Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16’—, četrtletno Din 48’—, polletno Din 96’*—, celoletno Din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. Štev. 25-52. 16. kos. V LJUBLJANI, dne 22. februarja 1936. Letnik VII. VSEBINA: 104. Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle (s tarifo). 105. Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Št. Vid. Uredbe osrednje vlade. 104. Na podstavi § 28. zakona o advokatih (za.) in po zaslišanju odvetniških zbornic in apelacijskih sodišč predpisujem tale pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle.* Predmet tarife. , Clen 1. 0) Višina nagrade za posle odvetnikov in njih pi-sarnic, kolikor dopuščajo ti posli po svoji preprostosti in naravi povprečno oceno, se določa po predpisih tega pravilnika in priložene tarife tako v razmerju stranke proti svojemu odvetniku kakor tudi pri odmeri stroškov, ki jih mora nasprotnik povrniti. (2) Nagrada in stroški za posle v kazenskih stvareh se določajo po § 322. k p. Preizkus po sodišču. Clen 2. (*) Ta pravilnik in tarifa ne posegata v pravico svobodnega dogovora o nagradi (§ 27. za.) niti v pravico sodišča, da oceni potrebo in ustreznost posameznih Poslov (četrti odstavek S 29. za. in prvi odstavek §143.grpp.). P) Ko se odmerja nagrada, ne smejo sodišča niti Slede poslov, ki niso označeni v tej tarifi, a so enaki aH Podobni v tarifi označenim poslom, seči niže, kot je označeno y tej tarifi. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 44. februarja 1936, št. 35/VI/65. — Zakon o advokatih 81- »Uradni list« št. 131/32 iz 1. 1929. Nagrada izven tarife. Clen 3. p) Tudi kadar nagrada ni dogovorjena, ima odvetnik pravico, zahtevati od svoje stranke nagrado nad tarifnimi postavkami, če je ta višji zahtevek opravičen po posebnih okolnostih ali posebnih nalogih stranke. (*) Če v posameznem primeru odvetnikovo delo po obsegu ali vrsti znatno presega povprečnost, se mu sme nagrada za to pravično odmeriti neodvisno od tarifnih postavk. Določanje vrednosti za uporabo posameznih tarifnih postavk. Clen 4. p) Kot vrednost, odločilna za uporabo posameznih tarifnih postavk, se smatra: a) v pravdnem postopku vrednost spornega predmeta; b) v izvršilnem (zavarovalnem) postopku vrednost zahtevka obenem s pripadki (člen 16.); c) v nepravdnem postopku vrednost predmeta, na katerega se posel nanaša. p) Spori iz § 36. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 se ocenijo po vrednosti zahtevka (člen 16.), za katerega se vodi izvršba, če pa imajo stvari, na katere se vodi izvršba, manjšo vrednost, pa po tej manjši vrednosti. Ce gre oporčk zoper več tožencev in je izrečena dolžnost povračila stroškov v isti odločbi, še vzame za skupne posle kot vrednost spora najvišji zahtevek, če pa je vrednost stvari, na katere se vodi izvršba, manjša, pa ta manjša vrednost. Znesek stroškov se porazdeli sorazmerno po vrednosti spora posameznih tožencev. Clen 5. Vrednost spornega predmeta (člen 4.) je radi odmere stroškov določiti po predpisih §§ 49. do 54. zakonika o sodnem postopku v grajanskih pravdah, kolikor s tem pravilnikom ni odrejeno kaj drugega, Clen 6. (‘) Če se zahteva samo del glavnice, ni za odmero stroškov odločilen skupni znesek še ne poravnane denarne terjatve, marveč samo tisti del, ki se s tožbo zahteva. (3) Če se zahteva presežek, ki ostane iz pobota vzajemnih terjatev strank, je odločilen samo znesek presežka, ki se zahteva. Člen 7. Zahtevki v inozemski veljavi se ocenijo po tečaju na dan odločbe ali poravnave o dolžnosti, povrniti stroške. Obvezni so uradni tečaji, ki jih izda minister za finance radi pravilnega pobiranja takse po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri sojenju. Člen 8. Če misli toženec, da je tožilčeva ocena spornega predmeta, ki ni denarni znesek, ali pravdnega interesa previsoka ali prenizka, sme to prigovarjati najdalj na prvi sporni razpravi. V takem primeru določi sodišče, če se stranki ne zedinita, po možnosti brez nadaljnjih poizvedb in ne da bi se prizadejali stroški in se rešitev spora znatno zavlekla, po svobodni oceni vrednost spornega predmeta radi odmere stroškov, toda samo v mejah tistih vrednosti, ki sta jih navedli stranki. Tako določitev vrednosti ni moči izpodbijati s pravnim sredstvom. Člen 9. j1) Če je po tožilčevih navedbah za iztoževano storitev, ki ni denarni znesek, dogovorjena nasprotna storitev v denarju, je odločilen za odmero stroškov ta po tožilčevih navedbah dogovorjeni ali primerni znesek nasprotne storitve. Če je ocenil tožilec v tožbi sporni predmet (drugi odstavek § 51. grpp.) ali svoj interes (§ 54. grpp.) više, je odločilen ta višji znesek. (’) Če toženec trdi, da je navedel tožilec dogovorjeno ali primerno nasprotno storitev v denarju ali svoj interes previsoko ali prenizko, vzame sodišče, če se stranki ne zedinita, na toženčev predlog kot sporno vrednost v podstavo po členu 8. določeni znesek nasprotne storitve. (3) Te določbe veljajo smiselno tudi za ugotovitvene spore, v katerih naj se ugotovi neko pravno razmerje, ki zavezuje za nasprotno storitev v denarju. Člen 10. (*) Če se vrednost spornega predmeta, ki ni denarni znesek, med pravdo tako izpremeni, da tožilčeva ocena spornega predmeta ali njegovega pravdnega interesa ali nasprotna storitev v denarju, ki jo je označil tožilec kot dogovorjeno ali primerno, očitno ne ustreza več obstoječim vrednostnim razmeram, se na predlog ene stranice sporni predmet ali pravdni interes radi odmere stroškov na novo oceni. Če se stranki ne zedinita, določi sodišče novo vrednost po členu 8. (*) V postopku na tretji stopnji se predlog za novo oceno lahko poda v revizijskem spisu ali v revizijskem odgovoru. Če se poda predlog v revizijskem odgovoru, sme sodišče zahtevati, naj se predlagatelj revizije o tem izjavi. (3) Če se je sporni predmet med pravdo večkrat ocenil, je za odmero stroškov celotnega postopka, kar ga je opravljenega pred odmero stroškov, odločilna sporna vrednost, ki velja ob času odločbe ali poravnave o dolžnosti, povrniti stroške. (‘) Ta določba velja tudi v postopku o pravnih sredstvih, velja