LETO L




II152930

v

SVET

Danes jo nat dan, ves svetel, ves krasen in zlat.

Naša mlada srca prepaja mehka toplota in v naših očeh se
svetlikajo žarki mladega. Živi j enakega solnea, aasi je objela
Ettš lepi svet mrzla zima.

In mi gremo! Gremo ponosno po beli Široki cesti lepote,
dolžnosti in brat-ljubja - po oni cesti, ki je bila nedavno še
stezica, katero so izhodili tisti svetli možje, ki jih imamo
iapisane ne samo na kamnu in bronu, temve5 tudi globoko v naših

srcih.

Po tej cesti gremo in vriskam:*, kajti mi smo danes veselja
i ijani in ne čutimo zim* .

Mi vidimo ob cesti cvetoča drevesa, mi vidimo zelene dehte¬
če poljane, nerazorane njive, vidimo pojoče gaje in tam daleč
pred nami tiste velike gorko luč, ki nam sveti na poti in nas
kliče k sebi in vabi brc z besedi, a to, lo in mehko, nas - Savin
co, ki smo se v duhu napili lepote sveta in Življenja.

K tej luči hočemo, prav tj* med njene tople žarke!

V "Savinji" si bomo podajali in stiskali roke, v "Savinji"
odkrivali srce in "Savinje*" bode tista svetla čista vez, ki nas
bode vedno spajala k skupnemu delu in nam vžigala plamen v na¬
ših očeh in v našem srcu. "Savinja bodo naš sveti žkapulir, ki
ga boso nosili vedno na srcu in ki nam ostane svet in lep tja
do konce, mej našega življenja.

Pred nami so šli in za nami pojdejo isto pot*

Danes pa gremo mi Savinci.

Srce nam vriska in duša podrhteva veselja, razkrite so nam
glave, odprto je naše srce, ko pošiljamo prvič v svet misli in
besede, kijih je vzbudila v nas zlata naša živijenska pomlad.

1

'/V

Svobodin Semenev:

N A . r  A  F E S E M

Po cesti stopamo
in glasno pojemo,
kaj nam pa hočejo ,
5 e smo ml ad i .

Svobodin Semenov:

e včeraj' sem pesnil v trohejih
tak toplih in mehkih sen,
in Tebi, predraga, daljino
lošiljal pozdrav sem iskren.

C-o j ko: V

Na desno, levo nad vodo
kipe palače pod nebo,
med njimi pa prav srčkana
v valovčkih plove gondola.

Iz  nje zajoka strune glas
v pomladni bajni tihi kras.
Pa zopet mir gre skoz večer
in tiho plove gondola...

Pogledi nam čare
in lica nam gore
ko pesem pojemo
v pomladno noč.

P  i; V G: F R A J . . .

A danes, ko spet si pri meni
ko spet sem Ti gledal v oko
in srkal iz njega ljubezen,
le jambi iz srca mi vro,

B E N E ? KI GO N 1) O L I !

*e solnčni- žarki nad vodo
San Marku dajejo slovo
in zgrne mrak, ko sen lahak
mul srčkano se gondolo.

lij , ko bi gondoljer bil jaz
in zreti mogel Ti v obraz,
ti dušica., ti ljubica,
v beneški mali gondoli!!

Šrote din Semenov.

♦

S T A R I SROBOT.

Stari Srobot prileze iz ko3e. Poraehca si zaspane o5i, po¬
gleda k Sistemu nebu in slastno vsrkava svui1 jittkfcanji zrak.

"Hm, lepo vreme bo danes," se nasmehne insede počasi na
klop ob zidu.

Star j m,  že Srobot, osmi križ mu leze na hrbet, vendar je Za
svoja leta Še precej krepak.

Tale s-di nekaj Sas*, na klopi in puši kratko pipico. Zado¬
voljno puha dim v zrak in zre na gozdove nnive in travnike, ki
so ležali pred njim...

Kar se odpro hi sna vrata in iz koče stopi mlada zenska z
otrokom na prsih. Ko zagleda starca sedečega, stopi k njemu in
mu de z osornim glasom:

"Še zopet lenarita in polivate, saj danes še ničesar niste
sto rili. Naj prvo delajte, potem boste počivali. Menite, da se
bova jaz in Janez potila, vi pa ležali tu na solncu?"

