^imorski dnevnik »«*61 izhajati v Trstu niaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI “NEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» J.Sovcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v 'skarni «Slovenija» pod v°jskim pri Idriji, do 8. H^aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini "Skani partizanski DNEV-N|K v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 P' Tel. (040) 794672 71x 460270 GORICA Drevored 24 mac Tel. (0481) 83382 - ČEDAD Stretto De Rubeis ? Tel. (0432) 73119( Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 46 (12.078) Trst, sobota, 2. marca 1985 Govor je bil o nekaterih ključnih vprašanjih zakonskega osnutka Enotna delegacija Slovencev obrazložila svoje zahteve ministru za dežele Vizziniju Zakon mora vsebovati enaka zaščitna določila za vse Slovence v naši deželi ^ BOJAN BREZIGAR «IM — Minister za deželne zadeve Carlo Vizzini želi v okviru pri-„ av na sestavo vladnega zakonske-besedila o zaščiti slovenske manj-vne vzpostaviti čim tesnejše sodelo-Je s predstavniki manjšine. To je •Mister sam zagotovil na včerajš-pogovoru z enotno delegacijo lj ^ncev v Italiji, ki so jo sestavlja- Bratuš, .u,,___ ... „„„j_ Petjg 2 včerajšnjim srečanjem je (jj.-Maan Udovič, Branko Pahor, An- . Bratuž, Viljem černo in Stojan to- ,'č. Z včerajšnjim srečanjem je (jg^ter Vizzini, kot je sam dejal (el6gaciji, začel krog posvetovanj o c111 zakonskem osnutku in bo posve-t^nja nadaljeval verjetno prihodnji s, lea, ko se namerava srečati s pred-s.avniki senatne komisije in s pred-aVniki^ vsedržavnih strank. včerajšnjem srečanju z enot-I) belegacijo manjšine je bil govor Ijj bvsem o nekaterih ključnih vse-èia ^ih vPrašanjih zakona. Tako so ^arii enotne delegacije poudarili, da (j ,ra zakon vsebovati enaka zaščitna lQcila za vse Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, da mora predvideti ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini, da mora nadalje zajamčiti rabo slovenskega jezika v javnosti in seveda mora omogočiti redno delovanje kulturnih in drugih ustanov ter zajamčiti stvaren družbeno gospodarski razvoj manjšine. Beseda je nato tekla o številnih aspektih zaščitne problematike, zaustavila pa se je predvsem pri stanju rabe jezika, kjer so člani enotne delegacije ministru razložili, da ni mogoče zahtev in potreb Slovencev primerjati s stanjem na Južnem Tirolskem in da so zato bojazni, ki se ponekod pojavljajo, iz trte izvite, ter pri problematiki Slovencev v videmski pokrajini, kjer je ministra še zlasti zanimalo, kako je utemeljena zahteva nekaterih po različni zaščiti. Tu so predstavniki manjšine poudarili, da razlike obstajajo in izhajajo iz dejstva, da niso Slovenci videmske pokrajine nikoli uživali nobene jezikovne zaščite ter so jih dejansko razlastili .njihove lastne identitete, ter NADALJEVANJE NA 2. STRANI Minister Vizzini zagotavlja da bo vlada hitro ukrepala RIM — »Dejansko želimo ukrep, ki bi ščitil manjšino brez podcenjevanja ali premajhnega vrednotenja stanja v nobeni od 35 občin, seveda pa tu ne more priti niti do prevelikega vrednotenja.« Tako nam je dejal minister za deželna vprašanja Carlo Vizzini po koncu razgovora z enotno delegacijo slovenske manjšine. Prijazen in razpoložljiv za pogovor, kar je pri ministrih, ki so vedno prezaposleni, skoraj redkost; pa ne samo to: Vizzini daje vtis človeka, ki problematiko dobro pozna in jo želi tudi rešiti. V kratkem času. Govoril je o 15-20 dneh: »Prihodnji teden se nameravam sestati s senatorjem Garibaldijem in nato s predstavniki vladnih strank, vendar je vprašanje znatno širše in mislim, da se bom srečal tudi z nekaterimi drugimi strankami, ki so prisotne v parla- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pozitivne oeene Craxijevega poziva družbenim silam RIM — Pohtične sile in v dobršni meri tudi sindikati so z zadovoljstvom sprejt4i Craxijev poziv družbenim silam in vsej državi o preprečitvi referenduma o draginjski dokladi. Vsi vladni zavezniki so podprli poziv, celo partija je na posebni seji izrazila svojo razpoložljivost. Giorgio Napolitano je navedel, da komunisti pozdravljajo predvsem vladni predlog o omejitvi davčnega grabeža (fiscal-drag) za leto 1985, še več, KPI bo sodelovala v skupnih naporih za preprečitev referenduma le pod tem pogojem. Najzanimivejši odmevi pa so iz sindikalnih vrst. CISL vztraja v svojem prepričanju, da je nemogoče preprečiti referendum. Franco Marini je pozdravil Craxijev poziv, a je obenem poudaril vsa protislovja, saj je vlada obenem tudi delodajalec za 4 milijone zaposlenih in bi morala zato dati konkretne predloge Medtem ko Lama trenutno molči, je CGIL neuradno sporočil, da je zadovoljen s Craxijevim pozivom. Istočasno pa CGIL navaja vladi njene obveze glede davčne politike in zaposlovanja in zahteva, naj Craxi prepriča Confindustrio, naj plača sporne decimalke draginjske doklade. Kot zadnje je treba omeniti presenetljivo izjavo Mortiglara, direktorja Federmeccanice, ki mu je referendum postranska stvar. Važnejše je reševanj gospodarskih vprašanj. R. G. Sindikalni posvet o narodnostnih pravicah v Izoli Delavci obmejnega področja za enakopravnost Slovencev IZOLA Ob zvokih Internacionale, himne med- tf Pjlaega delavskega razreda in izraza najžlahtnejših |b*ij mednarodne delavske solidarnosti, se je v tu-^tenjem Kulturnem domu včeraj pričelo prvo (in zgo-^ ltlsLo, kot so ga imenovali uradni govorniki) urad-^0- vodilnih teles delavskih sindikatov, Kraš- Cm^alnega sveta Zveze sindikatov SR Slovenije in f IC, delavskih sindikatov dveh sosednjih držav z d bcnima družbenima ureditvima, dveh pomembnih Vtikov, ki se hočeta ustvarjalno vključiti v reše-v *'em trenutku za Slovence v Italiji nadvse po-ne narodne zahteve: sprejetja takšne zakonske ^1 bi nam ne omogočala samo golo obstajanje, bak tudi razvijanje. Sv Belavski razred in delovni ljudje sploh, ki so po tern prirodnem poslanstvu postavili zgodovinske te- kultura sožitja kamen spotike la zasedanju tržaške pokrajine NA 4. STRANI melje za pravičnejše odnose med ljudmi, tudi danes niso neobčutljivi za krivice, v tem primeru za krivice, ki se dogajajo Slovencem v Italiji, dogajajo zaradi italijanske vlade, ki še vedno noče izpolniti svojih obveznosti do Slovencev izhajajočih iz ustave in Osima. Zvesti svoji zgodovinski pravičnosti naravnanosti in pred desetletji ustvarjenemu italijansko-jugoslo-vanskemu bratstvu, prijateljstvu in sodelovanju, se čutijo demokratični Italijani, kot je dejal predsednik CGIL Treu, užaljeni zaradi takšnega ravnanja italijanske vlade. Prav v zadnjem času — bolj ko se bliža napovedano sprejetje zakona — skušajo tudi nazadnjaške in šovinistične sile,- opogumljene z vladnim oklevanjem, z iz trte izvitimi izgovori, z zavajanjem javnega mnenja in s pritiski na Slovence preprečiti sprejetje, če pa jim to ne bi uspelo, pa vsekakor »zakoličiti meje« zaščitnega zakona, da bi dovajal vodo na mlin njihove asimilacijske politike. Ker je izolski posvet prispevek k izpodbijanju vseh omenjenih nam sovražnih namer in se vključuje v prizadevanja političnih in družbenih sil za pravno urejevanje položaja nas, Slovencev v Italiji, pozdravljamo sadove tega posveta in od njega pričakujemo (napovedanih) otipljivih rezultatov, (gv) NA 3. STRANI Premiera Chicchignole Sinoči je bila v Kulturnem domu premiera Petrolinijeve Chicchignole. Delo je režiral Mario Uršič. Občinstvo je s posebnim zanimanjem sledilo dogajanju na odru in naš ansambel je odigral komedijo z velikim čutom profesionalnosti, kljub temu ,da so nad Slovenskim stalnim gledališčem še vedno preteči oblaki krize. Ob včerajšnji slovesnosti moramo zabeležiti tudi otvoritev razstave Mete Hočevar, ki sta jo priredili SSG in Društvo arhitektov Slovenije Atentat IRA na policijo 9 mrtvih in 37 ranjenih u BELFAST — Podtalna organizacija IRA, ki se kot izraz severnoirske Ute j be skupnosti bori za združitev obeh Irsk, je predsinočnjim izvršila - 113 Policijsko poveljstvo v Newryju in ubila 9 ter ranila 37 oseb. V Pi^ilu, s katerim so teroristi iz vrst IRA prevzeli odgovornost za pokol, kg,) ' ''To je Rila vehka in dobro pripravljena operacija, ki dokazujei, da lahko arkoli in kakorkoli udarimo«. (Ju, Atentatorji so se nad zgradbo, v kateri je bil sedež ulstrske policije strpi • ~~ Royal Ulster Constabulary), znesli z minometalcem z devetimi iz-biij ^inii cevmi za granate. Minometalec so pritrdili na tovornjak, ki so ga ligi P°Prej ukradli in skrili v ograjeno odlagališče smeti kakih 200 metrov Policijskega poslopja. Izstrelili so vseh devet granat, ki so popolno-5L, pičile policijsko postajo z nabito menzo, deloma zadele bližnje stanovanj-rrittj ,Jše, a deloma počile v zraku. Med mrtvimi je 7 policistov in 2 agentki, ranjenimi pa 25 civilistov. [u Cblasti v Ulstru trdijo, da gre za najhujši atentat na policijo v zad ii m Vsekakor gre za nekakšen »kakovosten skok« v napadalni strate- R A, ki doslej ni nikdar uporabila minometalcev ali podobnega. Zastop-, ar&jevnih pa tudi britanskih oblasti v Londonu so zatrdili, da atentat . 0r ne bo ostal nekaznovan in da bodo ukrenili prav vse mogoče za izsle-ia, /Zgovornih. Podobno je rekel irski ministrski predsednik Fitzgerald, a ‘""'jeva je naslovila ulstrskim policijskim oblastem sožalno brzojavko. Veleslalom na Trbižu ob velikem številu prijavljenih Danes pokal bratstva treh dežel Danes se bo na Trbižu odvijalo smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokal bratstva treh dežel, ki ga že četrto leto nadvse uspešno prirejata SK Devin in ŠD Mladina. Tega tekmovanja se lahko udeležijo vsa društva iz Koroške, Slovenije in Furlanije Julijske krajine, torej iz treh dežel, kot je tudi poudarjeno v samem naslovu. Ta velika prireditev je že v prejšnjih letih vzbudila veliko zanimanje, zato ni čudno, da se je tudi letos odzvalo kar precejšnje število društev. Skupno se je namreč prijavilo enajst društev, med katerimi je le eno iz avstrijske Koroške, šest iz Slovenije in seveda naša štiri društva: ŠD Breg, SPDT, SK Devin in ŠD Mladina. Skupno bo 281 tekmovalcev, kar jasno kaže, da bo konkurenca zelo ostra. Tudi naši zamejski smučarji bodo imeli v tej pestri konkurenci veliko priložnost, da resnično pokažejo svoje zmogljivosti in formo, čeprav moramo poudariti, da so društva iz ma- tične domovine močnejša od naših, saj imajo veliko več priložnosti za trening na snegu, kot jih imajo naša. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, vsj tekmovalci pa bodo porazdeljeni v osem kategorij. Nagrajevanje najboljših tekmovalcev bo v Domu Mangart v Žabnicah, kjer bo s kratkim programom nastopila folklorna skupina iz Rezije. (K. š.) Jadranovi košarkarji drevi v Padovi Odbojkarice Mebla tokrat favoritinje NA 10. IN 11. STRANI • Enotna delegacija Slovencev NADALJEVANJE S 1. STRANI da je prav zaradi tega potrebna še intenzivnejša zaščita, kajti naloga zakona mora biti tudi v tem, da zaščiti predvsem najšibkejše. Pri tem je o-snovnega pomena predvsem šola, saj se edino s šolanjem v materinem jeziku lahko zajamči ohranitev jezika, ki je osnovna prvina vsakega naroda. Minister Vizzini se je nato zaustavil pri nekaterih organizacijskih vprašanjih. Predvsem je dejal, da ima vlada namen, da v kratkem sestavi svoje zakonsko besedilo in da se vprašanje slovenske manjšine obravnava ločeno od ostalih manjšin, o katerih je sedaj razprava v poslanski zbornici, saj bi lahko križanje teh dveh pojmov postalo nevarno. Dejal je še, da je tu pomembno tudi mnenje drugih ministrstev, predvsem ministrstva za šolstvo in zakladnega ministrstva, ob koncu pa je enotni delegaciji zagotovil, da se bo z njo še srečal preden bo predložil zakon vladi v odobritev z namenom, da sliši mnenje enotne delegacije o osnutku. Člani enotne delegacije, ki so se ministru zahvalili za sprejem in za pozornost, ki jo namenja manjšinski problematiki, so tudi izročili dokument, v katerem sintetično navajajo zahteve manjšine v zvezi z zakonom za globalno zaščito. V dokumentu je uvodno poudarjena zahteva, da mora globalni zaščitni zakon enako upoštevati manjšino v vseh 35 občinah videmske, goriške in tržaške pokraji ne in da mora biti ta manjšina v vseh 35 občinah kolektivni subjekt specifičnih pravic, s katerimi naj bo zajamčen razvoj na vseh področjih, kjer manjšina izraža svoje značilnosti. U-veljaviti je treba načelo prostega pristopa k zaščitnim pravicam, kar izključuje vsakršno omejevanje teh pravic na osnovi kakega ugotavljanja ali postopka aktiviranja pravic, kar bi lahko predstavljalo stalen vzrok destabilizacije na obmejnih področjih. V dokumentu je nadalje poudarjeno, da prav tako ni mogoče omejevati pravic manjšine glede na bolj ali manj množično prisotnost italijanskega prebivalstva na posameznih območjih in glede na stopnjo politične strpnosti. Seveda pa niti ni mogoča diferenciacija v pravicah na osnovi pretekle asimilacijske politike, še zlasti v videmski pokrajini. Končno pa dokument navaja osnovne zahteve manjšine in sicer šole v videmski pokrajini, pravico do rabe jezika v javnosti, primemo podporo (brez privilegijev, a upoštevajoč specifične pogoje, v katerih živi manjšina) za kulturne in druge organizacije ter končno določila ki naj zajamčijo primeren družbeno gospodarski razvoj manjšine, vključno s prisotnostjo slovenskih strokovnjakov v odborih, zadolženih za gospodarsko načrtovanje. Ob koncu je v dokumentu poudarjeno, da bi bilo zelo koristno, če bi manjšina sodelovala pri sestavi izvršilnih določO zaščitnega zakona. BOJAN BREZIGAR • Minister Vizzini zagotavlja NADALJEVANJE S 1. STRANI mentii. In nato zopet sestanek z e-notno delegacijo: sestavili bomo besedilo, nato pa želim slišati mnenje Slovencev preden to besedilo predložimo vladi. Vlada želi delovati v duhu tesnega sodelovanja s slovensko manjšino.« In težave, ki se pojavljajo? Ali bo vlada predložila eno besedilo ali pa morda več inačic? »Tu ne gre za vprašanje, ali bo besedilo eno, tu gre za vprašanje, ali bo zaščita enotna.« To je torej ena bistvenih težav: »Poiskati bo treba tako jormulacijo, ki bo ustrezala različnim stališčem.« Vlada bo tu igrala vlogo posred: nika, njen namen pa je, da bo ukrep zaščitil manjšino brez podcenjevanja in tudi brez precenjevanja v vseh 35 občinah. Težave pa so še drugod. »Uskladitev stališč med posameznimi ministrstvi ne bo lahka«, poudarja Vizzini in pojasnjuje, da je on samo koordinator, da pa se morajo o besedilu izreči številna druga ministrstva, kot ministrstvo za šolstvo, zakladno ministrstvo itd. »Če iščemo absolutno najboljše je nevarnost, da tega nikoli ne dosežemo,« pravi stvarno minister Vizzini in opozarja še na eno nevarnost: »V poslanski zbornici razpravljajo o zakonu o drugih manjšinah in v ta zakon so vključili tudi furlanski in sardinski jezik. To bi lahko sprožilo zahteve nekaterih drugih dežel in razprava o tem ne bo lahka, saj bo nedvomno prišlo do izraza vprašanje državne enotnosti. Nevarno bi bilo, če bi se ta razprava križala z razpravo o zaščiti slovenske manjšine,« pravi Vizzini in pojasnjuje, da vlada namerava strogo ločiti obe vprašanji. Tako je zelo verjetno, da ne rečemo skoraj gotovo, da bo vlada svoje besedilo predložila v senatu, kjer se bo razprava lahko nadaljevala. To besedilo, pojasnjuje še minister, ne bo togo. »To ne bo nikakršna črta na Piavi. Vlada bo sestavila svoj predlog, je pa razpoložljiva, da sprejme vse popravke, ki bi izšli iz razprave.