Štev. 40. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 6. oktobra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1˙50 D., v ,,Poslanom“ 2˙50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo Dom za naše delavstvo. Pod Predsedstvom g. Franc Kereca, vodje Eospoziture javne borze dela v M. Soboti, se je Osnovao v M. Soboti odbor, ki si je postavo nalogo, da zgradi za delavstvo naše krajine v M. Soboti poseben dom, ki bo noso napis Delavski dom. Na drügom mesti objavimo oklic, ki ga je izdao te odbor na dalavstvo naše krajine. Iz njega se v splošnom vidi, kakši naj bi te dom bio i čemi naj bi slüžo. Mi s svoje strani iskreno pozdravlamo to lepo miseo in Želemo, da bi se skoro obistinitila. Kak drüžini brez lastnoga doma nekaj najvažnejšega fali, ravno tak je tüdi s celim stanom, če nema svojega ognjišča, okoli šteroga bi se Zbirao. Naše domače delavstvo je samo na sebi že zadosta občütno, ka se pravi biti brez takšega ognjišča. 1 tak je zdaj samo prišlo na miseo, da si postavi dom, v šterom se bo zbiralo, v šterom bo doma. Pitanje našega delavstva, ki je po velkoj večini polsko-sezonsko delavstvo, se bo tak hitrejše in gotovo tüdi bolše rešilo, če bo pri tom sodelovalo delavstvo samo. Ne bo pa delavski dom s svojimi delavskimi ustanovami samo v materijalni hasek delavstva ; prek njega se dvigne tüdi stanovske zavest i kultura delavskih vrst. Tüdi to je velikoga pomena. Kem vekša bo stanovska Zavednost i dühovna kultura delavstva, tem leži bo zadruga Delavski dom dosegla svoje cile, ki jih je tak lepo zamislila v svojem programi. Delavsko pitanje pa ne zadeva samo delavstvo, nego to je važno pitanje za vso našo krajino. Redke so naimre naše hiše, ki bi bile popolnoma neodvisne. Zato je potrebno, da vsa naša krajína podpre delo za zgradbo Delavskoga doma, ki je izšla iz vrst delavstva samoga. Naj vsakši naš človek pokaže svoje dobro in lübeče srce s tem, da prispeva za zgradbo ali v penezaj, ali v lesi ali drügom materijali ali da podpira odbor s tanači. S sküpnimi žrtvami naskori zraste dom, ki bo v hasek i ponos posebno našemi delavstvi, pa tüdi vsoj našoj krajini. Cestni odbori. V pondelek so se vršile v M. Soboti ponovne volitve v cestni odbor. Z velkov večinov je bio zvoljen župan g. Jožef Benko. S tem so volitve v cestne odbore končane. Izvoljeni so že tüdi načelniki i podnačel- niki. V okraji M. Sobota sta zvoljena : za načelnika g. župan Jožef Benko, za podnačelnika pa g. Štefan Kühar iz Püconec, v okraji Dolnja Lendava pa sta : načelnik g. I. Žerdin, podnačelnik pa g. I. Jerič provizor. Slovenska krajína dobi novo železniško progo. Nedelski ,,Slovenec“ prinaša iz Belgrada sledečo vest: »Glavno železniško ravnatelstvo sporoča, da je napravilo stopaje, da se zbolša promet v Sloveniji. Med drügim nameravajo naskori zgraditi progo Hodoš— vogrska meja.“ — Če se to istinsko zgodi, mamo lehko vüpanje, da se spuni naša stara žela, da bi se začno pri Hodoši železniški promet med našov državov i Vogrskov. Ka novoga v Belgradi ? Slovenski klub. V Belgradi žive vnogo Slovencov i tej so zdaj ustanovili poseben ,,Slovenski klub“. Obsodba Ožaniča. Državno sodišče je obsodilo Marka Ožaniča, šteri je bio otoženi treh pregreškov na 15 let robije. Železničari pri ministri. Prometnoga ministra je obiskalo odposlanstvo železničarov, ki njemi je predložilo železničarske zadeve. Minister ie obečao, da predloge preštudera i včini vse potrebno. Kak se guči v Belgradi? Po štatistiki je v Belgradi 186 jezer 607 Srbov i Hrvatov, 5334 Slovencov, 9432 Rusov, 9329 Nemcov, 4980 Vogrov, 2332 Čehov, 650 Slovakov, 1147 Romunov, 1651 Židovov, 605 Španjolcov, 126 lüdi pa guči razne drüge jezike. Novi zakoni. Izdani je novi zakon o učnih knigah. Te zakon predpisüje, da izdavle vse knige za lüdske, meščanske i Srednje šole država. — Njeg. Vel. krao je podpisao i proglaso zakon o izvažanji čont, nadale zakon o izvozi kož. Ravno tak je podpisani i izdani tüdi zakon o učiteliščih. Zakon določa ne štiri, nego pet letnikov. Zasebna učitelišča se nemrejo otvarjati, nego bodo vsa državna. V zvezi z učitelišči se postavijo tüdi zavodi. Za poslopja i zemlišča skrbijo oblastne samouprave. — Zgotovlena sta tüdi zakonska načrta novoga konkurznoga zakonaj zakona o prisilnoj poravnavi zvün konkurza. Francoski letalci. Na zemunskom letališči pri Belgradi so se spüstili dol francoški vojaški letala. Naši letalski častniki so jih prijazno sprejeli i jim priredili tüdi banket. Premestitve v min. pravde. Na predlog ministra pravde je Nj. V. krao podpisao vekši ukaz o premestitvi, vpokojitvaj i imenüvanji uradnikov v tom ministerstvi. Vrno se je iz Ženeve zvünešnji minister dr. V. Marinkovič, ki je našo državo zastopao na desetom zasedali Drüštva narodov. Svetovna politika Krvave volitve v Mehiki. Komaj se je neklko pomiro krvavi verski boj, v Mehiki že znova teče krv. Pripravlajo se na volitve. Agitacija je divja. Večkrat pride do boja med pristaši Vasconcielista i med pristaši revolucionarne stranke. V boji pri Veracruzi je bilo 150 mrtvih i prek 100 ranjenih. Macdonald šo v Ameriko. Angleški ministerski predsednik je v petek odpotüvao v Ameriko, kde se bo razgovarjao z amerikanskimi političnimi voditeli o zadevaj, štere se tičejo Amerike i Anglije. Nova Vlada v Avstriji. Velki nemiri v Avstriji so povzročili, da je stara vlada odstopila. Novo vlado je Sestavo policijski predsednik Schober. Od nove vlade se pričaküje, da bo zadostna močna, da napravi v državi mir. Ali se joj to posreči, bo pokazala prišestnost. Deseto Zasedanje Drüštva narodov v Ženevi se je končalo. V zaklüčnom govori je predsednik dr. Guerero z veseljom povdaro, da se je na tom zasedanji oprvim izrazila miseo zbližanja evropskih držav. Volitve na Češkoslovaškom. 