"Marička, pusti me, ne$  malo posedim na solncu. Star sem
I etinsedemdeset jih imam. Ko jih boš imela ti toliko, bos go¬
vorila drugače. Kako me vendar tepe s Teboj Bog na stare dni!" .

"fCaj , tepe vas?"Tako tepen bi bil vsakdo rad. Toda ne delaj¬
te mi pridig!"

"Kaj sem ti &  oril, da rae neprestano zbadaš?"

"Tako, še resnice bi ne smela govoriti? Cel dan jeste in
počivate, ne delate pa ničesar."

"Včasih pa le primem za kako delo. Saj veš, da so me mooi
zapustile v zadnjem času, no in upam, da me Bog kmalu reši
vseh sitnosti in trpljenja, Potem bo že boljše."

"pa, boljše bo za vas in za nas."

"Boljše, boljše!" vzdihne starec in zamrmra.8Bog moj, reši
me kmalu!" Solza mu zdrsne po razoranem licu in pade v travo...

Iz hiše pride mladi Srobot z motiko na rami.

"Krompir grem okopavat."

"Kakor kaže, ga bo letos dovolj, a tudi lačnih trebuhov bo
dovolj," pristavi žena.

"Ze zopet..," zamrmra starec in pogleda sina. "Janez, glej,
star sem in potreben počitka. Saj sam vidiš."

"Vidim," mu je pritrdil sin.

Marička pa pristopi k svojemu možu in mu de poltiho:

"Poglej, stari je še dovolj močan. Kaj malega še lahko sto¬
ri."

"I, icaj malega, zakaj pa n~?" odgovori Janez in odide s po-

3

Tesano glavo na polje...

"Torej ste čuli? opravite se na delo. Idite gori v hosto po
dračje. Pa veliko namerite. Kaj/bi vedno lenarili, leo lahko, de¬
late ."

"Ti, Marička, danes mi je nekam čudno. Pusti, pusti, naj o-
stanem doma," poprosi starec s tihim glasom.

"/e- zopet tisti jokavi izgovor! Kakor sem dejala, tako bo!

Marička stopi v hišo, ne da bi pogledala starca...

«

"Pa pojdem," reče stari Srobot, vstane s klopi in pograbi
palico, ki je slonela o b zidu. S počasnimi koraki in sklonjeno
glavo stopa po cesti, oprt ob palico.

Dan je lep, a v njegovi duši ni bilo lepega veselja.

Stopi 3 ceste in zavije v klanec, Ozka pot pelja skozi gozd
V j ah drobijo ptice svoje pesmi in rosne kapljice se lesketa¬
jo na smrekovih vejah kot biseri. Svež duh se širi po gozdu i.i
je stare,- nekoliko novih moči.

Dolgo že hodi, ko ga začne moči zapuščati. Kolena se mu tre«
sejo, in težko sope. Večkrat postane in se opre ob deblo dreve¬
sa. Le počasi se pomika dalje...

Nasproti mu. pride o gl j ar, očrnol od oglja in pravi:

"Dobro jutro očka, kam ste pa namenjeni?"

Starec so vzdrami iz težkih misli in odgovori:

"Grem v hosto po dračja." ..

"Pa počasi greste, trudni ste, trudni" de ogljar, pogleda z
usmiljenjem starca in nadaljuje svojo križevo pot.

Stari Srobot sede i zrnu Senčna deblo ob poti. -'e se misli vr¬
niti , a zagleda v duhu osorni obraz Maričke in Suje zopet nje¬
ne ostre besede. Dvigne se in stopa dalj e. Noge so mr težke, ko¬
maj jih premika. Pot mu stopi na celo, vse tele se mu trese. Zdi
se mn, da hodi že celo večnost.

"Saj bi že moral biti v Grabnu, pomisli in lazi naprej, pa
ide s poiti v gozd.

"Kako še dobro hodim." Toda koraki mu postajajo manjši in
manjši, glava mu leze na prsi.

Tam dalje zadene z vso silo ob deblo,

Ves gozd mu zapleše pred očmi in zmanjka mu tal. Zazdi se
mu, da ga pograbi n e Jed o za glavo in ga potisne k tlom.

4

Zvečer se vrača ogljar, glasno pojoč. .Mesec le tuintam pro¬
dre skozi gosto vejevje in razsvetljuje dgljarjevo pot. Ogljar
se je napil dobre dolenjske kapljice, zato je malo okrogel in
vesel.

