Lito LXVIII
Poštnino plačana v gotovini
i Ljubljani, v sredo, dne 3. julija 1940
5tev. 1492
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za
inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ui.6/111


VENEC
telefoni uredništva tn oprave: 40-01, 104)9, 40-03, 40-04, 40-05 ■■» izhaja vsak dan ijatraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Celčovnl račnn Ljubljana številka 10,650 in 10,349 se inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka«),
Zasedba Besarabije
in Bukovine končana
Sovjetska vojska se litrjuje na novi meji - Napetost med Madžarsko in Romunijo popušča - Romunska politika na novi poti
Naš novi prosvetni minister
Po presenetljivih zmagah Prusije nad Avstrijo leta 1866 je nastala krilatica, da je pri Kraljevem gradcu zmagal nemški učitelj, ki je vzgojil pokole nje za pokolenjem v železni disciplini domoljubne pruske šole. Ce hočemo ta izrek primeniti na dogodke naših dni, bi z vso upravičenostjo rekli, da so se slabo izkazali rodovi, ki so bili vzgojeni v šoli, v kateri so učili narodov naraščaj prezirati vero očetov, domače nravstvo in zgodovino naroda, vzrastlega v največjih žrtvah za skupno stvar. Pod strašnimi udarci nasprotnika je prišlo spoznanje, celih sedemdeset let prepozno!
Vojska, pravi prvi strokovnjak na tem področju, Clausewitz, je dobljena ali izgubljena doma, še preden je spregovorilo orožje; na krvavem polju zmaga ali poraz le postane očiten za ves svet in se potrdi ter se iz njega izvedejo vse posledice v mednarodnem življenju. Kjer vladajo klike, ki obljubljajo zlata nebesa, pa le žepe polnijo sebi; kjer lažni predstavitelji naroda povzdigujejo svobodo, ki pa dejansko služi Ie za zastor, za katerim se kopičijo iz truda malega človeka ogromni dobički par velebogatinskih družin; kjer breznravno življenje »boljše družbe« pomaga zastrupljati vse narodno telo, da opustijo domovi in polja v bolestnem pohlepu po velemestnem uživanju, tako da polovica domov ne pozna več zibelke in se zavračajo vse žrtve, češ. če si bogati ne odtrguje ničesar, čemu naj bi se za domovino žrtvoval tako imenovani nižji človek — tam je poraz neizogiben. Nemarnost, lahkomišljenost, samo-Ijubje, blazna tekma za zemskimi dobrinami brez ozira na bližnjega in na celoto pa življenje v nižinah strasti je še vselej pogubilo tudi največje imperije.
Iz tega je treba še pravočasno izvesti prave zaključke in dejansko začeti novo življenje. Če nas zgodovina uči, da so morali plačati zablode mirnega časa tudi in prav posebno najmočnejši, ako se niso znali pravočasno izkopati iz brezdna, v katerem je izbiralo njihovo duhovno življenje, so se zadušili njihovi ideali in je oslabel v popolni nemoči njihov nravstveni čut in pogon, potem se morajo ovesti drugi, da jih ne bi doletela ista usoda. Naš čas je največji in najusodnejši v zgodovini krščanske omike sveta, v njem dozorevajo največje stvari in iz njega se ustvarjajo elementi novega družabnega reda ter korenito prenovljenega nravstvenega življenja in usmeritve posameznika. Narod, ki bo hotel prestopiti prag v novo dobo zdrav, neodvisen in bogat na ustvarjajočih vrednotah, mora sebe v žareče razbeljeni kovnici našega časa nravstveno prekovati, svoje tradicionalne narodne sile obnoviti in se usmeriti v največji idealizem, v katerem je blagor skupnosti neskončno več ko malenkostne koristi posameznika in je duhovnost nad golo snovjo, je srčna kultura nad tehnično civilizacijo in zunanjo družabno izlikanostjo. Treba bo seči dve tisočletji nazaj in zopet polno zajemati iz vira tistega nravstvenega nauka in zgleda, ki ga je dal Izveličar. Časi, ko je bilo mogoče sebe in druge varati z videzi reform, so minuli — zdaj gre za res in za vse.
, Spričo teh misli, ki se danes vsiljujejo prav vsakemu človeku, nas je močno razveselilo dejstvo, da sedanja vlada v Jugoslaviji ena od prvih ni izprevidela samo potrebe po temeljiti preureditvi našega javnega življenja v gospodarskem in socialnem pogledu, ampak da misli tudi na preusmeritev in poglobitev našega kulturnega udejstvovanja, na reformo naše miselnosti in na učinkovita sredstva, kako dvigniti nravstveno raven vseh slojev našega naroda, da bo srečno prestal to dobo, v kateri bo vse. kar je manjvredno, moralno načeto in gnijoče ter pretirano, jalovo in nezdravo pa le navidezno solidno, odpihnjeno ko listje v viharju. Imenovanje voditelja našega naroda dr. Antona Korošca za prosvetnega ministra je najvidnejši in najbolj govoreči znak tega prizadevanja v trenutku, ko tudi naša država stopa bolj in bolj v ospredje svetovnega dogajanja kot važen činitelj bodoče usode omikanih narodov. Klene, polne misli jn jasne ao besede dr. Korošca, v katerih Je jugoslovanskim narodom države naznačil svoj prosvetni program.
Najbolj važen je v tem programu, ki priča, da je dr. Korošec na višku časa in svoje naloge, poudarek, da morajo danes pri kulturni politiki države ,katera se neposredno razteza samo na šolsko področje, sodelovati vse narodove kulturne ustanove in vsi prosvetni činitelji ,naj si bodo to visokošolski in srednješolski profesorji pa ljudskošolski učitelji in učiteljice ali pa prosvetni delavci, pisatelji in umetniki ter drugi tvorci naše narodne omike. V programu našega narodnega voditelja ni niti sledi kakšnega morati ja, ampak dr. Korošec, ki je znan po svoji širokogrudnosti, poudarja le kategorično potrebo jasno spoznanega in svobodno hote-nega sodelovanja vseh, ki hočejo narodu posredovati najvišje duhovne in nravstvene vrednote, o katerih ne more biti dvoma,
Moskva, 2. julija. AA. Tass: Sovjetske čete so prispele v severni Bukovini in Besarabiji do meja, določenih v sporazumu z Romunijo. Na ta način je končana zasedba Besarabije in severne Bukovine.
Bukarešta, 2. julija. AA. Rador: Sporočilo romunskega glavnega generalnega štaba pravi:
Dne 1. julija so se operacije za izpraznitev Besarabije nadaljevale po določenem načrtu. Izpraznitev je bila izvršena severno od črte Seletina-Ciude - Pancate - Boiana - Pinauci - Briceni -Ederata - Recea - Cisca - Reni - Kalarahi - Cucu-
Bukarešta, 2. julija. Rador. Sporočilo, ki je bilo izdano po seji ministrskega sveta, pravi med drugim:
Zunanji minister je obrazložil najnovejšo dobo izpraznitve severne Bukovine in Besarabije ter je nato orisal sedanjo smer romunske zunanje politike, ki je nastala zaradi novega reda, ki nastaja v Evropi. V okviru te politike je Romunija odpovedala angleško-francoske garancije, dane ji dne 13. aprila minulega leta. Ministrski svet je soglasno sprejel ta sklep.
Berlin, 2. julija. AA. DNB. Nemški listi se ba-vijo s sklepom romunske vlade glede odpovedi angleških garancij.
»Berliner Borsen Zeitungc ugotavlja, da se lahko ta odpoved romunske vlade smatra kot nov poraz Velike Britanije. List pravi, da Romunija ne želi nobenih garancij in da želi voditi odslej ono politiko, ki edina odgovarja njenim interesom in za katero niso potrebne nobene garancije.
»Deutsche Allgemeine Zeitungc naglaša, da odpoved dokazuje, da je vedno več narodov, ki se žele osvoboditi tako imenovanih garancij.
Rim, 2. julija. AA. DNB. V italijanskih političnih krogih smatrajo odpoved francosko-britanskih jamstev od strani romunske vlade kot potrdilo stališča, ki sta ga državi osi Rim-Berlin od začetka zastopali in po katerem ta jamstva niso bila samo popolnoma nekoristna, pač pa naravnost nevarna. V italijanskih političnih krogih pozdravljajo dejstvo, da je romunska vlada s svojim včerajšnjim sklepom stopila na pametno pot.
Berlin, 2. julija. A A. DNB. »Frankfurter Zei-tung« piše o priliki odpovedi francosko-britanskih jamstev od strani Romunije med drugim naslednje:
Evropska celina dozoreva in. gre svojo lastno pot. Francija po svojem unfčujočehi porazu na bojnem polju ne more več izpolnjevati svojih jamstev na Balkanu in jih celo ne more več obljubljati. Vloga Velike Britanije po sklepih romunske vlade je samo formalno potrdila to, kar so dogodki že prehiteli. Z vsakim vojaškim in političnim uspehom, ki ga je Nemčija od pretekle jeseni sem dosegla, je Anglija korak za korakom vedno bolj potisnjena proč od evropske celine. Z najnovejšim sklepom romunske vlade se je končalo tudi za Romunijo svoje poglavje. Šele po težkih izkušnjah

Konstanca, glavno romunsko pristanišče na črnem morju, o katerem so zmotno poročali, da si ga hoče Sovjetska Zveza prilastiti kot svoje oporišče.
katere in kakšne so, da bi bil narod kos preizkušnjam in nalogam, ki ga čakajo. Naša prosveta — ie naglašal — mora kvalitativno biti na najvišji stopnji, hkrati pa mora služiti nravstvenemu preporodu ljudstva: to je vse. Pri tem pa moramo, če nočemo postati deleani največjega zločina proti državi, ki je naša, priznati, da h kulturi ne spadajo stremljenja, ki razdirajo narodno skupnost, slabijo njegovo nravstveno odpornost, ga odvračajo od njegove krščanske vere in izporočila pa od pridnega dela, od duha požrtvovalnosti in socialne pravice ter dostojnega življenja, ki ni na stroške bližnjega. Kar je naperjeno proti temu ali v svojih logičnih posledicah vede k nravstvenemu razkroju, k brezbožju, k zgolj materialističnemu gledanju življenja in k nemarnosti, lenobi ter brezbrižnosti in preziranju blagra državnega in narodnega občestva, ki zahteva od nas brejpogojne prireditve, io je treba brez ozira iziočiti in
leni - Romanestl - Lukulsitai. Na nekaterih kra-jjjh' so bili spopadi zaradi prehitrega napredovanja sovjetskih enot, toda vsi ti spopadi so v glavnem urejeni s pogajanji med vojaškimi predstavniki obeh strank na zadovoljiv način.
Dan žalovanja v Romuniji
Bukarešta, 2. julija. AA Rador: Predsedništvo vlade je objavilo razpis, da se proglaša 3. julij, ko bodo zadnje enote romunskih čet zapustile Besa-rabijo in zgornjo Bukovino, za dan žalovanja v Romuniji.
je Romunija prišla do spoznanja in uvidevnosti. Toda ta sklep je v vsej Evropi podčrtal zadnje poglavje britanske celinske politike.
Govor romunskega ministra za propagando
Bukarešta, 2. julija. A A. Rador: Propagandni minister Sidorovici je imel snoči po radiu govor, v katerem je govoril o dolžnostih Romunov v sedanjem času.
Dejal je, da morajo Romuni navzlic zadnjim dogodkom brez bojazni in s popolnim zaupanjem gledati v bodočnost. Mi nismo nikoli želeli, je dejal propagandni minister, tega, kar pripada drugemu. Mi nismo nikdar nikogar sovražili. Romunija ne bo nikoli propadla. Naša domovina se bo dvignila polna junaštva, še močnejša in odločnejša, ko bo vihra minila. Odstranimo vse ono, kar nas je delilo v minulosti. Vsaka osamljenost, rezervi-ranost in sovraštvo lahko samo osuše ponosni romunski hrast. Odstranimo tudi vse sterilne prepire. Preden izgovorimo eno samo besedo, jo moramo dobro premisliti. Borimo se najenergič-nejše proti vsakemu defetizmu in pojdimo v pravo križarsko vojno za čisto romunsko stvar. Posebno v teh dneh moramo biti modri, obzirni in taktični ter pozorno spremljati sovražnika v sami državi, ker je on pogosto nevarnejši od zunanjega sovražnika.
Nato je Sidorovici pozval vse Romune, naj sodelujejo z oblastvi v okviru najpopolnejše discipline in reda, da bi se zavarovali vzvišeni interesi romunskega naroda.
Spopad na meji med Madžarsko in Romunijo
Budimpešta, 2. julija. AA. MTI: Neka romunska patrola je oddala več strelov na poveljnika madžarske obmejne straže v bližini Viška. Madžarski obmejni stražniki so istotako odgovorili s streljanjem ter se je romunska patrola umaknila, pri čemur je oddala še nekaj strelov. Madžarska vlada je protestirala pri romunski vladi zaradi tega dogodka, ter je opozorila na posledice, ki lahko nastanejo zaradi dejstva, da so romunske čete zbrane takoj ob madžarski meji.
Budimpešta, 2. julija. A A. MTI poroča, da je / bilo z romunske strani javljeno, da so v toku noči bile borbe na madžarsko-romunski in bolgarsko-romunski meji. Kar se tiče vesti o incidentu na madžarsko-romunski meji pri Marmarosz Szigetu se z madžarske merodajne strani izjavlja, da so te vesti popolnoma izmišljene in da ni bilo nobenih človeških izgub.
Wasliington, 2. julija, b. Dopisnik »United Pressa« je sporočil opoldne i/. Bukarešte, da sta Madžarska in Romunija izrazili željo, da se obmejni incidenti ne ponovijo več. Sprožena je bila dalje ideja, da se na madžarsko-romunski meji uredi nevtralna cona. Jugoslovanska vlada je povabljena, da pri tem sodeluje.
Budimpešta, 2. julija, b. Dobro poučeni politični krogi pričakujejo, da se bo napetost med Madžarsko in Romunijo prihodnje dni še bolj zaostrila, če se bodo ponovili novi obmejni spopadi.
onemogočiti. V tem pogledu je treba v pedagoških metodah — kakor je dejal novi prosvetni minister — odločnih, jasnih in preciznih odredb, navodil in smernic, da se odstranijo vsi škodljivi vplivi vidnih in nevidnih sil na dušo naše mladine in njeno duhovno ter nravstveno oblikovanje. Če pomislimo, kako zelo je naša prosveta v tem pogledu do sedaj pogrešala določenih smernic, kako je tavala med resnico in zablodami, kako se je pogrezala v indiferentizem pretekle liberalne dobe, v framasonsko lažisvo-bodoljubje. v same »prosvitljene« fraze in časih naravnost v zanikanje vsega, kar je resnična verska, moralna in narodna vrednota — ta bo dr. Koroščeve besede občutil kot pravo odrešenje.
Na uvidevnosti, dobri volji in pravilni usmerjenosti vseh, ki so poklicani, je, da se dosedanje napake na področju naše prosvete popravijo, da ves narod prešine en duh in
Ti krogi so prepričani, da je sedaj najvažnejše ohraniti red in zavesti najstrožjo disciplino v vsej državi. Snoči je zavladala bojazen, da se bodo neredi v Romuniji razširili. Madžarska vlada je storila obširne varnostne ukrepe, da zaščiti Madžare, ki prebivajo v Romuniji. Madžarska že tri dni izvaja mobilizacijo ter kliče posameznike s posebnimi pozivi pod orožje. Madžarski tisk pa istočasno objavlja senzacionalna poročila o položaju v Romuniji po zasedbi Besarabije in Bukovine po sovjetskih četah ter trdi, da so sovjetske čete že prekoračile demarkacijsko črto, zaradi česar je Romunija na robu poloma. Zato je potrebno, tako pravi madžarski tisk, da Madžarska stori vse, da zavaruje svoje manjšine v Romuniji.
Spopada na bolgarski meji ni bilo
Sofija, 2. julija. AA. DNB: Uradno demanti-rajo vesti o incidentu na romunsko-bolgarski meji, ki so jih objavili gotovi inozemski listi. Izjavlja se, da na romunsko-bolgarski meji ni bilo nobenih incidentov.
Bolgarija odložila zahteve do Romunije
Sofija, 2. julija, b. Bolgarski kabinet je imel štiriurno sejo, na kateri so se člani vlade sporazumeli, da Bolgarija trenutno ne bo zahtevala od Romunije povrnitve Dobrudže in hoče preprečiti tudi nadaljne obmejne spore. Zaradi tega je Bolgarija predložila Romuniji, da se obmejne stražo umaknejo za 1 km.
Pred sporazumom med Madžarsko in Romunijo
Bukarešta, 2. julija, m. Celokupno romunsko časopisje objavlja poročila o odhodu madžarskega poslanika Bartošije v Budimpešto ter pričakujejo njegov povratek v najkrajšem času. Dobro poučeni romunski krogi zatrjujejo, da bosta po povratku madžarskega poslanika madžarska in romunska vlnda podpisali madžarsko-romunski spora/.uin, da se umaknejo' čete nekaj kilometrov od mej. Romunski politični krogi pozdravljajo mirno rešitev spornih vprašanj med Romunijo in Madžarsko ter smatrajo, da mobilizacija Madžarske ni naperjena samo proti Romuniji zaradi uresničitve madžarskih revizionističnih zahtev v Transilvaniji. Zato je tudi Romunija morala objaviti splošno mobilizacijo. Glede te mobilizacije v Romuniji izjavljajo, da ima to defenzivni značaj. Odstopitev Besarabije in Bukovine Sovjetski Rusiji ni rezultat politične ali vojaške kapitulacije, temveč predstavlja največjo žrtev, ki jo je Romunija doprinesla za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi. V zvezi z vojaškimi ukrepi, ki sta jih napravile Madžarska in Bolgarija, romunski dobro poučeni krogi zatrjujejo, da Madžarska in Bolgarija ne bosta storili ničesar, kar bi moglo rušiti mir na jugovzhodnem delu Evrope, čeprav se stalno opaža vedno večja napetost
med Madžarsko in Romunijo.
*
Metaksasova izjava
Atene, 2. jul. AA. Atenska agencija. O priliki otvoritve gledališča v Solunu je ministrski predsednik Metaxas dal zastopnikom časopisja izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Noben potres ne sme skaliti našega pogleda in nas oddaljiti od tako težke, toda tako lepe poti življenja in intelektualnega ustvarjanja, ki je skozi vsa stoletja predstavljala močno orožje Grčije. V tem duhu je Grčija živela, si pridobila slavo in služila vsemu človeštvu. Beseda sloga je simbol in okoli tega simbola, ki združuje in brati, se bo vedno gradila civilizacija narodov na zemlji.
Časopisi še dalje objavljajo obširne podrobnosti o prireditvah v Drami in poudarjajo prizadevanja A1etaxasove vlade za napredek in blagostanje Trakije, zibelke popolnoma homogenega grškega prebivalstva, ki ima vse značilnosti in vse vrline grškega plemena.
da bomo res korakali po poti napredka, ki ni samo v samem znanju, ampak tudi in predvsem v nravstveni višini in globini naroda, ki hoče ustvarjati v telesnem in duševnem zdravju za svojo celoto, neodvisnost in duhovni dvig vsega človeštva. Vsi. ki bodo tako sodelovali za kulturni in moralni preporod jugoslovanskih narodov v močni in složni državi, bodo gotovo želi sadove svojega truda v zavesti, da so narodu res koristili in bodo tudi — to jamči oseba našega prosvetnega ministra — deležni vse skrbi vlade tudi v gmotnem pogledu. Program dr. Korošca pomeni novo zarezo v dobah, ki jih je že prehodila naša mlada država, zarezo, ki more postati začetek nove dobe in ki bo to tudi zares, ker dr. Korošec nikoli ni govoril praznih besed. Mi pa moramo složno prispevati k temu načrtu dela, da bo čim prej in čim globlje postal živa in plodovita resnica, saj uresničili se more le v globini naših src.
Romunija odpovedala angleške varščine

Priprave za napad na Anglijo
**im, 2. julija, b. Zasedba malih ribiških otokov v kanalu La Manche v Rokavskem nre-livu po nemških četah smatrajo tukajšnji kroga kot začetek nemškega napada proti Veliki Britaniji, ki bo v vsej silovitosti pričel prihodnje dni.
Italijanski listi prinašajo strokovna poročila svojih vojaških dopisnikov in povdarjajo, da Velika Britanija ne more storiti nič drugega, kakor da se omeji na obrambo svojega področja. Nemčija lahko po svoji volji izbere metode in taktiko, ki ji bo ugajala v vojni proti Angliji. Nemčija lahko v svoji bliskoviti vojni prične najprej uničevati britanska oporišča in Inke kot tudi industrijska središča, in obenem lahko tudi izkrca svoje čete v Veliki Britaniji.	.....
Nemčija pa ima se drugo izbiro borbe proti Angliji, namreč da zoži obroč od Norveške in vse kontinentalne obale z letalskimi in pod-morničnimi podvigi v Severnem morju in na Atlantskem oceanu izzove v Angliji lakoto. Nemčija bo po mnenju »Popola dTtalia« v enem ali drugem slučaju dosegla svoj cilj in prisilila Veliko Britanijo, da položi oro/je. Ni še znano, za katero od obeh načinov borbe se je odločilo nemško vrhovno poveljstvo. Veliko Britanijo čaka obračun in odveč je vsaka iluzija, ker bosta Nemija in Italija izsilili mir ■šele tedaj, ko bo Velika Britanija poražena in prisiljena, da se uda kakor se je udala rran-
cija.	, ,,
Rim, 1. julija, b. Diplomatski urednik agencije Štefani izključuje možnost, da bi mogla odločilni napad na Veliko Britanijo zavreli kakšna mirovna pobuda. Zaradi tega .je smatrati, da je vojna prešla v kritično stopnjo. V zvezi s tem opozarjajo na nemško uradno poročilo, ki kategorično zanika glasove o mirovnih pobudah, ki naj bi jih storila sama Nemčija. Te govorice širi britanska vojna propaganda z namenom, da ublaži veliko nervoz-nost britanske javnosti, ki v strahu in vznemirjena pričakuje napoved nemške ofenzive proti Veliki Britaniji.
London, 2. julija. A A. Reuter: Letalsko ministrstvo sj>oroča, da je o priliki bombardiranja nekega mesta na severozahodnem škotskem bilo ubitih 12 oseb, t8 pa ranjenih. Nemška letala, ki so včeraj bombardirala to mesto, so vrgla večje število bomb.
London, 2. julija. AA. Reuter: Nemška letala so izvršila polet nad severovzhodno škotsko C) priliki bombardiranja so bile poškodovane tri hiše in ubite štiri osebe. Na nekem drugem kraju so bili ubiti štirje otroci, ki so se /a časa bambardiranja igrali na ulici. ^
London, 2. julija. AA. Reuter: Sovražna letala so izvršila v toku minule noči napade na več krajev v jugozapadni Angliji. Okoli polnoči je bilo vrženih več bomb. Protiletalsko
topništvo je stopilo takoj v akcijo. Kolikor se je moglo doslej zvedeti, so bile ranjene štiri osebe.
Preosnova angleškega letalstva
London, 2. jul. t. Reuter. Danes popoldne je bila seja v angleški spodnji zbornici, kjer je govoril prvi letalski minister sir Archibald Sinclair. V svojem govoru je pojasnjeval, kako bo preurejeno angleško letalstvo, zlasti pa bodo preosnovani vsi tisti oddelki, ki skrbe za letalski naraščaj in letalski pouk. Vse to se bo zgodilo že v bližnjih mesecih.
Vse priprave v tej smeri, prav tako pa vse nadzorstvo nad letalsko proizvodnjo je prevzel letalski jjodmaršal Oarrond.
Za njim je govoril podpredsednik vlade major Atlee in izjavil, da ne more povedati, kdaj bo predsednik vlade Churchill podal poročilo o razvoju vojne. Churchill želi podati poročilo čimprej, vendar pa hoče, da bi sam odločil, kdaj lahko jjoda izjavo v javnosti.	....
Nato je govoril vojni minister Eden, ki je izjavil, da so bile poljske in češke čete, ki so prišle v Anglijo, reorganizirane in da so zelo dobrodošle za nadaljevanje borbe proti skupnemu sovražniku.
Kapitan Balfour je nato sporočil spodnji zbornici, da so bila pogajanja za izdelovanje letal za Anglijo v Ameriki prekinjena tedaj, ko je Ford izjavil, da hoče izdelovati letala samo za obrambo Amerike.
Ottawa, 2. jul. AA. Reuter. Minister za preskrbo je izjavil, da so bili v industriji kanadskega letalstva doseženi takšni uspehi, da bo velik del prvotnega načrta za izšolanje letalcev, za kar je bil določen čas dveh let, izveden v enem letu.
Anglija nabira letalce v Palestini
Jeruzalem, 2. jul. t. Reuter. V Palestini je posebna organizacija začela nabirati letalske pripravnike med domačini, med Arabci in Židi. Po cestah vise veliki letaki, ki vabijo v vseh jezikih, da naj se mladeniči prijavljajo v letalstvo.
Anglija ima ie nezaposlene
London, 2. jul. (BNA). Vlada je predložila zakon, da se nezaposlenim poveča njihova brezposelna podpora. Sicer pa je bilo zadnje dni število brezposelnih zmanjšano za 92.000.	.
Javljajo, da bo v Kanadi dobra letina pšenice, ker so bili posevki mnogo večji kakor prejšnja leta.
Za drugo vojno posojilo, ki je bilo te dni razpisano, je v prvih petih dneh bilo podpisanega 40 milijonov funtov posojila.
Najnovejša odredba britanske vlade prepoveduje izvoz nakita, poštnih znamk in drugih dragocenosti iz Velike Britanije.
Mussolinijevo pismo
princu Piemontskemu
Ali bo šla Španija ¥ volno?
London, 2. jul. b. Poročila, ki so prispela od zanesljivih in dobro poučenih opazovalcev iz Španije, potrjujejo, da ni nobenega dvoma, da bo Španija v najkrajšem času potegnjena v vojno.
Publicist Ewer je sporočil »Daily Heraldu«, da za to obstojajo močni razlogi, ker mora Španija omogočiti nemškim vojnim silam aktivno sodelovanje na španskem jx>dročju. Premirje s Francijo je ustvarilo takšen položaj in tako radikalno spremenilo stališče posamezni hdržav, da se odločitev Španije, da ostane izven sedanjega spora, skorajda ne bo mogla izpolniti. Merodajni krogi so ugoto-
vili, da se pri Hendayeu zbirajo močne nemške oklopne enote, ki se stalno vadijo in dobivajo nove okrepitve. Že zaradi tega domnevajo politični krogi da je Španija pred usodepolno odločitvijo, kajti vojni krogi računajo, da bo v kratkem sledil kombiniran napad na Gibraltar. V vojnem načrtu je določena ustvaritev varnostne cone v Tangerju in Ceuti na severnoafriški obali. Splošno pozornost je v zvezi s tem izzvalo dejstvo, da so pred kratkim v paradi v San Sebastianu sodelovale tudi enotne nemških oklopnih divizij, ki so prsipele tja na poziv španske vlade.
Rim, 2. juli ja. A A. Štefani. Mussolinl je poslal poveljniku skupine italijanskih armad na zahodnem bojišču, princu Piemontskemu, sledeče pismo:
Vaši visokosti o priliki vrnitve v Rim želim ponoviti izraze svojega globokega zadovoljstva nad disciplino čet, ki jim poveljujete. Divizije in oddelki, ki sem jih imel čast videti, so bile divne.
Italijani in tujci morajo vedeti, da sp je 21., 22.. 23. in 24. junija odigralo to, kar zasluži vso pohvalo. Te podvige je izvedla italijanska vojska na 200 km široki bojni črti in v višinah med 2 in 3 tisoči metrov ob neprijetnih snežnih viharjih.
Haljam in tujci naj vedo, da se je od Malega sv. Bernarda do bregov reke Rodana zrušil sistem alpskih Maginotovih utrdb pod pritiskom italijanske pehote, ki je ta sistem prebila v globino od 8 do 32 km.
Italijani in tujci nai vedo, da so se Francozi, ki so se umaknili v pečine, kjer so imeli topove vseli vrst, upirali z vso silovitostjo do kraja, to je vse do premirja, da celo nekaj ur potem, ko so zvedeli, kaj se je dogodilo tudi v ostalem delu Francije.
Italijani in tujci naj vedo, da so se Francozi sami čudili vzdržljivosti, ki jo je pokazala italijanska pehota in artilerija. Pionirski bataljoni so uspešno sodelovali pri naskokih.
Italijani in tujci naj vedo, da je bil boj težak in krvav. O tem pričajo številni vojaki, ki so bili vrženi iz sjroja. V skladu s pravili bo objavljen seznani onih, ki so padli na poliu časti. Kar se tiče ranjencev, ki sem jih obiskal v bolnišnicah, izjavljam, da je težko na svetu najti še kako drugo pleme, ki bi preneslo tolikšne fizične napore, kakor so jih prenesli Italijani tolike mirnosti in samozatajevanja.
Mussolfniievd brzojavka letalcem
Rim, 2. julija. AA. Štefani. Mussolini je poslal državnemu podiajniku v letalskem ministrstvu in načelniku štaba italijanskega zrakoplovstva generalu Pricolu naslednjo brzojavko:
S|>oročite letalcem in jjosadkam letalstva, da italijanski narod z upravičenim ponosom zasleduje njihovo delavnost. Te prve dni letalskih bojev so dokazali, da je duh bojevnikov v zraku vreden Francesca Baracce. — Mussolini.
Fiancpsco Raracca je bil eden najslavnejših italijanskih letalcev za časa svetovne vojne in je sestrelil pri spopadih 34 sovražnih letal.
Graziani je novi guverner Libije
Rim, 2. julija. AA. DNB. Poveljnik italijanskih oboroženih sil, general Graziani, je bil imenovan tudi za generalnega guvernerja Libije.
Dosedanje žrtve letalskih napadov
Rim, 2. julija. AA. Štefani: Uradno objav-javljajo podatke o žrtvah med civilnim prebivalstvom zaradi sovražnih letalskih napadov od II. do 13. junija. Mrtvih je bilo 91, od teh 77 zaradi bonibnih eksplozij, štiri osebe pa so
ubili kosi protiletalskih granat. Ranjenih" je bilo 392, od teh 339 od sovražnih bomb, 23 od drobcev protiletalskih graput in 29 pri pomorskih operacijah. Ena osebu je bila ubita od sovražne artilerije.
Milan, 2. julija AA. DNB: V Milan je prispelo zastopstvo španskih letalcev j>od vodstvom polkovnika Vicenta Roixa Miranda. Zastopstvo si bo ogledalo najvažnejše ustanove italijanskega letalstva.
Italijanski železniški promet zopet reden po 15. juliju
Rim, 2. julija. AA. DNB: Italijanski železniški promet bo od 15. julija dalje spet normalen.
Delovanje angleške mornarice v Sredozemlju
Kairo, 2. julija. AA. Uradno poročilo britanske mornarice pravi: Britanske morske in letalske sile so nastopile v vzhodnem delu Sredozemskega morja med 27. in 30. junijem in so uničile štiri italijanske jjodmornice. Pri jiotopitvi italijanske kontratorpedovke »Espe-ro« 27. junija se je rešilo 44 članov posadke. Iz neuradnega vira se je zvedelo, da je bilo nekaj članov jiosadke z italijanskih podmornic, ki so preživeli katastrofo, rešenih. Britansko mornariško ministrstvo v zvezi s tem pripominja, da se je število italijanskih jjodmornic, ki so bile uničene pretekli teden, dvignilo na 13.
London, 2. julija. AA. Reuter: Poročajo, da niti ena britanska ali zavezniška ladja, ki jo omenja admiraliteta v današnjem seznamu potopljenih ladij, ni pretrpela nobene škode v Sredozemskem' morju. Na j>odlagi tega se more sklepati, da niti ena teh ladij ni bila potopljena od italijanskih podmornic.
Boji v Afriki
Kairo, 2. julija. AA. Reuter. Včeraj je bil izveden uspešen napad na Oondar v Abesiniji. Letala, ki so bila raztresena po raznih krajih, so bila bombardirana. En bombnik je bil zažgan, drugih pet pa resno poškodovanih. Napadeni so bili dalje hangarji in smo jih z neposrednimi zadetki uničili. Bomba je zadela tudi eno večjih cest. Ta naš napad je bil izveden do kraja kljub hudemu ognju protiletalskih topov. Nismo imeli nobenih izgub. Oddelek bombnikov je izvedel napad na Augusto ob vzhodni obali Sicilije. Po tem napadu so izbruhnili požari v tamkajšnji rafineriji. Videti je bilo ogromne oblake črnega dima. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila.
Nairobi. 2. julija. AA. Reuter. Uradno sporočilo, ki je bilo snoči ob javljeno, pravi, da so " italijanske čete na abesinski meji izvršile napad proti angleškim položajem. Pred začetkom napada je bil močan topniški ogenj. Angleške izgube so neznatne. Sovražni napadi so bili odbiti.
i <*,?>':> ■>■<■ ss. »I
Belgija pod nemško upravo
Bruselj, 2. jul. AA. DNB. Šef vojne in civilne u,na'e v Belgiji Raeder je dat izjavo predstavniku lista »Briisseler Zeitung« o nalogah, ki jih je začela nemška uprava reševati v Belgiji. Raeder je med drugim izjavil:	.
Obnova belgijskega gospodarstva je naletela takoj v začetku na velike težave. Belgijski ministri in vodje posameznih upravnih oddelkov so po naročilu svoje vlade pobegnili v Anglijo ali Francijo. Pregled položaja je bil otežkočen, ker je prenehalo funkcioniranje prometnih sredstev. Posebno velike težave pa so nastale še zaradi tega, ker je bila četrtina belgijskega prebivalstva evakuirana ali pa se je nahajala na begu. Številna podjetja za preskrbo prebivalstva ter številne tovarne so bile znatno poškodovane ali porušene. Denarna sredstva so odpeljali. Promet je bil uničen in to posebno avtomobilski promet, ker je vojska rekvirirala zase večino tovornih avtomobilov. Večina podjetij ni imela surovin in premoga.
Zaradi energičnih ukrepov nemške uprave so se sedaj razmere na mnogih področjih zboljsale m postavljene so nove osnove. Podpiranje številnih brezposelnih delavcev je zagotovljeno s krediti, ki so jih dobile vse občine. Pogajanja s francoskimi in valonskimi gospodarskimi združenji so dala ugodne rezultate ter sta se obe organizaciji izjavili za skupno praktično sodelovanje v bodočnosti. Številna podjetja so nadaljevala delo pod staro upravo ali pod novoimenovanimi komisarji. Veliki načrt javnih del, ki se izvaja, je znatno zmanjšal število brezposelnega prebivalstva Nujna dela države in občin so omogočila zaposliti takoj čez 30.000 delavcev. Četudi so bile poškodovane elektr. centrale in elektr! vodi, je večina elektrarn in vodovodov že popravljena. Preskrba z vodo mest Bruslja Oan-da Brugesa in Ostendea. kjer so bile poškodovane vodovodne cevi, je zagotovljena. Premogovniki so začeli delati. Čuvanje javnega reda je bilo poverjeno prejšnji belgijski mestni policiji in oroznistvu. Zdravstvena služba je reorganizirana, ker so številni zdravniki odpotovali iz svojih krajev in ker ie bil del lekarn uničen. Preostale lekarne niso lme-e dovoli zdravil in ambulantnega materiala. Zaradi neposredne bližine bojišča je obstojala nevarnost nalezljivih bolezni. Novi organizaciji se je posrečilo popraviti številne porušene in poškodovane prometne objekte. Sodišča in poste ponovno dela jo in tudi šole so odprte. Zaradi slabe politike pri zbiranju zalog življenjskih potrebščin in slabe gospodarske politike prejšnjih vlad je preskrba z ž vljenjskimi potrebščinami posebno težka. Toda »udi na tem polju je nemška vlada izdelala obsežen načrt, ki se je pokazal kot konstruktiven. Ne £> treba dolgo čakati na rezultate nove gospodarske politike, ki jo vodi nemška uprava v sodelovanju z belgijskimi oblastmi.
