PRIMORSKI DNEVNIK jo začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-
septembra
5i. od 18.
1944 do 1. maja 1945 ' tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
6 - PP 559
_	Tel. (040) 764832 (4 linije)
pnmorspi
M _______________________________dnevni i; 11
r°><n>n*i’^"**B°*<,vin‘ Cena 650 lir - Leto XLH. št. 98 (12.423)	Trst, sobota, 26. aprila >
AbbipotttM *	________________ .■.■■■   . • —
;	^ 'o
l varnostnega sveta OZN o napadu na Libijo	Na slavnostni seji SZD /
I	Naš Vladimir I 1
Na seji varnostnega sveta OZN o napadu na Libijo
SFRJ in neuvrščene države pozvale VS k večji odločnosti
NEW YORK — Neuvrščene države so odločno proti politiki nasilja v mednarodnih odnosih, proti akcijam, s katerimi so kršena načela neodvisnosti, suverenosti in nedotakljivosti katerekoli države, proti politiki grožnje s silo in uporabe te sile, ne glede na^ to, katera država to izvaja. Neuvrščene države so se soglasno postavile v obrambno neodvisnosti, suverenosti in celovitosti Libije, ker so vedno branile ta načela v mednarodnih odnosih. Le na teh načelih lahko temeljita mir in stabilnost v svetu, je v varnostnem svetu OZN izjavil zvezni sekretar za zunanje zadeve SF RJ Raif Dizdarevič.
Ko je dejal, da je stališče Jugoslavije do nedavnega ameriškega napada na Libijo znano, je Dizdarevič pojasnil, zakaj je ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih v New Delhiju pozval varnostni svet, naj sprejme takojšnje ukrepe za obsodbo omenjenega agresivnega dejanja in preprečevanje ponovitve takšnih dejanj.
»To smo storili globoko prepričani, da smo se soočili z daljnosežnimi nevarnostmi in da je to trenutek, v katerem mora varnostni svet izpolniti
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Atentati proti ZDA in Arabiji v Lyonu, Jemenu in na Dunaju
PARIZ, DUNAJ, NEW YORK — Včeraj zjutraj so v Lyonu ubili generalnega direktorja ameriške družbe »Black and Decker« v Franciji Kennetha Marstona. Neznanec s pokritim obrazom je streljal na 43-letnega direktorja ameriške družbe, ko se je ta odpravljal, kot vsako jutro, na delo. Marston je bil angleške narodnosti in je živel v Franciji le pičli dve leti. šele v popoldanskih urah si je neka še nepoznana »Arabska skupinica« prevzela odgovornost umora direktorja Black and Deckerja. Moški, ki je govoril z markantnim arabskim naglasom je telefoniral neki tiskovni agenciji v Lyonu in se predstavil kot »Arabska skupinica, ki je z umorom direktorja Black and Deckerja izvedla represalijo proti Ameriki«. Nekoliko bolj podrobno je ta organizacija obrazložila svojo teroristično strategijo, ko je isti glas drugič telefoniral agenciji. Tokrat je moški dodal, da »bodo uničili vse ameriške in angleške kapitalistične interese po svetu«.
Nihče pa si ni zaenkrat še prevzel odgovornosti napada na ameriškega državljana v Severnem Jemenu. Tarča domnevnega terorističnega atentata je bil v tem primeru 41-letni ameriški diplomat Arthur L. Pollick, v službi pri ameriški ambasadi v Sani, na katerega so včeraj neznanci streljali iz drvečega avtomobila. Pollick je bil sicer v atentatu ranjen, vendar ne hudo, kot je sinoči sporočil glasnik iz Washingtona.
Včerajšnji dan terorističnih izbruhov je beležil tudi napad na dunajski sedež letalske družbe Saudske Arabije »Saudia«, kjer je v popoldanskih urah eksplodirala bomba, ki so jo neznanci podtaknili vhodnim vratom uradov družbe. Ko je prišlo do eksplozije so bili vsi trije uradniki letalske družbe Saudske Arabije v pritličnih prostorih stolpnice.
Na slavnostni seji SZD
Naš Vladimir prejel priznal
o
o
o
N>
O
O
LJUBLJANA — Na včerajšnji slavnostni seji republiške konference SZ DL Slovenije ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so v veliki dvorani skupščine SRS podelili letošnja priznanja OF. Prejelo jih je dvajset posameznikov in sicer:
ANDREJ BRVAR - za uspešno delo v Zvezi socialistične mladine Slovenije. LEOPOLD CAH ARIJ A - predvojni komunist in španski borec, ERNEST E0RY, za uspešno in prizadevno družbenopolitično delo in za prispevek pri utrjevanju položaja madžarske narodnosti v Sloveniji, MIRKO FAJDIGA za prispevek med NOB in na področju pedagoške, raziskovalne in publicistične dejavnosti, DUŠAN GORKIČ za dolgoletno družbenopolitično delo, MILKA HARTMAN za prispevek k ohranjanju in razvijanju slovenske umetniške besede med Slovenci na Koroškem, BORIS HROBAT, za dolgoletno aktivistično delo predvsem na področju razvoja krajevne samouprave v občini Sežana, ALBERT JAKOPIČ - KAJTIMIR za revolucionarni prispevek med NOB in k pmx)jni graditvi, MIRKO JERMAN za predano delo med NOB in za prispevek na področju prenašanja izročil NOB na mlade, FANIKA JUGOVIČ, za predano aktivistično delo v
času NOB in pri povojni preobrazbi kmetijstva, BRANKA JURCA, za dolgoletno uspešno družbeno delo, zlasti na področju dela z mladimi, VLADIMIR KENDA, za delo med NOB in za prispevek k ohranjanju slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, JOŽE KODELIČ, za prispevek med NOB in za predano povojno aktivistično delo, FRANC KOTNIK, za delo med NOB in za uspešno družbenopolitično delovanje, JANEZ MRDAVŠIČ, za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vlada bo najbrž izbrala kompromis
Dvomi v Italiji o izgonu Gadafijevih diplomatov
SANDOR TENCE
RIM — Ali bo Itahja, podobno kot nekatere članice Evropske gospodarske skupnosti, v kratkem izgnala iz nnžave določeno skupino libijskih diplomatov ali pa bo previdno počakajo, da se vojni vetrovi v Sredozem-'ju nekoliko umirijo? Obrambni minister Spadolini in vsi, ki v teh dneh skoraj brezkompromisno podpirajo Reagana, pravijo, da je izgon Gadafijevih diplomatov nujno potreben zato pozivajo Andreottija, naj cimprej ukrepa v to smer. Zunanji minister pa se je spričo tega priti-ska znašel med kladivom in nakovalom. saj po eni strani ne more dati vtisa popustljivosti do mednarodnega terorizma, po drugi pa ne ^ore s takim sklepom prejudicirati Pogajalske politike, ki jo prav on že dolgo let zagovarja. Vlada bo za-'-0 Po vsej verjetnosti izbrala kompromis. Iz države ne bo izgnala^ nobenega libijskega diplomata, pač pa
bo predstavnikom Tripolisa začasno prepovedala, da zapustijo rimsko ali milansko pokrajino.
Včeraj se je vsekakor vrnil v Rim minister Scalfaro, ki se je udeležil zasedanja notranjih ministrov EGS, na katerem je tekla beseda o ukrepih proti Libiji in proti vsem državam, ki naj bi podpirale prevrat-ništvo. Scalfaro bo predložil svoje predloge, vlada pa bo nato ukrepala. Morebitni izgon nekaterih Ubijskih diplomatov pa bo v tem trenutku izzvenel ne kot policijski, ampak kot politični ukrep, ki ima za cilj pomiriti »jeznega« ameriškega zaveznika. Itahja očitno ne more praznih rek v Tokio in ne more tvegati, da bi ji kdo tam očital prelahke roke do Libije. Ne smemo sd delati utvar, da bomo premagali terorizem z izgonom nekaterih libijskih, sirskih ali iranskih diplomatov, treba je izkoreniniti vzroke nasilja in kvečjemu o-streje nadzorovati bivanje tujcev, je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Močni sumi na baskovsko organizacijo ETA
V Madridu eksplodiral avto-bomba Mrtvih pet agentov civilne straže
Preverjanje petih strank vladne večine pogojuje bližina demokrščanskega kongresa
RIM — Ponedeljkovo preverjanje se bo zaključilo s itičnim dokumentom, ki bo obsegal vse teme soočanja, Prvi vrsti institucionalne reforme. Kaže, da so o tej oi tajniki petih vladnih strank soglasni, zlasti glede prave tajnega glasovanja pri zakonih o izdatkih. Manj soglasja o drugih še odprtih vprašanjih, kot glede
Vrednost dinarja spet padla
TRST — Po obdobju relativne stabilnosti je vrednost dinarja začela v prejšnjih dneh ponovno drseti navzdol. Jugoslovanske banke so ga v to-rek kotirale po 4,49 lire za dinar, v sredo po 4,43, v četrtek po 4,40, včeraj pa je znašala njegova cena 4,36 lire. Najbolj se teh kotacij veselijo italijanski avtomobilisti, saj stane sedaj v Jugoslaviji liter bencina super le 700 lir proti 1.280 v Italiji.
RAI-TV (srečanje na vrhu pa ne bo razpravljalo o zunanji politiki). »Ne bomo sprejeli, pravi glasilo PRI po navdihu Spadolinija, nejasnosti ali slepomišenj: kar je lahko storiti hitro je treba storiti hitro, kar takoj pa takoj«.
In kar je treba po Spadoliniju storiti takoj je zakon o radiotelevizijskem sistemu, zlasti kar zadeva oglaševanje. Tudi zato, pravi PRI, da se zaščiti tisk, je treba nujno sprejeti zakon, ki naj harmonizira izkoriščanje oglasov med državno in zasebno televizijo in drugimi sredstvi obveščanja. O tem argumentu so se pa med vladnimi strankami večkrat prikazali konflikti interesov.
Videti pa je, da se tokrat petim tajnikom mudi priti do konca, spričo približanja demokrščanskega kongresa. Notranji boj v največji stranki bi lahko negativno vplival na potek preverjanja, to pa vplivalo na kongres, kot je včeraj naglasil De Mitov namestnik Bodrato, ki se boji, da bi preverjanje vsililo izbire kongresu KD. Glede kongresov je treba zabeležiti polemiko, ki je sledila komunističnemu. Cossutta, ki so ga izključili iz vsedržavnega vodstva, ne sprejema odločitve.	G. R.
MADRID — Pet policijskih agentov je izgubilo življenje in drugi štirje so bili hudo ranjeni v bombnem atentatu, ki je včeraj zjutraj popolnoma uničil vojaški land rover v madridski mestni četrti Salamanka, v neposredni bližini sedeža italijanske in ameriške ambasade. Do atentata je prišlo ob 7.20, ko je land rover (s katerim so se agenti, ki so stražili pred italijansko ambasado, vračali v vojašnico) zapeljal mimo avtomobila, parkiranega na vogalu med Ul. Juan Bravo in Drevoredom Principe de Vergana. V parkiranem avtomobilu je bilo več kot 20 kg plastika. Mogočna bomba, ki so jo sprožili na razdaljo, je eksplodirala natanko v trenutku, ko je bil land rover z devetimi agenti »guardie civil« najbliže smrtonosnemu avtomobilu. Trije agenti civilne straže so bih na mestu mrtvi (truplo enega izmed njih vidimo na sliki poleg raztreščenega land roverja). Ranjence, med katerimi je bilo tudi nekaj mimoidočih, pa so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer sta podlegla poškodbam še druga dva agenta.
Španska pobcija domneva, da je atentat izvedla ena izmed madridskih kolon baskovske teroristične organizacije ETA, ki se je že večkrat poslužila podobne teroristične tehnike — avta napolnjenega z razstrelivom — v njenih napadih na predstavnike španske vojske. Zaenkrat pa si ni še nihče prevzel odgovornosti za atentat.
Sodelovanje A-J bo zajelo tudi znanost in tehnologijo
DUBROVNIK — Delovna skupnost Alpe - Jadran se krepi. Predsedniki deželnih vlad Koroške, Lombardije, Tridentinskega - Gornjega Poadižja in Veneta, predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije Šinigoj in deželni funkcionarji Furlanije - Julijske krajine, Štajerske, Bavarske, Zgornje Avstrije in Salzburga so se na včerajšnji seji v Dubrovniku domenili za čim tesnejše sodelovanje tudi na znan-stveno-tehnološkem področju. Konkretne oblike tega sodelovanja bodo osnovah jeseni. Predstavniki enajstih članic skupnosti A - J so se na posvetu, ki mu je načeloval predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Markovič tudi v svojstvu predsedujočega tej skupnosti, izrekb za ustanovitev koordinacijskega organizma, ki bi načrte posameznih regij in dežel priporočal pobtičnim dejavnikom.
Govor je bil še o finančnem sodelovanju in ustanovitvi mešane finančne banke ter banke podatkov, o turizmu in kulturi kot zaenkrat najbolj dragocenih področjih sodelovanja in izmenjav ter o zaščiti okolja in letalskem prometu kot dodatnima mož-nostima sodelovanja (družba JAT je predlagala enotno organiziranje skupnih prevozov z majhnimi letali). Poleg tega so na seji priporočiU nastop članic A - J na pregledu folklore in sejmu cvetja v Zagrebu, na dnevih kulture na Brionih in na drugih mladinskih igrah junija v Pulju ter na-javiU prikaz o luških zmogljivostih Benetk, Trsta, Kopra in Reke v Budimpešti in na Dunaju. Dotaknili so se tudi sindikalnih in manjšinskih problemov, nazadnje pa ZDA in SZ pozvali, naj delata za mir na svetu.
• Neuvrščeni
Na sodišču v Zagrebu se nadaljuje proces proti Artukoviču
NADALJEVANJE S 1. STRANI
odgovornost in obveznosti, ki jih ima na podlagi listine,« je dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve in dodal, da »žal varnostni svet niti v tem primeru ni izpolnil svoje dolžnosti pri obsodbi in preprečevanju uporabe sile.«
Indijski zunanji minister Bhagat je izjavil, da so voditelji diplomacij neuvrščenih držav zahtevali sedanji sestanek varnostnega sveta, da bi izrazili »zaskrbljenost zaradi resnih dogodkov v srednjem Sredozemlju«. Kot je dejal, neuvrščene države od varnostnega sveta pričakujejo, da odločno ukrepa, da ne bi prišlo do poslabšanja stanja v tem delu sveta. Po njegovih besedah neuvrščeno gibanje ocenjuje ameriški napad na Libijo kot očitno kršenje ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti te države.
Minister Bhagat je tudi dejal, da je delegacija med obiskom v Tripolisu na lastne oči videla, da so bili civilni cilji tarče bombardiranja. »Cele družine so bile ubite med spanjem,« je izjavil. Indijski minister je opozoril, da se varnostni svet kljub temu, da je ohromljen zaradi trikratnega veta, ne more odreči svojim obveznostim. »Varnostni svet mora storiti tisto, kar je njegova dolžnost.«
Stalni predstavnik ZDA v ZN veleposlanik Walters je uporabil pravico do ugovora in ob tem vprašal ali avtorji dokumentov neuvrščenih »dejansko mislijo pomešati zločince z žrtvijo in ali se zavedajo posledic svojih obtožb.« Tvorce teh dokumentov je kritiziral, da so enostranski ter »ne upoštevajo libijskega terorizma«.
(dd)
• Vladimir Kenda
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dolgoletno aktivistično delo, JOŽKO PARTL, za prispevek pri utrjevanju narodnopolitičnega življenja in dela koroških Slovencev, IVAN PETRIČ, za dolgoletno aktivistično delo v Socialistični zvezi na območju občine Ribnica, IVAN ROBIČ, dolgoletni aktivist Socialistične zveze, MARJAN ROŽIČ, za dolgoletno uspešno in predano aktivistično delo v Socialistični zvezi in za prispevek k uveljavljanju njene frontne vloge in JANEZ UČAKAR, za delo med NOB in po vojni, zlasti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, (dd)
Grozljiva pričevanja o zverinskem mučenju in množičnih pokolih ustaških zločincev
ZAGREB — »še danes se sprašujem, ali lahko človek postane takšen zločinec?« je ob koncu svojega pričanja pred okrožnim sodiščem dejala Mara Vejnovič.
Ta 63-letna ženska je opisovala strašna prizorišča iz taborišča Stara Gradiška. Tako kot navzoče na sodišču se je tudi sama zgražala zaradi mučenja in ubijanja nedolžnih otrok. Spominja se, da je enkrat prisostvovala pripravljanju velikega števila otrok iz vasi pod Kozaro za množično zastrupitev s plinom.
»Približno petsto otrok, povsem golih, so oo-metali po tleh tako da so ležali drug na drugem. Kljub temu so se nadalje v dekah prinašali o-troci, od najmlajših dojenčkov, starih šele nekaj mesecev, pa vse do petnajstletnikov. Pred ta prostor je prišla skupina ustašev, da bi dali ukaz za spustitev plina. Njihov poveljnik je cinično stopil na nogo enega majhnega otroka, ga z roko zagrabil za drugo nogo in z močnim gibom razpolovil otroka in njegovo truplo vrgel na kup. Preklel je srbsko in komunistično mater, zaprl vrata in zatem izrekel strašen ukaz: Spusti plin«.
Nihče ni odgovoril na vprašanje priče, kako je možno, da človek postane nečlovek. Vprašanje ni bilo zastavljeno nikomur določenemu, v dvorani pa je zavladala tišina.
Obtoženi Andrija Artukovič je nekaj minut zatem ponovil svojo standardno izjavo: »Slišal sem pričo, nimam vprašanj, nikoli nisem slišal za te strahote«.
V začetku marca 1M2 so jo skupaj z vsemi člani družine, razen bratov, ki so že bili partizani, aretirali in zaprli v improvizirani zapor v Novski. Nihče jih ni nič vprašal, po nekaj dnevih pa so jo odpeljali v zapor v Staro Gradiško.
»Ženske so slekli do golega, jih postrigli in oblekli v nekakšne halje, da bi jih odgnali na delo v Nemčijo«, je pripovedovala Mara Vejnovič in nadaljevala: »Otroke so odtrgali od mater. Večje dečke so poskušali vzgojiti v ustaškem duhu, oblačili so jih v ustaške uniforme in jih silili prepevati ustaške pesmi. Ko so slišali, da otroci ponoči prepevajo partizanske pesmi, so se odrekli svoji zamisli, da ustvarijo janičarje in jih odvedli v plinske celice in na množična morišča, kjer so
jih ubijali s sekirami in velikimi kladivi.«
Tri priče so pojasnile svoje opazovanje strašanskega obračuna ustašev s srbskimi prebivalci Benije. Mile Dobrič iz vasi Prkosa in Djuro Plja-kič iz Dugega sela sta se rešila pokola, Franjo Vuksan, njun vrstnik iz hrvaške vasi Lasanje, pa je opazoval zločine in se pozneje prav tako pridružil partizanom.
S podstrešja je deček videl štiri majhne tanke, ki so spremljali štiri limuzine in štiri rumene avtobuse, v katerih so prišli ustaški glavarji. Ta prizor je videl tudi Franjo Vuksan in spominja se, da je zvedel, da je v njihovo vas prišel sam Ante Pavelič, ustaški poveljnik iz Zagreba. Djuro Kljajič je dejal: »Govorilo se je, da je ta tukaj prišel v Vrgin most s tanki«, in pokaže na obtoženega Artukovida.
Ker ena od povabljenih prič, Franjo Koprcina, ni prišel na glavno razpravo, so sojenje prekinili. Zasliševanje prič bodo nadaljevali v ponedeljek, kot se je zvedelo pa je poleg 19 doslej že zaslišanih prič preostalo še nekaj več kot dvajset povabljenih prič. (dd)
V Vidmu posvet na visoki ravni o darovanju človeških organov
VIDEM — Minister za zdravstvo Degan, predsednik ustavnega sodišča Paladin, deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, prof. Meriggi, kardiokirurg v videmski bolnišnici in častni predsednik deželnega združenja prostovoljnih darovalcev organov ADO, predsednik ADO Roccella ter druge osebnosti se bodo danes udeležile posveta o darovanju človeških organov, ki bo s pričetkom ob 15.30 v konferenčni dvorani tehničnega zavoda Malignani v Vidmu. Posvet prireja združenje ADO ob 10. obletnici ustanovitve.
V naši deželi šteje zveza darovalcev organov že 32 tisoč članov. »To je znak velike občutljivosti vsega prebivalstva in pripravljenosti, da pomaga ljudem v stiski, ki lahko zaživijo novo življenje, samo če je kdo pripravljen, po smrti, darovati lastne organe sočloveku«, meni predsednik deželne zveze darovalcev organov dr. Roccella. V Italiji je na primer 20 tisoč ljudi, ki so podvrženi dializi: ocenjujejo da bi 40 odstotkov teh lahko rešilo problem s presaditvijo ledvic. V naši deželi je teh bolnikov 485, 74 pa jih je doslej s presaditvijo dobilo zdrave ledvice.
Problem darovanja pa zadeva tudi druge organe kot so na primer trebušna slinavka, jetra, očesna roženica in drugi deli organizma, ki z napredkom medicine lahko pridejo v poštev za presaditev. Postavlja se vprašanje zakonodaje o darovanju pa tudi številna vprašanja o tem, kako najbolje izkoristiti možnosti darovanja in presajanja organov. Prav na ta številna vprašanja bodo skušali odgovoriti danes na posvetu ob desetletnici združenja darovalcev organov, ki bo potekal pod geslom »Življenje brsti s tvojim doprinosom«.
M. M.
Sporazum med ministri EG8 glede novih kmetijskih cen
LUKSEMBURG — Kmetijski ministri EGS so po petdnevni vroči razpravi dosegli pohtičen sporazum o cenah v sezoni 1986 - 87. Za Italijo to pomeni 5-odstotno razvrednotenje »zelene lire« in zvišanje notranjih cen v lirah za okrog 4,5 od sto, medtem ko ostanejo cene, ki so izražene v evropski denarni enoti ECU (1.475 lir), zamrznjene. Minister Pandolfi je dogovor označil kot docela zadovoljiv, češ da je Italija dosegla, kar se je doseči pač dalo vpričo krize v evropski kmetijski politiki in finančnih težav zaiacii proizvodnih presežkov zlasti na žitnem in mlečnem področju. Minister je dodal, da je ravnal v korist italijanskih kmetov, sicer pa sporazumne s predsednikom vlade Cra-xijem in zakladnim ministrom Gorio. Italijanski kmetijski krogi v resnici
niso navdušeni, še manj pa zahodno-nemški, ki so se že drugo leto zapored morali odreči občutnejšemu porastu cen domačemu žitu.
Sporazum je, kot rečeno, le političen, torej ni še dokončen, zato so ministri sklenili podaljšati veljavnost sedanjih cen do 11. maja. Dogovor bodo v ponedeljek vzeli v pretres finančni ministri, da preverijo njegove učinke na bilanco EGS. Kaže namreč, da bi dokončna odobritev sporazuma o zajamčenih cenah kmetovalcem v letošnjem proračunu povzročila vrzel 83 milijonov EDN (ECU) ali skoraj 130 milijard lir več kot predvideno, pač pa naj bi leta 1987 privarčevani znesek presegel napovedanega za 200 milijonov EDN oziroma nekako 300 milijard lir.
Med demonstracijami proti Pinochetu
Policija streljala na študente
SANTIAGO DE CHILE — Poulične demonstracije proti Pinochetovemu režimu se iz dneva v dan množijo, obenem pa se zaostruje diktatorjeva represija. Univerzitetni študent Mario Cardenas, 26 let, ki je v četrtek dobil strel v glavo od »carabinerosov«, je v kritičnem stanju in sinoči so celo govorili, da je izdihnil, nakar so to demantirali. Ranjen je bdi med javnim protestom v Temucu, 700 kilometrov južno od Santiago, ki ga je izzval Pinochetov prihod. V izgredih so agenti z gumijastimi naboji in solzivci ranili še sedem drugih študentov, med njimi enega (15 let) hudo, zaradi česar so na vseh čilskih univerzah sklenili oklicati stavko.
Demonstracije so bile tudi v Santiagu, kjer je bilo tudi več bombnih atentatov na sedeže državnih ustanov in bank; odgovornost zanje je telefonsko prevzela »patriotska fronta Manuel Rodriguez«, ki jo je Pinochet označil kot »oboroženo roko komunistične partije«. Žolčni antikomunizem ostaja fašističnemu režimu edini »izgovor«, da lahko opravičuje vztrajanje vojaške hunte na oblasti, kot trdi složno vsa opozicija. Sam Pinochet je izjavil, da bo komunizem mogoče premagati le s strogim spoštovanjem ustave iz leta 1980; o tej pa vemo, da diktatorju omogoča predsednikovanje vse do leta 1989 in celo njegovo podaljšanje za nadaljnjih osem let. Pinochet je v nekom intervjuju poudaril, da je pod komunističnim vplivom več kot 20 od sto prebivalstva, v isti sapi pa zatrdil, da njegov režim ni diktatura, saj »uživa med ljudstvom veliko podporo«. Dodal je, da demokracijo drugače pojmuje kot jo pojmujejo ZDA: demokracija mora biti istočasno zaščitena in avtoritarna.
• Dvomi v Italiji o izgonu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
izjavil včeraj podtajnik Costa (PLI), ki res mu ne moremo očitati simpatij do Gadafija.