« Vprašanje je vsekakor zelo stvarno, zaščitni zakon je treba odobriti in vlada nikakor ne namerava zavlačevati z razpravo, pravi še minister, ki dodaja, da je bilo včerajšnje srečanje z enotno delegacijo »skrajno koristno« in zagotavlja, da bo s svojim delom nadaljeval na najbolj miren način, vendar hitro, brez zamujanja časa. B. BR. pjMsiraii TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 IZREDNA PRODAJA ZENSKIH PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI - ŠIROKA IZBIRA MODELOV ZA MOČNE POSTAVE Z umestitvijo novega predsednika stopa Urugvaj na pot demokracije MONTEVIDEO — Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov 72 držav je bila včeraj v Montevideu svečana umestitev predsednika Julia Marie Sanguinettija na čelu nove urugvajske demokratično vlade. Po dvanajstih letih vojaške diktature bo ta latinskoameriška država končno lahko začela stopati po poti vsestranske demokracije in napredka, kar pa ne bo ne enostavno in ne lahko. Urugvaj je namreč potisnjen v tako globoko gospodarsko in družbeno krizo, da sami vladni predstavniki govorijo o »alarmnem položaju«. Prav ta kriza je prepričala štiri koalicijske stranke, da so soglasno sprejele razvojni načrt za razmah gospodarstva in postopno višanje kupne moči denarja, ki ga je inflacija praktično spravila na kolena, še najbolj zgovorne so v tem smislu številke: zunanjetrgovinski primanjkljaj Urugvaja znaša nad 5,5 milijarde do- larjev: rezervni skladi so se v zadnjih petih letih znižali za tisoč 300 milijonov dolarjev, plače so se v zadnjem desetletju znižale za 54 odstotkov, od katerih za 10,6 odstotka le v preteklem letu. Tragični so tudi podatki o brezposelnosti: po uradnih statistikah naj bi dosegla 14 odstotkov, po neuradnih pa kar dvakrat toliko. Potem ko se je razrahljal pritisk vojaškega režima nad sindikati, je v zadnjih tednih izbruhnil po vsej državi val stavk, protestov, zasedb in prijav na račun upraviteljev. Iz protestnih manifestacij je bilo razvidno, da so vsi družbeni sloji globoko razočarani in siti težav ter da od novega predsednika pričakujejo izboljšanje. Sanguinetti je včeraj po svečanosti še enkrat pojasnil bodočo vladno politiko za sanacijo gospodarstva, pa tudi drugih sektorjev, kot so stanovanjske razmere, šolstvo in oskrba. Kaže, da je skupno gledani6 na rešitev teh vprašanj za vladn® stranke nesporno, ne velja pa isto ^ vprašanje, s kakšnimi juridični®) sredstvi izpustiti na svobodo več k»1 300 političnih jetnikov, žrtev diktat® re. Sindikati zahtevajo splošno a»®16' stijo, ki naj velja za vse politici^ jetnike, politiki pa so glade tega boj) oprezni in očitno ne bi radi ustvarja11 dvoumnih precedensov. Toda včerajšnji zgodovinski da® pomemben ne le za Urugvaj, ampak za vso Južno Ameriko, ni izzvenel h v splošnem ljudskem slavju, temv6C je bil tudi priložnost za diplomatska stike na visoki ravni. V središču P® zornosti vseh opazovalcev je možno5” da bi se neuradno srečala amerišk1 zunanji minister Georg Shultz in pred' sednik Nikaragve Ortega, kar bi la1)' ko prineslo do omiljen ja sedanje k®' ze med državama. Svečanosti v Mo® tevideu se je udeležil tudi italijansk* predsednik vlade Craxi. IZVRŠNI SVET SIOVENIJE 0 DACHAUSKIH PROCESIH LJUBLJANA — Leta 1971 in 1976 je javno tožilstvo Socialistične republike Slovenije sprožilo obnovitvena postopka glede nekaterih obsojencev v dachauskih procesih. Vrhovno sodišče Slovenije je ocenilo zahtevo javnega tožilca za utemeljeno in dovolilo obnovo. V nadaljnjem postopku pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je javno tožilstvo umaknilo prvotno obtožbo, sodišče pa je kazenski postopek ustavilo in razveljavilo obsodbe. Izvršni svet Slovenije je sklenil, da se prizadetim za obdobje prestajanja kazni zapora in za obdobje nezaposlenosti po prestani kazni izplača denarno nadomestilo, vdovan umrlih pa se izplača enkratna denarna pomoč in dodatek k njihovim pokojninam. To je sporočil republiški komite za informiranje. Odprava materialnih posledic obsodb je po mnenju izvršnega sveta Slovenije v skladu s prizadevanji socialistične samoupravne družbe in razvitimi socialističnimi demokratičnimi odnosi. S tem je tudi sklenjen proces odpravljanja pravnih in materialnih posledic, povzročenih udeležencem dachauskih proeggov in njihovim življenjskim tovarišem, (dd) Nove stavke grafičnih delavcev in novmarjev RIM — Včeraj se je odprla nova faza v boju časnikarjev in grafičnih delavcev za obnovitev ustreznih delovnih pogodb. Vsedržavno tajništvo sindikata FLSI je napovedalo 18 ur razčlenjenih stavk po deželah oziroma pokrajinah in vsedržavno stavko grafičnih delavcev v sredo, 13. marca, kar pomeni, da naslednji dan, 14. marca, ne bo izšel noben dnevnik, sicer ne jutranja ne popoldanska izdaja. Poleg tega bo prvi cikel najavljenih razčlenjenih stavk tiskarjev pri dnevnem časopisju in tiskovnih agencijah imel za posledico, da nekaterih listov že jutri, 3. marca, ne bo naprodaj. Z druge strani sta izvršni odbor sindikata novinarjev FNSI in komisija za uveljavljanje nove delovne pogodbe (sedanja je zapadla že decembra lani) ravno tako sklenila zaostriti boj z razčlenjenimi stavkami, ki bodo smiselno povezane s stavkami grafičnih delavcev. V prihodnjih dneh bo v uredništvih stanje pripravljenosti, med katerim se bodo v delovnem času odvijale informativne skupščine. ZDA zavrnile NEW YORK — Reaganova administracija je zelo zadržano in celo s prezirom sprejela zadnjo mirovno pobudo Nikaragve. Predloge nikaragovskega predsednika Daniela Ortege o zmanjšanju števila kubanskih vojaških svetovalcev in »zamrznitvi nadaljnjih nakupov orožja v vzhodnoevropskih socialističnih državah« so označili kot »spremembe brez vsebine«. Uradni predstavniki State Depart-menta so ocenili, da je nikaragovska pobuda samo propagandna poteza, da bi ustvarili nesoglasje med Kongresom in Belo hišo pred glasovanjem o dodatni finančni in vojaški pomoči nikaragovskim kontrarevolucionarjem. Ameriški podpredsednik Bush je pred svetom za zunanje zadeve prav tako zavrglel nikaragovske mirovne pobude kot navadno propagandno gesto in pozval Kongres, naj podpre napore mirovno pobudo IHanague Reaganove administracije. Kakšni so ti napori je predsednik Reagan pred dnevi jasno povedal, ko je poudaril, da je treba zrušiti sandinistični režim. V teh svojih naporih je administraciji baje uspelo, da se bodo razna protisandinistična gibanja združila v enotno fronto. Kongres pa ni voljan mimo sprejeti Reaganovih diktatov. Med drugim se v ameriškem javnem mnenju širi prepričanje, da administracija umetno ustvarja napetost v Srednji Ameriki. Pb raznih anketah kar 82 odstotkov Američanov nasprotuje Reaganovi politiki v Srednji Ameriki. Tudi ameriški katoliški škofje kljub raznim odtenkom nasprotujejo takemu vmešavanju v notranje zadeve Nikaragve in se skušajo na lastne oči prepričati, ali so trditve o »komunističnem strahovlad-ju« resnične. Namestnik nikaragovskega zunanje- ga ministra Victor Hugo pa je poz va1 ameriško zunanjepolitično komisij0, naj obišče Nikaragvo in naj se P1)6' priča o zgrešenosti Reaganovih lZ' jav, češ da sandinisti pripravljajo n® pad na sosednje države. Victor je v izjavi za neko ameriško tele''), zdjsko mrežo navedel, da so seda®! mirovni predlogi le začetek njihev.j pobude za ureditev razmer v Sred®1 Ameriki in za umik vseh tujih čet tega območja. Vsekakor pa ni če pričakovati, da bi Nikaragva oW nila svojo obrambo, ko se nadalj®) jo napadi s honduraškega oze , v ®a ko Reagan zahteva zrušenje vlade Managui in se Kongres pripravlja ®j glasovanje o podtalni vojaški p01®0” nikaragovskim kontrarevolucionarje®) Po Hugovih besedah pa se bo N®V. ragva kljub temu vsestransko zaV5l la, da doseže mir, prav zato je P)V dlagal recipročen umik vseh tujih 00 Obleci svoje sanje • • • Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1985: to so elegantni, športni, klasični ali moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli. Izberi si svoj krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model. Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si namreč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenih zvestih kupcev. PELLICCERIA PROMOCMSKA PRODAJA S POPUSTOM 30% Plačilo na obroke do 24 mesecev brez menic TRST - UL. PALESTRINA10 Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masia 61 — Monza, Ul. Italia 50 primorski dnevnik — 2. marca 1985 posvet o manjšinah v Izoli □ stran 3 »Položaj narodnosti - kriterij demokracije« Vloga sindikatov pri krepitvi sožitja na narodnostno mešanih območjih IZOLA — V Kulturnem domu sta sestali najvišji telesi obmejnih sin-«alnih organizacij, Nove delavske ‘oomice iz Trsta in Obalno - kraškega *Veta Zveze sindikatov Slovenije (za 0 Priložnost sta na srečanje povabili Pfedsednika SKGZ Borisa Raceta in "redsednika Unije Italijanov za Istro 1,1 Reko Silvana Saua). Namen tega 1 „Ve.ga sestanka je bila osvetUtev podaja narodnostnih skupnosti, sloven-3'.'" v Italiji in italijanske v Jugosla-, I*» in sprejem sklepne resolucije, v aterj so opredelili dejanske naloge, ® bi v skladu z osimskim sporazu-°ni in Helsinško listino poudarili pra-c° narodnosti do polne enakopravno-1 in izvajanja svojih pravic kot te-riSCenost tuai Pravzaprav niti ne vem natančno, kaj je to. To so kolektivne delovne organizacije, poljedelske ali industrijske, v katerih ljudje živijo in delajo v pravem komunitamem sisteinu. Kar proizvedeš, s tem živiš; vse je skupna last, saj še denarja ni tu. Ljudje se takemu sistemu pokorijo, saj so vsi prostovoljci. Nihče jih ni prisilil, naj v taki kolektivni ustanovi živijo. Kibuce, ki so posebnost izraelske države, so v tem puščavskem delu sveta ustvarjali iz logičnih in razumljivih razlogov. Na ta način so utrdili narodnostno solidarnost države, ki se je komaj ustanavljala v vseh mogočih težavah, vojnah, trpljenju in pomanjkanju. Delaš skupaj za skupni smoter, ki je v tem primeru utrditev narodnostnega čuta ogrožene dežele. To je bila seveda samo meglena teorija. Videli bomo, kaj bo prinesla praksa ter življenje in delo v kibucu. Pri Pardes Hanni, majhnem mestu na pol poti med Tel Avivom in Hajfo, je tovornjak zavil na desno, kjer je vidno kraljeval napis Kibuc Mišmarot. To bo torej moj dom za nadaljnja dva tedna! Šofer je potrobil, straža z brzostrelko v roki pa je odprla velika vrata našega kibuca. Konec poti! In že prvi glasovi. So prišli sezonski delavci? Prišli so, da. Tudi tokrat vsi iz Evrope? Da, tudi tokrat. Vsi so Francozi, študenti, razen dveh, ki pravita, da sta iz Italije ter eden iz Amerike. A tako? Tako! Vsi grem© v salon, večerno zbirališče, kjer nas sprejme Živa, mlado dekle, ki je v tem kibucu odgovorna za vse začasne delavce, v glavnem študente, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Ura je že štiri in pol. Kmalu se bo začelo daniti. Živa nam je začela razlagati: »Ne vem, koliko časa boste ostali tukaj, upam, da vsaj kakih deset dni, da boste spoznali vsaj nekaj od življenja v kibucu. Naš kibuc, Mišmarot, je majhen, nima niti tristo prebivalcev. V glavnem se preživljamo s poljedelstvom, saj imamo'koruzna polja, polja bombaža, pa še limone, pomaranče, grenivke, nasade avokadov, predvsem pa paradižnikov. Kar čez dan naberemo, to pač jemo. če je torej dnevni pridelek majhen, bomo tudi malo jedli, če bo velik se bomo lahko nasitili. Enostavno, kaj? Vsi boste šli delat na polja. V glavnem se dela samo v dopoldanskih urah, ker je pozneje tako vroče, da ti je na soncu kar slabo. Prostovoljci, sicer pa ste vsi prostovoljci, recimo navdušeni prostovoljci, bodo lahko, če bodo hoteli, delali tudi popoldne, sicer pa vas v to nihče ne sili. Kultura sožitja kamen spotike med predsednikom in levo opozicijo Pokrajina odobrila proračun Razkol med večino in levico Tržaški pokrajinski svet je v ponedeljek zvečer z veliko večino glasov odobril finančni proračun in tako politično ustoličil odbor, sad sporazuma med LpT, KD, PRI, SSk in PSDI. Proračunska razprava in zlasti ponedeljkova seja pa sta še poglobili razkol med večino in med levo opozicijo (KPI in PSI), tako da je sedaj težko pričakovati vstop socialistov v odbor, potem ko je načelnik PSI in bivši predsednik Clarici izredno ostro kritiziral predsednika Marchia in njegove sodelavce, »ki so zlonamerno sestavili letošnji proračun«. Eden glavnih kamnov spotike so bili tudi tokrat odprti problemi slovenske manjšine v luči kulture sožitja, ki si tako težko utira pot v tej naši stvarnosti. Komunisti in socialisti so že med'razpravo glasno očitali Marchiu, da ni v proračunskem poročilu niti enkrat omenil Slovencev in da je njegov odbor pod stalnim vplivom nacionalističnih sil, predsednik pa je v ponedeljek sprožil pravi protinapad, katerega ostrina je marsikoga presenetila. KPI in PSI v vseh teh letih dejansko samo štrumentalizirata kulturo sožitja, je dejal Marchio, medtem ko pokrajina »z dejanji in ne z besedami« dnevno dokazuje, kako ima pri srcu sožitje in pravice manjšine. »Kultura sožitja pomeni za določene sile samo volilno geslo, mi pa si prizadevamo za organsko in za resno vsebino zaščitnega zakona, ki mora enkrat za vselej dokončno rešiti to problematiko. Mi nočemo novih trenj in novih napetosti v tržaški javnosti, medtem ko drugi (KPI in PSI, op. ur.) rovarijo za nove kon-trapozicije in hočejo na vsak način, da ostane to vprašanje vedno v središču pozornosti. Pokrajina pravično opravlja svojo dolžnost, kot dokazuje tudi nedavno srečanje z ministrom Vizzinijem.« Odgovori komunistov in socialistov so bili prav tako rezki in polemični. Clarici (PSI) je poudaril, da dejanje popolnoma demantirajo predsednika pokrajine in kot primer tega navedel dejstvo, da se pokrajina v zadnjem času popolnoma izogiba vsakršnemu stiku in sodelovanju s Slovenijo in z Jugoslavijo ter da hkrati popolnoma prezira probleme okoliških občin, ki za upravo »dejansko ne obstajajo«. Tudi komunisti so odločno »zavrnili predsednikove obtožbe«, ki prihajajo prav od enega voditeljev LpT, to je iz vrst tistega gibanja, ki skuša izkoristiti sramotno protislovensko gonjo za svoj politični preporod. Sam Marchio pa zelo rad pozablja, da je tudi urednik strupenega tednika Voce libera, ki se res ne proslavlja s politiko sožitja in razumevanja med Slovenci in med Italijani. O Slovencih se je v razpravi oglasil tudi socialdemokrat Martini in nas z očitnim zadovoljstvom seznanil, da so si stališča PSDI in LpT glede manjšinskega vprašanja zelo blizu ter da bo moral vladni predlog vsekakor upoštevati »številčnost« manjšine, kar pomeni, da ima od ponedeljka preštevanje novega zagovornika. Pred predsednikom se je v debati oglasil tudi odbornik za kulturo Harej (SSk), ki je ponovil, da dobršen del Slovenske skupnosti še danes odločno nasprotuje sodelovanju stranke v koaliciji z listarji. SSk se znotraj odbora vztrajno bori za pravice Slovencev in za uveljavitev enakopravnega sožitja, »ker Trst ne more živeti samo na nasprotovanjih in na napetostih«. Harej je zavrnil kritike KPI in PSI v zvezi s srečanjem Marchio-Vizzini (predsednika je v Rimu spremljal odbornik za zaščito okolja, op.ur.) ter dodal, da so obtožbe o podrejenosti SSk drugim koalicijskim silam, lažnive in neutemeljene. »Opozicija zelo rada neutemeljeno kritizira,« je rekel Harej, »tudi zato, ker se bližajo občinske volitve.« Odbornik za kulturo je nato spregovoril o delu in o načrtih toga resorja, »ki je z dejstvi dokazalo kako mu je pri srcu manjšinska problematika, kot npr. dokazuje zelo uspela razstava Kamnita hiša, ki je bila poleg vsega tudi prispevek za skupno slovensko-italijan-sko proučevanje kraške arhitekture.