Belgijski premogovniki niso poškodovani
Bruselj, 2. jul. AA. DNb. Novoitnenovani komisar Fervilgen je izjavil, da je za prihodnjo
zimo zagotovljena proizvodnja premoga. Premogovniki v Limburgu niso poškodovani ter se je delo v njih začelo takoj, ko so Nemci zasedli kraj. Tudi škoda v pregovnikih pri Liegeju m tako velika ter so popravljalna dela že končana. Tudi premogovniki v pokrajini Charleroi-Montreal bodo v kratkem začeli obratovati. Rudarji, ki se nahajajo v ujetništvu, bodo v kratkem spuščeni na svobodo, tako da tudi vprašanje delovnih moči ne bo povzročilo nobenih težav.
Majski pri Halifazu
Nemško mnenje
o položaju v Siriji
če bi Angleži hoteli zasesti Sirijo, bi se morali zanjo vojskovati
London, 2. julija. A A. (Reuter.) Sovjetski veleposlanik Majski je obiskal danes Foreigne ofi-ce. Zvedelo se je, da se je tam razgovarjal o tekočih zadevah.
Kenfski vojvoda se je vrnil v London
London, 2. julija. AA. (Reuter.) Kentski vojvoda, ki je zastopal kralja Jurija VI. na svečanostih o priliki proslave 800 letnice portugalske države, se je vrnil v London.
Berlin, 2. julija. AA. DNB. Angleška vlada je razširila v javnost gotove vesti, ki razkrivajo angleške načrte na Bližnjem Vzhodu. S temi vestmi angleška vlada opozarja, da mora ustavitev sovražnosti v Siriji, ki jo je ukazal general Mittelhauser, smatrati za ogrožanje britanske nadvlade na Sredozemskem morju in zato ona ne more dovoliti no- . bene akcije, ki bi utegnila škodljivo vplivati na I obveznosti, katere je Anglija prevzela za obrambo držav na Bližnjem Vzhodu. To je, — tako piše vojni dopisnik DNB-ja — odgovor Anglije na sklep generala Mittelhauserja, da korektno izvrši povelje maršala Petaina.
Nenadni odhod generala Weyganda v Bejruth je pospešil delavnost londonske vlade. Zdi se, da se bo zdaj zgodilo tisto, kar se je že nekaj dni pričakovalo. Francoska vzhodna armada ne sodeluje več z britansko vojsko na Bližnjem Vzhodu^ in je to za Anglijo težak udarec. Uradno sporočilo londonske vlade naj bi pripravilo javnost na skorajšnjo akcijo Velike Britanije. Ni mogoče misliti, da bi general Mittelhauser brez boja dovolil, da bi angleške čete zasedle Sirijo. Armada generala Weyganda ima vsekakor nad 130.000 vojakov, težko arlilerijo in bombnike. Ni znano, ali se ladjevje francoske vojne mornarice mudi v sirskih pristaniščih. Če Angleži zdaj podvzemajo korake v Siriji, potem jim preti nevarnost, da se bodo morale njihove čete boriti na dveh straneh, v Siriji in v Egiptu. Tak angleški korak bi rodil brez dvoma posledice mednarodnega značaja. Turčija je pred nekaj dnevi sklenila s Sirijo pogodbo, po
Cernovice, glavno mesto Bukovine, ki so ga zasedle sovjetske čete
kateri se obe državi zavezujeta, da bosta ozemeljske spremembe dovolili samo na podlagi medsebojnega soglasja. Na ta način je Turčija spet pokazala svoje dejansko zanimanje za Sirijo.
Nemško vojno poročilo
Glavni stan voditelja rajha, 2. julija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
30. junija in 1. julija so nemške letalske sile izvedle napad na britanska otoka tfueriiesey in Jersey v Kanalu, Najprej so se izkrcali na teh dveh otokih oddelki nemške vojske z letali, zatem pa oddelki vojne mornarice in končno oddelki su-hozemske vojske. Pri tej priliki je neko nemško ogledniško letalo sestrelilo pri spopadu v zraku angleški bojni letali vrste Bristol Blenheim. Pri ogledniških poletih nad Kanalom so nemške letalske sile izvedle včeraj napad na neko britansko obalno patrolno ladjo vzhodno od Tor-quaya ter povzročile na ladji požar. Nadaljni uspešni napad ie bil izveden na luko Vyg na severnem Škotskem. V noči od 1. na 2. julij so naša bojna letala ponovno napadla pristaniške naprave ob bristolskem prelivu. Opaziti je bilo požare in eksplozije.
Pri napadu, ki so ga preteklo noč izvedli britanski letalci na posamezna mesta v severni in zahodni Nemčiji so padle bombe tudi na Iviel, niso pa naredile nobene škode. Ubitih je bilo nekaj civilistov. Naša protiletalska artilerija je sestrelila pet sovražnih letal, poleg tega pa o priliki sovražnega nočnega napada na Kiel še dve. Zadnji dve letali so zbili na tla protiletalski topovi nemške vojne mornarice. Tri naša letala so izginila. Skupno število sovražnih letal, ki so bila sestreljena pri spopadih v zraku 30. junija in 1. julija, znaša po najnovejših podatkih 23.
Rim, 2. julija. AA. DNB. Italijanski listi pišejo
0	neprestanih napadih nemških letal na Veliko Bri-tanjo ter poudarjajo uspehe nemških bombnikov. >Popolo di Roma* pravi, da bo Velika Britanija morala spoznati nevarnost, ki ji čedalje bolj preti iz zraka
»Mešsaggeroc tudi poudarja uspehe nemških bombnikov.
Berlin. 2. julija. A A. Britanska otoka Guerne-sey in Jersey, ki o njunem zavzetju govori današnje poročilo vrhovnega poveljstva, sta posebnega pomena v sedanjem vojnem položaju. Najsevernejši otok v Kanalu, Aldernoy je postal po zavzetju obeh glavnih otokov za Anglijo brez pomena. Širši javnosti do zdaj ni bilo znano, da sta bila ta dva otoka med Normandijo in Bretagno v britanskih rokah. Po zemljepisnem položaju sta otoka Guer-nesey in Jersey sestavni del francoske obale. Dosedanja britanska oblast nad tema otokoma je preostanek stoletnega boja, ki ga je Anglija vodila proti Franciji pred koncem srednjega veka.
Nemški letalski oddelki so nadaljevali tudi 1. julija s svojimi napadi na Anglijo in to z velikim uspehom. V današnjem poročilu vrhovnega jKiveljstva je treba posehno poudariti uspehe protiletalske artilerije in letalstva ter končno vojne mornarice o priliki nočnih napadov britanskih letal na posamezne pokrajine nemškega rajha. Tudi nočni napadi britanskih letalskih sil. o katerih je sovražnik dozdaj mislil, da se daio izvesti z raz.-
1	meroma majhnim tveganjem, so bili uspešno odbiti.
Pred gospodarskimi reformami - pri nas
uslug ter z njo meriti njihovo gospodarsko vrednost? Oo sedaj je že ni nihče odkril. Zaradi tega so vsa danes obstoječa gospodarstva sveta, tudi sovjetsko, ostala pri subjektivnem merjenju vrednosti gospodarskih dobrin v denarnih enotah.
Vsa gospodarstva razen sovjetskega merijo vrednost gospodarskih dobrin s pomočjo trga, t. j. tako, da jemljejo za osnovo gospodarskega računa ceno, t. j. v denarju izraženo vrednost, ki nastane na ravnotežnem križišču med povpraševanjem po določeni gospodarski dobrini in ponudbo te iste dobrine. Tako dela v bistvu, čeprav na svoj način in pod zanesljivim nadzorstvom javne oblasti tudi nemško gospodarstvo, na katerega se očividno in-direktno sklicujejo tisti, ki bi radi kar čez noč po vzoru Buharina denarju odvzeli njegov smisel.
Tudi sovjetsko gospodarstvo meri vrednost gospodarskih dobrin in izraža,cene v denarju, ker enostavno drugače ne more. Sovjetske cene pa ne nastajajo na trgu oz. na način, ki bi upošteval tržni položaj, t. j. kot socialni rezultat vrednotenj vseh konkretnih zainteresiranih cenilcev (ponudnikov in povpraševalcev oz. njihovih skupin) fizične enote določene dobrine, temveč so predmet administrativnih odlokov oz. vnaprejšnjih načrtnih določb osrednje državne oblasti. Sovjetske »cene« so torej ne le predmet subjektivnega vrednotenja avtoritarnega središča, temveč so v pravem pomenu besede samovoljno določene brez slehernega objektivnega oslona.
No, denar bo preživel kratko dobo življenja njegovih besednih grobokopov.
Načrtno gospodarstvo
In načrtno gospodarstvo? S to krilatico se že dolgo šari, ne da bi vedeli, kaj razni načrtofili prav za prav hočejo. Načrt pomeni z ozirom na gospodarstvo vnaprej zavestno na papirju določen gospodarski postopek za krajše ali daljše razdobje. Načrtno gospodarstvo pa naj bi pomenilo narodno gospodarjenje po vnaprej določenem načrta. Ker denarja ni mogoče iz gospodarskega življenja izločiti in je zaradi možnosti določitve količinskih in kakovostnih razmerij med različnimi gospodarskimi dobrinami, ki naj se proizvedejo, treba vsako dobrino in njene produkcijske činitelje ozir. njih porabo izraziti tudi v denarnih cenah, mora načrtno vodstvo pač samo vnaprej vsako načrtno postavko izraziti v njeni denarni količini (vrednosti, ceni). Ker pa smo videli, da skupne objektivne tehnološke enote, v kateri bi bilo mogoče matematično izraziti vrednost različnih gospodarskih dobrin, ni, trga pa tudi ne, — ne preostane načrtnemu vodstvu drugega, kot da neposredno administrativno določi vsaki načrtni postavki denarni izraz kot si domiilja, da ji gre. Pri tem se more opirati na prav tako namišljene »potrebe« ljudskega občestva, kateremu naj bi dotično gospodarstvo preskrbovalo gospodarske dobrine. A če je mogoče izračunati nek približni povprečni fiziološki minimum temeljne prehrane, minimum potreb po stanovanju in obleki, tega ni mogoče z družbenega središča znanstveno zanesljivo ugo-, ... toviti niti povprečno glede splošnih potreb višje In vprašanje menla gospodarske^ vreiinostiI	niti gle(je zgoraj označenih temeljnih po-
treb za vsakega poedinega človeka. To so namreč neznane, vedno se izpreminjajoče postavke izrazito subjektivno-človeške narave, ki jih ni mogoče vnaprej ugotoviti in individualno spoznati iz nekega oblastvenega središča, kakor je to mogoče n. pr. za finančne potrebe države. Poleg tega dr-žavno-načrtno gospodarstvo tudi ne more v zaposlitvi produkcijskih činiteljev v produkcijskem procesu ravnati po edino smotrenem načelu najmanjšega sredstva za dosega določenega namena. Zato je v neprestani nevarnosti nenadzorljivega razsipavanja s produkcijskimi činitelji. Znano je, da sovjetsko gospodarstvo producira z neprimerno visokimi stroški, ki redno prekoračijo načrtno že predvidene stroške.
Ne le, da zahteva podržavljeno načrtno gospodarstvo odsotnost sleherne svobode in kruto realnost vseobsegajoče diktature brez možnosti kritike po sovjetskem vzoru, temveč je tudi samo v svojem načrtnem bistvu ujeto v brezizhodno samovoljnost, ki mu jemlje možnost samokontrole in jamstvo gospodarske smotrenosti v produkciji. — Takega podržavljenega in birokratiziranega načrtnega gospodarstva po sovjetskem vzoru si pač nihče ne more želeti.
Obenem s kulturno-političnimi spremembami, ki jih je dobršen del Evrope doživel po prvi svetovni vojni, se vrše miselni obrati tudi na področju gospodarskega pojmovanja. Odmevi novih gospodarskih nazorov so v zadnjih časih segli tudi do nas.
Slišali smo izjave, ki so se dotaknile nekaterih bistvenih pojmov gospodarskega življenja: pomena in vloge kapitala in dela v gospodarskem procesu; samega osrednjega vprašanja gospodarskega življenja, t. j. pojma vrednosti gospodarskih dobrin oziroma merila gospodarske vrednosti; problema načrtnega gospodarstva in podobno.
Kapital naj bi v nekem smislu prešel v javne, t. j. državne roke. Merilo vrednosti da ni več denar, temveč delo. Gospodarsko življenje v celoti naj bi bilo načrtno upravljano itd.
Socialno in gospodarske spremembe
Nekaj* drugega 60 socialne reforme, neka) drugega pa gospodarske spremembe. Naj bo socialni red tak ali tak, kapital je in bo ostal eden izmed treh činiteljev proizvodnje, ki so: narava in njene sile, umsko in ročno delo ter kapital. Ni obrtniške proizvodnje brez obrtniških delavnic in orodja. Ni industrije brez tovarn, strojev in gonilne sile. Ni transporta brez prevoznih naprav. Ni naprednega poljedelstva brez minimalne uporabe poljedelskih strojev in umetnih gnojil. Ni produkcije brez kredita, t. j. časovno anticipiranega (vnaprej izvršenega) finančnega kritja in časovno porazdeljenega odplačevanja produkcije dobrin, ki bodo gospodarsko koristne šele v bližnji ali dalnji bodočnosti. Kredit pa terja varčevanje, t. j. na-membo določenega dela narodnega donosa ozir. dohodka za tvorbo (finansiranje) potrebnih kapi-talov. Če bi vse sproti potrošili, kar se proizvede, t. j. če bi producirali samo potrošne dobrine, bi v doglednem času od treh temeljnih činiteljev proizvodnje ostala samo dva: narava in delo. Tretji, kapital, pa bi polagoma razpadal in končal v kupih ruševin, ker ne bi bilo sredstev za njegovo obnavljanje in nadaljnji razmah.
Izpadi proti kapitalu imajo lahko svoj zelo upravičeni socialni pomen, t. j. da zahtevajo gotove zelo potrebne in upravičene reforme na področju posesti kapitala in uporabe dohodkov od kapitala. Bilo bi pa v celoti nesmiselno, nejasno se zaletavati v sam gospodarski pomen kapitala. — Klasičen primer takega logičnega nesmisla je bila n. pr. »teorija kupne moči«, ki jo je skovala francoska ljudska fronta tragičnega spomina. Ta »teorija« se je namreč zaletela v kapital kot tak in holela njegove dohodk-j enostavno prenesti na delo. Čeprav je ta bistveno antigospodarski eksperiment trajal samo dve leti, je to vendar zadostovalo, da je celo gospodarsko in socialno močno uravnovešena Francija gospodarsko ohromela in kmalu nato tudi vojaško podlegla.
Merilo gospodarske vrednosti
Nekateri bi hoteli enostavno z nekaj besedami to vlogo odvzeti denarju in jo prenesti na bogve kakega drugega činitelja. Na katerega? Če hočem dve različni stvari meriti, ju moram najprej prevesti na skupni imenovalec, na skupno merilno enoto. Enega para čevljev ni mogoče enostavno sešteti s parom volov in tudi ne naravnost vedeti, koliko parov čevljev je vreden par volov. Marks je hotel problem rešiti tako, da je naučno vse reduciral na skupno enoto enostavnega socialno potrebnega dela. Vsaka gospodarska dobrina naj bi bila toliko vredna, kolikor enot enostavnega dela je v danih razmerah potrebno za njen nastanek. Na videz zelo logična rešitev. Toda, kaj je to enota enostavnega dela? In kako razporediti različne vrste dela in kako jih razčleniti in privesti na skupni imenovalec »enostavnega dela«? Koliko ur »enostavnega« zidarskega dela je n. pr. vredna ena ura »višjevrstnega« dela arhitekta? Ali, kako reducirati na enote »enostavnega« dela gospodarsko dobrino, ki je rezultat tehnično najbolj kompliciranih produkcijskih procesov ,v katerih je na celi vrsti stopenj udeležen tehnični kapital? Že preprosta pamet nam pravi, da ni nobenega objektivnega tehnološkega merila za ugotavljanje matematičnega vrednostnega razmerja med različnimi vrstami dela in gospodarskih dobrin. Uporabnost Marksove zamisli je enaka ničli. Niti SoVjeti si z njo niso vedeli pomagati in so jo na celi črti zapustili.
Ali pa je namesto dela kaka druga tehnološka, matematično izrazna enota, na katero bi bilo mogoče spraviti vse vrste gospodarskih dobrin in pa
Zgledi drugod
V Nemčiji se tudi govori o nekem načrtnem gospodarstvu, v Italiji tudi, čeprav manj kot v Nemčiji. Toda v obeh primerih gre bolj za okvirne programe kot za podrobne načrte, bolj za usmerjanje investicij kot za točni volumen (količino) in
kakovost produkcije. Država vodi, usmerja in nadzira, predvsem pa po gospodarskih panogah in po stanovskih skupnostih jkorporacijah) organizira narodno gospodarstvo v namenu, da ne bi bili zanemarjeni narodni in socialni oziri. Ne postavlja pa se država in njena administrativna birokracija namesto poedinih gospodarskih edinic, njihovih panog in stanovskih skupin. Zato Nemčija ni izvedla načelne ekspropriacije in ne pokolja podjetnikov, temveč jih je rajši vzela pod svoje bistro oko. V kolikor so v Nemčiji in Italiji cene predmet oblastvenih ukrepov, se to godi na osnovi oblastvenega poznanja tržnih položajev v interesu ustaljenosti za narodno-gospodarsko ravnovesje in socialno pravičnost primernejših razmerij med blagovnimi cenami vsen vrst in dohodki.
Sovjetsko gospodarstvo je državno-načrtno bl-rokratizirano in samovoljno ter zato brez možnosti samokontrole in brez jamstva gospodarske smotrenosti.
Nemško in tudi italijansko gospodarstvo pa je oblastveno uravnano in nadzirano, predvsem pa organizirano tržno gospodarstvo in torej v možnosti samokontrole in pa gospodarske smotrenosti (možnost ravnanja po načelu najmanjšega sredstva). Rek o delu kot osnovi gospodarske vrednosti ima v Nemčiji in Italiji splošno načelni pomen kot izraz temeljne resnice, da brez dela ni mogoče okoristiti se z gmotnimi dobrinami narave. Gospodarsko-tehnično pa ima ta rek v vsej
kredit ne počivata na trdo določenem razmerju do zlate podlage, temveč se njuna količina in razsežnost prožno ravna v razmerju do produkcijske dejavnosti oz. tržnih transakcij, lnflacionistični nevarnosti so s tem lahko postavljene le še zanesljivejše meje, kot pa jih predstavlja zlata podlaga (prim. Amerika in njene metode steriliziranja zlata). Toda Nemčija je to revolucijo na področju de-narstva in kredita mogla izvesti brez pretresov le zaradi tega, ker poleg domačega gospodarskega življenja popolnoma obvlada tudi gospodarske odnose z zamejstvom.
Jasnost je potrebna!
Ako se hočemo pri nas resno priprjviti na napovedane globoke in razsezne gospodarske reforme, moramo najprej ustvariti absolutno jasnost v temeljnih gospodarskih pojmih, ki tvorijo ABC gospodarskega poznanja Drugače se utegne zgoditi, da bomo lepega dne padli v avanture, katerih naše mlado gospodarstvo, ki je šele na pravih začetkih svojega razmaha, ne bi preneslo.
Gospodarsko življenie ima določeno vrsto zakonitosti, preko katerih ne more nobena doktrina in nobena reforma, tudi če bi si nadjala socialni naslov.
Korporativizem, združen r močnim strokovno-političnim vodstvenim načelom v gospodarskem življenju, je edina zanesljiva pot gospodarske in socialne obnove, ki bo obenem služila splošnim
Nemčiji svoj opredeljen zožen pomen v odnosu do I narodnim in socialnim zahtevam in potrebam člo-denarnih emisij in kreditnih razsežnosti: denar in * veka-osebe.	Di. C. Žebot.
Turški tisk poudarja, da bo ohranjen mir na Balkanu
Ankara, 2. jul. m. Z novo nastalim mednarodnim položajem po odstopu Besarabije in Bukovine Sovjetski Rusiji ter zahtevo Madžarske in Bolgarije po zadovoljitvi njihovih nacionalnih zahtev nasproti Romuniji se bavi vse turško časopisje ter poudarja, da se je zunanjepolitični položaj zadnje dni zelo zapletel.
Tako med drugim »Ulus«, poluradno glasilo narodne republikanske stranke, poudarja, da skušata Bolgarija in Madžarska popolnoma urediti romunsko vprašanje v smislu svojih revizionističnih teženj. »Ulus« misli, da obe državi ne bosta teh svojih teženj dosegli z vojno akcijo in sta prepričani, da bo Romunija pod malo manjšim pritiskom popustila zahtevam Madžarske in Bolgarije. V koliko je to mišljenje točno, »Ulus« ne more povedati. Romunja se po vseh znakih hoče upreti pritisku ter je na tozadevne ukrepe svojih sosedov odgovorila z še večjimi vojaškimi ukrepi. Tako sedaj prisostvujemo zanimivi igri, v kateri partnerji izvajajo pritisk s pošiljanjem čet na mejo, toda splošno prevladuje mnenje, da nobena stran ne namerava uporabiti teh čet. To je neke vrste vojna živcev, ki
brez dvoma predstavlja nevarnost za mir v tem delu sveta.
Z ostalimi vprašanji ter s stališča Turčije, ki ga zavzema do vseh teh vprašanj, se bavi drugi turški dnevnik »Džun Huriet«, ki med drugim pravi, da kar se Turčije tiče, ni treba nikomur več dokazovati, da je ta politika miroljubna in da stremimo za edinim ciljem, ki ga uresničujemo potom take politike, to je, da ohranimo mir. Turčija je prevzela gotove mednarodne obveze, ki so se svo-ječasno tolmačile na razne načine. Nekateri so smatrali, da bo Turčija brez dvoma stopila v vojno, kakor hitro poseže v vojno Italija. Tedaj še niso bili gotovi, da bo Italija res stopila v vojno. Danes je Italija že 20 dni v vojni vihri proti zahodnim silam in njihovim izvenevropskim kolonijam ob strani Nemčije. Toda Turčija ni stopila v vojno ter je po napovedi vojne zahodnim silam od strani Italije ohranila stališče nevojskujoče se države.
Turški dnevnik »Jenisabah« je prepričan, da zaradi vprašanja Dobrudže in Transilvanije ne bo prišlo do vojne.
Francoska vlada se je naselila ¥ Vichyju
Ženeva, 2. julija. Francoska vlada se je samo za 48 ur ustavila v Clermond Ferrandu. sedaj pa se je preselila v Vichy. Clermond Fer-rand se ni zdel primeren za urejeno delovanje vlade, ker je mesto prenapolnjeno z begunci. V Vichyju pa so že pred meseci, ko se je mislilo, da bo Zveza narodov morala svoj sedež iz Ženeve prenesti v Francijo, pripravili obsežne in lepe prostore v mogočnih zrlravi-liščnih hotelih, tako je zdaj vse pripravljeno, da se je mogla v Vichy naseliti francoski vlada.
(Vichy je najj>omembnejše francosko letovišče ležeče ob reki Allier. Mesto šteje 25.000 prebivalcev in slovi po svojih železnih in na-tronovih vrelcih, ki so zdravilna za želodčne bolezni, revmatizem in ledvične bolezni. Glavna sezona je od aprila do oktobra. Letno prihaja v mesto do 250.000 gostov.)
Pričetek demobilizacije v Franciji
Vojni minister je izjavil, da bo te dni pričela Francija demobilizirati in da bo prebivalstvu izdala nujna navodila, da se pobriga za obdelavo zemlje in za žetev pol jedel jskih pridelkov. Pri tem delu bo pomagalo tudi vojaštvo. Demobilizacija bo izvedena postopoma.
Francoski 2rd(e hočejo v Španijo
Tz francosko-španske meje poročajo, da so tako na francoski kakor na španski strani prijeli mnogo francoskih Židov, ki so hoteli pod-
Govor ameriškega vojnega ministra Stimsona
Amerika tudi ni varna pred zavojevanjem
Washington, 2. julija, t. Reujer: Danes je novi ameriški vojni minister Stimson govoril pred vojaškim odborom v senatu. Uvodoma je izjavil, da meni,_ da se Amerika ne bo zavarovala pred zavojevanjem, če bodo Amerikanci lepo sedeli prekrižanih rok in čakali na sovražnika, da bo prišel trkat na njihova vrata.
Mi zremo v oči nevarnosti, ki ji ni enake v vsej naši zgodovini. Ves čas, ki ga imamo na razpolago za svojo oborožitev, je v mnogočem odvisen od tega, kako dolgo bo angleško bro-dovje še gospodarilo nad Severnim Atlantikom. Zato je sleherna podpora, ki jo dajemo, da se ta obramba v Severnem Atlantiku nadaljuje, zelo koristna za nas vse v Ameriki.
Danes je položaj za nas mnogo bolj kritičen kot pa je bil lansko jesen. Zato moramo zelo izrabiti dragoceni čas, ki nam ga še daje moč angleškega brodovja na morju.
Nikdo pri nas ne želi, da bi mi pošiljali svoje čete onstran Oceana ali pa izven svojih meja. Te čete bodo šle na pot samo tedaj, kadar bo šlo za obrambo naših lastnih koristi in meja.	_ _
Toda prepričani moramo biti, da Amerike ne bomo branili samo v okviru svojih lastnih meja. Kar bomo v tem okviru storili za lastno obrambo, bo premalo. Mi moramo računati za svojo uspešno obrambo na postojanke v Pn; srtorica, r. a B e r m n d i h, na Novi Fundlandiji in v s e v e r n o v z h odn i Kanadi. Vse to moramo imeti mi pod svojim
nadzorstvom v slučaju potrebe, kajti če bi I se prepoveduje pošiljanje imel to sovražnik, tedaj lahko stalno pošilja | ki pripada vojski in mori nad nas letala, ki bodo uničevala-naše imetje. ---	t.i.*
Vsa naša vzhodna obala postaja zmerom bolj občutljiva.
Odbor je s 14 proti trem glasovom izglasoval zaupnico Stimsonu. Pri razpravi je Stimson še enkrat povdaril, da nikakor ni mogoče, da bi bile ameriške čete poslane izven Amerike.
Amerika gradi 45 vojnih ladij
Washington, 2. julija. AA. Štefani: Predsednik Roosevelt je zahteval od kongresa, da se uvede postopno obdavčenje v vojni industriji. Mornariški minister je sklenil, da se začne graditi 45 vojnih ladij, 12 rušilcev, 15 podmornic in 12 križark, ki bodo stale 414 milijonov dolarjev. Razen tega namerava Roosevelt zahtevati novih pet milijard dolarjev, da se pospeši motorizacija vojske. General Skath je izjavil, da bodo Združene države imele v 18 mesecih 12 popolnoma motoriziranih divizij, 4.800 oklopnih avtomobilov in tOOOOO oklop-nih motornih koles. Vsaka divizija bo imela po 400 tankov, 400 oklopnih avtomobilov in 1200 drugih vozil.
Newyork, 2. junija. A A. Reuter: Predsednik Roosevelt je predpisal zakon, s katerim
mumcije in opreme, mornarici Združenih držav, Veliki Britaniji. Takšne pošiljke se smejo odslej odpravljati samo pod jjogojem, če vrhovni f)oveljnik vojske ali mornarice potrdi, da ne gredo na škodo obrambe USA.
»Newyork Times« komentira ta sklep in pravi, da bo čez nekaj mesecev ameriška vojska in mornarica razfiolagala z novim materialom, tako da bo mogla odstopiti količine starega blaga iz skladišč.
Washington, 2. julija. AA. DNB: Na osnovi zakonskega pooblastila, ki ga je minulo nedeljo podpisal Roosevelt in ki se nanaša na
zbiranje rezerv surovin, jx>trebnih v vojaške namene, sta bili ustanovljeni družbi za nabavo rezerv gume in kovin. Vsaka teb družbo ima jjo pet milijonov dolarjev delniškega kapitala.
Washington, 2. julija. AA. DNB: Kongres republikanske stranke, ki se je vršil v Filadel-fiji. je končal včeraj svoje zasedanje. V ameriških krogih se smatra, da je kongres republikanske stranke nripomogel k pomiritvi političnega ozračja, ki je bilo v zadnjem času precej razburkano Smatra se, da je stališče republikanske stranke postalo jasnejše in v zvezi s tein tudi stališče Zedinjenih držav glede gotovih vprašanj. Glavna pozornost ameriških političnih krogov je obrnjena sedaj na vseamrriško konferenco, ki se začne 20. julija. Ameriško delegacijo bo vodil zunanji minister Hull.
kupiti straže, da bi bili prepuščeni v Španijo. Pri judovskih beguncih so našli velike množine denarja in vrednostnih predmetov. Na njihov račun piše »Gringoire« sledeče: »Ti ljudje so izpraznili svoje zakladnice in so pokupili pri zlatarjih vse zlato in ves dragocen nakit v upanju, da bodo vse to spravili čez mejo in se fiotein nekega dne zopet, ko bo minila huda ura, s svojimi dobički vred, vrnili v Francijo. Toda ljudje žive v zmoti, kajti z njihove poti ni jx>vratka.<
Washington, 2. julija. AA. Zunanji minister lltill je izjavil, da je ameriški veleposlanik B1111 it dobil naročilo, naj se jx>da v kraj novega sedeža francoske vlade. S tem je odstranjen vsak dvom, ali bo ameriška vlada priznala vlado generala Petaina.
Paul Boncour v Newyorku
Newyork, 2. julija. AA. Reuter: Bivši predsednik francoske vlade in dolgoletni delegat pri DN Paul Boncour je prispel danes v Združene države. Vkrcal se je bil na čezoc.eansko letalo »Transaltlantic Clipper« v Lizboni.
Honkong izpraznjujejo
Hongkong, 2. julija. A A. DNB. Istočasno, ko so se britanske in ameriške žene in otroci izselili iz Hongkonga, je zapustilo prostovoljno to mesto tudi veliko število Kitajcev. Številne kitajske banke v Hongkongu so že zaprte.
Šanghaj, 2. julija. AA. DNB. Ameriška ladja »Prezident Coolidge« je odplula danes iz Hongkonga z nad 100 državljani Združenih ameriških držav. Začasno se bodo ameriški državljani ustavili v Manilli.
Manilla, 2. julija. AA. Reuter. Z ameriške me-rodajne strani se demantirajo vesti, da bi bili ameriški rušilci odpluli iz Manille v Hongkong. Ameriške vojne ladje, v kolikor se nahajajo v Hongkongu, se bodo pridružile ameriški mornarici v kitajskih vodah. Podmornice, ki bi bile moralo odpluti v kitajske vode. so se vrnile v Manillo.
Tokio. 2. julija. AA. DNB. »Tokio Asahi Šim-bun« smatra, da je treba vrnitev ameriške mornarice na Havajske otoke spraviti v zvezo z zadnjimi dogodki na Daljnem vzhodu, posebno v Hongkongu. >Tokio Niči Niči« pravi, da vrnitev ameriške mornarice na Havajske otoke lahko brez vsake potrebo zaostri položaj na Daljnem vzhodu.
Rdeči križ za begunce
Ženeva. 2. julija. AA. DNB. Mednarodni odbor Rdečega križa omenja v svojem poročilu obsežne in praktične ukrepe, ki so jih nemške oblasti po ukazu voditelja rajha izdale zaradi ublažitve bede beguncev v zasedenih francoskih pokrajinah. Poro: čilo tudi pravi, da mednarodni odbor Rdečega križa pripravlja vse potrebne ukrepe v korist beguncev ter da bo pri tem izkazovanju pomoči uporabil vsa sredstva, ki jih ima na razpolago. Vse podpore. namenjene beguncem. bo mednarodni odbor Rdečega križa hvaležno sprejel.
Strašen vihar v Ukrajini
Moskva, 2. julija. AA. (DNB.) Iz glavne me-tereološke postaje v Ukrajini Krivega Roga poročajo, da je včeraj divjal s'lovit vihar, ki je imel hitrost 20 m na sekundo in ki je povzročil ogromno škodo po raznih krajih. Orkan je ruval drevesa, odnašal strehe s hiš ter podiral brzojavne drogove. Viharju je sledil silen dež s točo.
članek zagrebškega »Obzora« o dr. Korošcu
»Dr. Korošec je jamstvo politike sporazuma«
Pred novimi reformami
Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« piše: »Pričakovane reforme bodo po vsem videzu obsegle vse gospodarsko življenje v državi, prav tako bankar-stvo kakor tudi industrijo ter trgovino kot glavne panoge splošne gospodarske delavnosti, pri čemer bodo prav tako jirizadete tudi vse druge gospodarske panoge in stroke. Težišče vsega tega je načrtna reforma v razmerju kapitala in dela, da bi se kapital bolj postavil v službo splošnih potreb državno skupnosti ter sploh v službo delovnega ljudstvn, da bi se popravile njegove razmere. Pri vsem tem pa bodo nove reforme imele tudi finančni in socialni značaj. Ni pa dvoma, da je sprememba v našem gospodarsko-finančnem dosedanjem sistemu močno pereča. Prišel je čas, da vprašanja, ki globoko posegajo v naše socialno in gospodarsko življenje, stopijo na dnevni red državne politike. Istočasno pa nastaja tudi resna dolžnost za vse pozitivne in konstruktivne gospodarske elemente v državi, naj sodelujejo z liiero-dajnimi činitelji ter jim olajšajo uveljavljenje ter izvedbo teh reform, da bi se moglo vse izvesti brez pretresov in težav, to se pravi, da bi se vse rešijo na podlagi zakonite evolucije, ki je vedno najboljša pot za reševanje vseh težkih in splošno koristnih nalog, kakršne prinaša s seboj reformacija socialnih in gospodarskih razmer. Temeljitega reševanja gospodarsko-finančnih vprašanj sedanjega časa z novimi reformami se je zatorej treba lotiti z mnogo zaupanja in optimizma, vendar pa naglo in po načrtu ter po vsestranskem študiju vseh vprašanj v sporazumu s strokovnjaki in zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami.«
Za boljšo organizacijo Evrope
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek, kjer govori o sedanjem mednarodnem položaju, zlasti po zasedbi Besarabije, nakar nadaljuje: »Bilo bi napačno misliti, da so vojne neizogibne. Kakor hitro se skrhajo ostrine narodnega šovinizma ter želje po gospodarski nadoblasti ter se uresniči sodelovanje za splošno blagostanje, bodo vojne izgubile svojo opravičenost. Ni nemogoča taka organizacija Evrope, ki bi preprečila krvave vojne in ki bi vsem narodom nudila priliko, da se gospodarsko in kulturno izgrade. Morda bo to kdo imel za utopijo, mi pa omenjamo, da se je že mnogo utopij uresničilo. In naš čas je dokaz, da je tako. N(} bi bilo pametno že zdaj prihajati s predlogi, kako naj bi se to uresničilo. Toda dejstvo je, da se vedno bolj kažejo elementi, ki nam dajejo upanje, da gre Evropa vendarle nasproti boljšim časom. Da bi pa Evropa ne imela miru, ko bi v njeni organizaciji prevladovali šovinizem ter nepravične nacionalne aspiracije, o tem menda nihče ne dvomi. Mi Hrvati smo v položaju naroda, ki nima niti pedi tujega narodnega ozemlja. Zato z narodnega stališča nihče ne more zahtevati kaj od tega ozemlja. Ne more ga zahtevati niti s strateškega stališča, ker nikomur ne grozi nevarnost, da bi ga mi utegnili kdaj napasti. Zato imamo ne le pravico zahtevati nedotakljivost svoje domovine, temveč tudi dolžnost, da svoje sile postavimo v službo evropske skupnosti in vzajemnosti. Mi smo sicer majhen narod, vendar noben narod ni tako majhen, da ne bi imel dolžnosti resno brigati se za svoj obstanek, da ne bi mogel človeštvu dati kaj dobrega... Ne omenjamo tega zaradi sebe, ker je naša zahodna meja odrejena s svobodo sklenjeno pogodbo z državo, ki v prejšnji vojni ni bila med premaganimi, pa tudi druge meje naše banovine do inozemstva so tudi v skladu z narodnim načelom. Hoteli smo le ugotoviti nekaj načel, ki opravičeno zahtevajo, da jih svet spoštuje. Nova Evropa more biti močna in solidna le, ako bo v njej vsak narod dobil svoje mesto.«
Masoni na zagrebškem magistratu
Kakor posnemamo po hrvatskih listih, je bila prejšnje dni v zagrebški Delavski zbornici seja vseh odsekov Hrvatskega radničkega saveza, kjer je bilo izrečenih več zahtev. Predsednik hrvatskih zasebnih nameščencev je govoril o SUZOR ju ter dejal, da so tamkaj na vodilnih mestih samo talu, ki so protihrvatsko razpoloženi, zaradi česar ne pazijo na interese hrvatskih delavcev ter delujejo celo zoper njihove interese. — Mestni zastopnik Bajcer je govoril o občinski politiki. Tudi ta je dejal, da so na zagrebškem magistratu na visokih uradniških mestih ljudje, ki so vedno protihrvatsko razpoloženi, Banska oblast bi morala razvelja-vati mestni statut, da bi bilo mogoče odstraniti vse, ki so se pregrešili zoper interese hrvatskega naroda. Dalje je Bajcer dejal: »Zanimivo je, da so prostozidarji dosegli visoke položaje na mestnem županstvu.« — Drugi govorniki so govorili v istem smislu o zagrebškem županstvu in SUZOR ju-
Občinske volitve v Ceriču
Hrvatski listi poročajo: »Dne 30. junija so bile nove volitve v občini Cerič v okraju Vukovar, ker je upravno sodišče razveljavilo prve volitve. Volitve so bile izvršene v popolnem miru ob veliki udeležbi. Zmagala je lista HSS, ki je dobila 9 odbornikov proti 3 odbornikom nestrankarske (po večini nemške) liste. Pri prvih volitvah je prva lista dobila 8, druga pa 4 odbornike.«
Episkop Nikolaj o rumeni nevarnosti
Pravoslavni žički episkop dr. Nikolaj Velirni-rovič je belgrajski »Politiki« za Vidov dan dal izjavo, v kateri je med drugim naglasil tudi te značilne besede: »Ali mar ne bi bilo koristno, ko bi se enkrat tudi mi sami sebe postavili pred sodišče kosovskih junakov, ki naj bi poslušali njihova vprašanja in bi jim morali odgovarjati? Mislim, da ni nič bolj koristnega kakor pa tale naš čas, ko pred našimi očmi padajo zemske države kakor gnili sadovi, ko se evropski narodi vzajemno zatirajo in tlačijo, ko se dvigajo azijske grožnje, ko Himalaja raste in Alpe j>adajo in ko bi se rumene vode kaj lahko utegnile razliti iz svojih strug ter pogasiti vse evropske ognje.«
Ob imenovanju dr. Ant. Korošca za prosvetnega ministra je zagrebški »Obzor« napisal politični uvodnik, kjer tako-le govori o tem pomembnem političnem dogodku:	T,	.
