Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ hhaji T pandeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. X ■redflt&tvoa se more govoriti —»k dan od II.—12. ure dopoUL Telefon iL 113. Št. 17. Pol leta ...... 61 Četrt leta........31 Mesečno........... | | Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Vi ari bo 9 f bruarja ‘ 9 2 Letnik IV. V nedeljo vsi na shode. V nedeljo na shode S. K, Z'J Naši poslanci gredo vi nedeljo zopet skoro polnoMevilno med svoje volilce, da jim poročajo o zadnjih političnih dogodi kih, zlasti o odgoditvi deželnega zbora Volile! ! Že mnogokrat ste v teh resniih časih odločno posedali, da se mora spremeniti krivični sistem v deželi in da zaupate poslancem, ki se bore za to Vašo zahtevo. Storite enako tuđa v nedeljo! Zberite se. v obilnem števtilu na naših shodih in govorite možato besedo : proti Slovencem ali preko Slovencev se v lepi zeleni Štajerski ne bo več vladalo. In če bomo staji v tem boju v tesno sklenjenih vrstah, .vsi za enega, eden za vse, potem bo zmaga naša. Nič naj nas ne straši slabo vreme, ampak jvsi korajžno in (veselo na delo! Kolikor doznajemo do sedaj, sä vrše v nedeljo naslednji shodi: Dovže, po večernicah, dr. Verstovšek. H a j d i n, po rani' maši, Ozmec, St. 11 j, po večernicah, Žebot. Sv. Marko niže Ptuja, po večernicah, Cfcmec. Orehova vas, po večernicah, Pišek. Sv. Peter pri Mariboru, po rani maši, dr. Korošec. Pil š t a n j, po večernicah, dr. Jankovič. Trbovlje, po rani maši', idr, Benkovič in Terglav. Zreče, po večernicah, Novak, Za. v nedeljo dne 18. t. m. so že javljena naslednja shoda: Gornja Radgona, ob 8. uri zjutraj, proi. Robič. Kostrivnica, po sv. opravilu, Vrečko. Vsi na shode! FOriUWTKK. Spomini na staro Recijo. .(Fr. sTrdan.) (Konec.) Se danes so dobro ohranjeni trije vhodi v neke vrste katakombe, kjer so stanovali prvi benediktinci. Na skalo je naslonjen 2 đo 3 metre visok zvonik. Majhen zvonček je klical dan na dan okoličane h pokori. Tik pod 'skalovjem se razprostira pokopališče .sv. Petra, s staro cerkvico v sredi. Oudnjai čuvstva prevevajo srce, ko zre tai samotni kraj, edini nepokvarjen spomenik iz rimsko-krščanske dobe. Iz skale je pritekla Izraelcem rešilna votla, iz skale je pognalo brstje salzburške civilizacije in kulture. Ko je Lenau zrl to turobno tišino, se mu je izvil iz prsi pomembni sonet: O schöner Ort, den Toten auserkoren Zur Ruhestätte für die müden Glieder! Hier singt der Frühling Auferstehu;ngs!iedfer, Vom treuen Sonnenblick zurückbeschworien. Wenn alle Schmerzen auch ein Herz durchbohren, Dem man sein Liebstes senkt zur Erde nieder, Doch glaubt es leichter hier: wir sehen uns wieder, Es sind die Toten uns nicht gainz verloren. Der fremde Wandrer, kommend aus der Ferne, Dem hier kein Glück vermodert, weilt doch gerne Hier, wo die Schönheit Hüterin des Taten. Sie schlafen tief und sanft in ihren Armen, Worin zu neuem Beben sie erfwarmen; Die Blumen winken’s, ihre stillen Boten. K.do je kriv, da deželni zbor ne dela? Kdo je zakrivil delanezmožnost in cügoditev deželnega zbora, pove nam s precizno Jasnostjo dar nek, ki ga je priobčil v j„ Grazer Volksblattu“ z dne 8. t. m. voditelj nemških krščanskih socialcev deželr ni odbornik Hagenhofer. Prinašamo ga dobesedno: „jObstrukcijo smo smatrali (vedno samo za sredstvo, katerega bi se smelo posluževati v parlamen-tfifrnem življenju k večjem le takrat, če ni več nobenega drugega izhoda, s katerim bi se zamogla zabraniti kakšna oči vidna krivi fta v načelnih* zadevah, Rajdi tega smo mi tudi koj s početka odkrito obsojali obstrukcijo Slovencev v deželnem zboru. Ce se pa danes trdi, da so v prvi vrsti Slovenci krivi, da deželni zbor zopet ni postal delajzmo-žen, tedaj to ne odgovarja resnici. Kako je pa bilo v resnici z vso zadevo? Tako vprašujejo danes mnogi, ki so (vsaj nekoliko pazno zasledovali potek pogajanj. Z qpravičenostjo se je lahko pričakovalo, da bi se zamogel doseči sporazum. Radi Wastianovega predloga, zadevajočega iz-premembo zakona o šolskem nadzorstvu, po katerem naj bi se bil izročil deželni šolski svet nemškim svobodomiselnem, je stavila fcršč. ljud. stranka predlog, da se naj da kmečkim občin/am, ki nimajo do sedaj nobenega zastopstva, dva. sedeža v deželnem 'šols-skem svetu. Tega predloga so se pozneje poprijeli tudi še Slovenci in so tudi sedaj zahtevali, da se ga sprejme. Vlada je izjavila, da bo predložila deželnemu zboru zakonsko predlogo, v kateri bi se vpoštevala ta zahteva, kakor hitro bi bil njen sprejem zasrgu-ran. Nadalje so zahtevali Slovenci, da de ustanovi na Spodnjem Štajerskem meščanska Šola s slovenskim učnim jezikom.. Bill so pa pripravljeni počakati z uresničenjem te njihove želje do prihodnjega zasedanja- z ozirom na finančne razmere dežele, Če se odloži v tem zasedanju tudi ustanovitev nemških meščanskih Šol. Tiozfcidevna pogajanjaj med Slovenci in večino je z priznanja vrednim trudom vodil ekse.elenca grof Clary. Veleposestvo, kakor tudi večina nemških svo- Zlgq,ovinsko jedro, ki tiči v legendi o celici sv. Maksima, je težko izločiti. Sv. Maksim je misijo-njaril v Maj zb urški okolici v letih 473—477. De Rossi, eden prvih poznavalcev starokrščanskih umetnot-nih spomenikov, meni, da je bila mala cerkvica postavljena že v tretjem stoletju. Gotovo je, da je v tistem času, ko je zadal Oidoaker rimskemu kraljestvu smrtni udarec, vzdihoval pod razvalinami tudi Juvavum, . Mesto se je na novo pomladilb s prihodom sv, Ruperta. Leta ,582 je dal graditi Še danes slovečo opatijo sv. Petra, v kateri so stolovjali do leta. 1110 tudi poznejši Salzburški nadškof je.: i)anes je znan samo-staln zlasti po dragocenem arhivu. Knjižnica sv. Petra vsebuje 70,000 del, 451 rokopisov na .pergamentu in veliko drugih literarnih Ostalin. Bivši kolega, P. Str., mi je z veseljem pripovedoval o Radiesu, ki se je ragno, tiste dni mudil v arhivu in me povabil, da si o priliki natančneje 0-gledam knjižnico, ki hrani niarsikako važno notico iz slovenske davnine. Samosta/n krasi tudi lepa romanska bazilika, posvečena sv. Petru. Dolga je 63 ‘metrov, široka 24 metrov. NatJ romanskim portalom je še dobro Čitljiv pomemben napis: Jianua sum vitae silvan di: gjufqjiie .venite, per me transite; vina non est altera vltae. Notranjščino cerkve zaljša 16 oltarjev in vrsta znamenitih nagrobnikov. Posebno pozornost vzbuja grob sv. Ruperta (582—623) in spomenik slovečega komponista Mihajela Ha.ydna (f 1806). Ker je bilo ravno v julijevih dneh, mi bo brar lec oprostil, ako povem, djai se nahaja poleg samostanske cerkve, daleč . na okrog znani '„Peterskel-ler.