Adolf Lanz iz Amsterdama, ki se je v Patrasu vtihotapil na ladijo m je tako oškodoval Lloyd za voznino 35 frankov. Rekel je, da ni bil že deset let doma in da se mu je začelo tožiti po domu. Dokumentov pa ni imel, češ, da jih je izgubil. Odvedli so ga v zapor. Poskušen samomor. — Včeraj popoludne si je 34-letni oglar Feliks Masella, stanujoči v ulici sv. Jakoba na hribu št. 4, sprožil v desno uho kroglo iz revolverja. Odvedli so ga na zdravniško postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, potem so ga pa prepeljali v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. — Oglar si je hotel vzeti baje življenje iz žalosti radi smrti svoje matere. Požar. Včeraj ob 1-30 popoludne je iz neznanega vzroka nastal ogenj v stanovanju Ane vdove Pavan iz Kopra, stanujoče v ulici Caserma št. 14, III. nadstr. Pogorela sta dva ormarja, polna obleke in perila m drugo pohištvo. Škode je okolu 2000 K, ki je pa pokrita pri dunajski zavarovalnici Fenice. Došli so gasilci, ki so ogenj omejili in pogasili. Koledar in vreme. — Danes: Gabriel vel. ang. — Jutri: 3. postna nedelja. Sv. Jožef. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 9 2° Cels. — Vreme včeraj : oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s padavinami. Zmerni vetrovi. Bolje vreme ali nestanovitno. V Trstu, dne 18. marca 1911. ,Ei)INOST" 5t. 77. Stran in Društvene vesti. Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba vabi vse gg. društvenike in prijatelje društva na Jožefov večer, ki ga priredi v gostilni g. Babiča, Via deli' Istria, v nedeljo dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer. Zabave bo obilo. Ob enem opozarja gg. pevke in pevce na pevske vaje, ki se vrše vsako sredo in petek od 8—10 zvečer. Vsprejemajo se nove pevske moči. Zglasiti se ob zgoraj navedenih večerih v društvenih prostorih, ulica Montecchi. Pevski zbor „Učiteljskega društva" Včerajšnjo vest o pevski vaji je popraviti v toliko, da vaja bo skupna za moški in ženski zbor in sicer v nedeljo dne 19. t. m. točno ob 10 30 v navadnih prostorih. Ni treba še posebej opozarjati pevk in pevcey, naj se je udeleže polnoŠtevilno in točno. Odsek tržaškega „Sokola* v Rojanu bo imel danes v soboto dne 18. svoj drugi redni letni občni zbor v prostorih „Kons. društva" v Rojanu. Začetek ob 8. uri zvečer. V slučaju nesklepčnosti se bo vršilo zborovanje pol ure pozneje ob vsakem številu članov.___ Nar. del. organizacija. Za jutri, dne 19. t. m. sklicuje pripravljalni odbor slovenskega ženstva društven sestanek ob 4. uri pop. v prostorih „Narodne dela v. organizacije" (ulica Lavatoio 1, I.) Vabljene ste, da se vdeležite omenjenega sestanka, posebno služkinje, v polnem številu. Pripravljalni odbor. Delavci c. kr. javnih skladišč! Vabljeni ste vsi na shod delavcev c. kr. javnih skladišč, ki se vrši danes v soboto, 18. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih NDO. (ulica Lavatoio 1). Dnevni red: 1. Izvolitev dveh delegatov za konferencije 25. in 26. t. m. 2. Podporni fondi NDO. Z ozirom na važnost dnevnega reda je Vaša dolžnost, da pridete na ta shod v čim večjem številu. Shod delavcev trgovin z lesom se vrši v dvorani NDO. danes v soboto, 18. t. m. ob 8. uri zvečer. Za izobrazbo delavstva. V soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer, se bo vršil v društveni dvorani N. D. O. društveni shod, na katerem se ustanovi izobraževalni odsek N. D. O., ki bo imel