»Z imenovanjem dr. Antona Korošca za ministra prosvete je okrepljen položaj sedanje vlade, obenem pa je potrjena naša predvčerajšnja ugotovitev, da sestava koncentracijske vlade za zdaj ni nič pereča. Vstop dr Korošca v vlado prav zdaj je bil potreben, ker je dr. Korošec najmočnejši politični čl-nilec v Sloveniji, mož, ki zaetepa narodne in politične želje in čustva velike večine slovenskega
naroda.	_ ,,
Dr. Korošec v vladi v sedanjih burnih časih pomeni ne le okrepljeno enotnost pogledov zastopnikov Srbov, Hrvatov m Slovencev na tek splošnih dogodkov, marveč tudi novo jamstvo, da se bo politika sporazuma nadaljevala. Nove razmere v Evropi sicer res zahtevajo, da je v nekaterih točkah treba dosedanji način delovanja opustiti, kakor je oni dan povedal dr. Maček, včeraj pa predsednik vlade g. Cvetkovič belgrajskim dopisnikom italijanskega tiska. Toda nova sestava državne ureditve nikakor ne bo centralistična, pač pa bo slonela na federalističnem načelu. S tem ne bo le zagotovljen avtonomni položaj banovine Hrvatske, marveč bo tudi Slovenija dobila svojo avtonomijo, ki jo Slovenci trdovratno zahtevajo že 20 let, Dr. Korošec pa je v vseh peripetijah preteklih 20 let ostal dosleden zastopnik teh avtonomističnih zahtev Slovencev.
Glasila dr. A. Korošca »Slovenec«, »Slovenski dom« in drugi listi so že od početka bili zoper koncentracijske vlade, kakršno so zahtevali zastopniki 6rb6kih opozicijskih strank. Glasila dr. Korošca so bila zoper tako vlado ne le zato, ker zastopniki srbskih opozicijskih 6trenk še do danes niso sprejeli političnega dejstva od 26. avgusta leta 1939, marveč tudi zato ne, ker so bili prepričani, da bi bilo celo v rednih zadevah težavno sodelovati z zastopniki strank, ki imajo v mnogo važnih zadevah drugačno stališče kakor pa ga ima politični zastopnik velike večine Slovencev. Na drugi strani pa so radikali, zlasti pa demokrati in JNS odkrito kazali svoje nerazpoloženje do politike dr. Korošca. Zlasti se ti ne zlagajo s prosvetno-kulturrim programom dr. Korošca, ki mu očitajo, češ da je preveč konzervativen in da ima tudi reakcionarne smeri. To stališče srbskih opozicijskih krogov o prosvetno - kulturnem programu dr. Korošca imajo tudi nekatera belgrajska društva in posamezne organizacije, kakor na primer Narodna odbrana, Ju goslovanski sokolski savez itd.
Toda dr. Korošec ima o marsikaterem teh vprašanj bolj pravilno naziranje kakor pa ti belgrajski krogi, zlasti pa o vprašnju šolske vzgoje ter o izoblikovanju srbske, hrvatske in slovenske individualnosti. Dr. Korošec je namreč odločen nasprotnik tako imenovane integralne koncepcije v prosvetno-kultumm pogledu, katero so vsiljevali ne le po šolah, marveč tudi po mnogoterih centralističnih društvih, ki pa je bila eden izmed glavnih vzrokov nezadovoljnosti med Hrvati in Srbi.
Dr. Korošec pravilno zahteva, naj se neguje in izoblikuje srbska, hrvatska in slovenska indivir dualnost, ki bodo vse skupaj v svobodnem razvoju našle med seboj skupne točke, kjer se bodo 6tikalerJ v svojih skupnih intresdh ter jih poten* vse skupaj razvijale.
Od srbske strani so doslej kaj pogosto ugovarjali, češ da so v vladi Cvetko-vič—Maček zastopani Hrvati po svoji najmočnejši stranki in po svoji najvišji politični avtoriteti, česar vsega pa na srbski strani ni. Po imenovanju dr. Korošca za ministra so tudi Slovenci zastopani v vladi po svojem naj-silnejšem političnem možu, medtem ko je položaj Srbov ostal nespremenjen. Na te ugovore bi se dalo omeniti, da v Srbiji ni tako močne politične avtoritete, kakršna sta dr. Maček med Hrvati in dr. Korošec med Slovenci. Srbijanske ljudske množice ves čas povojne dobe nikdar niso šle m ti za enim politikom, ko je stopil z oblasti. Celo Pašič, kadar je stopil z oblasti, je prenehal biti. tisti politični činilec, kakršen je bil dotlej. Vzgledi Živkovica, Jef-tiča, Stojadinoviča, ne da bi omenjali še druge, nepobitno govore, da srbijanski politiki, tudi tisti ne; ki so o njih dolga leta govordi, češ da so »vodje«, kadar nimajo oblasti, ne pomenijo nobene trajne politične avtoritete, ki bi njihova beseda bila merodajna tudi v opoziciji.	,, . .
Docela drugače je bilo z dr. Mačkom in dr. Korošcem, dokler sta bila v opoziciji, oziroma v ječi ali internaciji. Ne le, da nista nikdar prenehala biti politični činilec med Hrvati, oziroma med Slovenci, marveč je njun ugled še bolj narastel kakor poprej in sta zato ta dva moža zares prakt.cno zastopala čustva in zahteve vsega hrvatskega, oziro-
ma slovenskega naroda Zato nikakor ni mogoče preiti niti dr. Mačka niti dt Korošca, kadar je treba izvajati iskreno in trajno politiko sporazuma.
Pomanjkanje močne strankarsko politične osebnosti v Srbiji je v današnjih razmerah res težavna zadeva, ki pa tega niso krivi niti Hrvati niti Slovenci. kateri bi celo želeli, da bi tudi Srbi imeli splošno priznano politično avtoriteto. Glavna krivda za to ie pojav v povojnem razvoju srbijanskih stramkarsko-političnih dogodkov kakor tudi v praksi, da je treba vsakogar, ki ni več na oblasti, čim bolj prezirati in zmerjati . . , Ugotavljamo pa, da ie položaj gosp. Cvetkoviča kot zastopnika srbskega strankarsko-političnega življenja prav gotovo močnejši in bolj v skladu s stvarnostjo, kakor pa je bil položaj kateregakoli predsednika vlade po 6. januarju leta 1939.«
Iz kabineta prosvetnega ministra
Razrešen pomočnik prosvetnega ministra
Belgrad, 2. julija, m. Novi prosvetni minister in predsednik senata dr. Korošec je razrešil dr. Fedorja Nikiča dolžnosti pomočnika prosvetnega minislra.
Novi šef dr. Koroščevega kabineta
Belgrad, 2. julija, m. Prosvetni minister dr. Korošec je postavil za šefa svojega kabineta v prosvetnem ministrstvu g. Rejilo J o v a novica, višjega pristava ministrstva za notranje zadeve. Rejilo Jovanovič je zavzemal položaj kabinetnega šefa pri dr. Korošcu že svoječasno v ministrstvu za notranje zadeve.
opravila železniške proge v Franciji.
Sreda, četrtek, petek - brezmesni dnevi
Belgrad, 2. julija. AA. Na podlagi čl. 1 uredbe o spremembah veljavnih določil in izdanju novih je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo dr, Ivana Andresa predpisal tele spremembe in dopolnila uredbe o varčevanju z živili: Čl. 1 uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami se spreminja in glasi: Sreda, četrtek in petek se določajo v vsej državi za brezmesne dneve. Te dni je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati te dni ne smejo servirati jedil s telečjim, govejim m svinjskim mesom. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele živali (možgani, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe in druge notranje dele).
Čl. 2 Tretjemu členu uredbe se dostavlja: »Izjemoma po predlogu živinozdravnikov sme pristojna prvovrstnaa splošna upravna oblast odobriti klanje telic in junic pod enim letom starosti, če niso dobre za rejo ali če nastopi primer nujnosti Za odobritev, ki ga izdaja splošna upravna oblast, ni treba plačati nobenih taks. >•«••.
Čl. 3 Minister za trgovino in industrijo bo izdal podrobna navodila za izvrševanje te uredbe.
Čl. 4 Uredba astopi v veljvo tretji dan po objavi v »Službenih novinah«.
Belgrad. 2. julija, m. Nova uredba o brezmesnih dnevih je objavljena v današnjih Službenih novinah.
Preiskava v društvu ABC l v Belgradu
Belgrad, 2. julija. AA. Organi uprave mesta Belgrada so izvedli danes preiskavo v prostorih društva ABC, ki pa je ustanovil in vodil te dni iz naše države izgnani tuji državljan Julius Hanau.
Razen tega je bila izvedena preiskava tudi na stanovanju bivšega ministra Dobrivoja Sto Soviča. Gradivo, ki so ga organi uprave mesta Belgrada našli na njegovem stanovanju, zdaj proučujejo.
Sprejem piri prometnem ministru
Belgrad, 2. julija. AA. Prometni minister bo sprejemal senatorje in poslance ter ostalo občinstvo samo v torkih in ob petkih od 11. dalje. — V ostalih dneh minister ne bo sprejemal strank. (Iz kabineta prometnega ministrstva.)
Balbovi posmrtni ostanki prepeljani v Italijo
- . M • •• • _______:.. C.. X„ \ln4n crt V>ili r>rpnpliani nOSTTirtni
Benehazi, 2. jul. AA. Štefani. V Benghaziju je bila prirejena posmrtna svečanost ob truplu mar-! šala tala Balba in njegovih tovarišev. Maršal Gra-ziani, ki je prispel iz Tripolisa, je izkazal zadnjo 1 čast maršalu Balbu in njegovim tovarišem. Spominski svečanosti so prisostvovali maršalova vdova in j starši njegovih pkdlih tovarišev ter predstavn.k.
vojnih in civilnih oblastev. 1 Posmrtni ostanki maršal aBalba so bili pre-I peljani nato na lafeti v cerkev, pred katero so stra-žili karabinerji. Za lafeto so peljali n)egovega be-1 lega konja, za njim pa so šli predstavn&i oblastev ' er domov nske 'in arabske čete in ogromna množica ljudstva. Po zadušnici v cerkv. je imel maršal I Graziani govor, v katerem je naglasil veliko vlogo, ki jo je imel maršal Balbo in njegovi tovariši v
razvoju fašizma. Nato sp bili prepeljani posmrtni ostanki na letališče, odkoder so bili z letalom poslani v Italijo.	, .
Genova, 2. jul. AA. Predsednik genovske občine je odredil, da se eden velikih trgov, ki bo zgrajen o priliki arhitektonske spremembe mesta, imenuje trg Itala Balba.	.....
Rim, 2. jul. AA. Štefani. O priliki smrti maršala Itala Balba je Mussolini prejel mnogo brzojavk, v katerih italijanske in tuje osebnosti izrazajo svoje sožalje. Poleg drugih so poslali sožalne brzojavke general Franco, predsednik portugalske vlade, madžarski zunanji minister, Rudolf Hess, general Lutze, turinski grof Eugenio di Savoia, dalje veliki predstojnik viteškega reda z Malte, člani albanske vlade itd.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. julija, m. V Belgrad se je vmil podpredsednik vlade dr. Maček, ki je imel dopoldne sestanek e predsednikom vlade D. Cvetkovičem.
Belgrad, 2. julija, m. V Prištini je bil 18. kongres Zveze ararnih zadrug za Jugoslaviio, Srbijo, Kosovo in Metohijo ter je danes sprejel resolucijo, v kateri postavlja razne gospodarske zahteve privilegirani agrarni banki za ceneni kredit kmetijskemu ministru, socialnemu in prosvetnemu ministru.
Bukovina, n;eni ljudje in niena zemlja
Bukovina obsega 10.442 kvadratnih kilometrov Prebivalstvo, ki šteje čez 800.000 duš je po 40% ukrajinsko In sicer na severu in zapadu; na vzhodu in jugu prevladujejo Romuni, kakih 34/„, 1 ostali so Poljaki in Madžari. Dve tretjine preb -valstva izpoveduje pravoslavje. Veliko je anal-fahetov, okoli 65%. S poljedelstvom in gozdar-i stvom se bavi 72% prebivalstva. 43% površine 1 pokrivajo gozdovi, orne zemlje je kakih <:«/». Največ se pridela koruze. Visoko je razvita živinoreja. Izvoz lesa je velik, predvsem bukovine. Rudarstvo se mora šele razviti, industrija večinoma obdeluje les. Trgovina je večinoma v rokah Zidov in Armencev. Cernovice imajo univerzo iz avstrijskih časov; sploh ima dežela veliko srednjih in strokovnih Sol. Okrajev ima Bukovina pod romunsko upravo 13.	,
Bukovina. ki so jo zasedli najprej Ukrajinci, potem pa Romuni, je bila težišče tako zvane mol-
davske kneževine, ki se je ustanovila v 14. stol. in prišla pod turško nadoblast, ki je pa moravske »hospodarje« pujtila na čelu upravo. Leta 1769 je Bukovino osvojila Rusija, 1774 jo je zasedla Avstrija, ki jo je 1786 združila z Galicijo. Leta 1849 je poslala samostojna kronovina s Cernovicanu kot glavnim mestom in sedežem deželnega zbora. V svetovni vojski 1914—18 je bila izmenoma pod avstrijsko in rusko oblastjo, leta 1917 jo je avstrijska 7. armada osvojila nazaj v celoti. V senžer-menskem miru 1919 je bila Bukovina, izvzemsi 4 občine, ki so pripadle Poljski, prisojena Romuniji.
Izgnani švicarski časnikar
Berlin, ?. julija. AA. (DNB.) Berlinski dopisnik »Neue Ztircli^r Zeitung« je bil izgnan iz Nemčije, ker je s širjenjem neresničnih vesti skušal zastrupiti odnose med Nemčijo in Rusijo. Imenovani časnikar je bil izgnan iz Nemčije v korist Švice same, katere tisk rad hujska in prinaša laži, ki utegnejo — če se bodo še nadalje-i vale — ogrožati celo obstoj lastne države.
Dr. Gavrilovič odpotoval v Moskvo
Belgrad, 2. julija, m. Z jutranjim ekspresoicn vlakom je odpotoval iz Belgrada na svoje novo službeno mesto v Moskvo novo imenovani jugoslov. poslanik dr Milan Gavrilovič. Z njim je odpotoval tudi svetnik jugoslov. poslaništva / Moskvi Vladi-slav Markovič ter tajnik dr. Vukodin Mitetic. L dr. Gavrilovičem je odpotovala tudi njegova hčerka in kot zastopnik agencije Avale g. Gavro Velikic.
Na postaji so se od njega poslovili pomocniK zun. ministrstva Miloje Smiljanič, svetnik zunanjega ministrstva dr. Stojan Gavrilovič, navzoč je bit tudi njegov namestnik v vodstvu zemljoradniške stranke dr Miloš Tupanjanin in kmetijski minister dr. Cubri-lovič ter šef informativnega odseka osrednjega tis*, urada Krajšumovič.
Dr Gavrilovič potuje v Moskvo skozi £>onj° v Carigrad, kjer se bo vkrcal na jugoslov. ladjo »Lovčen«. s katero se bo pripeljal do Odese.
Belgrad. 2 julija m Za dopisnika osrednjega tiskovnega urada v Moskvi je imenovan dosedanji pomočnik informativnega odseka osrednjega tiskovnega urada Krsto Krajšumovič.
Naročila bombaža iz tujine
Belgrad, 2. julija, m. Ravnateljstvo za zunanjo
trgovino je v zadnjem času stopilo v stike z vsenn tekstilnimi tovarnanr, da bi jih pridobilo za kolektivna naročila bombaža iz inozemstva. Končna rešitev tega vprašanja, ki je posebno pereče za slovensko tekstilno industrijo, se pričakuje v najkrajšem času.
Več bencina za industrijske avtomobile
Belgrad, 2. julija m. V upravi državnih monopolov je bila konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic iz vse države, na kateri so razpravljali o povečani ko I kii ni bencina za tovorne avtomobile. Avtomobili, ki^ služijo za industrijo, bodo dobivali sedaj večjo količino bencina. Z vse dobave bencina, ki presega o 240 litrov tedensko, bodo odslej odločile industrijske zbornice.
Osebne novice
Belgrad, 2. julija, m. Napredoval je s kraljevim ukazom 4/1 inž. Boleslav fcernagoj v oddelku pri upravi državnih gozdov ministrstva za gozdove in rudnike.
Drobne novice
Dunaj. 2. julija. AA. DNB. Nemško društvo, ki ima namen širiti v inozemstvu nemški patriotizem, je proslavilo te dni svojo 60 letnico. Pri tej priliki so bile prirejene številne svečanosti, ki so se jih udeležili mnogi uglednejši zastopniki iz vseh osvobojenih krajev.	'
Peking. 2. tulila. AA. V Pekingu. Tiencinu In Cinglau. knkor tudi v pokrajinah Hopej. Santuntf, Hoiiau iii Sansi so bili Izdam ukrepi, da se pr^ prečijo povodnji, ki 60 začele zavzemati katastrofalen obseg.
Naš pomorski promet
Trgovinsko-industrijska zbornica v Splitu je pravkar izdala statistiko našega pomorskega prometa za leto 1939, iz katere posnemamo v primeri s prejšnjimi leti naslednje podatke;
Pomorski promet.
V naša pristanišča in luke je lani dopotovalo: 97.775 (1938 101.870) ladij s 18,410.514 (19,878.907) tonami, odpotovalo pa 97.723 (101.825) ladij z 18 milijoni 430.528 (19.858.4SS) tonami. Največ ladij je prišlo iz naših pristanišč: 13.92 (14.478) milij. ton, nadalje iz italijanskih 3.356 (3.88) milij. ton, grških 0.23 (0.34) in severnoameriških luk 0.2 (0.23) milijona ton.
Pregled v naša pristanišča dospelih ladij kaže, da jih je bilo pod našo zastavo 14.59 (14.8) milijona ton, pod italijansko 3.22 (3.87) milij. ton, nemško 0.21 (0.32), angleško 0.15 (0.58) in grško zastavo 0.11 (0.136) milij. ton. V odstotkih je tvorila naša zastava lani 79.27 (74.15)% vsega prometa, italijanska pa 17.5 (19.5)%. To povečanje odstotka naše zastave je pripisovati predvsem dejstvu, da je izostala marsikatera tuja ladja lani zaradi vojnih zapetljajev.
Promet v naših največjih pristaniščih je znašal skupno (v milij. ton, prispelo in odplulo): Split 3.46 (4.03), Dubrovnik 2.4 (2.9), Sušak 1.24 (1.37), Šibenik 0.8 (0.95), Korčula 0.8 (0.87), Hvar 0.61 (0.59), Makarska 0.57 (0.59), Rab 0.52 (0.56) in Crikvenica 0.49 (0.62) milij. ton.
Blagovni tuzemski promet je znašal lani v uvozu 2.22 (2.42), v izvozu 2.43 (2.8) milij. din; promet z inozemstvom na je znašal v uvozu 5.26 (6.26), v izvozu 13.67 (14.57) milij. metr. stotov, skupno torej 1S.93 (20.83) milij. metr. stotov, tako da je znašal ves promet 23.6 (26.05) milij. metrskih stotov. Od vsega blagovnega prometa odpade na pristanišča oziroma luke: Split 24.09, Sušak 24.08, Dubrovnik 16.52 in Metkovič 5.13%.
Promet blaga po morju z inozemstvom kaže, da je znašal delež naše zastave na tovoru 48.68 (leta 1938 47,95)%, italijanske 30.99 (29.81), vrške 7.45 (8.32)%, nemške 5.36 (2.63)% in angleške 3.23 (2.64)%.
Ves tuzemski in inozemski potniški promet v naših lukah in pristaniščih izkazuje 2.758.052 (1938 3.980.529) potnikov, od tega največ v Splitu 476.845
Poziv odbora za normalizacijo
Jugoslovanski nacionalni odbor za racionalizacijo je sklenil poslati apel za sodelovanje na vse gospodarske organizacije, vsem industrijskim podjetjem, državnim ter samoupravnim uradom, društvom in ustanovam.
Naloga odbora je preiskati sredstva in načine | za uvedbo norm v produkciji. Kajti brez norm za kakovost, način izdelave itd. si ni mogoče zamisliti, da bi bilo možno odrejati pravilne cene posameznim vrstam proizvodov. Če je klasifikacija izvršena na preprost, nedvomiseln, vsakemu, .razumljiv način, tedaj se more govoriti o kakovosti kot orisanem pojmu.	... . i. a u
Korist od ugotavljanja norm za industrijske proizvode so tako velike, da jih ni treba še posebej naštevati, omeniti je le, da bi v naši zunanji trgovini dosegli boljše uspehe, če bi imeli norme za naše važne industrijske proizvode.
Odbor ima na razpolago potrebni aparat in potrebna sredstva, da izvrši svoje delo, pa tudi zakonito možnost ima za ureditev spornih vprašanj. Zaradi tega apelira na sodelovanje vseh zainteresiranih. Predvsem si zamišlja odbor sodelovanje zainteresiranih tako, da mu sporočajo, katera vprašanja je treba najprej vzeti v proučevanje, kakšne norme bi bilo treba uveljaviti, in sicer na kakšni osnovi. Sporočijo naj se mu nadalje dosedanji normativni pogoji, ki jih smatrajo interesenti za slabe in navesti razloge, ki govore zato in predlagati eventualno nove pogoje.
Norme, ki bi jih odbor uveljavil, bodo veljale za vse državno ozemlje, ker so v odboru zastopani gospodarski krogi iz vse države. Zato odbor tudi pričakuje sodelovanje vseh z željo, da bi naša država in naše gospodarstvo čimprej občutila blagodati normiranja, ki jih lahko da delo na tem polju.
Odkup presežkov stare plenice in koruze
Ker so interesirani krogi opozorili na nekatere nejasnosti zadnje uredbe o maksimiranju cen in obveznem odkupu koruzo inp šenice, je sedaj Privilegirana izvozna družba izdala naslednje tolmačenje prvenstvene pravice odkupa, « kateri uovori 61. 4. omenjene uredbe:
(654.000), na Sušaku 318.506 (506.911), v Šibeniku 252.420 (141.352) in v Dubrovniku 191.549 (198.870).
Naša trgovska mornarica.
Naslednji pregled nam kaže v tisočih ton razdelitev naše trgovske mornarice v zadnjih letih: 1937 1938 1939
dolga plovba velika obalna plovba mala obalna plovba ribiške ladje ladje in čolni plavajoč1' doki
skupno	412 443 425
Iz tega pregleda je razvidno, da je tonaža naše trgovske mornarice še v letu 1938 v primeri z letom 1937 narasla, toda lani se je zmanjšala od 442.719 brutto ton na 425.457 ton. To zmanjšanje tonaže je pripisovati dejstvu, da je lani naša trgovska mornarica izgubila nekaj prekooceanskih parnikov, kajti število ladij dolge plovbe se je zmanjšalo od 81 na 77, tonaža pa od 350.827 na 326.4^0 ton.
Po pomorskih okrožjih se je naša trgovska mornarica razdelila takole: Sušak 154.870 (162.267), od tega dolga plovba 128.570 (136.219), Sibenik 12.501 (10.254) ton, Split 107.825 (108.40S) ton, od tega dolga plovba 71.092 (76.046) ton, Dubrovnik 144.133 (148.092) ton, od tega dolga plovba 124.300 (130.860) ton in Kotor 6.128 (11.330) ton, od tega dolga plovba 2.488 (7.887) ton.
Na vseh naših ladjah je bilo 33.654 (33.322) mož posadke, od tega na ladjah dolge plovbe 2.375 (2.066).
Morski ribolov.
Lani je dal naš morski ribolov 6.3 (1938 8.01) milijona kg rib v vrednosti 30.78 (39.1) milij. din. Vrednost našega ribiškega ladjevja je znašala 26.45 (27.2) milij., orodja pa 3S.3 (37.5) milij. din. V 17 tvornicah je bilo predelano 1.1 (1.1) milij. kg ribe. Končno ceni statistika rentabilnost pomorskega ribištva na 4.89 (4.88) din za kilogram proizvoda 1.560 (2.007) din na 1 ribiča in 48.05 (60.44)% na 100 din vloženega kapitala.
V zvezi z uredbo o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze so se pojavila razna tolmačenja prednostne pravice odkupa, ki je določen v čl. 4. omenjene uredbe. Zaradi tega daje Priv. izvozna družba v svojem delokrogu naslednje pojasnilo:
Lastniki prijavljenih zalog pšenice in koruze, ki niso prejeli poročila družbe ali njenih organov, da družba kupuje prijavljeno količino, jih lahko prosto prodajo po cenah, ki so predpisane z uredbo. Morajo pa vse svoje prodaje (zaključke) evidentirati V svojih knjigah in kadar dosežejo 10.000 kg, prijavijo Priv. izvozni družbi, da naj bi se okoristilo s prvenstveno pravico odkupa. Priv. izvozna družba bo v takih primerih takoj po najkrajši poti obvestila lastnika blaga prodajalca. Izkoriščanje pravice odkupa za družbo ne more priti v poštev, če je prijavljeni prodajni zaključek že izvršen, t. j. blago dobavljeno.
Zaključki, sklenjeni pred uredbo, se morajo izvršiti, v kolikor Priv. izvozna družba za sebe ne rezervira prijavljeno količino.
Na številna vprašanja trgovcev in zadružnikov iz pasivnih krajev, po kateri ceni lahko prodajajo koruzo potrošnikom, družba sporoča, da spada odrejanje prodajnih cen v trgovini v pristojnost oblastev, katerim je poverjeno nadzorstvo nad cenami. Uredba je v glavnem predpisala cene za producente in maržo 12 din za 100 kg za posredniško roko. Uredba ne gre za tem, da zavre redno preskrbovanje in trgovanje Zaradi tega morejo vsi trgovci in zadruge nadaljevati dosedanje svoje delo na preskrbi prebivalstva.
Tudi ob tej priliki poziva družba vse lastnike pšenice in koruze, posebno producente v aktivnem področju, da z odzivom in izpolnjevanjem predpisov uredbe (s prijavljanjem ter iznašanjem presežkov na trg) pomagajo družbi, odnosno državi v nameri, da se zavaruje prehrana prebivalstva in živine do nove žetve. V nasprotnem bo Priv. izvozna družba prisiljena okoristiti se tudi z ostalimi pravicami, katere ji daje uredbe.
Priv. izvozna družba obvešča interesente, da se ne bo okoristila s prvenstveno pravico odkupa v naslednjih primerih: pri producentih blaga, ki se ne bavijo s prometom in nimajo presežkov nad 500 kg pšenice ali koruze, nadalje pri trgovcih, zadrugah in ostalih kupcih, ki se bavijo s prometom blaga, če imajo zaloge manjše kot 10.000 kg pšenice ali koruze v enem kraju.
Postavitev nadzornikov nad cenami
Minister trgovine in industrije je v sporazumu z ministrom socialne politike in ljudskega zdravja na osnovi uredbe o nadzorstvu nad cenami predpisal pravilnik o nadzornikih nad cenami.
Pravilnik je naslednji:
1.	Nadzoiniki nad cenami, ki v smislu čl. 5 odst. uredbe o nadzorstvu nad cenami vodijo pri banskih upravah vse posle v zvezi z nadzorstvom nad cenami, bodo postavljeni v vseh banovinskih sedežih in na področju uprave mesta Belgrada.
Nadzorniki nad cenami so organi banske uprave, odnosno uprave mesta Belgrada in so neposredno podrejeni banu, odnosno upravniku mesta Belgrada. Oni predstavljajo poseben referat pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo. V strokovnem pogledu sprejemajo navodila od urada za nadzorstvo nad cenami v Belgradu iu se jih morajo striktno držati.
2.	Nadzornikom nad cenami je dano predvsem v dolžnostno izvrševanje: 1. slediti razvoju cen in preiskovati vzroke njih izprememb; 2. proučevati predstavke strank o povečanju cen za predmete, ki so pod nadzorstvom in predlagati odloke glede teh predstavk; 3. po predhodnem sporazumu z uradom za nadzorstvo nad cenami predlagati maksimiranje cen posameznih proizvodov, in sicer ali za vse področje dotičnih oblastev, ali samo za posamezne kraje; 4. kontrolirati spoštovanje naredb in odlokov v zvezi z nadzorstvom nad cenami in pri pristojnih mestih podvzemati korake v svrho podvze-liianja zakonskih sankcij, določenih v uredbi za nadzorstvo nad cenami in po uredbi za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije in 5. spremljati razvoj gospodarskih razmer na svojem področju, posebno pa vprašanje preskrbe prebivalstva in o tem obveščati urad za nadzorstvo nad cenami.
H. Nadzorniki nad cenami bodo neposredno sprejemali predstavke strank in bodo o njih predlagali banu, odnosno upravniku mesta Belgrada referate in predloge rešitve.
Vodili bodo posebno evidenco o vseh prejetih predmetih in izdanih odlokih.
Banske uprave, odnosno uprava mesta Belgrada morajo nadzornikom nad cenami dati na razpolago potrebne prostore z inventarjem.
Urad za nadzorstvo nad cenami bo dal nadzornikom na razpolago potrebno pomožno osebje, kakor tudi sredstva za opravljanje potrebnih službenih potovanj, za pisarniške, telefonske in brzojavne stroške.
Pravilnik bo uveljavljen z dnem objave v »Službenih novinah«.
*
Izvoz živih prašičev v Nemčijo. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino opozarja vse izvoznike živih prašičev v Nemčijo, da se bodo za izvoz živih prašičev izdajala potrdila samo na 45 komadov. Razen tega ne sme biti najmanjša teža natovorjenih prašičev 160 kg. Nadalje opozarja ravnateljstvo izvoznike, da bo za nezrelo blago ter blago lažje kot 160 kg, obračunavala protivrednost po mnogo nižjih cenah.
Povračilo neizkoriščenih deviz, ki so bile nabavljene za plačila naprej. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo okrožnico št. 66/1, v kateri poživlja vse pooblaščene zavode, da takoj dajo na razpolago Narodni banki vse zneske svobodnih in likvidnih deviz, ki so jih nabavili na osnovi pismenih odobritev za račun domačih uvoznikov zaradi plačila vnaprej, v kolikor nabavljeni zneski v svobodnih devizah še niso izplačani inozemcem za kupljeno blago. Devize, za katere gre, bodo dane na razpoloženje po odnosnih korespondentih Narodne banke v inozemstvu. — Toda če uvozniki naknadno uspejo, da uvozijo blago, na katerega se nanašajo devize, se bodo obrnili na devizno ravnateljstvo zaradi neposrednega dodeljevanja deviz. V kolikor bi pri nekih primerih obstojale posebne okolnosti, ki bi onemogočale izročitev Narodni banki onih deviz, za katere gre. se morajo taki primeri dostaviti deviznemu ravnateljstvu s pozivljanjem na to okrožnico in s podrobnim pojasnilom.
Borze
Dne 2. jul. 1940.
Denar
i Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,502.205 din, na belgrajski 5,210.000 din. Proleta v efektih je bilo na belgrajski borzi 990.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London, 1 funt.......167.91— 171.11
Newyork, 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva, 110 frankov...... 1003.61—013.61
Ljubljana — svobodno	tržišče:
London, 1 funt..............207.67— 210.S7
Newyork, 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva, 100 frankov..........1240.20—1250.20
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin, 1 marka....... 14.70- 14.90
Belgrad — zasebni kliring:
Solun, 100 drahem........ 40 blago
Sofija, 100 din....... 86.20- 87.80
Curih. Pariz 6.60. London 16.70, Newyork 44.2, Milan 22.40, Madrid 40, Berlin 17.77.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 419—423 v Zagrebu 423 blago v Belgradu 422—423
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicij, posojilo 93.50 den, agrarji 49— 50, begluške obveznice 72 bi,, dalm. agrarji 68 blago, 8% Bler. pos. 92 den., 7% Bler. pos. 88 den., 1% posojilo Drž. Iiipot. banke 101 denar, TA stab. jx)s. 91 blago. — Delnice: Trboveljska 270 den., Kranjska industr. družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 93.50 den., agr. 49—52, voj škoda proinpt. 423 bi., beg. obveznice 72 blago, dalm. agrarji 66—6S (68.50), 4% severni agrarji 49.50 blago, 6% šumske obveznice 68 blago, %% Blerovo posojilo 92 denar, 7% Blerovo posojilo 88—S9 (88), 7% stab. posojilo 91 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 280-285 (280, 2S5), Gutmann 52—5S (56, 57), Sladk. tov. Osijek 235 denar, Osj. livarna 165 denar, Isis 30 denar, Jadr. plovba 400 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 51 denar (51), vojna škoda prompt. 422-423 (420), begluške obv. 76.50 denar, dalm agrarji 70.50-71.25 (69.50, 68). 4% severni agrarji 49—49.50, 6?-» šumske obv. 69 denar (69). — Delnice: Narodna banka 7900 denar (7925, 7900), Priv. agrarna banka 195.50—197 (198, 196).__
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Zitnl trg
Novi Sad. Moka: bač. in ban. Og Ogg 370 do 380, št. 2 342.50—352.50. št. 5 322.50— 322.50, št. 6 302.50-312.50, št. 7 272.50—282.50, št. 8 175—180, sremska in slavonska Og Ogg 365—375. št 2 337.50 do 347.50, št. 5 317.50-327.50, št. 6 297.50—307.50, št. 7 267.50—277.50, št. 8 175—180. Ostalo nespremenjeno.