“* Kleti za pivo so namreč eden glavnih znakov zlasti sosedne bavarske prestolice in večjih bavarskih mest. Spiralolično zrezana redkev, (kos domačega kruha in merica piva je prijetna in pa cena ma-Sn Veličasten spomenik slavne preteklosti je stol- bodomiselcev je bila že tudi pripravljena vpoštevati zahteve Slovencev, le poslanec Wajstian se je brapil dopustiti sprejem nameravane vladne predloge o šolskem nadzorstvu. Trdil je, da bi se deželni Šolski svet poklerikaUzira-l,, če bi se dovolite kmečkim občinam dva sedeža v njem in se. mora že ra$i tega brezpogojno zabraniti, da bi stqpil lak zakon v veljavo. Nadalje je Wastian zalile val, da bi ne smeli imeti vsi štirje deželni šolski nadzorniki, kakor je bila vladina želja, glasovalno pravico, ampajk samo dva, S tem bi se naj doseglo, da bi v takozjvanih „svobodomiselnih“' zadevah, ali bolje rečeno, protiverskih, bila zoper vlado že samo njegova stranka odločujoča, ali bi vsaj spravila namestjnika v neprijeten položaj, da bi moral dirimira-ti. Ce tudi se v slučaju, da bi imeli samo .trije deželni šolski nadzorniki glasovalno pravico, spremeni razmerje glasov n apr am sedaj za eden glas v prilog svobodomi-selcev in bi nastala na ta način za namestnika nevarnost, da bi moral dirimir.pfti, je vlada vendar u-godila večini in bila zadovoljna, rda imajo le trije nadzorniki 'glasovalno pravico. Vkljub temu je žugal poslanec Wastian, da prepreči sprejem takega zakona z obstrukcijo. Večina nemških syobodqmiselcev si ni upala z Vso resnostjo nastopiti proti Waistipìnu in njegovim štirim trabantom in ni mogla zarajdi tega dati poroštva, da se tozadevni zakon sprejme. Pri vprašanju pokritja so se izrekli Slovenci zoper previsoko obremenitev deželnih doklad, in so, kakor tudi krščanska ljudska stranka, zahtevali od večine določnih predlogov. Namesto pa, da bi se to samoumevno zahtevo izpolnite, je zahtevala večina od Slovencev, da ji prepuste glede pokritja popolnoma prosto roko. Kompromis, ki se je ponudil Slovencem, da o-pustijo obstrukcijo, je bil tedaj sledeči: L Slovenci morajo glede pokritja prepustiti večini popolnoma .„prosto roko.“ 2. Zlato jim večina zasigura, da bo ©n njen del glasoval za nov zakon o šolskjem nadzorstvu, s katerim bi bil nemškim in slovenskim kmečkim občinam zagotovljen po en glas v deželnem šolskem svetu, toda večina ne da nobenega poroštva, da se u-dejstvi ta zakon. Torej Slovencem so prisojali, da se bodo odrekli pravici govoriti pri določitvi visokosti in naji- na cerkev. Po mnenju veščakov je to ©na najjvečjih in najpopolnejših stavb, kar j© ustvarila renesanea na nemških tleh. Tloris je posnetek bazilike sv, Petra v Rimu. Na mestu sedanje stolnice je stala že leta 767 romanska cerkev, ki jo je dal sezidajti škof Vargih Početnik današnje stolnice je bil najfékof Wolf Diet-rich (f 1617). Ornamentika cerkve ni bogata, vendar je slogu primerna in polna življenja. Pri vhodu na levi stoji velik krstni kamen, vlit iz zlitin za zvonove (1321), Stolnica se ponaša tudi z najfviečjimi orgijami v Avstriji. Orgije imajo namreč 90 registrov in pa 4481 piščalk. Izdelal jih je mojster 'Matija Maura*-eher, katerega izborno dete qpevajo tudi na Kranjskem marsikatere orgije. Na čase sv. Ruperta spominja ženski samostan Nonnberg, ki leži ob poti, vodeči na 'Mönchsberg. V rimski1 dobi je Istal tu tempelj Merkurja in trden grad, castellum. Od samostana pelje na vrh Mönchsbergä k trdnjatvi „Hohensalzburg“ — „visoka steza.1“ Hrib Mönchsberg nas spominja na ljubljanski grad. Vzpenja se komaj 122 metrov najd Salcaho — 542 metrov nad morjem —a je eden najbolj priljubljenih krajev za tujce, ki prihajao sem. Ko je stal na Mönohsbergu znani raziskbvialee Aleksander plem. Humboldt, je bil tako prevzet te nara)vne lepote, da je zapisal v svoj dnevnik krilate besede : „Salzburg, (Neapel in Konstantinopel so najlep-Ša mesta na teelem svetu.“ Sedanje mesto, ki šteje z vojaštvom vred okoli 33.100 prebiviaHcev, je samo proti severo-zapadu odprto. Daleč na vzhodu se dviga proti nebu Staufen, znan po svojih grebenastih piramidah ;i jug zapirajo Reitalpe in v pravljicah opevani Unjersberg, Watz-mann,. visoki Göll in Tennengebirge: prvi žarki jutranjega solnoa pa se odbijajo na Gaisbergm nu doklad in davkov, obljubili jim pa niso iaa to — niß. Ker pa niso bili: za ta fatmozni kompromis, so jim sedaj podtika, da so oni zakrivili,, da deželni zbor ne pride do delamožnosti, Reži že moramo, d'a na bolj neroden in nedostojen način nemška svobodomiselna stranka ni mogla pokazati svojega oöividnega straha pred razpravami deželnega zbora in tudi svoje notranje slabosti, kakor s tem kompromisnim predlogom. Toliko razsodnosti se pa 'vendar mora vodilnim osebam te stranke prisojati, da jim je jasno, da bi se samo bebci, ali popolnoma brezvestni poslanci udali takšni zahtevi. In če so tozadevni' predlog le vendar stafvili, se je to zgodilo samo iz vzroka, na-tvoziti javnosti, da je odklonitev vzròk delanezmož-nosti deželnega zbora. Mesto tega 'bi bili lahko odkrito in jasno povedali : kMajnjŠfmjske stranke imajo le pravico molčati (M . . . halten) in se pustiti poljubno vladati. Ce tega ne obljubite, potem se v dež. zboru sploh ne bo delalo. Odgovornost za delane-zmožnost nosijo v tem slučaju samoumevno le majnj-šinjske stranke.“ Ni se torej čuditi, Če so pod takšnimi razmerami mnogi resni možje, ki so do sedaj zvesto držali z nemško svobodomiselno stranko, naravnost ogorčeni nad takšnim postopanjem njihove stranke v dež, zboru. Odlična oseba na Štajerskem se je glede postopanja nemške svobodomiselne stranke izrazila, „ijfa, se mu ista dozdeva kot kak učenec, ki se ni ničesar učil, in je le vesel, če se skušnja zavleče.