nalogo Širiti potom predavanj, debatnih tečajev itd. izobrazbo med slovenskim delavstvom v Trstu. Dolžnost vsakega delavca je, da se tega važaega shoda udeleži. Po shodu se bo vršila v gostilni „pri Kosiču" mala zabava na čast vsem Josipom. Naše gledališče. Jutri v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer benefična predstava gospoda in gospe D r a g u t i n o v i ć. Igrali bodo sve-tovaoznano komedijo Rudolf Lotharjevo KRALJ HARLEKIN. Ta večer hočemo vsi pokazati s Številnim obiskom, kako znamo ceniti marljivega našega režiserja, ki je toli vspesno pomagal, da smo imeli v letošnji sezoni toliko krasnih gledaliških večerov. — Gospod D r a g u t i-Hović je z veščo roko vodil režijo in vspešno učil naš igralski naraščaj, a gospa Dragutinovičeva je zbirala okoli sebe igralke in jim z besedo in vzgledom kazala pot, ki jo morajo hoditi. Sploh častimo oba Dragutinovičeva kakor vestna in prav dobra igralca. Zato pohitimo v nedeljo zvečer vsi v gledališče na benefično predstavo s svetovnoznano in slavno komedijo „KRALJ HARLEKIN". * * * Prejeli smo : Kdor ni igralec, niti inspecijent, niti še-petalec, ta nima pojma o zakulisnem delu in režiji. Občinstvo prihaja na predstavo, a ko se vrača iz gledališča, se zadovoljno izraža o lepo vspeli igri, ki je je prevzela v duševnih bojih srditega maščevanja in sovraštva, kakor v viharjih strasti, ali pa zamaknila v sladko — nežna čutstva, ali pa zazibala v lahke in zabavne naslade ki jih nudijo veseloigre, burke, razposajene operete itd. Nikdo pa ne, koliko truda in muke provzroča igra režiserju predno je zrela za oder, zlasti pri našem skromnem gledališču ki ne more še nastopati z istimi močmi, z isto disciplino in pripravami, ki jih zahteva moderno gledališče? A vkljub vsem oviram so se ravno v tekoči sezoni vprizorile tako dovršene predstave, da delajo vso čast našim igralcem, posebno pa njihovemu delavnemu in nevtrudljivemu režirju. Naše gledališče, ki se je razvilo iz prvih, skromnih početkov, dosezalo je zlasti v zadnjem času najlepših vspehov. Ta vspeh se kaže že nekaj let sem, a letos se je ra-pidno dvignil. Volja je dobra in vstrajna, zato gojimo opravičeno nado, da bo hram naše umetnosti, izobrazbe in zabave povzdigne kratki dobi do iste višine, na kateri želimo videti vsi našo Talijo. Te nade lahko utemeljujemo iz razloga, ker vidimo, kako se naše občinstvo od leti, do leta vedno bolj zanima za domačo umetnost. Na tem vspehu našega gledališča gre prva zasluga sedanjemu vzornemu režiserju in igralcu Dragutinoviču, ki je zastavil vse svoje moči za razvoj in napredek našega odra. Na strani pa mu je zvesto in vstrajno stala njegova gospa soproga, ki je inteligentna interpretantinja gledališke umetnosti. Dragutinovića sta storila svojo dolžnost v polni meri, v nedeljo pa moramo storiti mi —; svojo. * * * Danes zvečer bo pevska vaja za moški zbor „Dramatičnega društva". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes tretjič Wagnerjeva opera „Mrak Bogov" (Gotterdammerung). POL. ROSSETTl. Krasna feerija „La pol vere di Pirlimpinpin". EDEN. Danes novi varijetetni program. DAROVI — Škedenjski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali gg.: Mavrič Mihael 2 kroni, Ivanka Sancin Mehec 3 K. V osmici g. Josipa Valentič je nabral gosp. Josip Sancin-Vako 6 K. G. Josip Šuman je daroval kot 10-odstotni odbitek od jestvin, kupljenih pri njem 2 K 30 st. Srčna hvala