Morebitni izgon določenega števila libijskih diplomatov bi gotovo sprožil podoben povračilni ukrep Gadafijevega režima, ki bi takoj izgnal iz države verjetno enako število funkcionarjev italijanske ambasade. Rim, ki je že močno skrčil svoje diplomatsko in konzularno predstavništvo v Libiji, pa si v teh pogojih ne more privoščiti takega povračilnega ukrepa. V afriški državi namreč živi in dela več tisoč državljanov Britanije in še nekaterih drugih zahodnih držav, ki so pretrgale diplomatske odnose z Gadafijem. V Libiji je trenutno akreditiranih približno dvajset italijanskih diplomatskih zastopnikov, Libijcev na rimski ambasadi in na milanskem konzulatu pa je trenutno 71, kar je po mnenju mnogih odločno previsoko število.
Italijansko zadržanje do Libije pa bo v marsičem odvisno tudi od poteka preiskave o domnevnem atentatu proti ameriškemu veleposlaniku
Raabu, v katero sta vpletena tudi dva nekdanja libijska diplomata. E-nega so že aretirali, drugi pa je pravočasno zapustil državo in se baje sedaj nahaja na Malti. Človek ima pri tem vsekakor vtis, da preiskave ne vodijo varnostni organi, ki so za to poklicani in ki upravičeno skušajo delati kar se da rezervirano, ampak določeni časopisi, ki so med drugim v prejšnjih dneh napisali, da je v Rimu policija že odkrila »bazo libijskih teroristov«. Dan kasneje so preiskovalci to vest demantirali in pozvali javna občila, naj bodo v bodoče bolj previdna pri obravnavi tako delikatnih zadev.
Temu je treba dodati, da je dobršen del italijanskih časopisov vseskozi zelo enostransko obravnaval sredozemsko krizo in očital vladi, da je preveč previdna in prizanesljiva do Libije. Redki časnikarji so npr. obžalovali nedolžne žrtve ameriškega napada, nekateri pa zadnje dogodke celo enačili z nesprejemljivo dilemo »ali bombni napad ali mednarodni teror«, s takimi stabšči se niso proslavili samo desničarski časopisi.
Reorganizirali smo delovanje v novem sedežu
Obnova novega sedeža je pomemben korak, ki ga je Tržaška hranilnica storila na poti napredka in modernizacije. Gre le za prvo fazo v novi strukturi glavnega sedeža, ki je v pretežni meri namenjen strankam in izdelan po kriterijih, ki odgovarjajo najsodobnejšim delovnim potrebam.
nov vhod za stranke Ulica Mazzini 4/a
nova telefonska številka 67.71 centrala
crtGitcitcrtcvtcrt cit cit cit evt Cit Cit
CltCltCItCltCltClt
CltCltCltCltCltClt
CltCltCItCltCltClt
CltCltCItCltCltClt
CltCltCItCltCltClt
CltCltCItCltCltClt
CltCltCItCltCltClt
Cit CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
(tuđio gégt Mivado-
Pogovor z Vladimirom Kendo
»Edina možna pot je bil odločen boj proti fašističnemu zatiranju«
Naš bivši večletni tovariš Vladimir Kenda je včeraj prejel v veliki dvorani skupščine SRS letošnje priznanje Osvobodilne fronte, ki rmu ga je podelilo predsedstvo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ob 45. obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda za njegovo dolgoletno antifašistično delovanje.
Vladimira Kendo poznamo že toliko let. Poznamo tudi njegovo življenje, prepleteno s trpljenjem v italijanskih ječah, z bojem, ki ga je ?ačel še kot 20-letni fant proti fašističnemu režimu, z njegovim bojem v partizanskih enotah in z njegovim angažiranim povojnim delovanjem v naprednih političnih strankah, organizacijah, predvsem pa v Vsedržavnem združenju partizanov Italije.
Takole nam je na kratko povedal in orisal svoje bogate življenjske izkušnje živel je v Idriji, bilo mu je takrat okrog 20 let, ko je že bil vključen v vrste mladine, ki se je °dločno zoperstavila fašizmu. Tam so ga leta 1934 aretirali in ga obsodili aktivnosti proti italijanskemu narodu. Obsodili so ga tudi poskusa umora nekega policijskega funkcionarja, zaradi česar ga je posebno sodišče za državno varnost leta 1936 obsodilo na 18 let zapora, ki Sa je začel prestajati v ječi v Castelfranco v Emiliji. Tu se je u-PK>rni Vladimir takoj povezal z italijanskimi komunisti, ki so bili tam zaprti, leta 42 pa tudi s slovenski-jni antifašisti, ki so jih pripeljali tja Jz raznih krajev Slovenije.
»Tam sem prvič spoznal vsebino boja slovenskega naroda, vsebino OF, se med drugim bežno srečal z pokojnim Miho Marinkom in kot Slovenec začel s slovenskimi jetniki tesno sodelovati, saj sem občutil, da je vsebina OF kot njeni ideali tesno povezana tudi z mojo pripadnostjo slovenskemu narodu. To je oil trd zapor, večkrat sem okusil samico, a nisem nikoli klonil. Devet let zapora sem tako napravil, ko so
me 16. decembra 1943, torej že po kapitulaciji fašistične Italije izpustili.«
Od tu dalje se začenja pot našega tokratnega odlikovanca Kende v partizane. Najprej se je zglasil v Ron-kah, od tam so ga partizani spremili preko Doberdoba do tržaškega bataljona, ki je imel svojo postojanko v bližini Opatjega sela. Takrat je bil komisar tega bataljona, se spominja Kenda, Mario Abram. Tam je Kenda nekaj časa ostal, dal skozi številne boje proti nemškim e-notam, tako na Krasu, v Vipavski dolini, nad Šempasom, v Trnovskem gozdu; in ko je bila 5. aprila 1944 u-stanovljena tržaška brigada, ki je takrat operativno spadala pod 9. korpus se je Kenda povezal v to enoto, ki je tedaj politično bila povezana tudi s komando partizanskih edinic za severno Italijo. Tistega dne, ko je bila ustanovljena brigada je Kenda postal pomočnik političnega komisarja in ohranil to funkcijo še v naprej. 3. septembra istega leta je šel skupno z drugimi tovariši v Črnomelj, kjer je bil imenovan za starešino italijanskega podoficirskega tečaja pri VII. korpusu, kjer je opravil dva tečaja, ki sta se zaključila januarja 1945. Od tu je bil potem poslan v brigado Fontanot, ki je tedaj štela 700 borcev. 9. aprila je ponovno šel v Črnomelj, kjer se je pravzaprav začelo njegovo novinarsko delo pri radiu OF, kjer je pripravil več oddaj v italijanščini, ki so bile namenjene italijanskim borcem.
»Dočakal sem svobodo v Gorskem Kotarju in sicer v malem kraju Ravna Gora. Istega dne okrog poldne smo bili že v Ajdovščini, kjer je bila dan prej sestavljena slovenska vlada, prav tako istega dne pa sem bil že na Trgu Oberdan v Trstu.«
Tu je naš Kenda začel z resničnim novinarskim delom, najprej na tržaški radijski postaji, potem pri časopisu H Lavoratore, pa pri Agitprop v domu pristaniških delavcev.
dve leti je delal kot novinar pri časopisu La nostra lotta, nato pri časopisu La voce di Trieste, pri časopisu n progresso, od 54. leta dalje je bil novinar pri II Corriere di Trieste, od 60. leta dalje do svoje upokojitve pa je bil novinar pri Primorskem dnevniku. Sedaj je že 10 let v pokoju, vendar rad sodeluje in piše v dnevnik, če ga le pokličejo ali zaprosijo.
Kaj bi rekel svojemu vnuku danes, ko prejmeš to visoko odličje?
»Rekel bi mu, da mi je bilo komaj tri leta ko sem že vedel, da se bom moral kot Slovenec boriti, da nisem enak Italijanom in da so mi pravice odvzete. Fašizem nas je tlačil, razbil našo družino, ki se je morala izseliti v Jugoslavijo — za nas ni bilo kruha. To zatiranje sem globoko občutil in sem sklenil, da se proti fašizmu odločno borim. Tako sem bil pripravljen na zapor, na muke v zaporu in tako se tudi takoj vključil v osvobodilno gibanje čim sem stopil iz zapora. V zaporu in boju sem kot človek in tudi politično dozoreval. Vedel sem, kaj pomeni osvobodilna borba, vedel sem, da se lahko kot narod rešimo, če se bomo skupno uprli okupatorju in sovražniku. Zavzel sem se za vse življenje na te ideale in jim ostal db danes zvest. Tudi danes čutim in vem, da smo imeli prav, da smo se takrat odločali tako kot smo se in da za nas ni bilo druge izbire.«
To seveda ni prvo priznanje, ki ga naš Vladimir Kenda prejema. Prejel je pred tem še druga odličja in priznanja. Vendar pa je bil vidno ganjen ko smo ga vprašali kakšni so njegovi občutki, ko tokrat prejema tudi to priznanje.
»Čutim se počaščenega, ker ga dobim v imenu Osvobodilne fronte, ki je v tistih težkih časih združevala slovenski narod v boju za njegovo osvoboditev, za mir in svobodo v svetu. V tem duhu tudi sprejemam to odlikovanje prepričan, da bom po tej poti nadaljeval, dokler mi bo zdravje to dopuščalo.«
NEVA LUKEŠ
Zanimiva predstavitev Cuffolovega »Mojega dnevnika« iz vojnih časov
ŠPETER SLOVENOV — V sejni dvorani špetrske občine so v četrtek, na predvečer praznika osvoboditve, Predstavili »Moj dnevnik« Antonia Cuffola, ki ga je iz-daia Zadruga Dom. Dnevnik nosi podnaslov, ki na svoj način opredeljuje knjigo in sicer: »Kako sem doživljal drugo svetovno vojno za ognjiščem v Lazah«.
Dnevnik, ki govori predvsem o zapletenih, težkih in rudi krvavih časih, ki so bili v Benečiji še toliko bolj zapleteni, so predstavili nekdanji komisar partizanske brigade Garibaldi posl. Mario Lizzerò, eden izmed ustanoviteljev bataljonov Osoppo in nosilec zlate kolajne za vojaške zasluge msgr. Aldo Moretti ter predsednik Gor-ske skupnosti Nadiških dolin in Cuffolov učenec Giuseppe Chiabudini. številne prisotne, med katerimi so bili ludi nekateri župani beneških občin, je pozdravil predsednik Zadruge Dom g. Božo Zuanella.
Zuanella je najprej spregovoril o zadrugi in njenem založniškem delu, nato pa je poudaril, da pomeni tudi rzdaja Cuffolovega Dnevnika prispevek v boju Beneških Slovencev za dosego pravi, ki jim pripadajo.
Posl. Mario Lizzerò je v uvodu povedal, da je del dnevnika, ki ga je Cuffolo napisal v slovenščini najbolj oseben in tudi prepričljiv, iz tega dela, kot seveda tudi lz celotne knjige, pa izstopata Cuffolova osebnost in njegova globoka ljubezen do svojega ljudstva. Lizzerò & tu poudaril, da se je Cuffolo jasno zavedal, da imajo slovenski ljudje v Benečiji pravico do materine besede, do smje kulture in tradicij. Prav iz te zavesti je rastel
odločen Cuffolov antifašizem. Duhovnik iz Laz se sicer aktivno ni vključil v osvobodilno borbo, bil pa je na njeni strani in bil je kritičen tudi do visoke cerkvene hiearhije, ki je bila preveč popustljiva do fašističnih o-blasti. Kato je Lizzerò spregovoril o težkih razmerah, ki so bile v obmejnih področjih, o partizanskem boju ter o povojnem obdobju, ki je bilo do Slovencev v Benečiji dokaj kruto. Ožigosal je tudi tiste, ki še danes nasprotujejo, da se dajo Slovencem pravice in to povsod, kjer živijo.
Msgr. Aldo Moretti je v svojem posegu, ki ga je obogatil s številnimi citati iz Cuffolovega dneimika, najprej poudaril, da si je župnik iz Laz globoko želel, da bi bil s svojim ljudstvom svoboden Slovenec v svobodni in antifašistični Italiji. Msgr. Moretti je nato spregovoril o Osoppovcih in dejal, da je ponosen na prve bataljone, ki so se borili proti nacifašistom. Nato pa je spregovoril o tem, kako so se pozneje pod imenom Osoppo zakrivali najrazličnejši izdajalci in trikoloristi, ki niso imeli z antifašističnim bojem nič skupnega, nasprotno.
Biuseppe Chiabudin je najprej spregovoril o svojih srečanjih s Cuffolom, o njegovi osebnosti in nato poudaril, da lahko Dnevnik beremo z različnih zornih kotov in z različnimi motivacijami. Beremo ga lahko kot literarno delo, kot knjigo spominov, kot prizadeto pričevanje človeka, ki je doživljal izjemni težke čase. Chiabudin je nazadnje dejal, da je to knjiga, ki bi jo morali vsi brati, predvsem mladi, saj bi se lahko veliko naučili in bi tako odpadli nekateri nesporazumi.
Slikar Boris Zulian razstavlja v kočevskem Likovnem salonu
KOČEVJE — Od včeraj razstavlja v Likovnem salonu v Kočevju zamejski umetnik Boris Zulian. Razstava sovpada s Krajevnim praznikom in je posvečena OF ter prazniku dela.
Boris Zulian je doma iz Ricmanj pri Trstu, slikarstvu pa se je posvetil po končanem liceju. Ukvarja se tudi z restavriranjem slik in starih fresk, poleg tega pa poučuje likovno vzgojo na slovenskih srednjih šolah. Kot likovnik že vrsto let sodeluje v tržaškem kulturnem življenju. Imel je že številne samostojne razstave, v Kočevju pa se je prvič predstavil leta 1975, prav tako v Likovnem salonu.
□ TRST — Gledališče Teatro stabile bo zaključilo svojo letošnjo sezono tako, da bo izven programa ponovilo letošnjo najuspešnejšo predstavo. Gre za Grobjane Carla Goldonija v režiji Francesca Macedonia. Predstava bo 29. t.m. ob 20.30 in sicer brez vstopnic.
Vodstvo gledališča proučuje izid ankete, ki naj pove, za katero delo so se gledalci najbolj ogreli. Mimo uradnih izidov ankete pa kaže, da je prav Goldoni visoko pri vrhu.
PRIŠLA		
JE POMLAD		on
riftDUVii t (IN PRIDITE POGLEDAT NAŠE		SE! CENE)
ŠTEDILNIKI	po	169.000 lir
HLADILNIKI	po	176.000 lir
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIC	po	335.000 lir
POMIVALNI STROJI	po	480.000 lir
ZMRZOVALNIKI	po	278.000 lir
TELEVIZORJI barvni Z DALJINSKIM UPRAV.	po	545.000 lir
VIDEOREG1STRATORJI VHS Z DALJINSKIM UPRAV.	po	987.000 lir
VIDEOREGISTRATOR S TELEKAMERO PRENOSNI, VHS, Z AKUMULATORJEM IN POLNILCEM	po 1.347.000 lir	
RADIOREGISTRATOR STEREO, DVOJNA KASETA, DVOJNA HITROST	po	219.000 Kr
WALKMAN S SLUŠALKAMA (japonske znamke)	po	28.000 Kr
COMPACT DISC NAJNOVEJŠA GENERACIJA	po	499.000 Kr
HI-FI APARATURA 2x30 WAT AMPLIFICATOR, GRAMOFON, SINTONI-ZATOR, DVOJNA KASETA, TIMER, DVA ZVOČNIKA, RACK PODSTAVEK	po	599.000 lir
AVTORADIO Z ANTENO IN ZVOČNIKOMA (brez montaže)	po	50.000 lir
nuovi magazzii		grbini
nove telefonske številke 731276 Ul. Rossetti 6 - Ul. Giotto 8		- 732261
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
32.
Take bi jih pravil še naprej, ma sem ga nečko u-stavila. »Eee, šjor Fortunato, tisto so bili scherzi,« sem rekla. »In kaj je bilo potlej?« je vprašal oče. »In kaj češ, da bi bilo?« je zapičila vanj pogled teta Bernarda. »Dala sem mu bičerin maršale in je šel.«
Našemu očetu kot bi zaprlo sapo. Ni mogel pre-eej do besede. »Ubogi šjor Fortunato ni imel sreče,« je izustil naposled, in ošvrknil teto Bernardo z jeznim Pogledom. Ves namrgoden je nekaj hipov čemel pred-sè. Naenkrat pa mu je nekaj preletelo obraz in mu ^igralo v očeh. »Za preganjat strahove bi bil mogo-Ce še dober. A, kaj praviš?« je rekel. »Ho-ho-ho...« se lo bučno zasmejal.
V predzadnjem letu svojega življenja je morala te-
ta Bernarda nekega dne stopiti pred hišna vrata in pogledati tablico s hišno številko, da bj vedela, kje stanuje. Kmalu po tistem mi je zaupala, da tistih nekaj prihrankov, ki jih ima, ne spravlja več v predalnik, kjer bi jih lahko našel najbolj navaden tat, marveč poišče zanje vsak dan drugo skrivališče. »Pa se potlej spomniš, kam si jih dala?« sem vprašala. Nato je odgovorila, da si tisto mesto zapiše na listek in ga pusti na mizi, da se ne bi izgubil...
Takrat jih je imela pet čez osemdeset, že je lezla v šestinosemdeseto leto, in se je začela pogovarjati o smrti kot o neodložljivem potovanju, ki je pred njo. Iz predalnika, je izvlekla hranilno knjižico, v kateri je imela naložen denar za pogreb. »Da ne boste iskali.« Potlej je šla s pogledom po opremi svojega bivališča: »Kam boste vrgli te štrafaniče?« Pa se je spomnila Malke s Krasa in je rekla, naj ne skrbimo, Malka bo vse pobrala, kakor smrt. Pogledala, me je preko mize: »Zdaj si vzemi, ka ti je všeč,« je rekla. Prišlo je tako nenadejano, da nisem vedela, kaj bi... Kot na ukaz sem se ozrla naokoli, in obotavljaje segla po majhnem ogledalu z rezljanim ročajem in gobelinom na zadnji strani, ki je ležalo na predalniku. V trenutku, ko sem ga podržala v roki, me je prevzelo, kot da sem s tem privolila v tetino smrt. Ozrla sem se va-
njo, ki me je gledala od druge strani mize. Njena razumnost me je zmeraj držala v mejah, ki jih nisem mogla prestopiti. Nikoli ji nisem razkrila neke svoje stiske. Pri tem je ostalo tudi to pot. Ne, v Ljubljano pa ne gre, je rekla. Tu je živela, tu bo umrla.
Nekega večera smo jo iz tržaške prepeljali v sežansko bolnišnico, in jo čez nekaj dni pokopali na majhnem, prijaznem kraškem pokopališču. Ni predvidevala, da bomo tako ravnali. To da ko sem sončnega dopoldneva sedela na zidcu blizu njenega groba, in je Kras žarel v jesenskih barvah, mi je rekla, da je bilo tako prav. Nasmehnila se je, kakor tedaj, ko se je v bolnišnici zbudila iz kome in se živo zazrla vame s temnimi očmi, ki so bile v trenutku spet blesteče in iskrive. »Tetka!« sem še utegnila, zaklicati, in že jih je spet zaprla.
Iz Trsta so pripeljali velike vence z razkošnimi palmovimi listi. Tisti venci in majhno pokopališče, ki se je zdelo kot domači vrt s šopi krizantem, nekako niso šli skupaj. Iz cerkvice onkraj ceste so možaki nesli krsto po shojeni potki, in ko je mašnik odmolil, so jo jeli spuščati v jamo. Na pol poti se je zagozdila, vsi smo se strahoma zastrmeli tja, potlej je le zdrsnila navzdol. Zvrstili smo se ob jami in vrgli nanjo nekaj prsti.
Politično-upravna paraliza se nadaljuje
Intervju s predsednikom KZ Alfonzom Guštinom
KD predlaga novo preverjanje KPI zahteva odstop odborov
Namigovanja na možnost predčasnih volitev v Trstu se v teh dneh nevarno stopnjujejo, čeprav se — razen misovcev — nihče ne zavzema, vsaj javno ne, za rešitev, ki bi morda ničesar ne rešila. Toda u-pravnopolitični položaj v mestu je še vedno kaotičen, odnosi med strankami so zaostreni, perspektive hitrega izhoda iz sedanjega stanja pa so kar se da nejasne.
Vodstvo Krščanske demokracije, ki se je sestalo prejšnji večer, je vzelo na znanje ta položaj ter predlagalo sestanek med vsemi partnerji sedanje koalicije, da bi »skupno ocenili politične novosti zadnjih tednov« — očitno je tu mišljeno razbitje Liste za Trst — in da bi »preverili izvedljivost sporazumov iz leta 1984«. Ti sporazumi, kot znano, slonijo na tako imenovani štafeti, ki pa je postala — milo rečeno — dokaj problematična, ko pa Lista za Trst, ki naj bi ji pripadalo župansko mesto, ne razpolaga več s predsed stvom pokrajine, ki naj bi ga prepustila demokristjanom.
KD ne daje konkretnih predlogov za izhod iz sedanje slepe ulice: o-mejuje se na poudarjanje važnosti »upravne kontinuitete« in nadaljeva-
nja in krepitve sodelovanja »z laičnimi, socialističnimi in avtonomističnimi silami«, pri tem pa poudarja tudi pomen »homogenosti političnih vodstev v Trstu in na deželi«.
Tudi dvostranska srečanja, ki jih je delegacija Liste imela v tem tednu s koalicijskimi strankami, niso prinesla posebnih novosti, čeprav so se odvijala, kot pravi tiskovni komunike LpT, »v ozračju velike iskrenosti«, ter je »velik del političnih sil« pokazal »pozitivno voljo«. Danes se bo melonarsko odposlanstvo sestalo še s socialisti, v sredo pa se bo o poteku srečanj izreklo listarsko vodstvo.
Ostaja dejstvo, da se upravno-po-litična paraliza nadaljuje, in to v trenutku, ko bi Trst potreboval trdno in učinkovito vodstvo, kot je predvčerajšnjim poudarilo socialistično pokrajinsko vodstvo, kot so včeraj ponovili tudi vodstveni organi Komunistične partije. Po mnenju KPI je sedanje stanje »nevzdržno«, ko pa v koalicijah na Občini in Pokrajini prevladuje »zmeda in nesposobnost« ter je razkrajanje očitno. Večinske sile — menijo komunisti — so vpletene v oblastvene igre ter se poslužujejo odlašanja kot metode
upravljanja. Toda izhod iz tega položaja je možen tudi brez predčasnih volitev: občinski in pokrajinski odbor — je recept KPI — morata takoj odstopiti, začeti pa se mora novo soočanje med političnimi silami, katerega cilj mora biti odstranitev Liste iz javnih uprav in sestava novih, rigoroznih in čistih odborov. Ti naj si zastavijo nekatere točno določene cilje, ki bi jih bilo moč uresničiti v teku sedanjega mandata v korist gospodarske, družbene in kulturne rasti Trsta in njegove pokrajine.
Avstrijski minister na obisku v F-JK
Avstrijski minister za javna dela Heinrich Ubleis je te dni na obisku v naši deželi. Glavni namen njegovega obiska je pregled prometnih in transportnih povezav in pristaniških storitev v okviru odnosov med Italijo in Avstrijo.
Včeraj se je Ubleis srečal s predsednikom pokrajine in trgovinske zbornice, danes pa bo obiskal pristaniško ustanovo.
V Boljuncu s kulturnim programom proslavili 85-letnico ustanovitve domačega KD Prešeren
Nastop folklorne skupine »Stu ledi«
V četrtek je bila v Boljuncu osrednja proslava ob 85-letnici KD France Prešeren. Številnim obiskovalcem je najprej zaigrala Tatjana Štefančič nekaj priredb ljudskih pesmi za klavir Josipa Pavčiča in pa Venturinijevo Znamenje.
»Kultura naj bo tudi danes tisto orožje, s katerim bi morali vsi, še zlasti mladi, spremeniti ozračje konflikta v ozračje sožitja z večinskim narodom...«,, to so besede, ki smo jih zasledili v slavnostnem govoru in ki izražajo želje in upanje vseh članov boljunškega društva.
Sledil je nastop folklorne skupine »Stu ledi« s spletom tržaških plesov. Nato pa se nam je predstavil ženski pevski zbor te skupine, ki je zapel venček ljudskih pesmi.
Milan Pahor in Stanko Piego sta spregovorila o razstavi »Poznaš Bo-Ijunec?«, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice in ki bo odprta do konca sezone. Razstava je pomembna za širšo skupnost, saj odkriva ljudem še nerazisko-vano področje, Boljunčanom pa omogoča to raziskovanje ohranitev bogate zgodovinske dediščine.
Kulturni program je zaključila folklorna skupina »Stu ledi« v polni zasedbi z beneško točko: predstavila nam je beneške pesmi in plese in pu-stove iz Črnega vrha.
Občinstvo je bilo s potekom proslave zelo veselo, še bolj pa so bili nad proslavo navdušeni organizatorji in nastopajoči, saj je bil njihov trud dobro poplačan s toplimi aplavzi občin-
stva. Obiskovalci so se ob zaključku še ustavili v veži gledališča in si ogledali zelo zanimivo razstavo.
Naj omenim še, da sta za zunanjo podobo prireditve poskrbela Rosana Petaros in Robi Starec.