“' 'Napraviti bo pa vendar le morala skušnjo, in eksaminatorji ji skušnje ne bodo olajšali. Pribiti se. pa mora, da ni nikdar umaknila svobodomiselna stranka Wastiamovega predloga. Ta je pač zginil, kakor so vsi drugi predlogi izginili, vsled zaključenja deželnega zbora. Da niso. tega predloga, ki ga že* itak sami preklinjajo, še tokrat spravili na površje, je umljivo. Malo preveč natvno bi bilo, Če bi se pa smatralo to kot uslugo. To bi se vendar reklo, napraviti iz sile čednost,. Že naprej vemo, da bo nemška svobodomiselna stranka in njeno, časopisje spet uporabilo ta izvajanja, da nam zopet natvezi zrnato predbaoi*vanje, Češ, mi smo zopet zavratno padli v hrbet Nemcem, da bi pomagali Slovenčem. Pribijemo pa že sedaj, da delamožnost deželnega zbora ni nobeno nacionalno vprašanje, marveč je samo »elo važna in nujna zadeva cele dežele in vseh delov prebivalstva. Nadalje se mora naglašati,. da je radikalna struja večinskih strank že popolnoma doseglo sporazumljenje preprečila ne iz nacionalnih, tenvcpö iz strankarsko-politiČnih vzrokov, ki sp naravnost naperjeni proti načelom katoliških zastopnikov kmečkih občin in proti zahtevi, o kajteri se je izrazil predsednik ljudske strlanke sam, da je opravičena, 'Ali je mogoče samo to opravičena ziahtejva nemštva,, da se izroči 'deželni Šolski svet nemški svobodomiselni stranki? Ali jč mar to narodna krivica, Če se prizna tudi kmečkim občinam nekoliko vpliva v dež. Šolskem svetu ? Le tisti, ki zamore pritrditi tem vprašan.-« jem, nam sme kaj predbacivati radi nagega stališča, Mi smo pa tudi navajeni in smatramo za našo dolžnost, da vSak čas odkrito in javno zastopamo načela naše stranke, in interese naših volilcev, in te stare navadte se bomo tudi v prihodnje držali. Smatrar mo pa tudi za našo dolžnost, da javnosti Ddkxito in jasno povemo, kako stoje stvari in odločno preprečimo vsako potvorjeuje dejstev,“ Cenjene naročnike, ki (Dobivajo list po pošti, opozarjamo, da smo tistim, ki so z naročnino zaostali, napravili na ovitku ru-deče križe. In sicer smo tistim, ki dolgujejo že za 1. 1010, naredili tri rudeče križe, tistim, ki dolgujejo naročnino 'za prvo polovico lanskega leta, dva križa, in onim, ki dolgujejo naročnino za drugo polovico lanskega leta, en rudeč križ. Priložili smo še enkrat položnice, da lahko vsakdo stori svojo dolžnost. Ce bi se pa bila leje vrinila neljuboma kakšna pomota, prosimo za tozadtevno reklamacijo, ki je poštnine prosta. Osebna čast vsakogar zahtevat, da redno plačuje svoj list. Upravništvo. inoliti cm IM IÄA & Kj ’• .Ae Ruski veliki knez na Dunaju. Ruski veliki knez Andrej Vladimiro)vič je odposlal iz Dunaja brzojavko ruskemu carju, v kateri s toplimi besedami označuje zadovoljnost nad prijaznim sprejemom na Dunaju. Veliki knez je bivalnje na Dunaju podaljšal za en dan. Ruski list .„Novoje Wremja“ pravi na uvodnem mestu, dia zamore le odsitop zunanjega ministra grofa Aehrenthala dovesti do zboljšanja razmer med Rusijo in Avstrijo, kajti grof Aehrenthal igra neprestano vlogo zavirača, nikakor pa ne vlogie — voditelja. Moravski deželni zbor. Posrečilo se je napraviti moravski deželni zbor clelamožen. Socialni idemo;kratje so opustili obstrukcijo. > Hrvaško. V kratkem gre na Dunaj deputacija kraljevega stolnega mesta Zagreba, da naprosi prestolonaslednika, nadvojvodo Frana Ferdinancija, dovoljenja/, da imenuje novo domobransko vojašnico z njegovim imenom in ga ob enem povabi v ižagreb o priliki otvoritvi te vojašnice. V ogrskih krogih .so mnenja, da se prestolonaslednik nadvojvoda F D an Ferdinand ne bp odzval temu vabilu z ozirom na politične konsekvence in komplikacije, ki bi znale/ nastati vsled njegovega po-seta v Zagrebu ob sedanjem političnem položaju na Hrvaškem in Ogrskem. Dalmatinski deželni zbor. V seji dne 7. t. m. je po prečitanju zapisnika zadnje seje prečita! poslanec Biankini v imenlu kluba hrvaške stranke, hrvaške, stnanke prava, srbske stranke, kakor tudi v imenu drugih hrvaških in srbsjidh poslancev ostro protestno izjavo zoper ; raz- H: pust hf yaiälkega sabora im zoper posledice istegjfc, ka-; kor ludi zoper dogodljaje' na zagrebški univerzi; Po- •-slanec je sklenil prečitanje s pozivom., naj so iwl'o- 1 vanje deželnega zbora kot znak protesta prekine. Poslanci so nato zapustili dvorano. Cesa|rski ijamestnik grof Attems se je’ zavaroval zoper neumestno kritiko delovanja ogrske vmde s povdarkom,' da ogrska vUila ni odgotvorna dalmtv tinskemu deželnemu zboru, češ, ista nima tukaj zastopnika, ki bi jo branil pred napadi. Nemčija. Dne 7. t. m. je bil otvorjen novoizvoljeni nemški državni zbor z običajnim ceremonijelom prestolnega govora. V prestolnem govoru se posebno naglaša potreba* da se ohrani in ojači vojna sila nemške držar ve na suhem in na morju. Nadalje omenja prestolni govor, da so odnošaji Nemčije napram drugim državam povsem zadovoljni. V prihodnji seji je volitev predsednika na dnevnem redu. Kitajsko. Podkralj v Mukdenu je sporočil pblastim v Ki-rinu in Cicikarju z okrožnico, dai bo izvršil samou-mor, če pade Mukden revplucijonarjem v roke. V tej svoji okrožnici poživlja, da naj ohrani mandžursiko prebivalstvo te provincije cesarski dinastiji, ker bi sicer prišlo brezdvomno do popolne razdelitve Mandžurije. Tutingfang, T/angcavi in Sunjiaitsen so imeli skupno konferenco zaradi oj tet op a mandžurske dinastije. Cesarju naj bi se dovolilo do smrti obdržati naslov cesiarja, ki pa ni deden. Pripozsna naj se cesarju tudi pokojnina 4,000.000 talelov. V Mukdenu se vrši licitacija dragocenosti kitajskega dvora, ki so cenjene na mnogo milijonov taelov. Angleško. Iz Londona poročajo: Kancler Lloyjd Georges je imel dne 3. februarja znamenit govor, v katerem je rekel tudi sledeče: „Zgodovina ne pomni, da bi bila Anglija pròti vsaki nevarnosti vojske tako oborožena; kakor je sedaj. Ce hočemo začeti varčevati 'pri državnih financah, moramo na vsak način z oboroževanjem prenehati. Ali dökler vladajo med narodi zavist, ljubosumnost,. strah in sumničenje, je nemogoče oboroževanje ustaviti. Maroška zadeva, ki je povzročila med narodi toliko vznemirjenja in naisprotstva, je rešena na korist Francoske, Nemčije in Anglije. Ali ni ravno ta trenutek pripraven, da se Francoska, Nemčija, Ruskia in Anglija med seboj sporazumejo? To se da ;. lahko doseči. Svet bi postal boljši in bogatejši, davki bi se znižali in denar, ki gre sedaj za oboroževanje, bi se obrnil zia zboljšejvauje ljudskega stanja in napredka. Vogelni kamen dobrih linano sta pa — mir in dobra volja.