27. oktobra se bodo vršile na Češkoslovaškem parlamentarne volitve. Volilni boj je že zdaj preci močen. Kak kandidati so nastopile vse osebe, ki so tüdi v političnom živlenji do zdaj igrale velko vlogo. Vatikan i Rusija. Novejši dogodi kažejo, da se žele ruska Sovjetska vlada zmiriti s Cerkvov. V te namen so se že začnola pogajanja med papovim nuncijom Paccelijom i ruskim poslanikom v Berlini. Če se pogajanja uspešno končajo, ruska vlada znova prizna katoliško Cerkev. Politični prepiri na Polskom. Polski parlament (sejm) stoji v močnoj borbi proti maršali Pilsudskemi. Pilsudski je dao predlog za revizijo ustave, a velka večina parlamenta je te predlog odbila. Angleško-ruska pogajanja. Med Hendersonom i Dovgalevskim se že vršijo razgovori. V nešternih zadevaj sta se že sporazmela i vüpa se, da bodo mela pogajanja uspeh. Sprememba vlade na Vogrskom. Zadnji čas se na Vogrskom opaža velko nezadovolstvo nasproti reakcionarnomi režimi. Ne Izklüčeno da to pripela do vladne sprembe. V tom smisli je dao izjavo tüdi ministerski predsednik Bethlen. Zbližanje med Nemčijov i Grčijov. Grški min. predsednik Venizelas je obiskao Berlin. Obisk se spravla v zvezo s tem, da bi prišlo med Nemčijov i Grčijov do zbližanja. Atentati v Bolgariji. Zadnji čas so ali zvršeni ali poskušani atentati na dnevnom redi. Vsi so političnoga značaja. Listi poročajo, da je organizirana cela banda, ki te atentate povzroča z namenom, da bi izzvala v državi nemire. Nezadovolstvo v Rusiji. Bolševička vlada ne dopüsti nikakših glasov proti režimi. Vseedno pa kmečki narod glasno izraža svoje nezadovolstvo i zahteva slobodne volitve. Vsem delavcom, ki so dobivali Novine i so njim bile pred par tedni ustavlene naznanjam, da se je to zgodilo za volo toga, ar so ne plačali ešče naročnine i če ščejo ka bi je nadale dobivali naj včasi pošlejo peneze. Zračunajo naj vsako številko po eden dinar i kolko številk ščejo meti, to je kolko tednov vse vküper tolkokrat po eden dinar na primer ešče 10 tednov vsakokrat po ene Novine to bode 10 Din alí nekak edno Marko itd. Tolko že vsaki zmore. Peneze je djati v koverto i gornapisati, kolko je notri pa te lepo adreserati na: Uprava tednika Novine v Črensovci SHS. Če tak včinite bo cela stvar v najlepšem redi ! Novine so polek takšega odlašanja zajšle v dug, šteroga de vendar trbelo plačati, ali kak če nede tistih dohodkov, na štere so bili že izdatki. Fr. KEREC, M. Sobota. Cene: Zrnje: pšenica 170-175 Din. žito 160-170 „ kukorca 160-180 ,, oves 150-175 ,, proso 150-175 „ krumpli 50-55 ,, det. seme 1000-1200 ,, grah (čreš.) 360-385 „ mešani grah 270-290 „ Sadje: jabuka 1-2˙50 ,, Živina: biki (živ. v.) 8-10 ,, telice ,, ,, 7-10 ,, krave 4-7 ,, teoci (mrtvi) 12-14 “ svinje (mrtve) 15-16˙50 ,, slanine 26˙— ,, mast 30-32 ,, V Ljubljani je cena pšenice za meter 240 D., v Novom Sadi pa 192 D. Penezi: U. S. A. dollar 56˙20-56˙78 Din. Canadski dolar 55˙- ,, Argentijski peso 21˙- ,, Avstrijski šiling 7 ˙90-8.00 ,, Čehoslovaška krona 1˙65 „ Angleški funt 271- ,, Francoski frank 2˙ 16-2˙23 ,, Talijanska lira 2˙90-2˙98 ,, Madžarski pengő 9˙80-9˙90 „ Nemška marka 13˙35-13˙50 ,, Švicarski frank 10 80 ,, Uruguayski peso 50˙— „ Podperajte ,,NOVINE“! 2. NOVINE 6. oktobra 1929. Važno za vse izseljence i delavce. Gledoč na velke zgübe, štere so meli naši izseljenci zavolo poloma Prve srbske zemloradniške banke. Banke i štedionice za Primorje itd je naša država včinola vse potrebno, da se izseljenske vloge v bodoče bole zavarjejo in da se izseljencom povrne zavüpanje do stare domovine. V januari t. 1. so bila izdana zakonita določila, po šterih sme Poštna hranilnica kak državni denarni zavod sprejemati od izseljencov hranilne vloge v neomejenoj višini. Izseljenske vloge do 250 000 dinarov se obrestujejo po 6% na leto, vloge prek toga zneska pa po 4%. Organizacija izseljenskih vlog je izvedena na sledeči način: Iz Francije se pošilajo penezi na Ček. račun štev. 800— 06, šteroga ma naša Poštna hraniinica pri Poštno-čekovnom zavodi v Parizi. Penezi se lehko vplačajo na vsakoj pošti, vplačilni listi pa se dobijo brezplačno. Iz Nemčije se pošilajo penezi ravno tak na naš Ček. račun 599—35 pri Poštno čekovnom zavodi v Müncheni. Penezi se lehko vplačajo na vsakoj pošti, kde se tüdi dobijo brezplačno vplačilni listi. Iz Zedinjenih držav Amerike in iz Kanade se pošilajo penezi po pošti z nakaznicov ,,money order“. Te nakaznice se dobivajo na vsakoj pošti brezplačno. Ar je v teh deželaj zelo razviti promet z bančnimi čeki, je tak vrejeno, da se lehko pošilajo vloge tüdi na te način. Iz Južne Amerike je za zdaj mogoče pošilati peneze samo z bančnimi čeki, a sledkar vpela Poštna hranilnica po poštnih upravaj južnoameriških držav direktne zveze z vsemi poštami. Izseljenske vloge se zaračunavajo v centrali Poštne hranilnice, i so v dinaraj, a tuja Valuta, ki jo izseljenci pošilajo, se Zamenjava pri Narodnoj banki po originalnom borznom tečaji brez odbitkov. Izseljencom se pa tüdi lehko izplača Vloga v penezaj države, v šteroj živejo, penezi se teda