Ob proslavi so se mi vtisnile v spomin besede iz slavnostnega govora, ki bi jih rada ob koncu še posebej podčrtala: »Truditi se moramo, da bi
v društveni krog privabili čimveč novih moči, čimveč mladine, ki bi s svojo mladostno svežino in s svojim elanom ne le težila k ohranjevanju naše zgodovinske in kulturne dediščine, temveč da bi popeljala društvo v. korak s časom in v njegovem okviru zadostila želji po lastnem ustvarjanju.« •
NADJA ŠVARA
Kmečka zveza za močno in kvalitetno kmetijstvo
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri redni občni zbor Kmečke zveze. Pred tem zborovanjem najbolj množične organizacije tržaških kmetov, na katerem bo predsedstvo podalo obračun delovanja in zastavilo smernice za bodoče delovanje, smo se obrnili na predsednika Alfonza Guština in mu zastavili nekaj vprašanj.
Predvsem smo ga vprašali, kako ocenjuje sedanje stanje v tem sektorju in kateri so na splošno predlogi KZ za premostitev sedanje krize, ki je v veliki meri prizadela tudi to gospodarsko panogo.
GUŠTIN: Na žalost moram ugotoviti, da že več let kot organizacija jxmavljamo iste zahteve na naših oljčnih zborih, kar pomeni, da so deželne oblasti gluhe do naših predlogov in nočejo upoštevati prošenj naših kmetov. Vedno smo si želeli, da bi z njimi vzpostavili konkretne odnose: skušali smo jih vzpostaviti s prejšnjim odbornikom Mizzauom, sedaj pa jih skušamo navezati z Antoninijem, da bi se osebno seznanili s stanjem krajevnega kmetijstva: naš napor v to smer pa je bil doslej zaman.
Zavedati se namreč moramo, da je naše kmetijstvo v posebnem specifičnem položaju, ki pač zaradi številnih razlogov onemogoča, da bi lahko bilo konkurenčno. To se opaža v vrtnarstvu, v cvetličarstvu in tudi v vinogradništvu, da ne govorimo o živinoreji, ki bi jo bilo treba upoštevati v največji meri; vendar pa se prav tu opaža največja malomarnost pristojnih do tega problema. 'Razne politične sile se trudijo za zaščito Krasa, kot Kmečka zveza pa smo prepričani, da ga bomo lahko zaščitili samo s tem, če bomo živinoreji priznali vlogo, ki jo ima, da bo pač kraško okolje ostalo kakršno je. Zaradi tega je treba vložiti mnogo več naporov in tudi finančnih sredstev za razvoj tega sektorja.
Eden glavnih problemav za uveljavitev tukajšnjih kmetov je gotovo njihovo uradno priznanje. Znano je, da v tržaški pokrajini še ni bil uveden poklicni seznam kmetijstkih podjetnikov, kar jim gotovo prinaša veliko škodo. Kaj mislite s tem v zvezi?
GUŠTIN: Naša stališča so znana, predvsem pa bi želeli, da bi nam pristojne oblasti odkrito povedale, zakaj je tržaška pokrajina v tem pogledu diskriminirana v primerjavi z drugimi v naši deželi. Želeli bi vedeti, zakaj nas nočejo priznati enakovredne z drugimi kmeti v Furlaniji-Julijski krajini. Prepričani smo, da je glavni razlog, da še ni bil uveden poklicni seznam kmetov, prav zaradi tega, ker
jih velika večina pripada slovenski narodni skupnosti in bi pač mi Slovenci imeli v tem pogledu glavno besedo.
Kakšno pa je sodelovanje med Kmečko zvezo in sorodno italijansko organizacijo Coldiretti?
GUŠTIN: Prizadevamo si, da bi to sodelovanje bilo čim boljše in ne samo s Coldiretti, ampak tudi z vsemi strokovnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju. Imamo pač enake probleme, zaradi česar moramo tudi z združenimi močmi nastopiti za njihovo rešitev. Na splošno bi lahko rekel, da so ti odnosi dobri, želimo pa si, da bi postali še boljši.
Na jutrišnjem občnem zboru boste postavili zahtevo, da se izdela enotni načrt za razvoj tega važnega gospodarskega sektorja. Zakaj ta zahteva?
GUŠTIN: Ta naša zahteva je sicer že stara; že pred približno petnajstimi leti smo prejeli zagotovila, da bo dežela pripravila področni načrt za kmetijstvo, vendar pa so te obljube ostale le v zraku. Nasprotno pa se dogaja, da se v pomanjkanju načrta, ki bi moral jasno določiti kako je treba izkoristiti ta naš teritorij, razlašča-jo najboljši predeli kmetijskih področij; tako je bilo pred nedavnim s Kolonkovcem, sedaj pa se to vprašanje ponovno postavlja v zvezi s predvideno lokacijo sinhrotrona pri Bazovici. Naša želja je, da bi vse javne uprave nudile svoj doprinos in prispevale, da bi se kmetijstvu priznala vloga, ki mu pritiče.
Kakšno pa je sodelovanje med KZ ter drugimi organizacijami in ustanovami ob meji?
GUŠTIN: Z zadovoljstvom ugotavljam, da so obmejni odnosi odlični, še posebno pa so plodni z Zadružno zvezo Slovenije.	v
Kaj si ob koncu želite od jutrišnjega občnega zbora? Kakšne so vaše želje?
GUŠTIN: Predvsem bi ugotovil, da na žalost še ni prišlo do ustanovitve deželne Kmečke zveze. Ta cilj smo si zastavih že lansko leto, iz objektivnih razlogov pa nam ga ni uspelo doseči; vsekakor potrjujemo, da bomo pri tem vztrajali z namenom, da bi lahko vsi slovenski kmetje enotno nastopali na vseh ravneh, predvsem na deželni, kar bi jim seveda zagotovilo večjo moč. Kmečka zveza si je prav zaradi tega vedno želela, da bi združevala vse kmete: čim več nas je, tem večja je naša moč. Tudi zaradi tega smo si za jutrišnji občni zbor izbrali geslo »Za enoten načrt, za močno kmetijstvo, za gospodarsko in teritorialno uravnovešenje ter za družbeni napredek«.
Razgovor zapisal ALEKSANDER SIRK
CARLO GOLDONI
Primorske
zdrahe
Režija: BORIS KOBAL
V soboto, 26. aprila, ob 14. uri.
Barkovljanski 50-le(niki bodo jutri spet slavili
Jutri bodo imeli barkovljanski petdesetletniki ponovno svoje slavje. To bo že tretje leto zapovrstjo, ko bodo praznovali v domačih društvenih prostorih s kulturnim programom in družabnim srečanjem.
Tokrat bo v Barkovljah slavilo petdeseti rojstni dan kar 15 Barkovlja-nov in Barkovljank, ki se bodo že v dopoldanskih urah zbrali v društvu, kjer bo že tradicionalna predaja ključev lanskih jubilantov letošnjim slavljencem. Nato se bodo vsi zbrali pred spomenikom padlim na domačem pokopališču, kjer bodo položili venec. Sledila bosta maša v domači cerkvi in nato kosilo v gostilni Furlan na Repentabru.
Popoldne ob 17.30 bo v društvenih prostorih kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovali s petjem otroci domače osnovne šole, dramska skupina KD Tabor z Opčin z »Besedo 85«, sledila pa bo še družabnost
ENEL sporoča, da bodo jutri zaradi vzdrževalnih del prekinili dobavo električnega toka v Devinu, Črnici in Ribiškem naselju. Prekinitev bo trajala od 6. ure zjutraj do 10.30.
Nerešeno vprašanje, ki se vleče že vrsto let
Kako bo letos z učbeniki za naše šole?
Do konca šolskega leta manjka le še dober poldrugi mesec. Medtem ko se učenci in dijaki v tem času pripravljajo na zaključna izpraševanja, ki bodo v mnogočem odločala o njihovem končnem učnem uspehu, imajo profesorji {»Ine roke dela tudi z izbiro učbenikov za prihodnje šolsko leto. Profesorski zbori {»sameznih šol bodo že v začetku maja izdali seznam šolskih knjig; dijaki in njihovi starši bodo imeli tako dovolj časa na razpolago za nabavo učbenikov.
V preteklih letih so si dijaki že maja in junija preskrbeli potrebne učbenike, da bi se tako izognili gnečam pri nakupih ob začetku šolskega leta. Majski in junijski nakupi so bili {Jogosti predvsem pri Upravi za slovenske šolske knjige, ki jih izdaja Deželni šolski urad. Zadnji dve leti smo že večkrat poročali o nevšečnostih, s katerimi se je moralo- spoprijeti to prodajalno središče, vse kaže pa, da so se težave Uprave pri Sv. Jakobu zadnji čas še potencirale,
Uprava ima svoje prostore na nižji srednji šoli Cankar. V bistvu gre za skladišče učbenikov, ki pa ima v svoji pristojnosti tudi prodajo šolskih knjig. Pred dvema letoma je tržaška občina obvestila takratno ravnateljico šole Cankar prof. Vero Bedendo o neustreznosti pritličnega prostora; pod težo učbenikov so se namreč začela tla vdirati. Prostor so takrat izpraznili. V njem je ostalo le po nekaj izvodov posameznih knjig.
Knjige, ki jih tiska Deželni šolski urad, so se-
daj razmeščene kar na desetih mestih — »skladiščih«. Prvo je v uradu Uprave same, drugo je na hodniku drugega nadstropja v šolskem poslopju v Ul. Frausin, tretje na stopnišču, četrto na hodniku prvega nadstropja, peto v pritličju, šesto V stranskem skladišču za šolskim poslopjem, sedmo v predelavnici (vedno v šolskem poslopju). Osmo »skladišče« je na podstrešju šolskega poslopja italijanske šole Duca d’Aosta, deveto na nižji srednji šoli Sv. Ciril in Metod in deseto kar na Deželnem šolskem uradu. Učbeniki v »skladiščih« v šolskem poslopju v Ul. Frausin so — razen tistih, ki so zaklenjeni v uradu — na milost in nemilost ljudem in času: so brez vsakega najmanjšega nadzorstva in počasi gnijejo in trohnijo
Ravnatelj nižje srednje šole Cankar prof. Aleksander Kriščak je že večkrat posegel pri šolskih oblasteh, da bi se pozanimale in skušale odpraviti ta nevzdržni položaj, a brez vidnejših rezultatov. Decembra lani so ga gasilci, kot odgovornega za šolsko poslopje, prijavili sodišču zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov (zaloge knjig na stop nišču so zelo vnetljive, vrata se odpirajo navznoter, ne navzven, kot je po zakonu predpisano). Ravnatelj bi moral predložiti predvideno dokumentacijo o poslopju, dokumentacije pa ni mogel predstaviti, ker je tržaška občina ni pravočasno pripravila. Rok za prijavo teh dokumentov so sicer kasneje podaljšal; do oktobra, kar pa vsekakor ne bistveno menjuje sedanjega položaja na šoli.
Ob vseh teh težavah se poraja tudi vprašanje nekaterih knjig, ki so že natiskane, a jih Uprava ne more prodajati. V »skladišču« na šoli Sv. Ciril in Metod že od začetka šolskega leta »čakajo« na prodajo tri učbeniki: Tehnično risanje - 2. del in Kvalitativna in kvantitativna kemijska analiza za poklicni zavod Finančna in aktuarska matematika - 3. del za trgovski zavod. Te knjige je posebna komisija, ki jo imenuje Deželni šolski urad, ob izidu pregledala. Ker pa Deželni šolski urad še ni izdal odloka o ceni posamezne knjige, teh knjig (absurd!) ne morejo še prodajati. Podobno je z antologijo za nižje srednje šole, ki jo je pripravila prof. Nada Pertot. Prva in druga knjiga sta natiskani, a čakata v tiskarni na »pregled« komisije. Kdaj ju bodo lahko naši dijaki prijeli v roke, je za sedaj, tudi na podlagi »izkušenj« s prej omenjenimi knjigami, težko ugibati.
Pred začetkom letošnjega šolskega leta smo se o vprašanju slovenskih učbenikov in o njihovi prodaji porazgovorili s takratnim tržaškim šolskim skrbnikom prof. Luigijem De Roso. »Vprašanje Uprave slovenskih šolskih knjig bo treba čimprej rešiti. V tej zvezi sem že posredoval pri ministrstvu za šolstvo in dobil nekaj navodil (»indicazioni«), ki jih bom iznesel Deželni šolski komisiji za slovensko šolo, da bi skupno našli najbolj primerno rešitev,« nam je izjavil De Rosa, ki je bil istočasno tudi deželni šolski skrbnik. Od takrat je minilo že osem mesecev...
Vrsta svečanosti ob 25. aprilu v Trstu in okolici
\a proslavah klic po sožitju in demokraciji
Po četrtkovi osrednji slovesnosti na Tržaškem ob 41. obletnici osvoboditve, ki je bila v Rižarni, so včeraj tudi po okoliških vaseh in v mestu proslavili ta jubilej. Večje in manjše slovesnosti so bile v Nabrežini, v Miljah, v Križu, pri Sv. Ivanu in v Re-pnu.
V	Nabrežini odprli razstavo »Kamnite priče«
V	devinsko - nabrežinski občini je bila osrednja slovesnost na glavnem vaškem trgu v Nabrežini. Spored proslave je predvideval posege raznih govornikov obenem pa nastop tamkajšnje godbe ter moških pevskih zborov Fantje izpod Grmade in Igo Gruden, ki ju je ob tej priložnosti vodil pevovodja Matjaž Šček.
Kot prvi je spregovoril devinsko -nabrežinski podžupan Vittorino Caldi, ki je navzočim spregovoril o pomenu letošnjih proslav obletnice osvoboditve, veliko prostora pa posvetil mednarodni problematiki, v prvi vrsti zadnjim dogodkom v Sredozemlju. Na isto tematiko sc je za njim deloma navezala občinska odbornica Terčonova, ki je težišče svojega posega vsekakor osredotočila na problem sožitja med tukaj živečima narodnostima. Zatem sta imela govor še dva predstavnika VZPI - ANPI: član pokrajinskega vodstva Agostino Zerilli (v svojem posegu je podal tudi nekaj izpovednih misli o NOB) in predstavnik tamkajšnje občinske sekcije A-lojz Markovič.
Po spominski proslavi je bila v prostorih občinske čitalnice otvoritev razstave fotografij, maket in prospektov o spomenikih nacifašističnim žrtvam iz bližnje okolice. Prireditev je s krajšo slovesnostjo odprla odbornica Terčonova, za njo pa je spregovoril tudi arhitekt Dario Jagodic, ki je zasnoval razstavo in je obenem tudi načrtovalec prikazanih spomenikov. Omeniti gre, da so prikazani spomeniki (teh je devet in so skoraj vsi iz tržaške pokrajine) iz kraškega kamna in da je namen pobude povezati temo odporniškega gibanja s proslavami °b 2000-letnici nabrežinskih kamnolomov. Povedati velja tudi, da je Jagodic pomemben valorizator nabrežin-skega, na splošno pa kraškega kamna, ta čustveni odnos pa ga je popeljal v nekako oživitev naše polpretekle zgodovine.
Polaganje vencev v Nabrežini
Prireditelj razstave, ki nosi naziv »Kamnite priče«, je krajevna občinska uprava; razstava bo odprta do 4. maja ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. (IV.)
Slovesnost v Miljah
Osrednja proslava obletnice osvoboditve v Miljah je bila na glavnem mestnem trgu, predsedoval pa ji je občinski odbornik Jurij Vodopivec. Senator Mario lizzerò - Andrea, ki je spregovoril v imenu VZPI-ANPI, je zelo široko zaobjel problematiko demokracije, ki je zrasla iz odporništva ter v to vključil problem globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Verjetno je bila ta problematika o-srednji del Lizzerovega govora, saj je pozval pristojne uradne oblasti k odgovornosti in k doslednemu izvajanju ustavnih norm.
V imenu Društva Slovencev miljske občine je spregovoril mladinec Igor Tul, ki je mimo splošnih problematik omenil še specifične probleme mladih in poudaril brezposelnost, zapiranje industrijskih obratov in tudi predčasne upokojitve, ki sicer prizadevajo starejšo plast prebivalstva in ki so seveda posledica trenutnega kriznega gospodarskega stanja na Tržaškem. Vsekakor spodbudno je dejstvo, da je bil miljski Trg Marconi med proslavo poln, čeprav je bila povprečna starost prisotnih še pre-
cej visoka.
Občani so se nato v kratkem sprevodu podali do spomenika padlim, ob katerega je Jurij Vodopivec položil venec. Slovenski pevski zbor Jadran iz Milj in italijanski krajevni pevski zbor Coro Muggesano sta zapela nekaj priložnostnih pesmi ter s tem zaključila celotno spominsko slovesnost. Dodali bi še, da je pred osrednjo proslavo delegacija Miljčanov položila vence na spominsko obeležje Almi Vivodi v Bošketu pri Sv. Ivanu ter na ploščo padlim v miljski ladjedelnici in na Čamporah.
Proslava v Križu
Včerajšnji jubilej so v Križu proslavili na pobudo' krajevne sekcije VZPI - ANPI. Lepo število vaščanov se je v jutranjih urah zbralo na dvorišču Ljudskega doma, kjer jim je spregovoril domačin Viktor Bogateč. Vaščani so nato ob spremljavi godbe na pihala v sprevodu krenili po vaških ulicah in položili vence na partizanska obeležja in spomenik padlim v NOB.
Pred slednjim je v imenu kriške mladine spregovorila Damijana Kralj, ki je podala nekaj misli ob tej obletnici osvoboditve. Govorila je s stališča mlade osebe, ki NOB sicer ni doživela, vendar pa sprejema in spoštuje ideale takratnih vaščanov, ki so se podali v borbo nesebično in z edinim ciljem osvoboditve izpod
okupatorja. Govornica je povezala takratne ideale z današnjimi ter dodala, da se moramo še danes, seveda z različnimi pristopi in sistemi, ravnati po smernicah, ki so jih nakazali borci pred več kot štirimi desetletji. Po enominutnem molku je godba zaigrala »Žrtvam« ter s tem zaključila letošnjo proslavo 25. aprila v Križu.
Svečanost pri Sv. Ivanu
Obletnice osvoboditve so se pri Sv. Ivanu spomnili pred bivšim Narodnim domom, kjer je žal majhni skupini prisotnih spregovoril predstavnik krajevnih družbeno - političnih organizacij Vili Mikac. Svetoivančani so položili vence na spominsko obeležje na pročelju Narodnega doma, k obeležju Almi Vivodi v Bošketu ter še k spomenikoma padlim v Lonjerju in na Katinari.
25. april v Repnu
Proslava dneva osvoboditve se je v repentabrski občini včeraj pričela s polaganjem vencev k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu, na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču in k spomeniku padlim v NOB v Repnu. kjer se je tudi odvijala krajša slovesnost.
V priložnostnem nagovoru je občinski odbornik Aleksij Križman najprej ugotovil, kako se nacifašizem v o-bliki vsakovrstnega nasilja še danes pojavlja po celem svetu in prav zadnji člen te verige so bili nedavni zaskrbljujoči dogodki v Sredozemlju. Tudi letošnja enotna manifestacija v Rižarni je pokazala, kako bi nekatere politične sile po več kot štirih desetletjih od tistega grozljivega dogajanja v tržaškem taborišču smrti ho-hele na to pozabiti in tolmačijo antifašizem na res svojstven način. Zato se moramo še bolj zavzeti, da v naših krajih čuvamo s krvjo priborjeni dobrini kot sta mir in svoboda, obenem pa da skupaj s sodržavljani večinskega naroda dan za dnem u-stvarjamo sožitje v imenu medsebojne strpnosti. V tem duhu je potekal tudi kratici kulturni program, pri katerem so z recitacijami sodelovali u-čenci slovenske in italijanske osnovne šole ter petčlanska mladinska skupina KD Kraški dom. (B. S.)
Adrijan Semen o znižanju uradne obrestne mere
Nižje obresti ne bodo
Še pred nekaj meseci si ne bi nihče upal napovedati, da bomo v razmaku dobrega meseca kar dvakrat priče znižanju uradne obrestne mere, ki od včeraj znaša le še 13 odstotkov. Približali smo se tako 12 odstotkom iz jeseni leta 1979, preden je huda gospodarska kriza oziroma inflacija sprožila strmo krivuljo njenega narašča-nJa. Leta je dosegla na j višjo točko pred natanko tremi leti, ko je — 11. aprila 1983 — zabeležila 17 odstotkov. »Omejitev inflacije ni več samo cilj gospodarske politike, temveč je postala resničnost,« je včeraj zapisal najuglednejšd italijanski ekonomski dnevnik, ki je za bližnjo prihodnost napovedal nadaljnje upadanje inflacije, ki da jo bo moralo spremljati tudi nadaljnje nižanje obrestne mere.
»Novega znižanja uradne obrestne mere ni bilo pričakovati tako hitro, saj je od zadnjega poteklo komaj 34 dni,« nam je v kratkem pogovoru dejal poddirektor Tržaške kreditne banke Adrijan Semen. »Gre za učinek sedanjega gospodarskega trenda v Italiji, predvsem pa stalnega nižanja inflacijske stopnje, ki je prav v aprilu dosegla najnižjo raven. Jasno je, da se mora novim razmeram prilagoditi tudi cena denarja.«
Kakšni bodo učinki novega znižanja? »Država si obeta zmanjšanje stroškov za obresti pri vračanju posojil (znana je njena visoka zadolženost) in približanje Ita-
prizadele varčevalcev
lije državam s konvertibilno valuto, kjer so obrestne mere znatno nižje kot pri nas. Povečale se bodo tudi možnosti za investiranje v Italiji, minister Goria pa je v zvezi s tem napovedal možnost odprtja 600 tisoč novih delovnih mest.«
Kako bodo znižanje obrestne mere občutili varčevalci? »Donosnost njihovega kapitala se bo sicer znižala, toda v razmerju z znižano stopnjo inflacije bo njihov denar pridobil na vrednosti. Kljub temu, da bo_ varčevalec dobil manj obresti, njegov denar ne bo oškodovan, saj se istočasno znižujejo obrestne mere državnih in drugih vrednostnih papirjev. Tako varčevalci, kot investitorji so torej lahko le zadovoljni, ker ob padanju inflacije njihov kapital pridobiva na vrednosti, medtem ko jo ob naraščajoči inflaciji izgublja, kljub rasti obrestnih mer.«
Kako bodo na novo uradno obrestno mero reagirali denarni zavodi? »Že pri prejšnjem znižanju ni bilo povsod istočasnega znižanja rednih obrestnih mer, kar je posledica obstoječih omejitev na rast naložb v lirah, ki bodo zapadle šele zadnjega • junija. To pa bankam dejansko jemlje možnost večjega investiranja sredstev, katera so jim zaupali varčevalci in za katera jim morajo plačevati obresti, ki banke vsekakor bremenijo.«
(vb)
koncerti
Glasbena matica Trst — Sezona 1985/86. 9. abonmajski koncert. V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu komorni orkester LUKA SORKOČEVIĆ iz Dubrovnika. Dirigent
__Stojan Kuret. Solisti: Igor Kuret, Doris
Cavaliere, Sandy Cobenzl — violine: Peter Filipčič — violončelo: Aljoša Starc — klavir. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta.
SKD Tabor — Openski glasbeni večeri. Danes, 26. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA IN KOMORNIH ANSAMBLOV Srednje glasbene baletne šole iz Ljubljane. Na sporedu Mendelssohn, Haydn, Rahmaninov, Vivaldi, Škerl.
jcietà dei concerti — Tržaško kon-no društvo. V ponedeljek, 28. t. m., Ž0.30 bosta v gledališču Rossetti na-
Verdi — Nedeljski koncerti. Jutri ob 11. uri bo Komorni orkester gledališča Verdi izvajal Boccherinijeve in Verdijeve skladbe.
Pri blagajni gledališča Verdi bodo še danes potrjevali lanske abonmaje in sprejemali nove za simfonično sezono "Pomlad 1986".
»Natura ’86« vabi v očarljiv rastlinski in živalski svet
Ob 30. obletnici smrti skladatelja Marija Kogoja
V Kulturnem domu uspešen koncert mladega pianista Andrea Pestalozza
V četrtek zvečer je bil v Kulturnem domu v Trstu koncert, na katerem Je nastopil mladi pianist Andrea Pestalozza iz Genove.
Koncert je organizirala »Skupina 85« iz Trsta, da bi z njim dostojno Počastila spomin na 30. obletnico smrti skladatelja Marija Kogoja, po rodu Tržačana, čigar glasbena dela so bila in so verjetno tudi še danes premalo znana in cenjena.
Na koncertu, ki je potekal pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske u-Prave in v sodelovanju s konservatorijem »Tartini« ter Glasbeno šolo GM v Trstu, je Pestalozza najprej izvedel dve skladbi proj. Pavla Merkuja »E-Pistola a Lojze Lebič« in »Soffi e Srajfi«' nato nekaj stavkov iz Kogojeve skladbe »Malenkosti«, ki jo Je le ta uglasbil leta 1932 in nekaj stavkov iz skladbe Piano iz leta 1920.
K drugem delu je mladi pianist iz-
vedel še skladbe Aleksandra Skrja-bina in Salvatoreja Sciarrina.
Ob koncu prvega dela koncerta je muzikolog Edward Neill predstavil ploščo s skladbami Marija Kogoja »Bagatelle« (Malenkosti), ki je izšla pred kratkim v Genovi pri založniški hiši Dinamic, v glasbeni izvedbi pianista Andrea Pestalozze.