« Harej je tudi dejal, da je bil svojčas med prvimi, ki so posegli pri ravnatelju tržaške pošte za preklic znane okrožnice o dopisih v »tujih« jezikih. Po proračunskem glasovanju, ki se ga ni udeležila disidentka LpT in bivša odbornica Paludettova, je večina zavrnila predlog KPI, ki je obvezoval upravo, da dodeli 100 milijonov lir za pariško razstavo »Spoznati Trst.« (st) Včeraj predstavitev na Trgovinski zbori ici Trst jeseni v tretje gostitelj Transadrie Od 23. do 26. oktobra bo na tržaškem sejmišču peta prireditev Transadria, specializirana razstava o pristaniškem pomorskem prometu, ki jo izmenjujoč se prirejata Italija in Jugoslavija, in ki je v bistvu prvi konkretni rezultat določila 7. člena pogodbe o gospodarski kooperaciji, priložene k osimskim sporazumom. Prva prireditev je bila pred petimi leti v Trstu, sledila ji je Transadria v Zagrebu, tretja je bila ponovno v našem mestu, lansko je gostila Reka, letošnjo jesen pa bo torej Trst že tretjič prireditelj te že uveljavljene manifestacije, ki jo je porodila skupna volja političnih in gospodarskih zastopnikov Benetk, Trste ter SR Slovenije in Hrvaške. Nosilci razstavne prireditve, ki ima promocionalni in operativni značaj, so štiri velika pristanišča Severne^ ga Jadrana (Benetke, Trst, Koper in Reka), ki z naravnim dopolnjevanjem teko s funkcionalnega kot stroškovnega vidika, sestavljajo se-vernojadranski pristaniški sistem. So delovanje med njimi je namreč že dokaj dobro razvito in ima spričo neizprosne konkurence severnoevropskih pristanišč še velike možnosti in življenjsko potrebo po razširjanju in poglabljanju. V ta okvir so prireditelji letošnje Transadrie, ki sta jih zastopala predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi in predsednik Velese-jemske ustanove Toresella, vključili tudi jesensko prireditev v Trstu in jo na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili javnosti. Giorgio Tombesi je pred kratkim prevzel delovno predsedstvo organizacijskega odbora za Transadrio, v katerega so vklju' čene trgovinske oziroma gospodar-ske zbornice Benetk, Trsta, Kopra in Reke, republik Slovenije in hrvaške ter dežel Veneto in Furlanij6' Julijske krajine. Za organizatorje )e' tošnje manifestacije — so poudaril1 na tiskovni konferenci — predstav' Ija veliko obveznost lanska odličn° organizirana razstava na Reki, tere raven želijo tržaški gostitelj letos vsekakor ohraniti, če že ne vsaj v neznatni mèri preseči. Tudi 5. Transadria bo s svoji1” razstavnim in poslovnim značaje”! skušala utrditi bistvene namene, ^ so ji pred petimi leti utrli pot: P” nuditi evropskim in svetovnim éoS'_ podarskim operaterjem možnost Pre gleda nad storitvami, ki jih ponUJ3 sevemojadranski pristaniški siste”1, s posebnim poudarkom na njegov” idealno strateško lego za prometi1 poti, ki iz Srednje in Vzhodne Evr” pe vodijo v sredozemski bazen in o«' tod proti Bližnjemu in Daljine®311 Vzhodu, proti Afriki in Avstraliji te obratno. Ugodnost teh poti, poudar jajo prireditelji Transadrie, P°trJu jejo tudi najpreprostejše ekonoms^ zakonitosti, v potrditev katerih tudi letošnji sejem spremljala vrst” spremnih prireditev. Le-te bodo zja sti priložnost za ravnovrstna sreč” nja gospodarskih operaterjev z vs” ga sveta in za njihovo seznanitev novostmi v itelijansko-jugoslova” skem pristaniškem sistemu. Njegov prihodnosti pa bo letos v okvF Transadrie še posebej posvečen nae” narodni simpozij z naslovom Uso” Jadrana. Po seji medministrskega odbora za cene Po lanski formalni ustanovitvi društva Področje za znanstvene raziskave prejelo preko 20 milijard lir Medministrski odbor za cene je določil za Področje za znanstvene raziskave pri Padričah prispevek v znesku 20,5 milijarde lir. Gre torej za vsoto, ki jo je vodstvo Področja zaprosilo, kar pomeni, da bodo lahko pričeli dela za izgradnjo novih poslopij, ki bodo zrastla v pravo »mestece znanosti«. Predsednik Področja Fulvio AnzeOotti je takoj po prejemu vesti poslal ministroma Granelliju in Romiti brzojavko in v njej izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do. finansiranja, ki bo omogočilo nadaljevanje začrtanih programov. Del sredstev bodo namreč uporabili za dokončno izgradnjo sedeža Mednarodnega centra za genetsko in biotehnološko inženirstvo. Ostali del sredstev pa bo namenjen dograditvi prostorov za ostale panoge, s katerimi se ukvarjajo na Področju za znanstvene raziskave. Gre torej za krepitev tistih struktur, ki že delujejo in sicer za »Center software« Družbe za informatiko Furlanije-Julijske krajine in za Laboratorij novih tehnologij, ki se tičejo površin in katalize. Lep uspeh drugega koncerta Bachovih skladb z nastopom violinista Dejana Bravničarja V Gallusovi dvorani v Ul. Ruggero Manna je bil v četrtek zvečer že drugi koncert iz ciklusa 5 koncertov, ki jih je Glasbena matica v Trstu namenila Johannu Sebastianu Bachu ob 300. obletnici njegovega rojstva. Na takratnem koncertu, posvečenem Bachu in njegovim skladbam za violino solo, je kot gost nastopil znani slovenski violinist Dejan Bravničar, ki je odigral tri sonate in tri partite za violino solo, brez spremljave, ki jih je znani skladatelj uglasbil in ki predstavljajo za vsakega violinista, še posebej tako uveljavljenega, kot je Dejan Bravničar, priložnost, da pokaže svoje sposobnosti, tako pri tehnični izvedbi posameznih skladb, kot pri njihovi interpretaciji. Večer je pritegnil ne samo občudovalce Bacha, temveč tudi vse tiste slovenske in italijanske glasbenike in ljubitelje glasbe, ki Bravničarja poznajo, saj je bil že večkrat gost na koncertih, ki jih organizira Glasbena matica v Trstu. Umetnika, ki je svoje skladbe tudi sam komentiral, so ob koncu udeleženci koncerta nagradili z zasluženim aplavzom. Tretji koncert iz ciklusa, namenjenega Bachu, bo prihodnji četrtek, prav-tako v Gallusovi dvorani. Na njem bo nastopila mlada Erika Slama na prečno flavto, na čembalo pa jo bo spremljala Rosama Posarelli. Intenzivno delo mladih raziskovalcev V Jadranskem koledarju za leto 1985 je bil med ostalimi članek z naslovom »Mladinski raziskovalni tabori pri nas«, kjer je bil naveden nastanek Društva mladih raziskovalcev. Na podlagi štirih dosedanjih mladinskih raziskovalnih taborov med Slovenci v Italiji (Barkovlje 81, Doberdob 82, Benečija 83, Dolina 84) sta se izoblikovali skupini mladih raziskovalcev s Tržaškega in Goriškega ter ožje jedro mentorjev. Že po prvem mladinskem raziskovalnem taboru se je aktivnost med letom nadaljevala z rednimi mesečnimi sestanki ter z obdelavo zbranega gradiva. Vse to se je postopoma stopnjavpl v naslednjih letih, dokler ni prišlo do formalne ustanovitve društva pred notarjem dne 10. oktobra 1984. Člani društva se dobivamo na mesečnih sestankih (vsako prvo sredo v mesecu) v prostorih Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4. Od meseca oktobra dalje se vrste sestanki, kjer se načrtuje delo in ureja gradivo, ki je bjlo zbrano na raziskovalnih taborih. Omenjeno strokovno delo poteka po manjših interesnih skupinah, ki delujejo mimo glavnih sestankov. Člani društva so nekateri udelegenci dosedanjih mladinskih raziskovalnih taborov, vrata pa so odprta vsem dijakom in univerzitetnim študentom, ki jih zanima taka dejavnost. V obdobju od nastanka društva do danes se je zvrstilo nekaj zanimivih akcij: 1. zadnjo nedeljo v meset^ oktobru 1984 smo izvedb strokovno eK i skurzijo arheološko - zgodovinskeg značaja po nabrežinsk^m kraškem o?" moč ju; 2. 8. decembra 1984 je bv ekskurzija po kraškem območju v čini Sovodnje (ogled jame Kralji”2 Krasa) ; 3. konec novembra so se kateri člani udeležili tridnevnega raj iskovalnega tabora v Ospu na K°?r skem (v organizaciji koprskega ba mladih raziskovalcev) ; 4. od tobra do decembra 1984 pa je bjla ^ vedena raziskava v zgodovinskem ” hivu tržaškega katastra na. temo cialnega položaja območja občine P lina ob nastavitvi frandscejskega K2 tastra lete 1822. Iz teh podatkov veje pestro dà vanje Društva. Pred nami pa so drugi načrti: uvedba notranjega te” ja na mikroračunalnikih (s pomod” Slovenskega deželnega poklicnega 22 voda za izobraževanje), serija Pr” stavitev mladinskih raziskovalnih borov po višjih srednjih šolah s s* venskim učnim jezikom na Tržašk” in Goriškem. Prvo predstavitev s”1, že izvedb na učiteljišču A. M. SD”! šek v Trstu dne 5. februarja W.' Glavni problem pa je še pred naiP' gre za 5. mladinski raziskovalni bor, ki bo po vsej verjetnosti pob k letos na Goriškem, čeprav se nismo dokončno odločili. Načrtov in dela v Društvu mk1^,, raziskovalcev torej ne manjka, no je, da jih v tej meri tudi ure5 ničimo, (mp) Na zavodu Stefan se je začel nadaljevalni tečaj Profesorji se učijo računalništva Na pokbcnem zavodu Jožef Stefan se je v četrtek popoldne začel nadaljevalni tečaj o uporabi računalnikov v šob za profesorje nižjih in višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Tečaj ki ga prireja Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE, koordini- ra prof. Borut Kodrič. Na zavodu Stefan so v pretekbh letih priredib že dva podobna tečaja. Medtem ko ste bila prva dva predvsem uokvirjena v teoretsko poglobitev, bo na letošnjem tečaju glavni poudarek na praktični izpopolnitvi. Udeležencem tečaja (prijavilo se je pri-bbžno 40 profesorjev) sta v četrtek spregovorba prof. Bojan 'Ravbar in prof. Marko Batista, sodelavca na oddelku za uporabno matematiko na inštitutu J. Stefan v Ljubljani. V nizu predavanj s praktičnimi vajami (tečaj se bo nadaljeval vsak četrtek) boste udeležencem orisala specifične značilnosti mikroračunalnikov. Pri tem bosta posvetila še posebno pozornost karakteristikam in zmoghvo-stim računalnika Sinclair ZX spec-trum, to je tistega računalnika s katerim razpolaga zavod Stefan (nabavil je osem računalnikov te vrste) in na katerem bodo tečajniki pripravlja-b in poskušali didaktične programe, simulacije in druge operacije. Knjižni dnevi v Tržaški knjigarni Tradicionalno marčno srečanje s knjigo je posebna ponudba TRŽAŠKE KNJIGARNE, ki želi še bolj spodbujati k branju in zakoreninit1 pravi odnos do pisane besede. OD 1. DO 9. MARCA ZNATNI POPUSTI NA VSEH KNJIGAH IN PLOŠČAH (izvzete so šolske knjige) Popusti na knjigah ne pomenijo razvrednotenje kulture, ampak vzmet za intimnejše srečevanje z njo. POPUSTI OD 10% DO 50% Tudi posebna ponudba govornih plošč in kaset. Tudi razprodaja preprog. Tržaška knjigarna, Ulica sv. Frančiška 20 SDGZ in KZ za tesnejše medsebojno sodelovanje Predstavništvi Slovenskega dežel-gospodarskega združenja in JPttečke zveze — vodila sta ju Ma-11110 Pečenik in Alfonz Guštin — sta v četrtek sestali na sedežu SDGZ, ,a bi skupaj preučili možnosti bolj-s°ga sodelovanja med obema stanovskima organizacijama. Beseda je te-ia predvsem o ovrednotenju kmetij-kjh pridelkov in njihovi reklamdza-lJj' kar pa lahko uspešno store le ksi gostinci in trgovci, ki naj bi v Prihodnje te izdelke v čim bolj všečni Piki predstavili kupcem, četrtkovo srečam je je prvo te vrste ®ed obema organizacijama in je re-Pitat predhodnih razprav med pred-tavniki posameznih kategorij, Id jih i dve organizaciji zastopata. Dele-|aciji sta v obsežni razpravi razgrni-vse vidike posameznih sektorjev in ■'“glasili, da je za takšno izmenjavo trgu. Osmicam naj se pridruži gostinska ponudba krajevnih kmetijskih izdelkov, ki naj sežejo tudi na izložbene police naših trgovcev. S tem bo krajevno gospodarstvo, ki je še v rokah slovenskega človeka, ponovno ovrednoteno: želja vseh je, da ubere skupno pot k vse večjemu napredku kmetijske proizvodnje,. gostinske ponudbe in trgovske doslednosti. Delegaciji sta ob koncu srečanja soglašali, da so takile občasni dogovori potrebni ; p» bližnjem občnem zboru SDGZ se bo sodelovanje med obema organizacijama razvijalo dalje z načrtovanjem in uresničitvijo novih skupnih pobud. Zborovanje na pobudo krajevne sekcije KPI Javni prevozi v nabrežinski občini ne ustrezajo potrebam prebivalstva Na pobudo devinsko - nabrežinske sdkcije KPI »E. Berlinguer« je bilo v četrtek v sesljanskem Socialnem centru zborovanje, posvečeno problemom javnega prevoza v občini. Vprašanje je zadnje' čase precej aktualno, kot priča že dejstvo, da so prejšnje mesece prebivalci iz t.i. spodnjega dela občine (Sesljan, Devin, Štivan, Ribiško naselje) poslali prevoznemu podjetju ACT protestno peticijo z več kot tisoč podpisi. Pri tem je treba po- l c3s. Kmetje, gostinci in trgovci |.5>0 skušali poiskati skupen jezik, JUb različnim interesom, ki so jih 0slej večkrat postavljali na nasprotji okope. V težkih časih neugodne hjunkture se bodo morali dogovo-11 0 skupnem nastopu na tukajšnjem Podaljšan rok prijave IVA Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje člane, da sta zbornična in senatna komisija za financo in zaklad dokončno odobrili podaljšanje roka za prijavo davkov IVA iz leta 1984, in sicer do 31. marca letos. Podaljšani rok velja za davkoplačevalce, ki so doslej vodili poenostavljeno knjigovodstvo, medtem ko za tiste, ki so doslej vodili dvostavno knjigovodstvo, ostane v veljavi rok prijave do 5. marca. Ne glede na podaljšani rok pa bodo uradi združenja zaključili vse prijave IVA do 5. marca. vedati, da so omenjene vasi nezadostno povezane s Trstom, v večernih urah in prazničnih dnevih pa je javni prevoz, podobno kot v ostalih vaseh občine, izredno omejen. O nere-šenih vprašanjih so razpravljali ravno na četrtkovi skupščini, med katero so devinsko - nabrežinski komunisti predstavili sledeče predloge: pogostejše avtobusne povezave med Trstom in vasmi iz spodnjega dela občine (predlagali so, da bi se potniki posluževali posebnih abonmajev, ki bi bili veljavni na privatnih linijskih avtobusih APT in Saita); vključitev Medje vasi in Slivnega v avtobusno omrežje (sem naj bi prihajali avtobusi štirikrat dnevno) ; pogostejše vož-njei ob prazničnih dneh; ustreznejša ureditev urnikov med progama št. 43 in št. 44. Omenjeni načrt, je v imenu sekcije dejal bivši občinski odbornik za prevoze Mario Fragiacomo, bodo komunistični svetovalci predložili v občinskem svetu, poudaril pa je, da so pri izdelavi načrta poleg potreb krajevnega prebivalstva upoštevali tudi razne druge aspekte (npr. Zavod Združenega sveta v Devinu). Med razpravo, ki je sledila, so ugotovili predvsem, da bf morali vprašanje javnega provoza po predhodnem mnenju krajevnih sosvetov sporazumno urediti občinska uprava ter prevozno podjetje ACT. Prisotni so bili mnenja, da je rešitev vprašanja neodložljiva, zdajšnje stanje javnih prevozov v občini pa zaskrbljujoče. V. • Deželni center mednarodnega inštituta J. Maritain bo drevi ob 18. uri v Časnikarskem krožku predstavil letošnjo sredozemsko konferenco za mednarodno sodelovanje. Uvodno poročilo o mednarodni vlogi Trsta za dialog med kulturami in sodelovanjem v Sredozemlju bo imel predsednik prof. Ary A. Roest Crollius S. J. z grego-rianske univerze. Uprava obrata se ni držala sprejetih obvez Zaostritev boja uslužbencev tovarne VIVI tor ° 0l''aj se je v tovarni Velikih mo-(i Jev v zadnjih dneh tako zaostril, so bili uslužbenci - tega največje-ra obrata v tržaški pokrajini primo-Prtfl skličejo včeraj dopoldne v Dr.u °r'h tovarne skupščino, že potone pa je bila na sedežu sindikal-1^. organizacije UTL v Trstu tiskovna nterenca vseh treh sindikalnih or-l)t> i^ij' bta konferenci so Riccardo Za /joscovi za CGIL, Carlo Fabricci n Pompeo Tria za CISL ter Škabar za tovarniški svet, ob-Oosr novinarje in preko njih jav-j, t o zaostritvi položaja