Sombor. Oves: bač., srem. i nslav. 238—240. — Rž: bačka 210—212^. — Ostalo nesprepenje-no. — Promet slab.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih prideklov v krškem okraju, 1. julija t. 1. Voli I. vrste 8 do 9 din, voli II. vrste 7 do 8 din, voli HI. vrste 6.50 din, telice I. vrste 7.50 din do 8 din, 11. vrste 6 50—7, III. vrste 6 din; krave I. vrste 7, II. vrste 6.50, 111. vrste 6; teleta I. vrste 9, II. 8, prašiči špeharji 11.50 din, prašiči pršutarji 10 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 14, II. 12: svinjina 16—18, svinjska mast 24, čisti med 18; gove|e surove kože 12 din, telečje surove kože 16 din. svinjske surove kože 10 din za kg. — Pšenica 3. ječmen 2.50, rž 3, oves 3, koruza 2.50, fižol 6. krompir 2. lucerna 0.60, seno
0.50,	slama 0.30, pšenična moša 4—4.75, koruzna moka 3—4, ajdova moka 4 d.n za kg. — Trda drva 80, za kub. meter, jajca 0.50 za komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 36 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 3—4 za 1„ finejše sortirano vino pri vinogradnikih 4—5 din liter.
Cene živine in kmet. pridelkov v Slov. Konjicah dne 1. julija t. 1. Voli 1. vrste 9 din, 2. vrste 8, 3. vrste 7; telice 1. vrste 8, 2. vrste 7, 3. vrste 6; krave 1. vrste 7, 2. vrste 6, 3 vrste 5; teleta 1. vr-ste9, 2. vrste 8; prašiči špeharji 14, pršutarji 14 dinarjev za kilogram žive teže. — Goveje meso
1.	vrste 16 din, 2. vrste 14, 3. vrste 12; svinjina 18 din, slanina 20. svinjska mast 22, čisti med 20; neoprana volna 30, oprana 50; goveje surove kože 20 din, telečje 15, svinjske 6—7 din za kg. — Pšenica 3 din, ječmen 2.50. rž 2.25, oves 2.25, koruza 2.50, fižol 7, krompir 2.50, lucerna 0.80, seno 0.60, slama 0.40, pšenična moka 4.25, koruzna 3.50 za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenj Gradcu dne 1. jul. t. 1. Voli 1. vrste 8 din, 2. vrsle 6 din, 3. vrste 4; telice 1. vrste 8, 2. vrste 6, 3. vrste 4; krave 1. vrste 5, 2. vrste 4, 3. vrste 3 din; teleta 1. vrste 7, 2. vrste 6; prašiči pršutarji 8 do 12 din za kilogram žive teže. — Goveje emos 1. vrste 14 din, 2. vrste 12, 3. vrste 10; svinjina 16—17, slanina 22, svinjska mast 24, čisti med 20, goveje surove kože 12—14 din za kilogram. — Pšenica 250 din, ječmen 225, rž 225, oves 225, koruza 225, fižol 600, krompir 225, lucerna 320, seno 115, slama 50; pšenična moka 450. koruzna 275. ajdova 450— 500 din za 100 kg. — Trda drva 100 din za kub. meter, jajca 0.90 din za komad, mleko 2—2.25 dinarja za liter, surovo maslo 38 din za kilogram.
318	351	326
19	22	26
45	43	44
12	12	12
14	10	13
3	3	3
C I S T B K
A tka
Bilo je še osem dni do alke.
Še osem dni, ali pokrajina se že mnogo prej vznemiri. Naštevajo konje, alkarje iu njihove oprode, in pa opravo oprod in alkarjev.
Prav posebno pa bijejo bolj živo vsa srca v središču cetinske pokrajine, v lepem Sinju, mišice in kite fanlov pa so napete kakor nekdaj viteški loki. Ta Sinj je zibelka in davna domovina alke; in do nedavnega so tekmovali v alki samo SinjaiiV V novejšem času lahko tekmujejo tudi drugi iz sinjske okolice, samo če imajo junaško srce in stas ter niso bili omadeževali svoje časti: saj so tudi njihovi predniki prelivali kri za svobodo.
In še mesto samo je kakor kako viteško gnezdo. Stare hiše »o zbrane okoli dveh trdnjav iz davnih časov: ena je nižja na strmi pečini sredi mesta, druga pa ie nad mestom, prav tako na strmini ter jo krasijo zidovi in z nadzidki ovenčani stolpi.
in z njih vidiš veliko polje z dolgimi vrstami topolov in vrb kakor vojska, ki kliče na junaški spopad. Tudi na daljnih hribih se vidijo drugi stolpi, prav tako bojeviti in ponosni.
Na tem mestu so pred davnimi časi,^ avgusta meseca, porazili sinjski vizeti Mehmed pašo in posejali lo polje 7, enaj«t tisoči turških trupel.
Zaradi tega je tudi nastala alka kot večen spomin na tisto junaštvo — in zato, da se tisto staro viteštvo ne izgubi, je v cetinski krajini, mislim, služila alka v in namen, da bi poslala zelja po slavi in po zmagah še večja.
Saj lahko vidiš po razpotjih in po njivah, po travnikih, vaških poteh in povsod drugod povaljano veliko kamenje, ki ga v svojih tekmah mečejo cetinski fantje, in pa znake, do katerih so skakali. In kadar je kak junak pri metanju gornjo mejo znatno presegel, so govorili Cetinjani, da ga je toliko prekosil, da bi lahko na tistem mestu pokopali možaka. Sploh se je po vsem videlo, da je Cetinjanom junaška smrt najlepša stvar na svetu.
Ta alka je očarala tudi dve kronani glavi. Dva kralja sta jo prišla gledat in oba sta dala bogate darove alki in zmagovalcem, slika te junaške tekme je še sedaj v kraljevskem dvoru.
Pa ne da bi se o njej govorilo samo v Cetini. Saj privre vsako leto stotine in stotine iz pokrajine imotske, kninske in vrliške — potem pa Petro-poljci in Primorci in pa oni iz Bosne bogate in gospoda od vseh strani; in tako dolga pot se ne dela zastonj. Vsi odhajajo zadovoljni in se drugo leto zopet vračajo ter se čudijo isti lepoti.
No, pa se je tudi čemu čuditi.
Tu vidiš ves sijaj kraljevskega spremstva, vse junaštvo starih vitezov in pisano sliko vsakovrstnih narodnih noš, da se vse to niti povedati ne da. Ko gledaš v žaru avgustovskega sonca sprevod alkarjev na čilih konjih, vidiš eno samo prelivanje žameta in svile ter blesk zlata in srebra.
In kakšni so ti fantje: nekateri visoki in široki kakor gora, da se trese zemlja pod njimi, drugi pa vitki in gibčni, da bi preskočili kar tri konje naenkrat. Vsi pa mišičasti, ognjevitih oči in junaške drže, da bi z njimi lahko udaril kar na celo vojsko.
Če kak fant ni tak, tudi ne more tekmovati na alki.
Vsak alkar ima na glavi kučmo iz kunovine • z belo, visoko perjanico iz žerjavovega perja, na | nogah pa ima škornje, obrobljene s srebrom in zln-I tim okrasom ter resami in ostrimi ostrogami. Ob l slrimi mu visi bridka anblja. v roki pa drži bnino
kopje. Suknja, hlače in telovnik, vse je iz najboljšega sukna ter vezeno s čistini zlatom in srebrom, na prsih pa mu sijejo gumbi, prav tako srebrni in zlati.
A tudi njihovi »oprode«, ščitonosec in buzdo-vanarji in pa tisti, ki vodijo Edeka, konja, ki je ves okovan v zlato, tudi tisti so krasni.
Konji alkarski, lepi tudi pod tovornim sedlom, so okrašeni z zlatim in srebrnim nakitom, ki žven-klja pri hoji, pri teku pa čudno šumi. Čez sedlo pa so pregrnjene prav tako z zlatom in srebrom vezene »abaje«, ki pokrivajo konje do kolen.
Ko se ta četa zgane na pot, takrat ne trene nobeno oko. Staro in mlado, ženske in moški kar strmijo v ta sijajni sprevod in poslušajo čudni šum svile in žvenket zlata in srebra, ki ga ločiš tudi med glasovi tisočev.
Tako napravljeni alkarji skušajo zadeli med divjini dirom drug za drugim s tenkim kopjem v železen obroček, ki se mu prav za prav pravi »alka«.
Ta alka je napravljena iz dveh obročev, drug v drugem, ki sta med seboj povezana s tremi žar-kaslimi klini, ki so tudi železni. In tako ima alka štiri odprtine, v katere merijo s kopjem.
Kateri alkar zadene v srednji obroček, ki je najmanjši, dobi številko tri; gornji predal, ki je nad središčem, je vreden dve številki, — ostala dva predala, ki sta na obeh straneh središča, pa sta vredna samo eno. Ta *alka< visi visoko napeta na vrvici, a tako, da jo je lahko odtrgati.
A ni samo zaradi tega težko zadeti alko, ker je majhna. Tekmuje se iz precejšne daljave in dir tuora biti tak, tla konjenika komaj vidiš. Kopje v roki je precej dolgo in težko, tako da ga lahko nastaviš šele nekaj korakov pred »alko« in jo skušaš zadeti.
Razen tega jc tcSkr ;.-.vsa5 kiTlJfl. k?"? »•■'k pnfp t»či naravuust, temveč zavije semteptja, se
plaši, pogostoma pa tudi »alka< ne sloji mirno, posebno ako je količkaj vetra Potem pa hrup, kričanje in vpitje, na tisoče oči uprtih v alkarja, ki tekmuje, to zmede tudi takega, ki je že osivel v takih tekmah.
Pa še solze, ki se naberejo v očeh pri hitrem diru. in pa pažnja, da ne bi padla kaka stvar od obleke ah konjskega okrasja na tla, ter še sto drugih stvari povzroči, da je zelo težko zmagati.
Vsak alkar zadirja trikrat in kdor med njimi je dosegel največje število, tisti je dobil alko. Ako dosežeta dva isto število, tekmujeta ponovno, dokler eden ne zmaga.
Vsak se mora držati junaško in gledati, da nobena stvar ne pade z njega ali s kouja; na to pazijo za to postavljeni sodniki.
Ako pa alkar s kopjen. i.adene »alko«, potem pa jo vrže pred seboj ter jo zopet v letu in diru ujame na kopje, se mu števila podvoje. Če jo tako znova ujame v sredo, dobi število šest in to je največje junaštvo, ki se lahko pokaže v tej tekmi.
Čast pa, ki jo doseže zmagovalec, je v Cetini tako velika, da la alkar tisti trenulek ne bi menjal z nikomur na svetu.
Oodbe igrajo, neštevilno ljudstvo vpije in buči kakor morski valovi ob pečini. Tisoči in tisoči oči so uprti vanj, on pa ponosen, ves sijajen in lep, jaše gizdavo skozi množico, ki mu vedno silneje maha in vzklika. — tja k vodji, da mu bo s svilenim frakom okrasi junaško kopje.
Nato dobi kraljev dar, dve slo goldinarjev v zlatu, kar pa navadno porabi za sijajno gostijo, pri kateri zbere okoli svoje mize največjo celinsko gospodo. Vsa pokiajina pa še dolgo, dolgo razglaša njegovo ime. sploh se ne govori r, ničemer drugem.
Ni torej čudno, da je za junaškega Cetinjana največja sreča tekmovati v alki, tem bolj, ker vsakdo izmed njih vidi v sebi zrna jovalca.
(Dinko ŠimunovidJ
2)\oj&m novice
Koledar
julija: Leon 11., papež; Bernardin
Sreda. 3.
Real.
Četrtek, 4. julija: Urh, škof; Berta
Lavrijan.
devica;
Novi grobovi
■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gdč. Jakobma Naglas, učiteljica v pokoju, stara 80 let. Pogreb bo v četrtek ob pol petih popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Osebne novice
= Poroka. Na praznik sv. Petra in Pavla sta se v trnovski cerkvi v Ljubljani poročila g Janez Borštnar, banovinski geometer iz Ljubljane, in gdč. Ivanka Mežnarič, učiteljica iz Metlike. Priči 6ta bila gg. inž. Kotlušek in inž. Klemenčič. Novoporočencema želimo veliko sreče in božjega blagoslova.
= Odlikovanja. Na predlog vojnega ministra so bili odlikovani: z zlato svetinjo za vojaške vrline Slančulov S. Milan, peh- kapetan II. razr., in rez. kepatana L razr. Herbst P. Pavel ter Oebin F. Dominik; z zlato svetinjo za vestno službovanje pa dr. Kovač J. Franjo, rez. veterinarski poročnik.
Članom m članicam Slov. dir. zveze
Letošnji tabor SDZ bo v Kamniku in sicer: za dijakinje od 20. julija zvečer do 23. julija zjutraj, za dijake od 24. julija zvečer do 27. juliju zjutraj.
Člani in članice, ki so oddali članske pri javnice, bodo dobili na svoje počitniške naslove zadnjo števiko Stražnjih ognjev, ki bo imela vsa podrobna navodila za prijavo in točen spored tabora. Priložena bo tudi prijavnica, ki jo morajo izpolniti tudi tisti, ki so se že preje prijavili za tabor v Ptuju. Kdor je plačal prispevek za tabor v Ptuju, se mu šteje kot prijav-nina za tabor v Kamniku.
Kdor bi zadnje številke Stražnjih ognjev pomotoma ne dobil, naj jo naknadno zahteva od uprave (Ljubljana, Miklošičeva 5).
Zvezno vodstvo SDZ.
metov, ki so se jima zdeli vredni. Iz cerkve pa sta nato vdrla v samostan. Imela sta cunje na glavah, tako ju ni bilo mogoče spoznati, oborožena pa sta bila s puško. V samostanu sta zaustavila kaplana g. Trinka in zahtevala od njega denar. Plen sicer ni bil velik, toda kaplan je moral še obljubiti, da bo poslal še več denarja obema pajdašema, in sicer v Ljubljano, poštno ležeče. Ko sta bila oba omenjena roparja in vlomilca aretirana, je padel nanju tudi sum, da sta krivca pri tem vlomu. Poklican je bil g. Trinko v Ljubljano na policijo, kjer so mu predstavili oba grešnika. Popolnoma točno ju seveda ni mogel prepoznali vendar je pustil možnost, da bi lahko bila ta dva prava. Med tem pa je policija našla drug dokaz, ki je neizpodbitno podrl sleherno upanje vlomilcema, da bi se zma-zala. Pri Derenčinu so namreč našli fotografski aparat, ki je bil ukraden Trlnkotu. Ko so razvili film. ki je bil v aparatu, so dobili negative, ki so kazali posnetke s procesije sv. Hešnjega Telesa, katero je v resnici fotografiral Trinko. Prav tako so našli pri Derenčinu šop ključev, ki je bil ukraden v samostanu. Končno pa so našli še pri stricu od Tekavca na Turjaku puško, s katero sta roparja junačlla tisto noč po samostanu. S tem je seveda tudi ta vlom popolnoma pojasnjen in grešnikoma ne bo kazalo drugega, kakor vlom priznati.
— Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpnloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Končni izpiti na Ant. Rud. Legatovem lino-letnem trgovskem tečaju s pravico javnosti v
Mariboru so bili od 5. do 25 junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant. Rud. Legata. Uspeli izpitov je sledeč: 6 kancli-datov(inj) ima odličen uspeh in sicer; Bel-šak Nada, Ilromek Margareta, Kokal Ida, Ko-privnikar Albina, Lukmun Mirko, Žgavec Zora. P r u v dober uspeh ima 25 kandidn-tiiij(ov) in sicer: Uarachini Tea, Bauer Marija, Cvetnič Olga, čelan Maks, Detiček Ivan, l'ruii-
Danes premiera sijajne komedije United Artists fnma
Mlada srca&
KINO UNION. tel. 22-21
Zgodba družine, ki je hotela vedno imenitno živeti — a ne na svoj, tejnveč na tuj račun. V glavnih vlogah:
DOUGLAS FAIKBANKS jr., JANET G A Y N 0 R, PAULETT E GODDARD
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
nika pri Velikih Laščah je hotel sjopiti na voz, pa je omahnil in si pri padcu zlomil levo roko. 4 letni posestnikov sinček Zaje Anton iz Zgornjega Brezovega pri Višnji gori pa je tekel za vozom, na katerem so peljali seno.,Za vozom pa se je vlekla debela vrv. Slopil Je nanjo", padel In si zlomil levo nogo. Pijana družba je napadla 31 letnega tesarskega pomočnika Lamovška Janeza v litijski okolici. Precej potolčen po glavi se je zafekol v ljubljansko bolnišnico, prav tako kakor vsi drugi zgoraj našteti.
Seznam darov za oltar v cerkvi sv. Jožefa
Poziv bana dravske banovine, obeh slovenskih škofov in župana mosta Ljubljane na vso slovensko javnost, naj s skupnimi močmi pomaga izgraditi glavni oltar v slovenskem narodnem svetišču sv. Jožefa v Ljubljani, je povsod, zlasti v Ljubljani, živahno odjeknil. Tu podajamo seznam poslanih darov, ki se bo pozneje nadaljeval.
1. 10.000 din sta darovali: družina banova dr. M. Natlačenova in 'trboveljska premogokop. družba. — 2. 1000 din: \Veingerl Marija, Mastnak Helena, A. L, Leveč Franc. Zabret Joško, Medic Franc, Kristan Frančiška. Vogl Franc, prel. dr. Franc Uše-nlčnik, prel. dr. Aleš llšeničnik, Musar Jože, Amalija dr. Pogačnikova, Goričar Ivana, Btihm Anton in Ana, P. A. — 3. H00 din: Čebulj Ivanka, Kom Teodor, Zor Vinko, Klavder Fani. Izlaka Ana, Do-linar Ivana, Vrečar Ana, Jagodic Štefan, »Štora«. — 4. 100 din: Cunder Viljem, Drolc Mar., Dornik Jo-sipina, G. A., GabuČ Urška, Golob Antonija, Grašič Jožef, Gosak liegina, Gajšek Terezija, Hribernik Pavla, Honignian Franc, Uaber Antonija, Hribernig Marija, lrgolič Jakob in Marija, Hudohmet Zofija, Jamnik Ana, Kryl Vera, Kunčič Marija, Kopač Ana, Kos Jože, Kalan Janez, Kuder Peter, Kuhar Francka, Kranjc Anton, Kovač Pepca, Lahavnik Josipina, s. Liborija, Langus Apolonija, Lavrenčič Matija dr., Novak Antonija, 'konvikt Notre Dame, Ostanek Anion. — 5. 50 din: Šenk Marija, N. N., Konštanlin N., Kreča Marjeta, Jamar Ivan, Nagode Ivanka, N. N., N. N., Jerinc Jernej. Krušič Marija, Hetelj Marija, Leden Frančiška, I. M., Iglič Magdalena. — G. Različne vsote: V. A. 5000 din, Sfiligoj Anion 1025 din, K. M. 5000 din. Bartolj Albina 1100 din, prel. Nadrah Ignacij 2000 din, B. P. 4000 dinarjev, Kechberger Amalija 4000 din, Planko Alojzija 80 din, Pegan Vladimir dr. 70 din, Lomšek Janko G0 din. N. N. 90 din, Magajna Ivana 70 din, Tajeršuh Marija 80 din, N. N. 70 din, Ahačevič Angela 82 din, N. N. GOO din, družina Pečenko 600 din, N. N. 200 din, N. N. 200 din, N. N. 150 din, Kongre-gacija Matere dobrega sveta 200 din, Ehrlich Lam-bert dr. 200 din. — 7. Darov pod !i0 din je darovalo 30 dobrotnikov v skupnem znesku 729.50 din.
Vsem ustanovnikom, podpornikom in dobrotnikom naj mogočni varuh naše domovine njih plemenite darove nbilno povrne ter nas zlasti obvaruje vojne vihre! Prvo skupno delo za novi oltar je bilo blagoslovljeno. Manjka pa še mnogo, da bi mogli ves oltar zgraditi po sprejetem načrtu. Zato ze blagohotni naklonjenosti vernikov pripoiočamo za nadaljnje, zlasti večje darove.
Darovi naj se blagovolijo pošiljati na Pred-stojništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, ali na ček. račun št. 12.475: Jezuitski kolegij v Ljubljani. — Dvakrat da, kdor hitro da!
Ljubljana, 3 julija
WvWVWNVV
Radio Ljubljana
Sreda, 3. julija: 7.00 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročilu — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Bolgari pojo in igrajo (plošče) — 1230 Poročila, objave — 15 Na|x>vedi — 15.02 Uudiiski šramel — 14.00 Poročila — 18.50 Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VI: Koroška (g. prof. Fr. Vodnik) _ 18.30 llavdn: Skrjunfkov kvartet (plošče) — 19.00 Na]>ovwli, poročilu — 19.20 Nac. ura _ |<j.44) Objave — 20.10 O pravicah vpoklica ncev v vojaško službo (sodnik g. ]o?.e Tome) — 20 50 Pevski zbor drž policijske straže — 21.15 Godalni kvartet s kitaro (gdč. Kr. Ornikova, gg. K. Burger, Avg. Ivuičič, Č. Sedlbauer, St. Prek). — 22.00 Napovedi, poročila — 22.10 Operetni napevi (plošče).
Drugi programi
Sreda, 3. julija' Belgrad: 20 Biozetijeva opera »Carmen«. — Zagreb; 22 Plesna glasba. — Bratislava: 22.15 Plesna glasba. — Praga: 22.30 Koncert zabavne glasbe. — Sofija: Humperdingungova opera »Janezek in Greta«. — Beromiinster: 21.30 Pesmi. — BudimpeStai Orkestralni koncert. — Buka-reita: 22 Lahka glasba. — Stockholm-Horby: 22.15 Plesna glasba. — Rim-Barfc 23.24 Pisana glasba. — Sottens: 21 Orkestralni koncert.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob pol šegtih pridiga in ob šestih sv. maša z blngoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce svetega Rešnjega Telesa vabimo, da se v prav obilnem številu udeležijo evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
H
—	Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v petek, 5. t. m. ne bo sprejemal strank.
—	Evharistični sestanek v Zavodu sv. Stanislava dne 15. julija ob 10 dopoldne. Vsi čč. gg.
duhovniki naj vabilo k temu sestanku, objavljeno v ljubljanskem Škofijskem listu (str. 70) in v Vzajemnosti (str. 142), sprejmejo, kot bi bilo vsakemu posebej poslano. V prav obilnem številu naj se odzovejo besedam prevzvišenega g. knezoškofa, ki pravi: -Vabim k udeležbi vse duhovnike in želim, da bi se v prav obilnem številu zbrali 15. julija v Zavodu sv. Stanislava« (Škofijski list. str. 70). Priglasiti se je treba do 12. julija pri vodstvu zavoda. Imena dobro znanih izbornih govornikov, ki bodo predavali, nam jamčijo, da bo sestanek imel najlepše sadove.
—	Denarni zavodi v dravski banovini na praznik sv. Cirila in Metoda, dne 5. t. m. ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino.
—	Za abituriente l><wlo v Domu sv. Tgnacija v Ljubljani. Zrinjskega cesta 9, od 8. julija zvečer do 12. julija zjutraj duhovne vaje. Vabimo vas, da sc jih udeleži te I Priglasite se! Vodstvo Doma.
ž Erna. Oerm Danica, Jan Zdenka,
gež E,rna. l.erm iJunica, juh /.ucu»o, lCurnlR1 Anica, Novak Matilda, Pluninšček Duna, 1 od-pečan Dragica, Pušnik Marija, Ueich Justina, Robur Marija, Sitar Anica, Sobotkievvicz Olga. Suša Barbara, štumberger Krnil. Turin Marija, Vizovišek Amalija, VVolf Elizabeta, VVemger-holz Karolina, /nidarič Viktorija in Koršič Anton Dober uspeh ima 2t kundidatinj(ov) lii sicer: Biščnk Katarina, Blokar Stanislava, Brac-ko Vida. Gnilšek Milena, Goljevšček Magdalena. 11 uclikov Ignac, Kranjc Rudolf, Krašovec Jožef. K r a vos Dragica. Kiihar Pavla, Lavrenčič Marija, Lobnik Amalija, Mikek Silva, llohr Marija, 1'inter Roman, Butaj Sil van. Skače j Katarina, Vivut Kmerik, Zupanič llildn, Peršič Ciril, šuman Marija. Zadosten uspeh imata dva kandidata. Ponavljalnega izpita nima nihče in tudi za vse leto ni bil nihče odklonjen. Povprečni reci je 5.04 in je to eden izmed najboljših zadnjih' uspehov zadnjih 10 let. Ta sijajni uspeh je pripisati izvrstni organizaciji Legatove šole, nenadkriljivi delovni metodi, strogi disciplini in sodelovanju ravnateljstva, učiteljskega zbora in staršev. Dne iS. junija je bila šolska proslava. Prišlo je mnogo staršev, vsi absolven-
dh&avi
0 ^IjjjMI
Popularni resni komik Euster Koaton Va-i bo zabaval v filmu
Premiera danes!
Kdo je pameten
Predstave ob 16. 19. in 21. uri
v katerem igra dvojno vlogo ljubimca in vodjo gangsterjev
KINO SLOGA, tel. 27-30
na
—	Ciril-Metodova nedelja na Peci. Planinci, pridite proslavit praznik sv. C irila in Metoda na Peco! V nedeljo, 7. julija ob 9 bo v planinski kapeli služba božja. Dostop s planinsko izkaznico neoviran. Pritiitite v teh izrednih razmerah še prav posebno v velikem številu, da bomo prav poitdurili: sveta bratu Ciril-Metol, čuvajta iniin dom in rod!
—	Avtoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da ji zaradi nastalega obratnotehničnega zadržka ni mogoče pričet i s 7. julijem z rednimi nedeljskimi vožnjami na progi Ljubljana—Kamnik—Gornji grad—Logarska dolina.
tU-
^^lefie miši"
sepravu slabovidnimi očmi Hi skozi iivl/en/B.
rec
Zato raje nosUg tako/ očala od
LJUBLJANA
pasaža
nebotičnika
ti in učiteljski zbor. Gos|xwl ravnatelj Legat je imel obširno poročilo o letnem delovanju. Potem se je zahvalila z izbranimi besedami v imenu tovarišič in tovarišev učiteljskemu zboru in ravnatelju absolventka Kokal. Končno je še g. profesor Jan šedivy v jedrnatih besedah na-go\oril o |>omenu Vidovega dne in dal absolventom dobre nauke na življenjsko pot. Novo šolsko leto se začne dne 9 septembra. Vpisovanje in pojasnila dnevno: Maribor, Vrazova ulica št. 4.
— Nesrečni padci. 03 letni mesarski mojster iz Ljubljane, Šorn Jože, je padel z lestve in si zlomil levo nogo. 13 letni delavčev sin Bobulje Anion iz Prigorlce pri Dolenji vasi na Kočevskem je obiral lipovino in padel z drevesa Zlomil si je desno nogo. 13 letna hčerka mehanika šoštar Angela iz Zaboršta pri Dolu je hotela iti s podstrešja, pa so se ji podstrešna vrata odtrgala, tako da je padla po stopnicah in si zlomila desno roko. 11 letni posestnikov sin Burkar Stanko iz Velikega Osol-
*	Še ena nova cerkev v Zagrebu. Na praznik sv. Petra in Pavla je bila na slovesen način blagoslovljena nova zastava društva ABC v Kustošiji za pobijanje nepismenosti med delavstvom. Ob tej priliki so proslavili ludi 55 letnico, odkar je bila ustanovljena Milerjeva opekarna in je bil glavni pokrovitelj teh slovesnosti lastnik opekarn g. Miler. Ko je bila končana sv. maša, ki jo je opravil škof g. dr. Lah, in blagoslovljena zastava, je g. Leon Miler obljubil, da bo kmalu začel graditi novo cerkev bi. Nikola Taveliča. To cerkev bo zgradil g. Miler na svoje stroške na svojem zemljišču v Kustošiji.
*	Prosvetna organizacija bosanskih Hrvatov »Napredak« je imela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. katerega sta se udeležila hrvatska ministra dr. Šutej in dr. Snioljan. Pred občnim zborom so bili vsi delegati pri službi božji. Zborovanje je vodil predsednik dr. Alaupovič, ki je navedel, da ima »Napredakc že 142 svojih organizacij v bosanskih krajih in nekaj tudi drugje. Članov šteje nad 20.000. Organizacija je imela lani dva milijona in pol dinarjev dohodkov, podpor iu štipendij pa je dala nad pol milijona dinarjev.
*	Kapelica v duplini ogromnega hrasta. V Rankovičih, vasi, ki je 10 km oddaljena od Trav nika, raste ogromen tisočletni hrast, ki so ga oko liški prebivalci nazvali Cesarski hrast. Po svoji velikosti in starosti nadkriljuje ta hrast ne samo vse druge hraste v naši državi, ampak na vsem Balkanu. Zob časa pa tudi temu hrastu ni priza-nesel. Pred leti se je velik del hrasta zrušil na tla in podrl pri tem več vaških kočic. Spodnji del hrasta pa je še ostal, V ta hrast je že večkrat uda rila strela in ga na več mestih prebila. V duplini hrasta so pa kmetje namestili oltar, pri katerem se večkrat služi sv. maša. 42 oseb lahko prisostvuje sv. maši. Da objamejo hrast, je treba 18 ljudi. Pred vhodna vrata so postavili ograjo, da preprečijo vstop živini.
*	Močan veter prevrnil ladjico. Neurje, ki traja že več dni nad vsem dalmatinskim Primor jem, je povzročilo več nesreč. V šibeniškem pristanišču je bila ribiška ladjica, naložena s peskom. Na ladjici so bili lastnik in še dva mornarja. Jadra so bila razpeta. Naenkrat je potegnil močan veter in prevrnil ladjico, ki se je takoj potopila. Mornarji so se vsi trije rešili s plava njem na obrežje, ker se je r.esieča zgodila blizu
Učiteljice-maturantke 1. 1935 učiteljske lole Šolskih sester v Mariboru bomo imele sestanek v nedeljo 7. julija v zavodu v Mariboru. Ob 9 zbirališče, nato sv. maša in potem skupno kosilo. Za vse je poskrbljeno. Na svidenje po petih letihl — Tinca Medved, učiteljica, Zagorje.
— Pojasnjen roparski napad v Novi Štifti. Pred nedavnim je bil v Kožni dolini aretiran ropar in vlomilec Tekavec Ivan, ki je v družbi z Derenčinom Jožetom, katerega so prijeli orožniki na Brezovici, izvršil več vlomov in ropov. Ljubljanski policiji se je pri raziskovanju grehov te dvojice posrečilo tudi pojasniti vlom in roparski napad v noči od 26. na '27. maj v župno cerkev v Novi"štifti pri Sodražici. Tedaj sla neznana vlomilca vlomila v cerkev in uakradla nekaj pred-
Strašno neurje opustošilo Vransko polje
Iz Biograda na morju poročajo: Te dni zjutraj okrog sedmih so se nad otokom Vrgadom nagro-madili črni oblaki in se čez Pakoštan spustih na Vransko polje, kjer so sejali bedo in nesrečo. Strašen naliv in toča sta vse dopoldne pustošila in uničila tisto krasno dolino Vranskega polja poleg cerkve sv. Mihovila, ki se imenuje »Masline« (oljke). V tej dolini so bili zasejani najlepši in naj-vzornejši vinogradi hrvatskih kmetov iz Pako-štana in Vrane Te vinograde je neurje popolnoma uničilo. Potoka Biba in Skorubič sta silno na-rastla in izstopila iz korit nad 6 metrov visoko. Voda je s tako silo uničevala oljkina in smokvina stebla, da je bila cesta, ki pclie iz Pakoštana v Benkovac, popolnoma zatrpana. Voda je izpod-
kopala in odnašala debla oljk, smokev, mandelj nov, trte in cele kupe sena. Na travnikih ob je zeru je voda odnesla vse pokošeno seno, ki ga je bilo za 20 vagonov. Samo v tako imenovani »Dra gi« je uničenih okrog 500 oljk. Nekateri vinogradi so kar izginili, ker je voda odnesla vso rodovitno zemljo, nanesla pa na vagone kamenja. Posamezni kamni so teiki po 200 kg. Take nesreče še nikoli ni doživela Vranska dolina. Huda zima, ki je tam trajala do začetka aprila, je uničila posevke in so ljudje nanovo posejali. Koruza in vinogradi t olj kami so ostali ljudem edino upanje. Sedaj je uni čeno vse. V sami Vrani je uničenih nad 100.000 trt in nad 1000 oralov s koruzo posejanih njiv. Na tisoče oljkinih dreves j* ostalo brez listov.
obrežja. Ladjica leži na dnu morja in jo bodo morali kmalu dvigniti, da ne bo ovirala morskega prometa, ker tam morje ni globoko.
* Borec za svobodo je postal pesnik in guslar.
V vasi Merdari je živel kmet Rade Ivanovič. V letu 1912 je bil vojak in se je udeležil bitke pri vasi Merdari, kjer je bila turška fronta po srditem boju prebita. Kakor on 60 dobili tudi številni njegovi vojni tovariši tamkaj zemljo. Čeprav je bil Rade nekaj časa priden kmet, vendar je v njegovi nemirni krvi še vedno klilo vojno navdušenje in rad je pripovedoval po dnevnem delu o svojih osvobodilnih bojih. Živo je znal opisovati celo vrsto junaštev, kmalu pa se je pri svojem pripovedovanju posluževal stihov. Vsak večer je vedel povedati novo pustolovščino v gladko tekočih stihih. Spočetka je to pripovedovanje njegovim tovarišem ugajalo in so ga radi poslušali, sjasoma so se ga pa naveličali in so se začeli dolgočasiti. On pa je kljub temu trmasto nadaljeval s svojimi povestmi v stihih. Najmanj razumevanja za to pripovedovanje pa je imela njegova ti ni. Očitala mu e, da je otročji in neumen. Končno je odločno iz-.avlla, da ne' bo več sama delala, on pa pasel lenobo. Rade jo je skušal potolažiti, seveda zopet v stihih, pa ni nič pomagalo. Pridigoval je gluhim ušesom. Preostalo mu ni drugega, kakor da je zapustil domače ognjišče in romal od vasi do vasi, ijer je otrokom in fantom pripovedoval o junaštvih preteklih časov. Kmalu pa je zapazil, da ni dosegel zaželjenega uspeha. Postal je guslar in ob zvokih, ki jih je izvabljal guslim, je v stihih opisoval razne junaške čine iz vojske. Sedaj so ga pa povsod navdušeno sprejemali. Potoval je daleč po deželi in celo na Grškem je našel množice radovednežev, ki so ga poslušali. Vsako leto pa se je vrnil v domačo vas, vendar je moral vedno ugotoviti, da ni nihče prerok v domači vasi. Zopet in zopet se je podal na potovanje v tuje kraje, kjer so ga ljudje radi sprejemali in mu bogato postregli z jedjo in pijačo. Tako živi Rade svoje nemirno življenje, vendar spomin na junaške osvobodilne boje napolnjuje njegovo dušo z veselim mirom.
*	V Savi lovil ribe in izvlekel monštranco.
Dijak meščanske šole Sljepan Medved v Zagrebu je v Savi lovil ribe na trnek. Namesto ribe pa je izvlekel iz vode lepo monšlranco, ki je bila pozlačena in gotovo predstavlja precejšno umetniško pa tudi zgodovinsko vrednost. Monštranca je ležala že precej dolgo časa v vodi. V zadnjem času je bilo več vlomov v cerkve po raznih krajih Hrvatske in Slavonije. Gotovo je tudi ta monštranca bila ukradena v eni izmed teh cerkva. Monštranca je shranjena na zagrebškem policijskem ravnateljstvu.
*	Osem konj ustreljenih na pašniku. Na vaškem pašniku v Gračenici pri Bjelovarju so neznani zločinci s puškami in samokresi postrelili osem konj, ki so se tam pasli ponoči brez nadzorstva. Konji so bili vredni okrog 40.000 dinarjev. Orožniki so uvedli najstrožjo preiskavo, da najdejo zločince, ki so se na tako grd način maščevali nad kmeti.