vsem! Gospodarstvo. —b— Zvišanje cen bavarskega železa. — Bavarske livarne železa so zvišale cene za marko 1 od 100 kg. —b— Povišanje cen jute. Producenti jute so sklenili zvišati cene za K 2 50 od qu. ZviŠene cene jute so že stopile v krepost. Pobelite sadno drevje z apnom! — Apno pomori na drevju mah, IiŠaj in mnogo živalskih škodljivcev, ki se skrivajo po deblu in vejah. Če je drevo z mahom in lišajem močno zaraščeno, ostrgati ga je prej s strgopaljo in še le nato pobeliti. Ker belež včasik noče rad s čopa, s katerim belino, je dobro pridejati apnu nekoliko živalske krvi. Kdor nima te, je tudi posneto mleko dobro in ima poslednje še to prednost, da ohranja belo barvo, ki je drevju po zimi koristna. Bela barva usrkava namreč težje gorkoto nego črna, a ima tudi nasprotno lastnost, da ne izpušča gorkote tako lahko kakor ta. Zato se pobeljeno drevo ne raz-hlaja v mrzlih zimskih nočeh tako hitro, kakor nepobeljeno; tudi mraz mu torej ne Škodi lahko. _ Vesti iz Goriške. Pismeni zrelostni izpiti na goriškem ženskem učiteljišču prično dne 2. maja. — Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole prično pa dne 8. maja. Koliko je Slovencev v Ločniku ? V Ločniku pri Gorici je slovenska šola, katero pohaja do 60 otrok, celo nad 60 jih je bilo lansko leto. Bilo bi jih še več, če bi nekateri slovenski roditelji ne pošiljali svojih otrok v laško šolo. Na letošnjem ljudskem štetju v Ločniku so pa našteli v občini celih 61 Slovencev!! Torej vseh Slovencev skupaj je manje nego samih otrok. Ali ni to zagonetka ? Slično zagonetko so stavili Italijani že v Rojanu pri Trstu. Mesto venca na krsto blagopokojne gospe Janje Stolfa iz Sežane, nabralo omizje restavracije Stolfa, za uboge sežanske Šolarje 56 kron, katero svoto so izročili predsednici podpornega društva, gospej Vekoslavi Re-bekovi istotam. Vesti iz Istre. Okrajno sodišče v Kopru in slovenski jezik. Iz Dekani: Ni skoro dneva, da ne bi imel človek prilike prepričati se, kako krši sodišče v Kopru zakon o jezikovni ravnopravnosti s tem, da pošilja izključno slovenskim strankam laško sestavljena vabila. Da se gospoda ne bo morda lovila za tisto nit, češ, da je tožba italijansko sestavljena, pripominjam, da imam pred seboj „Citazione" opr. št. Nc II. 15. II , ki bi jo bilo moralo sodišče iz lastnega nagiba po- Velika Izbera močnlD hlač, srajc Itd za delavce.« II' Artigiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone ZAHVALA. Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata, gospoda Edvarda Škvarč stud. jur. izražamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnemu profesorskemu zboru c. kr. velike gimnazije za spremstvo, slavni „Hrvatski Čitaonici" in dijakom za darovane vence in nagrobnico ter vsem, ki so nas ob britki izgubi tolažili. PAZIN, dne 15. marca 1911. Žalujoči ostali Pralni ekstrakt „Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za bćienje perila. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašek j« zaupljiv predmet. Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami! Umetni: fotosrnfiini in oteijž pri sv. Jakobu - TRST. nlioa Rivo štev. "42 (pritličje) aum 213p- IirrSuJ« mko fotograflfino delo, kakor tudi ruglede, posnetke, notranjost lokalor, porcelanu te plošče m vsakovrstne apomenlke itd. itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Badl udobnosti P. N. naročnikov ■prejema naroćbe in jih Izvršuje na domu, eventualno tudi cunsj mesta. S ii Podpisani naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naša preljubij ena soproga, sestra, teta i. t. d., gospa HARUfl SJUICIII (DREJAČ) v 41. letu svoje starosti, sinoči ob 6 7a uri zvečer po kratki, a zelo mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki ljube pokojnice prenesejo se jutri v soboto, dne 18. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče v Skednju. SKEDENJ, 17. sušca 1911. Žalujoči ostali. Nizke cene Gualtiero Cozzio Pasbo San CHoTamii 2 In Torrente 15 (nasproti CMozzi) Trst PRVA brusarska :: DELAVNICA :: na električni lactor. Bogat izbor škarlj brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. UMETNI ZOBJE Plombiranja sobov Izdiranje zobov hm S vsake bolečine Dr.J.Čerm&k V. Tuscher : zobozdravnik : koncesij, zobni tehnik - TRST " ullo& deli« Oaierma št. 13, II. n. Ako hočete imeti HT dober Gramofon vprašajte vedno Zn<tkO ^A N G E L J" ki deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte ee opehariti od gotovih novih Biatemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uspeha. Fredno kupite PIiO&ČE obiščite edino le Tržaški grafični zavod - Trst Piazza della Borsa št. 13.1, nad. - Telefon 742 ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ. Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na- Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST V soboto 18., v nedeljo 19. in pondeljek 20. marca: = i- Prazgodovinske jame v Lamoursoni. - 2. Singapore. - 3. Hotela je biti kraljica, film dolg 500 m. - 4. Srečne oči, komično. veL program dramat. novost! Čevljarska zadruga v jfiirnu == = pri Pndalolnlco čevljev v Trsta vla Barrlera vecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih Čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čeille tudi za c. kr. lojno armado ? popolno zadotoljstro. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici t slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Stran IV. EDINOST* St. 77. V Trstu, dne IS. marca 1911 slati slovenski stranki v slovenskem jeziku im to v smislu § 433 c. p. reda št. 61. Ali tisti laški „gospodiči" pri okrajnem sodišču v Kopru, ki bi prav za prav spadali še v kako ljudsko šolo, prezirajo vse zakonite predpise in vabijo naše ljudstvo dosledno v samolaŠkem jeziku na sodišče. Vedite pa vsi višji in nižji krogi justične uprave, da naša potrpežljivost se bliža h koncu ! Ali boste z nami tudi v jezikovnem pogledu postopali zakonitim potom, ali pa se mi poslužimo zakona ! Minuli so časi, ko je bilo to sodišče brez •dpora od naše strani pravo gnezdo laškega stranka rs tva! Našemu, v pretežni večini slovenskemu okraju dajte slovenskega jezika zmožnih uradnikov! Naj minejo enkrat za vselej stare tradicije, po katerih so nameščali pri sodišču samo koperske ponesrečene dijake, tudi če niso bili za nobeno rabo f človek sam ne ve, kaj bi rekel, ako se mu je dogodil slučaj, da se na kazensko slovensko vloženo ovadbo razpravlja in vodi zapisnik samo v laškem jeziku in to iz razloga, ker gospod sodnik nima na razpolago slovenščine zmožnega zapisnikarja. In kdo je temu kriv ? Menda wBefehlM iz Trsta! Res je, da se naše, ne še dovolj zavedno ljudstvo — laškim gospodičem na ljubo — poslužuje laškega jezika, samo da odpravi svoj posel, ali to naše ljudstvo treba poučiti in mu povedati, da ima vso popolno pravico na sodišču V Kopru posluževati se slovenskega jezika. Radi par laških koperskih „škarto^taov" ■e smemo trpeti, da se naš jezik zapos^V-Ija, kakor se je dogajalo do sedaj. Merodajne kroge pa poživljamo, da ukrenejo yse potrebno, da zavlada na sodišču V Kopru ona enakopravnost, ki nam je zajamčena po zakonu, Se-li višje oblasti morda bOjS „Piccola", ako je zarentačil in napisal članek o slovenizaciji Kopra, če so namestili kakega Slovenca za pisarniško moč?! Ne gospoda, mi zahtevamo in hočemo imeti na sodišču v Kopru slovenskega jezika zmožnih uradnikov te in one stroke in potem bo mir. Dotlej pa, dokler ne bo ustreženo tej naši zahtevi, ne bomo mirovali! _ Kraški. Druge slovenske dežele Umrla je v Krškem v visoki starosti 87 let gospa Josipina Hočevar, ki je bila daleč okoli znana radi svoje radodarnosti. Kraški teran. (Dalje.) Obrnil se je zato do onih posestnikov, katerih vina so bila v letih 1908 in 1909 Ha vinskih razstavah in pokušnjah odlikovana s prvo in drugo nagrado. Iz ustmenih in pismenih pojasnil 30 takih posestnikov se da ugotoviti, kako treba postopati, da se dobiva dober teran. Potrgano grozdje se dene v plavnike (bednje), ki drže navadno po 12 do 15 hI. Dve tretjini do tri četrtine grozdja se po-robka na žičnih mrežah ali v robkalnih mlinih. *) Plavniki se napolnijo, z grozdjem vedno črez vrh, in sicer tako, cfa nastaja na sredi kup, ki je višji od plavnikovih robov. Tako ostane grozdje 2 do 8 dni (največkrat 7 do 8 dni) tako dolgo, da kup upade. Vsled pritiska oziroma teže gorenjih plasti grozdja se spodaj ležeče grozdje zrnasti, nastali mošt pa vre tako burno, da ga je slišati. Nato se grozdje zrnasti največkrat z nogami, ali pa v grozdnem mlinu. Tem načinom dobljena drozga, ki burno vre, ostane 3 do 8 dni, največkrat samo 3 dni, na lupinah, plavniki se pokrijejo s pokrovi ali pa se potlači kup po trikrat na dan z lesenim kolom tako, da izgine popolnoma in ga tekočina vseskozi pokriva. Po dovršenem glavnem vrenju, ki se završi v treh dneh (ob velikem mrazu izjemoma v 8 dneh) se izpreša komaj še malo sladki mošt ter se ga dene v sode, kjer ostane, dokler se ga ne povžije, t. i, do meseca maja aH junija. Vino torej ostane na drožjih, ne da bi se ga odtočilo; ko nastopi toplejše vreme, kar se dogaja izvečine koncem meseca marca ali aprila, začenja vino drugič vreti, kar se češče vrši tako burno, da je ob sodu slišati, kako uhaja ogljikova kislina. Še-le, ko nastopi to drugo vrenje, postaja vino pravi teran, ugoden za uživanje. Ta način pripravljanja dobrega teran-skega vina sloni na stoletnih izkušnjah. Razni strokovnjaki so proti temu načinu ostro prigovarjali in so priporočevali raznovrstna izboljšanja. Toda pridelovalci so se še vsikdar zopet vračali k starodavnemu načinu, ker le-ta edini je bil v stanu dajati specifični teran. Kemična preiskovanja mošta in vina, ki jih je avtor sam napravil, so dovedla končno do spoznanja, da stara metoda kraških vinogradnikov ne le da ni neraci-jonelna, marveč da je vseskozi pravttna in smotru primerna. *) Jđnogo bolj da priprava sa robijanje, ki ♦dstranja ob enem hlastine od jagod in ta po-slednje todi raatrie. 8 tem mlinom m iiaoii zrobkatt in zmaatiti t oni uri do 10 kvintalov < grozdja* (Op- pisca). EE3NALI 0GLAJ1E! MALI OOLASI m računajo po 4 itot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat ve£. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelka. inu.....................i llllllllil.. |XAa qh gospodično, veŠSo slovenskega in IO Is D OD italijanskega jezika za mlekarno pri sv. Jakoba, ulica Ponzamno š. 5. 