v tovarni. ri( P'oođeljkcm bo namreč moralo po-bla °- Ve^ st° delavcev v dopolnilno vaSajn»; sindikalne organizacije in Ojih včlanjeni delavci, so zato skle-’ da zaostrijo svojo borbo tako uy tokovnim gibanjem v tovarni sa-p;,’ tudi s protestnimi manifestaci izven nje. foto znano preživlja omenjena k -a časa težko krizo, ki ttevif^6 v tem, da se je zmanjšalo 0 v njej zaposlenih delavcev, po, sto pa jih je že dalj časa v dotoku blagajni. Določeno je bilo in tudi sklenjeno z vodstvom, tovarne, so povedali na tiskovni konferenci, da se število uslužbencev v dopolnilni blagajni ne bo dvignilo, saj je imela tovarna v zadnjem času dovolj naročil tako, da je morala uvesti celo nadurno in nočno delo. Brez pravega vzroka torej, je vodstvo tovarne nenadoma spremenilo svoje stališče, ovrglo določbe sporazuma, ki jih je, skupno s sindikalnimi organizacijami sprejelo ter po- slalo številnim delavcem, pa tudi večjemu številu uradnikov, pisma z obvestilom, da bodo s prihodnjim ponedeljkom v dopolnilni blagajni, se veda za nedoločen čas. Sindikalne organizacije nameravajo na to novo krivico, ki predstavlja veliko nevarnost za normalno obratovanje v tovarni, odgovoriti, tako z odprtimi in neprekinjenimi skupščinami v tovarni, kot tudi z novimi stavkovnimi akcijami. V četrtek v kinodvorani Ariston Zanimiva razprava ob premieri slovenskega filma »Ljubezen« številna filmska ekipa se je udeležila četrtkove premiere filma »Ljubezen«, ki so jo v kinodvorani Arislon organizirali kinoateljejevci v sodelovanju s Cappello Underground in seveda s pomočjo Vibe filma. Po drugi filmski predstavi se je začela zanimiva debata med gosti in prisotnim občinstvom. Svoje delo in trud so zagovarjali režiser Rajko Ranfl, avtor scenarija in obenem Prvi pomemben uspeh protesta Ferlugovcev Tržaški župan Richetti je včeraj zjutraj formalno prekinil gradbena dela za postavitev velike televizijske antene pri Ferlugih na občinskem zemljišču, ki ga regulacijski načrt namenja javnim koristim. Odlok, ki ga je podpisal tudi odbornik za urbanistiko Pacor, ukazuje takojšnjo prekinitev del, »ker je načrt v nasprotju s projektom, ki ga je gradbeno podjetje svojčas predložilo upravi«. Občinski odlok ne govori, da je tisto zemljišče povsem neprimerno za postavitev televizijske antene, pomeni pa prvo pomembno zmago Ferlugovcev, ki so se enotno in odločno uprli anteni na edinem ravnem prostoru v vasi, kjer se otroci lahko igrajo in preživljajo prosti čas. Richettijev odlok bo baje dejansko stopil v veljavo v ponedeljek, saj so se včeraj dela na gradbišču redno nadaljevala. Afera nove (Berlusconijeve?) antene pri Ferlugih bo odjeknila tudi v deželnem svetu po zaslugi svetovalca Slovenske skupnosti Štoke, ki je s tem v zvezi včeraj naslovil na predsednika sveta Manzona posebno vprašanje. ovi prostori agencije Aurora *ePše ^nana slovenska turistična agencija Aurora se je preselila v nove, .to večje prostore na vogalu Ulice Milano in Ulice XXX Ottobre. Do-Ur6j blizu sodišča so bili pretesni, novi pa so bolj funkcionalni in lepše je 0i to- V njih pa bo ista domačnost, prijaznost in poslovna učinkovitost, kot 'Mala že dosedaj in kar je prišlo do izraza včeraj ob prijetni otvoritvi. Želi0 Vausu in ostalim sodelavcem ob tej priložnosti čestitamo z iskreno ke a-*4 ®.e mnogo delovnih uspehov in za še nadaljnji napredek važne turistič-sencije. Odgovor na interpelacijo Stoke (SSk) Deželni odbornik zelo dvoumen o problemu openskega strelišča Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je že pred meseci naslovil na pristojnega odbornika interpelacijo, v kateri sprašuje upravo, kako si zamišlja bodočnost openskega strelišča, potem ko je tamkajšnje prebivalstvo ob podpori vse slovenske javnosti že večkrat odločno zahtevalo njegovo u-kinitev in hkrati ureditev spomenika Pdnku Tomažiču in vsem antifašistom, ki so bili tam ustreljeni. Odbornik Brancati (KD) je na četrtkovi seji deželnega sveta v odgovor Štoki podčrtal, da ima opensko strelišče zelo važen pomen za tržaške vojaške oblasti, ki bi se mu zelo težko odrekle, obenem pa dejal, da dežela razume prizadevanja openskih demokratov za dostojno spominsko ureditev tistega področja. Ni pa povedal (očitno se ni hotel nikomur zameriti) kaj misli dežela dejansko ukreniti in izrazil u-panje, »da bo prišlo v kratkem do Z avtomobilom je pri Poreču zavozil v morje Tragedija mladega Tržačana v Istri Včeraj smo poročali o smrtni nesreči mladega Miljčana v Istri, poklicna dolžnost pa nas po nedoumljivih poteh u-sode ponovno kliče v Poreč. Tu so v morju pred hotelom Riviera opazili potopljeno .__:tra„.. .— tasche 940 milanske a|li na Vozilo so gasilci poteg- f®Sistra„"0Z*0 Pesche 940 milanske toli na 'to- Vozilo so gasilci poteg-too j, .to'0, iz njega pa izvlekli tru-■ etnega Viktorja Drnovška, znanega tržaškega komercialista. Preiskovalci domnevajo, da je do nesreče prišlo predsinočnjim, kajti nezgode nihče ni prijavil. Glede na kraj nesreče pa jugoslovanska milica meni, da je Drnovšek v trenutku obupa sklenil storiti konec svoji duševni stiski. Z avtomobilom je zavil na pomol in zapeljal v valove. Domnevo o samomoru potrjuje tudi dejstvo, da ga je njegova žena Vanda Cecchi že dva dni pogrešala. Primer raziskujejo organi jugoslovanske milice in vesti so za zdaj skope in nepopolne. Prijaznega in nasmejanega Viktorja ni več med nami. Za njim ostaja praz- nina in za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali in imeli radi. V Križu družabno srečanje VZPI-ANPI V kriškem Ljudskem domu bo drevi z začetkom ob 19.30 že tradicionalni praznik včlanjevanja domače sekcije Zveze borcev VZPI - ANPI. Nastopila bosta moški zbor Vesna in kriška godba na pihala Vesna. Družabnega srečanja se bodo udeležili tudi borci z onstran meje. zadovoljive rešitve problema ob upoštevanju protestov prebivalstva in potreb vojaških in policijskih oblasti.« To pilatovsko odbornikovo stališče ni prepričalo svetovalca SSk, ki je izrazil nezadovoljstvo nad takim odgovorom in napovedal svoja nadaljnja prizadevanja za ukinitev openskega strelišča. Danes začetek Nauticampa Na velesejemskem razstavišču se danes začne deveta izvedba »Nauticampa«, vsedržavnega sejma turistične navtike, kampiranja in karavaninga. Na razstavi, ki jo bo uradno odprl predsednik Vsedržavnega združenja ladjedelnic in navtične industrije Cec-carelli, sodeluje 200 italijanskih in tujih podjetij. Razstava bo odprta v dveh izmenah: od danes do ponedeljka in nato od petka do nedelje s sledečim umikom: ob delavnikih od 16. do 21. ure in ob praznikih od 11. do 21. ure. Vstopnica stane 3000 lir, po znižani ceni pa 2000. Drevi na Proseku Prešernova proslava SKD Prosek - Kontovel prireja drevi ob 19.30 v prostorih proseške srednje šole F. Levstik Prešernovo proslavo v sodelovanju z vaškima šolama. Na prireditvi bo poleg šolskih otrok nastopil še ženski zbor Prosek - Kontovel. Prešernova proslava je bila napovedana že prejšnji teden, a je nato odpadla zaradi nerazpoložljivosti kontovelske društvene dvorane. • Svetjakobski rajonski svet se bo sestal v sredo, 6. marca, ob 19.30 na sedežu v Ul. Caprin 18/1. avtor literarnega dela, po katerem so film posneli, Marjan Rožanc in direktor filma Ljubo Struna. Prisotni so bili tudi igralca Rok Bogataj in Vesna Jevnikar ter predstavnik producentske hiše Miro Polanko. Debato je vodil dober poznavalec slovenskega filma Sandro Scandolara. Glede na tematiko filma je zanimivo, kako se je debata razvila iz estetskega presojanja filma, na analizo slovenske predvojne in povojne stvarnosti. Predvsem Marjan Rožanc se je lotil nekaj kočljivih družbenih resnic, ki si jih ponavadi zamolčimo, kot npr. strah pred svobodo, ki jo imamo in je ne znamo pravilno u-porabljati. Zanimiv je bil tudi poseg Mira Polanka, ki je v skopem času, ki ga je imel na razpolago, obrazložil programsko politiko Vibe filma, njene napredke in njene cilje. Lotil se je tudi srednjeročnega programa, ki predvideva snemanje petih celovečernih filmov na leto, od katerih mora eden nujno biti debitantsko delo. Na ta način skuša Viba film postopoma utrditi generacijsko rotacijo režiserjev, obenem pa izvesti vsaj delno selekcijo. Vse seveda v imenu širjenja tiste kulturne in umetniške vrednosti slovenskega filma, za katere se od vedno, tudi osebno, bori direktor hiše Bojan Štih. Trdno upamo, da ga bomo ob prihodnjem srečanju, ob predstavitvi Klopčičevega filma »Dediščina«, imeli v Trstu. Tokrat se nam žal ni posrečilo. EVA FORNAZARIČ Pevski zbor GM v Franciji Mladinski pevski zbor Glasbene matice bo danes nastopil na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Nantesu v Franciji. Mladi pevke in pevci so v četrtek srečno prispeli v Angers, od koder se bodo danes preselili v bližnji Nantes. Razpoloženje med pevci je ob tem novem napornem gostovanju dobro. Naše pevce čaka namreč izredno huda konkurenca, saj se bo festivala udeležilo 25 zborov iz Evrope, ki predstavljajo pravcat vrh mladinskega zborovskega petja. Nepričakovano nas je za-I pustila naša draga Marija Brišček vd. Simič Pogreb, bo v ponedeljek, 4, t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči, zet, sestra, brata ter vsi sorodniki. Opčine, 2. marca 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob smrti Ludvika Križmančiča izreka prizadetim sorodnikom občuteno sožalje Gospodarska zadruga v Bazovici Ob 40-letnici smrti Zore Persilo v Rawensbrucku Tako se spominjam Zore Ni mi lahko pisati o Zori Parelio - Godina in o njeni smrti, čeprav je od takrat minilo že 40 let. Spomini so še kako živi in boleči. To so spomini na tiste hude čase, na tovariše in drage osebe, ki jih ni več. Vojna je grozna. To vedo danes tudi naši mladi, najmlajši, saj lahko gledajo po televiziji, poslušajo po radiu, kakšne grozote prinaša vojna, kakšne žalosti, koliko gorja in smrti. Mi mladi Slovenci v Trstu smo v času vojne pravzaprav samo nadaljevali naš boj proti fašizmu, ki nas je zatiral. Torej smo se borili proti nasilju, za dosego tistih pravic, ki so bile za naš obstoj nepogrešljive in tako rekoč osnovne. Ta boj so začeli že naši očetje in je bilo za nas torej povsem umevno, da gremo po tej edinTpoti dalje. Zora je bila že poznana po svojem pogumu, bila je že prekaljena borka, pa čeprav je bila še zelo mlada. Bila je že v stiku in sodelovala z naprednimi gibanji in mladinskimi organizacijami in tako spoznala tudi italijanska fašistična sodišča in zapore. Delovali sva skupaj v skojevski mladinski organizaciji v Trstu. V tej, tedaj zelo tvegani ilegalni dejavnosti, ni bilo veliko časa za osebno zbliževanje. Preveč je bilo dela in vsi smo bili polni vneme in zanosa, da bi bilo naše delo iispešno. Po podlem izdajstvu Leona Harauerja, sva se skupno znašli, oktobra 1944, v celicah zloglasne vile v Ul. Bellosguardo, kjer je imela sedež posebna fašistična policija, ki jo je vodil znani Coletti. Zaslišanja, mučenje in še zaslišanja, pa zopet mučenje in pretepanje. Bilo je hudo, a še hujše nam je bilo, ko smo izvedeli, da so padli fašistom v roke še drugi naši tovariši, aktivisti in aktivistke, med njimi Anton Velušček - Matevž in Franc Segulin - Boro. Tisti dnevi, v tako imenovani »Villa Triste«, so naju z Zoro še bolj povezali, postali sva nerazdružljivi. Od tu se je najina pot nadaljevala v zapore pri Jezuitih, nato v koronejske zapore in potem vse do tistega pekla, ki mu je bilo ime koncentracijsko taborišče smrti Rawen-sbriick. Kaj je bilo koncentracijsko taborišče, je težko opisati, pa čeprav so ga mnogi okusili. To ve le tisti, ki je bil sam v njem. V taborišču je bila smrt povsod. Vdihoval si jo, prežet si bil z njenim smradom. To je bila grozna smrt, a mi smo bili mladi in mladost je silna. Mi smo se smrti rogali, nismo se je bali. Že ko smo prispele v taborišče in zagledale vse te grozote, smo se zaprisegle, da se bomo borile, da se ne bomo vdale, da ne bomo jokale, pa naj se zgodi karkoli. In res je bilo tako. Hotele smo živeti, to je bila naša pravica. Zora je bila mlada, upoma, mislila je na mamo, na svojega Vojo, s katerim se je, malo pred aretacijo, v partizanih poročila. Sanjala je, kaj vse bo storila po osvoboditvi. Govorili sva le o tem in verjeli sva, da se bodo ti načrti tudi uresničili. Ti pogovori so bili tudi vse najino bogastvo, najina hrana, najina veza z življenjem in tudi to naju je še bolj zbližalo in povezalo. Kako težko je bilo potem spoznanje, da Zora morda ne bo zmagala. Bil je to hud udarec. Bolezen je bila kratka in uspelo nam je, da ni ta čas preživela, kot žival, ali še huje. Živo se spominjam tistih zadnjih trenutkov, ko je bila še živa. Skrivaj smo hodile k baraki, kjer je ležala in upale smo, da bo ozdravela. Z neko tovarišico sva jo obiskali, bilo je 22. februarja 1945. Zora je ležala na pogradu, blizu okna, nisva mogli do nje. Zunaj sva stali. Zora je odprla okno, bila je lepa, kot vedno, le malo bolj otožna. Malo smo se pogovarjale, potem pa me je prosila, naj povem mami in Vojotu, da jima pošilja še zadnje pozdrave, da pa jima moram povedati, da je umrla lahko, rdsnično lahko. Razumela sem, da je to slovo, moje slovo od Zore, Zorino slovo od življenja, da je to zadnje dejanje njenega plemenitega, a žal kratkega življenja. Nismo jokale, ker nismo smele. Izročila mi je del poročnega prstana in obljubiti sem ji morala, da ga bom skrivala in odnesla domov Vojotu. Danes mislim, da je morda del prstana obdržala pri sebi, do zadnjega. Želela bi, da je bilo res tako. Ali je smrt resnično zmagala? Mislim, da ni. Zora je res umrla, toda umrla je dostojanstveno, ponosno, hrabro, tako pač, kot je bila Zora sama. Pustila sem Zoro v Rawensbrucku, a z njo je tam ostal tudi del mene same. 'če danes pomislim, je z Zoro ostala v tem taborišču tudi tista, takrat 19 let stara Rajka. Ko sem se, po končani vojni, vrnila domov, z Zorinim poročnim prstanom, sem bila povsem drugačna Rajka. O Zori, hrabri, mladi zavedni tržaški Slovenki, bi morali pisati vsi, ki so jo poznali. O njej bi morali pripovedovati mladim, ki morajo vedeti, da je bil boj, ki smo ga tedaj začeli in nadaljevali, boj tudi za tiste pravice, ki jih Slovenci v Italiji na žalost še danes niso deležni. GABRIJELA JOVAN - RAJKA SLOVENSKO •STALNO. “““^'■GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ETTORE PETROLINI CHICCHIGNOLA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini! Režija: MARIO URŠIČ PONOVITVE DANES, 2. marca, ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA ob 20.30 — ABONMA RED B (prva sobota po premieri) JUTRI, 3. marca, ob IS. uri — ABONMA RED C (prva nedelja po premieri) gledališča VERDI V nedeljo, 3. t. m. : Nedeljski koncert. Komorni orkester gledališča Verdi izvaja glasbo Mozarta in Bucchija. ROSSETTI Danes, 2. t. m., ob 20.30 (red sobota) Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »ATTRAVERSO I VILLAGGI« Petra Handkeja. Režija: Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 8. AVDITORIJ Danes, 2. t. m., ob 9. in 16. uri simpozij o Petru Handkeju in sodobnem gledališču v nemško govorečih deželah. Od srede, 6. marca, dalje nov ciklus baletnih predstav za šole. Začetek ob 11. uri. Vstopnice (500 lire) so na razpolago šolam pri blagajni gledališča vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, razen ob ponedeljkih. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V ponedeljek, 4. t. m., ob 19.30: Med- 3 narodni mojstrski ciklus (koncert). Klavir: Istvan Szekely. Glasba Beethovna, Chopina in Ravela. Mala dvorana Danes, 2. marca, ob 10. uri: Jan Gra-bowski »Volk in kozlički«. Okrogla dvorana V petek, 8. t. m., ob 22. uri: Ruzzante »Mušica«. Renesančna komedija. Srednja dvorana Danes, 2. marca, ob 20. uri proslava ob 50-letniei Planice. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 2. marca: M. Frayn »Hrup za odrom«, skupna uprizoritev s Kulturnim domom španski borci v Ljubljani. Gostovanje v Slovenj Gradcu ob 19.30. razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do 3. marca je odprta razstava domačega naivca Klavdija Clarija ob delavnikih od 16. do 19. ure; ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Foto Trst 80 sporoča, da je v Gregorčičevi dvorani na ogled fotografska razstava Janka Kovačiča na temo: Naši kraji in ljudje. Urnik: ob uradnih in večernih urah. kino Ariston 17.00 — 22.00 »Stranger than Paradise«. Eden 15.30 — 22.15 »Marathon«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Lui è peggio di me«. A. Celentano, R. Pozzetto. Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappafantasmi«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Flamingo kid«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Agenzia omicidi«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Piacere totale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 — 22.15 »Phenomena«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »La rivincita dei Nerds«. Aurora 15.30 — 22.00 »La storia infinita«. Capitol 16.30 — 22.00 »II ragazzo di campagna«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »II migliore«. R. Redford. Lumiere 16.30 — 22.00 »Greystoke - La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. Radio 15.30 — 21.30 »Seducenti e porcellone«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Non c’è due senza quattro«. koncerti GLASBENA MATICA V TRSTU V petek, 8. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu godalni kvartet PROKOFJEV (Sovjetska zveza). Solist: Na-talja Stiopina - flavta. Spored: Bocche-rini, Prokofjev, Dvorak. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice dopoldne. VERDI Jutri, 3. marca, ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi nedeljski koncert pod vodstvom SEVERINA ZANNE-RINIJA. GLASBENA MATICA BACH V GALLUSU OB LETU GLASBE v četrtek, 7. t. m., ob 20.30 v GM, Ul. R. Manna 29. Bachove sonate za flavto in čembalo. Flavta: Erika Slama, čembalo: Rosanna Pasarelli. čestitke Danes se poročita v Nabrežini PATRIZIA in UMBERTO. Vse najboljše na novi življenjski poti jima iz srca želi družina ščurek. Danes, 2. t. m., praznujeta zlato poroko MARIJA LAZAR in STANO HROVATIČ. Ob tem lepem jubileju jima želijo še mnogo zdravih, srečnih in veselih let sestre in brat z družinami. Danes praznujeta 50-letnico skupnega življenja MARIJA in STANO HROVATIČ. še na mnoga zdrava in srečna leta jima kličejo hčerka Ivanka z možem Romanom, vnuki Martina, Mauro z Manuelo ter Tanja z Renatom ter pravnukinji Erika in Tjaša. ZLATI MAMI pošiljata 113 poljubčkov Jadranka in Pavel. Danes, 2. t. m., praznuje svoj rojstni dan WALTER MILKOVIČ iz Gropade. Vse najboljše mu iz srca voščijo nona Marija, Ladi in Magda. Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel iskreno čestita svoji pevki SLAVI STARC, ki je z odliko opravila univerzitetno diplomo. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da je sledeči nov urnik vaj: v ponedeljek, 4., in v sredo, 6. t^jn., ob 20. uri za moške in ob 20.30 za ženske glasove. Od 21. ure naprej bo skupna vaja. KD Rovte - Kolonkovec vabi vse, ki jih petje veseli, da se zglasijo na sedežu društva v Ul. Monte Semio 27 (bivše Campanelle) ob torkih, četrtkih in sobotah od 20. do 21. ure. V najkrajšem času bomo ustanovili mešani pevski zbor. SKD I. Gruden in ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na društveni družabni večer z včlanjevanjem, ki bo danes, 2. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. SKD Prosek - Kontovel prireja v sodelovanju s krajevno osnovno šolo in s srednjo šolo F. Levstik danes, 2. marca, ob 19.30 v prostorih srednje šole na Proseku Prešernovo proslavo. Sodelujejo učenci in dijaki obeh šol in ženski zbor Prosek - Kontovel. KD Vesna in SKD I. Gruden prirejata jutri, 3. marca, ob 17.30 v Grudnovi dvorani v Nabrežini gostovanje gledališke skupine ZKO iz Izole, ki bo uprizorila veseloigro P. Marvuksa »Iskreni igralci«. Vabljeni. izleti KD V. Vodnik priredi 17. t. m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje sprejema Davorin Ota ob delavnikih od 19. do 20. ure v Gostilni pri studencu ali doma tel. 228-303. SPDT prireja jutri, 3. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Podnanos na zimski pohod po poteh Janka Premrla -Vojka. Zbirališče ob 7.30 pred Prosvetnim domom na Opčinah. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. Namesto cvetja na grob pok. Marije Macarol roj. Kuret daruje družina Škrk (Repen) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Marijo Macarol darujejo Terezka Grgič, Ludvik in Olga z Opčin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Macarol daruje družina žužek z Opčin 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. N.N. z Opčin daruje 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Marije Macarol daruje družina Kalc (Gropada 83) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Stanislava Košuto daruje družina Hrvatič (Ricmanje 58) 15.000 lir za SKD Slavec. Ob priliki pustovanja daruje godba na pihala iz Ricmanj 50.000 lir za SKD Slavec. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. marca JANJA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.53 — Dolžina dneva 11.11 — Luna vzide ob 12.08 in zatone ob 3.57. Jutri, NEDELJA, 3. marca MILENA Vreme včeraj: tempsratura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1024,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 7,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Roberta Rubino, Sara Rubino, Valentina Skerk, Raffaella Braiuca. UMRLI SO: 72-letni Francesco Cherti, 63-letni Otello Bertoh, 88-letni Ferruccio Nacrezia, 73-letni Oscar Capun, 81-letni Antonio Palin, 73-letna Angela Povh, 80-letni Lodovico Krizmancic, 83-letni Giuseppe Bin, 76-letni Daniele Ferluga, 83-letna Giuseppina Maladossi vd. Bubini, 63-letni Giordano Covacci, 78-letna Antonia Todero vd. Burolo, 75-letni Giovanni Calcich, 69-letni Umberto D’Angolo, 84-letna Marcella Vit vd. Scabar. OKLICI: tehnik Vincenzo Chirico in uradnica Fiametta Stradella, šofer Marino Classi in uradnica Rosatea Cicala, delavec Roberto Zollia in prodajalka Soma Signor: tto, mehanik Adriano Bellina in tajnica Cristina Monaro, zobozdravnik Walter Monchi in uradnica Susanna Marangoni, delavec Maurizio Stella in u-radnica Cinzia Bianco, agent javne varnosti Francesco La Macchia- in brezposelna Antonella Cimadori, tiskar Mario Biagiotti in gospodinja Aurora Metlica, električar Paolo Fragiacomo in gospodinja Paola Depolli, uradnik Franco Pa-van in delavka Vera Rulli, uradnik Dario Coronica in pomočnica Annamaria Fantino, prodajalec Roberto Cehig in uradnica Serena Ulcigrai, radiolog-tehnik Siegfried Langwieser in prodajall/a Ingrid Millo, delavec Marcello Ziani in uradnica Cinzia Pacherini, prodajalec Alessandro Crasna in prodajalka Gloria Giacomelli, docent Robert Jewett in zdravnica Emanuela Miniati, šofer Eddy Babich in bolničarka Silvia Imbesi Per-totti, finančni stražnik Salvatore Luper-to in učiteljica Liliana Coricciati, novinar Domenico Musumarra in sociologinja Graziana Esca, hidraulik Fabio Pedarra in novinarka Viviana Neppi, gledališki tehnik David Esina in gleda-liska tehnica Emanuela Laneri, pristaniški delavec Roberto Caligaris in ser-virka Laura Persichellc, uradnik Paolo Rigo in učiteljica Erika Stubel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giuha 1, Ul. San Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje. razna obvestila Pridelovalci oljk, ki so zainteresirani za prispevek naj čimprej dvignejo obrazce »Mod. F« pri Kmetijski zadrugi v Trstu — III, Trasversale Est, Industrijska cona — tel. 040/817-325. Sekcija VZPI - ANPI iz Križa prireja danes, 2. marca, ob 19.30 v vaškem Ljudskem domu praznik včlanjevanja. Sodelujeta godba na pihala in mosKi zbor Vesna. Vabljeni člani in simpatizerji. V Domu J. Ukmar v Skednju bo jutri, 3. t. m., ob 16.30 prireditev »Pesem ženski«. Nastopajo dekliški, nevski zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča in recitatorji. Sekcija KPI občine Dolina sporoča, da je za izlet, ki bo jutri, 3. t. m., v Benetke, ob priliki velike manifestacije za mir, kjer bo govoril tov. Natta ter popoldanski obisk prijateljske sekcije KPI Cadoneghe (blizu Padove) na razpolago še nekaj prostih mest. Interesenti naj se prijavijo na tel. št. 232-223 po 15. uri. Italijansko združenje za kulturne izmenjave s tujino Italija - ZSSR, pokrajinska sekcija Trst (Ul. Torrebianca 13), obvešča, da je odprto vpisovanje na sperimentalni intenzivni tečaj, število tečajnikov je omejeno. Za informacije in vpisovanje tel. 60158 od 17. ure do 19.30, v soboto od 10. do 12. ure. Tečaj se bo začel 5. maja in bo trajal tri mesece. Srenja Boršt priredi v soboto, 16. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 6. uri. Vpisuje Marjo Zahar, tel. 228-481, do nedelje, 10. t. m. darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Egidija Košute daruje Ida Purič z družino 20.000 lir za KD Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob Josipa Regenta darujejo Angel Škrk 10.000 lir ter Alekseja in Primož Možina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Danilo Lupine (Praprot) daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na. grob Giovannija Bevilacque darujeta Alberta 30.000 lir in družina Zuban 20.000 lir za SKD Bar-kovlje. Nives škerlavaj daruje 5.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši. V počastitev spomina strica Francelj-na Hrovatina darujeta Ivanka in Stanka 50.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Franceljnu Hro-vatina daruje Angela Šuligoj 10.000 lir za SKD Tabor. Claudio Clari daruje 5.000 lir za SKD Tabor. mali oglasi J PRODAM razvalino na Vrhu 742 kV. ot z odobrenim gradbenim načrtom. 2% in oproščen davka Bucalossi. na 16 milijonov lir. Tel. na 040/779-331-PRODAM dvokolesno prikolico za trak' tor po zelo ugodni ceni. Tel. ob večernih urah na št. 040/226-309. TRGOVINA POSODE darilnih predmetov in železnine Liviana Zorn - Fioreta Pertot, Prosek 5, obvešča cenjene oo-jemalce, da od 5. t. m. do 5. apri'a nudi 15% popust na vsem blagu. HLEVSKI GNOJ ima zadružni hlev ’ Praprotu. Tel. 040/200-848. OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu-Prodaja belo vino in teran. IŠČEM kakršnokoli zaposlitev. Tel. 1,3 št. 040/212-387 od 13. ure dalje. NUJNO IŠČEM majhno stanovanje P° možnosti v okolici Sv. Ivana. Tel. 113 št. 040/727-047. KROJAČNICA KOŠUTA, Drevored D’Annunzio 11, razprodaja blago za obleke-plašče s podlogami po izrednih cenan-PRODAM motor jawa 350, letnik l9™j v dobrem stanju in avto daf 33, cz ali pa regeneriran motor. Mihalič Draga 31. KMETIJSKI kombinat Grudina prodal3 in dostavlja na dom prašičke za rej® in koline. Štradalta pri Rupi, občin3 Sovodnje. Tel. 0481/882-343. , CHAMONIX - Club hotel, apartma za. osebe od 23. do 30. 3. 85 oddam nal’ boljši ponudbi. Tel. 040/753-938 ob ura» kosila. PRODAM zemljišče, 8 ha, odlična ^ kacija za zidavo in preureditev staraj poslopij, samo 15 km oddaljeno morja v Labinu - Istra. Tel. na st’ 040/43152 ob uri kosila. DNE 8. MARCA slavi v Sesljanu frizerski salon Marica in Ada 25-letnico delovanja. Ob tej priliki vabi svojq klieO' telo na zakusko. SPECIALIZIRANA ORGANIZACIJA .* * * * v vodenju knjigovodstva drugim podjetjem razpisuje natečaj za več delovnih mest za abituriente višjih srednlfP šol. Predvidena pismena naloga iz knl1" govodstva in ustni razgovori o zakon0! daji IVA. Prijave pošljite na Ogla?1" oddelek Primorskega dnevnika, 1®-“ Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šin? »Knjigovodstvo«, najkasneje do 5. 3. “j-KUPIM glivice za pripravo jogurta. Tel’ od 12.30 do 13.30 na št. 040/228-886. KUPIM kratki klavir (mezzacoda) v dobrem stanju. Tel. na št. 040/228-886. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajt3 št. 69. .. PRODAM BMW 320, 6 cilindrov, letni* '78, 70.000 km, v odličnem stanju. Teina št. 227-284. , PRODAM alfa romeo giulietta 1600, lp" nik december ’78, v odličnem stanj0-Tel. 227-284. PRODAM renault 5, letnik ’81, 5 vrat, GTL. Tel. 227-284. PRODAM vespo ET 3 v odličnem stanju. Tel. 213-775. VITAMINSKE KREME »CRUSCASE« 23 nego suhe kože so v prodaji na Opčinah - KOZMETIKA 90. menjalnica 1. 3. 1985 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . , . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . Švedska krona .... Holandski fiorini . . . Francoski frank . . . Belgijski frank . . . Funt šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . Japonski jen .... Španska pezeta . . . Avstralski dolar . . . Grška drahma .... Debeli dinar .... Drobni dinar .... 2.065-" 1.490." 725." 172." 214-" 218-" 547-" 200" 23." 2.200." 1.930" 618-" 87.50 10." 7.5° imie BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F.’FILZMO - »GELATERIA ARNOLDO« OPČINE - Narodna ul. 48 vam nudi od srede, 6. t. m., dalje naslednje specialitete iz sladoleda: špagete, bismark, pizze njoke, torte, kasate ito-VSI SLADOLEDI SO IZ LASTNE PROIZVODNJA Namesto cvetja na grob Ide PaU®cp daruje družina Ščurek 20.CC0 lir za A I. Gruden. V spomin na Marja Ukmarja daru-i družina Germani 50.000 lir za PeV zbor V. Mirk. Lonjerski veseljaki pustnih mask . . rujejo 100.000 lir za novi Kulturni 0 ^ v Lonjerju, 30.000 lir za ŠD Adria- T’ njer in 23.000 lir za spomenik Pa° v NOB v Lonjerju. . „ Marija in Silvester Glavina daruj® v 20.000 lir za spomenik padlim v NO Lonjerju. jn Ob obletnici smrti očeta Mičeta -, matere Juste daruje hči Dora 10.000 lir za spomenik padlim v t» V Lonjerju. ^ Namesto cvetja na grob strica ToJ1^ Gombača daruje nečakinja Dora A/ v bač 10.000 lir za spomenik padlim NOB v Lonjerju. filmi na tv zaslonu LA CONTESSA SCALZA The barefoot Contessa Bosa grofica, 1954 “eži.