Anekdota
Bogati vojni dobavitelj Francoz Laroque jfc vedno želel, da bi postal narodni poslanec. Končno se mu je posrečilo, da je bil leta 1874, izvoljen v poslansko zbornico. Čeprav je bil dolga leta poslanec, je samo enkrat stopil na govorViiškl oder. Začel je svoj govor z besedami: »Gospoda! Človek je žival...» — Pa je že obtičal, ker so ga zmešali čudni pogledi številnih članov zbornice. Po celi dvorani se je razlegel bučen smeh, poslanec Paul Casagnac pa je vstal in dejal: »Predlagam, da se ta govor natisne in okrasi s 6liko gospoda La-roquea.«
V trgovini klobukov.
»Ljuba gospodična, vidim, da ne najae*« primernega klobuka ... Povejte mi. ah sem vam vlač tudi bre^ klobuka?«
m I1UBD4NA
Praznik
sv. Cirila in Metoda
Država je naglasila velik pomen sv. bratov Cirila in Metoda s tem, da je god teh dveh velikih slovanskih apostolov določila za državni praznik. Prav bi bilo, da bi se temu poudarku pridružila, vsa Slovenija in še prav posebno njena prestolnica Ljubljana, ki naj bi tudi na zunaj dala izraza cirilo-metodijski ideji.
Ljubljanski trgovci so v ta namen že več let sem iskali primernega načina, kako bi svoje izložbe čim bolj aranžirali v duhu tega pomembnega slovanskega praznika.
Pozdravljamo veliko deK župnije sv. Cirila in Metoda, ki je nam tudi v tem pogledu priskočila na pomoč, ko je po strokovni oceni g. univ. profesorja dr. Grivca in g. univ. prof. dr. Steleta založila prelepo domačo plastiko iz umetniške roke akad. kiparja B. Kalina.
Naj bo ta relief, ki si ga je mogoče ogledati v raznih ljubljanskih izložbah, v bodoče v okras slehernega slovenskega doma in stanovanja, na praznik sam pa v zunanji poudarek pomembnosti in češčenja sv. slovanskih apostolov pri nas Slovencih. Zato zlasti na gg. trgovce in razne ljubljanske tvrdke tem bolj apeliramo, da v tem duhu in s to povsem slovensko umetnino okrase svoje izložbe,
Dr. Josip Tavčar
zobozdravnik ne ordintra do 10. julija. Nebotičnik tel. 33-93
I Mašo zadušnico po pok. dekanu juridične fakultete dr. Jos. Jurkoviču bo opravil v četrtek 4. julija ob 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi dekan bogoslovne fakultete g. dr. Janez Fabjan.
1 Prisrčna slovesnost ob nedograjenem spomeniku v Zvezdi. Dela za ureditev Zvezde v okolici spomenika kralja Aleksandra lepo napredujejo. Nekatere trate so že ozelenele in dokazujejo, da bo preurejena Zvezda vse nekaj lepšega kakor so bile nekdanje ograjene trate. Največ "dela pa je sedaj ob spomeniku samem, kjer so začeli že oblagati betonski temelj podstavka z velikimi granitnimi kvadri. Včeraj ob pol 12 dopoldne pa je bila vložena v podstavek spomenika spominska listina. K tihi slovesnosti so se zbrali zastopniki ožjega in širšega odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ter člani razsodišča. Spominski napis je bil napravljen na dva milimetra debelo svinčeno ploščo, v katero je vrezal spominsko besedilo ljubljanski pa-sar Alojzij Pirnat. Načrte za ta napis je napravil arhitekt H. Hus, besedilo pa je sestavil Alojzij Gradnik, Glavne misli besedila poudarjajo, da je bil v letošnjem letu postavljen v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, spomenik kralju Aleksandru Zedinitelju, s pomčojo prispevkov vseh slojev slovenskega naroda v znak hvaležnosti in v potrdilo volje, da hočemo Slovenci ostati združeni s Hrvati in Srbi v Jugoslaviji. Predsednik širšega odbora za postavitev spomenika dr. Josip Pipenbacher je spominsko listino, ki je bila vložena v močno bakreno, pokrocnano puščico, lastnoročno zazidaL.V podstavek, na katerega so delavcii takoj za tem spustili mogočen kvader. Pujčic^ ,je bila zazidana na tisti strani vznožja podstavka, ki gleda naravnost proti Kongresnemu trgu, in sicer nekako v sredini.	*
1 Rokodelski dom. Drevi ob osmih bo redni tedenski sestanek. Tvarina, ki se bo obravnavala, je zelo važna. Vsi člani naj zanesljivo pridejo v Rokodelski dom.
1 Ravnateljstvo trgovskega učilišča »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, priredi za svoje dijake v sredo in četrtek, dne 3. in 4. julija razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in raznovrstnih pisarniških potrebščin. — Dijake, njih starše in ostale, ki se zanimajo za tovrstni napredek, vljudno vabimo, da si zanimivo razstavo ogledajo. Razstava je odprta oba dneva dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 3 do 6. Vstopnine ni. — Ravnateljstvo.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Maša zadušnica za blagopokojno gospo Alojzijo Tratnik se bo darovala v četrtek, 4. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
1 Davčna uprava zn mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih v lil. četrtletju 1940 v plačilo: A) dne 1, julija 1940 — III. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. B) dne 15. avgusta 1940 — I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani iu mestnemu poglavarstvu v Ljubljani.
1 Razstava letečih modelov. Letos so imeli Ljubljančani priliko ogledati si prvo večjo razstavo letečih modelov, katero je priredil ponila-dek Aero-kluba 1. drž realne gimnazije. Razstava je bila odprta in zaključena X). junija zvečer. Zanimanje je bilo veliko, kar dokazuje dejstvo, da je razstavo obiskalo čez 450 ljubiteljev tega sinjega športa. Pod vodstvom Gabrijela Cenčiča so naši modelarji izdelali mnogo modelov, od katerih je bilo razstavljenih med-temi nekaj večjih kakor »Ikarus«, last g. Kobra, s katerimi je dosegel prvo mesto na tekmi, ki jo je priredil Aero-klub kraljevine Jugoslavije. G. Kober je imel na tej razstavi še štiri modele. Tudi modele g. Petka smo videli, s katerimi je dosegel lepe uspehe. Modele so razstavili tudi gg, prof. štalc, De Gleria, Skale, llrovutin, Slanovec, Marinček in Pavlin. Razstava je v splošnem jirav dobro uspela.
I Vsa damska oblačila vam najmodernejše izgotovi v teku 24 ur tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira modernih tkanin.
1 Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša, da bo dne 4. julija t. 1. ob 9 dopoldne javna dražba zarobljenih predmetov v skladišču, Poljanski nasip št. 40, prvo nadstropje. Med drugim se bodo prodale gramofonske plošče, snežke, pohištvo, moka, globin, moško kolo, blagajna, šivalni stroj itd.
1 Kanalizacijo Tyrševe ceste od artilerijske vojašnice pa do mestne meje pri Urbončku je pravkar razpisal mestni tehnični oddelek. Kanal bo dolg 1519 m ter bo veljal okrog 750.000 din. Kakor vemo. bo država pričela tlakovati Tyrševo cesto in jo je treba prej kanalizirati, da se bo odtekala voda in bo cesta vedno suha. Z ureditvijo Tyrševe ceste bo izpolnjena že stara želja ljubljanskih občanov ter vseh voznikov, ki prihajajo v naše mesto. Naš lepi Bežigrad bo pridobil mnogo na vrednosti in se bo pričel še bolj naglo razvijati in rasti.
1 Za delavske stanovanjske hišice ob Gesti dveh cesarjev v tako imenovani Sibiriji je mestni tehnični oddelek razpisal težaška, zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, steklarska, pečarska. pleskarska, Iikarski. krov-ska in elektroinstalacijska dela. Za veliko novo delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom, ki je bila izročena svojemu namenu pred božičem, so tudi te preproste hišice plod prizadevanj župana dr. Jura Adlešiča, naj delavski in sploh manj premožni sloji dobe zdrava stanovanja. Velike ankete so namreč pokazale, da je v Ljubljani še mnogo preveč nezdravih stanovan j in zato bo mestna občina sedaj sezidala 10 hiš, ki bo vsaka imela po dvoje preprostih stanovanj za na.jbednejše delavske sloje. Vsako stanovan je bo imelo 5 m široko in 4 m dolgo sobo, nekoliko manjšo kuhinjo ter svoje stranišče in drvarnico. Predvsem bo treb« tja preseliti stanovalce iz najslabših stanovanj po mestu, zlasti pa tudi iz barak. S tem se bo pričel izvajati nov zazidalni načrt, ki bo preuredil vso kolonijo v tako imenovani Sibiriji, da 1h> kolonija sanirana, ker je zdravje prvi pogoj za
VEN Z OSTANKI
je naša deviza za mesec juliji Uporabno ostanke svile in pralnega blaga želimo čim
preje prodati in jih zato prodajamo po izrednih, malenkostnih cenah! Svilenim tkaninam prekrasnih barv in vtorcev, kakor tudi pralnemu blagu stalnih barv
smo cene ponovno znižali.
MANUFAKTURA DOBRE KAKOVOSTI BLAGA IN NIZKIH CEN
BRATA V L A J - Wolfova ulica 5.
zadovoljno življenje manj premožnih slojev. Po tem prvem poskusu s preprostimi stanovanji za na.jbednejše bodo, kakor rečeno, zl>ol.jšuiie stanovanjske razmere v Sibiriji, preštudirani so |>a tudi že načrti za veliko kolonijo boljših hišic z vrtički, da na južni strani mesta dobe manj premožni sloji prav prijetne lastne domove
1 Tržnica na Pogačarjevem trgu se je že preselila. Včeraj popoldne so začeli seliti veliko izpraznjeno tržnico na nabrežju Ljubljanice z dosedanjega mesta na Pogačarjevem trgu. Ogrodje tržnice so dobro podložili in ga nato na valjarjih začeli počasi potiskati proti semenišču. Najprej so preselili skoraj polovico lope Prvi kos je bil namreč dolg okrog 15 m in težak nad 5000 kg. S križnimi latami so ogrodje pred selitvijo še ojačili, nato pa je deset krepkih fantov ročno začelo potiskati lopo na novo mesto. Pridno so morali pod-lagati valjarje in pri vsakem sunku se je lopa premaknila za kakih 15—20 cm. To lopo so najprej potisnili skoraj popolnoma do semenišča, tako da je med veliko lopo, v kateri sedaj prodajajo sadje, in prestavljeno lopo, ostal precej širok hodnik. Ta je bil potreben zaradi tega, da so mogli skozi njega prepeljati še drugi, manjši del lope. Od druge in večje polovice lope, ki je ostala na me--stu, so namreč odžagali še 8.5 m dolg kos in ga ročno prepeljali in potisnili skozi hodnik do vodovoda. Za tem so odmaknili večjo lopo nazaj od semenišča in nanjo pravokotno naslonili 8.5 m široki del lope. Glavni del prepeljane lope je obdržal isto lego, kako jo je imel na prvotnem mestu, zaradi tega bodo sedaj kupci hodili mimo lope ob tisti strani, ki je prej gledala na Ljubljanico, čeprav stara južna stran lope še vedno gleda proti jugu. Na svojem mestu je ostal le 12 m dolg del lope, za tega ni prostora na trgu ob vodnjaku. Prostor je namreč še potreben za ribji trg in tudi za. dovoz z avtomobili. Če za ostanek lope ne bodo dobili primernega mesta, jo bodo podrli. Vsa selitev obeh delov lope je bila opravljena včeraj v popoldanskih urah od 2—5, ko je bil največji mir na sadnem trgu. Zaradi tega tudi običajnih radovednežev ni bilo veliko.
1 Čigav je prstan. Ljubljanska policija je te dni zaplenila prstan iz belega zlata, ki ima veliko okroglo krono, v kateri je sedem malih briljantov v !krogu, v sredi pa večji briljant. S prstanom so kupčevali dalmatinski krošnjarji in je zanimivo, di je v kratkem času šel že kar skozi pet rok, pri čefner mu je poskočila prodajna cena od 2800 din na 5000 din. Kdor prstan pogreša, naj se zglasi na upravi ljubljanske policije v sobi št. 27.
I
mJt	U	C 111	^ MARIBOR Sil.___ - ■ • ■
Menda ne bo takle slamnik postal moderen? V eni najbolj prometni ulici v Tokiju se |e pojavil moški s temle strašilom na glavi. Seveda ni bil pokrit s njim zaradi sonca, ampak :a reklamo svoje tvrdke c klobuki.
Mladi ljudje pred sodniki
Maribor, 2. julija.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bili danes dopoldne dve tajni razpravi. Pri obeh je bila javnost izključena, ker so prišli pred sodnike mladi ljudje, še ne polnoletni. O dogodkih, ki so bili predmet obeh razprav, smo svoj čas že obširno pisali ter jih sedaj ponavljamo:
Najbolj značilna je bila prva razprava, ki je bila pred sodnikom za mlajše mladoletnike. Pred njim sta sedela na zatožni klopi dva 16 letna fanta, propadla dijaka, obtožena številnih velikih vlomov. Oba sta se združila z nekaterimi še mlajšimi nepridipravi ter je ta družba izvršila nič marij kanor 6 vlomov. Največji njihov podvig je bil v noči na 9. marec vlom v pisarno Saveza grafičnih delavcev na Frankopanski cesti. Vlomilci so odnesli ročno blagajno z 19.315 din gotovine. Plen so si razdelili ter sta si oba obtoženca pridržala največji del. Potem sta se odpeljala v Split, kjer sta v kratkem času zapravila večino denarja. V Splitu so oba prijeli, ker je postala policija zaradi njunega zapravljanja pozorna. Tako so se potem pojasnile še druge vlomne tatvine, med drugimi v pisarne trgovin s kurivom Mirka Le-bana, Kristjana Pertota in Otmarja Pirkmajer.ja. Življenjska zgodba obeh mladih vlomilcev je žalostna. Prav za prav je bila današnja razprava obenem obsodba nezdravih razmer, v katerih živi danes toliko mladih ljudi v mestih, kjer zaradi nezadostnega nadzorstva in slabe družbe propadajo ter se kvarijo in končno postanejo zločinci. Tako je prvi obtoženec doma sicer iz dobre hiše, pa je izgubil v mladosti mater. Oče je potem živel z drugo žensko, kar seveda ni dobro vplivalo na vzgojo sina, ki je študiral srednjo šolo. Potem je še oče umrl, otrok pa je dobil varuha, ki je bil pijanec. Fant je obesil šolo na klin, zašel v družbo mladih pokvarjencev in končno se zaključuje sedaj njegova karijera pred sodiščem. Drugi obtoženec je tudi v mladosti izgubil očeta. Slabotna mati ni imela na upornega, nezanesljivega duha svojega otroka nobetiega vpliva ter je tudi on zašel v slabo družbo, ki ga je do kraja skvarila. Oba fanta sta bila obsojena, da se pošljeta v po-boljševalnico, da bi morda tam še rešili, če se še kaj rešiti da.
Drug podoben primer je z 20 letnim Francem Štauarjem iz Ruperč pri Mariboru, ki je prišel pred sodnike zaradi uboja. Dne 28. aprila se je nahajala v viničariji posestnika Senekoviča v Ruperčah družba frantov in mož, ki so tam popivali. Med njimi je bij Karel Puhner, ki je bil zelo vinjen ter je v takem stanju ostale neprestano izzival ter tudi napadal. Današnjemu obtožencu je raztrgal obleko, kar je fanta močno razjezilo, ni pa si upal proti Puhnerju nastopiti, ker so je bal, da je oborožen s samokresom. Nazadnje se je Puhner opotekel iz viničarije, je pa pred hišo onemogel, od pijanosti padel ter zaspal. Prišla sta njegova dva tovariša ter sta ga spravila v bližnji listnjak, da se tam prespi. Zvečer so potem vsi fantje oišli. Obtoženec pa je stopil v listnjak ter ie imel v eni roki odprt nož, z drugo pa je začel preiskovati spečega Puhner,ja, če ima v žepu samokres. Puhner pa se je medtem prebudil ter je Štanarja brcnil z nogo od sebe. Ta ga je v jezi dregnil z nožem v nogo pod koleno. Niti stanar niti Puhner nista vedela, da Je rana smrtna, ker je rezilo prerezalo odvodno žilo. Štanar je potem odšel iz listnajaka, Puhner pa je smrčal naprej. Med spanjem pa mu je iz prerezane žile odtekala kri. Prebudil se je, ko je bilo že prepozno. Ves oslabel se jo zavlekel' nekaj sto korakov proč od listnjaka, potem pa je obležal neza-
vesten ter so ga naslednjega jutra našli že mrtvega. Štanar je bil obsojen na 4 leta strogega zapora.
*
m Podružnica gradbenega delavstva JRZ v Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. t. m. vrtno veselico v gostilni Kristoftič v Studencih.
m Dekliški krožek Maribor L ima drevi ob 7 redni sestanek v običajnih prostorih. Pridite vse in točno.
m Slikanje glavne dvorane v grajski kleti je
že končano. Mojster Sternen je te dni dovršil zadnji dve freski. Na vzhodni steni kleti je naslikal podobo starega Maribora v 17. stoletju. Slika je zelo posrečena ter vzbuja pozornost vseh gledalcev. Nad sliko je napis »Ko bi rajni oživeli, da nam sodijo, kaj 6ami svoje dni začeli, kaj mi za njimi 6torili smo.« Poleg te slike je še na isti steni slika mariborskega magistrata z nadpisom »Za 6rečo roda geslo naše Mar-i-bor.< Severno steno krasi lepa 6liisa 6V. Areha z Ruško kočo na Pohorju. Mojster Sternen se je sedaj preselil v banketno dvorano grajske kleti, kjer bo naslikal na stene portrete mariborskih čitalničarjev.
m Povečanje kina Union. Kino podjetnik Valj^, ki je lani dogradil reprezentativno kino palačo Eaplanade, namerava sedaj povečati tudi kino Union. V tem kinu predvaja po znižanih cenah francoske in amerikanske filme, ki so tako dobro obiskani, da bo dvorano povečal in sicer jo bo podaljšal do Cafove ulice.
m Brezvestno izkoriščanje vajencev. Delavska zbornica v Mariboru je dobila poročilo o hudem trpljenju, katerega je moral prenašati mlad kovaški vajenček, ki je bil v uku pri nekem kovaškem mojstru v Slovenskih goricah. Ubogi vajenček je moral zjutraj ob prvem svitu vstajati in opraviti vsa poljska in hlapčevska dela, šele ko je vse to opravil, je prišlo na vrsto strokovno delo. Reveža je mojster večkrat tako pretepel, da se je ves krvav zatekel po pomoč k sosedom. Kovačeva gospodinja, s katero živi mojster v pri-ležništvu, si vajencu nikdar ni upala dati jesti v prisotnosti mojstrovi. Fant je dostikrat le enkrat na dan jedel. Pred kratkim si je fant zastrupil rano na nogi. Ko je mojster videl, da fant ne more več hoditi, ga je pretepel in ga zaklenil v sobo, odkoder ga je neki dobrotnik rešil. Vajenček se je nato podal v Maribor, kjer je pri Okrožnem uradu iskal zdravniške pomoči. Dasi je bil vajenec že skoraj leto dni v uku. ga mojster ni prijavil uradu. Vajenca so takoj spravili v bolnišnico. Delavsko zbornica je podvzela korake, da se brezsrčnemu mojstru vzame pravica, da bi imel vajence. Pravilno bi bilo tudi, da bi upravne in sodne oblasti v tem primeru z vso strogostjo postopale. Marsikdo, ki pozna razmere, v katerih živijo naši vajenci, je prepričan, da je mnogo primerov, v katerih vajenci zaradi surovosti svojih mojstrov mnogo trpe. Oblasti za take primere ne vedo. Zato pozivamo vsakogar, ki bi vedel za kak tak primer, da ga nemudoma javi Delavski zbornici, ki bo že našla sredstva, da bo vsak dobil, kar mu po zasluženju gre.
m Starka pod kolesom. V Stanetincih je povozil neki kolesar 79 letno Uršulo Valentan ter ji zlomil levo nogo. Ponesrečeriko so zapeljali v mariborsko bolnišnico«
m V odsotnosti je dobil 8 mesecev. Pred mariborska okrožnim sodiščem je včera/j dopoldne bila razprava proti 50 letnemu elektromomterju Josipu Završniku, ki je bil obtožen zaradi prevar in ponarejanja listin. Mož pa ni prišel pred sodnike ter je bil zaradi tega obsojen .v odsotnosti. Završnik ju oškuuoval kleparskega mojstra Petra Turka, od katerega si je uoosodil napravo za rezanje cevi ter
je ni več vrnil. Od natakarice Ivanke Kočevnik je izvabil 70 nemških mark, založil pa ji je hranilno knjižico v kateri je iz vloge 100 din napravil kar 25.000 din Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora in 500 din globe.
m Moško kolo brez gospodarja je našel v bližini mestnega vodovoda ob Tržaški cesti Josip De-lošanec, hlapec pri pekovskem mojstru Eiertagu. Kolo, ki ima evidenčno številko 2-158757-25, je izročil policiji, kjer ga lastnik spet dobi.
m Hud karambol med osebnim in poltovornlm avtomobilom se je pripetil na križišču Tyrševe in Koroščcve ulice. Osebni avto je vodil absolvent trgovske akademije Jože Šraj, tovornega pa lastnik mlekarne Franc Svarc. Oba avtomobila 6ta se precej poškodovala, vozača pa 6ta se pobotala ter bosta vsak za svoje vozilo plačala stroške popravila, ker 6ta oba zakrivila trčenje.
Celjske novice
c Člani in članico krožka SDZ na državni realni gimnaziji v Celju! Ker je bil tabor v Ptuju odpovedan, bo tabor od 20. do 27. julija v Kamniku. Smatrajte za svojo dolžnost, da se ga cotovo udeležite. Ugodnosti so iste, ne pozabite pa na legitimacije. Sliko in prijave vlagajte osebno ali pismeno v Prosvetni pisarni, Celje, Cankarjeva 4.
c Mladina v naravi. Celjski skavti tabore lelos v krasnem in idiličnem savinjskem kraju v Šo-ščali pri Grižah. Vodstvo tabora je v rokah g. prof. Grašer-ja. Tu bodo taborili od 17. julija do 10. avgusta tudi mariborski skavti.
c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu svoj zaključni sestanek. Vabljene!
c Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju poziva svoje članstvo, da takoj odda prijavne tiskovine za spominsko kolajno. Celjani naj jih oddajo v društveni pisarni. Dečkov trg 6, vsi drugi pa pri poverjenikih, kjer naj tudi nemudoma poravnajo naročnino. Vsak član naj izpolni prijavo v smislu navodil, ki so na zadnji strani prijav in v smislu priloženih okrožnic. Članstvo naj tudi pride po srečke in jih čimveč raz-peča med svojimi prijatelji in znanci. Dolžnost vsakega člana je, da na ta način sodeluje, ker le tako bo mogoč uspeh, ki ga vsi želimo.
c Srečka Legije koroških borcev — samo 5 dinarjev. Dobite jih v podružnični pisarni. Dečkov trg 6, v celjskih trafikah in v podružnici »Slovenca«. Žrebanje 21. julija. 20 glavnih in nad 200 drugih krasnih dobitkov. Dobitki so razstavljeni v trgovini Hladin, Prešernova.
c Šoferski izpiti za kandidate iz mesta Celja in laškega okraja bodo v četrtek, 11. julija, ob 8 zjutraj pri pffedsto.lništvu mestne policije v Celju.
c Iz celjsko sodno dvorane. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo včeraj dopoldne na dve leti robije 34 letnega krojaškega pomočnika Dularja Viljema iz Vavte vasi v novomeškem okraju, ker je na goljufiv način oškodoval za lepe vsote nekatere Vojničane ob priliki službovanja v Vojniku. Izposojal si je večje vsote, češ, da jih bo vrnil, ko bo dobil izplačanih 65.000 din dote.
c Kres na Starem gradu. Kakor vsako leto bodo tudi letos priredili celjski Cirilmetodarji na dan 4. julija ob pol 9 zvečer na Starem gradu kres. Istočasno bo pred kolodvorom promenadni koncert celjske vojaške godbe. V slučaju slabega vremena bo kres v petek.
c Občinsko hišo na Bregu, ki jo je kupil od mestne občine trgovec in hišni posestnik g. Zago-ričnik na Hribu sv. Jožefa za 125.000 din, so včeraj' izpraznili. Hišo bo g. Zagoričnik preuredil.
c Plast premoga jo zasula pri Sv. Krištofu nad Laškim pri delu v rudniku 38 letneaa rudarja Sluga Ludvika in mu nalomila levo nogo v eležnju.
C K nesreči z motornim kolesom na Frankolo-vem dostavljamo, da si ie Korošec Ivan zlomil tudi desno roko.
Ptuj
Naplavljeno truplo. Drava je naplavila na Vidov dan v Budini truplo mladega dekleta, v kateri so po dokumentih in drugih stvareh ugotovili, da je 19letna delavka Novak Elizabeta iz Košakov pri Mariboru. Že pred 14 dnevi je pokojniea zbežala z doma in pustila svoje dete. Kaj je dekleta gnalo v smrt, ni znano.
Požar. V noči od srede na četrtek prejšnji teden je izbruhnil na podstrešju hiše posestnika Kaučeviča Martina v Barislovcih pri Selali požar, ki je poslopje deloma uničil, V hiši je stanoval najemnik, kateremu je ogenj napravil precej škode, ki jo cenijo nad 10.000 din.
Tujski promet v juniju. V juniju je obiskalo Ptuj 220 tujcev, od katerih je bilo prijavljenih 14 Nemcev in ? Italijana, ostali pa so bili Jugoslovani. Vseh prenočnin je bilo 284. Kakor je iz gornjega razvidno, je t d i tujski promet na precej mrtvi točki, posebno kar se tiče ino-zemcev.
Žrtev meningitisa. V Rabelčji vasi je umrl za posledicami meningitisa 51etni viničarski sin žiž.ek Jožef. V ptujskem okraju je še precej slučajev te nevarne bolezni, ki je naši podeželski ljudje še ne (joznajo dobro,
Ljutomer
Birmovan\a v dekaniji Ijulomernki. V dnevih od 19. do 27. junija t. 1. je knezoškof dr. Jvan To-mažič izvršil kanonično vizitacijo in birmovanje v devetih župnijah ljutomerske dekanije. — Nekaj izrednega se je v nedeljo, dne 23. junija vršilo pri Mali Nedelji, kjer je prevzvišeni bogoslovca subdijakona Franceta Lipičnika posvetil za dija-kona.
Kako je tukajšnje prebivalstvo še verno, se je pokazalo v celem dekanatu s tem, da so verniki povsod skrbeli za okrašenje svojih župnijskih cerkva, pa tudi vaških kapel in križev, mimo katerih se je prevzvišeni vozil. Isto tako so bili povsod postavljeni številni mlaji in slavoloki r. raznimi pomembnimi napisi, ki so vsi izražali ljubezen in spoštovanje do našega nadpastirja. Ljutomerska de-knnija je bila peta in za to leto zadnja, v kateri se je delila sv. birma. Birmancev je bilo v tej dekaniji 5422. kar je gotovo rekordno število, ker v nobeni drugi dekanijt n: bilo letos toliko birmancev.
KULTURNI OBZORNIK
Kratka radiovalovna postaja v Belgradu in slovenske oddaje
Ob zadnjem časnikarskem zborovanju v Belgradu sem imel priliko, da si ogledam tudi prostore kratkovalovne radijske postaje, in sicer pozno ponoči, ko so bila srbobrvatska in slovenska poročila za Južno in Severno Ameriko, to je ob pol treh in pol štirih ponoči.
V pogovoru s tovarišem Hočevarjem, ki mi je razkazal postajo, kjer je napovedovalec za slovenska poročita poleg g. R. Pečnika, pa sem ugotovil naslednje: Kratkovalovna radijska postaja v Belgradu je prav za prav najbolj važno sredstvo slovenskega naroda za propagando. Niti domače časopisje, niti domača radijska postaja nimata tolikega pomena za slovensko propagando, kakor tudi' za propagando jugoslovanske državne enotnosti in skupnosti, kakor kratkovalovna oddaja v slovenskem jeziku.
Srbi so v splošnem naklonjeni slovenski oddaji in mislim, da tudi vedo zakaj, saj Slovenci iz Severne Amerike, iz Južne Amerike, iz Egipta, Avstralije in Nove Zelandije, da celo z Japonske in Kitajske pošiljajo ali so vsaj do začetka vojne pošiljali ogromne milijone denarja v državo. Ta denar je bil namenjen sicer družinam izseljencev, vendar pa je bogato oplodil jugoslovanske državne finance. Statistika izkazuje, da Slovenci pošiljajo v državo največ denarja.
Resnična škoda je, da se nismo Slovenci kratkovalovne radijske postaje spomnili prej. Saj obstoji že kaka štiri leta!
Šef pos'aje, g. dr. Dušan Stojanovič, je široko razgledan človek, ki pozna vse bolj pomembne slovenske javne delavce. Dr. Stojanovič sam je dal idejo na primer, naj kratkovalovna radijska postaja povabi za katoliško veliko noč g. univ. prof. dr. S t e 1 e t a za predavanje o pasionski umetnosti v svetu in o pasionski umetnosti med Slovenci. Prevod na srbski jezik je bil sicer težak, toda nato je bilo predavanje prevedeno takoj še v osem jezikov: nemški, francoski, angleški, italijanski grški, madžarski, romunski in albanski ter prečitano, tako da je bilo predavanje či-tano kar v 10 jezikih.
O predavanju g. ministra, predsednika senata in predsednika Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, dr. Antona Korošca, smo obširno poročali. Poleg predavanja v slovenščini je bilo prevedeno še v 10 jezikov, poleg navedenih tudi v turški. Posneto je bilo na plošče, tako da so mogli ameriški Slovenci v pozni noči, oziroma ko je pri njih večer, poslušati glas našega voditelja tudi sami.	, i;«.»<--l
Prav tako je kratkovalovna radijska postaja oddajala vse novice o slovenskih kulturnih dogodkih, tako o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti o Vseučiliški knjižnici, o napredku slovenske univerze, o slovenskem planinstvu, o slovenski glasbi. Kratkovalovna radijska postaja je bila na primer ptva, ki je poročala o zmagoslavju slovenske pesmi ob priliki gostovanja Akademskega pevskega zbora v Belgradu.
O veliki noči je oddajala večkrat kratkovalovna radijska postaja prekrasno poslanico škofa dr. Gregorja Rožni ana za naše izseljence. Za
Zaščita petroleja:
„Kdor se približa, bo ustreljen!"
srbohrvatske katoličane je čital osebno sam lastno poslanico naš stari znanec, belgrajski nadškof g.
dr. Josip U j č i č.
Sledila so se številna druga predavanja, ki so tipično slovenskega značaja ali delo Slovencev. Prav tako je bilo na primer zadnje predavanje g. prof. dr, Dolenca prevedeno v 10 jezikov, prečitano pa je bilo v 11 jezikih. Prav tako predavanje tovariša Jurčeca o Franu Levstiku in moje o slovenski liriki Kočevar sam je na lastno roko napisal kar tri predavanja, namreč o Valentinu Vodniku, o Kamniku in o Valvazorju, ki so bila vsa oddajana v slovenskem in srbskem jeziku za naše izseljence.
Kdo posluša slovensko oddajo belgrajske radijske kratkovalovne postaje? V zadnjem času tudi tisti v Sloveniji, ki imajo moderne radijske aparate. Taki aparati morejo ujeti tudi kratke valove, medtem ko jih aparati starejšega tipa ne morejo ujeti. V Sloveniji sprejemajo dnevne vesti radovedneži, zakaj belgrajska oddajna postaja na kratkih valovih najhitreje daje vesli, ki danes tako zanimajo ljudi. Evropska oddaja v slovenščini je bila prvotno namenjena našim izseljencem po Eviopi, zaradi razmer pa se je naenkrat spremenila v izvrstno informativno sredstvo za Slovence v Jugoslaviji. Razna pisma, ki prihajajo, so za to najboljši dokaz.
Drugo je z ameriško oddajo. Videl sem nekaj pisem, ki so prav pretresljiva in značilna. Tako piše na primer ameriški slovenski duhovnik re-verend Jevnik iz Pensilvanije:
»Poslušal sem Hankov, nato pa sem slučajno ujel slovensko oddajo v Belgradu, za katero nisem vedel. Program je bil tako izvrsten, da nisem verjel svojim ušesom. V nedeljo bom oznanil v cerkvi in poslušalo vas bo na tisoče Slovencev v okolici, ker imajo vsi dobre aparate, tudi za kratke valove.« — Takih pisem iz Severne Amerike je polno.
Zelo značilno pa je neko pismo iz Monte-videa v Južni Ameriki. Skupina tamkajšnjih Slovencev je namreč pisala: »Dober je vaš program, toda oddajajte kar hočete, samo da po desetih letih slišimo naš mili, ljubi slovenski jezik!« Ali se ne zrcali iz takih pisem prirojena ljubezen Slovencev, ki na razdaljo 20.000 km, bogve kje na kakšni farmi ali v industrijskem naselju tujih prostranih zemelj zopet slišijo materino besedo?
Občudovati moram tudi oba napovedovalca. Razkazala sta mi, kako delata — res je aparatura vzorna — toda ta dva slovenska človeka, gg. Ciril Kočevar in Rudolf Pečnik, imata še nekaj več, kakor stremljenje za zaslužkom, namreč košček tistega pravega slovenskega idealizma in žrtvovanja za stvar, tistega idealizma, ki nas vedno rešuje iz usodnih stisk. Nobena šala ni govoriti Slovencem v tujini ob pol treh in ob pol štirih sleherne noči, ko je v Ameriki pol devetih do pol desetih. Dolžnost slovenske javnosti je, da slovensko oddajo na kratkih valovih v Belgradu moralno podpre čim bolj.
Vredno se nam je zdelo, opozoriti nanjo in njeno delo.	t. d.
Bogoslovni vestnik XX., zv. 1—2
Znanstveno glasilo Bogoslovne akademije Bogoslovni vestnik je izšel v dveh zvezkih dvajsetega letnika, kakor dolgo traja slovenska bogoslovna fakulteta. Na uvodnem mestu (1—50) pri-občuje p. Bogumil Remec S. J. odlomek iz disertacije o Svetosti in milosti v nauku prvaka frančiškanske bogoslovne šole Aleksandra Haleškega. Razprava je pisana v latinskem jeziku in se glasi: De sanrtitate ct gratia in Sumina Tlicologica Ale-xandri de Hales. V uvodu omenja pisatelj, da pričujoča razprava predstavlja uvod v daljšo razpravo o nauku velikih sholastičnih teologov 13. stol. o Kristusovi ontološki svetosti. Spis je razdeljen v 3 poglavja: v prvem analizira avtor razne pojme svetosti, v drugem obdelava, nauk o milosti,' v tretjem pa na podlagi dobljenih izsledkov ugotavlja naravo svetosti. Znanstveno važni izsledki so trije: 1. Suma Alexandra Haleškega ni avtorjevo pristno delo, marveč leksikalna zbirka bogoslovnih naukov frančiškanske šole 13. st.; 2 v omenjeni Sumi se križata in mešata aristo-telsko in novoplatonsko flozofsko mišljenje; 3. glede navzočnosti božje v duši, okrašeni s posve-čujočo milostjo, uči Suma dve nasprotni sentenci: po eni je poleg stvariteljske božje nazvočnosti razen daru milosti navzoča tudi božja oseba pod posebnim svojim vidikom, po drugi pa vsa osebna, posebna trinitoriška navzočnost poleg splosne stvariteljske nekako zgine in se skrije v ustvarjene darove milosti. S pomočjo teh izsledkov hoče pisatelj opredeliti nauk Aleksandrove Sume o Kristusovi ontološki svetosti. O Kristusovi ontološki svetosti namreč uče tomisti, da zanjo ni potrebna posvečujoča božja milost, ki jo že vključuje zedinjenje Jezusove božje in človeške narave, nasprotno pa slnitisti izrecno zahtevajo, blio-tistični nauk temelji v načelu Aleksandrove Sume, da je za fomalno svetost absolutno potrebna milost božja. To načelo pa ima svoj izvor v ari-stotelskem nazoru, ki za združitev forme z materijo zahteva pripravljajočo sredstvo (medium di-sponens). Razprava je pisana zelo subtilno, z vso znanstveno natančnostjo in veliko strokovno teološko naobrazbo. Namenjena je predvsem teologom specialistom v dogmatiki in sholastiki. Uo-tovo bo odjeknila bolj močno izven mej naše domovine kot pri nas samih. In to je tudi razlog, zakaj je pisana latinsko. — Nadaljnjo razpravo je napisal redni univ. prof. dr. Odar pod naslovom »Ničesar brez župnika« (str. 51-90), kjer iz zgolj pravnega in organizatornega stalisca razpravlja v 9. poglavjih o pravicah in dolžnostih župnika na fari. V 1. poglavju govori o zanimanju za župnijo, za farno občestvo, nato (pogl. i.) o župnikovem položaju kot rednem dušnem pastirju dalie (pogl. 3.) o velikonočnem obhajilu v župnijski cerkvi, o obisku nedeljske službe božje v župnijski cerkvi (pogl. 4.), o župniških pravicah in dolžnostih (pogl. 5.), o društvih v župniji (pogl. <•>) o župnikovem razmerju do verskih društev (ooal 7 ) in do katoliških društev (pogl. 8 ), v katerih naj bo duhovnik raje duhovni vodite j in svetovalec, kakor pa predsednik ali odbornik v 9 pogl. govori o župnikovem delovanju v KA, kier je osrednji organ v župniji, ki razporeja in vodi vse katoliške sile v fari. - Dr. Anton Zde-šar C M govori o cerkvenem službenem skrbstvu za uboge pri nas, ki je zgodovinska razprava o karitativnem delu pri nas do tistega časa, ko_ je skrb "za "uboge prevzela politična oblast (1851), dočim je prej dobrodelnost spadala pod cerkveno
Kakor poročajo italijanski listi, so jako hude angleške odredbe glede na varnost cevnih vodov petroleja od Mossula do sredozemskih pristanišč v Siriji in Palestini. Zaradi varnosti petroleja so odrejene smrtne kazni: vsakdo, ki se cevnim vodom petroleja samo približa, je ustreljen.