“ Perzija. „Frankfurter Zeitung“ poročja iz Carigrada, da je pogodba zaradi posojila Perziji v znesku 50 mil. frankov toliko kajkor končana. Rusija in Angleška pa zahtevate, da se Perzija zaveže, da uniči pleme V ta veličastni okvir sega na severozapadu zelena bavarska ravan, posejan® s seli in malimi Musicami se polagoma odteguje našim očem v ažurni dalji. Navpična lelektriČn® vzpenjača (60 m visoka) nas prenese z Mönchsberga nazaj v mesto. Pot nas je peljala v „^Museum Carolino Augusteum.“ Muzej je dal zgraditi mestni uradnik Vinc, Siisi leta Ì834. 'Ime je dobil po radodarni zašČitniei cesarici Kajrolini Avgusti. Znan je zlasti po originalni! razpjorejdbi djraigpcenih predmetov /iz safebur-ke prošlosti. V pritličju 'je takozvana lapidarium-zbirka rimskih izkopin, ki so jih našli na podnožju Kapjuzinerberga in drugod. Prvo in drugo nadstropje pa hr.ajnita bogate herbarije, zoološke, mineraloške in geološke drobce iz okolice ter knjižnico, ki šteje 50.000 del, arhiv s starimi rokopisi in razne dragocene listine. __ Mikalo nas je, ogledati si pobliže tudi desni dal mesta) z vrha Kapuzinerberga (650 metrov nad morjem, 280 metrov nad mestom) in glavne zanimivosti tega mestnega oddelka. Pa kratko odmerjeni čas je zahteval tudi svoje. Ko je odbila ura tri popoldne, smo se že vozili po havarskjh tleh. Bogata nevesta. Nenadom® je počila in se razletela po deželi čudna in velikanska vest. Kakor povodenj je Šla od kraijavdo kraja, vse je posedla in puščalR povsod za seboj; strmenje, očaranje in sladko grozo, Ali so zaprosili romarji to prečudno vest, ali so jo prinesli Cigani; ali so si jo izmislili pijanci ? Vest je namreč vedela povedati o strašno bogati, nevesti, ki Ima dvanajst jarmbv volov, silno veliko zemlje in po vrhu še pisano mačko. Tudi je neznansko lepa, košata in visoka, rodečih list in rđjavih las. Samo tega ni mogel nihče povedati za gotovo, kje je «toma- to bogato dékìé. Cighni so dejali; da so videli tara -ned gore A **• ' ■ : ^ ’ In koj se je napotilo dvoje ali troje vozov iskati bogato nevesto. Prebrodili in prezzili so troje vasi vsako uro, vsega /skupaj vasi in sel In selijšč brez števila. A o bogati nevesti ni bilo sledju. Ljudje so pač govorili, da’so tudi oni slišali o nevesti prebogati, ld pa je doma sredi ravnega polja, kjer se križa troje belih cest. Snubači pa so dejali: „Ne boste nas imeli za norca! Dovolj smo se naietali in naznajili. Zdaj gremo domov in počakali bomo doma bogato nevešto. Izvedel pa je zadolženi in zapravljivi kmet Peter, da se je vsulo kakor kobilic v deželo snubačev. Šel je in napisal belo pismo v tuje kraje, naj pridejo ženini, naj si pogledajo njegovo hčer, ki ima volov dvanajst jarmov in hišo in polje in gozdove, ì>al je pismo romarjem, da so ga nesli pod govoro svetega Valentina, Hči Petrova pa -» in zdaj se začne nafša povest — je bila strašno ošabna, našopirjena in pa zoprna. 1 Vstajala je ob sedmih in sedala za mizo belih rok in mehkužna, Poleti se je šetala vi senci jablan in hrastov, po zimi pa je česala svoje črno lase in pela: ; „Jaz pa kajžico imam, velik sod in pisan hram, ko fant pride pravi tod, s .... 'dam mu vino, dam mu sodi“ Ej, Petrov®, hči, jki ji je bilo ime Špelica, je bila pravo seme! ' Ip prav sedaj, ko se je to zgodilo, je 'dejal oče Mihovc svojemu sinur * ' ~ v .„ßtar sem in rad bi' ti. prepustil gospodarstvo, preden umrjem. Pojdi in poišči si 'družico. Sliši se, da lam za goro živi zelo bogata nevesta., .^icer inju-mo dovolj, ampak Če še kaj pridobiš,!)© lje za te. Ne bahaj se, • ajmpak povej vse po resnici, in dobro glej, da te ne nfeapijol“ , ‘ : ■ *'"*■ . In sin bogatega Mihovca še je odpralvil pa pot. Gre, gre in se ustavi pri hiši Petrovi, In prav tedaj^je gledala hči ca skozi okno ter je dejala: „Le sem, le sem, moj lepi ženin, da se 'pogovorimo to in ono. Ha, ha,“ In zasmejala se je predrzno in zaničljivo, zakaj, že na priv® pogled ji ni bil posebno všeč neznar-ni mladenič,ki je prihajal po cesti z majhno in neznatno rožico za klobukom, „Kaj, ti greš v resnici v svate? Glej^ glej, a zal nisi posebno. Saj niti cigare ne kajdlš in pripeljal se tudi nisi v kočiji, kakor še danes spodobi lepim in bogatim ženinom.“ Mihovčemu sinu pa je bila zelo (všeč ošabna, hči Petrova. „Nikar ne glej na to! Vzemi me in ddbro se tl bo godilo. Dejali so, dà imaiš veliko bogatstvo, ali Če ga tudi nimaš, jaz ne gledam n/a to.“: „Ne vem, Če bo kaj z nama)“, je. dejala Spelica^ prezirljivo. „Ali imaš za-me zlate škor,bjiČke ? Ako jih nimaš, si že opravil.“ „iNik:a,r ne bodi tako prevzetna/, ljuba moja* še spominjala se boš mojih besed1.“ »Joj, joj, takih ženinov, kalkor si ti —“ In Petrova hči se je zelo nespodobnq nasmehnila* Ženin pa je odšel ves užaljen. JHa, ha, pozdravi mačkovo botro!“1, se mu je rogala Spelica, „in srečno hodi." Mihovčev sin pa je šel svojo pot in rekel sam pri sebi : ,JBrez neveste ne grem dbrnov. Dekle, ki jo srečam prvo, povprašam, Če hoče biti moja. In naj bo gluha ali slep®, stara ali mlada.“ Gre in gr,e in za tretjim klancem naleti n» lepo fin mlado in veselo deklico. Sedela je na pragu siromašne kočice ter hrabro prepevala. „Bog ti daj zdravje, deklica, kako ti je pa neki ime?“ ; , . ;■ ; . JVsak dan Francka! Kdo si ^a ti?“ „Jaz sem Janez in se grem ženit. Lahko si ne-VOsta, akò hočeš?“ Ii »V resnici ?“ se je nasmejala. .