zamenjajo po dnevnom borznom tečaji. Te način pošilanja penez je za vse izseljence v Severnoj i Južnoj Ameriki, kak tüdi za vse delavce v Nemčiji i Franciji velkoga pomena, ar si lehko sami naložijo peneze i jih ne bo trbelo pošilati v denarnih pismaj, ali na kakši drügi način, ka dosta košta. Što šče naložiti peneze, naj piše na naslov : Poštna hranilnica, Belgrad i prosi, da njemi pošle navodila, kak naj to včini. NEDELA (Po risalaj dvajseta. Evang. sv. Jan. 4, 46- 53.) V tistom časi: Bio je neki kralič, šteroga sin je bio v Kafarnaumi betežen. Kda je te čüo, da Jezuš Prihaja z Judeje v Galilejo, je šo k njemi i ga proso, naj ide doli i zvrači njegovoga sina, ar je začno vmerati. Pravo je zato Jezuš njemi : če znamenja i čüda ne Vidite, ne verjete. Veli njemi kralič: Gospodne, hodi doli prle kak moj sin merje. Pravi njemi Jezuš: idi, sin tvoj živé. Človek je vervao reči, štero njemi je pravo Jezuš i šo je. Kda bi pa že doli šo, so pribežali slüžabniki pred njega i nazvestili so govoreči: da sin njegov živé. Zvedavao je zato vöro od njih, v šteroj njemi je ležej gratalo. I pravili so : da Včera ob sedmoj vöri ga je nehala trešlika. Spoznao je zato oča, da je bila ona vöra, v šteroj je pravo njemi Jezuš: sin tvoj žive. I vervao je on in cela hiša njegova. Koledar. Pondelek :. Rožni venec Tork : Brigita, dovica Sreda : Dionizij, püšpek Četrtek: Frančišek Borg. Petek j Firmin, püšp. Sobota: Maksimiljan, püšp. Nedela: Edvard, krao. Murska Sobota Delo za postajo. Kak smo na kratko že poročali v ednoj številki, se je vršila 14. sept. pod vodstvom g. Fr. Čeha, predsednika trgov, gremija seja, na šteroj se je govorilo o tom, kak naj se odpravijo nerednosti na našoj železnici. Glavna stvar pa je bilo pitanje nove železniške postaje. Zdašnja postaja je za promet, šteri se vrši v M. Soboti, vnogo premala, zato je potrebno, da se povekša. Potrebni so Prostori za pisarne, za čakalnice, potrebno je nadale vnogo vekše skladišče za blago, potrebna je nova vaga, razsvetlava, potreben pa tüdi vnogo vekši prostor za nakladanje blaga. Na seji so bili trije odposlanci železn. ravnatelstva v Ljubljani. Šef. kom. oddelka je obečao, da ravnatelstvo včini vse mogoče za zbolšanje železniškoga prometa i to tem bole, ar od toga nema haska samo M. Sobota, nego tüdi država. — Nesrečna drüžina. V bolnici leži žena i sin Franca Novaka iz Orehovec. Da, pa je nesreča za hišo še vekša, je tüdi on v ormoškoj bolnici. Za edno hišo je to več, kak zadosta nesreče, — Osnovna šola ma v prvom razredi 100 učencov. Sploh je na šoli telko dece, da so Prostori premali i je evang. verska občina dala svojo šolo na pomoč. — Samomor Sobočanke. Dobili smo sporočilo, da se je v Belgradi vrgla pod vlak mladenka Julijana Küplen, ki je slüžila v hoteli Bristol. “ Bila je dobra deklica i vse kaže, da je zvršila Samomor v zdvojnosti i zmešanosti. — Gimnazija. V tork se je začno pouk tüdi v višjih razredaj. Novi gg. profesori, štere je nastavo kuratorij, so že prišli. — Vkradnjene kokoši. Pred nekaj dnevi je prišeo na železniško postajo Šiftar Janez iz Brezovec, šteromi je bilo vkradnjenih že več kokoši. Pristopo je k vlaki, ki vozi proti Mabori i je začno preglejüvati klunje, ki so bile napunjene s perotninov. Po kratkom iskanji, je spoznao med njimi svoje kokoši. Zadevo je zročo orožništvi. — Nova knjiga. Jako zanimivo knjigo so izdali Salezijanci pod naslovom „Vzgojna metoda Bl. Janeza Bosca.“ Cenjenomi vučitelstvi in sploj vsem lübitelom mladine jo toplo priporočamo. Košta Din. 16.- in se dobi v Slovenskoj Knjigarni, pri g. Hahni in v pisarni Martinišča v M. Soboti. M. JÓKAI — KOLENC: Komedijant. (iz romana : Prokleta drüžina.) Komedijant je začno z velkov priličnostjov požirati stvari, ki so njemi prišle pod roko: noži vilice, sledkar cele sable, kupice, glaži so preminoli v njegovom groznom grli, na mesto teh pa je potem od časa do časa metao vö ogenj ino iskre i je vlekeo iz vüst i nosa nezmerno dosta pantlikov. Stari očanec je s čeduže vekšim navdüšenjom zijao te čüdovite stvari. V začüpenji je prišeo čisto naprej do odra i se je naednok samo oglaso: — Hej, Čüješ ti Rus ? Čüješ, komedijant ! Požri mene, če moreš. Komedijant ga je debelo Pogledno. — No, me, če si istinski comprnjak; požri me! Drüžba se je Smejala toj nenavadnoj misli. — Jako rad. — Je odgovoro komedijant, kda je zarazmo smešno želo. Izvolite si sesti se na stolec. Slavni možakar se je z zadovolnim smehom na obrazi podao na oder i se je ponosno Vseo na poka- zani stolec. — Dopüstite, slavni gospod, da se za to delo nekolko pripravim. Na priliko: ali ne bi bili tak dobri, da bi si prle züli Črevle z ostrogami? Bojim se, da bi se mi te stavile v grli. Stari očanec je napno peto ednoga črevla na gobec drügoga i je po velkom mantranji züo eden čreveo. Komedijant je vzeo bočkor. — Gospodje i gospe! Tü je eden čreveo. Hokus pokus! — Komedijant je zazevao i čreveo je v ednom megnjenji premino. Možakar je samo zijao za njim. Bog zna ali ga kda še dobi nazaj? — Prosim drügoga! Toga je sirmak še žmeče züvao. Očanec se je jako kislo držao, kda ga je davao komedijanti. — Hop! — Zevno je i črevla več ne bilo. Možakar je pozabo vüsta zapreti, tak je zijao za njim. Vroče njemi je postanolo. Čelo se je začnolo znojiti. — No zdaj pa je Priprava gotova. Gospod bodite mirni. Komedijant je vzeo naprej sabolski centimeter i je očanca od pet do glave