Izdatni petrolejski vrelci v pokrajini Mossul so postali za Anglijo pomembni šele 1. 1932., ko so zgradili velikanske tehnične naprave. To je veliko omrežje vodov cevi, ki potekajo deloma po zemlji,
deloma pajx>d zemljo, in sicer _skozi tri države: po Iraku, Transjordaniji in po ~	]
od Mossula do Hajfe ob Sredozemskem morju.
Vsako leto preteče 2 milijona ton nafte po več sto milj dolgi poti skozi puščave in pustinje, čez reke in grape do Sredozemskega morja, kjer nalagajo nafto (petrolej) na posebne ladje.
Za varnost cevi, ki se po njih pretaka petrolej, so na razpolago posebne varnostne čete, ki so neposredno podložne angleškemu kolonijalnemu uradu v Londonu. To četo, ki šteje 5000 mož, se more najbolje primerjati s francosko tujsko legijo, saj je sestavljena iz najrazličnejših narodov bližnjega Vzhoda. Medtem ko so častniki, 52 jih je, izključno Angleži, pa je moštvo sestavljeno iz Kitajcev, Turkov, Beduinov in podobnih. Dalje si je Anglija svoj petrolejski vod zavarovala s tem, da daje iraški vladi po 4 šilinge od tone petroleja, kar ga steče skozi cevi. S tem je vsakokratni iraški vladar nekako primoran, da pazi na te naprave.
Cevi s petrolejem so večji del pod zemljo, seveda ne v globini, tako da je moči cevi hitro popraviti, če se kaj poškoduje. Koder pa potekajo cevi nad zemljo, so zavarovane z žičnatim omrežjem in z oboroženimi stražniki. Nafte ni prav nič lahko zažgati, ampak se je treba še precej truditi, da se vname. Še bolj težavno pa je pogasiti ogenj, če nastane požar nafte, še pred letom dni je moralo 300 mož »petrolejske legije« delati dva dni, da so pogasili ogenj blizu Nazareta, kjer so najbrž domačini zanetili požar v petrolejskem vodu.
Najhujšo nalogo pa ima »puščavska patrulja«, to je četa izbranih mož iz petrolejske legije. Te čete so opremljene s kamelami in posebnimi avto-
mobili in stražijo petrolejske cevi v neskončnih iraških in transjordanskih puščavah. "I i vojaki so povsem navezani le nase in se v primeru kakega nenadnega napada ne morejo zanašati na pomoč svojih tovarišev, ki so po več milj oddaljeni od njih, čeprav je ob ceveh tudi telefonska zveza. V najnovejšem času je ustreljen vsakdo brez svarila, čim se le približa petrolejskim-cevem.
Letalo na peska Libijske puščave; sestrelil ga je italijanski protiletalski top.
Bombaževi nasadi v italijanski Vzhodni Afriki in Libiji
Na podlagi skrbnih raziskav bo »žetev« bombaža v italijanski Vzhodni Afriki letos prav obilna, kar bo pripomoglo k osamosvojitvi Italije glede na tkanine. V Somaliji je abruški vojvoda že jako pospešil saditev bombaževea. Domačini so v Abe-siniji že prej sadili bombaž in so imeli veliko uspeha. V Libiji se jim je prej zdelo nemogoče, da bi zaradi pomanjkanja vode mogel rasti ondi bombaževec. A v poslednjem času so zaradi naprav za namakanje zemlje odpravili to oviro in bodo tudi v Libiji imeli bombaževe nasade.
Pogozdovanje v Grčiji
V Grčiji so se začeli resno brigati za pogozdovanje svojih pokrajin. Pogozdovali bodo s poseb-
nimi stroji, ki so jih že naročili v inozemstvu. Upajo, da pridobi država s tem gradbeni les, gorivo, železniške pragovnike in lesni premog, dalje pa se bodo izboljšali tudi že obstoječi gozdovi, ki so zdaj jako zanemarjeni. Mimo tega pa bo država prejemala večje dohodke in bo zaposlila večie levilo delavcev.
Majhna darila
Angleška kraljica-mati je za svoj letošnji rojstni dan prepovedala vsakršna darila in je želela, naj zato obdarujejo Rdeči, križ. Samo cvetice je sprejela in dve darili, ki sta jo posebno razveselili. Obe princesi — Elizabeta in Marjeta-Roža, njuni vnukinji — sta prišli že zgodaj zjutraj k njej, in Elizabeta ji je prinesla akvarelno sliko, ki jo je sama naslikala, a Marjeta Roža ji je j>odarila ducat robcev, ki jih je sama okrasila z vezenino, katero je delala več ko tri mesece.
službeno skrbstvo. Dr. Zdešar P^ročaodoločbab Tridentinskega cerkvenega zbora in Karla V. g e-de skrbstva za uboge, nato pa preide na zgod^ vino karitativnih ustanov pri nas, kjer podaja najprej zgodovino zavodov (kot n. pr. meščanskega'špitala, cesarskega špitala lazareta pr, Sv. Petru itd.), nato pa drugih dobrodelnih ustanov v Ljubljani (sirotišnice, ubožnice). Posebej se bavi z deželno varnostno komisijo v prvi polovici 18. stol. Posebno IH. poglavje govori o kantativnosti v dobi prosvetljenosti in državnega absolutizma, in sicer najprej za Marije Terezije, nato pa za Jožefa II. (ubožni institut, ustanovitev bolnišnice), kjer omenja Jožefove reforme in pamf ete nanje. Razprava, ki je zelo zanimiva ter odkriva nov pogled na našo zgodovino s stališča kantativnosti, se "bo še nadaljevala. - V praktičnem delu pise dr Fr Ambrožič o desetletni rasti slovenske katoliške akcije, kar se bo še nadaljevalo. - Dr Odar poroča o zadevah cerkveno-pravnega znaca-a ob obsodbah rimske rote v ničnostnih zakonskih pravdah leta 1939, ki so važne za zapletene zakonske zadeve in bodo dobro služile nazim župnikom — Ignacij Lenčck piše o cerkvenih odlokih proti steializaciji, Janez Kraljič pa o odpustkih pred mašo in po maši. V rubriki slovstvo re-ferira dr Odar o virih kanonskega prava, nakar slede ocene teoloških znanstvenih knjig, domačih in tujih, ki so jih napisali Snoj, Ilohnjec, J. Luk-man, dr. p. T. 'Kurent, Odar in Lenček. Slovenska katoliška cerkvena znanost je lahko na Bogoslovni vestnik ponosna ter se lepo reprezentira pred širšim svetom.
Obisk št. 7
Izšla je 7. številka slovenskega »magacina«, nove ilustrativne revije »Obisk«, ki jo izdaja Jugoslovanska tiskarna ter predstavlja po svoji ilustrativni strani gotovo izredno tehniko na višini današnje tiskarske umetnosti. Na naslovni strani kaže celostranska podoba Nj. V. kralja ob priliki slave kraljeve garde, na notranji strani pa podobe iz Biennaia v Benetkah, kjer razstavlja edini od Slovencev slikar Maksim Sedej. Kot priloga pa je dodana na lepem umetniškem papirju detajl iz G. A. Kosove velike monumentalne zgodovinske slike Kmečki upor, ki je zadnji mesec bila največja umetniška zanimivost Ljubljane. Nato se prične navadna vsebina revije z mesečnim koledarjem ter važnimi datumi slavnih Slovencev. Uvodno izvirno črtico je napisal pesnik Severin Šali pod naslovom »Rože pod križem« ter je to njegova prva proza. V pesniški in polni, ter čustveni besedi podaja razpoloženje iz samostana ter spomin dekleta na njeno ljubezen, ki ji živi sedaj v samostanski tišini. Nadaljuje se Werflov zgodovinski roman Juarez in Maksimilijan, prirejen za film, iz katerega prizori ilustrirajo povest. Za humor skrbi črtica Gostilna pri dobrem želodcu (Jumbo). Uše-ničnikov najnovejši zvezek predstavlja odlomek iz njegove razprave o slutnjah, spominih in drugem vidu. Š. Plut je prispeval naravoslovni članek Ziv-ljenski prostor in življenska skupnost v rastlinstvu in živalstvu. T. Debeljak je predstavil novo zbirko Severina Salija, ki se dotiskava. Slede strani, ki so posvečene modi, družini, športu, kuhinji in gos)K)dinjstvu, knjigi o zdravju iz rož, Šembiljskim bukvam, šahu itd. Napovedana je s kratkim izvlečkom Kunčičeva igra Triglavska roža. Tekst pa zaključuje detektivski, roman G. Lafumeeja Kraljeva priča. Med tekst pa je pomešanih veliko Rinešnic in magacinskih neobhodnosti. Posebno
ŠPORT
še nekaj nedeljskih športnih vesti
Na prvem mestu je treba omeniti gostovanje ligaškega moštva SK Ljubljane, ki je dva dni prebila v prijaznem Ogulinu, Tamkajšnji klub SK Ogulin je že marsikakšnemu močnemu nogometnemu nasprotniku pripravil kaj neugodno presenečenje. Zdaj si je za svojega
Eartnerja ob zadnjih praznikih izbral Sk jubljano. Ljubljančani so nastopili s svojim močno pomlajenim moštvom ter so že prvi dan zmagali, čeprav utrujeni od dolge vožnje, s katere so morali takoj na igrišče, z lepim rezultatom 5 : 2. Drugi dan pa so bili Ljubljančani še dosti boljši ter so zmagali nad Ogulin-čani kar z 9 : 3.
V	Naklem je tamkajšnji SK Slovan, ki je v zadnjem času že zabeležil nekaj izrednih rezultatov, priredil v nedeljo za proslavo obletnice. odkar je bil ustanovljen brzoturnir, ki je bil zaseden z domačinom SK Slovanom, SK Kranjem, SK Savico in SK Vičem. Moštvo domačega SK Slovana si je popolnoma zasluženo priborilo lepi pokal športne trgovine Krašovec v Kranju. Kot prvi pa sta nastopila SK. Savica in SK Vič ter je zmagala SK Savica z rezultatom 2 : 0. V drugi tekmi je dobro moštvo SK Slovana zmagalo nad SK Kranjem tudi z 2 : 0. Premaganca SK Vič in SK Kranj sta nato igrala za tolažilno darilo. Zmagal je SK Kranj spet z 2 : 0. Rezultat 2 : 0 se je držal tega turnirja kakor klop — kajti tudi v odločilni tekmi med SK Savico in ŠK Slovanom je zmagal SK Slovan z rezultatom 2 : 0. SK Slovan je dokazal, da stalno napreduje v kvaliteti.
V	Sarajevu je v kvalifikacijski tekmi za vstop v srbsko ligo zmagal tamkajšnji SK Hajduk zmagal z 9 : 2 v jx>vračilni tekmi nad SK Krajišnikom, ki je bil zmagal v Banji Luki s 3 : 0 (podoben slučaj — če se seveda sme majhno primerjati z velikim — kakor sarajevske Slavije, ki je v Sarajevu zmagala nad Ferenc-varošem s 3 : 0, Budimpešti pa nedeljo nato izgubila od istega kluba z 1 : 11). Tudi v Čac-ku so imeli kvalifikacijsko tekmo za vstop v srbsko ligo. Tam je končala tekma med doma-
vrednost pa dajejo številki ilustracije v bakrotisku, ki jih je nekaj strani. Poleg omenjenih strani so posvečene najnovejšim dogodkom na Zapadu ter kažejo n. pr. zanimivost podirajoči se cerkveni stolp, ki ga je zrušila bomba. Posebna stran je posvečena kraljevini otrokom na begu z zapadno evropskih vladavin. Posebna stran prikazuje dogodke doma in lepote domačega kraja (Djerdap), ter primere iz najnovejše filmske produkcije. Podobe naših otrok in naše slovenske krajevne lepote zaključuje to julijsko številko Obiska. Ob tej priliki opozarjamo na razpis nagrad, ki jih razpisuje »Obisk« in sicer: Za najboljšo novelo, ki sme obsegati največ 2 in pol strani Obiskovega tiska: 1. nagrada 700 din, 2. nagrada 300 din. Za najboljši potopis s slikami — 2 in pol strani čistega tiska — 1. nagrada 700 din, 2. nagrada 300 dinarjev. Za najboljšo fotografsko reportažo (najmanj 6 med seboj povezanih slik) I. nagrada 500 din, 2. nagrada 200 din. Prispevke ie treba poslati uredništvu »Obiskat, Jugoslovanska iiskaruu, Ljubljana. —< v • -
čim Jedinstvom in Skopskim športnim klubom
neodločeno 1 : 1. Ker so v prvi tekmi Skop-ljanci zmagali z 9 : 3, so prišli seveda v ligo, tako da ima srbska liga zdaj dva nova člana.
V tekmah za donavski pokal so bili doseženi naslednji rezultati: Sk Vojvodina : SK Slavija (Osijek) i : 0, Vojvodina : Bačka i : 1, Žak : Slavija (Osijek) 3 : 0.
Druga finalna tekma za prvenstvo zagrebške pokrajine je videla v Bjelovaru zmagovalca domačega Gradjanskega, ki ie odpravil Se-gesto iz Siska s 5 : 1. V prvi tekmi je Segesta zmagala s 5 : 3 — to pa je seveda bilo odločno premalo, in zato je Gradjanski že četrtič za-jioredoma postal nogometni prvak zagrebške pokrajine.
Končni rezultati fableteniškega štiriboja v Ljubljani so naslednji: t. Korotan, 2 zmagi, 1 poraz, razmerje iger 14 : 11, 2. Mladika 2 zmagi, t poraz, razmerje iger 13 : 11, 3. Celje 1 zmaga, 2 jx>raza, razmerje iger 12 : 10, 4. Planina, t zmaga, 2 jioraza, razmerje iger 7 : 14.
Na progi Jesenice—Podkoren—Jesenice je v kolesarski dirki »Zarje« zmagal Peternelj ki je pri-vozil progo 50 km v času 1:26.5, kar da 34.SOO km povprečne brzine. Drugi je bil Mrak v času 1:28.11.
Od Zagreba je bila do Vukove gorice (158 km dolga proga) tekma za kolesarsko prvenstvo hrvaške banovine. Prvenstvo si je osvojilo moštvo kluba »Soko«. Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: 1. Prosenik v času 5:18.20, 2. Penčev 5:35.30, 3. Davidovič 5:53.35.
V Zagrebu je bil v nedeljo važen športni sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki vseh treh športnih forumov HŠS, SSSS in SSZ. Slovensko zvezo so zastopali dr. C. Pavlin, Betetto in dr. La-pajne. Proučevalo so možnosti za reorganizacijo vsega jugoslovanskega športa. Prvi sestanek šestčlanskega odbora? v katerega bo dala vsaka zveza po dva člana, bo dne 13. julija v Zagrebu.
Z F 0
Fantovski odsek v Mengšu razpisuje atletski miting za prehodn pokal fantovskega odseka Mengeš v Mengšu dne julija 1940. V konkurenci more tekmovati odsek iz kamniškega okrožja. Odseki izven našega okrožja pa morejo tekmovati le izven konkurence. Pokal dobi v trajno last oui odsek, ki si ga pribori dvakrat zaporedoma oziroma trikrat v presledkih. Vsak prvo' plasirani v jiosamezni disciplini pa prejme diplomo. Sjiored: Dopoldne: Ob 8: sv maša v župni cerkvi nato blagoslovitev 'lahkoatletskega igrišča. Ob 9 začetek mitinga. Discipline: Člani: tek 100 in. met diska, skok v višino, tek 400 m. met krogle, štafeta 4X100 m. Mladci: tek 60 m, det diska, skok v višino, tek 200 m, met krogle, tek 100 m. Popoldne: nadaljevanje ob 3 pop. Člani- skok v daljavo, met kopja, tek 1.300 m. troskok. tek 3 000 m, skok ob palici. Mladci: skok v daljavo, met kopia, tek 1 .(HM) m, tro=kok, štafetu 4X100 metrov. Vsak odsek ima možnost postaviti neomejeno število tekmovalcev Vsak tekmovalec naj ima pri sebi legitimacijo, da se izkaže da je član odseka.
Malta in Maltežani
v luči zgodovine in teh dni
»Ljubezen Maltežanov in glas Evrope potrjujeta Veliki Britaniji posest tega otoka«
je zapisano nad vhodom glavne straže, na najlepšem prostoru Lavalette, nasproti mogočne guvernerjeve palače. Tako poroča pisateljica Magreta Boveri v svoji knjigi »Svetovna dogajanja ob Sredozemskem morju« in pravi dalje: »Glas Evrope je bil dunajski kongres, kjer je bila po na-
Eoleonskih vojskah Evropa preurejena, toda lju-ezen Maltežanov se je nanašala na prošnjo prebivalstva za pomoč proti Francozom. Zakaj, res je, da semkaj Anglija izjemoma ni prišla kot kolonijalna oblast z osvajalnimi mislimi, marveč šele na najponižnejšo prošnjo malteških prebivalcev kot protektorska oblast. Prvi guverner Malte, Aleksander Bali, je zapisal 1. 1800, da je mesto Valetta (glavno mesto Malte) najbolj mirno italijansko mesto in da upa, da bo skoraj tudi najbolj veselo laško mesto.«
Italija se bolj vojskuje proti Angliji kot proti Franciji, čeprav je rivendikacijski načrt obremenjen skoraj izključno s francoskimi postavkami: Tunis, Korzika, Nizza, Savoja. Zdaj pa zdaj se zasliši klic: »Suez!« In zato se Italija bori zoper Anglijo.
Vsak dan se s Pantellerije dvignejo težko obložena Capronijeva letala in bombardirajo Malto.
Zakaj?
Doslej je veljalo kot neomajno pravilo: Kdor ima Malto, ima Sredozemsko morje. Ta stavek je bil pravilen takrat, ko so imeli otok v oblasti Feničani Grki, Kartažani, Rimljani, krščanski Bizanc in mohamedanski Carigrad skozi 2000 let drug za drugim. Države so se vrstile kot gospodarice, in malokdaj je kdo vprašal Maltežane, ali bi bili zadovoljni s tem in tem...
Odkar pa je letalsko orožje tako silno pomembno za napadanje in brambo, so bili mnenja, da Angleži Malte v vojni ne bodo mogli obdržati. Angleži so bili drugačnih misli. Obramba z letali se je na široko zasnovala. London je storil vse, da bi ostala Malta še nadalje kot branik angleškega gospodstva na Sredozemskem morju. *
V septembru 1. 1800 so se izkrcale na Malti Nelsonove čete. Kapitan Bali je sporočil v London, da je mesto Lavalette (Valetta) zavzeto. S tem je otok prešel v angleško oblast. Otok Malta je oddaljen 980 milj od Gibraltarja, 1000 milj od Cipra, 950 milj od Port Saida, torej je skoraj v sredi med drugimi angleškimi oporišči na Sredozemskem morju. V normalnih časih je bilo v Lavaletti 40 do 50 ladijskih edinic. Število se je doslej podvojilo. Zaliv Marsa pa je oporišče za letala.
Pogled na zemljevid ti pove, da ni res, da kdor ima Malto, ima tudi že Sredozemsko morje ali celo svet v oblasti. Saj ni zgolj slučaj, da ima svetovnooblastna Anglija tudi Malto; vendar nima takih svetovnih oblasti zato, ker ima Malto! Angleži nadzirajo z otoka le to, kar se dogaja na Sredozemskem morju in se ga poslužujejo kot po-
škofja Loka
Evhnristični križ išče nov prostor. Ob evhari-stičnem kongresu leta 1935 smo z velikim veseljem in razumevanjem vsega prebivalstva postavili lep evharistični križ, ki naj bi še poznim rodovom budil versko zavednost. Postavili smo ga na najbolj primernem kraju. Sedaj je pa tisto parcelo, na kateri stoji evharistični križ, kupilo obrtniško društvo v Škof ji Loki, ki je poslalo župnemu uradu uraden dopis, da se mora križ odstraniti z njihovega sveta najkasneje do 3. julija. Zato je bil v nedeljo sestanek mož. ki bi določili novo mesto, kjer bi kraljeval evharistični križ, pod katerega senco bi se morali zateči danes bolj kot kdaj prej. Nekateri so predlagali za primeren prostor Kam-nitnik, drugi Hribec, nekateri Puštal itd. Vsi bi pa radi, da bi križ še kar na sedanjem mestu ostal, ker ne razumejo, zakaj bi bil to najbolj potreben odborov sklep obrtniškega društva, ko pa še niso pokazali nobenega drugega resnega dela, odkar se jim je posrečilo — ne po lastnih zaslugah — dobiti v roke odborniška mesta v društvu, ki šteje okrog 16 članov. Zato je velika večina obrtnikov upravičeno ogorčena nad tem sklepom in izjavlja, da nima nobene zveze, niti kot odborniki niti kot člani, s tem društvom in prosi javnost, da naj zaradi tega ne meče očitkov na vse obrtnike, tudi ne na tiste obrtnike, ki so bili včasih člani tega obrtniškega društva, pa so večinoma že lani izstopili, ostali pa letos, ker so bolj ljubili splošne obrtniške interese od lastnih. Kam se bo moral umakniti, evharistični križ, pa bomo še poročali.
Hrušica pri Ljubljani
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Hrušici ima na društvenem vrtu v nedeljo, dne 7. julija, celodnevno prireditev. Dopoldne ob 9 sprejem ku-ma, kumice in gostov, nato sv. maša z ljudskim petjem, po sv, maši blagoslovitev prapora. Popoldne ob 3 javni nastop. Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Marko Natlačen. Vsi od blizu in daleč Tljudno vabljeni.
licijske vojašnice. Svet pa se vodi in vlada iz Gibraltarja in iz Sueza.
*
Malteško prebivalstvo govori v narečju, ki je po jezikoslovnih raziskavah mešanica iz arabskih, turških, italijanskih in angleških besed. Da se moreš z Maltežani sporazumevati, je najbolje, da govoriš italijansko, ker je vsakdo več ali manj zmožen tega jezika. Kot drugi tuji jezik pa razumejo angleščino — saj so pač angleški državljani! Toda iz tega dejstva, da največ prebivalcev razume italijanščino, še nikakor ni nič povedano. Doslej so »lepo vozili« z angleško upravo, izvzemši nekaterih poedinih slučajev, ki so se bili dogodili, ko je Anglija leta 1932. prepovedala italijanski pouk v šolah in je zaprla »Zavod kulture« (Istituto di cul-tura). Angleščina je zdaj učni jezik na najvažnejših fakultetah univerze. Kar si pa prebivalstvo od Anglije želi, ie pa to, da bi jih smatrali kot malteške prebivalce, da bi jih ne sumničili, kakor da hočejo od Anglije odpasti le zato, ker govorijo svoj lastni jezik m da naj jih pustijo, da »se zveličajo f)o svoje«.
Otok Malta je kamniten in nerodoviten. Ker je bilo pomanjkanje rodovitne zemlje že v zgod-
................................. II I 'IIIUi-l^JJMjffa«
njem srednjem veku opazno, je morala sleherna ladja ki je priplula k Malti, pripeljati s seboj tovor dobre, črne zemlje. Vendarle zavisi Malta glede na najvažnejša živila povsem od uvoza iz drugih |x>krajin. Breme vojske brez dvoma prav hudo tlači Maltežane, zakaj pred to vojno šo italijanska pristanišča uporabljali za uvoz in izvoz. Proga z Malte do Sicilije je dolga le 60 milj, v Aleksandrijo pa 900! Daljša pot brez dvoma podraži uvožene in izvožene proizvode. Brez dvoma pa so Angleži zadostno oskrbeli Malto z živili, saj ni samo važno, da bo prebivalstvo zadovoljno, marveč je treba misliti tudi na prehrano vojaške posadke za dalj časa. Nasproti Malte je italijanski otok Pantelleria, ki so ga Italijani v [»slednjem času preuredili v močno trdnjavo. Ta otok resno ograža angleško Malto, ker s Pantellerije ne prihajajo le bombniki, marveč je ondi tudi močno italijansko brodovje jxKlmornic. Podmornice pa so jako nevarno orožje, ki utegnejo celo največje angleške plavajoče trdnjave hudo poškodovati. Vojna se bije z aangleško jx>morsko nadoblast.
Na obeh straneh je stava v tej igri enako velika. Čeprav je malce obledel sijaj pregovora, ki pravi, da Anglija izgubi vse bitke, samo zadnje ne, pa je borba z angleškim imperijem vendarle mogočno kosanje s silami.
Anglija je zapahnila vrata v Suezu in Gibraltarju.. Na Malti pa meri temperaturo Sredozemskega morja.
(Po švic. listu »Basler Volksblatt«.)
Vila Incisa v Olgiatu pri Rimu, kjer je bilo podpisano premirje med Francijo in Italijo.
Napredovanja rezervnih častnikov
»Službeni vojni list« je za Vidov dan prinesel številna napredovanja rezervnih častnikov, med njimi tudi naslednja:
Z rangom od 31. dec. 1930 so napredovali za rezervnega jx>ročnika naslednji rezervni pehotni podporočniki: Kestl Ivan, Metelko Boran, Križanič Miroslav, Dombi Rudolf, Kuret Albin, Tihi Ivan, Koštomaj Jernej, Poljanšek Franc, Pretnar Ivan; konjeniški jxxlporočnik 1'osavec Martin; inženirski jKKlporočnik Pehani Gojniir; intendantski podporočnik Pancer Oton; sanitetni podporočniki: dr. Polak Vladimir, dr. Hitrec Rudolf, dr. Šmid Karlo. Za rez. nižjega vojnega uradnika III. razr. so napredovali: Pavac Franc, Anderlič Pavel, lliršler llinko, Rupnik Edvard in Bobula Gustav.
Z rangom od 31. dec. 1937 so napredovali za rezervnega poročnika rezervni pehotni podporočniki: Petek Andrej, Dobovišek Adolf, Vesel Peter, Balaš Rudolf, Pepeljnak Ivan, Špiler Pavle, Kovačič Feliks, Dostal Aleksander, Mazgon Dušan, Nardeli Ivan, Suško Vilibald. Puljič Mirko, Odla-zek Andrej, Brukner Anton. Brešan Vincenc, Frec Viljem, Cimperinan Anton; topniški podjx>ročniki: lic Štefan, llajdinjak Mijo, Haberl Ivan, Marinčič Ivan; inženerski podporočnik Lucati Jakob; intendantski naporočnik Dobrovoljc Frančišek; sodna jjodporočnika Milic Bogdan in Les.iak Franc. Za rezervnega nižjega vojnega uradnika III. razreda sta napredovala Piše itarlo in Gluhinič Josip.
Z rangom od 31. dec. 1938 so napredovali za rez. jx>ročnike rez. pehotni podporočniki: Rijavec Leopold, Lukič Dušan, Zupan Valetin, Fridman Emil, Košorok Jožef, Tominec Oskar, Rihar Ivan, Golner Božidar, Ivanek Mirko, Filipovič Venče-slav, Ravnikar Stanko, Boban Miro, Pajtler Franc, Repovš Franc, šPlesničar Stojan, Čopič Luka, Ra-čič Marko; topniški podporočniki: Sitar Evald, To-mič Mirko, Lah Janez, Oblak Franc, Birt Milivoj, Burič Tomaž, Košir Ivan; inženirska podjx>ročnika Klajndinst Matej, Poženel Radivoj; intendantski podporočnik Koštomaj Stanislav; topniško-tehnični podporočnik Škarabot Franc; sanitetni podporočnika dr. Krsnik Vladimir in dr. Potrč Otmar. veterinarska jKidporočnika: Benkovič Marjan in Sporen Viktor. Za nižjega voj. uradnika III. razreda sta napredovala Rukavina Ivan in Gerle Edmund.
Z rangom od 6. sept. 1939 je napredoval za rez. nižjega vojnega uradnika I. razreda Ferder-ber Zdravko.
Z rangom od 1. dec. 1939 so napredovali za rez. poročnike rez. pehotni podporočniki: Persoli Marjan, Habe Alojz, Fabjančič Rudolf, Valenčak
Francoski vojaki na ivicarski meji pri Les Varrižres, kjer so jih razorožili.
Anton, Zidatiik Ivan, Kesler fvo, Štajner Zdenko, Kolar Vilibald, Kos Emil, Štubelj Mirko, Ačič Ivan, Založnik ignac, Jilke Alojz, Režek Ivan, Ma-tijaš Josip, Satler Dragotin, Kos Mirko, Roje Josip, Marinkovič Aleksander, Lukič Dragoljub, Nemec Vladimir, Pušnik Vladimir, Papišta Vilko, Derenčin Franc, Rajner Oskar, Jagel Alojz, Kevc Josip; topniški podjx>ročniki: Vrečko Franc, Ko-čevar Franc; inženerski poporočniki: Štajner Aleksander, Uustiša Jožef; intendantski podporočnik Erlih Vladimir; sanit. podporočnika: dr. Kunst Alfonz, dr. Krivec Oto; inženirski podporočnik mornariške tehnične stroke Princi Viktor. Za nižje voj. uradnike III. razreda so napredovali: Zu-panek Jožerf, Šiezinjfer Mirko, Lužnik Franc, Slo-kan Jakob, Cimerman Martin, Horvat Alojz.
Prav tako so napredovali za rezervne podporočnike dijaki-naredniki- Gabrijelčič Josip, Meglič Alfred, Ravnihar Evgenij, Depolo Vinko, Kikel Franc, Okretič Karol, Cvar Ciril, Banko Ignac, Bo-kan Milan, Šole Oto, Cerar Ladislav, Finci Josip, Skočir Josip, Rračko Janko, Sedmak Primož, Tret-jak Henrik, Pučnik Ivan, Budak Josip, Sagadin Gojmir, Kavčič Stanislav, Petrina Rudolf, Petrič Zlatko in Dermota Mihael.
Francozinji, ki je pribežala v Švico, povedo Švicarski vojaki, da se smejo vsi begunci vrniti čea Ženevo nazaj v Francijo.
Dve važni gospodarski pridobitvi v okolici Slov. Gradca
Na posredovaje bivšega poslanca g. Ivana Theuerschuha so zgradili v Št. Janžu pri Dravogradu nov vodovod, v Podgorju pri Slovenj Gradcu pa so dobili električno napeljavo. Obe novi napravi sta bili nedavno slovesno blagoslovljeni in izročeni svojemu namenu.
Dopoldne je bila v Št. Janžu blagoslovitev in otvoritev vodovoda. Prireditvi so prisostvovali šef hidrotehničnega oddelka pri banski upravi g. inž. Fugina z gospo, inž. Kotlovšek, projektant g. inž. Lah od tehn. oddelka v Celju in bivši narodni poslanec g. Theuerschuh, na čigar posredovanje je minister za gradbe g. dr. Miha Krek nakazal 60.000, ban g. dr. Marko Natlačen pa 40.000 din. Celotna naprava je veljala 112.0G0 din in so primanjkljaj 12.000 din pokrili prizadeti posestniki.
Vodovod je blagoslovil domači župnik g. Vinko Pivec, ki se je v imenu gradbenega odbora zahvalil vsem tistim, ki so količkaj pripomogli, da se je vodovod zgradil. Sledil je nagovor župana g. Ivana Vrhnjaka in bivšega poslanca g. Theuerschuha, nato pa je projektant g inž. Lah vodovod odprl. Vodovod je bil za Št. Janž zelo potreben, saj vas doslej ni imela zdrave pitne vode, kar je prav posebno čutila šola.
Zvečer pa je bila blagoslovitev in otvoritev električne napeljave v Podgorju. Okrog 9 se je okrog transformatorja sredi vasi zbrala številna množica ljudi. Med temi je bil tudi bivši narodni poslanec g. Theuerschuh, ki se je veliko trudil, da se je uresničila želja prebivalstva po električni razsvetljavi. Navzoč je bil tudi mestni župnik g. Jakob Soklič, gerent okrajne hranilnice, ki je nudila za elektrifikacijo manjkajoči kredit z ugodnim posojilom. Domači g. župnik Simon Kotnik je blagoslovil transformator in električne naprave, nakar se je kot predsednik odbora za elektrifikacijo, ki se je izmed lokalnih faktorjev najbolj prizadeval za električno napeljavo, zahvalil vsem navzočim in nenavzočim činiteljem, kateri so pripomogli vasi do tako važne gospodarske naprave, kakor je električna napeljava. Nato je tehnični vodja in projektant tehnik g. Holc prerezal trak okrog transformatorja in prižgal luč. Vsa vas Podgorje je bila razsvetljena. Celotna elektrifikacija vasi Podgorjn je veljala okrog 160.000 din. Sedaj pride na vrsto za elektrifikacijo občina Šmartno, kjer so priprave že v teku, ter Sele in Vrhe, kjer se je lani z delom prenehalo.
Goriški sadni trg
Tržišče za prodajo sadja in zelenjave na debelo leži v ulici sv. Klare (Via St. Chlara) nasj)roti »Noterdamskemu zavodu«. Odpre se ob šestih in pol zjutraj. Takrat vderejo vanj {zvozničarji, branjevke, zelenjadarji in tudi predmetni mešetarji. Kmetje in kmetice iz vse goriške okolice so po plačani tržni pristojbini že prej pripeljali ali prinesli svoje pridelke in so jih razgrnili na ogled. Navadno gre kupčija zelo naglo izpod rok. Zamudniki se morajo večkrat zelo podvizati, če hočejo oddati svoje blago po primernih cenah.