pa glede stroškov na nižjih stopnjah samo tedaj, kadar se odmerijo ti stroški na višji stopnji. Če se odločba ene ali več stopenj povsem ali delno ukine, se v novi odločbi o glavni stvari vzame za odmero stroškov, nastalih na stopnjah, katerih odločbe so bile ukinjene, v podstavo sporna vrednost. (5) Določba odstavka (4) velja tudi tedaj, kadar se tečaj, ki je po členu 7. odločilen za oceno, med postopkom pri višjih sodiščih izpremeni. Člen 11. j1) Če se zahteva dajanje preživnine ali preskrbe ali plačevanje rente za zadobljene telesne poškodbe, se vzame za vrednost spornega predmeta dvoletni znesek, če se pa zahteva preživnina za manj ko 2 leti, pa skupni znesek za ta čas. (3) Če se zahteva, naj se zneski preživnine znižajo ali zvišajo, se vzame za vrednost spornega predmeta dvoletni znesek zahtevane zvišbe ali znižbe. (3) Zahtevek, naj se daje začasna preživnina, se oceni po enoletnem znesku. Člen 12. Sporni predmet se oceni: 1. v rabokupnih sporih, če znaša odpovedni rok ali rok za izpraznitev, ki ga predlaga tožilec, največ 1 mesec, na 800 dinarjev, če znaša ta rok več ko 1, a ne več ko 6 mesecev, na 4.000 dinarjev, pri daljših rokih pa na 8.000 dinarjev; 2. v sporih o tožbah na izpraznitev in zaradi motene posesti na 4.000 dinarjev; 3. v sporih o priznanju ali izpodbijanju zakonskega rojstva in v zakonskih sporih na 12.000 dinarjev. V sporih o priznanju nezakonskega očetovstva na 4.000 dinarjev. V vseh teh primerih se upoštevajo za odmero stroškov posebej tudi še zahtevki imovinskopravne narave, ki so z njimi združeni; 4. v stvareh trgovinskega registra se vzame za vrednost predmeta, na katerega se posel nanaša, kolikor ni iz predloga razvidna druga vrednost, višina poslovne glavnice ali najmanj: pri poedinskih tvrdkah 10.000 dinarjev, pri delniških družbah 300.000 dinarjev, pri ostalih družbah pa 30.000 dinarjev. Člen 13. * Pri rekurzih, s katerimi se izpodbija odmera stroškov, se vzame, da je vrednost spornega predmeta proti nasprotniku znesek stroškov, za katerega je uspelo, da je bil prisojen ali da ni bil priznan, proti lastni stranki pa znesek, čigar prisoja ali hepriznanje sta se zahtevala. Če znesek stroškov, s katerim se je uspelo ali ki ni bil priznan, ne presega 100 dinarjev, sme zahtevati vložilec rekurza od svojega nasprotnika samo povračilo pisarniških pristojbin in izdatkov v gotovini Člen 14. Za uporabo tarife se vzame pri vrednosti do vštetih 1.000 dinarjev vsakih začetih 100 dinarjev, pri vrednosti od 1.000 do vštetih 10.000 dinarjev vsakih začetih 1.000 dinarjev, od 10.000 do vštetih 50.000 dinarjev vsakih začetih 5.000 dinarjev, od 50.000 do vštetih lOO.CjpO dinarjev vsakih začetih 10.000 dinarjev, od 100.000 dinarjev dalje pa vsakih začetih 50.000 dinarjev za polne. Člen 15. C1) Če se iztožuje z eno tožbo več zahtevkov in pa če se združi več pravd, v skupno razpravo, dokler se ta združitev ne ukine, je treba radi odmere stroškov vred- nosti spornih predmetov sešteti. To velja tudi, kadar se združi razprava o tožbi in o nasprotni tožbi ali o vmesnem predlogu, da se ugotovi obstoj nasprotne terjatve, ki jo uveljavlja toženec radi pobota. (2) Če je o zahtevkih, uveljavljenih v isti tožbi, po izrečnem sklepu sodišča razpravljati posebej, je za vsako teh posebnih razprav za čas razdružitve odločilna za odmero stroškov samo dotična delna vrednost. (3) Izprememba v vrednosti spornega predmeta zaradi izpremembe tožbe, razširitve ali utesnitve tožbenega zahtevka ali delnega dokončanja spora, se upošteva za Posle, opravljene po izpremembi, ne da bi se segalo v določbo odstavka (4). Kolikor je nastala izprememba z izjavo strank, se upošteva že za dotično pismeno vlogo ali dotični narok, toda za narok samo tedaj, kadar je nastala podstava za izpremembo že pred narokom. (4) Če se utesni tožbeni zahtevek med pravnim sporom na pripadke, je odtlej vzeti kot sporno vrednost za stvari zbornih sodišč, ki so dodeljene senatu, 20.000 dinarjev, za stvari zbornih sodišč, ki naj jih reši sodnik Poedinec, 8.000 dinarjev, za stvari pri sreskih sodiščih 800 dinarjev, vendar nikoli več ko polovico prvotne sporne vrednosti. To velja tudi, kadar se utesni tožbeni zahtevek v glavni stvari v stvareh zbornih sodišč, ki so dodeljene senatu, na manj ko 20.000 dinarjev, v stvareh zbornih sodišč, ki jih rešuje sodnik poedinec, na manj ko 8.000 dinarjev in v stvareh sreskih sodišč na manj ko 800 dinarjev. Člen 16. (4) V izvršilnem (zavarovalnem) postopku se odmerijo stroški: 1. če je podal predlog zahtevajoči upnik ali drug upravičenec, po vrednosti glavnične terjatve obenem z vsemi še ne poravnanimi pripadki vsake vrste, ki so dospeli do časa, ko je bil podan predlog za dovolitev izvršbe ali za ponovno opravo izvršbe; 2. če je podal predlog zavezančev dolžnik, po vrednosti iz točke 1., če je pa zarubljena terjatev nižja, po njeni vrednosti; 3. če je podal predlog zavezanec, po vrednosti nasprotnikove terjatve, na katero se nanaša predlog; 4. za predloge ponudnika in kupca na dražbi je odločilen največji doseženi ponudek. (2) Stranka mora radi odmere stroškov posamez navesti višino še ne poravnanih pripadkov in izračuniti njih skupni znesek. Če tega ne stori, se pripadki ne upoštevajo. Člen 17. (x) Če ni vrednost predmeta, na katerega se nanaša Posel, izražena v številkah in se tudi drugače iz razpokanih podatkov ob uporabi gorenjih predpisov ne Ja določiti, je vzeti za sporno vrednost v stvareh zbornih sodišč, ki so dodeljene senatu, 80.000 dinarjev, v stvareh zbornih sodišč, ki naj jih reši sodnik poedinec, 40.000 dinarjev in v stvareh sreskih sodišč 4.000 dinarjev. (J) Če ne gre tožbeni zahtevek na izplačilo določene vsote domačega denarja ali če ni določen s stalnim zneskom (člen 12.), je treba v odločbi v odstavku o stroških VSelej navesti vrednost, ki je bila vzeta v podstavo od-meri stroškov. Zvišba pristojbin, če jc več strank. Člen 18. Kadar je na eni ali drugi strani več oseb, gre od-vetniku zvišba njegovih pristojbin: zvišba znaša: a) če sta na eni ali drugi strani samo dve osebi, 10%; b) za vsako nadaljnjo osebo na eni