premero. — Izvrstno ! Ravno zadosta. No taki bom gotov. Samo malo potrplenja še; ostanite mirni. Cmokno je z jezikom, kak da bi meo pred seov mastno pečenko. Zadovolno se je zasmejao. - Eh — se je glado po želodci. Očanec je zeleneo od straha i je trepetajoč gledao za komedijantom, ki je hodo okoli njega i mrmrao nad njim neznane reči. Kak küp nesreče je sedo na stolci. Komedijant je bio nazadnje pripravlen. Henjao je pred možakarom i si je začno zobe vömikati; bili bi njemi na poti pri požiranji tak velkoga falata. Najprle je privlekeo iz vüst kotne zobe, potom pa je mikao po vrsti vse drüge. Toga preplašeni možakar že ne mogeo gledati. Skočo je s stolca i bežao z odra, kak da bi ga cela vojska razbojnikov preganjala. — Oho! gospod! Tak se nesva pogodila — je zakričao za njim komedijant Ednok je skočo i ga je že držao za koler, kak mačka miš. — Ostanite samo. Naj se zgodi, kak ste želeli. Ne vujdete mi. Sirmaček je mislo, da se iztrga komedijanti iz rok. Na žalost pa je spoznao, da ga stiska, kak da bi ga što s kleščami držao. Brcati je začno z nogami i na ves glas kričati. — Jaj, jaj ! Gospod poglavar, pomoč, pomoč! Ne dopüstite, da bi me te vrag požro! Gospod komedijant, ne požrite me! Dve deteti, ženo mam doma. Püstite me, nikdar več ne pridem se. Kem kole je kričao očanec, tem bole so se gledalci smejali. Nekaj nedopovedlivo smešnoga je bio stari norc, ki se je bojao, da bi ga komedijant na lastivno prošnjo požro. Komedijanti je bilo zadosta šale. Starca je püsto. Možakar je tülo, kda je šo dol z odra. Nazaj je komaj te vüpao poglednoti, kda je že prišeo do gledalcov. Močno si je odehno, kak da bi se rešo smrtne nevarnosti. — Joj ! — je pihao i si brisao s čela znoj, šteri njemi je v debelih kaplaj kapao s čela. Komedijant se njemi je smejao. — Bog naj kaštiga toga vražjega komedijanta! Požro bi me, če njemi ne bi vujšeo. Komedijanti pa tüdi zdaj ne zavüpao, zato se je obrno proti dveram i bos odšepao vö. Komedijant se je smejao i za starim norcom kazao osle . . . Slovenska krajina Slovo g. kaplana Ober-žana. (Poslano g. izdajatelj Novin.) Velečastiti gospod Klekl! Jako rad bi se osebno zglasil pri Vas in vseh gg. dolnjelendavske dekanije, Predno Odidem v tujino, pa mi, žal, ni mogoče. Blagovoli torej tem potom sprejeti izraze čutenja, ki napolnjuje te dni mojo dušo. Že v nedeljo 15. septembra sem omenil prezv. Ordinariju pri Sv. Juriju v nagovoru, da bi mu nikdar ne bil mogel biti tako hvaležen, če bi me bil poslal na katerokoli Štajersko kaplansko mesto, kakor da me je poslal ravno v Prekmurje. In za- res: če tudi sem sin romantične Štajerske in sem od mladosti Vajen trdega značaja našega hribovca, vendar moram reči le „Deo gratias” ! (Hvala Bogi!), da mi je bila dana prilika pogledati globoko tudi v mehko dušo Prekmurca, kjer sem našel mnogo, kar mi bo bogato slüžilo pri novem delu, ki ga Prevzemem. Bodite mi uverjeni, da si štejem 5 let, ki sem jih preživel na Vaši zemlji med Vašim — meni tako dragim ljudstvom, med najlepša leta mojega življenja ! Bilo je Sicer delo trdo, včasih zelo trdo, a to bo meni le v dobro, ker — Deo gratias! — strlo me ni, pač pa mi je pokazalo poti, ki stoji danes pred menoj jasneje kot kedaj poprej : Solnce lije v me, solnce hvaležnosti za one trpke trenutke, ki so Znani le Najvišjemu! Ravno ti so najbogatejši, dvigajo in kažejo cilj! Analiziral sem si položaj, — nič bojazni ni v meni ! 5 let, kaj mi je prineslo? — Nič — in vse! Nič — in getzemanske noči, najlepše mojega življenja! Nič — in vero mogočno, v svet me pošiljajočo! Zato sem hvaležen, globoko hvaležen, Tebi, Slovenska Krajina, za teh bogatih 5 let! Hvaležen tudi Vam, Prečastiti gospod Klekl, za vso naklonjenost, ki sem je bil minimus quidem inter vos, fratres carissimi (toti najmenši med varni, dragi bratje), deležen od Vaše strani I Skušal sem voditi narod vaš večnemu Cilju nasproti po tradicijah svetih, starodavna vaših, Obenem pa ga približevati bratom s Preka, ne vem Sicer, če sem vršil to svojo nalogo brezhibno, a volja je bila dobra, — sem Sicer Učenec — zato, prosim, da se mi blagohotno oprosti vse, kar ni bilokorektno in dobro! Gratias tudi vsem drugim gg. vaše dekanije za naklonjenost in razumevanja napram mojemu Slavnemu delu! Mislim, da Vsaj nisem vzbudil mnenja, kakor da bi bil prišel razdirao ne razdirat, dopolnil bi bil rad to in ono v župniji, kjer je bil moj delokrog, — če se sploh smem tako visoko izražati? — in vse to sem vršil iz ljübézni do reda, ki mi je prirastel tako zelo k srcu. Zato pa danes tudi težko odhajam od Vas vseh, fratres mei et populus meusl (moji bratje i moje lüdstvo !) Grem pa v svestvi, da me kuče Gospod! — In če bo Njegova volja, kar je danes moja želja, povrnem se zopet z novimi izküšnjah med Vas! Še eno prošnjo : Ko bom držal tam v daljni tujini plüg in s težkim korakom stopal za njim, takrat, bratje, mementote ad altare mei, qui eram et manebo semper Vester (spomnite 6. oktobra 1929. NOVINE 3. se pri oltari mene, ki sem bio i ostanem vsikdar Vaš) OBERŽAN. Črensovci, 29. sept. 1929. Odgovor izd. Novin. Predragi brat v Kristuši ! Prav lepa hvala za lübeznive reči. Naše lüdstvo, ki je tvoje, te ravnotak ne bo pozabilo, kak mi dühovniki domačini ne. Bio si eden tistih redkih, ki si zlübo to lüdstvo, njegovo düšo, njegove nevole i si iskao samo njegov časni i večni hasek; zato si pa rešo tüdi zbližanje med brati tü i onostran Müre najbole. Sebe, svojo čast. svojih dobičkov nesi iskao, nego samo Kristuša i njegove nemrtelne ovčice, zato ti bo ostao spomin globoko v našem srci, zato te bo želelo nazaj vse: dühovniki i verniki. Molitev nas pa naj zdrüži tečas, dokeč nas dober Bog ne pripela znova vküp. Virtus vulnera crescit (jakosti povekšavajo rane!) Rane doblene naj ti povekšajo lübezen do siromaških delavcov v tüjini i kda med njimi zvršiš svoje pozvanje, naj se püsti ta lübezen na peroti i naj te pripela nazaj v Slovensko krajino, da i tü zvršiš, ka dober Bog žele od tebe. V Srci Jezušovom te vsi prav srčno pozdravlamo. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Naročnikom M. Lista. Što je dobo od avgustove številke več izvodov, kak rabi, naj pošle ostanek na uredništvo v Črensovce, ar jih ono potrebüje. V Črensovcaj je bio Preminoči četrtek pokopani bivši okrajni ,,notarjuš“ g. Anton Grašanovič. Pokojni je dočakao visoko starost; najme 83, leta. Slüžbo je vršo v Črensovcaj celih 48 let. Zadnja leta je močno bolehao. Muke je prenašao z velkov potrpežlivostjov, ravno tak tüdi siromaštvo, v šterom je živo, ar ne dobivao pokojnine. Ostavo je staro gospo, s šterov je 57 let živo v srečnom zakoni. Naj počivle v miri! — Nedeličkoga gerenta so šteli nešterni lüdje odstaviti i so poslali na velkoga župana v Maribor prošnjo. G. velki župan pa jim je odgovoro, da gerenta ne odstavi, ar za to nima vzroka. — Nogo si je potro na Gornjoj Bistrici Učenec Marič Štefan. V šoli so se deca igrala i pri tom je tak nesrečno skočo s klopi, da njemi je čonta počila. Zdaj leži v sobočkom špitali. — Hvala našega kraja. G. Simon Blazina nam piše iz Ljubljane: ,,Prišo sem v Veržej. Tü sem meo priliko si ogledati i spoznati lepo i prijazno Slovensko krajino. Tam so bili moji sprehodi. Bio sem tüdi na proslavi 10 letnice v Soboti, bio sem že tüdi v Bogojini, na Ivancih, v Turnišči itd. Kak sem vido i spoznao te kraje pa tüdi dobre i poštene lüdi, je to napravilo na mene globoki vtis. Od toga časa so mi prijazni kraji Slovenske krajine najdražji na sveti. Vsikdar me veseli, kda zvem eno i drügo v Novinaj iz teh meni dragih krajov. Stalno si želem, da bi šče kda bio v teh krajaj. Tüdi za sirotišnico. Doma sv. Frančiška vam pošilam 10 din. Vsikdar ščem podpirati vaše časopise i vaše dobre namene.“ (Najlepša hvala za te lübeznive vrstice. V veliko tolažbo so nam v vsem našem prizadevanji za božo čast i zveličanje düš. Izdajateo Novin.) — Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Ptuji. Pri šolskih sestraj v Mladiki se začne 15. oktobra kmetijsko-gospodinjski tečaj, Vse potrebno se Zvedi pri vodstvi. „A njega ni . . . “ i „Odpoved nesrečne žene“ sta povesti, štere vsakši čte z najvekšim veseljom, ar sta jako lepi. Dobita se v M. Soboti pri g. Hahni i g. Fr. Benčeci, v Črensovcaj pa na upravi Novin. Koštata Prva 15 Din, drüga pa 12 Dinarov. Küpite si jivi, da bodete meli lepo čtenje! — Dobrovnik. Tü se je ustanovila podrüžnica Rdečega križa. Drüštvo je dobrodelno. Da bi si pridobilo nekaj sredstev, ki so za delüvanje potrebna, priredi 6. oktobra v Toplakovoj gostilni trgatveno veselico, na štero je vsakši prijazno vablen. — ,,Ohranimo lepe navade.“ Pod tem naslovom smo v zadnjih Novinaj čteli, kak lepa navada cveté pri nas t. j. kak pri nas lüstvo rado pozdravla. Pisec tej vrstic nas pozivle naj se té dobre navade lüdstvo poprime tüdi tam, kde je že ta nehana. Vse to je lepo. Zdaj pa to drügo. To pa naj ide tistim lüdem, šteri ne vejo poštüvati te lepe navade našega lüdstva ino ne samo, ka nevejo odzdravo, nego se ešče prav ne Čedno obrégnejo na prostoga a dobroga človeka, ki jih pozdravla. Tüdi tisti, šterim se mogoče krščanski Pozdrav kmetskoga lüdstva ne dopadne, naj zna telko poštenja, ka de poštüvao mišlenje človeka, štero on pokaže z lepim starinskim krščanskim pozdravom. Dobro pravi pisec, naj se naše lüstvo drži stare navade dale, denešnje vrste pa naj slüžijo toj drügoj sküpini v Opomin. — Biga. — Opozarjamo na denešnji mali Oglas »Više vrednosti ...“ — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Po katoliškom sveti. Voditeli katoliške Cerkve. Katoličanov je po vsem sveti nekaj prek 400 miljonov. V začetki toga leta je štela Cerkev 14 patriarhatov, 245 nadpüšpekij, 908 püšpekij, 57 opatij i prelatur, 321 apoštolskih vikarijatov (v misijonskih deželaj). Poleg toga je okoli 600 nasloviti škofov. Politično zastopstvo svete Stolice je v rokaj 50 delegatov. Sveto pismo je najbole razširjena kniga. Angleška, avstralska i škotska svetopisemske drüžbe so lansko leto odale 26 miljonov izvodov. Tak se je teda odalo po sveti vsako vöro 1300 izvodov. Odlikovana misijonara. S francoskim križom častne legije sta bila odlikovana nadpüšpek Lemaitre (Lömetr), primaš Afrike i püšpek Steinmetz, apošt. vikar v Dahomey, ki tam že 34 let misijonari. Spreobrnenje kitajskih protestantov. Pred nedavnim je stopo v katoliško Cerkev s svojov drüžinov evangeličanski pastor Paveo Hia. V tom njemi je sledilo tüdi več drügih kitajskih protestantov. Za Prestop h katoličanstvi se pripravlata tüdi dva drügiva kit. pastora v Wahn. Dijaško polje Pismo. Romantika počitnic je za nami. Tudi počitnice so plodovite ž, kateri jih zajame prav. Upam Si celo trditi, da pridobi marsikdo več v počitnicah, kakor med šolskim letom — saj gre v Življenju le za pravi odnos do vseh reči, za življenjsko modrost in