Naglo stopa, se ozira v luno in modruje:

"EjV luna, lunica, ti si vedno enaka. Mi srno pa- enkrat taki
enkrat taki, ja, ja, enkrat..." Potom mu pa zastane "beseda, kaj
ti tam j arku z apazi n ek aj črnega.

"Kaj pa to? zamrmra ogljar in podreza z gorjačo v tisto čr¬
ne stvar Melito je. Potegne vžigalico iz telovnika, prižge ob
suknjo, posveti bliže in spozna starega Srobota.

Vžigalica mu pade iz rok, strese ga po vsem telesu...

Svojo težko črno roko položi na starčevo celo, in spozna ta
ko j da je mož mrtev. Prekriža se in pravi :

"V mladih letih sl delal ko orna živina, zato da si zdaj na
stare dni trpel v lastni hiši. Zdaj boš imel vsaj mir!" . -

V Braslav:

KO JE BILA L J U 3 A BO L K A

Mrak je stopil preko hriba.
Ljuba moja bolna spava
v tihi sobici;
žalostna je vsa zemljica,
tiho plaku majka Sava,
tiho plakam jaz.

In nemirno srce meje

drobno prošnjo piše bogu:

Oj ti bže nad menoj,
slučaj slugo svojega:

deklici daj moji zdravje,
mo j i du ši p oko j d aj.

In uslišal bog je dobri
vroče mo j e p r o š n j e :
ljubi moji dal je zdravje
meni vrnil sr črti mir.

-. -5

Vneslav r

V K VERICA HLADA. . .

Veverica .mlada
V logu je skakljala;
"bila je vesela,
rada se igrala.

Skrita je lesica,
revico ujela;
s plenom na gostijo
zbežati hotela.

Pa prišel je lovec,
po Sil je lisico;
rane smrti rešil
mlado veverico...

Svobodin Semenov:

VLAK 0 D > U M E L JE...

Vlak odŠumel je v Srno no§
in jaz ostal sem sam,
kot potnik sred polja zmrzujoč
in nevedoS
ne kod, ne kam.

Mo j mir:

Cvete v vrtu. ograjenem
tulipan, dehti rese-da;
tiho stopa deva bleda
med gredicami..

n O cvetice, le še kratko
bote rii v vrtu mi cvetele,
kmalu težko mi dehtele
bote za pokop?”.

MARICA.

Trga Marica cvetlice,
trga, plete si jih v lase
pesem zliva v mehke glase
med cvetlicami..

Tulipan in pa resedo /
kmalu mati presadila
v božjem vrtu okrasile
hčerki mladi grob..

Brasl&v Vitogcj:

.N" A 3 T A K F; K I H F A 2 V 0 J
G H r E F G A H F,  R 0 J 3 K EGA E F A

Že "v Homerjevi Gobi ( iOO .-'700 ) ni' bila' Grška ve j  "eno tna,

. temveč razdeljeno, več j« število stanc stojnih državic, ki jih je

. spajalo tesneje le isto verstvo in is'a narodna pesen, vse dru-

. ge prvine celokupne države pa so jim bile različne.

. Grki so si predočevali svoje bogove popolnoma kot ljudi, ne

. samo v telesnem, temveč tudi v duševnemu oziru. Mislili so si
. jih z  vsemi človeškimi nagoni in štrasmi, toda z neskončno več-

. jo močjo in oblastjo, pozneje tudi neumrljivo, vedno mlade, do-

. čim sd si j ib prvotno mislili umrljive, Bogovi domujejo, kakor

. bogati ljudje v prekrasnih palačah na Olimpu, ki so si ga izpr-

. v;,, mislili na zemlji , j ožhe-je pa ga povišali nad oblake,

. Tak po Človeški zamišljeni bog pa je moral imeti seveda svo-.

. jo bivališče tudi sredi ljudi, de j e v njem stanoval, 'kjer so

. ga častili verniki in mu tja do naš ali darove. Tako božje biva-

lišče, ali svetišče se je razvilo brez dvoma iz domače kapelice
. ki so jih imeli stari Grki po svo jih hišah. - Pozneje sc jeli zi¬
dati H še božje na razvalinah starih'palačpo svetih log ih in gajih.