Založništvo tržaškega tiska je ob tem koncertu izdalo posebno brošuro z naslovom »Marij Kogoj, 1892 - 1956«, ki vsebuje članke v italijanščini prof. Pavla Merkuja »Kogoj tra Trieste e Gorizia«, Boruta Lapornika »Plaidayer per uno sconosciuto«, in Edwarda Nenia »Kogoj compositore europeo«. Prejeli so jo vsi udeleženci koncerta, ki jih je bilo, na žalost za tak pomembni glasbeni dogodek, res premalo. Med udeleženci so bili predstavniki »Tartinija«, GM ter slovenski in italijanski glasbeniki (ni)
Na sejmišču pri Montebellu so včeraj odprli razstavo »Natura '86«, ki bo odprta do 4. maja in ki bo nedvomno privabila številne obiskovalce — ljubitelje narave, pa tudi vedoželjne skupine šolarjev.
Treba je reči, da je letošnja prireditev tržaško razstavišče resnično spremenila v cvetoči vrt s koščkom kraškega gozda in z očarljivim umetnim jezercem. Zasluga gre iznajdljivemu tržaškemu podjetju Vivai Busa, ki je z naravo »opremilo« tri tisoč kvadratnih metrov površine, pa tudi številnim drugim podjetjem in rastlinjakom, kot tudi upravi za javno zelenje pri tržaški občini, ki je pod vodstvom direktorja Vladimira Vremca uredila prelepo cvetočo gredo pri vhodu na razstavišče.
Posebno radovednost pa bodo pri o-biskovalcih zbudile živali in njihov privlačni svet narave: več kot 500 pri merkov z vseh celin zastopa kakih 60
različnih živalskih vrst. Med domačimi in eksotičnimi krilatci, mačkami in delfini kraljujejo levji par, črni panterji, tigri in leopardi, žerjavi in ponosni pavi, labodi in divje race vseh vrst, povrhu pa so v posebnih kletkah še igrive opice in nekateri živalski primerki, ki smo jih doslej lahko občudovali le na televizijskih zaslonih.
Razstavo »Natura ’86« spremljajo prireditve posvečene ekologiji in var-stvu okolja ter avanturi, saj pod to besedo danes razumemo odkrivanje najbolj divjih in težko dostopnih koščkov narave. Svoje mesto imajo tudi prodajne in reklamne stojnice, med katerimi naj omenimo jugoslovanski reklamni stand za obisk preurejenih Škocjanskih jam.
Razstavo si lahko ogledate med 14. in 22. uro ob delavnikih, ob prazničnih dneh pa od 10. do 23. ure. Vstopnina znaša 6000 lir, s popustom 4000, za otroke in mladino pa 3000 lir.
Številne proslave 45. obletnice OF
V	preteklih dneh so bile številne proslave 25. aprila, dneva vsesplošne vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašdzmu. Skoraj sočasno s temi proslavami, so se naša društva in borčevske organizacije spomnile za nas Slovence zelo pomembne 45. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki poteka prav jutri, 27. t.m.
Tako so se razna društva odločila, da organizirajo proslave, posvečene prav tej 45. obletnici, ko se je slovenski narod odločil, da se z orožjem v rokah postavi proti sovražniku v obrambo svojih pravic in lastne domovine.
Prva takšna prireditev bo že drevi ob 20.30 v Ricmanjih in sicer v prostorih Babne hiše. Organizira jo domače kulturno društvo Slavec. Najprej bodo v galeriji doma odprli razstavi dveh slikarjev, akademskega slikarja Janeza Mateliča in Milana Percana. Oba sta iz Kopra. Občinstvu ju bo predstavila predstavnica umetnostne galerije Meduza iz Kopra Irena Matelič. Sledil bo nastop ženskega pevskega zbora s Proseka - Kontovela, ki ga vodi prof. Janko Ban. Na programu bo še Partizanski recital, ki ga bodo izvajali Kostanca Filipovič, Drago Gorup in Joško Lukeš ob spremljavi kitarista Marka Ferija. V nedeljo ob 11. uri bo v Ricmanjih tudi polaganje vencev pred spomenik padlim s priložnostnim govorom.
V	torek se bosta te pomembne ob-
letnice spomnila s posebno prireditvijo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveza vojnih invalidov NOV. Prireditev bo v prostorih Odseka za zgodovino NŠK v Ul. Petronio z začetkom ob 18.30. Tu bo na programu okrogla miza na temo »Kaj nam danes pomeni OF«, na kateri bosta spregovorila ravnatelj NŠK Milan Pahor in dolgoletni sodelavec SLORI Pavel Stranj. Prireditev bo povezana tudi s kulturnim programom, pri katerem bodo z recitacijami sodelovali:	gledališka igralca Mira
Sardoč in Joško Lukeš ter učenci osnovne šole F. S. Finžgar iz Bar-kovelj.
V	nedeljo ob 10. uri bo pomembna svečanost pred spominskim obeležjem zia padle s Kolonkovca, iz Skednja, in od Sv. Ane, ki stoji v bližini vhoda v tržaško pokopališče. Svečanost prireja Odbor za postavitev spomenika padlim s tega področja, ki se o-brača na našo javnost^ s pozivom, da se te spominske svečanosti udeleži v čim večjem številu v protest proti nedavni oskrunitvi tega obeležja, za katero niso odgovorne oblasti do sedaj izsledile krivcev pa tudi v podporo Odboru in vsem naprednim silam, ki se zavzemajo že toliko let za postavitev tega spomenika.
V	sredo ob 20.30 bo proslava 45-letnice ustanovitve OF tudi v Gro-čani in sicer v srenjski hiši. Prireja jo domače KD Krasno polje, ki je povabilo k sodelovanju učence domače osnovne šole, pa tudi recitatorje Kostanco Filipovič, Draga Gorupa in Joška Lukeša, ki bodo ob spremljavi kitarista Marka Ferija izvedli recital partizanske poezije.
• Združenje Italija - Sovjetska zveza vabi svoje člane in prebivalstvo na komemoracijo 29 sovjetskih partizanov, ki so padli za osvoboditev Trsta. Svečanost bo danes na bivšem vojaškem pokopališču v Ul. della Pace, ob 10.30. Udeležili se je bodo italijanske oblasti in predstavniki sovjetske ambasade v Rimu.
vazne prireditve
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER jutri, 27. t. m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: duo harmonike in flavte ter veseloigra "Podlaga zakonske sreče" v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom z Repentabra.
SKD Barkovlje prireja jutri, 27. t, m., ob 17.30 v društvenih prostorih - Ul. Cerreto 12 praznik 50-letnikov, na katerem bo nastopila dramska skupina SKD Tabor s predstavo "Beseda '85'' in otroci šole F. S. Finžgar, ki bodo peli. Ob zvokih glasbe bo sledila družabnost s kara-mali in domačo kapljico.
KD F.Venturini priredi l.maja ob 15. uri v centru A.Ukmar — Miro pri Domju III. obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko "Glas harmonike '. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni!
26. 4. 1979	26. 4. 1986
Ob obletnici smrti našega dragega
Pepija Jercoga
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Olga in sinova Nevjo in Aldo z družinama.
Dolina, 26. aprila 1986
Dijaki šok A. M. Slomšek v Evropskem parlamentu
Učiteljiščniki obiskali Strasbourg
Kot večina maturantov smo se tudi dijaki zadnjega razreda učiteljišča ter vzgojiteljske šole "A.M. Slomšek" odločili za izlet v tujino. Cilj našega izleta je bilo alsaško mesto Strasbourg, ki je tudi sedež Evropskega parlamenta. S pomočjo naše ravnateljice in vztrajnim dopisovanjem s pristojnimi organi smo namreč dobili povabilo te ustanove, da si jo podrobneje ogledamo.
Ker je ogled take ustanove res edinstven dogodek (mislim, da smo bili prva tržaška šola, ki je prestopila prag Evropskega parlamenta), smo v nedeljo, 13. aprila, z veseljem in, zakaj ne, s 'kančkom" ponosa krenili na pot skupno z našima spremljevalcema -ravnateljico Slokarjevo ter prof. Pahorjem - na čelu.
Po običajnih krajših postankih na avtocesti, kjer smo se tudi srečali z goriškimi maturanti slovenskega trgovskega zavoda, smo se ustavili za nekaj ur v Milanu. Prav isti dan je bil v Milanu znameniti Stramilano, t.j. tek po milanskih ulicah. Ker nismo imeli dovolj časa, da bi se udeležili tega pohoda (ki se, je sicer že bližal koncu), smo improvizirali svojevrsten tek od ene do druge znamenitosti tega mesta, tako da smo si v dobrih dveh urah ogledali lep del zgodovinskega Milana.
Pot iz Milana nas je peljala preko najrazličnejših pokrajin do Domodos-sole, kjer smo po prijetnem večeru v gostilni ter nočnem ogledu starega mesta prespali. Naslednjega dne smo zgodaj zapustili Italijo. Po dobri uri vožnje smo bili že v "tujini" - Švici.
Na zemljevidu je Švica majhna država, ko pa se voziš z avtobusom odkrivaš njeno pravo dimenzijo. Količina snega ob vzorno vzdrževanih cestah, izredna lepota švicarske narave (vse je kot v pravljici) sta bili pravi užitek za sicer še neprespano oko. Edini postanek na potiv Strasbourg je bilo švicar-
sko glavno mesto Bern; tu smo si ogledali zanimivo uro, ki ob vsakem udarcu predstavi še svojevrsten "show" s premikajočimise figurami.
V Strasbourg smo dospeli v večernih urah. Po večerji smo se odločili, da gremo na nočni ogled Strasbourga. Ker je bila družba na tem izletu res odlična, smo po strasbourških ulicah in trgih vedno kaj zapeli in s petjem privabili druge skupine študentov, predvsem Italijanov in pa tudi domačinov, ki so rade volje pristopili v našo veselo druščino.
Drugi dan bivanja v Strasbourgu je bil v celoti posvečen ogledu mesta. Vodič nas je spremljal ves čas v najzanimivejše predele mesta, kjer smo si lahko ogledali stare, karakteristične alsaške hiše, ki po zunanjosti spominjajo na nemške hiše iz Črnega gozda ter na znamenito katedralo "Notre Dame", mojstrovino gotske umetnosti, ki je prav v Franciji imela svojo zibelko. Skozi celo pot so nas v centru Strasbourga "spremljali" temnopolti prodajalci najrazličnejših artiklov afriške proizvodnje, ki se na tak način preživljajo. Francozi na take prodajalce zelo grdo gledajo, tako da afriškim prodajalcem prinašajo nekaj zaslužka le tuji turisti; zato potencialnega kupca nagovarjajo v vseh mogočih jezikih.
Ura kosila se je čedalje bližala. Z avtobusom smo se dolgo vozili, preden smo dospeli v restavracijo - v samostan Svete Odile. Nune so nam pripravile res odlično kosilo ter nam tako na najboljši način predstavile alsaško kuhinjo.
Alsaška vina, ki smo jih okusili med povratno vožnjo v Strasbourgu, niso bila nič slabša. Sama angleška kraljica Elizabeta pošilja kupovat v te kraje vina za svojo mizo.
Tudi zadnji večer v Strasbourgu smo peli po mestnih trgih z drugimi
mladimi, celo s skupino Grkov. V dneh, ko smo bili seznanjeni s strašnimi dogodki v Sredozemlju, so taka srečanja pomenila tudi nekak odgovor nasilju, bila so nekaka himna mladih raznih krajev in jezikov.
Zadnji dan smo obiskali Evropski parlament. Po običajnih slikah pred poslopjem Parlamenta, smo se v spremstvu hostese napotili proti manjši sejni sobi, kjer nas je sprejel italijanski funkcionar, ki nam je predstavil delovanje te ustanove. Le-ta združuje 563 parlamentarcev iz 12 držav ter odgovarjal na naša vprašanja. Na vprašanja o zaščiti manjšin nam je odgovoril, da je sicer obstajala neka interesna, neuradna komisija, ki se je zanimala za te probleme, a je žal ni več. Pač pa se tudi evropski parlament že dalj časa vbada tudi s tem problemom.
Prijetnega pogovora je bilo kmalu konec ter končno smo se lahko preselili na tribuno, od koder smo opazovali potek zelo živahne debate glede referata nekega angleškega poslanca. V Parlamentu je poskrbljeno za simultano prevajanje tako poslancem kot gledalcem, tako da smo lahko sledili pogovorom v avli. Po dobri pol uri smo zapustili dvorano, ker nas je v hotelu čakalo kosilo ter nato 600-kilometrska vožnja do Strese, kjer smo tudi prespali. Med potjo smo se ustavili v Lu-cernu, kjer smo nakupili še nekaj spominčkov - švicarske čokolade.
Po zasluženem počitku v Stresi ter ogledu živalskega vrta v Peschieri smo se v Mestrah okrepčali; tu smo po dveurni vožnji dospeli v Trst, kjer smo se poslovili od ravnateljice Slokarjeve, profesorja Pahorja in sošolcev ter voznika avtobusa, ki je po svoje tudi pripomogel, da je izlet čudovito uspel.
PETER RUSTJA IV. raz. učiteljišča »A. M. Slomšek«
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 26. aprila
MARIJA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 14.04 — Luna vzide ob
23.10	in zatone ob 6.53.
Jutri, NEDELJA, 27. aprila
ZITA
PLIMOVANJE DANES: Ob 05.25 najnižja - 62 cm, ob 11.45 najvišja 31 cm, ob
16.05	najnižja - 23 cm, ob 23.08 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 18,3 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb raste, veter 10 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje.
OKLICI: Šofer Paolo Surian in prodajalka Elena Carito, uradnik Alberto Bartoli-ni in učiteljica Lorella Coretti, šofer Claudio Marcelin in kozmetičarka Claudia Caliini, ribič Eugenio Pavan in gospodinja Kaneeka Methasastr, električar Giorgio Vidah in učiteljica Marina Benci, mehanik Fulvio Perich in bolničarka Maria Crisma, knjigovodja Fiorenzo Ruzzier in geometer Cristina Ruini, taksist Paolo Bencich in uradnica Amalia Ciccarelli, uradnik Dario Domancich in komercialna agentka Cristina Marangoni, obrtnik Mauro Parladori in študentka Francesca Vio, železničar Sergio Skerla-vaj in uradnica Natalia Gabrovec, električar Tullio Maran in trgovka Maria Matosevic, prodajalec Giampaolo Sciucca in šivilja Oriana Corossez, delavec Armando Šauko in gospodinja Mila Gr-gurica, zdravnik Giorgio Nascimben in prodajalka Bruna Antonini, študent Leo Zetko in študentka Martina Kakes, mehanik Piero Degrassi in prodajalka Eva Novato, tehnik Franco Cumbat in učiteljica Daniela Hlada, delavec Roberto Campagna in uradnica Barbara Mori, uradnik Mauro Farci in učiteljica Cristiana Maria Facchini, natakar Marco Veronese in brezposelna Patrizia Debernar-di, skladiščnik Giuliano Serafini in gospodinjska pomočnica Filomena Oliveira
Comes Lopes, trgovec Roberto Zaffarana in uradnica Mario Isabel Nogueira de Aguiar Serpa, uradnik Antonio Benussi in brezposelna Adriana Sauli, čevljar Roberto Valberghi in gospodinja Sara Si-monovich, telefonist Argeo Salvini in uradnica Franca Fabricci, uradnik Francesco Carene in uradnica Lorena Nar-delli, študent Albino Pascutti in uradnica Laura Sbrizzi, trener Ennio Ritossa in gospodinja Fiorella Della Negra.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. aprila 1986
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11 SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. (Od 19.30 do 20.30)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 2. maja znani tržaški slikar in kipar Villibossi.
V galeriji Minerva — Trst, Ul. S. Michele, bodo danes, 26. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Sergia Stocce.
SKD SLAVEC — RICMANJE - LOG
Proslava 45. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda
DANES, 26. t. m., ob 20. uri v galeriji Babna hiša v Ricmanjih.
NA SPOREDU:
otvoritev likovne razstave JANEZA MATELIČA in MILANA PERCANA, članov Društva likovnih umetnikov slovenske obale iz Kopra,-
— nastop ženskega pevskega zbora Prosek - Kontovel, ki ga vodi Janko Ban;
partizanski recital v izvedbi gledaliških igralcev J. Lukeša, D. Gorupa, K. Filipovičeve in kitarista M. Ferija.
JUTRI, 27. t. m., ob 11.30 pred spomenikom NOB v Ricmanjih osrednja proslava 45-letnice ustanovitve OF z nastopom mešanega pevskega zbora SLAVEC pod vodstvom Alda Kumarja.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v prvem sklicanju v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri in v drugem sklicanju v
PONEDELJEK, 28. APRILA 1986
ob 20.30 v prostorih društvene gostilne na Opčinah - Proseška ulica 39.
UPRAVNI ODBOR
SLOVENSKO STALNO^ x GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
Ljubomir Simovlč
Potujoče gledališče Šopalovič
Režija: Vinko Moderndorfer
JUTRI, 27. t. m., ob 17. uri
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Senza tetto né legg 129 e, dram., Fr. 1985, 105'; r. Ag-nes Varda; i. Sandrine Bonnaire, Macha Meril.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □
FENICE - 17.00, 22.15 L' aquila d’ac-ciaio,dram„ ZDA 1985, 127"; r. Richard Marquand; i. Jeff Bridges, Glenn dose.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II mio nemico,fant., VB-ZDA 1985, 100'; r. Wolf-gangPetersen; i. Dennis Quaid, Lou Gossettjr.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Nightmare II - La rivincita, srh., ZDA 1985, 85'; r. Jack Sholder; i. Mark Patton, Robert Euglund.
EDEN - 15.20, 22.00 La bionda e la bestia, porn. □ □
CAPITOL - 15.30, 22.00 La carica dei 101,ris., ZDA 1961; r. Wolfgang Reit-herman,Hamilton Luske; prod. Walt Disney.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mad Max-oltre la sfera del tuono, fant., Avstral. 1985, 108'; r. George Miller, George Ogilvie; i. Mei Gibson, Tina Turner.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Senza scrupoli, er., It. 1985, 95'; r. Tonino Va-lerii; i. Sandra Wey, Marzio Honorato. □ □
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geoffrey
MIGNON -16.00, 22.15 II gioiello del Nilo,pust., ZDA 1985, 106'; r. Lewis Te-aguej. Kathleen Turner, Michael Douglas.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Vado, fant., ZDA 1985, 91'; r. Richard Fleisher; i. Arnold Schwarzenegger, Brigitte Ni-elsen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Nightmare II - La rivincita, srh., ZDA 1985, 85'; r. Jack Sholder; i. Mark Patton, Robert Euglund.
RADIO -15.30, 21.30 Invasione delle api regine, porn. D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
_________gledališča________________
VERDI
Jutri ob 16. uri (red G) osma predstava Viozzijeve Prove di scena" in Cambisso-ve "Favola della bella addormentata' .Di-rigent L.Rosada.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo. Teatro Nicolini predstavil dve enodejanki H. Pintarja "L'amante", režija C. Cecchija in "Una specie di Alaska", režija G. Solarija. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zadnja predstava ob 16. uri.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevm domu se bo od 5. do 10. maja v počastitev 110—letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
V	torek, 29. t. m., ob 19.30: Baletni triptih — na glasbo R. Wagnerja in L. Van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka. Premiera.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 5. maja ob 18. uri in v torek, 6. maja ob 10. uri: Fant je. videl rožo čudotvorno. Literarni večer z Marjanom Benedičičem.
V	torek, 6. maja, ob 19.30: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
V sredo, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo.
Srednja dvorana
V	torek, 6. maja, ob 19. uri: Cerro Torre — predstavitev odprave in premiera televizijskega filma in multivizije.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 26. t. m., ob 19.30: L. SimoviČ — "Potujoče gledališče Šopalovič" v režiji Vinka Mòderndorferja. Predstava bo v Ajdovščini za abonma in izven. Jutri gostovanje PDG v Kulturnem domu v Trstu ob 17. uri.
šolske vesti
Še danes, 26. t. m., so na ogled na skrbništvu in na liceju Prešeren začasne lestvice suplentov za šolski leti 1986/87in 1987/88.
______________izleti
■ Sekcija KPI občine Dolina organizira tridnevni izlet od 16. do 18. maja v Jugoslavijo po poteh AVNOJ. Ogledali si bomo Jesenovac, Kozaro, Banjaluko, Jajce, Bosanski Petrovac, Drvar, Bihač in Plitvička jezera. Informacije in vpisovanje na sedežu KPI v Dolini št. 75/A še danes, 26. t. m„ od 19. do 21. ure.
KD Kolonkovec priredi izlet v Kranjsko goro dne 4. maja. Vpisovanje po telefonu — št. 812-281.
KD Rdeča zvezda priredi dne 11. maja enodnevni izlet na Gorenjsko (Radovljica, Kropa, Dražgoše). Vpisovanje pri Silvi Perčič — tel. 040/229264 od 17. do 19. ure.
__________mali oglasi_________________
OSMICO je odprl Frandolič — Slivno 25.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev izvežbanemu knjigovodji/kinji z znanjem računalniškega vodenja knjigovodstva in enega tujega jezika. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst pod šifro "Takojšnja zaposlitev".
PRODAM pando 45 super po ugodni ceni. Telefonirati po 18. uri na št. 229 -224.
PRODAM 2 motorja za avto giulia. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
PRODAM hrastova/mecesnova vhodna vrata, višina 2,20 m, širina 0,98 m. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
NUDIMO zaposlitev uradniku/uradnici z diplomo trgovske šole in nekajletno prakso ter uradnici/ku vešči dela s kompjuterjem. Tel. na št. 0481/390—202.
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst, pod šifro "LED".
DAJEM V NAJEM skladišče, ca 40 kv. m, voda, luč, v občini Dolina. Tel. na št. 741—670.
NA KRASU stanovanje po tvoji želji. Podrobne informacije samo osebno: Boris Grilanc — Salež 13.
PRODAM teren, 2.800 kv. m, primeren za teniško igrišče, v bližini tržaškega sejmišča. Tel. na št. 228—390.
PRODAM bar (prostor in dovoljenje) v bližini naselja Sv. Sergija. Tel. na št. 228—390.
OSMICO je odprl Švara — Trnovca 14. Toči belo in črno vino.
SVILENO VEZENO RUTO smo našli na stadionu 1. maj. Lastnica jo dobi pri vratarju.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev osebi z dolgoletno izkušnjo na področju fotoreprodukcije in fotomontaže. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Fotoreproduk-ter".
OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči belo in črno vino.
PRODAM novo motorno kolo alala 50. Tel. na št. 040/227- 284.
PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik '74, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227—284.
PRODAM BMW 518 letnik '76. Tel. na št. 040/227—284.
NA VAŠEM DOMU nudim šiviljske usluge za žensko in moško konfekcijo. Tel. na št. 040/228—109.
ZARADI BOLEZNI odstopimo dve mesti za izlet na Nizozemsko dne 1. maja. Za informacije telefonirati potovalnemu uradu AURORA št. 60—261.
NUDIM usluge v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Tel. na št. 003865/24 508.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
sklicuje
86. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 26. aprila v društvenih prostorih ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju.
ODBOR.
razna obvestila
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja danes, 26. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu koncert z glasbeno skupino FARAONI. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" prireja ob 10-letnici potresa v Furlaniji predavanje na aktualno temo "Potresi". Govoril bo dr. Peter Suhadolc. Predavanje bo v sredo, 30. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani , Ul. Doni-zetti 3. Sledil bo občni zbor članov.
PD Slovenec — Boršt - Zabrežec prireja tečaj risanja za osnovnošolske in srednješolske otroke in za otroški vrtec od 26. aprila do 26. maja. Vpisovanje in začetek v Srenjski hiši v Borštu danes, 26. t. m., ob 15.30.
Grafična delavnica ATELJE sporoča, da so se pričela vpisovanja za 2—mesečni tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchie!. Za informacije telefonirati na št. 200-085 vsak dan od 16. do 19. ure razen ob sobotah.
Društvo slovenskih izobraženecev v Trstu vabi v ponedeljek, 28. t. m., ob
20.30	na predavanje profesorice in publicistke SPOMENKE HRIBAR na temo "Vrednote mladih". Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
KD Vesna, CGL za Zahodni Kras in Raziskovalni inštitut CGL priredijo v sredo, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu prvomajski predvečer, ki bo posvečen zgodovini delavskega gibanja v nabrežinskih kamnolomih. Sodeluje mladinska skupina P.Tomažič.
Zadruga planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 29. t. m., ob 17. uri v prvem sklicanju in v sredo, 30. t. m., ob
19.30	v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv.Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen v katerikoli udeležbi.
Sekcija KPI iz Križa vabi na praznik 1. maja, ki bo v Ljudskem domu v Križu. Na sporedu: ob 17.30 koncert godbe Vesna iz Križa in ob 19. uri politični shod. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Vabljeni!
pomlad
čas
porok
/o/.\
LA ROSA
moške in ženske slavnostne obleke, ki dopolnjujejo vašo osebnost.
RONKE - Tel. 0481/777575
draguljarna
srebrnina
TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297
e. cĆ 0-*TiO^e',— vabila darila \jft3bomboniere
TRST - Drev. XX. Settembre 21 - Tel. 764042
'failan
poročno
darilo
• • •
izraz
ljubezni
poročni seznami
Ul. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 Ul. MURATTI 4 - TEL. 795542 Ul. VIĐALI 9 - TEL. 763563
Obleke visoke mode za posebne priložnosti
UL. CARDUCCI 4 - TRST
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Sociopsihopedagoška služba za Slovence
Pogovor z dr. Danilom Sedmakom, koordinatorjem slovenske sociopsihopedagoške službe se je od splošnega delovanja ekipe kmalu zasukal na stike s starši, ki so kot roditelji oviranega otroka vsestransko obremenjeni.