ali drugi strani 5%, nikoli pa več ko skupaj 50%, vštevši pavšalno postavko. Izdatki v gotovini. Člen 19. (4) Izdatke za taksne in poštne pristojbine in druge izdatke v gotovini je povračati posebej, kolikor ni v naslednjih določbah kaj drugega odrejeno (člen 25.). (2) Izdatki v inozemski veljavi se morajo povrniti odvetniku, če ne pristane na povračilo v inozemski veljavi, v domačem denarju, in sicer po njegovi izbiri ali po tečaju na dan plačila ali pa po tečaju tistega dne, ko je izdatke napravil. Oprava več poslov na istem potu. Člen 20. Če se opravita na istem potu dva posla ali več, se smejo zaračuniti potni stroški (tar. štev. 9) samo enkrat. V takem primeru je te stroške pravično porazdeliti na posamezne posle. Seznamki stroškov (računi). Člen 21. t1) Za sestavo seznamka stroškov in pristojbinskih računov za svojo stranko nima odvetnik pravice do druge nagrade kakor do pisarniških pristojbin (tar. štev. 10). (2) Pač pa je odvetnik upravičen zahtevati, kadar je nasprotna stranka zavezana povrniti stroške, za sestavo seznamka stroškov dvojni znesek pisarniških pristojbin (tar. štev. 10). Nagrada pri skupnem poslovanju več odvetnikov. Člen 22. Za posle, ki jih poveri stranka več odvetnikom skupaj, dobi vsak odvetnik za svoje posle od svoje stranke, če ni s posebno pogodbo kaj drugega določeno, popolne tarifne pristojbine. Odvetnik kot pooblaščenec za vročitve. Člen 23. Odvetnik, ki je postavljen samo kot pooblaščenec za vročitve, ima zgolj pravico do pisarniških pristojbin, ki se nabero za pošiljanje spisov in za morebitna pisma (tar. štev. 10 in 11) kakor tudi do pristojbin za sestavo pisem (tar. štev. 4 in 5). Posebne pismene vloge in predlogi. Člen 24. Pismene vloge kakor v spornem tako tudi v izvršilnem (zavarovalnem) postopku se nagrajajo posebej le, če se ne morejo združiti z drugimi pismenimi vlogami ali kolikor sodišče spozna, da je potrebno ali ustrezno, da se vlože posebej. Tudi ni dopustno, da se posebej nagrajajo predlogi, ki se podajo pri ustni razpravi ali ki jih je po zakonskih predpisih podali pri taki razpravi- Pavšalna postavka za postranska dela. . Člen 25. ’ (4) Namesto nagrade po tarifi za vse posle, ki spadajo pod tar. štev. 4 do 8, 10 in 11 in pod člen 21. tega pravilnika, in hkratu kot povračilo za vse poštne pri- stojbine za pisma v naši državi gre nagrada po pavšalni postavki. (’) Vsi ti posli in izdatki so morajo nagraditi po pavšalni postavki, kolikor so bili za ©stvaritev ali obrambo pravice zoper nasprotnika potrebni. Vendar pa to ne izključuje odvetnikovega zahtevka proti stranki, ki jo zastopa, do nagrade za nadaljnje posle, ki so sicer plačani po pavšalni postavki, ki jih je pa opravil odvetnik v interesu ali po nalogu svoje stranke. (*) Pavšalna postavka znaša: a) V spornih stvareh: na prvi stopnji: 40% pri sporni vrednosti do vštetih 1.000 Din; 25% pri sporni vrednosti nad 1.000 dinarjev do vštetih 10.000 dinarjev; 15% pri sporni vrednosti nad 10.000 dinarjev; na višjih stopnjah: 25% pri sporni vrednosti do vštetih 1.000 Din; 20% pri sporni vrednosti nad 1.000 dinarjev do vštetih 10.000 dinarjev; 10% nad 10.000 dinarjev. b) V vseh drugih pravnih stvareh: na prvi stopnji: 25% pri vrednosti predmeta, na katerega se posel nanaša, do vštetih 1.000 dinarjev; 20% nad 1.000 dinarjev do vštetih 10.000 Din; 15% nad 10.000 dinarjev; na višjih stopnjah: 20% pri vrednosti predmeta do vštetih 1.000 dinarjev; 15% nad 1.000 dinarjev do vštetih 10.000 Din; 10% nad 10.000 dinarjev. Odstotki se računijo od zneska nagrade. Izvzeti so potni stroški in drugi izdatki v gotovini. (*) Po pavšalni postavki se ne plačujejo taki posli med izvensodnimi ustnimi ali pismenimi razpravami, ki so se opravili pred ali med sodnim postopkom, da bi se preprečila pravda ali sklenila poravnava, če je bilo zanje treba več časa in truda. Te posle je nagraditi posebej po postavki, ki je določena v tarifi za vsak posamezni posel. (*) Ce opravi posel, ki spada pod točko 2. tar. št. 3, odvetnik ali odvetniški pripravnik, ki ima svoj sedež v območju okrožnega sodišča, pod katero spada kraj, kjer se je posel opravil, v kraju zunaj odvetnikovega prebivališča, je treba priznati za ta posel ustrezajoči del plačila po pavšalni postavki dvojno. Ce ne zahteva odvetnik povračila potnih stroškov ali če se mu ti ne priznajo, ker bi se po mnenju sodišča lahko dal nadomestovati po odvetniku na sedežu sodišča, sme zahtevati za posle tiste vrste, ki je navedena v tem odstavku, dvojni znesek dotičnega dela plačila po pavšalni postavki, najsi je opravil te posle sam ali pa ga je v tem kdo drug na-domestoval. Okrajšani zaznamek in odmera stroškov. Clen 26. (‘) Pri vseh predlogih, o katerih odloča sodišče brez ustne razprave, izvzemši pravna sredstva, in v spornih stvareh, ki se končajo pri prvem naroku ali v sporni razpravi, ki spada pod tar. štev. 2, se smejo zaznamovati stroški tako, da se izrečno ali molče opozori na popis, razpoložen pri sodišču ali objavljen v »Službenih novinah«, vseh tistih poslov in izdatkov, ki se redno dogajajo in zaračunjajo v preprostih in pogostoma se ponavljajočih primerih, in tarifni preračun dotičnih na- grad, in zahteva povračilo tarifnih stroškov (normalnih stroškov). (s) Ti vnaprej sestavljeni popisi in računi stroškov morajo biti za vse sodne oddelke z enakim področjem enaki in se smejo, kolikor niso objavljeni v »Službenih novinah«, razpoložiti samo s pristankom starešine sodišča. Prehodne in končne določbe. Clen 27. Kolikor se sklicuje pravilnik na predpise zakona o izvršbi in zavarovanju in zakonika o sodnem postopku v grajanskih pravdah, ki nista, odnosno nista v vseh pravnih območjih v veljavi, je treba, dokler ne dobita obvezno moč, s temi predpisi razumeti ustrezajoče predpise sedanjih zakonov. Clen 28. (9 Za čas, dokler trajajo nepovoljne gospodarske razmere, se odvetniku pristoječe nagrade, vštevši pavšalno postavko, vendar brez potnih stroškov in ostalih izdatkov v gotovini, zmanjšajo za 12%. (») Dan, ko prestani veljati določba prednjega odstavka, določi minister pravde. Clen 29. Ta pravilnik in tarifa