ne za črko. Zdi se mi, da je prav, če se ob koncu počitnic Vsaj na tem našem »polju“ zberemo in poslovimo. Vsak naj zase napravi Obračun in naj pogleda zaupno naprej. Nujno je, da smo študentje naše krajine tesna enota, prešinjena z zavestjo skupnosti in z ljübeznijo, ki je zajeta v besedo: Slovenska krajina. Zato moramo misliti drug na drugega, se iskati in spoznavati. Srednješolci žive večinoma v Soboti in so morda najbolj enotni, v kolikor jih ne ovirajo zunanje okolnosti. Fantje v Soboti, ne klonite pred lažjo in krivico nikdar! Spomnite se, da čutimo z vami mi vsi, ki nam je na srcu naša gimnazija. Verujte v čas, ko bodo prevzetni Ponižani in bo dano zadoščenje ponižanim. Naši abiturijenti se morda najtežje ločijo od počitnic, ki so za študenta najbolj bridko-lepe. Pridružili so se nekateri tovarišom bogoslovcom, da bi se nekoč vrnili in prinesli novega ognja svoji domačiji, ostali pa bodo iskali zadovoljstva v akademskem Življenju. Da bi se vsi prav odzvali! Le eno nam je vsem potrebno: zaupanje! Iščimo vsak v svojem krogu, kako bi našo skupnost utrdili in tako dosegli svoj cilj. Na svidenje! Vabilo na izredni občni zbor »Prve prekmurske mlekarske zadruge v Črensovcih" ki se bo vršil dne 13. oktobra 1929. ob pol 12 uri predpolne v prostorih posojilnice s sledešim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Sklepanje o razpustu zadruge in volitev likvidatorja. 3. Slučajnosti. ODBOR. Preselitev. Kmečka hranilnica in posojilnica v Cankovi se je preselila iz farofa v g. Viktor Vogler-a hišo, prek od gostilne. Uradne vöre so vsako nedelo od 8 do 12 i popoldne od 1 do 4 vöre. Med tednom se Sprejemajo i tüdi izplačajo vsaki den hranilne vloge. Hranilne vloge se obrestujejo po 8% posojilo se daje na 10%. K ODAJI je v Dolnjoj Lendavi v Kolodvorskoj ulici ena lepa hiša, štera sestoji iz 3 sob, 1 trgovinskoga lokala, 1 predsobe, 1 kühnje, 1 hrambe, 1 kleti, 1 štale, 1 gümla, 1 svinjaka, ograda i pol plüga domačega grünta: zvün toga se oda blüzi hiše 4 i pol plüga dobre zemle i ena gozdna i pašna pravica. Küpci se naj obrnejo na 5 lastnika. BARTANIČ GEZA trgovca z ledrom v Dolnjoj Lendavi št. 178. Delavski dom v M. Soboti. Predragi delavci! Po dugom prizadevanji se je dneva 22. augusta t. 1. ustanovo odbor za Zidanje delavskoga doma v Murski Soboti. Te odbor si je vzeo nalogo skrbeti za naše siromaške delavce i v te namen zozidati eden dom, gde naj delavci v sili dobijo pomoč (delo) dobre tanače, düševno vzgojo i v potrebi tüdi prenočišče. Vsepovsedi so delavci zdrüženi, majo svoja društva, štere vzdržavajo z lastnimi trüdi i se z zdrüženimi močmi borijo za svoje pravice i napredek pa tak dosta, dobroga dosegnejo, dočim nezdrüženi samo nevolo nosijo i nikaj si nemrejo pomagati i trpijo dostakrat najvekše nesreče po lastnoj krivdi. Da se tomi odpomore je potrebno najprle zozidati delavski dom. Ja kakši pa te naj bode te dom ? Biti more tak velki ka de v njem poslovni urad za obrambo delavcov (te urad de pazo na vse delavce, de je brano pred krivicami, se bo potegüvo za njuve pravice bodisi v tühinskom ali doma, dajao bo vsestransko tanače z rečjov i s pismom, skrbo zato, da delavci lehko pošlejo svoje težko zaslüžene peneze brez težave i velikih stroškov domo.) Na dale bo v tom domi velka dvorana za zborüvanje (gyüleše), za poučna predavanja i predstave, v zimskom časi. Ne sme vö ostati tüdi nadvse potrebna delavska knjižnica, potem velike spalnice za oboji spol, ka se pri čakanji na transport tü lejkoprenoči i na konci šče velka čakalnica s pečjo i kapami gde se v hüdoj zimi siromacje lehko segrevajo, čakajoči na delo. Te dom bo imeo zvün toga vse potrebne moderno urejene pritikline. Kak lepo i veselo bo to, gda delavec pridoč v M. Soboto se gor zgledne i se njemi radostno zautripa v prsaj rekoč: Glejte, tüdi mi mamo svojo hišo, gde se smemo staviti, se segreti, okrepčati itd. Ponosen (giz-dav) bo vsakši delavec šo mimo i drügi do z nevoščenostjov gledali na to lepo korono delavstva! Dragi delavci zdaj ste pa na vrsti za to glavno reč: »POMOČ". Z prošnjov se obračamo k vsem, polagajoč vsakomi na srce: Što darüje naj da z dobroga srca, što pa v oči meče, ne zavüpa ali dvoji, naj rajši ne darüje. Ka bo darüvano na oltar delavske obrambe naj bo tisto blagoslovljeno i naj prinese vsem dobrim srcam sladek mir i zadovoljnost pa srečo i blagostanje, za plemenito delo pa čast i diko! Pomagajte si sami i Bog vam tüdi pomore, nišče vam ne pomore dokeč si sami nete pomagali! Ne prosimo tiste, ki nemajo, nego tiste ki so če prav z velikim trüdom ali vendar lepo zaslüžili, tej naj darüjejo končibar po 5.- Mark, 30.- frankov ali 60.- Din. kak podporniki, šteri pa želejo biti fundamente podporniki tisti pa naj darüjejo 10.- Mark, 50.- frankov ali 120.- Din; Od te šume više so pa glavni podporniki i teh imena bodo krasila dvorano delavskoga doma. Vsi podpirateli pa bodo vpisani v posebne tak zvane ,,Dobre“, ,,Srečne“ i »Srebrne" knjige. V prvoj knjigi bodo vsi mali dari, v drügoj pa dari od 5.-Mark i 30.- frankov ali 60 Din. naprej, a v tretjoj pa vsi tisti, ki darüjejo 10.- Mark, 50.