KAREL EWALD: Pripovedka o dvonožcu. Prosto priredil in z risbami opremil Dragotin Humek. 10. POSVETOVANJE V GOZDU. fgozdu so pa vsebolj tožile živali. ,,Prav res, da ne vem več, kaj smemo in česa ne smemo," je razlagal tistega dne krt. »Včeraj je kopal moj tovariš rov. Take rove je delala naša družina, odkar si iščemo hrane v zemlji. Pa je potegnil dvonožčev sin mojega tovariša iz zemlje in ga je ubil. Rekel je, da zato, ker mu je nasul na gredo hribec prsti." ,,Dvonožčeva hči mi je ubila ženo, ker se ji je videla ogabna," je pripovedoval pajek. ,,Saj me žena ni imela rada. Po svatbi bi me bila skoraj snedla. Utekel sem. A bila je dobro ženišče. Nikogar ni napadala. Muhe seveda!" ,,Mojo ženo je presadil na vrt," se je oglasil hmelj. /^^f'^^^'^^^^ ,,A mene je brcnil z vrta," je tožila trobelika. '%/*\J!l_ "JP^ ,,Nas zapira v ulje," je nadaljevala tožbo čebela. \ \L iiffg^ .* ,,In nas preganja z otepačo in kakor more," je ?j 1 iijL ]|- * *"% pravil komar. ! *W^[™ ,,Nas zapira in pita," je zakrulila svinja. ,,Ko se . . \ = ,:9 odebelimo, nas zakolje in poje." Jp*i \ 1 ' ^iF^tj° ,,Ce si hočemo privoščiti prigrizka, nam nastavi /v^4 I 'm^^\ past," je še povedala miška. ^'"^TTlSiišŠek ,,Naš gospodar je. Nikogar ni, ki bi poslušal in upo- ^¦^45|f.*p števal naše tožbe. Kralja nimamo. Lev nam ni kralj. Poje "" nas že, če je lačen. Braniti nas pa ne zna!" Tako je končal pomenek jelen. In ko so se živali posvetovale, kaj in kako bi ukrenile, se je priplazila levinja prav v njih krog. Strah je objel živalski zbor. Levinja je pa mirno legla in dejala tako: 233 ,,Ne bojte se! Ne dotaknem se ni- T*fS& s3i§Š3fe* kogar. Tako sem žalostna in nesrečna, «yŽL&, ^LLŠtt0BFfS*\ ^a m' n'*' iec^ ne ^'ši ve^- Mori me ista jg^P^^T . \ \ ^ ih ^- skrb kot vas. In še težje mi je. Moj Sf^. 3r A ) \ NliMi§§ m°ž bi nas moral braniti, pa se ne gane. ,,Lev naj nam pomore!" so vzkli-kale živali. ,,Reši naj nas dvonožca!" ,,Doma ždi in sene gane," je odgovorila levinja. ,,Cujte, kaj vam povem!" ,,Cujmo, čujmo!" Pa se je zaupljivo zgrnila truma živali okolo levinje. ,,Vsi smo v nevarnosti, prav vsi!" je pripovedovala levinja. ,,Dobro poznam dvonožca in njega značaj in namere. Ze dolgo zbiram gradivo o njem. Vem, da hoče s svojimi otroki zagospodariti nam in vsemu svetu, pa bodi dobro ali zlo." ,,Res je, res!" so pritrjevale živali. ,,Tako je," je nadaljevala levinja. ,,Največje živali in drevesa podira. Kdor ni na vrsti danes, pade jutri. Vsakega črvička in vsako nebogljeno rastlinico presodi po koristi ali škodi. Nihče ne ve, kdaj mu pride v šake." ,,Prav govoriš," so klicale živali. Zamahnil je hrast z grčavimi vejami, jelen je žalostno klonil glavo, deževnica je v zemlji pritrjevala in čebelica se je tresla vsa v strahu. ,,Dvonožec nas sodi edinole po tem, smo mu li koristne ali škodljive," je razlagala levinja. ,,Vse drugo mu ni v mislih. Lepo cvetko utrga in jo vtakne za klobuk. Ce mu ni všeč nje vonj, jo pohodi. Drevo, ki mu daje sadje in senco, pusti, da živi in raste. Ce mu je na poti ali če mu ugaja njega les, ga poseka. Zivali, ki bi mu koristile, ujame in zasužnji. V njih kože se oblači in z njih mesom se hrani. Dokler žive, mu morajo delati. In ko se nasiti, ne neha