. Vsako svetišče je imelo svoje sveto legendo. Tvorile so jo

, himne, ki sc jih peli svečeniki -v čast krajevnemu bogu ob nje-

. govih praznikih. Cim. bolj pa so prihajali narodni bogovi na plan,

. tem hitreje so izgubljali krajevni svoje božanstvo in bili sled-
* nj-ič ponižani v junake ali heroje, ki so živeli baje v st&rodad-

„ ni h Časih iti bili mnogo mogočnejši 4  kakor navaden človeški rod.

. Celo Herakiej m mogel niti tej usodi. Pesmi, ki so slavile.njih

. dejanja, so izgubljale polagoma svoj verski značaj. Pozorišče

. vseh opevanih dogodkov jo bila preneseno iz nebes na zemljo: iz

. himne je nastala junaška pesem. Bedaj se je pesniška domišljija

lahk 'o 'gibala svobodneje. Posamezne pesmi so s ! e spo jile*'na raz-
. no vrst en 'način v večje pripovedne skupine, med -katere so- a® po-
. lagoma vpletle tudi pesni, ki so slavile zgodovinske dogodke.

. Ogromna vsebina se je 'mogla sedaj sbvačati le še v 'obsežnih se-

. stavah: '-iz junaške pesni se je razvil herojski ep.

. Postanki epske tehnike sezajo nazaj v mikensko dobo. Tudi

. epsko merilo štrkov, heksameter, Izvira bržkone iz te dobe. Pes-
. nitve iz te zgodne dobe, božje in junaške pesmi, se nam niso

. ohranile. Iz tega- časa poznamo le dva obsežna homerska epa, ki

. tvorita vrhunec in konec razvoja, starogrških pesnikov*. 'Ta dva
. epa sta zrela plodova dolgotrajnega razvoja." 1)

1) Dr. I. Beloch: Pie Griechen bis Aleksander den Grossen.

............. . 7  . . o ..... o ... .

Prva in najznamitejša junaška pripovedna skupina opeva raz¬
rušen j e Troje ali Ulja, ki je bil , kakor je razvidno iz o grom
ni h razvalin iz med naj važnejših mu st v predmikenski in mikenski
dobi. Da so ravno Grki razrušili Trojo, n neverjetno, ker vemo,
da so prodirali v zadnjih stoletjih mikenske dobe po obalah egej¬
skega morja. Pripovedke pa, ki tvorijo zrno pesnitve o razdejan¬
ju Troje, so mnogo starejše in nimajo z  razrušenjem mesta nika-
koršnega stika. Temelj cela pesnitve tvori prastara bajka o bo¬
ju Likov (bogovi svetlobe) .*• Dana j c i , (bogovi oblakov-tene). Z
njo je v zvezi pravljica, ki pripoveduje, kao je oropal s&lncni
bog Heleno, ki sta jo njena brata Dioskura osvobodila in pripel¬
jala na njen dom v fparto. Homerski ep, pa pripoveduje, da je
Helenin ropar Troj ec Aleksander, kateremu jo po dolgem boju u-
grabila njen prvi soprog Menelaj in njegov brat Agan-nmon. Oko¬
li teh bajk „e je nakopičila tekom Sasa vrsta drugih bajk in pri¬
povednih oblik, ki so prvotni trojski pripovedni skupini popol¬
noma tuje. Tako namreč (pripovedka) pravljica o solncnem bogu
Odiseju., ki gre v H&d in vrnivši se domov,Ugonobi s svojimi
psicami vse priliznjene snubače, k& so nadlegovali njegovo zve¬
sto soprogo, med tem ko je sem blodil 20 let po svetu.

Druga iz med imetnitnejši pripovedni skupin temelji na he~
bernski pripovedki o Eotipu, ki ubije svojega očeta, se oženi z
lastno materjo, nevedoč, da sta to njegova oče in mati. Ko spoz¬
na svojo pregreho, se sa kazen lastno roči©' oslepi, sli® va pa,
ki mu jih je rodila matu, prekolne. Radi tega nastane med njima
prepir in v dvoboju usmrtita drugegaugega. 0 to pripovedko je v
tesni zvezi tudi vojni pohod sedmerih argejskih junakov proti
Tebam. Vseh sedem junakov pogine pred mestnimi vrati in njihov:
bogovi jih osvetijo, ko premagajo Tebe. Da tvorijo tudi tukaj
naravne bajke temelj pesnitve ni dvoma, toda odtegujo se znan¬
stvenemu raziskovanju, ker poznamo pripovedke ter skupine le v
mlaj ših obl ikah.

