olitični ogled. Drtava SHS. Radi btnkoštnih katoliškžh in pravoslavnih praznikov je viadel precej časa v Beogradu politični mir in 5e le za dones se pričakuje nekaj valnih dogodkov in to predvsein verifikacija preostalih Radičevskih mandaiov. Bafe je tudi Pašič za to, da se ti mandati verificirajo in da bo potem dne 8. februarja izvoljena skupščina polnoStevilna. Glede RR sporazumevanja si nadepolni del zagrebške favnosti domišljuje, da je ta Pašičeva K>dločitev, če je sploh resnična, že višek volje za sporazirm. Tako mnenje pa imajo lahko samo vrtoglavci, kajti verifikacija mandatov Bii potrjenje izvoljenih poslancev ni usluga, ampak sveta dolžnost vsake vlade in vsake vladajoče stranke. Če je Pašič sedaj za to, da se preostalih 24 hrvetskih mandatov irerificira, ni to od njegove strani noben Lzraz sporazumevanja, ampak k večjemu zelo pozno popravljanje krivice, Id tefie fe toliko mesecev. O sporazumu z radikali Ima del Radičevcev sploh jako čudne pojme. V zagrebšketn dnevniku »Jutarnji list« izidejo od časa do časa razprto ti9kani članki, ki govorijo o sporazumu, ko da bi imel biti že drugi dan gotov. V teh člankih je točno samo to, kar se nanaša na samostojne demokrate. V tem so si po vseh znamenjih Hrvati še vednv gotovi in složni, da je samostojno-demokratska politika glavno zlo sn da se s samostojno-demokratsko stranko kot stranko nasilja, nezakonitosti in samopašnosti ne more pod nobenim pogojem sodelovati. Zadnjič je stalo enkrat v listu, ki dela najbolj za brezpogojni sporazum z radikali, prav odločno zegotovilo, da Radičevci v slučaju radikalne zahteve, naj bo tudi Pribičevič deležen sporazumskega razgovarjanja, takoj prekinejo vse razgovore z radikali, vsto« pijo na sedanji politični črti v najostrejšo opozicijo ter s posebnimi razgloii tudi srbskemu narodu povedo, da so radikali kot predstavniki Srbov odklonili brezpogojni sporazum s predstavniki Hrvatov samo radi tega, da podaljŠajo življenje nasilni in ničvredni samostojno-demoikratski politični družbi. Pošteni srbski krogi bc od dne do dne sigurnejši v mnenju, da vodstvo r^dikalne strr.nke Radičevce vodi samo za nos in da je glavna svrha celega radičevskega preokreta in celega razgovar^anja rešitev zaprtega Stjepana Radiča. Pavle Radi^, ne^ak Mtvi. Nota aahteva znatno amanjšanje števila javne atrai«, ki je v resnid vojaška organizacija, Dalje zahtevajo ZBiet»Sq uničenje strojev v nekaterih tovamah, ki so priklaidnJ ¦a irdelovanje orožja. Različne tehnične vojaške čete ja treba razpustiti generalni štab pa se mora omeptl Ustroj ielezniške službe je treba preurediti na način, \& rJn« »ojjaškega značaja.  Stjepana, se često razgovarja s Pašičem in srbski opozicijcmalni politiki, ki Pašiča najboljše poznajo, trdijo, da se ti razgovori sučejo samo okrog tega, kako bi se Stjepana Radiča spravilo h zapora. Pašič enikrat obljubi, drugič odreče, enkrat stavi te, drugič druge pogoje, a pri tem čaka na razkol v hrvatskih vrstah. To pričakovanje Pašiča se že uresničuje. Ko en del hr- vatskih poslancev misli samo na strankarske interese in posebej še na usodo svojega voditelja, se pa drugi del vprašuje: Ali se da z radikali pod Pašičevim vodstvom sploh sklepati kak sporazum, ko Pašič vendarle doslej de- la vse, kar je najočihiejše in najhujše proti sporazumu. Ti hrvatski poslanci, člani Hrvatske zajednice, so mnenja, da je treba stremeti za pravinv narodnim sporazumom, za katerega pa radikali pod sedanjim vodstvom niso spo- sobni. Radičevci radi naglašajo, da se je tudi Pavle Radič od Pašiča navadO molčanja, zajedničarji pa pravijo, da ni dobro, če se kdo uči od radikalnega vodstva.  