kakor mi. Samogolten je, pa zbira in znaša na kupe, da bi ga ne dosegel glad." ,,Vse je res, prav vse!" je pritegnil živalski zbor. ,,Le potrpite," je dodala Ievinja. ,,Se nisem pri koncu. Dvonožec ni pošten lovec. Mi lovimo na svojih nogah in s svojimi kremplji in zobmi. On zajaše konja in ubija žrtve s čudnim orožjem, ki leti po zraku in pri-naša gotovo smrt." ,,Poznam to orožje," se je oglasil jelen. ,,Svignilo mi je tik mimo oči," je dodal volk. ,,Predrlo mi je perut," je potožil orel. Levinja je pa nadaljevala obtožnico: ,,Krvi ne pije in ne je mesa kot mi, ampak ga speče na ognju, ki mu venomer gori na ognjišču. Priroda mu je dekla. Poznali smo ognjeno 234 strelo, ki je časih zapalila drevo. /^~S^S^. On pa udari s kamenom ob kamen, -^^ / "'^t ^iSSP^ in zaiskri se. Ali pa drgne les ob ^^^^n.^—^^ / ' les, pa se napravi ogenj." ^^v^"^^ -o"^r ,,Tudi ogenj mu služi," so pri- s^~'? \jj4\ ¦S^^ trdile živali. fc^~~^ji^K\> ^L ,,Sadja ne trga tam, kjer je te* ^^^lif^ dozorelo. Rastline, ki so mu ko- l|tf /4f\_grgf HltJjN^ ristne, sadi in goji, drugo uničuje W&w4>Š2Bi8BtjŠk&s&-brez usmiljenja. Ves svet bo pre- ustrojil po svoje. Navsezadnje bodo uspevale samo rastline, ki so mu všeč, in živele samo živali, ki so mu v prid ali zabavo. Ce hočemo živeti, mo-ramo biti njega sužnji." ,,Sužnji, sužnji!" je odjeknilo iz živalskih vrst. Utihnila je levinja. Vsi so molčali. Izdaleka se je čulo pasje lajanje. ,,Prvi sluga dvonožčev se oglaša," je rekla levinja. ,,Zvesto mu čuva udomačene živali." wPes je izdajalec! Poturica!" so zahrumele živali vseokrog. ,,Ubijmo psa!" Levinja je dvignila šapo, pa so umolknile živali. ,,AH se še spominjate one noči, ko sta prispela dvonožca v naš kraj? Zborovali smo na travniku. Bilo je med nami svarilcev. Ej, konj in krava in ovca, pa gos in raca in kokoš! Vsi so danes v robstvu dvonožca. Njih prerokba se je izpolnila do pičice. Ali veste, kako sta ona dva tu-le spala? Vsa slaba sta bila in za nič. Lahko bi ju bili usmrtili, pa nismo hoteli." ,,Lahko, lahko," so kimale živali. ,,Nismo hoteli, pravim. A zdaj sta gospodarja gozda. Njiju največja sila so živali, ki sta jih nalovila. Od njih se učita. Vzemimo jima udoma-čene živali, pa bosta uboga in nemočna kakor one dni. Dvonožec ve, koliko je vredno delo, ki ga opravljajo živali zanj. Pošljimo tja sla, ki jih zopet privede v naše vrste! Pove naj jim, da je njih sedanje življenje nečastno! V gozdu so živele brezskrbno in svobodno. Kdo hoče izvesti to važno nalogo?" ,,Kar sama pojdi," so nasvetovale živali levinji. ,,To bi ne bilo prav," se je branila levinja. ,,Oni tam bi se spomnili, da je med nami kri, pa bi bilo poslanstvo brez haska. Pošljimo koga, ki se ga živali niso bale!" Bilo je posvetovanja in prerekanja na dolgo in na široko. Naposled so izvolili lisico. Zvitorepka je imela sicer še neporavnane račune pri gosi, raci in kuri, a bila je za tak posel najbolj prikladna. 235 Živali so polegle po travniku in ¦&>¦ šLp* ° ^tA° fa so šepetale v posameznih gručah. Le- ^^^^^^^"^^^^^f^f^-j vinja je ostala sredi zbora. V srdu in 2jjTJ§i||gj^|||k jt '¦^JL-šk sramoti je klonila glavo in strmela ..^^^^^^KCJ^pi^kj*-^^^^ predse. Lisica se je plazila po naj-Hi '^C^^*' j^Sfe, -r:iaiLu3»