„Nevesta bi bila räiamo slabi narodno moč našega ljudstva ter si goji izdajalce y lastnem naročito. Naše načelo bodi tudi v bodoče: Odločen obramben boj za obstanek in vsestranski vspejh našega ljudstva, uničevalen boj vsajkemu „jnapred-njuštvu“ bodisi celjske, bodisi ptujske barve. V našem taboru plapola slovenska/ narodna zastava! Liberalci — Izdajalci. Na drugem mestu prinašamo izvajanja poslanca 'Hjagenhoferja o odgodit-vi deželnega zbora. Ni trelbà) nikakéga komentarja, ker povilo \>se, kar je potrebno. Njegove besede so najostrejša obsodba nemŠkO-mmionalne večine, zlasti W^stiaÀiove nestrpnostL Ti ljudje so krivi, Če hiti štajerska iležela popolnemu polomu nasproti. Ob enem z nemškimi nacionalci so pa obsojeni slojvenski liberalci. Sé-le če Človek prečita zgorajšnje vrste nemškega, poslanca in iz njih sliši, kajko se je nemška. večina norčevala s švetimi našimi pravicami, potem si še-Ift napravi pravo sodbo o podlosti liberalnega izdajstva. Mi smo že velikokrat pisali, da je bila brezmejna;lumparija, ko so liberalci sklepali komunikeje, v katerih se je bralo, da. je delovni program ivečine zlata vredton in ne vemo še česa. vsega, stedaj se nani je pridružil kot glfc.vna. priča Nemec Hagejnihofer. Ta mož, ki je o vsegi gotovo dobro poučen, nrjm s pošteno odkritostjo pove, da nam je hotela dati nemška večina — nič. Po teh. jasnih besedah ^ poslanca! Hagenhoferja, za katere smo mu hvaležni, se mora res vsakomur, M le Še nekoliko 'dostojno čuti in 'ima/ nekaj narodnega ponosa, zagabiti prodana fiber^fna sodrga in zaničevati jo mora. To sa tiči. Liberalci so res pravi tiči. Razumejo se na politiko, kakor gimpelni na žvižganje. V Slovenskem Narodu“ od dne 7. t. m. poje en tak! liberalni tič siavbspeve \\'astiami, ker je tudi nsjdj preosnove deželnega šolskega sveta preprečil delovanje deželnega zbora. Pilavi, 'da je Wastiàn izkazal „liberalcem usltigo.“ Dne 7. t. m. je pa imel. liberalni izvrševalni odbor v Celju sejo, o kateri je izdal komunike, v katerem „obžalujejo“ liberalci, da, ni prišlo do delojvanja deželnega zbora „fvsled neutemeljene zagrizenosti majhne skupine nemško-nacionalnih poslancev.“ Za ^ajuterk oUobrujejo, po (večerji obžalujejo. To so res tiči! Čenče. (Liberalci so že parkirat po svojih li-_ stih širili „eenzacionelno“ vest, da je v deželnozčor-skem Slovenskem klubu razdor, da ste dve struji:, dr. Koroščeva in Robičeva, ki še pobijete na nož. Mi nismo na te vesti reagirali, ker se nam ni zdelo vredno, n,a take budalosti odgovarjati. Naše čitatelje cenimo vendar previsoko, dà bi jih ne obdarovali vsaj pred največjimi liberalnimi bedastočami. Tako preziranje liberalne „vsagavedneže“, ki hočejo biti o vsem poučeni, a so nedolžni, kot kakšen hribovski pastirček, vedno grize in peče in vsalkje toliko čafe;a ponujajo na novo svoje preležane modrosti. V /„Slov. Narodu“ od dne 7,. t. m. nekja učena liberalna glav/a celo dokazuje, da smo s svojim molkom vesti o sponi potrdili. Reveži), ne bodite vendar vsej javnosti za „Hanswursta“ ! Ali res mislite, da hočemo tudi mi posnemati ranjkega don Kiäqta/ — Bog mu daj dobro — ki se je bil z 'mlini na veter, kakor ga posnemate vi? SMinarkini in šullerajnski obmejni shodi, — südmarkin a in. Šulferajnslka obmejna zborovanja, — südmarkine in šulferajnske. obmejne prireditve, zar bave in veselico ter südmarkini in šulferajnski „ba-b“ * O nič kaj dobro ne obnesejo; kajti lačni krčmarji in dobičfiii&željni gostilničarji baje ne skupijo toliko, da bi mogli poplačati razne večje in manjše dolgove, èe celo že leta in leta dolžne pogrebnine za rajnimi stariši ne morejo poravnati. VpraŠ.ijte, ali je to mogoče pri tako bahatih in košatih kičmarjih-go-stilničlarjih ? No Samo mogoče, ampak resnično, ker se ti menda zanašajo, da bostai od krčmarp/kih-go-stilničarskih prispevkov, Südmarka, in Schulverein plačala tudi njihove dolgove. Dvomimo, da bi bilo kaj takega v südmarkinih in pa štulferja.jnskih pravilih. Ples vseuciliščnikov v Zagrebu, Dne 6, t. m. se je vršil ob velikanski udeležbi meščanstva ples zar grebšfcih vseučilišičnikov. Ker ni bil povabljen na ples ban pl. Čuvaj, se )é vseučiliščnikom odtegnila vojaška godba. Častniki so dobili ukaz, da se ne smejo udeležiti plesa. Ples je bil zato velikanska manifestacija meščanstva za dijaštvo proti banu. Podpornemu društvu za slovenske visokošolcč na Dunaju so v času od dne 7. januarja do dne 1. februarja 1912 darovali: po 20 K: profesorji gimnazije v Kranju in dr. Dragotin /Treo, odvetnik v Gorici; po 10 K: dr. J. Jeleno na Dunaju, županstvo industrijskega kraja Ajdovščina, Ov^artjn Ogorevc v Konjicah, Ivan Vrhovnik, trnovski žUpnik v Ljubljani, Ivan Sepie v Konjicah in Frianc Kušiar, Mengeš; 8 K: M. Mladič na Dunajiu; po i> K: dr. Silvin HraŠlovec, te. kr. okrajni sodnik v Rudolfovem in dr. Albin Poznik, c. kr. notar ravnotam ; po 5 K : Franc Peterlin, c. kr. sodni svetnik v Krhnjski gori, Ivan Gričar v Ljubljani, dr. Jakob 'Šket, e. kr. vladni svetnik v Celovcu, Ivan Vončina, magistralni ravnatelj v 'Ljubljani, Milan Žnicijeršič v Matenjiva-ai (Prestranek), dr. Anton Medved, profesor (v Mariboru, dr. Kreit, zdravnik pri Sv. Juriju ob Stavnici, Matko Prelovšek, inženir v Ljubljajni in Ivan Zupan, župnik v Hrenovioah pri Hrašeah; 4 K: Stefan Sušeč, c. kr. finančni komis'ar na Dunaju; po 2 K. Martin Meško, župnik pri Kapeli,, Jakobina .dr. Žitkov» v Novemmestu, Anton Jakončič, posestnik v Gorici in Jožei Kržišnik, gimnazijski profesor v St. Vidu nad Ljubljano. Skupaj 177 K. — Društveni odbor se toplo zahvaljuje vsem plemenitim darovaroom in opozarja, da je tekoče šolsko leto ratzdelii med dijake že 2815) K, prejel pa na podporah le 2626.06 K. Dotakniti se je moral, da ne odbije prepotrebnih prosilcev, razpoložnine iz preteklega leta, ki pa bo tudi kmalu pošla. Prosimo torej nadaljnih podpor. Darove sprejema: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na. Dunaju, L, Bräunerstrjjsse 16, društveni blagajnik. Baron Hertling, znani voditelj bavarskega cen-truma bo baje prevzel sedaj po končanih volitvah ministrsko predsedstvo. Odborova seja S. K. S. Z. se je vršila .včeraj dne 8. t. m. Razpravljale so se važne zadave radi izobraževalnega, dela na naši jezikovni meji. Od me-j je prihajajo vedno nove prošnje za Časnike in knjige, ljudstvo želi čtiva, posebno obmejna mladina, a S. K. S. Z. ne more ustreči vsem prošnjam, ken primanjkuje takih knjig. Naprošajo se torej slovenski rodoljubi, (ta pošljejo S. K. S. Z. knjige, M jih ne rabijo. Posebno dobro došli s'o nam mladinski spisi, .„AngeliČek“, „Vrtec“ itd. Prosi se za cele letnike. — Določili so se sledeči socialni, tečaji: dne 13. febru- arja na Gqmilskem, dne 14. februarja, pri Novi cerkvi, dne 1,5. februarja, na Frankolovem. Poleg ten se bosta vršila v kratkem dv,a gospodarska tečaja. S. K. S. Z. zelo mnogo žrtvuje za kulturni napredek spodnještajerskih Slovencev. Posebno na jezikovni meji se pozna delo in skrb, ki ga obrača S. K. 