Prizadevamo si, da bi staršem omogočili vsaj enkrat letno štirinajstdnevni oddih s tem, da bi njihovim otrokom organizirali varne počitnice. Doslej nam je uspelo, da poskrbi vsaj za šoloobvezne otroke od 8. do 19.ure družba. Dopoldne so v šoli, popoldne pa smo z deželno podporo, ki jo na našo pobudo prejema slovenski Dijaški dom, in z našimi spremljevalci organizirali popoldanske dejavnosti, ki jih v glavnem obiskujejo vsi otroci, ki so v naši oskrbi.
Nekateri otroci teh dejavnosti ne obiskujejo, ker so starši, glede na to, da živijo na deželi, kjer se otrok tudi drugače zaposli, manj zainteresirani. Včasih gre tudi za neosveščenost staršev za problem otrokovega prostega časa. Da starši včasih problema ne čutijo dovolj, se je videlo tudi na sestankih: nekaterih in vedno istih staršev nikoli ni bilo zraven.
Kaj pa samo usposabljanje otroka, njegova priprava na življenje?
Ko ugotovimo, da je otrok obremenjen s prizadetostjo, pride najprej v sodelovanju s pomožnimi učitelji do redukcije šolskega programa na bistvene točke. S pomožnimi učitelji se naši strokovnjaki srečajo trikrat letno in takrat skupno postavimo kratkoročne programe, ki se kasneje po potrebi prilagajajo posameznemu učencu.
Ce pa gre za težko prizadetost, pri kateri otrok ne dosega niti osvajanja že zelo zreduciranega učnega načrta, potem izdelamo socialni program, ki vsebuje osvajanje bioloških potreb, oblačenja in podobnih najosnovnejših nalog. Tako je po potrebi včasih bolj poudarjen šolski program, drugič bolj socialni. Seveda potrebuje tak otrok tudi pomožno osebje: na razpolago ima pomožnega učitelja, varuško in popoldne spremljevalca.
In je tega osebja dovolj?
Za letos so nam bili dodeljeni vsi spremljevalci, ki smo jih kot služba zahtevali. Varuške pa dobijo le tisti otroci, ki so res težko prizadeti, oziroma tisti, ki jih bremeni fizična Prizadetost.
Moram pa s tem v zvezi povedati, da spremljevalcem še ni dano nobeno pravno priznanje kvalifikaciji in so zaradi tega slabo plačani in starostno ter bolniško nezavarovani. Zato ni nič čudnega njihov beg v druge poklice.
Naj se še enkrat vrnem na vprašanje usposabljanja? Kaj bo prizadet otrok lahko delal po svojem šestnajstem letu?
Usposabljanje - to je naša Ahilova peta. To je stopnja, do katere naša služba še ni prišla. Veliko smo storili za dobo do konca šolske obveznosti, za tem pa je vse še preveč prepuščeno slučaju. Nekaj otrok smo res spravili k zaposlitvi: s pomočjo delovnih štipendij ali po poznanstvu in sreči. Vendar to še ni organizirano. V načrtu imamo ustanovitev polivalentnega centra, kjer bi se prizadeta mladina
strokovno usposabljala, ali pa bi tisti, ki tega ne bi bili sposobni, dobili vsaj svoj smiselni bivalni prostor, kjer bi, recimo, bila glasba, animatorji... Iz tega naj bi nekateri šli v proizvodnjo, drugi pa, ki tja ne bi mogli, bi imeli vsaj zagotovljeno središče za svoja srečanja - nekakšen cilj in smoter.
Na tak način bi prizadet otrok dobil od skupnosti tisto, kar mu starši ne morejo nuditi. Tudi zato, ker bodo nekoč starši umrli. Zato poudarjam, da je pošolska prizadeta mladina naš največji problem.
Kaj pa socialna varnost prizadetih? Kakšne oblike finančne pomoči so jim na razpolago?
Taki otroci dobivajo invalidnino. V primeru, da je invalidnost 100-odstotna, jim je dodeljen še spremljevalni ček.
Menite, da bi ne bila prava rešitev priznanje plače materi kot edini negovalki?
Mati kot plačana negovalka se zdi na prvi pogled idealna rešitev problema. Po drugi strani pa je po mojem mnenju to negativno, kajti mati, ki bi, ker je že za to plačana, morala ostati z otrokom 24 ur, bi doživljala še večji pritisk kot doslej. Mogoče bi bilo pozitivneje, ko bi imela možnost izbire biti plačana 2, 4 ali osem ur dnevno. Vsekakor pa naj bi ta izbira ne bila forsirana. Predvsem pa mislim, da je pri reševanju finančnih problemov zelo pomembno poznati in znati pravilno uporabiti in obrniti zakone.
Ko se materi rodi otrok ima pravico do porodniškega dopusta. Ali ima pravico do daljšega dopusta, ko se ji rodi otrok, ki bo tak ostal mogoče celo življenje?
Bili so že predlogi, da bi se kaj spremenilo v tej smeri, vendar je zaenkrat še vse po starem. Posredno pa lahko vedno zagotovimo materi daljši porodniški dopust, če jo je porod preveč izčrpal.
Doslej sva govorila le o duševno ali telesno prizadetih. Kaj pa odkrivanje socialno ogroženih primerov?
Ta problem bi raje prepustil socialnim delavkam, kajti one so bolj v stiku z ljudmi in poznajo okolje.
In nazadnje, kaj menite o odnosu javnosti do prizadetih?
Naša manjšina je za ta problem zelo dovzetna. Ne trdim, da prizadete vabi v svoj objem, vendar kaže zanje občutljivost. To se vidi že po odzivu na iniciative v našem ambien-tu in ne zadnji dokaz za to je tudi sklad "Mitja Čuk".
Najin pogovor je bil pri kraju, kajti dr. Sedmaka je čakala tržaška Ul. Ferneto, sedež sociopsihopedagoške službe. Ostala pa je v zraku še kopica vprašanj: kaj s tistimi, ki so tako hudo prizadeti, da ne bi našli svojega mesta niti v urejenem polivalentnem središču? Kako potekata psihoterapija in rehabilitacija? Kako se rešujejo moralni problemi družine in njene stiske? Ali je za to dovolj le strokovni pristop? Kaj pa če bi z večjo socialno varnostjo mati sama našla alternativo svoji 24-urni službi?...
Pozdravila sva se s stiskom roke in odhitela vsak na svojo stran.
IL GRANDE SENTIERO - »Cheyenne Autumn« - Chejenova jesen, ZDA 1964.
Režija: John Ford. Igrajo: Richard Widmark, Carrol Baker, Edward G. Robinson. Rete 4, danes, ob 20.30.
Zadnji vestern, ki ga je posnel John Ford v svoji dolgi karieri, pripoveduje zgodbo o tragični usodi indijanskega naroda Cheyenne. Neizpolnjene obljube belcev prisilijo narod, ki je zaprt v rezervatu, da zapusti neugodno okolje, kjer umira od lakote in mraza, da bi se vrnil na zemljo prednikov. Modre suknje ameriške konjenice zasledujejo in zdesetkajo onemogle Indijance. Film je posnet v krasni Monument Valley, edinstvenem naravnem teatru, kjer je Ford realiziral večino svojih vesternov. Prostorska širina odlikuje prav to vrsto žanra, kar pa se žal na televizijskem zaslonu izgubi. Cheyennova jesen je skratka klasični vestern, deloma raztrgan v nehomogenem spajanju komičnega in tragičnega. GRAND HOTEL - Grand Hotel, ZDA 1932.
Režija: Edmund Goulding. Igrajo: Greta Garbo, John Barrymore, Lionel Bar-rymore, Joan Crawford, Wafiace Beary. RAI 1, danes, ob 23.20.
Grand Hotel je stičišče različnih usod, človeških dram in pustolovščin, prizorišče napetih dogodivščin, dom razkošja in hazardnih pustolovcev. Pojavijo se ruska plesalka (Greta Garbo), obubožan plemič, na smrt bolan in skromen uradnik, ki zapravlja vse prihranke v zadnjih dneh življenja, neznosno bogat in brutalen podjetnik, očarljive lepotice. Skrita nit zaplete goste Grand Hotela v zanke ljubezni in prevare, zločina in kazni. Mitični film legendarne Grete Garbo, ki ji režiser odmerja kar preveč pozornosti, ne potrebuje dodatne predstavitve. Na vprašanje, ali magija in čar »božanske igralke« še vedno prevzameta, pa si mora gledalec odgovoriti sam.
RICCHE E FAMOSE - Rich and Famous - Slavne in bogate, ZDA 1981.
Režija: George Cukor. Igrajo: Jagueline Bisset, Candice Bergen, David Selby, Dack Rambo.
Dolgoletni prijateljici se srečata med počitnicami in trajna nevoščljivost Mery zazivi ob tem srečanju, začne delati to, kar je poklic Lize, pisati romane. Uspeh je zagotovljen, vendar pri tem trpi njen zakon. Precej običajna filmska zgodba razdvojenega prijateljstva med dvema slavnima ženskama, ki pa jo je veteran Cukor obdelal sodobno, s prefinjeno občutljivostjo do običajev in manij današnjega življenja. Film je »remake« štiri desetletja starejšega Prijateljici, v katerem je igrala Bette Davis; pozorno oriše lika obeh junakinj ne da bi pozabil, da v filmu nastopajo tudi moški igralci...
ZATTERE, PUPE, PORCELLONI E GOMMONI.
Režija: Robert Butler. Glavni vlogi: John Hillerman in Tim Matheson. Italia 1, jutri, v nedeljo, 27. aprila, ob 22.15.
Jutri pričenja Italia 1 zanimiv ciklus 14 filmov z nazivom »Drive out«. Kot namiguje ze sam naslov ciklusa, se ta spored neposredno navezuje na uspeh oddaje Drive in; ta oddaja pa je zgrajena po podobnih mehanizmih kot večina predstavljenih filmov, kar bo lahko pozoren gledalec tudi sam preveril. Na sporedu bodo, med drugimi, Smeh za smeh v režiji Johna Landisa, začetnika tega, kar je skupni imenovalec cikla, žanra, oziroma podžanra, demencialne komedije; Britannia Hospital režiserja Lindsaya Andersona, nekaj filmov Gene Wilderja in Marty Feldmana in drugih. Zgodbe so si večinoma podobne po realizaciji in osnovnih izhodiščih, nekatere bolje, druge slabše realizirane, nikoli pa ne dosežejo svežine in prodornosti njihovega modela — prototipa podžanra — kar pa še ne pomeni, da niso »sprostitveno« zanimive.
I 400 COLPI - Les quatre centes coups - Štiristo udarcev, Francija 1958.
Režija: Francois Truffaut. Igrajo: Jean Pierre Leaud, Claire Maurier in drugi.
Psihološki in avtobiografski film nedavno preminulega režiserja F. Truffauta prikazuje zgodbo o težavnem in zanemarjenem doraščanju mladeniča. V zmedenem in nerednem družinskem okolju je prepuščen samem sebi, kar ga privede celo do kraje. Štiristo udarcev je prvi Truffautov celovečerni film iz serije avtobiografskih del, v katerih nastopa kot glavni junak Antoine Doinel.
današnji radijski in televizijski sporedi
□C
RAI 1
RAI 2

RAI 3
RTV Ijubljana
10.00	Nanizanka: Trapper - Vittime delle circostanze
10.50	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
11.00	Oddaja o potrošništvu: Il mercato del sabato, vodi Luisa Rivelli
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	II mercato del sabato (2. del)
12.30	Oddaja o medicini: Check- up
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute ...
14.00	Informativna oddaja: Prisma
14.30	Športna sobota
16.55	Izžrebanje loterije
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Il sabato dello zecchino
10.05	Nanizanka: Sette spose per sette fratelli
19.00	Nabožna oddaja: Le ragioni della speranza
19.25 Risanka: Grisù il draghetto
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
^0-30 Zabavnoglasbena oddaja: Serata _ d' onore, vodi Pippo Bando
22.30	Dnevnik
23.20 Film: Grand Hotel (dram., ZDA 1932, r. E. Goulding)
010 Dnevnik - nočne vesti 0-10 Film: Grand Hotel (2. del)
10.00	Inf. oddaja: Giorni d' Europa
10.45	Gledališka predstava: La bottega del caffè (i. R. De Carmine, T. Buazzelli, L. Virgilio)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Inf. oddaja: Scuola aperta
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
16.30	Otroška oddaja
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska oddaja: Body body, vodi Barbara Bouchet
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Effetti pericolosi
19.40	Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Killer Fish - Agguato sul fondo (dram., Bra./It. 1978, r. A. M. Dawson) 22.10 Dnevnik - večerne vesti
22.20	Variete: Il cappello sulle ventit-rè
23.10	Športna oddaja: vmes boks (Hinton - Cruz)
0.10 Dnevnik - nočne vesti
12.55	Programi prihodnjega tedna
13.10	Aktualna oddaja: L'avventura
14.00	Informativna oddaja: La macchina del tempo
14.40	Glasbena oddaja: Dadaumpa
15.30	Sinalunga: Kolesarstvo
16.30	Montecarlo: Mednarodni turnir v tenisu
18.00	Milan: Plavanje
18.25	Glasbena oddaja: L'altro suono
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.35	Informativna oddaja: La clessidra
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30	Koncert Brahmsovih skladb
21.30	Dnevnik
22.05	TV film: Il televisore (i. Elide Melli, Cochi Ponzoni)
23.50	Glasbena oddaja: Rockconcerto
Il sabato dello zecchino - Rai 1 ob 17.05
8.00	Poročila
8.05	Planinica
8.20	Istranova - glasbena oddaja
8.50	Desetnica
9.05	Slovenske ljudske pravljice
9.20	Slov. ljud. plesi: Z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije
9.50	MPZ - Zagorje 84 (9. oddaja)
10.20	Na poti v inovacijsko družbo: Mesto ustvarjalnega dela v združenem delu (l.del)
10.50	Dokumentarec: Avtomanija -Prodajalec avtomobilov (7. del)
11.45	Poročila
15.15	Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete
16.15	Poročila
16.20	Nekega lepega dne (kanadski mladinski film)
17.15	Dokumentarec: Živali Japonske
17.40	Moskva: SP v hokeju na ledu -skupine A
18.30	Mozaik kratkega filma: Titov Drvar - mesto heroj
19.00	Danes. V šesti prestavi
19.30	Dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.10	Propagandna oddaja
20.15	Detektiv za vsakdanjo rabo (ameriški film)21.50 Dnevnik
22.05	Predstavitev 2. dela popevk za finale Evrovizije v-Bergnu
22.40	Košarka - posnetek 2. polčasa
fP) TV Koper	1
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Morilec kaliber 32
16.50	Otroški program: Risanke, mala zgodovina glasbe, nanizanki Osamljeni jezdec in Odprava Marchand
19.00	TV film
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Beneške vile
20.30	Mednarodni večer baleta
21.40	TVD Vse danes
22.55	Bamberški sinfoniki - Rossini in Hayden
23.00	Nanizanka: Čar nepredvidenega
23.30	Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient
Iz Venezia, la luna e tu - Canale 5 ob 14.10
G
CANALE 5
8.30	Nanizanki: Alice in
8.55	Fio
9-15 Film: Ferdinando I, Re di Napoli (Kom., 1960, r. G. Franciolini, i. P.
i De Filippo)
1.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis in
12.40	II pranzo è servi-to
13.30	Napoved programov: Anteprima
14.10	Film: Venezia, la luna e tu (I due gondolieri) (Kom„ 1958, r. D. Risi, i. A. Sordi, M. Allasio)
6.15	Nanizanka: Gavilan 7-15 Dokumentarna oddale ®Ì9 Bang
8.00	Športna rubrika: Re-cord
9.30	Kviz: Zig Zag, vodita Vianello in Mondaini-
9n e ^eva
40.30	Zabavni spored:
0	Grand Hotel
43.00	Aktualnosti: Parla-
9e , men,;o in 3-45 Filmske novosti OT5 Film: Due settimane in un'altra citta (Dram., 1952, r. V. Minnelli, i. K. Douglas, C. Charis-se)

RETEQUATTRO
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Ragazza per un'ora (Dram., 1960, r. J. Cates, i. A. Francis, L. Nolan)
11.45	Nanizanki: Con affetto tuo Sidney in 12.15 I Ropers
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Napoved programov: Retequattro per voi
16.10	Film: Luce nella piazza (eroi., 1962, r. G. Green, i. O. de Havil-land, Y. Mimleux)
17.50	Nanizanke:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della note, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d' amore
20.30	Film: Il grande sentimento (vestern, 1964, r. J. Ford, i. R. Widmark, C. Baker, K. Malden)
23.15	Napoved programov: Retequattro per voi
23.30	Nanizanke:	Mash,
24.00	Kingstone, 0.50 Cinema e Co.
Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy in 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carmintati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Šport: ameriški "foot-bal"
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro
18.00	Glasbena oddaja: Musica è
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Occhi di gatto
20.30	Nanizanke: Supercar,
21.25	A—Team 22.20 Hardcastle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.30 Glasbena oddaja: Deejay television
U?[ll][^ TELEPADOVA
18.00	Risanke:	Voltron,
Hero Hight
19.30	Nanizanka: Zorro
20.00	Risanka: Sport Billy
20.30	Film: Il ritorno di Glint il solitario (Vestern, 1973, r. George Martin, i. G. Martin, Marina Malfatti, Klaus Kinski)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanki: Bret Mave-rick
0.30 Film: La "cosa" da un altro mondo (fant., 1951, r. C. Nyny, i. M. Sheridan)
PTELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Nogometna tekma: Fiorentina - Udinese
15.30	Glasbena oddaja: G TX Music
18.30	Športna rubrika
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: La vera storia di Lucky Welsh (Dram., r. G. Fowler jr., i. C. Bronson in C. Matews)
22.15	Informativna oddaja
22.45	Dnevnik
23.15	Nanizanka: Arrivano
8.30	Nanizanka: Strega per amore
1.20 Ironside		15.00 Športna rubrika: Rombo TV	I ék TELEQUATTRO
	f|> ITALIA 1	16.00	Šport: Catch 17.00	Nanizanka: La arande	1—	 (Se povezuje s sporedi Italia 1]
Hogan, 8.55 Sanford &
lotteria
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 “8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, pravljica, narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik;
10.10	Koncert v cerkvi sv. Gotharda v Asolu; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor: Etnično, nacionalno in razredno v sodobnih družbah - sociološki pogledi; nato: Glasbene skice;
15.00	Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Dramska vetrovnica: Nevidna bojišča; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored,- 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes radio jutri;
15.10	— 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu, vmes Domovima je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje;
22.50 Literarni nokturno: Peter Levec -Zeleni val; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro,- 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 — 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev — Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Oddaja o nogometu,- 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi - vodita Gabrijela in Martina; 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Po imenovanju predsednika trgovinske zbornice
Scarano ostaja na županskem mestu vendar v nesoglasju z vodstom KD
Pred spomeniki padlim borcem
Naše ljudstvo počastilo 41-letnico osvoboditve
Četrtkova seja goriškega občinskega sveta, o poteku katere smo že poročali na prvi strani včerajšnje številke našega dnevnika, je pokazala, da smo imeli prav, že pred tedni, ko smo posali o razpokah znotraj goriške krščanske demokracije v zvezi z imenovanjem novega predsednika trgovinske zbornice. Pravzaprav ne gre za razpoke znotraj stranke marveč za spor med pokrajinskim odborom stranke in goriškim županom Scaranom. Ta pa ima za seboj nad tri tisoč preferenčnih glasov (podatek je iz lanskih volitev), zaradi tega ga ni podcenjevati, pa čeprav je v stranki o-samljen. Vsaj tako se zdi. Pokrajinski odbor KD je namreč soglasno predlagal, da se za predsednika trgovinske zbornice izvoli dr. Enzo Bevilacqua, sedanji pokrajinski odbornik za načrtovanje, sicer pa eden vodilnih funkcionarjev deželne uprave. Bevilacqua je tesen sodelavec predsednika deželne vlade Biasuttija, sodi tudi v krog njegovih strujarskih tovarišev, če lahko še vedno uporabljamo izraz '»struja«. Na Goriškem pa sodi v isto skupino pokrajinskega tajnika Criscija in deželnega odbornika Brancatija. S položajem predsednika trgovinske zbornice se bo ta skupina še bolj u-trdila in brez dvoma bo v goriški krščanski demokraciji vladala veliko let.
To pa Scaranu ni všeč. Še zlasti zaradi tega, ker imajo nekateri v krščanski demokraciji drugačne pogle-
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice praznuje pomemben jubilej: 40-letnico delovanja. V četrtek zvečer so se zbrali v domskih prostorih vsi, ki so na katerikoli način imeli oprarvka s to inštitucijo, ki odigrava v našem narodnostnem kontekstu, predvsem pa pri vzgoji mladega človeka, nenadomestljivo vlogo.
Tudi te misli je na srečanju podčrtal ravnatelj doma Edmund Košuta, ki se je pohvalno izrazil do vseh zasebnikov in organizaij, ki so pomagale rasti doma.
Pomemben jubilej pa bo goriški Dijaški dom slavnostno počastil 25. maja, ko se bo v njegovih prostorih zbralo na stotine bivših in sedanjih gojencev, vzgojiteljev, pomožnega o-sebja, šolnikov, predstavnikov šolskih in družbenih organizacij, skratka vsi, ki so na en ali drugi način bili ve-
de kot on. še zlasti v vodenju poslov trgovinske zbornice, ki so v zvezi s prosto cono. Istočasno pa Scarano trdi, da je Gorica prepustila vodenje politike in gospodarstva Tržiču. Z izgubo predsedniškega mesta trgovinske zbornice se bo teža vodenja pokrajinskih zadev še bolj nagnila v prid Tržiču.
Na četrtkovi seji občinskega sveta so te stvari prišle uradno v javnost. To sicer ne po zaslugi Scarana, demokristjanov ali večinskih strank. U-radni razlog za razpravo je bila resolucija KPI in zelenih o predvidenih zamenjavah na vodstvu trgovinske zbornice. Ko so predlagatelji izročili pred tednom dni resolucijo je bila zamenjava šele predvidena. V torek pa je Biasutli dekret o imenovanju Bevi-lacque podpisal. Zato je bila s formalnega vidika razprava o tem najbrž odveč, kot so menili nekateri zastopniki večinskih strank. Ni pa bila odveč s političnega vidika, saj je dala možnost razprave ne le o goriškem gospodarstvu marveč o odnosih znotraj večinske koalicije. Opozicija je stvar seveda izkoristila, pa čeprav je našla ob koncu večino kompaktno v tem, da je zavrnila združen predlog svetovalcev KPI-PLI-Zelenih.
Prav je, da našim bralcem osvetlimo še kako drugo plat. V torek so občinski odborniki razpravljali o našem članku objavljenem tistega dne, kjer smo dajali pod vprašaj morebit-
zani na to inštitucijo. Ravnateljstvo doma poziva vse (osebnih vabil ne bodo pošiljali), da se udeležijo srečanja in s tem prispevajo, da bo slav-
no ostavko župana Scarana. Ta je odbornikom povedal, da so znani spori med njim in vodstvom KD o imenovanju Bevilacqua in da bi bilo lahko prišlo tudi do njegove ostavke. V sredo zvečer se je sestalo pokrajinsko vodstvo KD s Scaranom. Razprava je bila zelo vroča, še zlasti med Scaranom in tajnikom Criscijem. Bajè je bilo na tej seji nekako potrjeno, da pride do ostavke. V četrtek zjutraj je Messaggero Veneto napisal, da Scarano odstopi. Napisano je bilo to, kar je župan povedal na torkovi seji odbora. Nekateri odborniki so včeraj poudarjali, da je to našemu kolegu novinarju moral povedati nekdo iz odbora, kajti bile so označene besede, ki jih je tam župan izrekel, še med četrtkovo sejo, med živahno razpravo, so se demokristjani bali, da bo Scarano izrekel hude kritike na račun tajnika Criscija.
V pogovorih na hodnikih pa je bilo poudarjeno, da bi bila morebitna Sca-ranova ostavka osamljena. Župan je sicer v svoji izjavi povedal, da nesoglasja med njim in vodstvom KD so, o ostavki pa da je le glasno razmišljal. Sicer bo o vsem tem še govor. Vsekakor pa bo o razpletu dogodkov obvestil občinski svet. Povedati moramo tudi, da je marsikateri občinski svetovalec KD odobraval Scaranova stališča. To je znak, da ima Scarano privržence med svetovalci, nima pa jih v vodstvu stranke, ki ji pripada.
nostno srečanje doseglo svoj cilj.
Na četrtkovem srečanju so za kulturni utrinek poskrbela Sovodenjska dekleta, ki so podala venček narodnih.
V vseh krajih na Goriškem so bile včeraj in tudi že v četrtek svečane proslave ob prazniku splošne protifašistične vstaje v Severni Italiji in zmage nad nacifašizmom. Proslave so bile pred spomeniki padlim. Izzvenele so svečano, kot vsako leto ob tem času. Letos, ob 41. letnici zmage in osvoboditve Gorice ter naših krajev, so te proslave imele še poseben prizvok. To v trenutku ko hočejo nekateri osporavati vrednote odporništva s tem, da postavljajo spominska obeležja deportirancem, med katerimi jih je velika večina takih, ki so pomagali fašistom in nacistom, oziroma bili v njih vrstah. Zaradi tega so te počastitve spomina padlih za svobodo imele pri nas letos še poseben pomen.