- frankov ali 120 Din. od te šume višiši darüvniki pa bodo vpisani v posebno »Zlato knjigo" i njih imena bodo kak smo zgoraj povedali krasile tüdi dvorano delavskoga doma! Te dari do uvekovečeni v knjigaj tak da de imeo vzgled odvedek do odvedka. Prav dobro nam pride vsaki najmenši dar ar zrno k zrni bo dobra pogača i dinar k dinari pa bo delavska palača! Darüvnike objavimo tüdi v Novinaj. To delo je velka reč i potrebno bo okoli 700 jezero dinarov. Zato de dugo trbelo iskati, ka se najde telko. No pomore nam nekelko tüdi Borza dela i nekelko oblasti odbor i ešče kakše drüge dobroga srca oblasti ali vse to bo komaj izneslo frtao te šume ovo bomo pa vküper nosili kak drobne mravlice s težavami ali itak si napravimo mravlinjek kde do vse te uboge božje stvarice mele prostor se zmešati naednok! Vsem Pošiljamo prošnje i nabiralne pole. Vsaki delavec naj spiše notri svoje prebivališče (ves) i podpiše svoje ime pa šumo kelko je darüvo. Kda se tak vküp pobrani penez spravi, naj se dene lepo v koverto, zapečati, preda naj se v poštene i zavüpne roke i adresera na ete naslov: Odbor za Zidanje delavskoga doma v Murski Soboti, Prekmurje — Jugoslavija. Na koverto naj se gor spiše kelko Frankov ali Mark je notri. Nabiralno polo pa je ravno tak djati v eno drügo koverto i jo poslati na gornji atres, ka bomo znali odkec so bili penezi poslani i što je poslao pa darüvo! Dragi delavci, vüpamo ka nede med vami niti ednoga, šteri bi pri tom klonckanji ne odpro svojega dobroga srca ! Dozdaj ste imeli priliko spoznati kak je indri, tak Činite tüdi ví vsi, ar je to za vas vse krvavo potrebno! Zapomnite si ka brez trüda i znoja za siromaka nega obstoja Zato vsi nesite aldove na oltar ,,Obrambe siromakov“! Odbor je začno z delom 29. septembra t. 1. Boži Blagoslov naj vas vse sprevaja i Primite vsi naše Prisrčne pozdrave! M. Sobota, 22. VIII. 1929. Odbor za Zidanje ,,DELASKEGA DOMA“ v Murski Soboti. Predsednik: FRANCE KEREC. 4. NOVINE 6. oktobra 1929. Z veličastne proslavo desetletnice. (Govor deklice KARIKA ANICE na turniškoj proslavi 17. avgusta). Dragi domačini! Te šopek sem nabrala iz najlepših cvetov, štere dnes zmore naš kraj i prinesla sem ga na dnešnjo proslavo z namenom, da ga izročim onoj osebi, štera zaslüži dnes najvekše počaščenje. I razmišlala sem : komi bi ga dala? Znam, sto in sto naših najbolših je krvavelo na bojiščaj pretrpelo nadčloveče muke v mrazi in v ognji, med temi bi zagvišno najšla človeka, šteri bi vreden bio naših najlepših cvetic. Pa se je oglaso v meni notrašnji glas i pravo: ti, Slovenska mladenka, je oseba, štera je pretrpela več kak vojaki na bojnom poli. Potem sem mislila, ka bi ga dala mogoče našemi narodnomi voditeli, gospodi Kleklni, ar večinoma njuvo delo je bilo, ka dnes mi na tom mesti ponosno lehko povemo celomi sveti: Slovenci smo i smo na naše pokolenje ponosni, našemi narodi, našoj državi i našemi krali verni Slovenci. I palik se je oglaso v meni tajinstveni notrašnji glas i pravo: ne, mladenka, mamo mi od našega narodnoga voditela bole zaslüžno osebo, njoj ga moreš dati. I temi je prišlo na miseo: joj, dober Bog moj, komi se pa mamo zahvaliti najbole za to, ka smo Slovenci ? Našoj dobroj materi. Slovenska mati ti si bila prva, od štere smo čüli slovensko reč. Tvoja roka, dobra Slovenska mati je bila prva, štera nas je toplo pobožala, i tvoje skuze so bile prve, štere so v znamenji velkoga veselja oprvim rešile na naše čelo. Ti Slovenska mati si bila ona mučenja, šteroj so šteli oropati več kak jezero let najdražji kinč, tvoje dete. Vzeti so ti šteli dete i napraviti iz njega — tihinca. Probali so, vlovili so jezere, pa jezere, strašno velka je bila moč, štera te je štela premagati, ali zobston je bila velka moč, zobston vsi grešni nameni neprijatela: ti si Zmagala. Na mesto vlovlenih jezer so prišli novi cveti slovenskoga dreva. Tvoja lübezen do svojega pokolenja je Premagala vse težave, prenesla vsa ponižanja. Tvoj mili glas je zašepetno nedužnim malim: dete moje, Slovenci smo! Tvoj mili glas je dao našoj materinščini posebno lepoto, te glas je ostao nepozablen v našem srci i zato smo prenesli duga leta trplenja i pred desetimi leti močni i mladi zdignoli naše glave i terjali Slovenske pravice! Slovenska mati, ti si Premagala sovražnika, ti si zmagovalka, zato pa bodi te šopek znamenje naše srčne hvale i naše velike, neizmerno velike lübezni, s šterov je puno naše vdano srce. Žive i že pokojne Slovenske matere, te šopek naj stoji pred vsemi govorniki dnešnje proslave na tom stoli i bodi nam vsem glasno govoreče znamenje, da je narodno oslobojenje Vaše delo o mile, sladke, dobre, od Boga blagoslovlene, vse lübezni vredne Slovenske matere! Gospodarstvo Spreminjanje cen. V gospodarskom živlenji je dosta pojavov, šteri nas den za dnevom sprevajajo, šterih se Vnogokrat niti ne zavedamo i se komaj te zavzememo za nje, kda pride do kakše spremembe. Eden takših pojavov so cene. Vsi mamo opravek ž njimi. Samo po sebi razumlivo se nam vidi, da košta edna stvar več, drüga menje. Odkod pa je sprememba cen, ne pomislimo. Čüdno se nam vidi, da postane kakša stvar naednok za 10, 20, včasih celo 30 ali 50 Din. falejša. Kde je tomi vzrok, nam dostakrat ne očivestno. Za spreminjanje cen sta važnivi posebno dve stvari: 1. kelko je blaga na odajo; 2. kakše je spitavanje po tom blagi. Kda je letina slaba, so cene bolše, kda pa je dobra, obilna letina, so cene slabše. To vidimo sami. Stvar je razumliva, ar je v slabih letinaj malo blaga na odajo, zato küpci tüdi drago radi plačajo, samo, da bi je dobili, v dobrih letinaj pa je na odajo dosta blaga, zato si küpci lehko izbirajo i ponüvlejo malo ceno. Dostakrat pa je stvar inačiša; če