Epi, v katerih so vpletene te ali enake pripovedne skupine
so nastali v Janiji. To trditev potrjuje celo ilijadino inodi-
sejno narečje tako zelo, da skoraj ni dvoma o nje resničnosti.
Neštevilni eolizmi, ki so pomešani med jonskim narečjem homerskih
epov, pa utemeljujejo mnenj e, da je izšel jonski ep iz eolskega
ki pa tudi ni prvoten, ampak ima svojega roditelja v epu miken¬
ske dobe. Ker temelji vsaka teh pesnitvenih plasti na prej sni
in je sprejela od nje mnogo i. po obliki i po vsebini, bi bilo
popolnoma odveč povpraševati po pesniku teh epov, kajti pri pes¬
nitvi Ilijade in Odiseje je sodevalo mnogo pesnikov jbehrepn® , in
neposredno. Ta nepretrganost epske pesnitve nam kaže, da so jo
gojili pevci po poklicu, kar lahko spoznamo tudi iz mnogoterih
orisov v Odiseji. Junaške pesmi se j e naučil sin od očeta, uče¬
nec od učitelja, rod od rodu. Tak pevski' rod so bili tudi *Ho-
merid.i" na otoku. Kiosu, ki so se razpreti! po vseh jonskih mestih.

8

V tara rodu je nattal in z«do-bil današnjo oblii-co trojanski ci¬
kel. Ko se ja jelo povpraševati po imenu pesnikovem, so začeli
smatrati eponima Homerja pesnikom teh epov, v resnici pa ste
Ilijada in Odiseja zrasli polagoma iz razmeroma majhnega jedra
»v obsežni epski pesnitvi.

Različne plasti teh p e sni ker« se dado, kakor zemeljske pla¬
sti lo,iti druga od druge. Toda sedanja mlajša plast je prodrla
in uničila na več mestih starejše, tako, da ni mogoče poiskati
prvodnega jedra epov. Izmed starejših plasti so nam ostali le
odlomki. Svojo poslednjo obliko so dobili epi bržkone v 8 . ali
7. stoletju, dasiravno je bilo pozneje še mnogo dostavljenega.

Potujoči pevci, ki so hodili od mesta do mesta, so razšir¬
jali znanje epov, kakor daleč seje razlegala grška govorica.
Pravljični svet, ki se sreali v junaških pesmih je postal na ta
račin narodova lastnin«..Ta duševna vez je mnogo pripomogla, da
e o se jeli Grki zavedati svojo narodnosti. Ilijada 'opisuje -tro¬
jansko vojsko kot narodno podjetje©, katerega so se udeležili
vsi g-~ški nadodi. Iz homerskih epov je zajemala vsa poznejša
grška poezija svojo snov. Razven biblije ni zavdalo nobeno slo-
etveno delo tako globokih vtisov in vpliva človeški kulturi,
kakor ravno grška junaška pesem. Grški e r , poleg jugoslovanskih
pesmi, se I 091 , ko biser od epskih pesnitev drugih narodov in
pričuje o visoko razvitem grškem inteloktu, narodnem.čustvovan¬
ju in kulturi. Cela poezija je imela verski smoter in Homer je
bil nekak katekizem grškega človeka. 1 .)

jojko:

Zlato naše božje solne©
spet je- -Zasijalo,
in celo v gozdiče temne
Ž arke o c-p o sl ul o .

O J K . C 0 L K C h

Pevce v gaju je pogrelo
da so oživeli,
in na čast pomladi cvetni
Pe s mi c e zaptli.

Meni pa si zlate solnce
draga moja ti.

Kadar name gorki Žarki
vro ti iz oči.

1.} Dr. Drtina: Miselni- razvoj evronskega Človeštva.
.9.

Sinil Pvorjaliov.

T U K M A .