Na vseh so bili udeleženci v prvi vrsti nekdanji partizanski borci včlanjeni v Vsedržavni zvezi partizanov Italije. Na proslavah pa so seveda sodelovali tudi zastopniki SK GZ, prosvetnih društev, občinskih u-prav ter drugih društev in organizacij.
Na glavnem goriškem pokopališču so zastopniki SKGZ in borcev ter mladine položili venec že v četrtek popoldne. V četrtek zvečer je bila proslava pred spomenikom padlih v Gabrjah, ki je bila v priredbi domačega društva Skala.
Včeraj pa je bila cela vrsta proslav. V doberdobski občini so bile proslave pred spomeniki v Doberdobu, na Poljanah, v Dolu in v Jamljah
V	Doberdobu je bila najprej na čast padlim. Na prireditvah so po leg občinske uprave ter borčevska zveze sodelovali šolarji, kulturna društva Jezero, Hrast in Kras, sodelovali so tudi taborniki in skavti.
V	Jamljah na pokopališču, so spomin padlih tako med NOB kot v prvi svetovni vojni počastili s tem, da so obnovili grobnico. Govorila sta župan Mario Lavrenčič in domačin Silvano Semolič.
V	sovodenjski občini so bile počastitve v Sovodnjah, na Vrhu in na Peči. Tudi tu so bili prisotni zastopniki občine, borcev ter raznih društev. Pel je združen pevski zbor sovodenjske občine, sodelovali so tudi recitatorji.
Slovesnosti so bile tudi v Pevmi, v Podgori in v Štandrežu. Tu sta pela zbora društva Oton Župančič, govorila pa sta deželni svetovalec Ivan Bratina in občinski svetovalec Roberto Buscolini. V Podgori so sodelovali zbor Andrej Paglavec ter številni domačini.
V	števerjanu bo slovesnost 1. maja. Podobne slovesnosti so bile tudi v furlanskih in bizjaških občinah Goriške.
V četrtek je bil uvod v slavnosti ob 40-letnici Dijaškega doma
Prijetna slavnost ob 100-letnici Franceta Lojzeta Devetaka
Stoletnica ni vsakdanja stvar. Zaradi tega ja bilo čisto razumljivo, da se je okrog Franceta Lojzeta Devetaka, našega rojaka, po rodu iz Opat-jega sela, ki živi v Ronkah že več kot šestdeset let, zbralo veliko sorodnikov ter prijateljev. Cerkev v Romijanu je bila včeraj dopoldne natrpana ljudi, ki so tja prišli da bi počastili prav včeraj sto let starega očakla. O njem in njegovem delu smo pisali že včeraj. Zaradi tega se bomo danes omejili na včerajšnjo slovesnost. Moramo pa dopolniti nekaj iz našega včerajšnjega članka. Nekdo nam je namreč pošteno zagodel. Napisali smo, da je Franc Lojze Devetak izdeloval biče, pa je nekdo v Trstu napisal, da »je izdeloval hiše«. Zakaj je do tega prišlo ne vemo. Prav bič, stari opajski bič, mu je včeraj v dar iz Opatjega sela prinesel na dom 76-letni Jušto Marušič, najbrž zadnji izdelovalec bičev v tej kraški vasi. Slavljencu je Jušto prinesel tudi posodo vklesano v kraškem
kamnu. V njej je bila vklesana številka 100. Opajci, pred prvo vojno jih je bilo kar 18, ki so izdelovali biče, ter jih prodajali na Češko in na Dunaj, so jim pravdi »Škrbci«. Izdelovalci bičev pa so bili »Škrbecar-ji«. Tako jim sicer pravijo tudi Bizjaki.
Na včerajšnji slavnosti v Ronkah je maševal slavljenčev nečak Jurij Devetak, rektor cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani. V nabito polni cerkvi je govoril italijansko in slovensko.
V spodnji dvorani je zatem slavnost začel domači župnik Paolo Bonetti. Govoril je župan Ronk' Gian-massimo De Pace tudi v imenu prisotnega predsednika pokrajine Silvia Cumpete. Govorila je tudi Marija Fer-letič v imenu SSO. Francu Lojzetu Devetaku so izročili portret delo slikarja Lorenza Furlanija ter vrsto drugih daril. Pel je domač zbor Dino Salvador. Ob zaključku je zaigrala še domača godba na pihala. (mw)
Javni posvet SSk o šolskih stavbah
Stranka je za gradnjo južnega šolskega centra v Gorici
Zdi se, da je rešitev vprašanja zagotovitve ustreznih šolskih prostorov za slovenske višje srednje šole v Gorici danes vendarle nekoliko bliže, kakor še pred kakšnim letom, čeprav je treba istočasno opozoriti na še mnoge nejasnosti, pomisleke in tudi raz-bčna mnenja glede možnih rešitev. Goriški župan Scorano je imel v zadnjih tednih vrsto srečanj s predstavniki Sindikata slovenske šole, z ravnatelji slovenskih srednjih šol in s pokrajinskim vodstvom Slovenske skupnosti. Seznanil jih je z okvirnim načrtom za gradnjo južnega šolskega centra in hotel vedeti za njihovo mnenje, še preden bi o načrtu konkretneje razpravljali v občinskem odboru in občinskem svetu. Gradnja šolskega objekta, kamor bi lahko vseliti nižjo srednjo šolo in skoraj vse višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom ter primernega avditorija in telovadnice, bi veljala okrog 9,5 do 10 milijard lir. Šolo bi lahko zgradili v zelo kratkem času in to na zemljišču, ki je last pokrajinske uprave, in ki je v regulacijskem načrtu že namenjeno tovrstnim gradnjam. Parcela je na območju med Ulico Puccini in Duca d’Aosta.
Tako informacijo je na nedavnem javnem posvetu, ki ga je o vprašanju šolskih gradenj za slovenske šole v Gorici sklicalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, posredoval pokrajinski odbornik Mirko Špacapan. Namen posveta je bil, da bi glede nakazanih in možnih rešitev našli kar se da enotno stališče, je v krajšem
uvodnem posegu povedal pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpdn.
Stališče SSk je, da naj se za potrebe slovenskih srednješolskih zavodov gradijo nove stavbe. Zato ne bi kazalo opustiti priložnosti, ki se ponuja v tem trenutku s pobudo, ki jo je na lastno odgovornost, začel goriški župan. Novogradnja se zdi v tem trenutku tudi prej izvedljiva, kakor odkup in preureditev poslopja malega semenišča, kjer je zdaj nastanjena večina višjih srednjih šol.
Na posvetu, ki je bil v konferenčni dvorani Palače hotela, je zatem pokrajinski odbornik Mirko Špacapan nanizal vrsto vprašanj, ki tako ali drugače segajo na področje šolstva, predvsem pa naglasil, da moramo na vprašanje, ki se postavlja, gledati bolj stvarno, predvsem pa brez čustvenih spon.
Žal je bil odziv na javni posvet nekoliko skromen. Iz razprave, ki je sledila uvodnemu posegu pa bi lahko izluščili naslednje: predstavniki SSŠ so odločno za gradnjo nove šole; nekateri posamezniki se kar ne morejo ločiti od sedanje lokacije; posebej je bilo naglašeno, naj o tako pomembnem vprašanju odločajo vse komponente slovenske narodnostne skupnosti..
O V lažji prometni nesreči na vogalu med Ul. Duca d’Aosta in Tržaško ulico v Gorici se je predsinočnjim po 22. uri poškodoval 64-letni Sergio Vu ga iz Ul. F’atebenefrateili 13. Dobil je pretres možganov zaradi katerega se bo moral zdraviti teden dni.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet v Ljubljano na baletno predstavo odpotoval v torek, 29. t.m. ob 13.30 iz Štandre-ža (pri spomeniku), nato ob 13.40 pri gostilni Paulin v Gorici in ob 13.50 na Travniku.
prireditve
Kulturno društvo Sovodnje vabi drevi ob 20. uri na gostovanje dramskega odseka iz Sovodnja pri Škofji Loki. Gosti bodo podali veseloigro Sreča na kredit. Prireditev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
kino
Gorica
VERDI 21.00 Gianni Morandi e il teatro.
CORSO 16.30—21.00 »La mia Africa«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Porno hard babies«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Una spina nel cuore«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Senza tetto ne legge«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 17.00—21.30 »La donna del tenente francese«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Francoski ljubimec«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
Nov goriski prefekt Garsia prihaja k nam iz Piemonta
Poročilo predsednika Lebana na občnem zboru
Za 19 odst. višje hranilne vloge lani v goriski Kmečki banki
Hranilne vloge in tekoči računi so se v lanskem poslovnem letu povečali za 18,98 odst. in dosegli 73.477.689.890 lir (skoraj 12 milijard več kot leto Prej), čistega dobička so lani ustvarili 570.610.551 lir, ali 12,13 odst. več kot leto prej. Razne naložbe znašajo 21.649.385.821 lir, kar pomeni tri milijarde in pol več kot leto prej in 19,08 odstotka več. Povečalo se je od 144 na 157 število članov. Razširili in povečali so poslovanje ter
zvišali število uslužbencev.
* •
To je le nekaj podatkov, ki smo jih vzeli iz poročila, ki ga je predsednik upravnega Sveta Kmečke banke v Gorici Ksaverij Leban prebral na občnem zboru, ki je bil v četrtek zvečer v Kulturnem domu v Gorici.
Ta naš denarni zavod, ki deluje v Gorici nepretrgoma od leta 1908, je torej pokazal spet napredovanje. Kljub gospodarski krizi, ki še vedno pesti Goriško, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo, in kljub naraščajočim težavam ter omejitvam trgovanja z Jugoslavijo, saj novi jugoslovanski devizni predpisi so prive-
dli do omejitve trgovanja v okviru obmejnih računov. Niti v tem letu ni videti, da bi prišlo do sprememb.
V	Kmečki banki so tudi v lanskem letu razvijali nove službe in izboljšali organizacijo dela. To je za sodobno banko potrebno. Kmečka banka se je v to usmerila šele potem ko je odprla nov sedež na Verdijevem korzu. Prej pravzaprav niso mogli dejavnosti razširiti. Prizadevajo si tudi, da bi odprli podružnico. S tem v zvezi, tako je povedal predsednik, so napravili potrebne korake in upajo, da jim bo prošnja uslišana.
V	zadnjem letu so, v sklopu konzorcija ljudskih bank v katerega so vključeni, pričeli s koriščenjem kreditov z raznimi finančnimi ustanovami kot so Mediocredito ter Fondiario iz Gorice. Uvedli so novo službo kmetijskih kreditov. Prav tako imajo možnost dajati kredite o-brtnikom. Gre za kredite, ki jih dajejo deželna ter druge javne uprave oziroma ustanove. Dajejo tudi dolgoročne kredite za gradnjo stanovanj. V zadnjem času so se ljudske banke, med temi je tudi Kmečka
banka, vključile v akcijo da dajejo dolgoročnih kreditov za obnavljanje starih stavb.
Povečali so poslovanje z devizami, kar jim omogoča možnost, da bodo dobili status »banca agente«.
Napredovali so tudi na področju trgovanja z vrednostnimi papirji. O tem je v zadnjih letih v Italiji veliko govora. Uspehi so dobri tako kar se tiče njihovega portfelja kot tistega strank Kmečke banke. Lani so uvedli kot novosti tako splošno upravljanje vseh vrednotnic (amministrazione patrimoni mobiliari) kot tudi vlaganje v skupne sklade in sicer v »Visconteo« in »Sforzesco« družbe Gesfimi iz Milana. Kmečka banka je namreč z drugimi ljudskimi bankami delničar te družbe.
Poročilo nadzornega odbora je prebral njegov predsednik Silvan Mesesnel. Pozdrav članom Kmečke banke sta prinesla tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina in predsednika bančne sekcije tega združenja Pavel Milič.
S 1. majem nastopi svojo funkcijo v Gorici nov prefekt. To je dr. Vincenzo Garsia. Rodom je iz Catanie. Ima 51 let. V službi notranjega ministrstva je od leta 1960, torej 26 let. Doslej je služboval več let na prefekturi v Cuneu, ter na tisti v Turinu. Tu je bil pet let, najprej kot šef kabineta, potem pa več časa kot pod-prefekt - vikar.
Ker se naloge prefektur spreminjajo je v Turinu vodil notranji preustroj tamkajšnje prefekture. Kot zastopnik vlade je bil dolgo vrsto let član deželnega nadzornega odbora za krajevne uprave. Zaradi tega dobro pozna pristojnosti občin, pa čeprav je doslej delal v deželi Piemont, ki je dežela z navadnim statutom. Pri nas, kjer
imamo deželo s posebnim statutom, pa so naloge občin za malenkost različne.
V funkcijo prefekta je bil povišan z dekretom ministrskega sveta letos 27. februarja. Pred kratkim so ga i-menovali za goriškega prefekta, kjer bo funkcijo prevzel čez nekaj dni.
Novemu prefektu seveda želimo vse najboljše v naši sredi. Seveda si nadejamo, da se bo pri nas pobliže seznanil tudi z našo slovensko problematiko. Dosedanjemu prefektu dr. Pierangeliju, ki odhaja iz našega mesta pa želimo najbolje v novi funkciji.
Obvestilo zavoda za socialno skrbstvo
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo (INPS) obvešča, da so te dni prejeli navodila glede izvajanja posebnih olajšav v smislu zakona št. 26 z dne 29. januarja 1986 (paket Altissimo). Podjetja lahko omenjene olajšave upoštevajo že v prijavi mod. DM/10M, ki jo morajo vložiti do 21. t.m.
Zavod INPS je vsem podjetjem sicer že razposlal posebno okrožnico, za takojšnja in posebna pojasnila pa se interesenti kljub temu lahko obrnejo do uradov v Gorici in Tržiču. Ugodnosti in olajšave veljajo za podjetja v vsej pokrajini.
Stališče ANPI o spomeniku v rajonskem svetu v Podgori
Z občnega zbora Gospodarske zadruge
V prihodnjem letu bo dokončan športno-kulturni center na Vrhu
»Sekcije vsedržavnega združenja Partizanov Italije nikoli niso bile proti postavljanju spominskega obeležja deportirancMm v Jugoslavijo iz pie-tetnih nagibov; odločno pa nasprotujejo potvarjanju zgodovine in pomenu, ki se skuša vtisniti dogodku ob skorajšnjem odkritju spomenika deportirancem v Spominskem parku. Nesprejemljivo je, da se skuša nacistične kolaboracioniste, ki so si umazali roke s pobijanjem in mučenjem in ki so prisegli zvestobo Hitlerju, postavljati za vzgled domovinske ljubezni. Nesprejemljivo je, da takle pobude gmotno in moralno podpirajo tudi javne ustanove in da se po drugi strani skuša preprečiti vsakršna javna razprava. Zaskrbljujoč je nadalje dosleden molk predstavnikov strank, kljub nekajkratnim jasnim opozorilom o nevarnosti izrabljanja pietete za netenje sovraštva v teh krajih«.
Tako je v kratkem stališče pokrajinskega odbora VZPI - ANPI za Goriško, ki sta ga na zadnji seji rajonskega sveta za Podgoro objasnila Predsednik združenja Mario Fantini-Sasso in tajnik' Giuseppe Lorenzon. Kejo je sklical rajonski svet na ponudo podgorske sekcije VZPI-ANPI in nanjo povabil tudi goriškega župana Scarana. Slednji se seje, kot je bilo tudi pričakovati, ni udeležil, češ, da Je imel ob isti uri že dogovorjen sestanek s člani pokrajinskega vodstva krščanske demokracije. »Lahko bi se domenili za drug datum,« so ugotavljali na seji rajonskega sveta. Sicer Je župan v lastnoročnem pripisu v lsti sapi dal razumeti, da se o tem yprasanju ne namerava pogovarjati, Se posebej pa ne s člani rajonskega sveta. »Vsekakor smatram, da bi rajonski sveti sploh lahko razpravljali 0 vprašanjih take vrste.« Poseben
komentar menda ni potreben.
Naj omenimo še, da je pokrajinsko združenje VZPI - ANPI ob dnevu splošne vstaje in osvoboditve izdalo poseben bilten (Resistenza e Repubblica) v katerem posebej o-pozarja na vrsto grobih napak in namernih potvorb, glede seznamov »nedolžnih« žrtev deportirancev v Jugoslavijo. Več kakor polovica tistih, ki naj bi izginili maja 1945 niso bili Goričani; veliko je takih, ki so padli v bojih proti partizanom že leta 1943 in 1944, nekateri pa so vojno preživeli in umrli (ne zaradi posledic vojne) deset ah dvajst-t let po vojni. Nezaslišano je tudi, da so v seznamu osebe, za katere je dokazano, da so aktivno sodelovale v garibaldinskih enotah.
Naj omenimo še, da je delegacija VZPI - ANPI prod kratkim obiskala goriškega prefekta in ga opozorila na vse te stvari. Menda je obljubil, da bodo seznam popravili. Kot je slišati pa so 652 imenom dodali še nekaj novih...
Razpis mest za zdravnike
KZE obvešča, da sta bila v Deželnih uradnih listih dne 4. in 12. a-prila objavljena razpisa za dodelitev mest dežurnega zdravnika v nočnem času in ob praznikih tako za splošne zdravnike kot za pediatre. Rok za predstavitev prošenj zapade 30 dni po datumu vsake od objav. Prošnje je treba predstaviti v uradu drugega sektorja KZE pri splošni bolnišnici v Gorici.
Vse kaže, da bodo Vrhovci naslednje leto slovesno otvorili prostore kultumo-športnega središča. Na desetem, jubilejnem občnem zboru Gospodarske zadruge, ki skrbi za gradnjo objekta, so se pogovorili o prehojeni poti ter o stvarnih možnostih, da bodo v najkrajšem času realizirali načrt, ki si ga sleherni Vrhove srčno želi.
O tem je na skupščini v Devetakovi gostilni spregovoril predsednik zadruge dr. Leopold Devetak, ki je podčrtal, da je bilo delo na gradbišču najbolj vidno prav v zadnjem obdobju, ko so dokončali ploščad za športne namene, uredili balinarski stezi, pokrili piostore kulturnega središča ter razširili severni del igrišča. Vse to, kot je podčrtal sam predsednik,
SKGZ — Odbor za doraščajo-čo mladino obvešča starše, da lahko prijavijo otroke za LETOVANJA 1986 še do srede, 30. t. m., v dopoldanskih urah na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84-644. Letovanja bodo na Tatrah v Brkinih od 17. do 19. junija (otroci od 6. do 10. leta starosti), v Tolminu od 1. do 15. julija (od 6. do 16. leta) in v Puntiželi pri Pulju od 15. do 29. julija (od 9. do 16. leta). Za letovanje v Puntiželi naj zainteresirani še posebno pohitijo z vpisom, sicer bodo razpoložljiva mesta oddali drugim prosilcem.
pa je bilo storjeno ob veliki solidarnosti vaščanov, ki so veliko prostega časa preživeli na gradbišču in prispevali, da je gradnja sledila terminom, ki so jih bili določili.
Devetak je omenil, da po likofu, ki je bil 28. septembra lani, se je rahla utrujenost pri nekaterih le poznala. To pa je tudi razumljivo, saj zahteva prostovoljni pristop takemu delu veliko osebnega odpovedovanja. Kljub temu bedo člani zadruge, ki se je v zadnjem času tudi številčno okrepilo, ponovno odločneje poprijeli za delo in zaključili v roku, tako da bo vse nared za bližnjo otvoritev.
V zvezi s tem pa je Devetak podčrtal tudi pomembno vlogo, ki jo bo pri smotrni uporabi prostorov imelo društv Danica. Glede tega je pozdravil prizadevanje društva, da se organizacijsko in številčno okrepi prav v pričakovanju slavnostnega odprtja, o-ziroma glede kasnejše uporabe prostorov.
Čeprav središče ni docela urejeno, se že danes opaža željo po njegovi uporabi. Tako velja za balinarsko sekcijo društva, v zadnjem času pa so na ploščadi pričeli z vadbo tenisa.
Tajnik Lucijan Černič je v svojem posegu predvsem podčrtal nenadomestljivo vlogo, ki so jo imeli številni vaščani pri realizaciji objekta. O tem velja samo podatek, da so domačini prispevali skoraj pet tisoč ur za po moč pri gradnji. Nekateri izmed njih pa so beležili prave rekorde, saj so bili skoraj vsako soboto in nedeljo prisotni na gradbišču.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je
podal Oskar Devetak, so prisotni spregovorili o raznih tekočih zadevah v zvezi z gradnjo.
Skupščino na Vrhu so sklenili z volitvami novega odbora. V njem so: Leopold Devetak (predsednik), Dominik Juren (podpredsednik), Oskar Devetak (blagajnik), Lucijan Černič (tajnik), Dominik Grillo, Remo Černič, Mario Devetak, Jožef Zotti in Valter Devetak. Razsodišče sestavljajo Lado Devetak, Angel Frandolič in Franc Grilj, v nadzornem odboru pa so Boža Devetak, Renato Devetak, Lorenzo Pananti, Albin Berlot in Stanislav čemic.
Začasne službe na Občini
Občina Gorica bo v kratkem začasno zaposlila nekaj pomožnih uslužbencev. Zaposlitev lahko traja največ 90 dni, ne pridejo pa v poštev tisti, ki so že bili 90 dni zaposleni s podobno pogodbo, če ni po zaključku prejšnjega delovnega razmerja preteklo vsaj šest mesecev.
Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo samo na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na protokolnem uradu na županstvu. Prednostno lestvico bodo sestavili na osnovi praktičnega izpita iz strojepisja. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 12. ure 26. t.m. na županstvu. Podrobnejše informacije nudijo v uradu za o-sebje.
Lepši videz letošnjega sejma ESPOMEGO v Gorici
Vrata goriškega razsotavišča so e torej odprla. Kar smo ugotovili aprej je to, da letos na sejmu ni ?? kramarske robe, kakršne smo deli zadnjih nekaj let. Takrat so Prireditelji izkoristili kramarje, da ?° lahko napolnili razstavni prostor. 'L'etos vsega tega ni. To je znak,
da je pravilna izbira trgovinske zbornice, da je ustanovila samostojno ustanovo in da je tudi praktično organizacijo sejma prepustila tistemu človeku, ki je sejme prirejal v prvih letih.
Letos torej razstavljajo industnj-ci, obrtniki, trgovci. Ves prostor je
napolnjen. Marsikdo bo našel kaj koristnega za svoj dom, za svojo delavnico, za svojo pisarno. Seveda je treba šele ugotoviti, ali bo sejem imel uspeh, saj je znano, da se naše gospodarstvo ne nahaja v najboljšem položaju.
Med paviljoni izstopa skupni pa-
viljon podjetij iz Slovenije in Hrvaške. V ponedeljek bo jugoslovanski dan. Ta dan bo tekla tudi razprava o menjavi po obmejnih računih. Letos so se spet pojavili Madžari. Ponujajo turizem in prehrambeno blago. Prisotna je tudi deželna ustanova za razvoj obrti ESA s
i —	!	»
skupnim paviljonom obrtnikov.
Na razstavišču ESPOMEGO je tudi precej slovenskih obrtnikov in trgovcev. Na razstavišču bodo tudi nekatere druge prireditve. Jutri bo trgovinska zbornica nagradila gospodarske operaterje in odvisne delavce zaradi dolgoletne zvestobe delu.
Prvi dan poskusnih voženj za VN San Marina
Običajni dvoboj Senna-Piquet
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
KROŽNA DIRKA PO APULIJI
Saronniju etapa Pagninu dirka
MARTINA FRANCA (Taranto) — Roberto Pagrrin je zmagovalec dirke po Apuliji. V včerajšnji četrti in zadnji etapi od Castellane Grotte do Martine France (170 km) je ohranil pičlo sekundo prednosti pred Sar orini jem, ki je zmagal etapo in dobil pet sekund odbitka, ker pa j|e po 3. etapi zaostajal za 6”, Pagnina ni mogel prehiteti. Vsa glavnina je na cilj prispela v zmagovalčevem času, Pa-gnin pa kot 16.
VRSTNI RED 4. ETAPE: 1. Saron-ni (It.) 4.r37" s povprečno hitrostjo 42 km na uro; 2. Chesini (It.); 3. Moser (It.); 4. Wilson (Avstral.); 5. Galleschi (It.); 6. Rocco (It.); 7. Pe-dersen (Nor.), vsi isti čas.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Pagnin (It.) 19.22’7”; 2. Saranni (It.) po 1”; 3. Pedersen (Nor.) po 9”; 4. Chioccioli (It.) po 10"; 5. Bugno (It.) po 10"; 6. Moser (It.) po 11”.
Kolesarstvo: Gomez še prvi
ZARAGOZA — Tretjo etapo kolesarske dirke po Španiji (Lerida - Zaragoza, 201 km) je v sprintu osvojil Belgijec Eddy Planckaert. Na skupni lestvici še vedno vodi Francoz Marc Gomez.
IMOLA (Bologna) — Več kot 30 tisoč navdušencev je bilo v včerajšnjem prvem dnevu poskusnih voženj za nedeljsko VN San Marina v formuli ena ponovno priča boju med Brazilcema Senno in Piquetom. Tudi tokrat je bil hitrejši Senna, oba pilota pa sta bila edina, ki sta krog prevozila v manj kot minuti in 26 sekund. Več kot sekundo zaostanka za Senno ima Francoz Prost, četrti čas pa je dosegel ferrarijevec Albereto, kar je najboljši dosežek Maranellove hiše v letu 1986 (v Braziliji je Alboreto star-tal v tretji vrsti, v Španiji pa celo v sedmi). Zadovoljni so tudi s sedmim mestom Johanssona, ki je bil počasnejši od Mansella in Rosberga. Presenetil je tudi pilot Minardija Nannini, ki je bil s 16. časom boljši od Jonesa, Patreseja, De Angelisa in drugih.