tüdi je najme malo blaga, ma slabo ceno, nasprotno pa tüdi, če ga je dosta, se vseedno dobro oda. Letos žetva ne bila ravno dobra. Itak pa vidimo, da so cene tak pri strmenom kak pri kukorci spadnole. Kak to? Drügi nam delajo konkurence. Falo ponüvlejo svoje zrnje, zato po našem ne spitavajo, če pa že ravno što pride, da malo ceno. Tüdi pri svinjaj je začnola cena lentati, čeravno nemremo toga praviti, da bi jih meli preveč. Vzrok je v tom, da je Avstrija odpovedala küpovanje naših svinj. Stem je iskanje vnogo menše i tak so tüdi cene slabše. Zvün toga je še tüdi vnogo drügih stvari, ki močno vplivajo na spreminjanje cen. Med drügim politične, gospodarske, vremenske razmere. Što vse to ma pred očmi, se ne čüdiva, če se cene naednok dvignejo i znova spadnejo, Čüdno pa se vidi tistomi, ki na vse to ne pomisli. Izvoz lesa. V-prvoj polovici letošnjega leta se je iz naše države izvozilo 1 miljon 183 jezere ton lesa v vrednosti 1 miljardo 96 miljon 688 jezer Din. Večina lesa je bila izvožena v evropske države, vnogo pa ga je tüdi šlo v Argentino. Pošta upravništva. Vogrin Štefan, Bogojina. Sini Martini poslali Novine i M. List na Francusko. Poslana naročnina je ravno zadosta. Kalendar njemi ešče tüdi pošlemo. Pozdravleni. Šimon Štefan, Boistrancourt Francija. Do novoga leta plačate 25 din. za Novine i M. List. Kalendar vam pa brezplačno damo zraven. G. Bajlec so v Bogojini, kde se pripravljajo na izpite, g. Jerič pa v D. Lendavi na fari. Hvala za pozdrave, ki ste njim je poslali. Veseli nas, da se dobro počütite. Pozdravljeni. Štefan Zelko, Nemčija. Popravili po vašoj želi. Valuta je ta: za 13.37 din nam zmenijo marko. Rajbar Janoš, Tišina. Ne je k odaji. Štefan Trstenjak, Lager-Lechfeld. Vse smo vam doposlali Krivi ste pač bili vi, zakaj neste se pravočasno javili. Pozdravljeni. Bodanec Janoš, Krog. Takšega zakona nega, ali če je revizija že minola, potem je teško kaj nači napraviti. Edina pomoč bi bila, da se dokaže, da je dotični zakone izigravao, noro urade s tem, da je po krivici goripravo svojo zemlo. Na te način bi ministerstvo moglo nači napraviti. Naznanje vsem obrtnikom v Prekmurji! Stanovsko Obrtno drüštvo v Beltinci ma velko Obrtno zborovanje, (obrtniki sestanek) v nedeljo dne 13. oktobra 1929. ob 9 vöri predpoldne v gostilni gosp. Kreslina v Beltinci. Vabijo se vsi obrtniki posebno pa člani drüžtva in šteri namenijo pristopiti k drüštvi. Potrebno je za vsakoga obrtnika, da se udeleži zborovanja, ar de govorilo več govornikov o raznih stvareh, ka se tiče obrtnikov, tüdi od namena in koristi drüštva, posebno pa od velkoga davka, ka ga Plačüjejo mali obrtniki. Zato vsi obrtniki 13. oktobra v Beltince. Vas vabi Predsedništvo Drüštva VÖRÖŠ ŠTEFAN SLAVIC MATIJA tajnik. predsednik. Dam na znanje, da se dobijo pri meni najbolše zdelane kože in poplatje za obüteo. To posvedočijo vsi vučeni čevlari i tüdi kmetovje, ki so pri meni že blago küpüvali. Slab leder je dosta drakši kak dober. Peneze v blato meče, što slab leder küpüje. Dober leder pa samo tisti pozna, ki ma več letno prakso v njem. Ne dajte se zapelati; nepozna ledra tisti, ki ne je meo posla ž njim. Zato vsi, ki potrebüjete za zimo dober leder, dobro obüteo i fal, to dobite vsigdar pri ŠKAFAR JOŽEFI v Beltinci. 5 Više vrednosti (hiše, njive, senožati, gorice, logovje) se falo oda blüzi železnice i Rogaške Slatine. Pitati trbe pri odvetniki Dr. LESKOVCI v Dol. Lendavi. 2 Što šče prevzeti zemlo i hišo. Antolina Martina v Mostaj (Hidvég), naj se javi pri njem v Bučečovcih ali Rajtar Ivani na Hidvégi. Zemle je polsedem velikih plügov. Vsaki, ki je proso zemlo za naselitev i ne je mogo do nje priti, se lehko zglasi. — Mladost pa lepoto vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnico v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 6 Nova AUTOTAKSA. REICH, M. Sobota, Glavni trg 4. Moderni zaprt avto !! Solidne cene!! Vozi vsak čas in v vsako smero. Trgovina in 10 oralov zemle, v dobrem stanji, se takoj proda v LORMANJU pri Sv. Lenarti v Slov. Goricah. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Izšla je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 193o. ki ma 365 dni. ,,VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski koledar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni. V ,,Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški koledar z nebesnimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — koledar za proslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani in Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; —tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih in odličnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec i žena v hiši. ,,VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh večjih trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. 6 v Ljubljani. Zahvalnost. Podpisani sam meo sekulirano pri drüžbi „VARDAR“ v Ljubljani. To leto augusta 14.-ga mi je pogorela verstvena hramba i mi je od ognja trpeči kvar imenovana drüžba že 4. septembra brez vsakoga odbitka vöplačala za volo šteroga drüžbi „VARDAR“ i nje glavnomi zastopstvi KREDITNOJ ZADRUGI za TRGOVINO in OBRT v Murskoj Soboti tem potom povem Zahvalnost i vsakomi Priporočam, da se te drüžbe poslüži. Murska Sobota, dne 4. septembra 1929. ŠTEFAN KLEMENT l. r. posestnik v Moravcih hšt. 111. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.