Kakor .Antona Pu S Savnika prijema se me skušnjava, da bi kaj
napisal. Saj dijaško življenje, naj bo tu, ali tam, vedno spo¬
minja' na vesele dogodke, ki so si sicer podobni a imajo vendar
vsaki svoj e posebnosti. Neko5 smo sedeli v drevoredu.in se dol¬
gočasili. Tovariš Vojnik nam jo začel z neko dogodbo, da bi nas
vzdramii pri kateri dogodbi je imel sam ulogo heroja. Tega nam
seveda ni povedal naravnost, pač p a je ppis&l- junaka tako, da
jp stal pred nami ves Vojnik.•

;  V dobi živimo, ko ima, tekma široko področje. Povsod je
tekma. Pa potolažim konservativce, obljubljam sveto, da ne gre
m  tej zadevi za"fottbllmatch", kar naj dokazuje to, da spada
Vojnik med one fottballiste ki ustrele na desno, Se merijo na
levo. Gotovo bi v bil poražen, Se bi se podal na to polje. Istih
misli sta bila ^elicled Spak in Gode slav Filip Jakob - Preme c, ko •
sta sedela popoldne 16, septembra 1290 (po Hedžri' lepo za mi¬
ze. Telided je; bil pravo nasprotje tovarišu, in vendar sta' se
razumela. Spak vam je bil podjeten Tržačan, posebno seje pa
odlikoval ob kozarcu in načinu spanja. TI dve posebnosti- sta ga
prisilili daje hodil v eni razred dalj, kakor se spodobi, ši¬
roka glava mu je bila rdeča kot nova streha,#ato so mu nadeli
priimek " Ogljar ", ki ga je dovolil vsakemu, če ga je rabil v
primernem tonu.

lir«,g a bralka - če mi radovednost katero pripelje - zdaj pa
pojdiva v vizito k Premcu. Kaj vidim? Ne' upaš se mu pogledati v
obraz? 'Zakaj ne? 0, lep Človek je bil Premec, malo takih, še
manj lepših* Nihče ni mogel vzdržati njegovega pogleda " razim”
mehe.." je dostavil' Vojnik ponosno in nas pogledal. In vsi smo
ga občudovali , namreč Vojnika. Tedaj j e nadaljeval:

Bil je pravi Doljenec, vesel., .živahen in zvit, ko prešičev
rep. Uganjal je burke, da se je krohotalo mesto, posebno mlajši
svet, ves 'teden. Bil je " spoštovan' ", kajti niti za hrbtom si
niso upali jeziti se nanj. Nihče ni bil varen prod 'njim, le jaz

in oria..

"Ahat  Zdaj pa začnemo," jb dejal Rubinič in se zbudil. "Za¬
čet ek, Vojnik, j e bil dolgočasen, da sem skoro zaspal". - Ah, ne
zameri ,mi  a zdi se id. , da si samo ti z  _6lSpeti j J C' pičil Vojnik.

To da.ji e moti?' ’ . ,

Če pomislim, da j'e fant danes mrtev, in to radi. nje,  ob ka¬
teri je bil vedno otrok, tedaj se mi pcistudl' svet 'in' tudi jaz
bi ubral pot tovariša in se usmrtil. Hm! je zakašljal Rubinič

10

sumljivo. Naj brž e je pogodil tovariša, ki je junaka zato pokopal
da bi ne bil osumljen, da je sam tisti lepi Slovek. Toda veruj¬
mo mu, sicer bi moral tu že končati svojo povest.

Tisto leto sta. stano vala pri Bodljaju. Vpokojen poštar je
bil Bodljaj , .Premec in Spak sta se počutila tata prav domača, Ko
sta se Bodljaj in njegova .izvoljenka jemala, sta imela poleg
svojih križev tudi 3000 križanih v hranilnici. Ljudje vedo, da
sta bila dolgo sama, vendar jima ni bilo čakati tako dolgo, kot
Sari in Abrahamu.

V sedmem letu zakona namreč je prešerno priplavala po Savi
lična košarica, ki jo je babica darovala 'Bodljaju. Vnji je našel
prelepo detece ženskega spola. 'Krstili so to detece za Anico.
Anica je bila kot otroa prava rožica. V trinajstem letu že so ji
bili za petami razni gizdalini. To jo je privedlo do/spoznanja
da je lepa.

Kdo še ni bral, slišal in čutil, kakšna je Ženska, ki je le¬
pa in mlada? Opišem jo vam le toliko, da je ne boste zamenjali s
svojimi boginjami. Rečem vam, pravi ciganski izraz, dasi sta bi¬
la oče in mati rdeča kot rdeči lasje.

" No, malo prek^epka primera! n  ga je prekinil zbadljivo Bu¬
bnič.