Senna je izjavil, da bi lahko bil dosegel še boljši čas, če bi bilo na progi manj prometa.
Vrstni red prve deseterice
1. Senna (lotus) 1’25”050; 2. Piquet (Williams) 1’25”890 ; 3. Prost (melaren) 1’26”273; 4. Alboreto (ferrari) 1’26” 428 ; 5. Mansell (Williams) 1’26”752;
6. Rosberg (melaren) 1’26”956; 7. Johansson (ferrari) 1’27”495 ; 8. Ar-noux (ligier) 1’28”362; 9. Laffite (li-gier) 1’28”411; 10. Berger (benetton) 1’28”559.
Svetovni rekord Salcejeve
RIM — Italijanka Giuliana Sake je postavila nov svetovni rekord v enourni hoji: prehodila je 12,644 km. Tudi prejšnji rekord je pripadal Sal-cejevi (12,436 km).
Veslanje: DP v Trstu
TRST — Pred barkovljanskim nabrežjem se je včeraj pričelo italijansko državno prvenstvo v veslanju, na, katerem nastopa več kot 400 tekmovalcev iz 56 društev in vojaških ustanov. Finali bodo danes zjutraj.
Tenis: Istrska riviera
PORTOROŽ — Jugoslovan Flego je v 2. kolu teniške Istrske riviere poskrbel za presenečenje, saj je prepričljivo premagal nosilca št. 1, Italijana Armellinija s 6:3, 6:1. OSTALA IZIDA: Rodrigez (Arg.) - Ploner (Av.) 5:7, 6:3, 6:4; Ilekovič (Jug.) - Hen-riksson (Šve.) 6:4, 6:3. (J. K.)
KOŠARKA: 3. finalna tekma
Drevi Cibona-Zadar
V Zagrebu bo drevi tretja in odločilna finalna tekma za naslov jugoslovanskega košarkarskega prvaka med zagrebško Cibono in Zadrom. V prvi tekmi so zmagali Zagrebčani (84:70), v drugi so bili uspešni Za-drčani (84:73), vendar tedaj ni igral Dražen Petrovič. Drevi bo Cibona kompletna in ne bi smelo priti do presenečenja. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri.
Kolesarstvo: dvojni uspeh nizozemskih tekmovalcev
RIM — Kolesarska dirka za »veliko nagrado osvoboditve« je prinesla dvojni uspeh Nizozemski. Zmagal je Mark van Orsouw, ki je 122 km prevozil v 2.54’53” s povprečno hitrostjo skoraj 42 km na uro. Drugi je bil njegov rojak Talen, tretji pa Kubanec Osmani.
Dirke se je udeležilo rekordno število 344 kolesarjev. Dober del teh bo danes startalo na etapni dirki po raznih deželah srednje Italije. Dirko prireja komunistično glasilo »TUnità«
Crevatinu »La Carsolina«
TRST — Na tradicionalnem tekmovanju »La Carsolina« je zmagal Tržačan Gianni Crevatin pred Claudiom Licato in Domenicani Cantanom. Start tekme je bil v Bazovici, kjer je bil po 10 km tudi cilj. Nastopilo je več kot 1200 tekmovalcev.
Nogomet: turnir Alpe Adria
GORICA — V, Gradišču in Roman-su se je včeraj pričel mladinski nogometni turnir, na katerem nastopajo Milan, Triestina, Rumagna iz Cesene, Udinese, Itala San Marco in Nova Gorica. Finalni tetani za 3. in 1. mesto bosta 1. maja ob 16.30 oz. 18. uri.
Borovci dobri v Vidmu
VIDEM — Na deželnem atletskem tekmovanju v Vidmu sta borovca A-Ijoša Škabar in Gabrijel Sedmak dosegla dobra rezultata. Prvi je 110 čez ovire pretekel v 16"3, Sedmak pa je s kopjem dosegel 54,98 m.
Dirka tris
FIRENCE — Zmagovita kombinacija dirke tris je 18 - 14 - 17. Zmagovalcev je bilo 282, ki bodo prejeli po 3.021.939 lir.
Košarka: v jutrišnjem predzadnjem nastopu pred domačim občinstvom
Jadranovci proti motiviranemu Ecocementiju
Predzadnji Jadranov nastop na domačem igrišču. Prihaja Ecocementi iz Ferrare. Poraz v preteklem kolu je emilijansko ekipo potisnil na peto mesto razpredelnice, kar ni najboljše glede na cilje Michelinijeve postave, ki se bori za vstop v A-2 ligo. Ločita jo le dve piki od Panapesce in Spondilatteja, ki si delita drugo mesto, medtem ko je Ferrara na četrtem mestu, v družbi Castorja in Mal-tintija.
Ecocementi je, kot povedano, v prejšnjem kolu gladko izgubil proti Teoremi iz Areseja, in to na lastnem igrišču. To nedvomno kaže, da je Ferrara vse prej kot nepremagljiva, toda jutri bodo košarkarji iz Ferrare verjetno dali od sebe vse, kar zmorejo. Prvi razlog je ta, da imata to-
Jugoslovani
TRŽIČ — Endrio Leoni iz Veneta je ponovil lanskoletni uspeh na tradicionalni kolesarski dirki za mladince za 32. pokal Montes, ki je bila včeraj po cestah goriške pokrajine s startom in ciljem v Tržiču. Resnični protagonisti pa so bili jugoslovanski kolesarji, ki so izredno množično nastopili na tej manifestaciji, predvsem pa mladi Borut Ječnik iz kranjske Save, varovanec trenerja Bojana Udoviča, ki je osvojil dve tretjini izmed 18 letečih ciljev, razporejenih na progi, in bil tudi absolutni zmagovalec gorskih ciljev na Vrhu in S. Martinu.
Dirka je bila izredno borbena, o čemer priča tudi visoka poprečna hitrost: več kot 40 km na uro. Po dolgem begu skupine kolesarjev, ki je trajal od Krmina preko briških gričev do Vrha, je v Doberdobu iz ozadja startal Leoni, ki je kmalu ujel ubežnike in prepričljivo zmagal pred domačinom Cancianijem v sprintu osmih
NOGOMET: 3. AL na Goriškem
Slovo Ju ventine z remijem
Fincantieri - Juventina 0:0
JUVENTiNA: Di Dinonisio, Devetta, Chiazzo, Medeot, Travagin, Costa, Del Negro, Cingerli, Acconcia, Lauri, Firmino.
V zaostalem srečanju 3. amaterske lige na Goriškem je Juventina igrala neodločeno v Tržiču. Rezultat verjetno najbolj zadovoljuje domačine, ki so zaigrali dokaj medlo in niti zdaleč niso pokazali igre, s katero so se v drugem delu prvenstva povzpeli do vrha razpredelnice.
Juventina pa je v tem srečanju zaigrala dokaj zbrano. To še posebej velja za prvi polčas, ko je štandreška ekipa zapravila nekaj lepih priložnosti: Cingerli med drugim je zadel vratnico. Prav Cingerli je bil gotovo najboljši na igrišču in škoda, da so ga letos večkrat pastile pxékodbe.
S tem srečanjem se je uradno zaključilo prvenstvo 3. amaterske lige na Goriškem. Kot smo že pavedali, je napredovala ekipa iz štarancana, od slovenskih pa se je najbolje odrezala sovodenjska enajsterica, (p.r.)
krat tako Maltinti kot Castor precejšnje izglede za zmago, čepirav i-grata v gosteh. Drugi razlog so ambicije emilijanskega moštva: če res razmišljajo o A-2 ligi, si do konca prvenstva nikakor ne smejo privoščiti nobenega spxxirsljaja več, temveč morajo ostati v stiku z vrhom in upjati na ugodne razplete v drugih srečanjih.
Iz tega je razvidno, da bo Ecocementi v Tkstu stoprii na igrišče pxxl precejšnjim psihološkim pritiskom, to pa je za katerokoli ekip» zelo nevarno, prej škodljivo kot koristno. Ja-dranovi aduti so delno vezani na nasprotnikovo »moralo«, v večji meri pa na lastne sp»sobnosti. Idealni re-ceprt za p»t do zmage je spet isti: o-bramba, skok p»d košema (predvsem pod lastnim košem), hitrost v izva-
v ospredju
kolesarjev, med katerimi je bil Ječnik tretji, p»ti je bil Stangelj iz Novega mesta, 6. Smajdek, prav tako iz Novega mesta in 8. Cvet iz Celja. E-kipno je zmagala ekipa Stecat pred Novomeščani.
Omeniti je treba, da so Jugoslovani med vrsto letečih ciljev zmagali tudi v Štandrežu, kjer so osvojili prvega izmed p»tih p»kalov, med katerimi px>-kal Despar Market in p»kal pxxljetja Marzoli Nanut Radenska. Ječnik je nato zmagal tudi v vseh slovenskih vaseh.
VRSTNI RED: 1. Endrio Leoni (Stecat Faggin), ki je 120 km dolgo progo prevozil v 2.59’20” s p»vprečno hitrostjo 40,223 km na uro; 2. Leonardo Canciani (ZS Miocrai); 3. Borut Ječnik (Sava Kranj); 4. Claudio Dalla Vedova (SC Candusso); 5. Peter Stangelj (Novo mesto); 6. Tomaž Smajdek (Novo mesto) ; 8. Miran Cvet (KD Celje). (R. Pečar)
Medtem ko sta se prejšnjo nedeljo tako na Goriškem kot na Tržaškem končali nogometni prvenstvi v 3. a-materski ligi, se še vedno nadaljuje prvenstvo v 2. amaterski ligi, ki sicer gre proti koncu. Jutri bodo na sporedu pari 28. kola, kar p»meni, da ao konca manjkata samo še dve nedelji.
2. AMATERSKA LIGA
FOGLIANO — VESNA
Križani gredo v goste k ekipi, ki je v lanski sezoni igrala še v tretji amaterski ligi. Po dosedanjih izidih zgleda, da je Fogliano precej občutil ta prestop, saj je trenutno s 24 točkami na 12. mestu lestvice in se bori za obstanek. Priznati je sicer treba, da v zadnjih nastopih igra še kar uspješno (3 tekme, 5 točk). Ta pxxlatek jasno dokazuje da naloga kriške enajsterice ne bo lahka, tudi zato, ker so »plavi« v tem zaključnem delu prvenstva precej p»pustni. V zadnjih osmih nastopih so namreč pxrieg treh remijev
janju protinapjadov, uigranost pri izvajanju taktičnih navodil v napadu, natančnost. Na dlani pa je, da jadranovci nimajo nikakršnih pjsiholoških o-bremenitev ki bi slabo vplivale na spro ščenost v igri. Iz zdravstvenih razlogov bosta tudi tokrat manjkala Ivo
TAKO V PRVI TEKMI Ecocementi — Jadran 72:66 (38:30)
ECOCEMENTI: Costa 5, Monari 2, Morelli 5, Fabiani 7, Di Benedetto 4, Natali, Montaguti 2, Coppari 7, Ma-setti 18, Cantamessi 22.
JADRAN: Žerjal 8, Ban 18, Sosič 2, Zarotti 12, Čuk 8, Rauber 14, K. Starc 4, I. Starc, Lokar, Daneu.
Že dalj časa se je p» Kopru šušljalo, da z gostovanjem nogometašev Kopra v Bački Top»li ni bilo vse v redu. Včeraj so nam na tiskovni konferenci v NK Koper p»sredovali novico, da so se igralci Kopra pred, med in p» tekmi p»čutili utrujene, zaspane, nerazp»ložene in nezbrane, zato so dvema igralcema vzeli urin in vzorce p»slali na toksikološki oddelek inštituta za sodno medicino v Ljubljano, kjer so v obeh vzorcih p» analizi zasledili substance bromaze-pana, ki ima psihično sproščajoče in mišično relaksirajoče efekte. Ugotovitve inštituta je vodstvo Kopra včeraj pwsredovalo tekmovalni komisiji druge zvezne nogometne lige.
Nepričakovan poraz Doma
Dom — Elektra 86:90 (43:43)
DOM: Mauro Dornik 9, Ugo Dornik 10, Ziani 15, Coretti 22, Nanut 30.
izbojevali le eno samo zmago (1:0 proti Isonzu). Tej slabi seriji Vesne je botrovala predvsem neučinkovitost napadalne vrste, (v zadnjih šestih nastopih je dosegla le 2 gola, enega celo iz 11-metrovke).
Zato je pričakovati, da bodo Križani jutri v Foglianu igrali bolj prodorno v napadu in s tem tudi zaustavili domačine, ki bodo zaradi nevarnega p»ložaja na lestvici skušali z agresivno igro priti do celotnega izkupička.
Prav v tem važnem nastopu, ki Vesni daje možnost, da se lahko ponovno piovzpe na drugo mesto lestvice, pa bodo Križani brez dveh nogometašev, ki sta v veliko pwmoč v prodornih akcijah, to sta Verbich in Pisani. Oba sta namreč izključena.
DOMIO — ZARJA
Bazovci gostujejo pi ekipi, ki je matematično že obsojena na izpiad v 3. amatersko ligo. Če pogledamo na lestvico, ugotovimo, da je bil letoš-
Starc in Robert Daneu, ostali pa bodo zanesljivo na terenu. Razveseljivo je dejstvo, da je Čuk okreval in da so »plavi« na pipra vi jalni trening tekmi proti Castorju igrah v res vrhunskem slogu in p»p»lnoma pregazili Pordenončane.
Jutri bo potrebno v obrambi posebno paziti na udarno trojico Ferrare Cantamessi - Masetti - Coppari.
Glede na renome nasprotnika, na trci utek dobre forme naših košarkarjev ter upoštevajoč dejstvo, da je to predzadnji domači nastop jadra-novcev, je pričakovati, da bodo tribune spet polne (kot včasih).
Srečanje - Ecocementi bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 18.30. (Cancia)
ELEKTRA: Gabrijelčič 6, Humar 36, Jeklin 28, Žorž 8, Korenč 6, Križaj 6.
PON: nihče; ON: Dom 12, Elektra 14.
Domovci so v zaostalem srečanju novogoriške trim lige doživeli nepričakovan poraz na domačih tleh. Izgubili so namreč proti skromni ekipi Elektre, ki so jo v prvem srečanju premagali z več kot tridesetimi točkami razlike.
Naši so tokrat zaigrali res brezglavo, odstotek v metih je bil katastrofalen, veliko pa je bilo čudi število izgubljenih žog. Vse to je omogoč'lo sicer požrtvovalnemu nasprotniku, da je belo-rdeče zasluženo premagal. E-kipi sta si bili enakovredni vse do zadnje minute srečanja, ko je Elektra povedla s štirimi odločilnimi točkami.
Prihodnje in zadnje srečanje bodo belo-rdeči odigrah v sredo v Dobrovem proti ekipi Brd. (M. Čubej)
nji izkupiček Domia res skromen (3 zmage, 9 remijev, 15 porazov; skupno torej skromnih 15 točk, s katerimi je Domio osamljen na repu lestvice). Skozi vse prvenstvo se je Domio v glavnem sukal na repu lestvice in v tem zaključnem delu prvenstva je praktično že začel misliti na prihodnjo sezono. Trener Vatta je namreč začel vključevati v ekipo mlade nogometaše, da si pridobijo izkušnje. Prav zato je Domio v zadnjih šestih nastopih doživel prav tohko porazov.
Se bo negativna serija Domia nadaljevala tudi jutri proti Zarji? Glede na zadnje nastope bi lahko sklepah, da ima Zarja vse možnosti, da se vrne domov z novima točkama, vendar se bodo tudi zarjani morah nekoliko več izkazati v napadu. Razen tekme s Campijem Elisi, ko je Zarja dala 4 gole, imamo nato serijo sedmih tekem, ko Bazovci niso zatresli mreže. (B. R.)
domeči šport
Danes
Sobota, 26. aprila 1986
ODBOJKA
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Vivil; 20.30 v Trstu, UL Zandonai: Libertas Roz-zol - Olympia Terpin; 20.30 v Vidmu, Ul. Scrosoppi: Volley bali - Bor JIK Banka
ŽENSKA C-2 LIGA
19.00	na Opčinah: Sloga - Fontanafredda; 20.30 v Gorici, telovadnica UGG: Pastificio Crisci - Sovodnje Cen-tralsped
MOŠKA D LIGA
18.00	v Štandrežu: Val - Katalan; 18.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Pastificio Crisci
ŽENSKA D LIGA
15.30	v Trstu, šola Suvich: Le Volpi - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Pierisu: Pieris - Sloga; 20.30 v Folja-. nu; Corridoni - Dom Agorest; 20.30 v Tržiču, Zelena telovadnica: Canon -Breg Agrar
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, licej Petrarca: OMA -Bor; 16.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: DU- AC - Sloga B
UNDER 14 ŽENSKE
15.00	v Trstu, Monte Cengio: CUS B - Bor
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Da Vinci: Bar-colana - Bor A
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Jadran Farco - Fantoni
DEČKI
17.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Sorvolarla Leasest - Bor Adriaimpex
PROPAGANDA
14.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Arte BitteSini; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Breg
NOGOMET
UNDER 18
15.30	v Bazovici: Zarja - Costalunga
CICIBANI .
15.00	v Ronkah: Ronchi - Mladost; 16.00 na Proseku: Primorje - Giarizzo-le; 16.00 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi - Zarja; 16.00 v Dolini: Breg -Domio
Jutri
Nedelja, 27. aprila 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.30	v tržaški športni palači: Jadran - Ferrara
1.	MOŠKA DIVIZIJA
8.30	v Miljah, Ul. D’Annunzio 6: CGI - Polet
PROPAGANDA
9.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Dolini: Domio - Zarja; 15.30 v Foljanu: Fogliano - Vesna
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trstu; Sv. Ivan: Kras -Domio
NA IMT A Ići
10.30	v Tržiču: San Polo - Mladost
ZAČETNIKI
9.30	v Medeji: Medea - Juventina;
10.00	na Proseku: Primorje - Opicina;
12.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalunga - Breg
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, licej Galilei:	Inter
1904 - Sokol; 10.00 v Trstu, licej Petrarca: Montasio - Sloga A; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -Ricreatori
UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu. Monte Cengio: CUS A - Sokol; 11.00 v Nabrežini: DLFAC-Breg
Kolesarstvo: na dirki za »pokal Montes«
»Uspavali« nogometaše Kopra
Nogomet: v jutrišnjem kolu 2. amaterske lige
Tako Vesna kot Zarja igrata v gosteh
ODBOJKA: tako v C-2 kot v D ligi
Odločilno za Valovi ekipi
V zenskih odbojkarskih deželnih ligah
Večina se drevi poslavlja
V moških deželnih odbojkarskih ligah bo danes na sporedu zadnje kolo. Za Olympio Terpin, Bor JIK banka in Naš prapor bo šlo za formalno izpolnjevanje obveznosti, za obe Valovi šesterki pa so drevišnji boji odločilnega pomena.
Štandreška članska postava v C-2 ligi bo na domačih tleh gostila že izpadli Vivil iz Ville Vicentine pri Ogleju, a pozornost Plesničarja in tovarišev bo usmerjena tudi na Trst, kjer se bosta v mestnem derbiju pomerila Inter 1904 in Nuova Pallavolo Trieste. Kot znano, morajo Štandrežci zmagati in upati na poraz Inter ja, ki ima na lestvici enako število točk od slovenske šesterke, a dokaj boljši količnik v nizih. Možnosti Vala niso kdove koliko velike, a niti brezupne, saj sodi NPT med boljše šesterke v ligi in je vsekakor zmožna premagati in-terjevce. Tekma v Trstu se bo pričela dve uri in pol pred štandreško, da bodo valovci ob vstopu na igrišče bržkone že seznanjeni z nastalim položajem. Ne glede na to, ali bo raz-
plet ugoden ali ne, želijo z zmago končati prvenstvene napore.
Še težji je položaj mladincev, ki se bodo v isti telovadnici, vendar ob 18. uri pomerili s Katalanom. Valovci morajo nujno zmagati, če želijo ostati četrtoligaši. Njihov neposredni tekmec Pastificio Crisci bo namreč gostoval pri Našem praporu. Pri vsej najboljši volji je težko pričakovati, da bi lahko Brici naredili valovcem uslugo. Treba je namreč poudariti, da ima Crisci boljši količnik v nizih od štandrežcev, a točki manj na lestvici. Računica je preprosta.
Bor JIK banka bo gostoval v Vidmu pri zadnjeuvrščenem Volley bal-lom. »Plavi« se še lahko potegujejo za končno četrto mesto. Olympia Terpin bo gostovala v Trstu pri Rozzolu, se pravi pri ekipi, na račun katere so se Goričani izognili izpadu v nižjo Ugo.
Drevi imajo priložnost, da dokažejo, da so tudi sicer boljši od tržaške šesterke.
»Neskončno« dolgo žensko odbojkarsko prvenstvo C-2 Uge (končalo se bo šele 26. maja) ponuja drevi 22. kolo. Medtem ko bodo igralke Bbra Friulexport počivale, se o-stalima slovenskima šesterkama ponuja možnost za uspeh. Sloga bo na Opčinah gostila šibko Fontanafreddo. Slogašice imajo dobro priložnost, da osvojijo sedmo zmago in se Ce-ramicham d’Arte, ki bodo zaposlene na težkem gostovanju v Latisani, pri-bhžajo na sami dve točki, Vigonovu, ki igra pri vodeči Cehnii pa na štiri. V tem primeru bi lahko še naprej upah na obstanek v ligi.
Sovodnje Centralsped, ki so praktično že izpadle, bi lahko na gostovanju pri Pastificiu Crisciju tudi presenetile, saj je nasprotnik eden tistih, ki mu prvenstvo le še bolj malo pomeni, dasiravno še ni povsem na varnem. Treba upoštevati, da je letošnja C-2 zaradi svoje dolžine nepredvidljiva in ne^ gre izključiti možnosti, da bi kakšna ekipa toliko popustila, kot zgleda, da se
na primer dogaja s tržaškim G<>-rianom.
V ženski D ligi bo na sporedu zadnje kolo. Osrednja tekma bo v Trstu, kjer se bo Kontovel Electronic Shop pomeril z Le Volpijem. Z zmago bi si Kontovelke dokončno zagotovile obstanek tudi v primeru, da bi se število izpadov zaradi verižne reakcije, ki jo lahko sprožijo nazadovanja deželnih ekip iz državnih Ug, povečalo. Breg Agrar bo gostoval v Tržiču pri zmagovalcu Uge Canonu. Prestižna zmaga bi bila lahko uteha za skromno prvenstvo Brežank. Dom Agorest bo sklenil boje v Foljanu, kjer ga vsekakor čala težko srečanje. Slogašice pa bodo v Pierisu menda končale prvenstvo še z enim porazom, saj so domačinke objektivno premočne.
Vsem našim četrtoUgaškim ekipam, ki jih sestavljajo razmeroma mlade igralke, predlagamo načrt: zakaj ne bi med sabo odigrale po-prvenstvo za določitev slovenskega prvaka D Uge?
Na pokrajinskem prvenstvu/
Balinanje: Polet tretjič uspešen v B kategoriji
V	četrtem, kolu pokrajinskega ba-Unarskega prvenstva B kategorije je v sredo Polet (Giraldi, Sarra, Tavčar in GuUč) v gosteh premagal Portuale in tako vknjižil tretji prvenstveni par točk.
Takoj na začetku so si poletovci zagotovih visoko prednost 7:0. Pn-staniščniki so nato znižaU rezultat na 7:4, končni izid 13:4 pa. jasno priča o premoči openskih balinarjev.
Najbolj zaslužen za zmago je vsekakor izredno zanesljivi prvi bližalec Bruno Giraldi s 70 odst. precizno plasiranih krogel (14:20), svoj običajen doprinos pa je prispeval tudi tolkač Vasja Gulič (3:13) medtem ko je Fausto Tavčar v ključnih trenutkih rešil nekaj kočljivih situacij.
V	naslednjem kolu bo Polet gostoval pri moštvu Poldo Edi MobiU.
(B.S.)
Na deželnem prvenstvu v športno-ritmični gimnastiki
Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena
Borove telovadke le za Videmčankami
Mlade Borove telovadke so se na nedavnem deželnem prvenstvu v športno-ritmični gimnastiki v nara-ščajniški kategoriji A-l v Lignanu ponovno pomembno uveljavile. V finalnem delu tega tekmovanja, v katerem je nastopilo pet najboljših društev iz dežele F-JK, je namreč Vanessa Mezgec osvojila odhčno četrto mesto in je s to uvrstitvijo premagala tekmovalke vseh ostaUh društev, razen videmske Ginnastico, ki je osvojila vsa Pnva tri mesta. Razveseljivo je tudi, Ua je s svojo skupno oceno 34.35 v štirih orodjih dokaj malo zaostala za svojimi boljšimi tekmicami, saj je nnela celo zmagovalka Croatto le 0.45 Prednosti pred njo. Mezgečetva je zablestela zlasti v vaji z žogo, kjer je Prejela drugo najvišjo oceno med 18 tekmovalkami, z 0,10 višjo oceno pa bi tu celo zmagala.