'S. Z. za obmejne brate in sestre. Številni tečaji, pošiljanje knjig in časnikov na mejo in drugo smotre-no delo za izobrazbo našega ljud jtva stane S. K. S. Z. zelo mnogo denarja. Prosimo torej, da se je naši rodoljubi pogosto spominjajo z darova. v Štajersko. Mariborske novice. Za Dijaško kuhinjo v Mariboru 'so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: makolska posojilnica 30 K, dr, Klasinc v Gradcu liO K, župinik Šegula 5 K, Koser v Juršincih 2 K, Serbela Franc, pokopač na Pobrežju, 5 K, Ješovnik Tomaž v Gornji Radgoni 4 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! Drzen napad. V noči od dne 7. na dne 8. t. m. je neki (neznan tolovaj napadel v Hugo Wolf-ulici v Mjariboru občinskega slugo v pokojju Jožefa Ebnerja, ki pobija tudi za bolniško blagajno tukajšnjega trgovskega društva denar, ga z nožem zabodel v prsa in mu pobr.aji denarnico z 400 K. Zločinec je potem odbežal, med tem ko je Ebner nezavesten obležal, dokler ga ni rešilni voz, ki je bil poklica», odpeljal v bolnišnico. Odlikovanje: Okrajni šolski nadzornik, rafvna-telj Ivan Dreflak sv Mariboru, je bil odlikovan z zlatim zaislužnim križcem s krčno. Mariborski okrajni glavar kaj rad vstreže nemškutarjem v mariborski ojkfolici. Glavarstvo se je naprosilo, da pozove občinskega predstojnika v: Kamnici, naj razpiše občinske valitve, ki bi se morale že zdavno izvršiti. Od tega je že Več mesecev; čakali so, da se naveliča predstojnik Petšchar vaditi županstvo in odloži svoje mesto. Na njegovo mesto pa imenuje glavarstvo znanega nadučitelja Hofba|uerja z namenom, da ta vdih občinske volitive. Kako ise bodo te volitve vodile in vršile, mora biti glavarstvu zna-no in tudi nanj pade odgovornost. Poskušen samoumor. V pondeljek p<\ noči se je hotel 191etni fotografski pomočnik Franc Zgonc v svojem stanovanju zastrupiti s fosforjem. Rešilni vöz, ki je bil hitro obveščen, ga je henvudonxa odpeljal y bolnišnico. - Vzrok poskušenega. samoumora je baje nesrečna ljubezen. Vsled leda. Roza Korošec, dela|vk)a v Mariboru, Koroška cesta, je dne 7. t. xn. na Koroški oesti vsled leda padla in si je pri tem strla) levo stegno. Rešilni voz jo je takoj odpeljal v bolnišnico. Nesreča. Franc Famedi, mizarski pomočnik pri tvrdki Franz v Mariboru, je v pondeljek rezal Sipe v okna. Pri tem mu zdrsne nož in si je prizadja! na levi roki na ta način veliko rano, vsled katere je moral v bolnišnico. Most. Dne 1. februarja 1913 mora družba Gärtner izročiti most čez Dravo splošnemu prometu. Družba je doslej imela veliko srečo. Že tretjo leto stavi most, a Še doslej se ni imela boriti h pcjvodnjo. Bržčas bo še letošnji sneg skopnil brez povodnji. Ob novem letu 1918 bode slavno c. kr. okrajno glavarstvo Maribor s svojimi podrejenimi uradi začelo uradovati v novem poslopju na Tegetthoffd>viem trgu. Kako domoljubu dobro dene, ko vidi nad glavnim vhodom dvogla/vega (avstrijskega) orla razprostirati svoja mogočna krila, kar se na drugem ces: uradnem poslopju, žal, pogreša; (Ho je na okrožnem sodišču, kjer sta dva pruska samoglavna orla. Opt stavca.) Samoumor. Danes po: noči sfc ä© vstrelil v Studencih pri Mariboru bivši pomožni kovač pri južni železnici Stepich. Stajnoval je i|a» okrajni cesti ište v. 45. Vstrelil se je v svojem, stegovanju s krogljo iz revolverja. Zapušča vdovo in otroke. Nesreča. Janez Greibl, stektenič# pri pivovarni Götz v Mariboru, je dne 8. t. m. hotel potegniti zatek iz steklenice,: Pri 'tem mu je pa steklenica v roki eksplodirala in ga hudo ranila. Studenci pri Mariboru. Dne 7. t. m. je šel 14-letni učenec na) mariborski realkji Jfcnez Pok v Studencih s puško na lov na vrane. Pri tem se mu je puška sprožila in strel ga je zadel v desno roko in ga nevarno ranil. Mati ga ie takoj odviedla v bolnišnico. Celjske novice. Podružnica „(Slovenske Straže“ v Celju je poslala tekom dveh mesecev že drugič po 200 kron na centralo v Ljubljano. Bog živi požrtvovalnost njenih udov! V imenu obmejnih Slovencev prisrčna hvala! V Celju se vse smeji, ker pišejo liberalni listi o razdoru v S. K. Z. Tem revežem je needinosi v lastnem taboru, ki se vedno, bolj javlja povsod, že povsem zbegalLj pamet in se nahajajo v nekakem hipnotičnem stanju : duhove, ki jih strašijo doma, vidijo drugod. „jSlovjeneo“ je poročal, dia se nezadovoljni elementi, ki ne odobrujejo politiko sedanjega liberalnega vodstva, zbirajo okrog Hrašovčfevega sina. Vest je resnična. Dvomimo sanno, da bi pod novo zvezdo liberalci kaj 'boljši jadrali. Elementi, ki so še združeni v liberalni stranki, so že tako skvarjeni, da je kakšno oživotvorjenje nemogoče. Da se razpadajoče dele nekoliko polimnti in stavbo na novo prebarvati, toda temelji in jedro je gnilo. Ptujske novice. V živo jih je zadel. „Slovenec“ je pred kratkim prinesel dopis iz Ptuja, v katerem je dopisnik povsem opravičeno povedal našim liberalcem v brk, dja za narodno probujo slovenskega 'ljudstva v Ptuju in okolici nič ne storijo, temveč da skrbijo samo za lastne žepe. Po pregovoru: resnica v oči bode, je tudi naše liberalce ta dopis spravil povsem iz ravnotežja. Vsi so razburjeni in nekßjo, ki ga ni težko u-ganiti, je napisal zai „Slovenski Narod“ od dne 7, te m. cel dolg članek kot odgovor. Skoro vse laži,, ki jih je bilo že feedaj čitati o na&ih duhovnikih, je še enkrat pogrel in jih serviral brummim čitateljem — ...Slovenskega Naroda.“ Našim liberalcem, ki 'so taki narodnjaki, dai nosijo, če treba Nemcem dopasti, celo glavice in se vesele vsake neresnice, af katero se lopne po slovenskem duhovniku, bodo gotovo dobro — teknile. V označenje manir liberalnega tintokaza bodi samo povedano, da trdi, daj uradujejo vsi župniki ptujskega okraja nemški, kar je seveda grda laž. Tudi drugače nam ni treba braniti narodnjaštva aa* še duhovščine. Ce bi te ne bilo, hi se bila ptujska o-kolioa že davno potopila v nemŠkutarskem in šnop-sardkem morju, raffi liberalnih škricev in naj so izželi Še toliko iz nalšegai revnega, slovenskega ljudstva, bi se gotovo že bila. Ravno sedanja ČČ. gg. kaplana Pšnnder in Jager sta bila radi svoje narodne zavednosti že mnogo preganjan'», zato je tako napadanje naše požrtvovalne duhovščine podlo, vredno raznih na račun naroda „zaslužnih“ liberalcev. Ljutomerske novice. Darovi. Gospod dr. Franc Rosina, odvetnik: v: Ma(riboru, je naklonil Franc Jožefovi Šoli v Ljutomeru 10 K za ubožno šolsko mladino, z,a kateri dar se podporno društvo Franc Jožefove ‘šole najiskrene-je zahvaljuje. — Istotako izreka odbor tega društva najsrčnejšo zahvalo cenjenim gostom Novak-Prelogo-ve gostije na Moti za v gornji namen nabrani znesek 6 K. Bog plačaj! Za „Slov. Stražo.