""'Ne moti!"" je odvrnil Vojnik. Z Rubini čem se nista dobro ra
razumela,i Aničine v oči so omamljale. Nos in brado je imela majh¬
no, to se razume. Život te je hitro zapeljal iz pravega tira.
NevoŠljive so ji bile celo 18 letne deve. Skratka, bila je uzor
lepote, le srca hi imela. Najbolj so jo ljubili v mestu, a obe¬
nem jo tudi najbolj sovražili. Zadnje posebno odbiti zaljubljenci
in njene najbližje tovarišice.

Spak in Premec sta torej sedela v sobi ci, zatopljena v učen
razgovor. Izvedela sta na svojo jezo, da pride še neki Brajko k
njima stanovat.

Že njegovo rime je bilo zoprno: Bonifikacij Brajko! V tem je
o dprla Anica duri, zaklicala:" Južina! " in odela takoj.

"Še tega je bilo treba" je vzdihnil Spak; mislil je seveda
na Bonifacija.

Pri južini sta natančno poizvedovala o novem kolegu. Anica
je bila zelo dobre volje. Premec je zato sklenil, da zagotovi
svoje razmerje z  njo. Povedati moram, da mu je Anica dovolila

pred tremi meseci, predno je šel domov, da jo ljubi. Pa samo
zato, kor si je tožilo po poljubih, o katerih sladkosti so ji
pravile prijateljice. Nekaj časa je vladalamed njima sldka skup¬
in st, a še pred.no je odšel, so je Anica zopet skujala.

(dalje prihodnjič)

V. Brasi ar.

PUBLIKACIJI SO C I A L 5T Z Mil AT I E I za I, 1913.

Socialna Katica je stopila letos prvikrat s sto jlmi publi¬
kacijami pred slovensko javnost. Kakor vsako književno podjetje
so tudi .Socialno Matico pozdravili Slovenci s kaj dvomljivim
obrazom« nekateri so jo naravnost odklanjali kot. nepotrebno.

Reci moram, da sem sam zelo rado vedno čakal na prvo izdanj e
Rano za božic nam je podarila nova Matica pat lepih drobnih
knjižic, obsegajočih nad 18 tiskovnih pol, eno knjigo ( Kisov-
Čevo' ) več, nego nam jih je obljubila iz prva. To so : 1. dr.
Karel S 1 a n c - Zadruga in njen pomen o razvoju človeštva,

2. dr, Boris Žarni  k - .0 bistvu življenja, 3. Ferdinand
SR I D L - Geološki izprehodi po Goriški okolici, 4. dr. Ivan
Ž M A ¥ C - Ozdravljenje socialnega ži 'Ijenja, 5«, dr. Vekoslav
K T  SOVE  C - Dfilaasko zavarovanje proti nezgodam .Zarnikovv
in Seidlov spis sta ilustrirana. Zunanja oblika in oprema je
zelo lična. Le tiskovni papir bi si želeli male finejši, da se
nebi razmazal tisk tako, kar zelo moti oitatelja. Knjige so pi¬
sane zelo poljubno in jih bodo mogli tudi srednješolci višjih
razredov, s pridom citati, ako izvzamemo dva.spisa: Kieovčev in
Seidlov, ki sta jim po vsebini morda preoddaljena. S posebno
hvalo moram omeniti SeiIlovo naravoslov$e razpravo z - Članarina
Socialne Matice znaša 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo in delav¬
stvo 3 K. na leto. Vsem dijakom, ki se zanimajo za mlado social¬
no Znanost in naravoslovje priporočam, da si nabavijo te knjige.

Da si ohranimo v poznejših letih spomin na začetek svojega
leposlovnega in znanstvenega delovanja smo sklenili izdajati
vaje ” Savinja.", v katerih hočemo priobčevati svoje prvence. Da
more dobi ti vsak tobariš po več izvodov, jih tiskamo z razmno¬
ževalnim strojem, ker pisanje je preveč .zamudno. Odločno izre¬
kamo, da " Savinja ” nima javnega, temveč zaseben značaj in da
politično članke a priori izključuje . Smo prepričani, da bo
vsak mladi no ljub, ki dobi morebiti Savinjo " v roke, vesel
našega mladeniškega navdušenja in nam pomagal uresničiti geslo
Hočemo vedno hoditi pa cesti lepote, dolžnosti in bratoljubja.