Kupčija s češnjami gre h kraju. Nič čudnega, saj smo že na koncu junija. Naprodaj so zdaj samo še najbolj pozne vrste »tarčenke«. Blaga ni veliko, tudi povpraševanje ni posebno Živahno. Ker imamo že nekaj tednov skoraj vsak dan obilen naliv, so imele češnje preveč dežja in so pokale. Izvozniki jih nočejo več kupovati, ker je prevoz tvegan. Zaradi otež-kočenih prometnih zvez je blago lahko precej dolgo na vožnji in ker ni prvovrstno in povsem zdravo, se na razmeroma počasnem transjjortu lahko pokvari. Kdo naj povrne izvoznemu trgovcu škodo, ki jo utrjii, če mu sjjrejemnik pošiljko odkloni? Riziko je prevelik, zato bomo z izvozom češenj zaključili. Sicer pa to ni nič hudega. Blaga je že itak malo in za domači trg idi ski •■•--■
je treba tudi skrbeti. Češnje so šle zadnje dni po 80 stotink do 1.20 lire kg, kakor je bilo blago. Namesto češenj prihajajo sedaj na trg breskve. Kupčija z breskvami je za goriški trg
tudi zelo pomembna. Kakor češnje prinesejo tudi breskve naši deželi Brdam in Vipavski dolini — lepe dohodke. Sedaj prinašajo na trg prvo, najbolj zgodnjo sorto »majski cvet«. Ta vrsta ni trjiežna in tudi ne posebno okusna, letos na je zaradi dežja celo nekoliko vodena. Prve breskve so prišle na trg že pred dobrim tednom. Kot novost so šle po 1.50 do 1.80 lir kilogram. Ko se je naslednje dni količina dvignila, je padla cena na 60 stotink do I lire. jski
10 sadje, zato tudi ne razgib
' \ ' ."V »J«
še vrste in bo narasla tudi množina blaga, bo
iMajski cvet« ni, kakor smo že rekli, nič kaj dragoceno sadje, zato tudi ne razgiba trga. V naslednjih dneh, ko bodo začele prihajati bolj-
postala breskev za nekaj tednov najodličnejši predmet našega goriškega trga.
Zadnje tedne je bila živahna kupčija z grahom. Cena se je sukala okrog 1—i.30 lir. Grah prideluje vsa goriška okolica. Izvaža se v ostale predele naše pokrajine, v manjših količinah tudi v inozemstvo, n. pr. v Jui
Drobni kljukec, ki je okusen kot prikuha ▼ kožici, gre po 60 stotink do I lire za kilogram, široki solutni pa j>o 1.20 do t.60 lir.
Ze precej času prihaja na trg novi krompir. V začetku, ko ga je bilo malo, se je cena dvignila na 1 liro kg, sedaj, ko ga imamo že v večjih množinah, pa ga prodajamo po 55—60 stotink kg. To je znani zgodn ji krompir iz goriške okolice, katerega smo včasih izvažali v velikih količinuh. Letos izvoza skoraj ni.
Te dni preživlja goriški sadni trg svojo prehodno dobo. Češnje končavajo, izginjajo, breskve pa še niso prav začele. Kakor češnje bomo tudi breskve izvažali v Nemčijo, ki je letos naš skoraj edini inozemski odjemalec.
Povrtnine je na našem trgu vsak dan obilo. Zima je povzročila siccr precej škode, vendar blaga ne manjka, saj je naš goriški okoličan pravi mojster v sajenju in gojenju raznolikih jiovrtnin. škoda, da ni nobenega izvoza. Vos pridelek mora porabiti domača dežela, naša mesta in trgi. Cena se zato nikakor noče dvigniti do zadovoljive višine.
Letošnja grahova letina je bila bolj slaba, ker je grali najprej zaradi hudega mraza, pozneje pa pod dežjem zelo trpel. Sedaj graha že skoraj ni več. nadomeščati ga ie deloma začel fižol v stročju. Tudi trga prideluje vsn goriška okolica, ki ga prodaja vsej deželi. Imamo dve vrsti.
» uoigin vrstah stojijo na cestah Rima vreče s p** (kom za varstvo umetnin in poslopij za primer letalskih napadov.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po i din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priloiltl znamko.
ll(am pa kam?l	[llužbodobe
	Mizarskega pomočnika sprejme Novak, Medvode.
Gostilna	
Krakovski nasip v Ljubljani
obratuje že od 1. Julija 1940. Kuhinja prvovrstna
- cene solidne. - Sprejemajo se abonentje. - Se priporoča GOSTILNIČAR
Denar
70.000 din
vložil
Elektroinstalaterja
sprejmo takoj Bogataj, Kongresni trg 19.
Hlapca h konjem
sprejme takoj Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana 7.
Brivski pomožnik
dobi takoj stalno službo. Ernest Stepišnik, brivec, Tržič, Cerkvena ul. 8.
Vajenca
sprejme Cokert, klepar-stvo, napeljava vodovodov. Ljubljana, Gregorčičeva 5.
iBsa
Privatna šola Josephinum
Zagreb, Ilica 35-11. Dva razreda letno, temeljita izobrazba v vsem, zlasti pošteno ln vestno delo. Brez razočaranja! Internat. Pišite!
2 čevljarska pomočnika
takoj sprejmem. — Jože Praprotnik, Ljubno 79, Podnart.
i
SfužbeUčejo
li
Trgovski pomožnik
vodilna moč, z večletno prakso — želi premenlti mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9512.
500 din dobi
kdor ml preskrbi stalno delo v tovarni ali kjerkoli. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošteno de kle« št. 9465.
Mlado dekle
Čedne zunanjosti, z malo maturo in znanjem stro jeplsa, želi primerne služ be kot začetnica. Ponudbe poslati na upravo »Slov. pod »Poštena 9592«. (a
Šiviljske pomočnice
za izdelavo, sprejme takoj atelje Bazanella, Ga-jeva 2.
Ključavničarja-kurjača
sprejme takoj veliko in dustrijsko podjetje. Po nudbe v upravo »Slov.« pod »Kurjač« št. 9753.
Pekovski pomočnik
priden, pošten, ki bi tudi dopoldne raznašal kruh, če mogoče s svojim kolesom, dobi službo pri Antonu Gale, peku, Gro suplje 51.
Podjetje
išče za svojo podružnico Ljubljani pisarniško moč, ki bi bila v stanju obiskovati tudi odjema] ce v mestu in okolici, Gospodje železn. in lesne stroke imajo prednost. Obširne ponudbe z zahte vami, fiksuma in provi zije, nasloviti v upravo »Slov.«, podr. v Mariboru pod »Podjeten zaupnik št. 9783.
Naročajte in širite »Slovenca« !
rfffffTffi
Lepe stavbne parcele
poccnl naprodaj. Poizve se pri Franc Mrhar, Viž-marje 19 pri Ljubljani.
OtroSki kot/ček
ZAČARANI GOZD
Parcelo
zaradi odhoda k vojakom takoj kupim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »70.000« št. 9766.
zdravo podjetje proti vknjižbi ln dobremu obrestovanju. -Kvent. pristopim kod tihi družabnik do odsluženja vojaščine. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Varstvo ln jamstvo« št. 9765.
□35EH
Rabljen parni kotel
90—100 m' kurilne površine, 8—10 atm. pritiska, takoj kupim. Biti mora v brezhibnem stanju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kotel« št. 9752.
b urrriTffffl
Fižol
od S.50 din dalje — prt Sever & Komp., Ljublja-
Moderno vilo
(sveta 1000 m1) v Mednem, ceno proda Habicht, Ljubljana, Tabor 5. Vselitev takoj mogoča. (p
Parcele
št. Vidu in Vižmarjih, po nizki ceni prodam. Lega zelo ugodna za obrt, trgovino, vekend, vile ln male hišice. Vlžmarje 78 nasproti »Mizarske zadruge«.	(p
Prvovrsten brest
naprodaj. Vrtnarija Anton B a j e c , Ljubljana, Tržaška cesta 34.
Športno in luksusturno
kolo, najfinejše italijanske znamke, prodam. Poizve se: gostilna, Sv Petra cesta 85.
Delikatesna trgovina
takoj naprodaj proti pre vzemu majhne zalogo ln inventarja. Potrebno jo 15.000 din. Prometna točka. Ponudbe v upr. »SI.« pod »2enska moč« 9751.
\tanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam 7. avgustom. Opekarska 23.
Okrasite 5. julija
Izložbe, pisarne ln domove s krasno sliko sv. Cirila in Metoda, ki se dobi v samoprodaji knjigarne Soheidbach — Maribor, Gosposka ulica 28.
GumDnice, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, FrandSkanska ulita
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana len. roč, dela
(215) Obotavljaje se je stopila Ančka z muckom za čarovnico čez prag. Le kaj jo sedaj tukaj čaka? Najprej so šli po dolgem, pustem hodniku, da so prišli zopet do nekih vrat in skoznja v veliko staro kuhinjo.
Zahtevajte povsod naš list! I
Mizarskega pomočnika
ki se čuti sposobnega, da prevzame mesto delovodje v dobro vpeljanem strojnem mizarskem podjetju v večjem kraju na Gorenjskem, iščem. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse je poslati na upravo »Slovenca« pod geslom: »Prvovrstna moč in dober kalkulant« št 9768.
(216) »Vidiš,« je rekla čarovnica. »Zelo prav si mi prišla. Kar skuhaj mi takoj kaj dobrega, saj v omarah boš lahko vsega na pretek našla. Ko vse boš prav pripravila, boš tole lestvico pristavila ter prinesla jed tu gor v mojo sobico; kar odrinila boš tisto linico in splezala noter v izbico! Na svidenje čez urico!«
Večja industrija z rentabilnimi produkti išče
kompaniona
od 150.000— do 200.000-—. Podjetje garantira, da bo vloženi kapital vrnjen v enem me-— Ponudbe na upravo Slovenca pod »Rentabilitet« št. 9740.
secu.
VINA
dolenjska, štajerska in »ploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Umrla nam je naša dra£a sestra, teta, stara teta in svakinja, gospodična
Naglas Jahobtna
učiteljica v pokoju
v 80. letu starosti. — Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 4. julija 1940, ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Novi trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 2. julija 1940.
Žalujoči preostali.
A.)
Zahvala
Vsem, ki so najinemu predobremu možu in očetu
unlf. prof. dr. JOSII JlIRKOflČI!
deltanu pravne fakultete univerze hralla Aleksandra v Ltubljanl
v času njegove bolezni kakorkoli lajšali njegovo trpljenje, ga ob smrti obsuli s cvetjem, se od njega slovesno poslovili in s svojim spremstvom na njegovi poslednji poti počastili njegov spomin, nas preostale pa tolažili v naši preveliki tugi, se iskreno in toplo
zahvaljujeva.	, „
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v četrtek, dne 4. junija 1940
ob 8. uri zjutraj.
V Ljubljani, dne 3.,julija 1940.
Žena Marija s sinom Jožefom.
E. Claes:
25
Pokojni župnik Kampens
Edino, kar Rozalka pri župniku ni mogla prenašati in radi česar se je včasih po ves dan grdo držala, je bilo njegovo občevanje z Žef Leirsotn. Vedela je. da je »stari strgač« vedno imel kaj povedati čez župnike, čez župnišče, čez pridige; da je imel zelo malo spoštovanja za njenega gospoda, za njo pa sploh nobenega, in da jo je tako rekoč preoral s tistim svojim mežikanjem. Videla je, da je gospod župnik skoro vsak dan kakor nalašč stal pri mizarju, z njim klepetal in se smejal. Ne, tega ni mogla prenesti. Človek, ki jo je skoraj zapeljal, ki je njene misli napeljal na nečistost in podobno, ki je iz nje naredil »dekana«, ki je bil socialist...
»še vas bo potegnil za seboj v slabo ime, če boste še nadalje iskali »aljanse« s takim škandaloznim izvržkom,« mil je očitala.
»Oh Rozalka, punca, saj ni tako slab človek, samo rad nasprotuje.«	,
»To imenujete .nasprotovanje'' Človek, ki je bil socialist!... še veliko se boste morali naučiti, čeprav ste že župnik... Potem pa kar glejte, kdo vam bo v bodoče še piške pekel in pripravljal razne druge sladkosti in dobrine...
Po vsakem takem prepiru gospod župnik naslednji dan ni več ostal tako dolgo pri Ž.ef Leirsu. Tudi taki ljudje se najdejo med /.up niki.
XV.
Če ima kdo sto ovac in se ena izgubi..
(Mat. 18. 12.)
Zopet je prišel žalostni jesenski čas_ sivih, mokrih dni meseca vernih duš, ko je župnik Kampens prišel pozno dopoldne * Keyberga in obesil svoj plašč na kljuko, ;e slišal /a seboj,
kako je nekaj padlo v pisemski nabiralni!?. Trenutek je poslušal oddaljajoči se korak pi-smonoše Sooika, zunaj ob hišah. Nato je pogledal v nabiralnik z istim občutjem, kakor je slišal zdrkniti papir skozi malo odprtino in rahel tlesk železnega j>oklopčka: da je neko nevidno bitje tesno ob njem.
Župnik Kampens ni prejemal mnogo pi=em. Zjutraj jc prišel časopis in kake tiskovine vinskih trgovcev, izdelovateljev sveč, raznih tvrdk /,a cerkvene potrebščine in o<l časa do časa kaj iz škofije. Skoro nikoli ni dobil pisma. Kdo pa bi tudi pisal pisma župniku Kainpensu?
Vzel je pismo iz škatle in še preden je pogledal naslov, je vedel: pisal ie Broere iz Bruslja Šel je po sivoteinnem hodniku, prižgal lue, se z globokim vzdihom spustil v svoj stari naslanjač in bral. kar mu je pisal prijatelj iz mesta. In ko je pismo prebral, je spustil roke na kolena, gledal zamišljeno v zid in bolestna, mučna poteza se mu je začrtala v obraz. Na o ie stresel z glavo in na glas vzdihnil: »Uboga ovčica ... do tega je moralo priti.« Vstal je gledal nekaj časa zamišljeno, pa si je zopet ogrnil na hodniku svoj mokri plašč, se pokril s svojim mokrim klobukom in odšel v noc.
Žalosten temen večer je visel nad vasjo. Pršilo je. Skozi mokre motne šipe se je tu pa tam svetlikala medla rdeča svetloba iz hls. ft streh in z dreves so padale debele kaplje in co-potale po tleh. Sko/.i vas so odmevali _ enakomerni udarci kladiva iz Koesove kovacnice. drugega nič. Ceste so bile pojiolnoma zapuščene.
Dens Verliaege je obdelaval te/.ke kmečke čevlje na nizkem stolčku pred oknom. Svetloba svetilke, čez katero je viselo zeleno zastira O, mu je padala po rokah in jk. njegovem delu. Pavelček je sedel na tleli poleg njega, mazal in čistil čevlje. Nad njima in nad vso siromašno sobico je viselo nekaj zapuščenega in žalostnega, kot vnanje vreme.
»Dober večer, oba skup!«
»Dober večer, gospod župnik« Bila sta vajena takih nepričakovanih prihodov župnika Kampensa. Toda nocoj je Dens Verhaegerja nekaj v župnikovem glasu dirnilo, da je zaskrbljeno pogledal čez očala iznad svojega dela. Vse njegovo grenko življenje je nenadoma stalo pred njim jasno kot dan. Nicni bilo pozabljenega, nič potlačenega ali omiljenega _ vse je stalo živo pred njim v tej sobici... Njegova žena Nora, njegova zapuščenost, njegova bol, vse kot bi se včeraj zgodilo. Mu je mari njegovo lastno srce nekaj reklo, ali zvok župnikovega pozdrava? Samo kratek hip je pogledal župnikove izmikajoče se oči in ze je vedel, da je sedaj prišel konec.
Gospod župnik je sedel, položil roke na kolena in gledal Densa. Pogladil je Pavelčka po kuštravi glavi in ga vprašal nekaj o šoli.
»Zelo kislo vreme je, gospod župnik « je rekel Dens. Z največjo muko je spravil te besede iz grla in župnik Kampens je videl, kako se mu tresejo roke pri delil.
»Dens, slabe novice prinašam, fant!«
»Res, gospod župnik...?«
»Ni dvignil pogleda, kakor bi župnika Kampensa ne smel pogledati v oči; besede skoro niso mogle iz grla in na čelu, prav oh laseh so se nenadoma zasvetile debele potne kaplje.
»Da, Dens, Nori ni nič kaj dobro ...«
»Je mar mrtva, gosjiod župnik?« Sedaj je pogledal župnika narvnost v oči.
»Ne Dens, tako hudo še ni. Ampak v Bruslju je v bolnici: neki moj prijatelj je j>oskr-bel za to in nravi, da ona ne bo več dolgo...«
Dens Vcrhacgc je položil čevelj na tla. snel naočala in gledal v zeleno zastiralo svetilke, iioke se mu niso več tresle, samo enkrat je globoko potegnil vase sapo Potem pa se mu je po obrazu razlil mir, kakršnega že dolga leta ni občutil. Tako je sedel in strmel predse, ne da bi videl, kaj je tedaj Dens Verliaege mislil in kaj je prav za prav videl, samo Bog ve,
»Jutri bom šel tja, gospod župnik; nočem, da bi sama umirala.«
»Kakopak..., tudi jaz bom šel.«
Vsi trije: gospod župnik, Dens in Pavelček so sedeli drugo jutro v vlaku in dospeli v Bruselj že v zgodnjih urah. Med potjo so malo govorili. Ko pa so stopali skozi visoka vrata bolnice, je Dens nenadoma pobledel kot mrlič. Nekaj časa je moral posedati na klopici ob zidu, usiniljenka mu je prinesla kozarec vode, pa je prešlo, šli so po enem stopnišču in še po enem stopnišču navzgor in župnik je znal sestri točno povedati, v kateri sobi leži bolnica. Po hodnikih je visel dušljiv vonj po zdravilih in bolnikih, da je celo gospodu župniku postalo nekam čudno okrog želodca. Nato je sestrica odrinila neka vrata: bili so na me«tu.
Na tretji postelji na desni strani je neka ženska pomolela svojo suho belo roko. Očivictno se ni mogla več premikati Zaklicala je] samo: »Pavelček!« Zvok njenega hripavega glasu je imel že nekaj mrtvaškega, pa tudi nekaj živalskega na sebi. Usmiljenka, ki je stala ob postelji, ji je z belim robcem brisala obraz. Oč» v bledem ' izsušenem obrazu so bile vročično rdeče in obrnjene proti prišlecem.
Čisto počasi je stopal Dens Verhaege proti postelji držeč Pavelčka za roko. Vzel je njeno roko v svojo in pošepetal? »Dan, Nora... tukaj sem... in naš Pavelček je tudi tukaj.« Mali fantek, ves bel v obrazček je gledal ženo. ki je ni poznal; med svoje tople prstke je vzel njeno drugo roko in boječe rekel: »Dan, ma...« ter začel jokati
Nato je Dpns Verliaege sedel poleg postelje svoje žeiie, tiščeč Pavelčka k sebi in držeč belo, osušeno roko v svoji Ob vznožju postelje je stal gospod župnik in nerodno rekel: »Vidiš Nora, pa smo le prišli k tebi!« ter ji stisnil roko. Drugega ni rekel, samo ?tal je ob vznožju postelje in brada mu je čisto narahlo drhtela.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
fl UUB1J4N4
Najnovejša poročila
Angleško poročilo o letalskih napadih na Kiel in oklopnico Scharnhorst
London, 2. julija, t. Reuter. Uradno poročajo, da so preteklo noč angleški bombniki vrgli več bomb na nemško pomorsko oporišče v Kielu. Drugi angleški bombniki so napadli rafinerije v Hamburgu, most v Hammu in važne cilje v Duisburgu. Močno poškodovana je letalska tovarna v Deichs-hausenu ter tudi tamkajšnja letališča. Prav tako so angleški bombniki napadli letališča v Kolnu in v Venlou, kakor tudi oporišča vodnih letal v Texelu. Pomorsko letalsko brodovje je vrglo v zrak muni-cijsko skladišče v Rotterdamu ter s tem povzročilo veliko zmedo v rečni plovbi. Z vseh teh operacij se niso vrnila štiri naša letala.
London, 2. julija, t. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo sporoča o letalskem napadu na nemško vojno luko Kiel tele podrobnosti:
Naša letala so nekaj minut po polnoči opazila nemško oklopnico Scharnhorst, ki je bila že poprej torpedirana od naše podmornice ter z bombami poškodovana od naših letal. Bojna ladja je plula v Kiel v popravilo. Nenavadno dober razgled tisto noč je omogočil, da so naša letala lahko napadala, ne da bi bila razsvetljevala z raketami svoj cilj. Nemško bojno ladjo so naša letala opazila na ustju reke Eider, nakar so letala takoj poletela za njo ter jo sledila do pomorskega oporišča v Kielu. Letala so se približala bojni ladji ter jo s precejšnje višine napadla.
Poleg bojne ladje Scharnhorst je bil plavajoči dok, ki je bil od prvega našega letala zadet s prvo bombo. Takoj nato je priletelo drugo naše letalo, ki se je spustilo nad zgradbe v ladjedelnicah. Pilot tega drugega letala je povedal, da je sovražnik naperil proti nebu žaromete, ki pa naših letalcev niso mogli odkriti. Letalec je videl, da je naša prva bomba eksplodirala na doku. V tistem hipu so že začeli grmeti sovražni protiletalski topovi. Zaradi tega naša letala niso mogla počakati, da bi videla natančen uspeh. Zato so se odstranila ter se kmalu nato vrnila. Opazili so, da se je požar vedno bolj razširjal.
Nato je sledil napad drugih naših letal. Toda protiletalske baterije so še hujše streljale z granatami težkega kalibra. Eno naše letalo je bilo zadeto ter se je zaradi tega moralo umakniti. Nadalje so naša letala vrgla bombe na ladjedelnico ter so naši letalci opazili hude eksplozije. V nekaj minutah je izbruhnil velikanski požar, ki ga je
pilot našega poškodovanega letala, ki se jo vračalo proti domu, mog?l videti še v daljavi 150 km.
Skoraj celo uro smo napadali z bombami ladjedelnico ter bojno ladjo Scharnhorst. Oklopnica je bila štirikrat zadeta. Zadetke smo ugotovili tudi na plavajočem doku. Eno izmed naših letal je vrglo tri bombe najtežjega kalibra na bojno ladjo Scharnhorst, ki je iz njega začel švigati plamen. Razdejan je bil tudi en vogal doka samega. Pilot tega letala je povedal, da je bilo protiletalsko topništvo neprestano delavno, vendar pa ni nič zadelo. Zato so naša letala izvršila še en krožni polet ter se še enkrat vrnila.
Ko so se letala vrnila, so natančno videla, da je Scharnhorst res hudo zadet. Malo minut nato je bil zopet zadet plavajoči dok s celo salvo bomb. Pilot tega letala je opazil silen požar. Posadka tega letala pripoveduje, da je požar tako razsvetljeval vso okolico, da so natančno lahko videli ne le trup bojne ladje Scharnhorst z vsemi poškodbami, temveč tudi topove in stolpe ter tudi tukaj vse poškodbe.
Med tem časom pa je drugo naše letalo napadalo zgradbe ladjedelnice na drugi strani kanala. Velika poslopja severno od doka so bila zadeta in zažgana. Kmalu so naši letalci videli moleti iz ogromnih plamenov le železna ogrodja zgradb. Veliki požari so nastali tudi v drugih delih ladjedelnice. Pilot letala, ki je zadnje odletelo od tod, je povedal, da je bil požar tako strašen, da je bilo videti, kakor bi gorela velikanska strnjena gmota, ki iz nje od vseh strani švigajo plameni. Bilo je videti celo ognjeno jezero, veliko kakor kako letališče. Letalec pravi, da kaj podobnega še nikdnr ni videl. Videl je tisto noč še iri druge velike požare, ki pa so v primeri z onim »velikim peklom« bili videti kar neznatni.
Boji na libijski meii
Kairo, 2. julija. AA. Reuter. Sporočilo glavnega štaba »zahodne puščave« se glasi: Operacije se nadaljujejo v Capuzzo in pri Siviaziezu med našimi prednjimi četami in sovražnikom, ki je dobil ojačenje. V Somaliji so naše patrole izvedle polet, ki je bil med Birnmom kronan z uspehom. Na ostalem bojišča nič posebnega.
Mladi Ifudje pred sodniki
'	Maribor, 2. julija.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bili danes dopoldne dve tajni razpravi. Pri obeh je bila javnost izključena, ker so prišli pred sodnike mladi ljudje, še ne polnoletni. O dogodkih, ki so bili predmet obeh razprav, smo svoj čas že j obširno pisali ter jih sedaj ponavljamo:
Najbolj značilna je bila prva razprava, ki je bila pred sodnikom za mlajše mladoletnike. Pred njim sta sedela na zatožni klopi dva 16 letna fanta, propadla dijaka, obtožena številnih velikih vlomov. Oba sta se združila z nekaterimi še mlajšimi nepridipravi ter je ta družba izvršila nič manj kasor 6 vlomov. Največji njihov podvig je bil v noči na 9. marec vlom v pisarno Saveza grafičnih delavcev na Frankopanski cesti. Vlomilci so odnesli ročno blagajno z 19.315 din gotovine. Plen so si razdelili ter sta si oba obtoženca pridržala največji del. Potem sta se odpeljala v Split, kjer sta v kratkem času zapravila večino denarja. V Splitu so oba prijeli, ker je postala policija zaradi njunega zapravljanja pozorna. Tako so se potem pojasnile še druge vlomne tatvine, med drugimi v pisarne trgovin s kurivom Mirka Le-bana, Kristjana Pertota in Otmarja Pirkmajerja. Življenjska zgodba obeh mladih vlomilcev je žalostna. Prav za prav je bila današnja razprava obenem obsodba nezdravih razmer, v katerih živi danes toliko mladih ljudi v mestih, kjer zaradi nezaetostnega nadzorstva in slabe družbe propadajo ter se kvarijo in končno postanejo zločinci. Tako je prvi obtoženec doma sicer iz dobre hiše, pa je izgubil v mladosti mater. Oče je potem živel z drugo žensko, kar seveda ni dobro vplivalo na vzgojo sina, ki je študiral srednjo šolo. Potem je še oče umrl, otrok pa je dobil varuha, ki je bil pijanec. Fant je obesil šolo na klin, zašel v družbo mladih polcvarjencev in končno se zaključuje sedaj njegova karijera pred sodiščem. Drugi obtoženec je tudi v mladosti izgubil očeta. Slabotna mati ni imela na upornega, nezanesljivega duha svojega otroka nobenega vpliva ter je tudi on zašel v slabi družbo, ki ga je do kraja skvarila. Oba fanta sta bila obsojena, da se pošljeta v po-l boljševalnico, da bi morda tam še rešili, če se še kaj rešiti da.
Drug podoben primer je z 20 letnim Francem Štanarjem iz Ruperč pri Mariboru, ki je prišel pred sodnike zaradi uboja. Dne 28. aprila se je nahajala v viničariji posestnika Senekoviča v Ruperčah družba frantov in mož, ki so tam popivali. Med njimi je bil Karel Puhner, ki je bil zelo vinjen ter je v takem stanju ostale neprestano izzival ter tudi napadal. Današnjemu obtožencu je raztrgal obleko, kar je fanta močno razjezilo, ni pa si upal proti Puhnerju nastopiti, ker se je bal, da je oborožen s samokresom. Nazadnje se je Puhner opotekel iz viničarije, je pa pred hišo onemogel, od pijanosti padel ter zaspal. Prišla sta njegova dva tovariša ter sta ga spravila v bližnji listnjak, da se tam prespi. Zvečer so potem vsi fantje oišli. Obtoženec pa je stopil v list-njak ter je imel v eni roki odprt nož, z drugo pa je začel preiskovati spečega Puhnerja, če ima v žepu samokres. Puhner pa se je medtem prebudil ter je Štanarja brcnil z nogo od sebe. Ta ga je v jezi dregnil z nožem v nogo pod koleno. Niti Štanar niti Puhner nista vedela, da je rana smrtna, ker je rezilo prerezalo odvodno žilo. Štanar je potem odšel iz listnajaka, Puhner pa je smrčal naprej. Med spar.jem pa mu je iz prerezane žile odtekala kri. Prebudil se je, ko je bilo že prepozno. Ves oslabel se je zavlekel nekaj sto korakov proč od listnjaka, potem pa je obležal nezavesten ter so ga naslednjega jutra našli že mrtvega. Štanar je bil obsojen na 4 leta strogega zapora.
*
m Podružnica gradbenega delavstva JRZ v Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. t. m. vrtno veselico v gostilni Kristofčič v Studencih.
m Slikanje glavne dvorane ▼ grajski kleti je že končano. Mojster Sternen je te dni dovrJSil rad-
ž4jtt'l'Jii
nji dve freski. Na vzhodni steni kleti je naslikal podobo starega Maribora v 17. stoletju. Slika je zelo posrečena ter vzbuja pozornost vseh gledalcev. Nad sliko je napis »Ko bi rajni oživeli, da nam sodijo, kaj sami svoje dni začeli, kaj mi za njimi storili smo.« Poleg te slike je še na isti steni slika mariborskega magistrata z nadpisom »Za 6rečo roda geslo n^še Mar-i-bor.« Sevemo steno krasi lepa slika sv. ,Areha z Ruško kočo na Pohorju. Mojster Sternen fee" je sedaj preselil v banketno dvorano grajske kleti, kjer bo naslikal na stene portrete mariborskih čitalničarjev.
m Dekliški krožek Maribor I. ima drevi ob 7 redni sestanek v običajnih prostorih. Pridite vse in točno.
m Povečanje kina Union. Kino podjetnik Va-Ijk, ki je lani dogradil reprezentativno kino palačo Esplanade, namerava sedaj povečati tudi kino Union. V tem kinu predvaja po znižanih cenah francoske in amerikanske filme, ki so tako dobro obiskani, da bo dvorano povečal in sicer jo bo podaljšal do Cafove ulice.
Praznik
sv. Grila in Metoda
Država je naglasila velik pomen sv. bratov Cirila in Metoda s tem, da je god teh dveh velikih slovanskih apostolov določila za državni praznik. Prav bi bilo, da bi se temu poudarku pridružila vsa Slovenija in še prav posebno njena prestolnica Ljubljana, ki naj bi tudi na zunaj dala izraza cirilo-metodijski ideji.
Ljubljanski trgovci so v ta namen že več let sem iskali primernega načina, kako bi svoje izložbe čim bolj aranžirali v duhu tega pomembnega slovanskega praznika.
Pozdravljamo veliko delo župnije sv. Cirila in Metoda, ki je nam tudi v tem pogledu priskočila na pomoč, ko je po strokovni oceni g. univ. profesorja dr. Grivca in g. univ. prof. dr. Steleta založila prelepo domačo plastiko <iz umetniške roke akad. kiparja B. Kalina.
Naj bo ta relief, ki si ga je mogoče ogledati v raznih ljubljanskih izložbah, v bodoče v okras slehernega slovenskega doma in stanovanja, na praznik sam pa v zunanji poudarek pomembnosti in češčenja sv. slovanskih apostolov pri nas Slovencih. Zato zlasti na gg. trgovce in razne ljubljanske tvrdke tem bolj apeliramo, da v tem duhu in s to povsem slovensko umetnino okrase svoje izložbe.
Dr. Josip Tavčar
zobozdravnik ne ordinira do 10, julija. Nebotičnik tel. 33-93
1 Mašo zadušnico po pok, dekanu juridične fakultete dr. Jos. Jurkoviču bo opravil v četrtek 4. julija ob 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi dekan bogoslovne fakultete g. dr. Janez Fabjan.
1 Prisrčna slovesnost ob nedograjenem spomeniku v Zvezdi. Dela za ureditev Zvezde v okolici spomenika kralja Aleksandra lepo napredujejo. Nekatere trate so že ozelenele in dokazujejo, da bo preurejena Zvezda vse nekaj lepšega kakor so bile nekdanje ograjene trate. Največ dela pa je sedaj ob spomeniku samem, kjer so začeii že oblagati betonski temelj podstavka z velikimi granitnimi kvadri. Včeraj ob pol 12 dopoldne pa je bila vložena v podstavek spomenika spominska listina. K tihi slovesnosti so se zbrali zastopniki ožjega in širšega odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ter člani razsodišča. Spominski napis je bil napravljen na dva milimetra debelo svinčeno ploščo, v katero je vrezal spominsko besedilo ljubljanski pa-sar Alojzij Pirnat. Načrte za ta napis je napravil arhitekt II. Hus, besedilo pa je sestavil Alojzij Gradnik. Glavne misli besedila poudarjajo, da je bil v letošnjem letu postavljen v srcu Slovenije, V. beli Ljubljani, spomenik kralju Aleksandru Zedinitelju, s pomčojo prispevkov vseh slojev slovenskega naroda v znak hvaležnosti in v potrdilo volje, da hočemo Slovenci ostati združeni s Hrvati in Srbi v Jugoslaviji. Predsednik širšega odbora ta postavitev spomenika dr. Josip Pipenbacher je spominsko listino, ki je bila vložena v močno ba-ktveno, pokrooiano puščico, lastnoročno zazidal v podstavek, na katerega so delavci takoj za tem spustili mogočen kvader. Puščica je bila zazidana na tisti strani vznožja podstavka, ki gleda naravnost proti Kongresnemu trgu, in sicer nekako v sredini.
1 Rokodelski dom. Drevi ob osmih bo redni tedenski sestanek. Tvnrina, ki se lx> obravnavala, je zelo važna. Vsi člani naj zanesljivo pridejo v Rokodelski dom.
1 Ravnateljstvo trgovskega nčilišča »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, priredi za svoje dijake v sredo in četrtek, dne 3. in 4. julija razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in raznovrstnih pisarniških potrebščin. — Dijake, njih starše
VEN Z OSTANKI
je naša deviza za me3ec juliji Uporabne ostanke svile in pralnega blaga želimo čim
preje prodati in jih zato prodajamo po izrednih, malenkostnih cenah! Svilenim tkaninam prekrasnih barv in vzorcev, kakor tudi pralnemu blagu stalnih barv
smo cene ponovno znižali.
MANUFAKTURA DOBRE KAKOVOSTI BLAGA IN NIZKIH CEN
BRATA VLAJ - Wol£ova ulica 5.

m Brezvestno izkoriščanje vajencev. Delavska zbornica v Mariboru je dobila poročilo o hudem trpljenju, katerega je moral prenašati mlad kovaški vajenček, iti je bil v uku pri nekem kovaškem mojstru v Slovenskih goricah. Ubogi vajenček je moral zjutraj ob prvem svitu vstajali in opraviti vsa poljska in hlapčevska dela, šele ko je vse to opravil, je prišlo na vrsto strokovno delo. Reveža je mojster večkrat tako pretepel, da se je v<j£ krvav zatekel po pomoč k sosedom. Kovačeva gospodinja, s katero živi mojster v pri-ležništvu, si vajencu nikdar ni upala dati jesti v prisotnosti mojstrovi. Fant je dostikrat le enkrat na dan jedel. Pred kratkim si je fant zastrupil rano na nogi Ko je mojster videl, da fant ne more več hoditi, ga je pretepel in ga zaklenil v sobo, odkoder ga je neki dobrotnik rešil. Vajenček se je nato podal v Maribor, kjer je pri Okrožnem uradu iskal zdravniške pomoči. Dasi je bil vajenec že skoraj leto dni v uku. ga mojster ni prijavil uradu. Vajenca so takoj spravili v bolnišnico. Delavska zbornica je podvzela korake, da se brezsrčnemu mojstru vzame pravica, da bi imel vajence. Pravilno bi bilo tudi, da bi upravne in sodne oblasti v tem primeru z vso strogostjo postopale. Mar=ikao, ki pozna razmere, v katerih živijo naši vajenci, je prepričan, da je mnogo primerov, v katerih vajenci zaradi surovosti svojih mojstrov mnogo trpe. Oblasti za take primere ne vedo. Zato pozivamo vsakogar, ki bi vedel za kak tak primer, da ga nemudoma javi Delavski zbornici, ki bo že našla sredstva, da bo vsak dobil, kar mu po zasluženju gre.
m Starka pod kolesom. V Stanetincih je povozil neki kolesar 79 letno Uršulo Valentan ter ji zlomil levo nogo. Ponesrečenko so zapeljali v mariborsko bolnišnico.
m V odsotnosti je dobil 8 mesecev. Pred mariborska okrožnim sodiščem je včeraj dopoldne bila razprava proti 50 letnemu elektromonterju Josipu Završniku, ki je bil obtožen zaradi prevar in ponarejanja listin. Mož pa ni prišel pred sodnike ter je bil zaradi tega obsojen v odsotnosti. Završnik je oškodoval kleparskega mojstra Petra Turka, od katerega 61 je izposodil napravo za rezanje cevi ter
in ostale, ki se zanimajo za tovrstni napredek, vljudno vabimo, da si zanimivo razstavo ogledajo. Razstava je odprta oba dneva dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 3 do 6V Vstopnine ni. — Ravnateljstvo.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice.