“ Na Filipič-Novakoivi gostiji v Radomerji se je nabralo za jSlov. Stražo“ JL6 K. V posnemanje! V Babincib je posestnik gospod Jožef Karbla dne 8. t. m. dopolnil devetdeset let dvojega Življenja, telesno in dujševno zdrav. Tem povodom je naša „Slovenska Straža“ dobila 20 K kot '„iSlomšekov dar.“ Slavljenec je oče Častitega gošpoda župnika Karba v Zrečah ter najstarejši ljutomerski slovenski volilee. Naše čestitke! Trboveljske novice. Smrtna kosa. Dne .7. 1. m. je umrl gospod Fr. Godec, rudniški paznik, član Paaniškega In delavskega podpornega društva, član veteranskega društva, član J. S., Z., skfupina Trbovlje, in odbornik Društvenega doma. Bil je priljubljen pri svojih predstojnikih 'in ugleden paznik ter dober svojim podlož-) nim delavcem. Prestal je veliko v svoji bolezni, ki ga je mučila čez eno leto. Prenašal je vse vdan v božjo jvoljo. Bil je enkrat v 'Ljubljani in enkrat v Gr/adqu ofjeriran. Do zadnjega časa je Še vedno mislit na ozdravljenje, pa po svoji milbsti ga je Bog rešil velikih unuk. Bog mu bodi milostljiv in zemlja naj mu bo lahka. Njegovi soprogi in sorodnikom izreka tem potom svoje sožalje — Jugoslovanska strokovna zveza. Trbovlje. Predzadnjo nedeljo dne 28. prosinca je bilo pri nas 42 parov na oklicu; toliko jih menda Še nikdar ni bilo, odkar obstoji trbovljskla fara. Ziaradi toliko oklicev se je morala opustiti jpridi^a. Na» pa kdo reče, da (Trbovlje na napredujejo. Zboravani® J. S. Z. V nedeljo po večernicah se yrši v Društvenem domu zborovanje J. S. Z. Govorili bo> poslanec iir» Benkovič. Delavici, pri iite mnogoštevilno!. Opozarjamo: tem potom tudi še na shod S. K. Z., ki se vrši v nedeljo po rani s}v. maši v Društvenem domu.. Poročala bosta poslanega dr. Benkovič in Terglav. Volilcil ‘Vaša dolžnost je, da pridete in poveste svoje mnenje. Drugi kraji. Hoèe>. V nedeljo dne 18. t. m. ima Mladeniška zveza in Or.eL mesečni sestanek s petjem, deklamacijo in poučnimi, govori. Zlačetek takoj popoldne po večernicah. Ruše;. Pregovor pravi: „V hiši obešenc'a se ne sme govoriti o, vrvi.“ Na ta pregovor naj se spomnijo naši liberalci,: predno govorijo o alkoholu ter ga očitajo možem: v naših vivftah. Zakaj ravno v liberalnem taboru alkohol hudo razsaja in ugonajblja ljudi telesno, duševno in tudi gospodarsko. Naj torej naši liberalci in liberalčeki kar molčijo ter naj rajši sebe primejo za nosoive- in videli bodo, da držijo v rokah norečo nosove,, rubeče ne 1 vsleđ tega prijemljanja in tudi ne vsled vode, ki je ne pijejo, temveč zavoljo alkohola, ki jim: veliko gladkeje teče sjkozi grla in jim čara na nose: tisto- barvo, ki označuje, liberalno m so-cialdemokratičho združitev. Ruše„ Grozno „nerodni IM“ od dne 25. januarja 1912 prinaša neki dopis 5z Pariza, v katerem stoji, da je najjvečje zlo, ki leži kot prokletstvo nalš našim sedanjim stanom, pomanjkanje resnicoljubnosti. To prokletstvo kaže celi dopis iz jRbš, v ravno tej števjilki, ki kar mrgoli samih laži, V Rušah smo si dne 6.. januarja 1912 ustanovili sami samostojni delavci Jugoslovansko »strokovno zvezo z namenom, da. bomo na; trdni, resnični, strokovni podlagi' organizirani,. pred vsako nesrečo zavarovani, in da se bomo med seboj v vseh stvryrnìh strokovnih, tudi naprednih in spornih rečeh podpirali v prilog resnicoljubnosti. Zakaj bi moralo sto in sto ljudi prežvekovati večne laži liberalnih listov. Imamo že dovolj moči in dovolj krepke volje, da odbijemo nesramne napade na ualše može. „Narodni hinavec“ se joče v o-menjeni številki, čez Novoštifto, daj tamkaj gospod župnik ne zapira gostilne. Pri nas v Rušah pa najnaprednejši naprednjaki točijo žganje čez ulico in zastrupljajo uboge delavce. Da} vjas ni sram napajati, uboge trpine, ko si kupujejo živež v trgovini, s ponarejeno hudičevo vodo, Zlakaj vas ni sram? Zlato,, da, hi bili potem vsi vaši zapeljani žganjepivci voda; na vaš lažnjivi liberalni talin. In če mi drugi trez-. ni delavci hočemo oidvračevati ljudi od te kuge žga-njepitja in si proti temu ustanovimo društvo zai strokovno 'izobrazbo, potem je tak (kriki in vik v liberal*, nem taboru, da/ ne vemo, ali se va;m meša, ali pa je-vas strah pred nami. Vprašal bi rad naše naprednjake, kje je njihova napredna pialmet, Če njihov vodja trdi, da so vse, kar je dobriega in koristnega za delavce v Avstriji, storili social demokratični poslanci, a da vsi drugi niso nič storili,, kakor samo> izkoriščali v svoje namene. Le ‘talko naprej in v teku časa bo lep:* pohorska planina last 'socialnih demokila^-tov in sedanji posestniki, ki sedaj agitirajo za socialne demokrate, bodo njih revni podrepniki. Smolnik. V „Narodnemu Listu“ napada 'dopisnik iz Ruš z onemoglo jezo mojo osebo in mi očita nehvaležnost napram liberalnim dobrotam. N/u take neumnosti mi res ni treba odgovoriti. Dalje se je zaletel z?4>'ozneli dopisnik v tečenje mojih potrtih reber, kar je bilo že pred devetimi' leti, za ka|tero velikodušnost sem gospodu Viktorju Glaser ju hvaležen. Trdim pa, da sem se v teku časa pošteno reva^iži-ral, kar mi bo gospod Viktor Glaser (če tudi nehote) priznal. In po Čem še iztika dopisnik „jmarodnega Listaj“:?! Kar se alkoholnih živcev tiče, Opozorim g, dopisnika, da si tudi gospod Viktor Glaser prajK rad krepi svoje živce z alkoholom. 