|a: Joseph Leo Mankiewicz. igrajo: Ava Gardner, Humphrey “Ogart, Edmund 0’Brien in drugi. «Al i; v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30. V okviru ciklusa posvečenega film^ igralki Avi Gardner bo na spo-prefinjena melodrama. V glav-i vlogi igra poleg znane igralke tu-1 Humphrey Bogart. Bogart imenitno "^gra lik ameriškega režiserja, ki Pozna mlado in revno špansko plesal-p° (Gardner) in jo privede do uspeha. oroči se z italijanskim aristokratom. Jt0 Pa spozna, da od njega ne bo imela čeprav ga ljubi, ga vara. . . film je zmagal oskar za najboljšo gansko vlogo Edmunda 0’Briena (v urnu Gardnerjev mož). Ava Gardner [j jo baje imela svojo najboljšo interpretacijo. SCOPPIO — Scorpio, 1973 Režija: Michael Winner. Igrajo: Burt Lancaster, Alain Delom, ^aul Scofield in drugi. ‘bvl 3, v sredo, 6. marca, ob 20.30. i ^Prjsbi film nepozabnega režiser-Winnerja, spada v tok neštetih »vm unskih« filmov in ponovno premleva ^ stolovske podvige tajnih agentov, cit ^ ^]e Cross, igra ga Burt Lan-kni G je osumljen, da sodeluje s tegom KGB, zato mu postavijo za 1 .16 francoskega killerja Scorpia (A-tw .ej°n), ki pa je bil Grossov vaje-So ^ePrav ™ prepričan v nalogo, ki ■ mu jo dali, sprejme delo. . . SFIDA NELL’ALTA SIERRA Guns in thè Afternoon, 1962 Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Randolph Scott, Joel Me Crea, Mariette Hartley. Italia 1, v sredo, 6. marca, oh 00.30. Drugi western Sama Peckinpaha, s katerim začne svojo epopejo Westa. Zaton junaškega in pustolovskega obdobja ameriške zgodovine, propad njenih mitov in sanj. Peckinpahovi junaki se popolnoma skladajo s tako stvarnostjo, potrti in brez nobenih upanj, a vseeno obdržijo njihov ugled. Ekipa štirih ljudi mora pripeljati do cilja veliko količino zlata. Kmalu pa se sprejo, ker se hoče vsakdo polastiti bogastva. NICK’S MOVIE, 1980 Režija: Wim Wenders. Igrajo: Nicholas Ray, Wim Wenders, Susan Ray in. drugi. RAI 3, v četrtek, 7. marca, ob 22.05. Izredno pretresljivi film mladega nemškega režiserja Wendersa o smrti njegovega prijatelja in obenem učitelja režiserja Nicholasa Raya. Wenders je film posnel skupno z Rayom oba tudi igrata sama sebe v filmu. Ray, psevdonim, za Raymonda Kienzleja,' je bil Wendersu pravi zgled filmarja, u-pornika, ki ni nikoli sprejel logiko hollywoodske produkcije in zaradi tega je bil tudi odstranjen in emargini-ran avtor. Njegovi filmi so bili neusmiljeno rezani in zmontirani, edina pričevanja njegovega filmarja ohranjena v izvirnem Rayevem konceptu sta Johnny Guitar in Rebel without a cause (Gioventù bruciata). Zvončarske maske r„^sfCe 80 P™ vseh ljudstvih sveta *s}Tjena oblika človekovega nasto-nJo z različnimi skrivnostnimi na-Sq Maske (tudi krinke, šeme ipd.) Q, se v našem ljudskem življenju panile najbolj prav v pustnem ča-zvezi z različnimi nastopi ško~ fyjjatpv v Brkinih in zvončarjev v n ,arijč Podobno kot škoromati v oh^ih so pustne običaje v izvirni zv - d? današnjih dni ohranili tudi ančarji iz severovzhodne Istre - Ka-st*i>ščine. ^ neposredni bližini Rijeke, vzhod-od Kastva se nahaja področje ime-òar^n° Halubje. Pustni pohod zvon-(ini?ev *z Palub ja je eden izmed naj-1 ohranjenih ljudskih običajev teh to 7+i, vabilo na najbogatejši praznik leta na krasu krajev, ki pa je še vedno ovit v meglo legend. Ena teh legend navaja, da so se prvi zvončarji pojavili v 13. stoletju, v času zgodovinske bitke med Hrvati in Turki na Grobničkem polju. Zvončarji so skozi dolga stoletja ohranili starodavno ljudsko ve rovanje, da z obrednim »plesom« od ganjajo zle duhove zime in vplivajo na rodovitnost zemlje in živine v prihajajočem koledarskem letu oziroma pomladi. Halubajski zvončarji s svojo atraktivnostjo tudi danes vzbujajo pozornost in občudovanje. Oblečeni °o v bele mornarske brageše (hlače) in mornarske majice, ogrnjeni pa so v ovčje kožuhe. Njihovi obvezni rekviziti so bačuke (balte), masivni zvonec, ki ga nosijo na hrbtu in maske. Omeniti velja, da so Halubajski zvončarji zelo aktivni, saj so gostovali širom po Jugoslaviji (Ptuj, Samobor, Zagreb, Sarajevo — Olimpiada 1984) in v Italiji (Fano, Milje, Opčine), razen tega pa so tudi redni gosti opatijske in crikveničke riviere. Posebno pozornost namenjajo maskam, ki jih za njihove potrebe že 14 let izdeluje zvončar Žarko Lučič. Maske Lučiča so na ogled od 26. februarja do- 15. marca v izolskem Kulturnem domu. To je obenem prva razstava zvončarskih mask v Sloveniji v organizaciji izolske matične knjižnice, ki uspešno nadaljuje s predstavljanjem istrske ljudske dediščine. Pri izdelavi mask se Žarko Lučič opira na ljudsko izročilo, po katerem so maske izdelovali izključno iz ovčje ali bolj redko iz kozje kože. Najpreprostejše so bile tiste maske pri katerih so na zunanji strani ovčje kože napravili izrez za oči, usta in nos. Kastavski zvončarji so v starih časih čvrstino in obliko mask dosegli z vstavljanjem konstrukcije iz vejic ali čvrstega papirja, danes pa uporabljajo karton. SLAVKO GABERC S^iek 25. februarja se je ob-20.30 v dolinskih društvenih proslmili z braci ; ‘omska mladina ob prvi letošnji fantovski in dekliški uri Majence. Naj- J Vsa ________j___•» i__i*______i :i. A ir?,» TJ*» n rii lila trii iriirnrk» ie ‘ei iiucuiiiia. eu prvi leiusiiji i*uuajvsivi —— --^ ~ #v Pedsia X86 Pruine pozdravil lanski predsednik Aldo Bandi, blagajničarka je [čijen,.V , bdošnje finančno stanje, nato pa so volili novega predsednika za >bn0 yj Med branjem in štetjem glasov je v dvorani vladala napetost, po-Ij „ ed kandidati za predsedniško mesto. Po četrturnem čakanju smo zye-i°Ia !L1Ine: letos bo Majenci predsedoval Robi Slavec, 1 Učink--'^°V prv‘ sovor je bil, moramo priznati, zel ovit. četrturnem čakanju smo zve-vsem nam znan kot priznati, zelo kratek, a jedrnat (dam) radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kana! 10.00 Le avventure dl Ciuffettino 5. del 11.00 II mercato del sabato: Potrošiti malo, investirati dobro in zaslužiti - 1. del 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 II mercato del sabato: - 2. del 12.30 Chekc-up - oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Prisma 14.30 - 18.15 Športna sobota 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 18.15 Izžrebanje loterije 18.20 Nabožna oddaja 18.50 Polčas košarkarske tekme A-l lige 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 II tastomatto - 7. nadalj. 21.40 Dnevnik 21.50 Posebnosti Dnevnika 1 22.40 Bernstein-Beethoven - koncert 00.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Dnevi Evrope 10.30 Napoved programov za prihodnje dni 10.45 La moglie ideale - TV priredba 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 Zdravnikovi Nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Šola in vzgoja: Odprta šole 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 F. Rudolf: Čarovna vrtavka 1. del 8.20 P. Strover: - 8.35 A. Ingolič: Udarna brigada 8.50 Pepelka na obisku 9.20 Prva ljubezen - dok. film 9.50 Miti in legende 10.05 Otroška televizija: Plava odd. 10.35 MPZ Zagorje 84 - prva oddaja 11.05 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic - 2. del 11.30 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Na pragu spomina 12.10 in 15.35 Poročila 15.40 Plavač in Vratko mladinski film 17.00 PJ v košarki: Partizan - Bosna 18.30 Boj za obstanek: Peščena pregrada - dok. serija 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Proslava ob 50-letnici Planice 20.55 Zrcalo tedna 21.15 Pigmalion - angleški film CANALE 5 8.30 Maude - TV film 9.00 Marisa la civetta - film 10.50 Nonsolomoda 11.50 Campo aperto - kmetijska odd. 12.50 II pranzo è servito - kviz 13.30 Anteprima 14.00 Totò, lascia o raddoppia? - film 16.00 Tarzan - TV film 17.00 Jonathan dimensione avventura 18.00 Record - oddaja 6 športu 19.30 Zig zag - kviz 20.30 Risatissima varietejski program 22.30 Dallas - TV film 24.00 Duello nel Pacifico - film RETEQUATTRO 8.30 Papà, caro papà - TV film 8.50 Brillante - TV novela 9.40 Amici per la pelle - TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV - film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Caccia al 13 14.15 Brillante - TV novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorellino risanka 15.30 L’uccellino azzurro - risanka 16.10 Mike Hammer investigatore privato - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - tekmovanje 20.30 L’uomo dai sette capestri - film 22.40 Tenafly - TV film 00.10 12 metri d’amore - film 1.50 Hawaii, Squadra Cinque Zero TV film ITALIA 1 8.30 La donna bionica - TV film 9.30 Sorelle in armi - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Šport 16.00 Bim Bum Barn TELEVIZIJA 14.40 La croce di Lojena - film 16.10 Sereno variabile - 1. del 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Sereno variabile - 2. del 17.50 »N« 10 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Maigret e il caso Saint-Fiacre film 22.10 Dnevnik 2 - Vesti 22.20 Invito al: Cristoforo Colombo precfpremiera 23.00 Boks: Aaron Pryor - Gary Hinton 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Šola in vzgoja: Le vie del Medio Evo - 5. in zadnji del 15.00 Šola in vzgoja: Otroštvo v mestu - 2. oddaja 15.30 II poUice 16.00 Loano: plavanje 16.30 Rugby 17.30 Alibi sotto la neve - film 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo - l’avventura e la scoperta 20.15 Napoved programov za prihodnje dni 20.30 Festival internazionale del cinema ’85 - prenos iz Berlina 21.30 Dnevnik 3 22.05 Theodor Chindler: Storia di una famiglia tedesca dal 1912 al 1918 2. del 23.05 Jazz club Koncert Kvarteta Fassi-Ottini Zagreb 8.50 TV v šoli 15.45 Kritična točka 16.15 Narodna glasba 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 PJ v košarki: Partizan - Bosna 18.30 Turistični panoptikum 19.30 Dnevnik 20.00 Tajni agent Flint - film 21.45 Dnevnik 22.00 Za konec tedna Koper 14.15 TV novice 16.00 Non Stop - variete 17.00 Košarka: jugoslovansko prvenstvo med odmorom: TV novice 18.30 Manjšine, bogastvo Evrope 19.00 TV film 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Helzacomic 20.25 Atletika: evropsko prvenstvo 22.00 Vse danes 22.10 Pogled v svet 22.50 Zdravnik in pacient medicinska oddaja 17.45 Musica è 18.45 Cassie and Company - TV film 19.50 L’incantevole Creamy - risanke 20.30 Supercar - TV film 21.30 Automan - TV film 22.30 II principe delle stelle - TV film 23.30 Športna oddaja 00.30 Deejay Television Video Music Non Stop TELEPADOVA 13.00 Diego al cento per cento TV film 14.00 La grande lotteria - TV film 15.00 Lacrime di gioia - TV film 15.30 Risanke 19.20 Illusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 La prima notte del dottor Danieli, industriale col complesso del giocattolo - film 23.30 Film TRIVENETA 9.00 Star Trek - risanke 9.30 Get Smart - TV film 10.00 Film 11.30 Q.P. Coupon 14.00 T.H.E. Cat - TV film 14.30 Le spie - TV film 15.30 Squadra speciale anticrimine 16.00 Filmski spored 16.30 Get Smart - TV film 17.00 Razstava preprog 20.30 F.B.I. contro i gangsters - film 22.30 Primo mercato TELEFRIULI 14.20 Šport: nogomet 16.00 Superclassifica show 16.50 Good Phink - risanke 17.15 Don Chouck - fIvanke 17.30 Da qui aH’etemità - TV roman 18.30 Zdravstvena oddaja 19.30 Oddaja o obrtništvu 20.00 Zelena dežela 20.30 Aria di Parigi - film 22.15 šport: smučanje 22.45 Nočne vesti 23.05 Ulisse - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnoza-bavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 -13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert RAI iz Turina; 11.50 Beležka; 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ bTe« - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10- 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Z Gershwinom od popevke do opere; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Naša šolska obzorja; 16.30 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Mladi izvajalci: Trobilna kvinteta glasbonih šol v Žalcu in Piranu; 18.00 Dramska vetrovnica: Milan Jesih: »Brucka ali obdobje prilagajanja«. Radijska igra. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica Ufi.l MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nano« 88,6 MHz. Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji sarvis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbono jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Doppio binario; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba ix> željah; 12.45 Pike na i; Popoldanski spored: Popevka tedna; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni week-end; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Ploščo; 18.00 Bili so znani; 18.32 Made in YU; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 7.15 Tukaj govori Jug; 9.00 Week-end; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena oddaja z Omello Vanoni; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Beatrice Cenci - 9. nadaljevanje; 13.25 Master; 13.56 Turistične informacije; 14.27 Maurice Chevalier »II ragazzo di Parigi« - 7. epizoda; 15.03 Varietejski spored; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Musicalmente volley; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Ci siamo anche noi; 20.00 Black-out; 20.40 Lo spettatore assurdo; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj: Suso Cecchi d’Amico; 22.27 Radijski oder: Stendhal; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.15, 19.30 Poročila; 6.00 Kino pripoveduje; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.10 Napoved programov; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Spaziolibero: programi pristopanja; 9.32 I verdi giardini della memoria; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playng Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 15.00 La strada delle padelle di latta; 15.50 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Radijski oder: II cuore in mano - dve dejanji; 18.55 Glasba za vse okuse; 19.50 Eri forte papà; 21.00 Ljudska simfonična sezona 84-85 ; 22.50 Eri forte papà. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.25 Lahka glasba; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 18.00 škatlica z godbo; 19.35 Za naše najmlajše; 20.00 Slovencem po svetu: Domovina je ena. Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05- 5.00 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE DOSTAJE Prve tovarne pred dvajsetimi leti Lauda in Prost V industrijski coni je danes 35 podjetij Zaposlujejo skupno nad 1300 delavcev Goriška industrijska cona ima dvajset let. Prve tovarne so tu pričeli graditi namreč leta 1964. Danes je na območju med državno cesto št. 55, Sočo ter med štandrežem in So-vodnjami 35 večjih in manjših podjetij, ki zaposlujejo nad 1300 delavcev in uslužbencev. Stvarnost, ki jo ni mogoče zanikati. Dve tretjini od približno 100 hektarjev skupnih površin je danes pozidanih, oziroma že oddanih za gradnjo gospodarskih objektov, oziroma cest in drugih struktur. Prav spričo takega stanja postaja vse bolj aktualno tudi vprašanje zagotovitve novih zemljišč za gradnjo tovarn. To so osnovni podatki iz programskega poročila k proračunu, ki je bilo predstavljeno na nedavni skupščini Konzorcija za goriško industrijsko cono, ustanove, ki je statutarno zadolžena za upravljanje z zemljišči na območju industrijske cone. članice Konzorcija so, kakor znano, občine Gorica in So- vodnje, goriška pokrajina, goriška trgovinska zbornica in Goriška hranilnica. Kljub precejšnjim začetnim težavam, dokaj čudnemu zadržanju nekaterih ustanov članic konzorcija, ki tako stališče ohranjajo še danes, pa je ta ustanova, posebno v zadnjem času dokazala, da je mogoče marsikaj storiti v korist novih gospodarskih pobud. Od petintridesetih tovarn, ki danes obratujejo je precej takih, ki so imela že sedež v gori-ški občini, oziroma v goriški okolici in so se v industrijsko cono le preselila; precej pa je tudi novih, zunanjih pobud. Zanimanje za možnost gradnje gospodarskih objektov na območju goriške industrijske cone pa je prav v zadnjih mesecih spet živahnejše. Tudi o tem je tekla beseda na nedavni skupščini, pa o tem, da je bil pred kratkim sprejet sklep o po-veritvi naloga za izdelavo študije o možnosti uporabe zemljišč (okrog 20 hektarjev) na desnem bregu Soče. Izbira lokacije za industrijsko cono, v začetku šestdesetih let, res ni bila najboljše. Slovenci smo tej odločitvi nasprotovali, saj je šlo za našo zemljo, last v glavnem naših ljudi iz Štandreža in Sovodenj, pa tudi za hud udarec takrat še zelo razviti kmetijski dejavnosti, opozorili pa smo tudi na omejene možnosti širitve, oziroma razvoja, saj gre za področje, ki je z vseh strani utesnjeno z različnimi cestnimi in drugimi strukturami. Kasneje so ta prostor izpopolnili še z gradnjo velikih cestnih povezav, mednarodnih tovornih postajališč itd., s tem pa bistveno skrčili razpoložljivost zemljišč namenjenih za industrijo. Lokacija nekaterih novih objektov, žal še danes ni dokončno opredeljena, kar spet zaviralno vpliva na možnost gradnje novih tovam. Še zmeraj je namreč odprto vprašanje trase zahodne obvoznice, oziroma povezovalne ceste med ločniškim mostom in industrijsko cono. O tem se razpravlja že nekaj let, ne da bi bile sprejete take ali drugačne odločitve. Ne gre pa ob tem pozabiti, da je zaradi tega neuporabnih (v smislu, da jih ni mogoče oddati interesentom) okrog 10 hektarjev zemljišč. Pomisleki o čudnem zadržanju nekaterih članic konzorcija so upravičeni. Tako recimo po enem letu, odkar je bila predlagana sprememba statuta, je spremembo odobrila le ena od članic, nerešeno je nadalje vprašanje pokritja deficita za obdobje 1977-1983, kar še morajo storiti nekatere od članic. Konzorcij je v lanskem letu prvič zaključil poslovanje brez izgube, kar so posebej podčrtali na nedavni skupščini, ki je odobrila tudi obračun ter proračun za tekoče leto. Zupan Scarano obljubil sestanek s člani konzulte za slovenska vprašanja Minister De Michelis danes v Gorici Minister za delo Gianni De Michelis bo danes, ob 17. uri sklenil celodnevni posvet socialistične stranke o gospodarski problematiki goriške pokrajine. Posvet bo v Kulturnem domu v Ulici Brass. Dopoldne bo posvet notranjega značaja, posvečen v glavnem notranji problematiki socialistične stranke. Popoldne pa bo uvodno poročilo imel pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig. Sledili bodo razni posegi, zaključil pa bo De Michelis. Tat v stanovanju Policijska obhodnica je v četrtek, nekaj po 21. uri, aretirala 51-letnega jugoslovanskega državljana Petra Miloševiča iz Bora, ki so ga zalotili pri kraji v stanovanju. Miloševič je v odsotnosti stanovalcev vlomil v hišo družine/ Massi, na Solkanskem polju, Ul. dell’angolo 9. V notranjost je vdrl skozi majhno okno na zadnji strani hiše. Podvig pa mu je spodletel. Kmalu zatem se je namreč vrnila Cristina Massi skupaj z zaročencem, ki je kaj kmalu ugotovila, da je v hiši nepovabljen gost. Medtem ko je po telefonu poklicala policijo, je zaročenec odhitel v prvo nadstropje, kjer je zalotil Miloševiča ter ga zadržal do prihoda policije. Včeraj zjutraj so Miloševiču že sodili in ga obsodili na 8 mesecev zapora. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. Goriški občinski odbor se bo v kratkem sestal z mestno konzulto za slovenska vprašanja. Ta namreč zahteva srečanje z županom in odborom in hoče vedeti zakaj ni občina cd leta 1983 odgovorila na vrsto predlogov, ki jih je konzulta dala občinski upravi. To je dejal župan Scarano na četrtkovi seji občinskega sveta v odgovor komunističnemu svetovalcu Lamberti ju, ki mu je postavil tozadevno vprašanje. Konzulta je namreč poslala županu ter načelnikom skupin zahtevo po takem sestanku. Župan je sicer odgovoril tudi, da je občinska uprava marsikaj tistega kar je bilo v pismu iz leta 1983 uresničila in da je njena primarna skrb posvečena vprašanju šolskih stavb. To bodo upoštevali v proračunu občine za letošnje leto, saj bodo vanj dali postavko za nakup sedanje stavbe v Ulici Alviano ali gradnjo novih stavb za potrebe slovenskih srednjih šol. Denar naj bi dobili od dežele ali države s posebnim finansiranjem. Še nekaj zanimivega je povedal župan odgovarjajoč svetovalki Pirello-vi, ki je hotela vedeti zakaj se ni odzval vabilu predsednika pokrajine Cumpete na kosilo z delegacijo senatorjev, ki se je v Gorici soočila s slovensko problematiko, medtem ko je bil prefekt Pierangeli prisoten na tem kosilu. Scarano je dejal, da bi bila morala komisija izvedeti tudi za uradno mnenje občinske uprave, ne le pokrajinske. Zaradi tega ni šel na to kosilo. Na vprašanje nekaterih svetovalcev, ki so hoteli vedeti, če bo šel na petkovo (včerajšnjo, op. ur.) manifestacijo odbora za obrambo italijanskega značaja Gorice, pa je Scarano dejal, da si je ta dan izbral kot dopust v hribih in da ga ne bo v Gorici. Petkova seja je bila sicer delovnega značaja. Svetovalci so z večino glasov (komunisti in liberalci proti, socialisti vzdržani) odobrili predlog, da se državnemu inšpektoratu za motorizacijo odstopi 18.000 kv. metrov že asfaltiranega zemljišča na desni vstopni strani obmejnega postajališča. Inšpektorat bi tam zgradil poslovno stavbo, tam bi potem imeli tudi vse tehnične preglede vozil. Prostor je sedaj neizkoriščen, ker so obmejno postajo slabo načrtali. Nekateri svetovalci so imeli v zvezi s tem pomisleke, predlog pa je vseeno prodrl. Odobren je bil tudi regulacijski načrt za trgovino. Tega se menja o-bičajno vsakih nekaj let. Ni velikih sprememb v primerjavi s prejšnjim. Poročal je odbornik Paulin, z njim tudi strokovnjak, ki je izedal načrt Odobrili so tudi načrte za nekate ra javna dela ter posojila za njihovo izvedbo. Odobren je bil tudi pravilnik za odnašanje smeti in greznično kanalizacijo. V marcu se bo občinski svet večkrat sestal. Odobriti morajo letošnji proračun. Mandatna doba zapade občinskemu svetu 28. marca letos. Na Radiu Ljubljana tedenski pregledi zamejskega tiska Radio Ljubljana je na svojem drugem programu, v sklopu zelo razširjene in znane oddaje Val 202, začel objavljati redne tedenske preglede slovenskega tiska v Italiji. Pregled povsema najvažnejše članke in druge stvaritve javnih občil, to je časnikov ali periodičnih sil, ki izhajajo v Trstu, Gorici, Čedadu in v Kanalski dolini. Pregled slovenskega tiska v Italiji, je na sporedu vsak ponedeljek ob, 8.40 uri in ga pripravlja časnikar Marjan Drobež. V Novi Gorici v pripravi dokument o avtocestnih povezavah z Italijo Govor tudi o uveljavljanju pokojnin Delegati Občinske skupščine so na dveh sejah v sredo in četrtek obravnavali tudi mednarodno sodelovanje te obmejne občine, {Hi čemer je za izhodišče rabilo poročilo občinske komisije za stike z zamejstvom. Ta slednji dokument in razprava sta razčlenila zlasti vprašanja, ki so v tem obdobju najbolj aktualna za novogoriško občino ter spričo svojih razsežnosti tudi za sosednje kraje v Italiji. Delegati (občinski svetovalci) so tako opozarjali na naraščajočo aktualnost cestnih povezav bodisi z Italijo, kot tudi v notranjost Slovenije in Jugoslavije. Poročilo občinske komisije za stike z zamejstvom o tem ugotavlja, »da bodo mednarodni mejni prehod v Vrtojbi in vrsta infrastruktur, ka tere sta zgradili in jih še dopolnjujeta Jugoslavija in Italija, ostali neizkoriščeni, če čimprej ne bo zgrajen avtocestni odsek med Vrtojbo in Razdrtim. Italijanska stran namreč opozarja, da so pri njih že skoraj v celoti zgrajeni vsi objekti terminala in prometna infrastruktura, vendar teh velikih vlaganj ni mogo če izkoristiti, ker na jugoslovanskem območju niso izpolnjeni pogoji za odvijanje prometa, kot je bilo načrtovano. Gre za izpolnjevanje Osimskih sporazumov. Mimo tega ne gre pozabiti, da je severnoprimorska regija prometno najslabše povezana z Ljubljano, pri čemer opozarjamo, da je bil že pred leti sprejet zakon o avtocestni povezavi Nova Gorica -Šentilj. Prihodnji razvoj gospodarskega sodelovanja na goriškem ob močju jugoslovansko-italijanske meje je zagotovo v veliki meri odvisen od naše pripravljenosti za zgraditev prometnih infrastruktur. Delegati so v razpravi menili, da bi morali odločneje pojasniti javnosti in organom na ravni Slovenije in Jugoslavije, zakaj je gradnja omenjenega avtocestnega odseka tako nujna in potrebna. Iz Nove Gorice namreč ni celovitega odgovora na polemike, ki se o avtocestnih povezavah z Italijo, določenih v Osimski pogodbi, občasno pojavljajo drugod na Primorskem. O tem so govorili predsednik Komisije za stike z zamejstvom Rajko Korenč in Franc Beltram, ter predsednik Občinske skupščine Danilo Bašin. Dejal je, da se nadaljuje izdelava dokumentacije za avtocestni odsek Vrtojba - Razdrto, pri čemer sodeluje tudi Repu-bhška cestna skupnost Slovenije. Predsednik Bašin je menil, da ni primerno in koristno sodelovati v polemikah o tem, katero traso avtoceste naj bi prej zgradili (tisto iz Nove Gorice proti Razdrtemu ali po vezavo s Sežano in Koprom), marveč je treba nastopati z argumenti. Sporočil je, da strokovne službe v Novi Gorici, ob sodelovanju služb iz ajdovske, tolminske in idrijske ob- čine, pripravljajo celovito informa cijo o avtocestni povezavi. Predstavili jo bodo Občinski skupščini v Novi Gorici in drugod na Goriškem, in prek novinarjev tudi slovenski in jugoslovanski javnosti. Vsi trije zbori Občinske skupščine so ob obravnavi mednarodnega sodelovanja z raznimi območji v Ita liji, sprejeli tudi zahtevo za odgovornost pristojne službe ali organa Slovenije glede znanih pojavov pri uveljavljanju pravice posameznih občanov do dela pokojnine, ki jim pripada v Italiji, skladno s konvencijo, ki sta jo podpisali sosednji državi. Delegati iz novogoriške občine bodo na zasedanju Skupščine Slovenije zahtevali pojasnila o tem, zakaj jugoslovanski upravičenci niso bili pravočasno, torej takoj po sklenitvi konvencije pred mnogimi leti, obveščeni o svojih pravicah in o postopku, ki ga naj opravijo. Iz Nove Gorice zahtevajo politično odgovornost službe ali organa na ravni Slovenije, ki je v bistvu povzročil zmedo in množična potovanja upravičencev v Italijo, kjer se zatekajo po pomoč in razna nasvete k različnim ustanovam in posameznikom, kar povzroča tudi zgražanja in politično škodo. Gabrijel Leban je ob tem opozoril, da so krivci v Sloveniji, ne pa da jih iščejo v poročanju raznih časopisov in radijskih postaj v Italiji. MARJAN DROBEŽ Pred končnim zaprtjem Laminati Lisert V tržaški tovarni Laminati Lisert je proizvodnja ustavljena že od lanskega julija, zdaj pa je prišla iz Rima novica, da podjetje pravzaprav dokončno zapirajo. Ministrstvo za industrijo je namreč dalo pozitivno mnenje za izplačilo posebne premije (iz sklada Evropske gospodarske skupnosti) za zmanjševanje proizvodnje jekla. Lastniku — koncernu Domegliara — bodo predvidoma izplačali nad 6 milijard lir. Kakšna bo usoda podjetja v prihodnje? Proizvodnjo naj bi preusmerili na drugo področje, čeprav o tem za enkrat ni točnih vesti. Delavci, ki so že v četrtek protestirali v Trstu, so včeraj priredili tudi manifestacijo po tržiških ulicah z zborovanjem na trgu Republike, kjer je govoril član vodstva sindikata kovinarjev Valenta. Perspektive niso rožnate: že jutri namreč preneha veljati ukrep dopolnilne blagajne. Delavci so namreč uživali podporo iz solidarnostnega sklada, od sredine lanskega leta, ko je prenehala proizvodnja darovi in prispevki Goriškemu Zelenemu križu so prispevali; Ljudmila Gorišček 10 tisoč lir, v spomin na Rina Ussaia Bruna Olivieri 20 tisoč lir, v isti namen Nice in Bruno Zanello 20 tisoč lir, v spomin na Androo Olivieri Nice in Bruno Zanello 20.000 lir v spomin na Alido Maniacco družina Adriano in Dario Bevilacqua 50 tisoč lir, v spomin na Luigija Co-lauttija Flora Colautti 10.000 lir, N.N. 100.000 lir, v spomin na Olevenza Francoschinisa šolski kolegi 50.000 lir, Biagio Lovisutti 20.000 lir. jutri v Gorici Goriškim ljubiteljem športa se P°' nuja dokaj zanimiva nedelja. PoleQ številnih športnih prireditev, ki se vrstijo np raznih igriščih in v telo' vadnicah, bosta Gorico obiskala Pr’' znana pilota formule ena Niki LaU' da, trenutni svetovni prvak, in «F’ gov klubski tovariš Alain Prost. P°' hudo je omogočil sponsor McLarnA Massimo Zanetti, ki je istočasno sponsor goričkega košarkarskega drn-goligaša Segafreda. Spored obiska dveh avtomobilskih asov je dokaj pester. Potem ko bosta pristala z osebnim Laudovim le' talom v Ronkah, se bosta popeljal11 po mestnih ulicah v starem fordn-Z njima bodo seveda tudi vsi košarkarji Segafreda. Okoli 11.30 bo v grajski restavraciji tiskovna konferenca, kjer bo Zanetti obrazložn svoje namene, kot sponsor, v f°r' muli 1 in košarki. Kasneje pa bosta Lauda in Prost prisotna na tekmi Segafreda - Ma; ster Valentino, kjer bo avstrijski Pl' lot, namesto sodnika, dal uraden začetek srečanju. 20 let pobratenja Gorice s Celovcem Goriški župan Scarano in predsednik turistične ustanove Moise sta včeraj novinarjem orisala prograh1 proslav ob dvajsetletnici pobratenja Gorice s Celovcem. 19. maja bo deset avtobusov Goričanov šlo v lovec, 9. junija pa bo posebni vlak pripeljal po Soški dolini 500 Celovca; nov v Gorico. Podrobneje bomo o tel prireditvi poročali jutri. V avditoriju nastop »Tria Scaligera« V okviru nedeljskih koncertov v avditoriju, ki jih z uspehom priprav.' Ija kulturno društvo »Rodolfo Lip' zer«, bo jutri, 3. marca, nastopil »Trio Scaligero«, ki ga sestavljajo Roberto Muttoni (violina), Luisella Ghirello (violončelo) ter Laura Cattaneo (klavir). Skupina, ki je dobro znana v italijanskih glasbenih krogih, bo Pred' vajala skladbe Haydna, Brucha P Beethovna. Zadnja prireditev v okviru nedeljskih koncertov bo 24. marca z nastopom brazilskega klavirskega mojstra Fabia Luža, dobitnika Debussyjeve nagrade v Parizu. ________razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini včeraj odprli razstavo slik in risD Azada Karima in Hamida Tahira-Odprta bo do 17. marca. Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi v soboto 9. marca družabnost v Domu Andreja Budala v počastitev dneva žena. Vpisuje' tajnica Marta in odborniki. Osemintrideseti občni zbor Slove11 skega planinskega društva bo v s0-boto, 23. marca, ob 20.30 v mali dv0" rani Kulturnega doma v Gorici. prireditve V občinskem gledališču v Krmd?u bodo danes in jutri vrteli film wood. Predstave; danes ob, 19. in ^ ' uri, jutri ob 15.00, 17.30 in 19.00. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Uno scandalo bene« VITTORIA 17.30-22.00 »Calde, bell£ sexy, scatenate«. Prepovedan mklcU ni pod 18. letom. r, CORSO 18.00-22.00 »Lui è peggio me«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Bertold0 Bertoldino e caccaseno« ii COMUNALE 18.00—22.00 »OrW®1* 1984«. razna obvestila. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIčF San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, 16 ' 73328. POGREBI , Danes v Gorici: Ines Justulin j folcito iz splošne bolnišnice na gl0, no pokopališče; ob 13.00 Paolina B tisti iz splošne bolnišnice v ce[.