stopita v veljavo v 15 dneh po razglasitvi v »Službenih novinah«. Ni ju pa uporabljati na dela odvetnikov in njih pisarnic, opravljena pred dnem, ko stopita v veljavo. V Beogradu, dne 6. februarja 1936; št. 12.560. Minister pravde dr. M. Miškulin s. r. Tarifa. A. POSLOVNA NAGRADA. Tar. štev. 1. Za naslednje vloge, kolikor so preproste: navadna naznanila in poročila sodišču; zaprosila pri sodišču in drugih oblastvih za podelitev pojasnil, potrdil, izpričeval, prepisov ali odpravkov, za vpogled v spise ali vrnitev prilog; predlogi, da se postavi skrbnik za nasprotno stranko; umiki tožb, predlogov ali pravnih sredstev; izjave odreke; upori v opominjalnem postopku, s katerimi se samo upor zglaša; zaprosila in izjave o rokih, narokih, vročitvi in druge podobne prošnje in izjave, ki se nanašajo samo na vnanjo stran postopka; predlogi za prevzem, odnosno nadaljevanje postopka, ki miruje ali ki je ukinjen, predlogi, da se določi narok za ustno sporno razpravo po § 494. grpp.; predlogi, da se popravi sodba; prizivni odgovori, s katerimi se brez nadaljnjih izvajanj v stvari samč izjavlja odpoved ustni prizivni razpravi ali predlog, naj se taka razprava določi; predlogi vseh vrst za odmero stroškov; predlogi, naj se na novo določi vrednost spo- ra> ki je odločilna za odmero stroškov, in nasprotne izjave o teh predlogih; odpovedi terjatev in pooblastil; predlogi za ustavitev [točka 7. odst. j1) § 38., točka 3. § 165. ip.]; ” izjave, s katerimi se sporoča soglasje s kakim predlogom, in izjave, da se zahteva poravnava terjatev s plačilom v gotovini (§ 135. ip.); izjave zavezančevega dolžnika o obstoju in višini zarubljene terjatve; pismene prijave za opravo izvršbe: pri vrednosti predmeta: a) do vštetih 1.000 dinarjev . . . . . 2% b) nad 1.000 dinarjev do vštetih 2.000 dinarjev vrhu tega od presežka nad 1.000 dinarjev................................ 4%0 c) nad 2.000 dinarjev do vštetih 30.000 dinarjev vrhu tega od presežka nad 2.000 dinarjev................................ 2%0 č) nad 30.000 dinarjev do vštetih 50.000 dinarjev vrhu tega od presežka nad 30.000 dinarjev ........ l%o d) nad 50.000 dinarjev do vštetih 100.000 dinarjev vrhu tega od presežka nad 50.000 dinarjev ...........................*/io%o e) nad 100.000 dinarjev vrhu tega od presežka.nad 100.000 dinarjev . . . 2/io°/oo Tar. štev. 2. 1. Za naslednje vloge, kolikor so preproste: tožbe: menične tožbe, posojilne tožbe, tožbe iz poroštvene pogodbe (jamstva), tožbe na plačilo kupnine za premične stvari in na plačila po službeni pogodbi in pogodbi o delu, saldovne tožbe, tožbe na plačilo zakupnine ali najemnine, odpovedi rabokupnih pogodb in predlogi, da se predaj ali prevzemi rabokupna stvar, če brez kakršnihkoli izvajanj stvarnega stana in brez dokaznih predlogov zgolj navajajo razloge za odpoved, prošnje, da se izdaj pogojno plačilno povelje, in tožbe o oporekih po § 36. ip.; ugovori: odgovori na tožbe in ugovori zoper menične plačilne naloge, čekovne plačilne naloge in plačilne naloge v mandatnem postopku, če se s temi pravdnimi spisi zgolj prerekajo navedbe tožbe in se samo predlaga, da se tožba zavrni ali plačilni nalog ukini, ugovori v rabokupnem postopku brez kakršnihkoli izvajanj stvarnega stana in brez dokaznih predlogov, upori v opominjalnem postopku, ki so združeni z navedbo dejanstev ali dokazil; druge vloge: a) v pravdah: pripravljalni spisi, ki podajajo samo nove dokazne predloge brez navedbe novih dejanstev in brez pravnih izvajanj, obvestitve druge osebe o pravdi in izjave o pristopu glavnega ali postranskega in-tervenienta, toda poslednje samo tedaj, če hkratu ne podajajo izvajanj stvarnega stana ali dokaznih predlogov, predlogi, da se izdaj sodba zbog zamude po § 494: grpp., predlogi za postavitev v prejšnji stan; b) v izvršilnih stvareh: vsi predlogi, kolikor niso našteti pod.tar. štev. 3 ali ne spadajo pod tar. štev. 1; c) v zemljiškoknjižnih stvareh: vsi' - predlogi - za zemljiškoknjižne ; vpise tako med izvršilnim (zavarovalnim) postopkom kakor tudi zunaj tega postopka; i ■ : č) v nepravdnem postopku: predlogi za. trgovinsko-sodne vpise vseh vrst, razen tistih, ki .so navedeni v tar. štev. 3, prijave terjatev, predlogi za-uvedbo stečaja, prošnje, ,da se uvedi postopek radi razveljavitve (amortizacije) listin, depozitni predlogi in predlogi za izdajo. * 2. Za naslednje naroke: - ' prvi naroki, tudi če se izreče sodba; na podstavi pripoznave ali odpovedi ali zbog izostanka ali se sklene poravnava ali prijavijo ugovori ali tožba umakne; naroki, pri katerih se stranke samo zaslišijo zunaj sporne razprave in ki ne služijo za izvedbo dokazov, naroki, pri katerih je opraviti s poravnavo dogo-, vorjeno ali razodetno prisego; na predlog ali po službeni dolžnosti preložene sporne razprave ali drugi naroki, če ni bilo razprave; . sporne razprave, pri katerih sie takoj, š& preden so se v dotični stvari začela izvajanja stvarnega stana, izreče sodba zbog izostanka ali na podstavi pripoznave ali odpovedi ali se sklene pOrav- -nava; naroki, ki so določeni samo za sklenitev poravnave; naroki pred odrejenim ali zaprošenim sodnikom, na katerih se zaradi izoštan-ka oseb, ki naj 'bi se zaslišale, opusti izvedba odrejenih dokazov; naroki v nepravdnem postopku, pri katerih se stranke samo zaslišijo in ki ne služijo v dokazne namene, kolikor ne spadajo pod tar. štev. 3: pri vrednosti predmeta: a) do vštetih .1.000 dinarjev , , . 5J/o ' b) nad 1.000,. dinarjev do, vštetih 2.000 dinarjev vrhu tega odpre- sežka zneska nad 1.000 dinarjev _"2°/0 , c) nad 2.000 dinarjev do vštetih , 12.000 dinarjev vrhu tega od presežka zneska nad 2.000 di- / narjev • • ........................l1/®0/® č) nad 12.000 dinarjev do vštetih 30.000 dinarjev vrhu tega od presežka zneska nad 12.000 dinarjev . . . . . . 1*/* d) nad 30.000 dinarjev do vštetih 100.000 dinarjev vrhu tega od presežka nad 30.000' dinarjev . ■ V*0/«- e) nad 100:000 dinarjev vrhu tega • od'presežka zneska delovnega časa- (pripomba 3.) četrtina. v tar* štev. 2'določene pristojbine, vendar nikoli vec-ko 50 dinarjev za uro. , P r i p.o-m b a k. t a r, š t e v.