1 Maša zadušnica za blagopokojno gospo Alojzijo Tratnik se bo darovala v četrtek, 4. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
1 Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 1-18 zakona o neposrednih davkih v III. četrtletju 194« v plačilo: A) dne I. julija 1940 — 111. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine. rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnioe. BI dne IV avgusta 1940 — t. pollet ni obrok zemljarine. Podrobnejša pojnsnila so razvidna i/ razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnemu poglavarstvu v Ljubljani.
I Razstava letečih modelov. Letos so imeli Ljubljančani priliko ogledati si prvo večjo razstavo letečih modelov, katero je priredil pomla-t|ek Aero-kluba I. drž realne gimnazije. Razstava je bila odprta in zaključena 30. junija zvečer. Zanimanje je bilo veliko, kar dokazuje dejstvo, da je razstavo obiskalo čez 4'50 ljubiteljev tega sinjega športa. Pod vodstvom Gabrijela Cenčiča so naši modelarji izdelali mnogo modelov, od katerih je bilo razstavljenih med-temi nekaj večjih kakor »Ikarus«, last g. Kobra, s katerimi je dosegel prvo mesto na tek-mi, ki jo je priredil Aero-klub kraljevine Jugoslavije. G. Kober je imel na tej razstavi še štiri modele. Tudi modele g Petka smo videli, s katerimi je dosesel lepe uspehe. Modele so razstavili tudi gg prof. Stale, De Gleria. Skale, 1 (rovatln, Slanovec, Marinček in Pavlin. Razstava je v splošnem prav dobro uspela.
1 Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša, da bo dne 4. julija t. I. nh o dnnnlrtn,? javna dražba • zarubljenih predmetov v skladišču. Poljanski nasip J
št. 40, prvo nadstropje. Med drugim se bodo prodale gramofonske plošče, snežke, pohištvo, moka, globin, moško kolo, blagajna, šivalni si roj itd.
1 Vsa damska oblačila vam najmodernejše izgotovi v teku 24 ur tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira modernih tkanin.
I Kanalizacijo TyrSeve ceste ml artilerijske vojašnice pa do mestne meje pri Urbančku je pravkar razpisal mestni tehnični oddelek Kanal bo dolg 1519 m ter bo veljal ok.og -"50.000 din. Kakor vemo. bo država pričela tlakovati I yrševo cesto in jo je treba prej knnalizirati, da se bo odtekala voda in bo cesta vedno suha. Z ureditvijo Tvrševe ceste ho izpolnjena že stu-ra želja ljubljanskih občanov ter vseh voznikov, ki prihajajo v naše mesto. Naš lepi Bežigrad bo pridobil mnogo na vrednosti in se bo pričel še bolj naglo razvijati in rasti.
I Za delavske stanovanjske hišice ob Cesti dveh cesarjev v tako imenovani Sibiriji je mestni tehnični oddelek razpisal težaška. zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, steklarska, pečarska. pleskarska, fikarsk i, krov-ska in elektroinstalacijska dela. Za veliko novo delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigra-dorru ki je bila izročena svojemu namenu pred božičem, so tudi te preproste hišice plod prizadevanj župana dr. Jura Adlešiča, naj delavski in sploh manj premožni sloji dobe zdrava stanovanja. Velike ankete so namreč pokazale, da je v Ljubljani še mnogo preveč nezdravih stanovanj in zato lx> mestna občina sedaj sezidala 10 hiš. ki bo vseka imela po dvoje preprostih stanovanj za najbednejše delavske sloje. \sako stanovanje bo imelo 5 m široko in 4 m dolgo sobo, nekoliko manjšo kuhinjo ter svoje stranišče in drvarnico. Predvsem Iki trebi tja preseliti stanovalce iz najslabših stanovanj po mestu, zlasti pa tudi iz barak. S tem se bo pričel izvajati nov zazidalni na.'rt, ki bo preuredil vso kolonijo v tako imenovani Sibiriji, da bo kolonija sanirana, ker je zdravje prvi pogoj za zadovoljno življenje manj premožnih slojev. Po tem prvem poskusu « preprostimi stanovanji za najbednejše bodo, kakor rečeno, zbolj.šane stanovanjske razmere v Sibiriji, preštudirani so pa tudi že nučrti za veliko kolonijo boljših hišic z vrtički, da na južni strani mesta dobe manj premožni sloji prav prijetne lastne domove
i Tržnica na Pogačarjevera trgu se je že preselila. Včeraj popoldne so začeli seliti veliko izpraznjeno tržnico na nabrežju Ljubljanice z dosedanjega mesta na Pogačarjevem trgu. Ogrodje tržnice so dobro podložili in ga nato na valjarjih začeli počasi potiskati proti semenišču. Najprej so preselili skoraj polovico lope Prvi kos je bil namreč dolg okrog 15 m in težak nad 5000kg. S križnimi latami so ogrodje pred selitvijo še ojačili, nato pa je deset krepkih fantov ročno začelo potiskati lopo na novo mesto. Pridno so morali pod-lagati valjarje in pri vsakem sunku se je lopa premaknila za kakih 15—20 cm. To lopo so najprej potisnili skoraj popolnoma do semenišča, tako da je med veliko lopo, v kateri sedaj prodajajo sadje, in prestavljeno lopo, ostal precej širok hodnik. Ta je bil potreben zaradi tega, da so mogli skozi njega prepeljati še drugi, manjši del lope. Od druge in večje polovice tope, ki je ostala na mestu, so namreč odžagali še 8.5 m dolg kos in ga ročno prepeljali in potisnili skozi hodnik do vodovoda. Za tem so odmaknili večjo lopo nazaj od semenišča in nanjo pravokotno naslonili 8.5 m ši-rolti del lope. Glavni del prepeljane lope je obdržal isto lego, kako jo je imel na prvotnem mestu, zaradi tega bodo sedaj kupci hodili mimo lope ob tisti strani, ki je prej gledala na Ljubljanico, čeprav stara južna stran lope še vedno gleda proti jugu. Na svojem mestu je ostal le 12 m dolg del lope, za tega ni prostora na trgu ob vodnjaku. Prostor je namreč še potreben za ribji trg in tudi za dovoz z avtomobili. Če za ostanek lope ne bodo dobili primernega mesta, jo bodo podrli. Vsa selitev obeh delov lope je bila opravljena včeraj v popoldanskih urah od 2—5, ko je bil največji mir na sadnem trgu. Zaradi tega tudi običajnih radovednežev ni bilo veliko.
1 Čigav je prstan. Ljubljanska policija je te dni zaplenila prstan iz belega zlata, ki ima veliko okroglo krono, v kateri je sedem malih briljantov v krogu, v sredi pa večji briljant. S prstanom so kupčevali dalmatinski krošnjarji in je zanimivo, da je v kratkem času šel že kar skozi pet rok, pri čemer mu je poskočila prodajna cena od 2800 din na 5000 din. Kdor prstan pogreša, naj se zglasi na upravi ljubljanske policije v sobi št. 27. je ni več vrnil. Od natakarice Ivanke Kočevnik je izvabil 70 nemških mark. založil pa ji je hranilno knjižico v kateri je iz vloge 100 din napravil kar 25.000 din Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora in 500 din globe,
m Moško kolo brez gospodarja je našel v bližini mestnega vodovoda ob Tržaški cesti Josip De-lošanec, hlapec pri pekovskem mojstru Eiertagu. Kolo, ki ima evidenčno številko 2-158757-25, je izročil policiji, kjer ga lastnik spet dobi.
m Hud karambol med osebnim in poltovornim avtomobilom se je pripetil na križišču Tyrševe in Koroščeve ulice. Osebni avto je vodil absolvent trgovske akademije Jože Šraj, tovornega pa lastnik mlekarne Franc Švarc. Oba avtomobila sta 6e precej poškodovala, vozača pa sta se pobotala ter bosta vsak za svoje vozilo plačala stroške popravila, ker 6ta oba zakrivila trčenje.
Ptuj
Naplavljeno truplo. Drava je naplavila na Vidov dan v Budini truplo mladega dekleta, v kateri so po dokumentih in drugih stvareh ugotovili, da je 19letna delavka Novak Elizabeta iz Košakov pri Mariboru. Že pred t4 dnevi je pokojnica zbežala z doma in pustila <=voje dete. Kaj je dekleta gnalo v «mrt, ni znano.
Požar. V noči od srede na četrtek prejšnji teden je izbruhnil na podstrešju hiše posestnika Kaučeviča Martina v Bnrislovcih pri Selnh požar, ki je poslopje deloma uničil. V hiši je stanoval najemnik, kateremu je oženj napravil precej škode, ki jo cenijo nad 10000 din.
Tujski promet v juniju. V juniju je obiskalo l tuj 220 tujcev, od katerih je bilo prijavljenih 14 Nemcev in ? Italijana, ostnlj pa so bili Jugoslovani Vseh prenočnin je bilo 2S4. Kakor ,|e iz gornjega razvidno, je tudi tujski promet na precej mrtvi točki, posebno kar se tiče ino-zemcev.
Žrtev meningitisa. V Rabelčji vasi je umrl za posledicami meningitisa iletni viničarski sin i ek- '0?cf- V Ptujskem okraju je še precej s.;ičajev te nevarne bolezni, ki je naši podeželski ljudje še ne poznajo dobro.
Bogoslovni vestnik XX., zv. 1—2
Znanstveno glasilo Bogoslovne akademije Bogoslovni vestnik je izšel v dveh zvezkih dvajsetega letnika, kakor dolgo traja slovenska bogoslovna fakulteta. Na uvodnem mestu (1—50) pri-občuje p. Bogumil Remec S. J. odlomek iz disertacije o Svetosti in milosti v nauku prvaka frančiškanske bogoslovne šole Aleksandra Haleškega. Razprava je pisana v latinskem jeziku in se glasi: De sanetitate et gratia in Summa Theologica Alc-xandri de Hales. V uvodu omenja pisatelj, da pričujoča razprava predstavlja uvod v daljšo razpravo o nauku velikih sholastičnih teologov 13. stol. o Kristusovi ontološki svetosti. Spis je razdeljen v 3 poglavja: v prvem analizira avtor razne pojme svetosti, v drugem obdelava nauk o milosti, v tretjem pa na podlagi dobljenih izsledkov ugotavlja naravo svetosti. Znanstveno važni izsledki so trije: 1. Suma Alexandra Haleškega ni avtorjevo pristno delo, marveč leksikalna zbirka bogoslovnih naukov frančiškanske šole 13. st.; 2. v omenjeni Sumi se križata in mešata aristo-telsko in novoplatonsko flozofsko mišljenje; 3. glede navzočnosti božje v duši, okrašeni s posve-čujočo milostjo, uči Suma dve nasprotni sentenci: po eni je poleg slvariteljske božje nazvočnosti razen daru milosti navzoča tudi božja oseba pod posebnim svojim vidikom, po drugi pa vsa osebna, posebna trinitoriška navzočnost poleg splošne stvariteljske nekako zgine in se skrije v ustvarjene darove milosti. S pomočjo teh izsledkov hoče pisatelj opredeliti nauk Aleksandrove Sume o Kristusovi ontološki svetosti. 0 Kristusovi ontološki svetosti namreč uče tomisti, da zanjo ni potrebna posvečujoča božja milost, ki jo že vključuje zedinjenje Jezusove božje in človeške narave, nasprotno pa shotisti izrecno zahtevajo. Sho-tistični nauk temelji v načelu Aleksandrove Sume, da je za fomalno svetost absolutno potrebna milost božja. To načelo pa ima svoj izvor v ari-stotelskem nazoru, ki za združitev forme z materijo zahteva pripravljajočo sredstvo (medium di-sponens). ifazprava je pisana zelo subtilno, z vso znanstveno natančnostjo in veliko strokovno teološko naobrazbo. Namenjena je predvsem teologom specialistom v dogmatiki in sholastiki. Gotovo bo odjeknila bolj močno izven mej naše domovine kot pri nas samih. In to je tudi razlog, zakaj je pisana latinsko. — Nadaljnjo razpravo je napisal redni univ. prof. dr. Odar pod naslovom »Ničesar brez župnika« (str. 51—90), kjer iz zgolj pravnega in organizatornega stališča razpravlja v 9. poglavjih o pravicah in dolžnostih župnika na fari. V 1. poglavju govori o zanimanju za župnijo, za farno občestvo, nato (pogl. 2.) o župnikovem položaju kot rednem dušnem pastirju dalje (pogl. 3.) o velikonočnem obhajilu v župnijski cerkvi, o obisku nedeljske službe božje v župnijski cerkvi (pogl. 4.), o župniških pravicah in dolžnostih (pogl. 5.), o društvih v župniji (pogl. 6.), o župnikovem razmerju do verskih društev (pogl 7.) in do katoliških društev (pogl. 8.), v katerih naj ho duhovnik raje duhovni voditelj in svetovalec, kakor pa predsednik ali odbornik, v 9 pogl. govori o župnikovem delovanju v KA, kjer je osrednji organ v župniji, ki razporeja in vodi vse katoliške sile v fari. - Dr. Anton Zde-šar C M govori o cerkvenem službenem skrbstvu za uboge pri nas, ki je zgodovinska razprava o karitativnem delu pri nas do tistega časa, ko_ je tUrh za uboge prevzela politična oblast (IHoi), dočim je prej dobrodelnost spadala pod cerkveno
službeno skrbstvo. Dr. Zdešar poroča o določbah Tridentinskega cerkvenega zbora in Karla V. glede skrbstva za uboge, nato pa preide na zgodovino karitativnih ustanov pri nas, kjer ^podaja najprej zgodovino zavodov (kot n. pr. meščanskega špitala, cesarskega špitala, lazareta pri Sv. Petru itd.), nato pa drugih dobrodelnih ustanov v Ljubljani (sirotišnice, ubožnice). Posebej se bavi z deželno varnostno komisijo v prvi polovici 18; stol. Posebno III. poglavje govori o karitativnosti v dobi prosvetljenosti in državnega absolutizma, in sicer najprej za Marije Terezije, nato pa za Jožefa II. (ubožni institut, ustanovitev bolnišnice), kjer omenja Jožefove reforme in pamflete nanje. Razprava, ki je zelo zanimiva ter odkriva nov pogled na našo zgodovino s stališča karitativnosti, se bo še nadaljevala. — V praktičnem delu piše dr. Fr. Ambroži« o desetletni rasti slovenske katoliške akcije, kar se bo še nadaljevalo. — Dr Odar poroča o zadevah cerkveno-pravnega značaja ob obsodbah rimske rote v ničnostnih zakonskih pravdah leta 1939, ki so važne za zapletene zakonske zadeve in bodo dobro služile nažim župnikom. — Ignacij Lcnček piše o cerkvenih odlokih proti steializaciji, Janez Kralji? pa o odpustkih pred mašo in po maši. V rubriki slovstvo re-ferira dr. Odar o virih kanonskega prava, nakar slede ocene teoloških znanstvenih knjig, domačih in tujih, ki so jih napisali Snoj, Hohnjec, J. Luk-man, dr. p. T. Kurent, Odar in Lenček. Slovenska katoliška cerkvena znanost je lahko na Bogoslovni vestnik ponosna ter se lepo reprezentira pred širšim svetom.
Obisk št. 7
Izšla je 7. številka slovenskega »magacina«, nove ilustrativne revije »Obisk«, ki jo izdaja Jugoslovanska tiskarna ter predstavlja po svoji ilustrativni strani gotovo izredno tehniko na višini današnje tiskarske umetnosti. Na naslovni strani kaže celostranska podoba Nj. V. kralja ob priliki slave kraljeve garde, na notranji strani pa podobe iz Biennaia v Benetkah, kjer razstavlja edini od Slovencev slikar Maksitn Sedej. Kot priloga pa je dodana na lepem umetniškem papirju detajl iz G. A. Kosove velike monumentalne zgodovinske slike Kmečki ufior, ki je zadnji mesec bila največja umetniška zanimivost Ljubljane. Nato se prične navadna vsebina revije z mesečnim koledarjem ter važnimi datumi slavnih Slovencev. Uvodno izvirno črtico je napisal pesnik Severin Šali pod naslovom »Rože pod križem« ter je to njegova prva proza. V pesniški in jx>lni, ter čustveni besedi podaja razpoloženje iz samostana ter spomin dekleta na njeno ljubezen, ki ii živi sedaj v samostanski tišini. Nadaljuje se Werflov zgodovinski roman Juarez in Maksimilijan, prirejen za film, iz katerega prizori ilustrirajo povest. Za humor skrbi črtica Gostilna pri dobrem želodcu (Jumbo). Uše-ničnikov najnovejši zvezek predstavlja odlomek iz njegove razprave o slutnjah, spominih in drucem vidu. Š. Plut je prispeval naravoslovni članek Ziv-ljenski prostor in življenska skupnost v rastlinstvu in živalstvu. T. Debeljak je predstavil novo zbirko Severina Salija, ki se dotiskava. Slede strani, ki so jx>svečene modi, družini, športu, kuhinji in gospodinjstvu, knjigi o zdravju iz rož, Šembiljskim bukvam, šahu ild. Napovedana je s kratkim izvlečkom Kunčičeva igra Triglavska roža. Tekst pa zaključuje detektivski roman G. Lafumeeia Kraljeva priča. Med tekst pa je pomešanih veliko smešnic in magacinskih neobnodnosti. Posebno
Bombaževi nasadi v italijanski Vzhodni Afriki in Libiji
Na piodlagi skrbnih raziskav bo »žetev« bombaža v italijanski Vzhodni Afriki letos prav obilna, kar bo pripomoglo k osamosvojitvi Italije glede na tkanine. V Somaliji je abruški vojvoda že jako piospešil saditev bombaževca. Domačini so v Abe-siniji že prej sadili bombaž in so imeli veliko uspeha. V Libiji se jim je prej zdelo nemogoče, da bi zaradi pomanjkanja vode mogel rasti ondi bombaževec. A v poslednjem času so zaradi naprav za namakanje zemlje odpravili to oviro in bodo tudi v Libiji imeli bombaževe nasade.
Pogozdovanje v Grčiji
V Orčiji so se začeli resno brigati za pogozdovanje svojih pokrajin. Pogozdovali bodo s poseb-
SPI
nimi stroji, ki so jih že naročili v inozemstvu. Upajo, da pridobi država s tem gradbeni les, gorivo, železniške pragovnike in lesni premog, dalje pa se bodo izboljšali tudi že obstoječi gozdovi, ki so zdaj jako zanemarjeni. Mimo tega pa bo država prejemala večje dohodke in bo zaposlila večie število delavcev.
Majhna darila
Angleška kraljica-mati je za svoj letošnji rojstni dan prepovedala vsakršna darila in je želela, naj zato obdarujejo Rdeči križ. Samo cvetice je sprejela in dve darili, ki sta jo posebno razveselili. Obe princesi — Elizabeta in Marjeta-Roža, njuni vnukinji — sta prišli že zgodaj zjutraj k njej, in Elizabeta ji je prinesla akvarelno sliko, ki jo je sama naslikala, a Marjeta Roža ji je podarila ducat robcev, ki jih je sama okrasila z vezenino, katero je delala več ko tri mesece.
KULTURNI OBZORNIK
Kratka radiovalovna postaja v Belgradu in slovenske oddaje
Ob zadnjem časnikarskem zborovanju v Belgradu sem imel priliko, da si ogledam tudi prostore kratkovalovne radijske postaje, in sicer pozno ponoči, ko so bila srbohrvatska in slovenska poročila za Južuo in Severno Ameriko, to Je ob pol treh in pol štirih ponoči.
V pogovoru s tovarišem Kočevarjem, ki mi je razkazal postajo, kjer je napovedovalec za slovenska poročila poleg g. R. Pečnika, pa sem ugotovil naslednje: Kratkovalovna radijska postaja v Belgradu je prav za prav najbolj važno sredstvo slovenskega naroda za propagando. Niti domače časopisje, niti domača radijska postaja nimata tolikega pomena za slovensko propagando, kakor tudi za propagando jugoslovanske državne enotnosti in skupnosti, kakor kratkovalovna oddaja v slovenskem jeziku.
Srbi so v splošnem naklonjeni slovenski oddaji in mislim, da tudi vedo zakaj, saj Slovenci iz Severne Amerike, iz Južne Amerike, iz Egipta, Avstralije in Nove Zelandije, da celo z Japonske in Kitajske pošiljajo ali so vsaj do začetka vojne pošiljali ogromne milijone denarja v državo. Ta denar je bil namenjen sicer družinam izseljencev, vendar pa je bogato oplodil jugoslovanske državne finance. Statistika izkazuje, da Slovenci pošiljajo v državo največ denarja.
Resnična škoda je, da se nismo Slovenci kratkovalovne radijske postaje sjiomnili prej. Saj obstoji že kaka šliri letal
Šef postaje, g. dr. Dušan Stojanovič, je široko razgledan človek, ki jiozna vse bolj j>oinembne slovenske javne delavce. Dr. Stojanovič sam je dal idejo na primer, naj kratkovalovna radijska postaja povabi za katoliško veliko noč g. univ. prof. dr. S t e 1 e t a za predavanje o pasionski umetnosti v svetu in o pasionski umetnosti med Slovenci. Prevod na srbski jezik je bil sicer težak, toda nato je bilo predavanje prevedeno takoj še v osem jezikov: nemški, francoski, angleški, italijanski grški, madžarski, romunski in albanski ter prečitano, tako da je bilo predavanje či-tano kar v 10 jezikih.
O predavanju g. ministra, predsednika senata in predsednika Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, dr. Antona Korošca, smo obširno poročali. Poleg predavanja v slovenščini je bilo prevedeno še v 10 jezikov, poleg navedenih tudi v turški. Posnelo je bilo na plošče, tako da so mogli ameriški Slovenci v pozni noči, oziroma ko je pri njih večer, poslušati glas našega voditelja tudi sami.	i ^»-»1
Prav tako je kratkovalovna radijska postaja oddajala vse novice o slovenskih kulturnih dogodkih, tako o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti o Vseučiliški knjižnici, o napredku slovenske univerze, o slovenskem planinstvu, o slovenski glasbi. Kratkovalovna radijska postaja je bila na primer prva, ki je poročala o zmagoslavju slovenske pesmi ob priliki gostovanja Akademskega pevskega zbora v Belgradu.
O veliki noči je oddajala večkrat kratkovalovna radijska postaja prekrasno poslanico škofa tir. Gregorja R o ž m a n a za naše izseljence. Za
srbohrvatske katoličane je čital osebno sam lastno poslanico naš stari znanec, belgrajski nadškof g. dr. Josip U j 6 i č.
Sledila so še številna druga predavanja, ki so tipično slovenskega značaja ali delo Slovencev. Prav tako je bilo na primer zadnje predavanje g. prof. dr. Dolenca prevedeno v 10 jezikov, prečitano pa je bilo v 11 jezikih. Prav tako predavanje tovariša Jurčeca o Franu Levstiku in moje o slovenski liriki Kočevar sam je na lastno roko napisal kar tri predavanja, namreč o Valentinu Vodniku, o Kamniku in o Valvazorju, ki so bila vsa oddajana v slovenskem in srbskem jeziku za naše izseljence.
Kdo posluša slovensko oddajo belgrajske radijske kratkovalovne postaje? V zadnjem Času tudi tisti v Sloveniji, ki imajo moderne radijske aparate. Taki aparati morejo ujeti tudi kratke valove, medtem ko jih aparati starejšega tipa ne morejo ujeti. V Sloveniji sprejemajo dnevne vesti radovedneži, zakaj belgrajska oddajna postaja na kratkih valovih najhitreje daje vesti, ki danes tako zanimajo ljudi. Evropska oddaja v slovenščini je bila prvotno namenjena našim izseljencem po Eviopi, zaradi razmer pa se je naenkrat spremenila v izvrstno informativno sredstvo za Slovence v Jugoslaviji. Razna pisma, ki prihajajo, so za to najboljši dokaz.
Drugo je z ameriško oddajo. Videl sem nekaj pisem, ki so prav pretresljiva in značilna. Tako piše na primer ameriški slovenski duhovnik re-verend Jevnik iz Pensilvanije:
»Poslušal sem Hankov, nato pa sem slučajno ujel slovensko bddajo v Belgradu, za katero nisem vedel. Program je bil tako izvrsten, da nisem verjel svojim ušesom. V nedeljo bom oznanil v cerkvi in poslušalo vas bo na tisoče Slovencev v okolici, ker imajo vsi dobre aparate, tudi za kratke valove.« — Takih pisein iz Severne Amerike je polno.
Zelo značilno pa je neko pismo iz Monte-videa v Južni Ameriki, Skupina tamkajšnjih Slovencev je namreč pisala: »Dober je vaš program, toda oddajajte kar hočete, samo da po desetih letih slišimo naš mili, ljubi slovenski jezik!« Ali se ne zrcali iz takib pisem prirojena ljubezen Slovencev, ki na razdaljo 20.000 km, bogve kje na kakšni farmi ali v industrijskem naselju tujih proslranih zemelj zopet slišijo materino besedo?
Občudovati moram tudi oba napovedovalca. Razkazala sta mi, kako delata — res je aparatura vzorna — toda ta dva slovenska človeka, gg. Ciril Kočevar in Rudolf Pečnik, imata še nekaj več, kakor stremljenje za zaslužkom, namreč košček tistega pravega slovenskega idealizma in žrtvovanja za stvar, tistega idealizma, ki nas vedno rešuje iz usodnih stisk. Nobena šala ni govoriti Slovencem v tujini ob pol treh in ob jiol štirih sleherne noči, ko je v Ameriki jx>l devetih do pol desetih. Dolžnost slovenske javnosti je, da slovensko oddajo na kratkih valovih v Belgradu moralno podpre čim bolj. • .,
Vredno se nam je zdelo, opozoriti .nanjo In njeno delo.	t, d.
V v*,
petroleja:
Kdor se približa, bo ustreljen!"
99
Kakor poročajo italijanski listi, so jako hude angleške odredbe glede na varnost cevnih vodov petroleja od Mossula do sredozemskih pristanišč v Siriji in Palestini. Zaradi varnosti petroleja so odrejene smrtne kazni: vsakdo, ki se cevnim vodom petroleja samo približa, je ustreljen.
Izdatni petrolejski vrelci v jx>krajini Mossul so postali za Anglijo pomembni šele 1. 1932., ko so zgradili velikanske tehnične naprave. To je veliko omrežje vodov cevi, ki potekajo deloma jx> zemlji, deloma pa pod zemljo, in sicer skozi tri države: po Iraku, Transjordaniji in po Palestini — to je od Mossula do Hajfe ob Sredozemskem morju. Vsako leto preteče 2 milijona ton nafte po več sto milj dolgi [joti skozi puščave in pustinje, čez reke in grape do Sredozemskega morja, kjer nalagajo nafto (petrolej) na posebne ladje.
Za varnost cevi, ki se po njih pretaka petrolej, so na razpolago posebne varnostne čete, ki so nejx>sredno podložne angleškemu kolonijalnemu uradu v Londonu. To četo, ki šteje 5000 mož, se more najbolje primerjati s francosko tujsko legijo, saj je sestavljena iz najrazličnejših narodov bližnjega Vzhoda. Medtem ko so častniki, 52 jih je, izključno Angleži, pa je moštvo sestavljeno iz Kitajcev, Turkov, Beduinov in podobnih. Dalje si je Anglija svoj petrolejski vod zavarovala s tem, da daje iraški vladi jx> 4 šilinge od tone petroleja, kar ga steče skozi cevi. S tem je vsakokratni iraški vladar nekako primoran, da pazi na te naprave.
Cevi s petrolejem so večji del pod zemljo, seveda ne v globini, tako da je moči cevi hitro jx>-praviti, če se kaj jjoškoduje. Koder pa fiotekajo cevi nad zemljo, so zavarovane z žičnatim omrežjem in z oboroženimi stražniki. Nafte ni prav nič lahko zažgati, ampak se je treba še precej truditi, da se vname. Še bolj težavno pa je jx>gasiti ogenj, če nastane požar nafte, še pred letom dni je moralo 300 mož »petrolejske legije« delati dva dni, da so pogasili ogenj blizu Nazareta, kjer so najbrž domačini zanetili požar v petrolejskem vodu.
Najhujšo nalogo pa ima »puščavska patrulja«, to je četa izbranih mož iz petrolejske legije. Te čete so opremljene s kamelami in posebnimi avto-
mobili in stražijo petrolejske cevi v neskončnih iraških in transjordanskih puščavah. Ti vojaki so povsem navezani le nase in se v primeru kakega nenadnega napada ne morejo zanašati na pomoč svojih tovarišev, ki so po več milj oddaljeni od njih, čeprav je ob ceveh tudi telefonska zveza. V najnovejšem času je ustreljen vsakdo brez svarila, čim se le približa petrolejskim cevem.
Letalo na pesku Libijske pničave; sestrelil ga je italijanski protiletalski top.
še nekaj nedeljskih športnih vesti
Na prvem mestu je treba omeniti gostovanje ligaškega moštva SK Ljubljane, ki je dva dni prebila v prijaznem Ogulinu. Tamkajšnji klub SK Ogulin je že marsikakšnemu močnemu nogometnemu nasprotniku pripravil kaj neugodno presenečenje. Zdaj si je za svojega
Eartnerja ob zadnjih praznikih izbral Sk jubljano. Ljubljančani so nastopili s svojim močno |>omlajenim moštvom ter so že prvi dan zmagali, čeprav utrujeni od dolge vožnje, s katere so morali takoj na igrišče, z lepim rezultatom 5 s 2. Drugi dan pa so bili Ljubljančani še dosti boljši ter so zmagali nad Ogulin-čani kar z 9 : 3.
V	Naklem je tamkajšnji SK Slovan, ki je v zadnjem času že zabeležil nekaj izrednih rezultatov, priredil v nedeljo za proslavo obletnice, odkar je bil ustanovljen brzoturnir, ki je bil zaseden z domačinom SK Slovanom, SK Kranjem, SK Savico in SK Vičem. Moštvo domačega SK Slovana si je pojx>lnoma zasluženo priborilo lepi pokal šj>ortne trgovine Krašovec v Kranju. Kot prvi pa sta nastopila SK Savica in SK Vič ter je zmagala SK Savica z rezultatom 2 : 0. V drugi tekmi je dobro moštvo SK Slovana zmagalo nad SK Kranjem tudi z 2 : 0. Premaganca SK Vič in SK Kranj sta nato igrala za tolažilno darilo. Zmagal je SK Kranj spet z 2 : 0, Rezultat 2 : 0 se je držal tega turnirja kakor klop — kajti tudi v odločilni tekmi med SK Savico in SK Slovanom je zmagal SK Slovan z rezultatom 2 : 0. SK Slovan je dokazal, da stalno napreduje v kvaliteti.
V	Sarajevu je v kvalifikacijski tekmi za vstop v srbsko ligo zmagal tamkajšnji SK Hajduk zmagal z 9 : 2 v jx>vračilni tekmi nad SK Krajišnikom, ki je bil zmagal v Banji Luki s 3 : 0 (jiodoben slučaj — če se seveda sme majhno primerjati z velikim — kakor sarajevske Slavije, ki je v Sarajevu zmagala nad Ferenc-varošem s 3 : 0, Budimpešti pa nedeljo nato izgubila od istega kluba z 1 : 11). Tudi v čač-ku so imeli kvalifikacijsko tekmo za vstop v srbsko ligo. Tam je končala tekma med doma-
vrednost pa dajejo številki ilustracije v bakrotisku, ki jih je nekaj strani. Poleg omenjenih strani so posvečene najnovejšim dogodkom na Zapadu ter kažejo n. pr. zanimivost jx>dirajoči se cerkveni stolp, ki ga je zrušila bomba. Posebna stran je jjosvečena kraljevim otrokom na begu z zapadno evropskih vladavin. Posebna stran prikazuje dogodke doma in lepote domačega kraja (Djerdap), ter primere iz najnovejše filmske produkcije. Podobe naših otrok in naše slovenske krajevne le-jx>te zaključuje to julijsko številko Obiska. Ob tej priliki opozarjamo na razpis nagrad, ki jih razpisuje »Obisk« in sicer: Za najboljšo novelo, ki sme obsegati največ 2 in pol strani Obiskovega tiska: 1. nagrada 700 din, 2. nagrada 300 din. Za najboljši potopis s slikami — 2 in pol strani čistega tiska — 1. nagrada 700 din, 2. nagrada 300 dinarjev. Za najboljšo fotografsko reportažo (najmanj 6 med seboj jx>vezanih slik) I. nagrada 500 din, 2. nagrada 200 din. Prispevke je treba poslati uredništvu »Obiska«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. —i v * • *
čim Jedinstvom in Skopskim športnim klubom
neodločeno 1 : 1. Ker so v prvi tekmi Skop-ljanci zmagali z 9 : 3, so prišli seveda v ligo, tako da ima srbska liga zdaj dva nova člana.
V	tekmah za donavski pokal so bili doseženi naslednji rezultati: Sk Vojvodina : SK Slavija (Osijek) 1 : 0, Vojvodina : Bačka 4 : 1, Žak : Slavija (Osijek) 3 : 0.
Druga finalna tekma za prvenstvo zagrebške fKjkrajine je videla v Bjelovaru zmagovalca domačega Gradjanskega, ki je odpravil Se-gesto iz Siska s 5 : 1. V prvi tekmi je Segesta zmagala s 5 : 3 — to pa je seveda bilo odločno premalo, in zato je Grndjanski že četrtič za-jioredoma postal nogometni prvak zagrebške pokrajine.
Končni rezultati tableteniškega štiriboja v Ljubljani so naslednji: 1. Korotan, 2 zmagi, 1 poraz, razmerje iger 14 : 11, 2, Mladika 2 zmagi, 1 poraz, razmerje iger 13 : U, 3. Celje 1 zmaga, 2 ]>oraza, razmerje iger 12 : tO, 4. Planina, 1 zmaga, 2 jjoraza, razmerje iger 7 : 14.
Na progi Jesenice—Podkoren—Jesenice je v kolesarski dirki »Zarje« zmagal Peternelj ki je pri-vozil progo 50 km v času 1:26.5, kar da 34.800 km povprečne brzine. Drugi je bil Mrak v času 1:28.11.
Od Zagreba je bila do Vukove gorice (158 km dolga proga) tekma za kolesarsko prvenstvo hrvaške banovine. Prvenstvo si je osvojilo moštvo kluba »Soko«. Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: 1. Prosenik v času 5:18.20, 2. Penčev 5:35.30, 3. Davidovič 5:53.35.
V	Zagrebu je bil v nedeljo važen šjiortni sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki vseh treh športnih forumov HŠS, SSSS in SSZ. Slovensko zvezo so zastopali dr. C. Pavlin, Betetto in dr. La-pajne. Proučevalo so možnosti za reorganizacijo vsega jugoslovanskega šfiorta. Prvi sestanek šestčlanskega odbora, v katerega bo dala vsaka zveza po dva člana, bo dne 13. julija v Zagrebu.
Z F 0
Fantovski odsek v Mengšu razpisuje atletski miting za prehodn pokal fantovskega odseka Mengeš v Mengšu dne 7. julija 1940. V konkurenci more tekmovati odsek iz kamniškega okrožja. Odseki izven našega okrožja pa morejo tekmovati le izven konkurence. Pokal dobi v tra jno last. oni odsek, ki si ga pribori dvakrat zujioredoina oziroma trikrat v presledkih. Vsak prvo plasirani v posamezni disciplini pa prejme diplomo. Spored: Dopoldne: Ob 8: sv. maša v župni cerkvi nato blagoslovitev lahkoatletskega igrišča. Ob 9 začetek mitinga. Discipline: Člani: tek 100 m, met diska, skok v višino, tek 400 m. met krogle, štafeta 4X100 m. Mladci: tek hO m, det diska, skok v višino, tek 200 m, met krogle, tek 100 m. Po-jioldne: nadaljevanje oh 3 jiop. člani- skok v daljavo, met kopja, tek t.300 m. troskok. tek 3.000 m, skok ob palici. Mladci: skok v daljavo, met kopja, tek t.000 m, tro«kok, štafeta 4X100 metrov. Vsak odsek ima možnost jx>s'aviti neomejeno število tekmovalcev. Vsak tekmovalec naj ima pri sebi legitimacijo, da se izkaže, , uu je člau odseku.