'Ali hočete dokazov? Sploh ti svetujem, pometalj v svojem taboru, skritih! smeti imate dovolj! „Narodni List“ piše tudi o siaol-niškem odborniku in hoče s tem zadeti mojo osebo. Priporočam ti, da pogledaš (v občinsko pisafrno, oziroma na c. kr. okrajno glavarstvo, katero te bo poučilo, da občinske izvolitve nisem sprejel ter sploh odklonil vsak mandat za občinski zastop, kajti ugleda med liberalci in sociji nisemi in ne bom iskal ! mirnim srcem pa beležim, da sem v öasu svojega županovanja zastavil svoje dušefvne in telesne moči, kakor tudi svoje zdravje ob vednih .takratnih komisijah, v blajgor občine. Glej zadnja občinska pisma leta 1899. Sedaj p/a še 1200 K. Prosim dopisnika, da jih iztirja, če so kje in mi jih izroči. Že sedaj sem mu hvaležen in z veselim srcem mu odstopim 50% nagrade. KoneČno beležim, da nisem nikogar kot o-sebo ne pismeno in ne ustmeno potipal, pač pa liberalne in sodialdemokratične nakane, kajti naša deviza je: „Vse za vero, dom, cesarja!“ Ce bi bila omika na vaši strani res tolika (pa ni!, opomba stav e a^-učenca.), mogoče da bi napadali potem »samo dejstva in ne osebe!" Zavozi j an dopisnik slika mene kot u-mirovljenega kmeta. To je pa že svetovna novica. Gospod N. N., povej nam vendar, kje je ta slavni sklad, iz katerega črepljejo umirovljeni kmetje svojo pokojnino!? Iz srca ti bomo hvaležni, zlasti jaz kot prvi umirovljleni kmet ! Smolnik. 7. febr. 1912. <— JJ. Hlob. Sv. Lovrenc n ad. Mariborom. D(va požara, V torek dne 6. L m. zjutraj takoj po polnoči je izbruhni! ogenj v pddstrešju enonadstropne hiše Jakbba Novaka, po domače „Hirschenwirt“, v trgu. Hipno se je razširil in je uničil vse strešje, podstrešje in še vsled lesenega stropa tudi posamezne sobe prvega n^ jstropja. Zgorelo je mnogo dragocenega pjpliRftva. Požarna bramba je gasila neumjorno noč in dan. Ob eni uri po noči je nastal močan vleter. Ge bi ne bile sosedne strehe visoko s snegom pokrite, užgalo bi se tudi Maroltovo, Miheličevo in Boldinovo poslopje. Trg ima električno razsvetljavo. Vsled velikanske vročine ve slovenske plošče za m zanesljiva kaljrva vsakovrstna ||\^ ligramofon, v katerih i- 5 _ -e-tt, «m» fe’||mam sedaj posebno vegli ' SCeelöFlo liko izbiro. ^ voščenih jin drugih vrst sveč, Delavnica za P°Pravila- ■£9 * c urar nralav in dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri %#rar, veaiar m lil staroznani tvrdki llatar filllan Hočevar Celje Bureš Ms^as Tegethofova cesta SL 39. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Weis, Gornje Avstrijsko. Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 tik farne cerkve Smrekove storžje letošnje, semena polne, želod*, vosek, vinski kamen, suhe Češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi Pozor Slovenci ! veletrgovina Anton Kolenc Celje, Graška cesta 22. Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. . Sprejema se vse pod to strogo spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : 1ST a drobno ! iTo Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kalj iva :: semena. 22 zba! Na debelo! Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, Makor fižol, krompir, koruza itd., sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago veidno sveže po najnižjih cenah. Na debelo! Na drobno! regMravma zadruga ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem vole“) mosomßj.fvJača/ 9tgmiiibru AÌ&ÀxmJUÀsk* ko»v\ Jpwrmo/ ffwfo/vrßtäar. Na debelo! Na drobno ! Veletrgovina s papirjem. Goričar & Leskovšek {J Zvezna trgovina Celie : Graška ulica štev. 7, Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnik potrebščin.«^ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Katoličani! Slovenci! H kateremu krojaču se naj obrnemo? K Jos. Macuh v Mariboru, Stolna ul. 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn. Aparat zalotanje kakor ga kaže P°le9 stoječa ; slika in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi ‘Zinauer & Co. Sv. JakobviSlov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 6 K. Pošilja se po povzetju. « Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača! urarskih pomočnikov sprejme takoj R. Salmič, urar in zlatar, v Celju. 41 Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta Vsak Slovenec zahteva moj Dovi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dcbre in poštene postrežbe. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarsk h del pri cerkvah in priv. stavbah. 63 IMtjsdidnelša »n točna postrežba. Edina štaiers. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobu© Franc Strupi :: Celje Graška cesta Podružnica ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Centrala : Ljubljana. Podružnice: Špliet, Celovec, Trst, Sarajevo in Goricà : Delniški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad iez K 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svojega. čistih Schlüter- kruh redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje u pekarna Berner Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici. PL |S V za ženske in sne. no za možke obleke |B " AH zadnje mode razpošilja najceneje M H Jt jcslottrtika feipeiiljalra Ul R. Stermecki v Celju št. 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Lepo veleposestvo v St. liju v Slov. gor., last rajnega gospoda Jožefa Ferk a se proda na tri dele. Eden meri 30 oralov, drogi 6 oralov, tretji pa 5 oralov ; natančneje se izvo pri gosp. Janezu Baumanu v Št. liju v Slov. gor. 29 I akfilf vaeliivAb Za na dom, za fante in de- bCSlcVSI« SOdlUSOn. kleta že od 14. leta naprej. Kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do 40 vinarjev na uro in to brez posebne učmosti. Kdor želi pojasnila in vzorec < d dela naj pošle 60 vin. v znamkah, katere Be mu pa vrnejo ako delo sprejme. Izrezljarska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. 36—3 neno Razglas prostovoljne družbe. Krajni Šolski svet pri Sv, Barbari V HaJozah proda staro, enonadstropno šolsko poslopje tik cerkve, na prostovoljni, javni dražbi, ki se vrši v četrtek dne 7. marca t. 1. ob' 1. uri popoldne na licu mesta. Poslopje je docela obnovljeno. Pritličje je kaj primerno za kakega trgovca. iTu že nekaj let nastanjena trgovina prav dobro vspevau Prvo nadstropje M pa dalo zdravniku, ki je tukaj nujno potreben, primerno in prostorno dtanovamjCv Potrebna pojasnila da|je krajni šolski svet Sv, Barbalra vt Halozah. ^6 Načelnik: A. Rakuš. Svoji k svojimi Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina 95 %? RAFAEL SALMIČ v Celju NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih nr, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. _ Najniži e cene, postrežba točna, Mali dobiček, = dobro ime!