Izjjave optozicijoiialnih voditeljev. Ko je dr. Korošec odpotoval na nedeljsko se)o stranIrinega vodstva v Ljubljani, o kateri poročamo prihodnjič, je dejal novinarjem, da j€ treba na razčiščenje položaja počakati še kakih 10 dni. Voditelj bosanskih muslimanov dr. Spaho j€ pa izjavil: »Mi delamo že dve leti na sporazumu in se zato veselimo, da je tudi Pašič končno spoznal potrebo sporazuma ter se zato pogaja z Radičem. Naravrvo je, da bomo ie bolj veseli, če privedejo pogajaivja do zaželjenega cilja — do sporazuma. Svoje stališč« do sporaruma, čegar glavni obrisi nam še niso znani, pa bomo določili še le tedaj, ko nam bo ta sporazum znan. Že danes pa moremo rečd, da nas imore zadovoljiti samo oni sporazum, ki bo dal smer za rešitev vseh glavnih vpra  šanj, to pa so vprašanja ureditve države, vrnitev celokupne državne uprave na pot ustavnosti in zakonitosti, uved» bo reda v državni urpravi in boj proti korupciji ter ostalo.« V BOLGARIJI se strašno vladno nasilje nadaljuje in vsak dan pade večje število žrtev pod zločinsko roko najrazličnejšjh vladnih bojevnikov. Kulturnemu svetu mora biti jasno, da se bolgarska vlada bori proti celemu naTodu. Deiovnemu ljudstvu Bolgarije so odvzete vse pravice in vse svobošdne, člani vladne strarvke imajo popobnoma proste roke, vsem vladi sumljiviTn in nezanesljivira je pa določena smrt In sicer ne smrt po sodnijskem izreku, ampak nečloveško mučenje in končno smrt od strani vladnih privržervcev, ki imajo svobodne roke tudi pri uničevanju vseh svojih nasprotnikov. Iskanje sumljivcev, odnosr.o žrtev, se raitega tudi že v kroge, katerim je nemogoče podtikati komunizem ali kaj podobnega. 7aprli so nedavno celo mirustra Stojančeva, člana sedanje vlade, ieš, da je imel tajne stike s komunisti in zemljoradniki. Minister Stojančev se je gotovo zameril vsemogočni vojni ligi rn ta ga hoče sedaj spraviti u potl, ITALUA. Te dni slavi italijanski kralj 251etnico svojega vladanja. Proslaviti ga je hotel tudi nefašistični narod in njegovi zastopniki, fašisti so pa to proslavo preprečili ter jo vzeli popolnoma v svoje roke. Na dan obletnice so bili zaplenjeni do malega vsi opozicijonalni listi. Na podoben način so fašisti preprečili tudi spominsko počastitev pred enim letom od fašistov umorjenega poslanca Mateottija. Ko s<3 fašisti zvedeli, da pripravlja opozidja skupno proslavo tega mučenika, so izjavili, da pridejo tudi oni na vse take shode in da bodo tam proslavljali svoje žrtve, ki so padle v spcpadih z opozkijonald.  DRUŠTVO NARODOV. V pondeljek se je začelo v Zenevi 34. zasedanje sveta Društva narodov. Na dnevnem redu je nekaj važnih vprašanj in sicer o narodnih manjšinah poljskih, bolgars- kih in madžarskih. Posvetovalo se bo tudi o avstrijskem i^prašanju, kar pa ne bo dovedlo do nobenih novih zakljiičkov, ker je svet Društva narodov spreiel avstrijsiko zahtevo, naj se osnuje posebna komisija za proučevanje gospodarskega stanja v Avsiriji. Razpravljalo se bo tudi o vojnem nndzorstvu v Avstriji, Nemčiji, Madžarski in Bol- gariji.  ZAVEZNIKI IN NEMČIJA.  Zavezniki so poslali nemški vladi svojo noto ali spo- menico glede pogojev za izpraznitev Porurja. Zavezniška nota nemSki vlaHi obsega dva dola. V enem deiu prizna- va, da Nemčija izpolnjuje svoje reparadjske obveznosti, v dri-gŁ.m delu pa našteva prestopke Nemčije proti razoro-