488 Vila obstoječa iz kuhinje, treh sob in kabineta z pol njive zemlje v bližini Gorice (Oze-Ijanu) se proda za 6 00 kron. Zadošča 3800 kron gotovine. — Naslov pove ins. oddelek „Edinosti" pod štev. 485 486 Proda se ali se odda v najem mala gostilna, zraven velike vojašnice, t kateri se prodaja domače vino in Dreheijevo pivo. Nasiov pove »Edinost' pod št. 490. 490 DmhiIm im llf n za tobakarno se sprejme takoj. ■ I UUC&jCtlKU Vešča mora biti slovenščine in italijanščine. Naslov pri .Edinosti". 493 Zabavni večer Gatteri št. 10. se vrši danes v soboto, pri g. Birsa v ulici G. 494 Raznovrstne hiše in posestva v mesta in okolici so naprodaj pod o godnimi pogoji. Z glasi ti se je pri g. Grebencu, hišnem upravitelja v „Narodnem domu". 487 Zk letoviščarje! V Ajdovščini so na w razpolago 4 moderne sobe in kuhinja z vodovodom. Na jako prijaznem intere-Ajdovščini. 484 llolrlo za g°®tilno se išče. Ul. delle pcuole nuove UPIMP gostiloa Alla citta di New-York St. 22. Gospodična S^artBSJSTt zi V« v pisavi in jeziku, z lepo pisavo, in tudi drugače" zelo izobražena, išče primerne službe. Naslov pove :nser»tni odd*!ek._442 Antonio Alberti Trst, ulica Foczisna 665, TeLefo? 23—56. Zaloga in in bogata icbera vsakovrstnih koŽuhovin. Prevzema narpčbe in vssko popravljanje. Ćlaii in pere vsak* vrst kožubovine. _157§ uren T U^cn f K&zpožu;*m izvrstno vo-mCOU I ITI LVW ■ lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj 5 kg prosto po petnem povzetju za samo kron 5"— proti jamstvu. — Friedmann M., Hernisce, Ogrsko. 437 Gostilniška in kavarniinka zadruga članov N. D, 0. reg. zadruga i omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki Be bo vršil dne 1. aprila t. L ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, ul. Lavatoio št. 1, /. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Prečitanje poročila revizorja. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev odbora in nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Razni nasveti in predlogi. ODBOR DRUŠTVO Tassametri Automobili Triestini (Tassametrov tržaških avtomobilov) si Šteje v Čast naznaniti P. T. občinstvu, da je pričelo s svojim delovanjem in ima na razpolago avtomobile-vozove na taksameter na sledečih mestih: Velik! trg (med kavarno Orien- tale in kioskom Bandel, Borzni trg (Tergestej), Hotel de la Ville, Ul. S. Spiridione (mor. IGleln Ul. G. Carducci (vogel Stadion) V lastni garagi, ulica Tiziano Vecellio štev. 5, ima društvo na razpolago občinstva odprte vozove za izlete. 'Cene po dogovoru. - TELEFOM št. 458 Gosp. društvo „Urdela" no Vrdell vknjižena zadruga z omejeno zavezo rihard novak & c. vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 26. marca 1911 ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje računov. 5. Razni predlogi in nasveti. ODBOR. Lokeuskn hranilnica In posojilnica v Lokvi .Caffć Goldoni' Trst, Piazzs Carlo fioldoni it. 2. Pijače naravne ta prve vrste. Ča«opftsl in Unstraelje. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se naj tople je priporoča FRANJO MARIN S EK. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno „PRI FRANCU" v Trsti, «L giosne Carducci 33. Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča JAKOB ORTAB. registrov, zadruga z neomejeno zavezo ^ vabi ca občni zbor kateri se vrši dne 26. marca i* l- P° popoldanski službi božji v prostorih g- Ar Maha V Lokvi št. 94. DNEVNI RED: 1. Pozdrav načelnika zadruge. 