-.9. _ 1. Za odvetnikovo štariovaliŠče po tej tarifni številki velja kraj, kjer je njegbva pi-sarnica. " 2. Če je dala vozilo," ki: pristoji po tej tarifi, stranka sama, se izgubi pravica do povračila pristojbine za voz. 3. Za delovni čas velja čas od 8. do 18. ure. 4., V točki IV, b) določena pristojbina za čas med 18. uro in 8. urd, če prenoči odvetnik ali odvetniški pripravnik v kraju, kjer se opravlja posel, ali , če prekine vožnjo na potu, se ne daje za več ko 7 ur. C. PISARNIŠKE PRISTOJBINE. Tar. štev. 10. Za prepis .spisa in prilog na-čisto, vštevši -primerjanje in odpravo kakor tudi' nabavo pisalnega materiala, za vsako stran z najmanj ,25 pisanimi vrstami j— začeto stran/ je računiti za celo- — pri čemer ni razločka, ali se pomnožu-jejo spisi. Si pisanjem ali-mehanično ali ob uporabi tiskovin; za oddajo spisa; na pošto ali brzojavni urad ali za predajo pri oblastvih, dalje za prejem spisa; i za izplačilo poštne nakaznice ali nakaznice Poštne hranilnice na pošti ali za vplačila, ki se ' opravijo s poštno nakaznico, položnico ali čekom, za vsak posamezni primer, če presega nakazani ali vplačani znesek 100 dinarjev, pri vrednosti predmeta: Din a) do 1000 dinarjev.............................. 1*—• b) nad 1000 dinarjev do vštetih 10.000 dinarjev . . — . . . 'J. .. . . . . . 2'— c) nad 10.000 dinarjev do vštetih 50.000 dinarjev 3'— ; č) nad 50.000 dinarjev ........ 4'— Pripomba k tar. štev. 10. 1. Če se izdelujejo prepisi v veliki obliki, prepisi računov, tabel ali izkazov, sestoječih večinoma iz številk, gre dvojna pristojbina, določena v tej tarifni številki. 2. Za izdelavo odpravka, določenega za pisarniški akt, gre isti znesek kakor za prepis na čisto. 3. Če se podajo sodišču vloge brzojavno, je treba poleg tarifne nagrade za vlogo tudi za oddajo telegrama povrnili ustrezno brzojavno pristojbino kot izdatek v gotovini; za spis, ki ponovi to vlogo, se daje samo pisarniška pristojbina. Tar. štev. 11. Za zaznambo zakonskega ali sodniškega roka ali drugega pravno važnega roka ali naroka in za pregled vročenih ali vpcslanih spisov, ki je za to potreben: dvojna v tar. štev. 10 določena pristojbina. Banove uredbe. 105. II. No. 6209/1. Razglas. S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave z dne 27. novembra 1935, II. No. 26.750/3, je bil razrešen občinski odbor občine Št. Vid nad Ljubljano. Na podstavi § 131. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 29. marca 1936. Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Služb, list« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1936. Ban: dr. Natlačen s. r. I ‘ . 1 _____ Izdaja kraljevska banska, uprava Dravske fbanovine; njeD predstavnik ln urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in'zalaga Tiskaraa Merkur d. d, t Ljubljani; njen predstavnik;. Otmar MiUalak r Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 16. kosu VII. letnika z dne 22. februarja 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 804/2. 581 Razglas. Na osnovi § 5. zakona z dne 16. julija 1892, dr', zak. št. 202, se je vpisala ^Trgovska bolniška blagajna, registrirana pomožna blagajna v Ljubljani« v register pomožnih blagajn pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Namen te blagajne je, da nudi svojim članom in njihovim svojcem zdravniško pomoč, zdravila in bolniško oskrbo. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. februarja 1936. Za bana pomočnik: dr. Majcen s. r. H* K V-No. 133/21—1936. 570 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad-njo spodnjega ustroja banovinske ceste Reka—Sv. Areh, odsek km 6.334—3.985 (zemeljska dela in objekti) L javno pismeno ponudbeno licitacijo •‘a dan 28. marca 1936 ob 11. uri dop. v_ pisarni sreskega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta 26. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnici urami pri sreskem cestnem odboru Maribor. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote edobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 511.187-50. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. februarja 1936. vI/2 No. 7321/1. 548-3-2 Razpis. Na temelju zakona o državnem računo-v°dstvu čl. 82. do 165. in oddelka B. Pogodbe in nabave — se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa **> mesnih izdelkov ter slanine, moke in 'Ulevskih izdelkov, mleka in mlečnih izmikov, špecerijskega in kolonialnega blaga, hišnih potrebščin ter kuriva, v kolikor se posamezni zavodi glede nekaterih potrebščin ne oskrbujejo v last-111 režiji ali jih krijejo na drug način, v prorač. letu 1936./37., to je za dobo 1. aprila 1936 pa do 31. marca 1937 *a sledeče zavode: *• Banovinska splošna bolnica v Mariboru, 2. Banovinska bolnica v Celju, 3. Banovinska bolnica v Murski Soboti, 4. Banovinska bolnica v Slovenjgradcu, 5. Banovinska bolnica v Brežicah. 6. Banovinska ženska bolnica v Novem mestu, 7. Banovinska bolnica in hiralnica v Ptuju, 8. Banovinska hiralnica v Vojniku, 9. Banovinsko zdravilišče za tuberkulozo na Golniku, 10. Gluhonemnica v Ljubljani, 11. Banovinski dečji dom v Ljubljani, 12. Banovinski dečji dom v Mariboru, 13. Zavod za slepo deco v Kočevju. Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 16. marca 1936 ob desetih dopoldne v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej. Za banovinsko splošno bolnico v Mariboru in dečjj dom v Mariboru se vrši skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa je skupna licitacija v pisarni gluhonemnice. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazila potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo. Dobavna pogodba se more vsake tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo pa je treba ponuditi za vso dobavno dobo. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. februarja 1936. 5j; V-No. 170/19—1936. 543-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča (brez dobave kock in robnikov) na drž. cesti štev. 2 od km 625.500 do 633.950 (Št. Vid—Je-perca) i. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. marca 1936 ob 11. uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in pouudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: a) za alternativo za cestišče od cementnega betona Din 6,080.047'80, b) za alternativo za cestišče od asfaltnega betona Din 6,337.347'80. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter sekcije. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1936. V. No. 170/20. 542-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 1990 ton kock ter 3448 metrov robnikov za tlakovanje državne ceste štev. 2 od km 625.500—633.950 (Št. Vid—Je-perca) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. marca 1936 ob 11. uri dop. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 1,106.237’20. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter sekcije. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 15/36-2. 588 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Kravanja Kristina, rojena 5. maja 1897 v Marxloch, Nemčija, zadnje bivališče v Kupljeniku št. 10, srez Radovljica, je odšla leta 1914. v Nemčijo in . ni od tedaj dalje nobenega glasu od nje. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1. o. d. z., se uvaja na prošnjo njene sestre Kravanja Marije, služkinje v Kobaridu št. 91, Italija, zastopane po pooblaščencu Peganu Alojziju, javnem notarju v Radovljici, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešanki poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Peganu Alojzu, javnem notarju v Radovljici. Kravanja Kristina se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljuhlinni. odd. IV., dne 13. februarja 1936. $ VI R 1099'36—3. 579 Amortizacija. Na prošnjo Fašmana Antona, posestnika v Zimici št. 58, p. Sv. Barbara v Slov. goricah, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nie imetnik poziva, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši z dnem razglasa, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vložna knjižica brez moči. Oznamenilo: Vložna knjižica št. 22.236 Posojilnice v Mariboru r. z. z o, z. — Narodni dom, glaseča se na ime Fašman Marija z vlogo Din 401'41. Sresko sedišče v Mariboru, odd. VI., dne 17. februarja 1936. Og 6/36-3. ^ 589 Amortizacija. Na prošnjo Nareda Franceta, posestnika v Mahnetih št. 4, p. Begunje, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilnih knjižic, ki ju je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da sta hranilni knjižici brez moči. Oznamenilo: Hranilni knjižici Posojilnice v Cerknici r. z. z n. z. 1. št. 3029 s saldom Din 223'35 in 2. št. 3202 s saldom Din 1311-23, obe glaseči se na ime Nared Andrej, Mahnete. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 12. februarja 1936. I 1571/35—12. # 568 Dražbeni oklic. Dne 4. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kokra, vi. št. 49. Cenilna vrednost: Din 48.043-—. Vrednost pritikline: Din 2.500-—. Najmanjši ponudek: Din 35.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 17. februarja 1936. Va I 3875/35-8 ^ 532 Dražbeni oklic. Dne 2 6. marca 1936 ob enajst i h bo pri jwdpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. 1138 (hiša št. 30 na Cesti IV. v Rožni dolini, drvarnica, dvorišče,, vrt). Cenilna vrednost: Din 102.481-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 56.110 . Vadij: Din 10.250—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najnozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va, dne 3. februarja 1936. II 82/35—8. 575 Dražbeni oklic. Dne 2 6. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin (hiše št. 170 v Dol. Logatcu ter zemljiške parcele št. 600/17, pašnika): zemljiška knjiga Dol. Logatec, vi. št. 787. Cenilna vrednost: Din 15.300-—. Vrednost pritikline: Din 5.825—. Najmanjši ponudek: Din 7.700-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, js priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Logatcu, dne 17. februarja 1936. I 384/35—7. 587 Dražbeni oklic. Dne 2 0. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nadlesk, vi. št. 311. Cenilna vrednost: Din 30.000-—. Najmanjši ponudek: Din 20.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ložu, dne 13. februarja 1936. IX I 5096/35. # # 569 Dražbeni oklic. Dne 20. marca 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga mesto Maribor, vložna št. 108. Cenilna vrednost: Din 362.683-50. Najmanjši ponudek: Din 181.341-25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 13. februarja 1936. I 1589/34. # 564 Dražbeni oklic. Dne 26. m a r c a 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, travnikov, njiv): zemljiška knjiga Cikečka vas, 1 /1«» vi. št. 6, 190, 'A vlož. št. 206. Cenilna vrednost: Din 6509-75. Najmanjši ponudek: Din 4340-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom diražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 14. februarja 1936. •j. I 966/35. 565 Dražbeni oklic. Dne 26. marca 1936 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ropoča, 'A vi. št. 18, 203, Pertoča, A vi. št. 190. Cenilna vrednost: Din 43.692-—. Najmanjši ponudek: Din 29.129-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. februarja 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 126. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: Elektrarna v Kranju Pavel Mayr & drug. S sklepom sreskega sodišča v Kranju z dne 18. januarja 1936, posl. št. 1 70/36 in I 110/36, je bila dovoljena prisilna uprava zavezancu dr. Šemrovu Francetu kot sodružabniku gorenje tvrdke lastnega podjetja. Za prisilnega upravnika je bil imenovan Češenj Karel, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, podružnica Kranj-Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1936. Rg A III 126/6-8 * 127. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: Črna-Kaolin, deln. družba. S sklepom sreskega sodišča v Kamniku od 11. decembra 1935 in 20. januarja 1936, posl. št. I 1603/35, je bila dovoljena prisilna uprava rudniškega obrata ter bil imenovan za prisilnega upravnika Pirnat Ludvik, arh. uradnik v pok-v Kamniku. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 8. rebruarja 1936. Rg B H 36/5,6 * 128. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: Donava—Sava—Jadransko morje železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Vpiše se član upravnega sveta ing. Senjanovič Petar, pomočnik ministra v Beogradu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1936. Rg B III 10/17 * 129. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: »Jugosijaliea« družba z o. z. S sklepom občnega zbora družbenikov z dne 28. januarja 1936, opr. štev. 284/1936, se je osnovala v Zagrebu podružnica podjetja pod tvrdko: »Jugosija-liea«, družba z o. z., podružnica Zagreb, ali srbskohrvatsko: »Jugosijaliea«, društvo s o. j., filijala Zagreb. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1936. Rg C V 164/2 * 130. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: »Salus« d. d. Trgovsko pooblastilo se je podelilo za Podpisovanje pošte mag. pharm. Logarju Josipu in Dereani Mileni, obema uradnikoma družbe v Ljubljani. Imenovana podpisujeta za firmo, vsak skupno z enim upravnim svetnikom ali s prokuristom in v odsotnosti teh pa oba skupno. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1936. Rg B 1 145/17 * 131. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: »Šuma« družba z o. z. Sušilnica in veletrgovina šumskih semen ter šumska industrija. Izbriše se Jenko Jelki podeljena pro-kura, vpiše pa se Jenku Voju Francu, Privatnemu uradniku v Zagrebu, Zvoni-niirova 1, podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1936. Rg C V 46/3 * 132. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 6. februarja 1936. Besedilo: Avtomatični bife v Mariboru, družba z omejeno zavezo. Družbena pogodba se je spremenila z notarskim zapisom z dne 24. januarja 1936, posl. štev. 1118/36, in sicer v čle-n>h »sedmič« in »osmič«. Družbo zastopajo poslovodje sodno in izvensodno in podpisujejo družbeno tvrdko pravnoveljavno tako, da prista-v‘ta vedno po dva poslovodji kolektivno Pod tvrdkino po komerkoli napisano Mi s štampiljko odtisnjeno ali natisnjeno besedilo svoj svojeročni podpis, '-e se nastavijo prokuristi, podpisujejo ti pravnoveljavno za družbo vedno ^kupno z enim poslovodjo in s pristavkom ki označuje prokuro »ppa«. 1? riše se dosedanji poslovodja Va-tjak Gjuro, vpišejo pa novi poslovodje vastl Marija, gostilničarka v Kotljah Pri Guštanju, in Škof Pranja, profesorja žena v Mariboru, Trubarjeva ul. 4, ter prokurist Štor Helena, odvetnika žena v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. februarja 1936. Rg C II 89/10. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 183. Sedež: Zamostje. Dan vpisa: 30. januarja 1936. Besedilo: Agrarna zajednica v Za-mostju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Horvat Ivan in Sobočan Matija, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Vučko Franc in Lajnar Ivan, oba kolonista v Zamostju. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. januarja 1936. Zadr.' III 26/17. Konkurzni razglasi 134. 580 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Rojnika Konrada in Jelke, trg. z mešanim blagom v Ločah pri Poljčanah. Poravnalni komisar; Mihelič Gvidon, starešina sreskega sodišča v Slov. Konjicah. Poravnalni upravnik: dr. Macarol Franjo, odvetnik v Slov. Konjicah. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sedišču, dne 8. aprila 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 1. aprila 1936. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. februarja 1936. Por 6/36—3. * 135. 591 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnikov nedl. Bručana Marjana, Davorina in Ljubice, trgovcev v Slov. Javorniku št. 198, zastopanih po varuhu Rozmanu Jožetu, trgovcu v Ljubljani, Komenskega ul. št. 10, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1936. Por 27/35—25. 136. 590 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnice Kržan Ane kot lastnice neprotokol. tvrdke Kržan Ivan, trgovina z mešanim blagom na Vrhniki, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 18. februarja 1936. Por. 28/35—31. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 572 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. februarja 1936. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.497,561.446'90 (— 3,595.985"13) Devize, ki niso v podlogi 324,773.891-26 (-j- 989.987"85) Kovani novec 388,316.995-- <-fl3.927.331-50| Posojila . . 1.699,326.342-38 (— 5,806.032-87) Vrednostni papirji . . 48,711.786"85 Prejšnji pred- jemi državi 1.671,580.369"63 (-j- 71.250"—) Začasni pred- jemi gl. drž. blagajni . Vrednostire-zervn. fonda Vrednosti ostalih fondov . . . Nepremičnine ... . Razna aktiva 600,000.000-— 115,614.573-74 (— 838-28) 10,987.340-55 (- 73.050--) 155,345.767-04 (+ 288.570’74) 552,104.139-73 (— 4,603.616.66) 7.064,322.653-08 180,000.000-— Dinarjev 133.418.286--(+ 27,438.988-62 36-72) 6,404.680--) Pasiva. Kapital . . Rezervni fond . . . Osjali fondi Novčanice v obtoku . . 4.861,007.390"—(— Obveze na pokaz . . 1.542,562.666-14'-j- 27,931.302-98) Obveze z rokom . . . 162,800.000"—(— 22,500.000-—) Razna pasiva 157,095.322*32 -j- 2,170.957.45) 7.064,322.653-08 Obtok in obveze . . . 6.403,570.056" 14 Celotno kritje . . . 30-05'/,, Kritje v zlatu . . . 27-80'/» Ot”'- Lia me.~. po* eskomptu . 5°/» po zastavah: na zlato in varante .»•••* &°/o □a vrednostne papirje . • • • • 6“/o * Štev. B. F. 479/1—36. 571 Razpis. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje tale zdravniška mesta: A. Mesta specialistov: 1. rentgenologa v Ljubljani, 2. okulista v Ljubljani in 3. okulista-larvngologa v Mariboru. B. Mesta honorarnih prometnih zdrav, nikov: 1. za rajon V (Rožna dolina-Vič) V Ljubljani, 2. za rajon VI (Moste) v Ljubljani, 3. zn rajon Dev. Mar. v Polju, 4. za rajon št. Vid-Vižmarje, 5. za rajon Škofja Loka; 6. za rajon Kranj, 7. za rajon Celje in 8. za rajon III v Mariboru. Oblastna uprava si pridržuje pravico, te rajone po potrebi spremeniti. Prošnje je treba vložiti do 10. mar- ca 1936 na oblastno upravo bolniškega fonda in jim priložiti: a) original ali prepis diplome; b) državljansko izkaznico; c) zdravniško spričevalo, da so zdravi in da razločujejo barve; o) potrdilo zdravniške zbornice, da imajo splošno in lokalno pravico do prakse; d) ako niso v državni službi, ali ako niso študirali v Jugoslaviji, potrdilo prosvetnega oddelka banske uprave, da obvladajo slovenski ali pa srbskohrvatski jezik. Specialisti morajo predložiti namesto priloge pod č) potrdilo banske uprave o specializaciji. Na prošnjah naj prosilci navedejo svoj curriculum vitae, katere službe že opravljajo in kolik je honorar vsake teh služb. Zavežejo naj se tudi, da pristanejo v polnem obsegu na pravilnik za zdravniško službo bolniškega fonda. Prošnje morajo biti kolkovane s 25 Din, priloge pa z 2 Din. Pravilnik za zdravniško službo je na vpogled pri načelniku najbližje postaje in pri oblastni upravi bolniškega fonda, ki daje interesentom tudi vsa potrebna pojasnila. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, dne 17. februarja 1936. * 512-3-3 Razpis zdravniške službe. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje na podstavi pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« gtev. 248/40 ex 1930) službo zdravnika krajevne bratovske skladnice v Celju. Upošteval se bo doktor vsega zdravilstva, ki je absolviral predpisani staž v javni bolnici ter ima čim daljšo bolniško, zlasti pa tudi porodniško praksfo. Honorar znaša Din 1600'— mesečno, vštevši pavšal za potne stroške, izdajanje zdravniških poročil in pregled zobovja delavstva v cinkarni. Honorar se regulira po številu članstva. Lastnoročno pisane prošnje sprejema Krajevna bratovska skladnica v Celju do 27. februarja 1936. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, dne 11. februarja 1936. •J; Broj 1964/1936. 584 3-1 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika održače kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu na dan 12. marta 1936 u 11 sati treču javnu pismenu ofertalnu licitaciji! za izvedbu grndjevinskib i ostalih zanatskih radova za novu uredsku zgradil ekspoziture petrovgradskog Okružnog ureda za osiguranje radnika v Vel. Kikindi. Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu ili kod Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/1 V, soba br. 416, i to: uslove i predračune za sveukupne radnje uz cenu od Din 100-—; uslove i predračun za pojedine skupine radnja uz cenu od Din 20—; načrte uz cenu od Din 25'—. U Zagrebu, dana 12 februara 1936. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. & Štev. 712/E-Ing. J. 593 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo kabla. Podrobni pogoji so na vpogled pri podpisanem ravnateljstvu, Krekov trg št. 10/11 med uradnimi urami. Ponudbe je vposlati v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za kabek najkasneje do 20. marca 1936. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 20. februarja 1936. * 567 Razpis. Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo za: 1. 100 komadov 10 plamenskih in 60 komadov 40 plamenskih suhih plino-merov, 2. 200 litrov denaturiranega 90 % špirita, 3. 800 kg vodenočistega petroleja, 4. 2700 komadov različnih žaril za cestno razsvetljavo, 5. 290 komadov glavnih pip Vi" do “/*" in 25 komadov medenih ventilov 2" do 3" in 6. 3000 komadov različnih spojnic iz kovanega železa za hišne instalacije. Vsi natančnejši pogoji se izvedo med uradnimi urami v tehničnem oddelku mestne plinarne, Resljeva cesta št. 28. Ponudbe je staviti najkasneje do 4. marca t. 1. do 12. ure v pisarni mestne plinarne. Ravnateljstvo mestne plinarno v Ljubljani, dne 17. februarja 1936. Pr 973/35-6. 594 Oklic. Zoper Ditta Ostuni, legnami, Milano, oziroma lastnika Nicola Ostuni, Milano, Bar-Bis Galleria Viti. Emanuele III, čigar sedanje bivališče ni znano, je vložil Rus Franjo, lesni trgovec v Ljubljani, Prule št. 17, ki ga zastopa advokat dr. Josip Klepec iz Ljubljane, tožbo zaradi Din 12.671-61 s prip. Na podstavi tožbe se razpisuje ustna razprava pri [K>dpisanem razsodišču v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 17, v razpravni dvorani, II. nadstr., na dan 3. marca 1936 ob 16. uri. V obrambo pravic toženca Nicole Ostuni se postavlja za skrbnika g. Hein-rihar Fran, veleindustrialec v Ljubljani. Skrbnik zastopa toženo stranko na njeno nevarnost in ob njenih stroških, dokler se ne zglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, dne 19. februarja 1936. Razne objave 586 Oblastv. koncesionirana zastavljalnica V. Remm, Maribor, Gregorčičeva 6. Licitacija zastavljenih predmetov bo dne 11. marca 1936 ob 9. uri. Prodali se bodo: Efekti štev. 6919 do 8816, dragocenosti štev. 19.336 do 21.648, ki se do 7. marca 1936 ne podaljšajo ali dvignejo. Dne 9. in 10. marca 1936 ostane zavod za promet s strankami zaprt. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA, LJUBLJANA. Bilanca premoženja dne 30. iunija 1935. Aktiva: Posestvo, stavbe, stroji in obratovalne naprave Din 97,298.154-32; sirovine in zaloge Din 43,376.573-49; blagajna, menice, devize in efekti dinarjev 3,652,590-—; dolžniki in imovina pri bankah Din 46,924.862-86; skupaj Din 191,252.180-67. Pasiva: Delniška glavnica (300.000 delnic po 150 Din nom. vrednosti) dinarjev 45,000.000-—; rezerve dinarjev 36,586.260-—; upniki Din 101,838.323-33; račun dobička in izgube: prenos iz prejšnjega leta Din 2,227.841-26, preostanek iz tekočega leta Din 5,599.756-08, skupaj Din 7,827.597-34; vsega Din 391 milijonov 252.180-67. Račun dobička in izgube dne 30. junija 1935. Dati; Davki, doklade, zavarovanja Din 17,443.395-30; splošna režija dinarjev 8,052.081-75; pasivne obresti dinarjev 6,243.093-84; odpisi Din 18,734.213-03; račun dvomljivih terjatev Din 97.987-40; dobiček Din 7,827.597-34; skupaj dinarjev 58,398.368-66. Imeti; Prenos iz prejšnjega leta dinarjev 2,227.841.26; donos obratov in posestva Din 56,170.527-40; skupaj dinarjev 58,398.368-66. Po sklepih 66. redne glavne skupščine, ki se je vršila v Ljubljani dne 9. novembra 1935, se iz dobička poslovnega leta 1934./35. ne bo razdelila niknka dividenda. Upravni svet. Ponatis se ne honorira! Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, nien predstavnik; 0. Mikalek v Ljubljani. i