Ostale naše tekmovalke so dosegle sicer nekoliko nižjo uvrstitev, ki pa je še vedno vse prej kot slaba, glede na ostro in kakovostno konkurenco. Tako je Paola Dannecker, kot najmlajša med vsetmi tekmicami, o-svojila še vedno zelo dobro 9- mesto (33.5), s čemer že zdaj napoveduje, da ima pred sebpj še velike možnosti razvoja.
Manj kot ja bilo pričakovati je dosegla Rada Pilat, ki je imela nekaj nepričakovanih spodrsljajev. Zbrala je 32.8 točke in bi lahko vsekakor osvojila mnogo več kot 13. mesto, če bi nastopila bolj zbrano. To dokazuje prav vaja brez orodja, kjer je dosegla drugo najvišjo oceno dneva med vsemi tekmovalkami in če bi tudi drugod pokazala tako konstanco bi se na končni lestvici gotovo pomaknila mnogo višje.
14. mesto je osvojila Valentina Korošec, kar pa je za njo naravnost izreden uspeh, saj vadi še zelo malo časa in ni nihče pričakoval, da bo uspela pustiti za seboj kar štiri finalistke deželnega prvenstva.
Borovke so tako dosegle kot ekipa drugi najboljši skupinski uspeh, saj so se bolje od njih odrezale le Videm-čanke, za seboj p» so pustile telovadke iz Gorice, Pordenona in San Vita.
—boj—
Vaja z obročem v arhivskem posnetku s tekmovanja za Modri kij
Občni zbor SK Devin v Nabrežini
Deljeno ali enotno delovanje?
Mario Kralj, predsednik SK Devin, Je svoje poročilo na četrtkovem obenem zboru uravnal na način, s katerim je klub deloval, v sezoni, za ka-ter° je odgovarjal. Omenil je, da: »Po lanskem občnem zboru so nastala rn.ed izvoljenimi odborniki razna trenja, ki so ogrožala sam obstoj dru-stva. Končno so bili po raznih sestankih trenja in nesporazumi odstranje-fte čeprav le navidezno. Sklenjeno je telo, da se bo delovanje društva ločilo Y dve sekciji in sicer za alpsko smu-canje in planinstvo ter za rolkanje in nordijsko smučanje. Dogovorjeno je telo tudi, da se finančna sredstva porazdelijo med sekcijama po ključu, kl. je bil sprejet od vseh. Vsaka sek-teJa je tako delovala zase, v popolni avtonomiji, rekel bi kot da bi to :>ili ove ločeni društvi, ne pa eno. Skupno smo se sestali dvakrat ali trikrat. Ločitev je tako postajala vedno izra-■teejša.«
Kralj je nato nadaljeval: »Mislim, da je tak način delovanja škodljiv Predvsem za društvo samo, za odbor-teke in člane in ne nazadnje za smu-carje, s katerimi se društvo ponaša, faj so prav oni tisti, ki dajejo z rezultati društvu zunanji videz. Izražam uPanje, da se bo po današnjem občnem zboru to stanje korenito spremendo... da bo društvo lahko mimo nadaljevalo delo.«
Predsednik smučarskega kluba De-tnn je opozoril tudi na napore za lasten društveni sedež in izrazil zmerno zadovoljstvo za predvideno bližnjo rej
etepi. Ob koncu se je Kralj zahvalil vsem, ki so na katerikoli način poma-Sali klubu pri delovanju.
Tajnik Lucijan Sosič in blagajničarka Silvana lori sta podala izredno natančna poročila o delovanju o finan-
iU-‘v tega problema. Omenil je ti Plodne stike s smučarji in planinci

Predsednik Devina Mario Kralj
Občinska odbornica Marinka Terčon je pozitivno ocenila potrpežljivost, s katero je SK Devin čakal na ustrezne društvene prostore in povedala, da se zadeva bliža koncu. Priporočila je odboru tudi v prihodnji sezoni starta na organizacijo občinske faze mladinskih iger v smučanju s pravočasnim sodelovanjem šole.
Antek Terčon, predsednik Sokola, je omenil negativen položaj v občini glej de prostora, ki služi športnikom, SK Devin pa je predlagal bolj učinkovito sodelovanje za organizacijo otroške
telovadbe in za rekreacijo starejših.
Občni zbor so pozdravili še Saša Batista in Vojko Čeligoj iz Ilirske Bistrice (vabilo na planinske izlete in na uporabo tekaških prog pod Snežnikom) in Enio Bogateč, predsednik kriške Mladine, ki je omenil negativne pojave v odnosih meddruštvene smučarske ekipe. Pozdrave in voščila so prinesli tudi Viktor Stopad (Sioga) in Ugo Margon (SPDT), medtem ko sta nabrežinski župan Bojan Brezigar in predsednik ZŠSDI Odo Kalan poslala pismeni sporočili.
V	diskusiji je bil dokaj značilen poseg Lucijana Sosiča, ki je izrecno podčrtal uspešnost lanskega deljenega delovanja. Verjetno se v takem načinu skriva tudi določena konkurenčnost, ki konec koncev koristi uspešnosti kluba.
V	izvršni odbor SK Devin so bili izvoljeni med 18 kandidati naslednji člani: Vanda Antonič, Edvard Bern-hardt, Bruno in Mauro Franza, Tamara Pieri, Jordan Purič, Lucijan Sosič, Albert Zenič in Kristjan Zidarič. Nadzorniki bodo Mario Kralj, Mm ko Škabar in Bruno Škerk. Izvoljeni si bodo funkcije razdelili na prvi seji.
Bruno Križman
PHYSICAL CLUB
body - building, solarij, masaže, telovadba: po neverjetnih cenah z diplomiranimi vaditelji ISEF
INFORMACIJE IN REZERVACIJE V TELOVADNICI:
Ul. S. Pellegrino — OPČINE
Tel.: 214-195 - 212-618 od 16.30 dalje.
Sedaj največ pozornosti za tekmovalno dejavnost
Dela ne manjka, vendar marljivih rok, idej in načrtov tudi ne. Ta u-gotovitev je nekako že značilna za naša drpštva in v polni meri velja tudi za TPK Sirena iz Barkovelj, kjer pa po vehkih naporih zadnjih let, ko so spravili pod streho društveni sedež in uredih in razširili zemljišče; trenutno veliko pozornost namenjajo zlasti tekmovalni dejavnosti svojih članov.
»Največ poudarka polagamo agoni-stični aktivnosti,« je povedal predsednik Sirene Edi Filipčič. »O tem pa bodo več povedali odgovorni za to dejavnost. Poleg tega imamo pri društvu še jadralno šolo. To so v bistvu tedenski tečaji za začetnike pri optimistih in deskarjih. Udeležencem teh tečajev zatem nudimo nadaljnji trening in šele naslednje leto dobijo mesto v ekipi, ki spočetka nastopa na krajevnih regatah.«
»A to še ni vse,« je nadaljeval Filipčič. »Spodbujamo tudi rekreativno udejstvovanje starejših članov. Sodelovanje s Športno šolo je prišlo do izraza z izvedbo regate, veljavne za osnovnošolsko olimpiado. Nadalje organiziramo razne večere s predvajanjem diapozitivov, filmov, predavanj.« »Je društveni sedež dokončan?« »Dokončati moramo še nekaj del, kot pri sanitarijah, tuših, ogrevanju, zunanji razsvetljavi. Čakamo na prispevek, ki nam ga je dodelila deželna uprava.«
»Kdaj bo uradna otvoritev?«
»Prej moramo dokončati vse, kar še manjka.«
»Kaj vam trenutno dela največ težav?«
»Veliko naporov terja športna dejavnost. Treba namreč ljudi, ki o-trokom sledijo. S to dejavnostjo in z dokončanjem sedeža je povezan večni finančni problem. Veliko pozornost pa polagamo tudi gradnji kadrov, od odbornikov do trenerjev, sodnikov za regate in seveda samih tekmovalcev. Precej tega, zlasti glede sodnikov in trenerjev, smo rešili. I-mamo šest conskih sodnikov, med trenerji pa ima Bruno Bogateč izkaznico F1V, torej je vsedržavno priznan, conski trenerji pa so Maksi Ferfo-Ija, Lorenzo Bogateč in David Poljšak.«
»Ne ukvarjate se samo z jadranjem...«
»Imamo še jadranje na deski, za katero je odgovoren Marko Zubalič. ’Surfarjev’ je več kot dvajst/t. Za nas pa imata tako jadranje bot sur-fanje isti pomen.«
»Ste pomislili na veslanje?«
»Glavni odbor je od vsega začetka pomislil tudi na to panogo in se seveda zavzema, da bi pri društvu začeli in razvih tudi veslanje. Če bo kdo za to zainteresiran, bo pri nas našel vse pogoje.«
Napori diuštva so se že doslej o-brestovah na tekmovalnem področju, o čemer nam je nekaj več povedal Bruno Bogateč, ki sta mu poverjena razreda finn in europa. Za razreda laser in optimist skrbi Romeo Fer-foglia, Andrej Prašelj in Bogdan Stanič pa za začetnike pri optimistih.
»V tej sezoni smo nastopili že na številnih regatah,« je povedal Bogateč. »V razredu optimist smo bili v Neaplju, Ravenni, na Gardskem jezeru (dvakrat), v razredu laser smo bili v Livornu (dvakrat) in v Galli-poliju, v razredu finn v Riva del
Garda, v Genovi, Anziu, Kopru in v razredu europa v Follonici, Torre del Grecu, Malcesineju, na Siciliji. Večina teh regat je veljala za selekcijo za evropsko in svetovno prvenstvo kot tudi za italijansko prvenstvo. Regat je .skupijo 15, nakar se zbere devet najboljših rezultatov in prvih šest na moški lestvici in prve štiri na ženski si zagotovijo pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu.«
»Obračun teh nastopov?«
»Odličen. Najboljša doslej je bila vsekakor Ariana Bogateč (evropa): v Follonici je bila druga, v Torre del Greco tretja in je v vodstvu na začasni lestvici ter si je že zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 21. do 25. julija v Helsinkih. Poleg Ariane, ki nastopa med članicami, ima še možnost, da gre na svetovno prvenstvo tudi Lorenzo Bogateč (finn). Lorenzo nastopa med mladinci. To svetovno prvenstvo bo prav tako julija, in sicer na Baiatomi. V italijanski reprezentanci je še Maksi Ferfoglia (laser), ki je prav tako soliden (na mladinskem DP je bil 20). Poleg teh imajo lepe izglede za uveljavitev na mednarodni ravni še Karlo in Andrej Ferfolja (optimist), soliden pa je še Peter Sterni (evropa). Kot vidimo torej, so rezultati dosti boljši kot lani.«
«Število tekmovalcev narašča?«
. »Več jih je. Samo začetnikov je deset. Med 32 društvi 11. cone, (ki sega od Milj do Chioggie), je Sirena po številu članov na 8. mestu. Z večjo pomočjo staršev bi se seveda dalo še marsikaj narediti.«
»Od kod so vaši člani?«
»Od Križa do Milj, saj Sirena ni barkovljanski klub, ampak splošno tržaški in zbira mladino z vsega tržaškega ozemlja.
»Predsednik Filipčič je dejal, da so finančne težave velike, potovanja v tako oddaljene kraje pa so draga...«
»Prevozi res veliko stanejo, saj gremo tja do Sicilije, Sardinije. Vse moramo kriti sami. Le v primeru dobrih uvrstitev del stroškov krije federacija. Razumljivo moramo na pot s svojimi prevoznimi sredstvi, ker moramo s sabo vzeti vso opremo, ki je ni malo.«
»Kako je s plovili?«
»Imamo jih zadosti. Smo edino društvo v Italiji, ki svojim članom brezplačno nudi vso opremo, od plovil do obleke in pač vseh pripomočkov, ki sodijo zraven. S tem hočemo na morje privabiti čim več naše mladine.«
(db)
Jutri regata za jadralne deske
Sirena bo jutri organizirala mednarodno regato jadralnih desk DIV II IYRU in windsur-fer. To bo prva regata za consko prvenstvo za omenjeni klasi. Regatno polje bo v Tržaškem zalivu. Prvi plov se bo pričel ob 11. uri, drugi pa 30 minut po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj. Regate se lahko udeležijo samo tekmovalci, ki imajo izkaznico FIV za leto 1986. Vpisovanje traja še danes do 20. ure.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
rr'*'
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
26. aprila 1986
Zatočišče sta našla za časa makartiztna
V Združenih državah preganjajo naciste
WASHINGTON — Pred nekaj dnevi je začel na domu Josefa Weilanda vztrajno brneti telefon, toda sedeminse-demdesetletnemu možu roka kar ni mogla do slušalke, da bi jo dvignila. Se mar starec boji telefona? Nikakor ne: strah ga je lastne preteklosti. Tihoma je želel in upal, da bo umrl pri miru in da se bodo okrog njegove krste v lepem številu zbrali prijatelji in sosedje, zdaj pa naenkrat ti nadležni časnikarji, ki bi radi brskali po tem in onem, kar je počel med drugo svetovno vojno! Toda pobožna želja se mu bržkone ne bo izpolnila: brnenje telefona naznanja, da bo preteklost znova izbruhnila na dan in z Weilandom obračunala.
Časnikarji hočejo namreč od priletnega moža izvedeti, kaj je pravzaprav delal med vojno v Mathausnu in kaj je pomenil bataljon "mrtvaška glava", ki mu je pripadal. Josef Weiland, o katerem nekateri zatrjujejo, da se je rodil v Kolutu v Jugoslaviji, v uničevalnem taborišču ni bil morda suženj, ampak... rabelj.
Podatki, ki jih je te dni objavil posebni ameriški urad za iskanje nacističnih vojnih zločincev, zateklih se v Združene države Amerike, govorijo o tem, da je Weiland od novembra 1942 do julija 1944 bil v esesovskem bataljonu "mrtvaška glava". Ta bataljon je bil zadolžen za nadzorovanje, zasliševanje, mučenje in likvidiranje deportirancev v Mathausnu. Kako in kam je po zlomu nacizma krvnik Weiland pobegnil, ni še znano, dejstvo pa je, da je v Ameriko pribežal leta 1952. To so bili časi zloglasnega makartizma, kadar lovcem na »rdeče čarovnice« seveda ni bilo do tega, da bi se posvečali okrvavljenim krempljem nacifašistov, zaradi česar je ravno tista leta našlo varno zatočišče v domovini' strica Sama na tisoče vojnih zločincev.
Tako je torej tudi Weiland ostal v senci. Ne samo, šest let pozneje je dobil ameriško državljanstvo, se lepo zaposlil in si nazadnje privoščil pokojnino v prepričanju, da je njegova zločinska preteklost pozabljena. Toda omenjeni urad mu je prišel na sled in pred kratkim odkril še dva takšna tiča: Stefana Leilija in Martina Bertessa. Vsem trem nameravajo odvzeti ameriško državljanstvo. In če nobena država ne bo zahtevala njune izročitve, se bosta mirno nekam izselila.
Spet zanikujejo makedonsko narodnost
Bolgarski znanstveniki napadajo Jugoslavijo
SOFIJA — Bolgarski zgodovinarji so znova napadli Jugoslavijo in ZKJ, češ da ne odstopata od pritiska na Bolgarijo in KP Bolgarije, da bi priznali »denacionalizacijo bolgarskega prebivalstva v Vardarski Makedoniji« in kulturno narodnostne pravice »neobstoječe« makedonske narodnostne manjšine v blagojevgradskem okrožju v Bolgariji.
Doktor zgodovinskih znanosti Dobrin Mičev in zgodovinar Milčo Laikov sta pravzaprav aktualizirala stališča Kostadina Palešutskega iz nedavno objavljene knjige »Jugoslovanska komunistična partija inmakedonsko vprašanje 1919-1945« in knjige »Makedonsko vprašanje v bržoazni Jugoslaviji 1918-1941«, objavljene pred tremi leti. Recenziji teh dveh bolgarskih zgodovinarjev sta objavila dva časopisa.
Zgodovinar Mičev piše, da je makedonsko vprašanje imelo in da ima še nadalje pomembno in odločilno vlogo v odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo ter bolgarsko KP in ZKJ. Kot trdi, so ob koncu druge svetovne vojne makedonsko vprašanje »pustili odprto in aktualno«. Mičev piše, da tudi zdaj SFRJ in ZKJ nadaljujeta pritiske na Bolgarijo in njeno KP in od njiju zahtevajo, da priznata »denacionalizacijo bolgarskega prebivalsta v Vardarski Makedoniji«, da »soglašata z ustvarjanjem tako imenovanega makedonskega naroda in makedonskega jezika na protibolgarki osnovi«. Kot nadaljuje
Jugoslavija in ZKJ tudi zahtevata priznanje nacionalnih in kulturnih pravic »neobstoječe makedonske narodnostne manjšine v Blagojevgradskem okrožju«.
Mičev poudarja, da je Palešutski pravilno zapisal, da sta makedonski narod in makedonski jezik, ki ga zapisuje pod navednicami »politično konjunkturno rešitev«, za katero trdi, da »nima zgodovinske in etnične osnove« in da »povzroča resno škodo interesov bolgarskega naroda«. Mičev sprejema kot pomembno oceno Palešutskega, da je bolgarska KP »sama sebi dovolila«, da je v času druge svetovne vojne »šlo za makedonsko vprašanje« in »storila koncesije stalnemu pritisku jugoslovanskega vodstva«.V zvezi s tem najbolj grobo obtožuje jugoslovansko vodstvo, da je po 9. septembru 1941 poskušalo »prisvojiti Pirinsko območje« in da se je »vmešavalo v notranje zadeve LR Bolgarije, pri čemer vsekakor misli na čas, ko sta Dimitrov in tedanje bolgarsko vodstvo priznala obstoj Makedoncev na Pirinskem območju.
Zgodovinar Minčo Laikov pa med drugim piše, da je prebivalstvo v »Vardarski Makedoniji« vedno, kadar so to dovoljevale možnosti in razmere »poudarjalo svojo bolgarsko narodno samobitnost, manifestiralo etnično in zgodovinsko pripadnost bolgarskemu narodu«, kar naj bi pomenilo, da bi bilo tako tudi zdaj, če bi to bilo dovoljeno v Makedoniji in Jugoslaviji.
Srečen kokošerejec
WARVICK — Tale 9-letna kokoš je prejšnje jutro znesla 270 g težko jajce (levo), ki je 12 cm dolgo in 7 široko. Na desni je za primerjavo jajce normalne velikosti.
Posledice padanja cene nafte na svetovnem tržišču
Nafta je za pokrajino Alberti kot mlinski kamen okoli vratu
ZDA bodo Waldheima vključile v seznam nezaželenih oseb?
NEW YORK - Ameriško pravosodno ministrstvo bo, kot vse kaže, bivšemu generalnemu tajniku OZN Kurtu Waldheimu za vedno prepovedalo vstop v Združene države, ker je vpleten v nacistična kriminalna dejanja med drugo svetovno vojno.
Glasnik posebnega urada, ki raziskuje nacistične zločine je ižjavil, da bo pravosodni minister Edwin Meese odločitev sprejel v kratkem.
Povedal je še, da so svojo odločitev sprejeli na podlagi dokumentacije, ki jo hranijo v arhivu Združenih narodov o nacističnih zločinstvih. Dokumentacijo iz teh arhivov so v zadnjem času izročili ameriškim, avstrijskim in izraelskim oblastem.
Če bo ministrstvo sprejelo to priporočilo, kot pričakujejo, bodo ime Kurta Waldheima vključili v seznam nezaželenih oseb in mu bodo mejne oblasti prepovedale vstop v državo zaradi njegove nacistične preteklosti.
Meese je sedaj na potovanju po Evropi in svoje odločitve javnosti ne bo sporočil pred enim tednom.
CALGARY — Navdušenje zaradi nizkih cen nafte in koristi, ki iz tega izhajajo za potrošnike energije, vse bolj odstopajo mesto paniki v vrstah proizvajalcev nafte in bančnikov.
Zaradi tega ali zaradi dolgoročnih državnih koristi je v kanadski petrolejski pokrajini Alberti, in po vsej državi, padec cene nafte izpod kritične meje deset dolarjev za sodček pomenil razlog za hudo vznemirjenje.
Nikakor ne pomeni, da zanikujejo koristi, ki so jih od dosedanjih gibanj cen imeli veliki industrijski potrošniki in avtomobilisti, ampak jih samo navaja k temu, da so s tem seznanjeni in da varčujejo.
Vse to prinaša skrbi proizvajalcem nafte in tistim, ki so jim posodili kredite. Gospodarski strokovnjaki se strinjajo, da stabilizacija cen na tako nizki ravni zagotavlja obstoj na svetovnem tržišču nafte edinole Saudski Arabiji in nekaterim drugim bliž-njevzhodnim državam, katerih proiz-
vodna cena je celo tridesetkrat nižja od cene v zapadnih državah.
Po istih kanadskih virih bi kot neizbežna posledica takšnega stanja bila zapora domačih črpališč in občasno povečanje uvoza iz politično nestabilnega področja Bližnjega vzhoda.
Ob takšnem gledanju na krizo domačih proizvajalcev nafte je mogoče govoriti tudi o nevarnosti za strateške koristi države. Tudi žalostinke, ki jih iz istih razlogov pojejo v Texasu, Oc-lahomi in Lousiani (v ZDA) ter jih tukaj opisujejo kot egoistične in v nasprotju z zakonitostjo tržišča, na kateri sloni kapitalizem, jih nikakor ni mogoče povsem zavreči.
Pesimistične napovedi strokovnjakov življenje na veliko potrjuje. Številne družbe so prekinile vsa raziskovalna dela, druge pa so zaprle črpališča in vzporedno s tem odpustile delavce. Po izjavah številnih strokovnjakov pa se zadeva s tem še ne bo
končala. Na vprašanje, če se sedanji položaj lahko še poslabša, odgovarjajo, da ni izključen celo bankrot apokaliptičnih razsežnosti.
Ob takšni napovedi je (kdo tega ne bi razumel!) mnogim zaledenela kri v žilah, zlasti bančnikom, ki so v petrolejske objekte na vzhodnem delu države naložili velik denar, v povprečju do 20 odstotkov. Razumljivo je, da ene petine posojenega kapitala ni mogoče kar tako odpisati, ne da bi se pojavilo vprašanje usode samih bank. To v celoti velja tudi za največje finančne konzorcije, ki so posodili denar Mehiki, Nigeriji in Venezueli. Bančniki ne vidijo, kako bi lahko te države, ob sedanji nizki ceni nafte, odplačevale svoje dolgove.
Kot vsaka medalja, tako ima tudi petrolejska dve plati: tisti, ki vidijo samo njeno svetlo stran, so ponosni nanjo, drugi pa, kot denimo tisti v Alberti, nosijo okoli vratu mlinski kamen.
Zatiranje otroške prostitucije v Neaplju
NAPOLI — Policija je aretirala štiri izprijence, ki so poskušali posiliti 13-letnega fanta. Podvig jim je uspel ob obalni Ulici Nazzario Sauro. Presenetila jih je v jami starega kopališča Savoia. Dva sta povratnika, in sicer 32-letni Ciro Ruotolo in 32-letni Filippo Granato, ostala dva pa s policijo nista še imela opravka.
Od vseh štirih je samo eden redno zaposlen.
Ko so 13-letnega fanta, zadnjo žrtev pokvarjene četverice, spraševali na policiji, je povedal, da so proti plačilu 5 do 10 tisoč lir posiljevali tudi druge njegove prijatelje.
Kot je povedala policija, bo preiskava pokazala, da gre za dokaj razširjeno dejavnost, v katero niso vpleteni samo otroci, ampak tudi odrasli posiljevalci in pokvarjenci, katerih imena že zbirajo.
Štiri aretirance so prijavili sodišču zaradi spolzkih dejanj, nasilja in kršenja javne morale.
V zadnjem času so v Neaplju zelo okrepili policijsko nadzorstvo, da bi razkrili in zatrli malo znano tako moško kot žensko otroško prostitucijo, ki jo nekateri izkoriščajo v pridobitniške namene.
Simpsonova poklonila
LONDON — Windsorska kneginja, ki je predvčerajšnjim umrla v Parizu, stara skoraj 90 let (znana je bila po škandalu, da je svojega moža, angleškega kralja Edvarda VIII., tako omrežila, da se je zaradi ljubezni raje odpovedal prestolu kot njej, kar je takrat dvignilo sila veliko prahu) ta kneginja je baje zapustila dve stvari: zagotovo svoje pisane spomine, kot piše DAILY EXPRESS, v katerih pojasnjuje zakulisje pritiskov, da je kralj Edvard abdiciral, baje pa je zapustila tudi dragulje, ki jih je Edvard VIII, poklonil Wal-lis Simpson leta 1936, ob poroki.
Svoje spomine je kneginja, ko je bila že paralizirana in
svoje dragulje Diani?
na vozičku, diktirala svoji zaupni prijateljici Suzanni Blum.
Kar pa zadeva dragulje (tisk danes piše, da so po njeni smrti izginili), obstajata dve različni tolmačenji. Nekateri pravijo, da niso nikoli obstajali, drugi pa pravijo, da jih je kneginja poklonila princesinji Diani.
Dejansko jih v zadnjih 47 letih ni nihče videl in obstaja celo domneva, da so jih ukradli nacisti. Vse kaže, da je Simpsonova poskrbela, da se bo o njej govorilo tudi po smrti. Ali bo to njeno maščevanje za vse nehvaležnosti, ki jih je imela od britanske kraljevske družine in takratne zavrte britanske družbe?
ùn/wti&
7m2:n\:ib
TRST - Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
Jože Trobec
\S
64.