2. Čitanje revizijskega poročila za leto 1909-10- 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Slučajnosti. NAČELSTVO. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TB8T — ULICA F AKNE T O ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. Gostilna „Pri jldriji" Trattoria ,,ALL' ADRIA". Podpisani naznsnjam slavnemu občinstva, da sem odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina ln prodajam: Belo po 06 atot liter. Crno po 96, Dreheijevo pivo v »teki. po 32 st. Pobi se tudi vino spumanti po 2*40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedno preakrbljena z gorkiml in wmHiii< Jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim i Vtkoslav Kocijančič. „Kmečka hranilnica in posojilnica'" v Herpetjah —----------] registr. zadruga z neomejeno zavezo ; vabi na II. redni občni zbor kateri se vi5i v soboto 25. marca 1911 ob 3. uri pop. v uradni sobi v Herpeljah. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje rač. zaključka za upravno leto 1910. 3. Čitanje revizijskega poročila (za leto 1909) in ukrepi vslel istega. 4. Razni predlogi in nasveti. NAČELSTVO. Sv. Marija Magdalena zgornja 557 nasproti bolnišnice Sv. Mar. Magdalene. Bogata zaloga žvepla, bakrenega sulfata, min. vod, voštenih sve?, barv, Čop Rev, steklenih 5ip, mazila za vozove, galISkega petroleja itd, itd. vse po najugodnejših cenah. Pričakujoč od slavnega občinstva najdo-brohotnejše podpore se beleži udani Q FBEDOVZAKI. Y imm i smčm vogal ul. Ghega in trga vojašnice (blizn Nar. Doma in kavar. Fabria. 1Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ===== CENE ZMERNE. ===== A*ti Spumante, Refošk, zagrebški Pe-I linkovac in Sokol. Posebne vrste: Ruse po najzmernejših cenah. 3[ine^ioskop ,£dria* = v Škednju \ V soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. i. Vojaške kuhinje nove iznajdbe. — 2. Kdo je bil krivec, ganljiva drama. — 3. Nerom Tontolini, komično. ' V ponedeljek 20. marca: NOV 1/SPORED. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrži se drugi pol ure pozneje v smislu pravil. g|Qggnc] j . jj^jj J _ JjJjj j . foljj J 0 TRATTORIA jur Anflto Pompe! Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča M lUrnaian občinstvu. - Toči n inntno ▼ino: terma, Litriko, furl&aoko in belo. SteinlMdako piro. Domača kuhinja s lunomtnimi mrzlimi in corkimi ledili. — Za obilen oblik se toplovpr1 poroča FRANJO MABJLNŠB.K. Novo ieollornlca o Ro]mo Odprl sem v Rojanu, via Montorsioo It 15 novo Čevljaraico, v kateri sprejemam vsakovrstna naročila po meri in popravke. — Podružnica v Štorklji (S. Pietro 45). Za obilno podporo se toplo priporočam cenj. občinstvu udani Avgust Tavčar. Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl v ulici Istria št 8 veliko pekarno in »ladčičarno opravljeno po najmodernejšem sistemu, v kateri prodajam svež kruh 3 krat na dan, _ ter razne sladčice, biškote in likeije. — Za obilen obisk se priporoča Josip Fabjan. se je mt v Trstu, ulica Giosue Cardueci 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- BRIVNICA ———- BRADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 31G Opcinah 1 Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, veiice, voščene sveče itd. itd. Im zastopstvo Noieia PogreMa Poilja i i Trsta, Corso 49 Sprejema naročila pogrebov Itd. Itd. JOSIP MRZEK, Opčine št. 170.