^e v Podturnu in na glavno pokopal1® Podturn. Magdi Devetak, vaditeljici dek^ škega pevskega zbora Danica, J |ja kajo ob smrti očeta Jožefa Ferff iskreno sožalje člani KD Dani® ’ Gospodarske zadruge Vrh in Sekt' VZPI - ANPI. Pred desetimi leti, ob odkritju spomenika padlim, obnovljen zbor Vsestranska prizadevnost pevcev zbora Andrej Paglavec ^JVIARKO WALTRITSCII V začetku, leta 1975, torej pred dopami desetimi leti, so bdi številni odgorci tako slovenske kot italijan-ske narodnosti zelo angažirani z gradijo spomenika padlim v narodnoosvo-“°dilni borbi. Nabirali so prostovoljne P^spevke, imeli precej opravka z go-lsko občinsko upravo, ki je obljubila, ?a bo urtdila prostor okrog spomenika J1 dala v ta namen tudi denar. Naj-ec dela pa so imeli na samem grad-la9u spomenika, za kar so porabili enko časa. Podgora je bila takrat f°besedno na nogah. To je bilo tudi ^umljivo, saj so se s tem spomeni-°tn hoteli oddolžiti kar 52 njihovim °vaščanom, ki so v času protifašistična boja žrtvovali njihova življe-Ja. Ni je bilo družine v Podgori, ki e bi bila imela svojca med padli-, *■ Vas bhzu tovarne, kjer je bila t rba proti fašizmu nekaj čisto na-avnqga, vas s slovenskim prebival-. vom, ki je imela svetle tradicije v Jih za narodno osveščanje, vas kjer fašisti surovo napadli Lojzeta Bra-2a, ki je tam učil slovensko petje, £ .P^ogla biti drugačna. Zaradi tega dl taka takratna zavzetost pri grad-spomenika. da kučini pa so se dobro zavedah, p bo treba na otvoritveni svečanosti ^videni na jesen, imeti tudi do-" djni kulturni program. Brez domači-sqV Vsekakor ne bi šlo. Zaradi tega jj. se prizadevni Podgorci pričeli tu-na to pripravljati. Ker smo Slovenci jod, ki rad prepeva, je bilo čisto pgicno, da bi ustanovili pevski zt>or. "Naprav naj bi šlo za nekako ob-slri 1v’ sai 50 Podgorci od nekdaj veli kot dobri pevci. Nekega veče-a v aprilu 1975 so se številni bivši ^•TnaJn^tali ^*rku i11 fan1 fudi Pevci hov ustanovili pevski zbor. Nji-sto namen Je bil pripraviti se za na-1 P na otvoritvi spomenika. Morda je vit ,*abraf mislil, da se bodo pripra-vlad Za enkratni nastop. Pa je prei-dal ' a P^afna misel in zbor je na-des*tVa^ z delom ter praznuje letos ef let nepretrganega delovanja. j^j e.Vovodjo so kaj kmalu našh v ku Cighču, podgorskemu roja- Pos/00, ^ ^am °d vsega začetka zapi v knjigami in postal tudi njen .ki se je bil leta 1947 izsehl v Novo fod J I" O TTOr\./-Cr\ r-F f* Rektor. Od mladih Itd, ga je vesehlo vo^.v Novi Gorici je postal tudi pe-«d.ja. Zato je bilo zanje čisto ra-rjigjj .v°’ da bi ga povabili ponovno Prirn ^ vse®a začetka so dobih tudi Učit f-en Prostor za vaje. Upokojena n6 ] Jlca Milka Klančič, zelo znana dšk6-^ Podg°ri marveč na vsem Go- hči nekdanjega podgorskega ^koj'h ^ntona Klančiča, jim ga je liki°{.dala na razpolago — — ----, njeni ver Žuno bi ji Podgorci pravijo »Pri ^uvib«. Tu so pričeli z vajami. 19^2 fvoritvi spomenika 29. septembra stgr s° želi vehk uspeh z njihovim na-Uo j ' Bili so seveda zelo zadovoljni, štor® 2aradi njihovega uspešnega na-čajjp9, marveč zaradi uspeha vse sve-pMsi Moritve. Takrat je v Podgoro Vgs ? 2el° vehko ljudi. Poplačan je bfl peVsj”rud, ki so ga vložiti ne le v spojk6 ,Vaie. marveč tudi v gradnjo Ve£et>eruka, saj so vse poletje bili en grariK--na vajah, drugi večer pa na ^UDlscu spomemika. reif,5836!.6 so menjali prostor v kate-kp6]-s° 'meli vaje. Nekaj časa so te lJljCj „v Prostoru Saverija Rožiča v Uih bottomonte, potem pa so se vr-Pjiho bišo »Pri Županovih«, kjcir so Po pp Prostor tudi uredih in primer-ske femili, tudi s pomočjo Sloven-fjihni °SVetne zveze. v katero se je Ppi^ » zbor vključil. Ustanovili so Pio jj®0 Prosvetno društvo. Dali so Pargri ?■ Odreja Paglavca, domačega obči^ 111 protifašista, ki je bil v dva- ®Vef°valec podgorske občine hjepa Js^bh letih, dokler ni bila uki-ski sv P>clnska avtonomija, ter občin-8' svpt °Valec v gariški občini po dru-voljeri 0vnj. vojni. Paglavec je bil iz-Usrpg .na hsti napredno in levičarsko ve* Jei¥ Demokratične fronte Slo-skoprri' P recej je delal tudi na Ijud-tudi p^^fPun1 področju. Zato je bilo Po un av> da so društvo poimenovali VeUska ' Društvo se je včlanilo v Slo-Prisjx,v Prosvetno zvezo. Ta je tudi oblek , a denar za nakup enotnih So pas).a Pevski zbor. V novih krojih Poje ipPPm prvič na reviji Primorska f^mor^-1977- še prej pa 80 Peli na Mirn, ki poje, in sicer leta 1976 v j>r • bil za vaje »Pri Županovih« je Polej-j Z(“lo primeren, pa čeprav ga Piki st„, f° uporabljah, ker so last-Skavbo hneh takrat osmico. Pred riščei kje Pamreč lepo in vehko dvo-’ n Je za tak posel zelo prime- ren. Pa 0 «mrh učiteljice Klančiče ve koralj n Pričele težave in tako so Vartp8^ 0Pustiti. Sedaj ponov-J°, (]a ^°,Pri Rožičevih. Jasno pa S^t'- Ni ° -b’ojoj0 primernejši pro-m°č namreč vaditi v sobi, Podgorski pevci zbora Andrej Paglavec v drugi polovici sedemdesetih let pred spomenikom padlim v NOB. Na sliki so Renato Kodermac, Walter Hvalič, Bruno Rustja, Marijan Cigliò, Ivan Bregant, Fiorio Buiatti, Lojze Koren, Mavricij Maligoj, Saverij Rožič, Vanko Delpin, Mirko Delpin, Rino Zatti, Livij Rožič, Alojz Hvalič, Arturo Brešan, Rihard Bizjak, Franko Kodermac, Peter Kodermac, Albin Klavčič, Flavij Terčič, Rudi Černič, Jožef Bensa, Dario Humar, Stanko Kuštrin. Na sliki manjkajo pevci Jožef Spacal, Marij Kocjančič, Odorino Stanta in Berto Bučinel Pevci zbora Andrej Paglavec na reviji Primorska poje v avditoriju v Gorici 3. aprila 1982. S Podgorci so nastopili tudi pevci iz Nove Gorice prostoru, ki je za vaje zbora premajhen, pa čeprav seveda dobrodošel. Svojčas so si prizadevali obnoviti stavbo, ki je takoj po vojni služila za prosvetne potrebe, to je stavbo pri železniškem podvozu, kjer je bila Bregantova dvorana. Takoj po vojni so bih v njej koncerti, gledališki nastopi, predavanja, plesi, zborovanja. Potem pa je bilo v njej skladišče in stavba je razpadla. Prav bi bilo, da ti se zanje v Podgori nekaj uredilo. Potrebovali bi prostor za primerno društveno udejstvovanje. Tako bi lahko pridobili tudi vaško mladino, ki ima danes čisto nove potrebe. Pevski zbor Andrej Paglavec je potom nastopal vsepovsod. Na vseh revijah Primorska poje-, večkrat na go-riških Cecilijankah, na vseslovenski reviji pevskih zborov v Št. Vidu pri Stični. Peli so v Domu upokojencev v Ločniku, na šagri v Mošu, marsikje drugje na Goriškem in Tržaškem, v Kulturnem domu v Trstu in v Gorici (tu so peli zadnjič novembra lani), na slavnosti podelitve priznanj OF go-riškim aktivistom. Takrat smo jih pomotoma izpustih iz našega poročila. (Napako sedaj popravljamo). Peli so na praznikih žena. Peli so na radiu. V živem spominu jim je nastop v razstavni dvorani goriškega avditorija, kjer je pred nekaj leti razstavljal svoje slike svetovno znani fotografski mojster Petor Kociančič, rodom iz Podgore, sicer živeč v Ljubljani. Peli pa so seveda tudi čez mejo, v Žireh, v Novi Gorici, na Lokvah, na raznih proslavah in svečanostih, na odkritju spominskega obeležja podgorskemu rojaku heroju Zmagu Pelpinu. Že pred leti so izbrali tudi nekaj novega v njihovem pevskem delovanju. Ker je Marijan Ciglič istočasno vodil v Novi Gorici moški zbor Soča, so pevovodja ter podgorski in novogoriški peivci prišli do zamisli, da bi lahko tudi skupno nastopali. To prihaja do izraza večkrat, še zlasti ob raznih proslavah. Nastopajo z o-bema naslovoma. Zbora se izpopolnjujeta na marsikaterem koncertu. Deseto obletnico delovanja nameravajo praznovati tako, da bodo pripravili celovečerni koncert. Imeli ga bodo v Kulturnem domu v Gorici. Takrat bodo podelili pevcem tudi Gallusove značke, saj nekateri pojejo v zboru že od vsega začetka, t.j. deset let. Nekateri pa so aktivni v zborih že več let, nekateri celo 40 let. Marsikdo med starejšimi pevci se spominja petja v vaškem cerkvenem zboru. Večina pa jih je pela v zboru prosvetnega društva Podgora, ki je nastalo po osvoboditvi v letu 1945. Takrat je zbor vodil Ivan Brajdot, ki je lerta 1947 odšel v Novo Gorico, Takratni, tudi mešani zbor, je prevzel Dori Klavčič, ki ga je vodil do leta 1951. Nastal je nov zbor, z naslovom Soški fantje, ki ga je vodil Ivan Bolčina, tja do srede petdesetih let. Potem pa je pevska dejavnost v Podgori zamrla, če izvzamemo petje v cerkvi. Pred desetimi leti pa se je zbor obnovil. Povedati pa je treba, da so nekateri pevci nadaljevali s petjem občasno v kakem drugem zboru. Še zlasti so bili Podgorci aktivni na planinskih plesih in izletih. Podgorsko prosvetno društvo Andrej Paglavec si je v vseh teh letih zelo prizadevalo ohranjevati našo pesem v tem kraju, ki je narodnostno mešan. V zboru imajo tudi nekaj ita- lijansko-furlanskih pevcev. V vasi ni narodnostnega trenja. Sodelujejo z rajonskim svetom, s krajevno sekcijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije. V vas so prišli na razne poletne prireditve, pri katerih pripravi so tudi oni sodelovah, pevski zbori iz raznih krajev, godbe na pihala itd. Vsako leto, spomladi in na jesen, so prisotni na svečanosti pred spomenikom padlim. Pravzaprav so med tistimi, ki skrbijo, da je spomenik z okohco vedno očiščen. Dandanes je v zboru triindvajset pevcev. Pridruži se jim deset pevcev iz Nove Gorice, ki jim gre vsa čast za tako sodelovanje. Kot je bilo že omenjeno pa večkrat nastopajo v o-kviru zbora Soča na jugoslovanski strani moje. Tako sodelovanje je vredno vse hvale. Žal je med pevci premalo mladih. Svojčas so sodelovah, potem pa so skoro vsi odpadh. Mlade pritegujejo nove oblike izživljanja, tudi glasbenega in pevskega. Ne smemo tu pozabiti nekaterih solistov. Renato Kodermac, danes že umrli, je sodeloval v zboru že od vsega začetka. Spomniti se je treba nanj, ker je na vaje redno prihajal iz Trsta, kamor se je bil svojčas preselil iz rojstne Podgore. Pa še dva sohsta moramo omeniti: Iva Ambrožiča in Bruna Rustjo, ki- vestno sodelujeta v zb,oru že precej časa. še marsikaj bi morah napisati o podgorskih pevcih. Najprej še to, da so vsakokrt ko so imeli težave s prostorom za vaje, dobih na stežaj odprta vrata pri kmetu Levpuščku, pa čeprav je ta imel v hiši osmico. Potem pa tudi to, da so najbrž edini zbor, katerega pevci imajo lepe karikature. Eden med njimi, Vanko Delphi, jih namreč upodobi na svojstven način, tako kot je prav. Ko so imeli sedež »Pri Županovih« so te vehke karikature krasile stene društvene sobe. Nekatere smo v našem hstu svojčas že objavili. Najbrž bi bilo prav, da bi Vanko Delpin te karikature pevcev razstavil v goriškem Kulturnem domu takrat, ko bodo imeli jubilejni koncert. Seveda si vsi žehmo, da bi zbor nadaljeval z delom. Da bi se po proslavi desetletnega delovanja lotih vaj in nastopov še z večjim elanom. Najbrž tudi ob večjem razumevanju vseh tistih, ki jim je in jim mora biti pri srcu ohranitev slovenske narodnostne skupnosti v Podgori tor razvoj naše kulturne identitete. Prireditev bo v priredbi ZSKD 10. marca Na reviji v goriškem Kulturnem domu bodo nastopile štiri zamejske godbe bo marca posvečen v glavnem reviji Primorska poje. Tudi letos bosta na Goriškem dva večera. Po uspehu iz lanskega leta so prireditelji tudi tokrat izbrali Tržič, kjer se bodo zbori z obeh strani meje predstavili v so boto, 16. marca, v občinskem gledališču. Večer bo ZSKD pripravila skupaj z Večnamenskim kulturnim središčem iz ROnk. Ljubitelji petja z Goriškega bodo prišli na svoj račun v soboto, 30. marca, v avditoriju, kjer bo na sporedu že tradicionalna pevska revija. Pevska tematika bo prisotna tudi zadnjo nedeljo aprila, ko se bodo v Kulturnem domu zbrali naši najmlajši pevci na prireditvi »Pesem pomladi«. Godba RUDI PAVŠIČ S Prešernovo proslavo v Kulturnem domu je minila prva polovica letošnje sezone pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki se je začela v oktobru s celovečernim nastopom ljubljanske jolklorne skupine »Tine Rožanc«. Čeprav se naslednji meseci nagibajo k poletju, je spored ZSKD bogat in pester. Več je namreč prireditev, ki se bodo zvrstile v Kulturnem domu in drugod. V Okviru te dejavnosti pa bo nekaj večerov posvečenih proslavljanju 40-letnice osvoboditve, po se bo tudi ZSKD vključila v spored, ki ga SKGZ pripravlja ob tem pomembnem jubileju. Naša krovna kulturna organizacija bo v petek, 8. marca, skupaj z goriškim Mladinskim krožkom, pripravila nastop priznanega pantomimika Andre-sa Valdesa, ki je goriškemu občinstvu dobro znan, saj je pred leti že uspešno nastopil v Gorici in na podeželju. Večer z Valdesom bo v Kulturnem domu. Križa pri Trstu Dva dni kasneje, v nedeljo, 10. marca, pa bo v Kulturnem domu prva revija zamejskih godb na pihala. Take revije so bile doslej le v Trstu, tokrat, podobno kot za Prešernovo proslavo, pa je zveza pripravila enotno revijo, ki bo 16. marca tudi v tržaškem Kulturnem domu. Goriškemu občinstvu se bodo v nedeljo ob 17.30 predstavile štiri skupine, in sicer gojenci godbe »Kras« iz Doberdoba (vodi jih Stojan Ristovski), godba »Vesna« iz Križa (Giancarlo Gasser), Godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebč (Rado Škabar) ter Godba na pihala iz Ricmanj (Enio Krizanow-sky). Čeprav bo revija prvič v Gorici, prireditelji si nadejajo, da jo bo go-riško občinstvo z odobravanjem sprejelo tudi zaradi nastopa v zaprti dvorani. Doslej smo namreč bili navajeni poslušati podobne ansamble na odprtem. Izkušnje tržaških revij pa govorijo v prid nastopanja v zaprtem prostoru. Obeta se torej prijeten nedeljski popoldan. Spored prireditev Zveze slovenskih kulturnih društev izleti Društvo goriških upokojencev obvešča vse udeležence avtobusnega izleta v Sežano in Lipico 8. marca letos, da bosta avtobusa odpeljala po naslednjem urniku: Gorica, Travnik, ob 8. uri, Štandrež 8.05, Sovodnje 8.10, Gorica. Drevored 20. septembra (Gostilna Primožič) ob 8. uri, Pevma 8.05 Oslavje 8.10, Števerjan 8.15, Podgora 8 20. Prosimo za točnost. športno društvo Sovodnje obvešča, da prireja 17. marca avtobusni izlet v Planico ob svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih. Prijave sprejemajo Davorin Pehcon, Gianna Marson in Drago Tomšič. Pohitite z vpisom! prireditve V osnovni šoli v Mirnu bo drevi ob 20. uri koncert Mladinskega pevskega zbora Bilje - Orehovlje - Miren ter violinista Alfreda Marcosiga in pianista Huberta Berganta. Zbor bo vodil Andrej Budin. prispevki Namesto cvetja na grob Malke Furlan daruje Vilma Bregant 20 tisoč lir za KD Naš prapor. Namesto cvetja na grob Maria Fer-ligoja darujejo bratranci Juren z Vrha 70 tisoč hr za kulturno in športno središče na Vrhu. Namesto cvetja na grob Malke Furlan vd. Mikluš daruje družina Kocjančič 50.000 lir za KŠD »Naš prapor«. V isti namen darujeta društvu »Naš prapor« Erika in Milko Pavlin 20.000 lir. Isto vsoto darujeta tudi Uršula in Angela Pavlin. V spominu na pokojnega Emila Valentinčiča so prispevali v sklad za nakup novih orgel v Petvmi: Cerkveni pevski zbor 647.000 hr, Marica in Zmaga Bregant 100.000, Jožefa Skok 50.000, Lidija Vehkonja 50.000, Radovan Sfihgoj 50.000, Tonica Sfi-hgoj 50.000, družina Roberto Simčič 25.000, Marija Figel 20.000, g. Marijan Komjanc 50.000, Alma Valentinčič 40.000, Marica Lenardič 50.000, Vida Makuc 10.000, Ivan Figelj 10.000, Pepe Sfiligoj (Oslavje) 10.000, Anica Figai 50.000, Frančiška Drufovka 30 tisoč, Pierina Sošol 50.000, član pevskega zbora 100.000. Goriškemu Zelenemu križu so pri-spevah: v spomin na Eldo Medeotti Angelo Spazzapan 30.000 lir, Giovanni Sfiligoj 15.000 hr, v spomin na Andrea Olivieri Gianluigi Moise 20.000 hr, ob oblQtnici smrti Giuba Pagnos-sina družina Pussi 50.000 hr, Ohviero Stibjl 10.000 hr, v spomin na Francesco Basa vd. Filiputti uslužbenci tiskarne Sociale 42.000 lir, Nevio Se-culin 10.000 hr, v spomin na Ferruc-cia Tabaja goriška sekcija časome-rilcev 150.000 hr, v spomin na Rosario Mazzolini družina Zamolo 20.000 hr, v spomin na prijatelja Danila Jerkiča Eleonora in Giacomo Ferrera 50.000 hr, namesto cvetja na grob Italie Tribusson vd. Vidoni Nerina in Luciano Mosetti 20.000 hr, v spomin na moža Lorenza Penso družina Penso 50.000 hr, ob 3. obletnici smrti Brune Peric - Morsolin sodelavke 150 tisoč hr, družina Giorgini 20.000 hr, N.N. 10.000 lir, N.N. 14.000, v spomin na Maria Loppela sostanovalci 40.000 lir, družina Zavan 3.000 hr, v spomin na Bruna Radinjo družine z Ul. Colobini 10 85.000 hr. Atletika: danes in jutri v Atenah Dvoransko EP Drevi (oh 21.00) v košarkarskem prvenstvu C-l lige Jadran v Padovi za nov par točk ATENE — Danes in jutri bo v A-tenah dvoransko atletsko prvenstvo, na katerem bo kar 413 udeležencev (263 atletov in 147 atletinj). V Atenah bo tako zbrana vsa evropska atletska elita in pričakovati je vrsto odličnih rezultatov, predvsem v skoku v višino in v skoku s palico. V skoku v višino (žal ne bo Zahodnega Nemca Mògenburga) bodo v središču pozornosti Šved Sjb-berg (238 cm) ter Sovjeta Avdejenko (236 cm) in Kotovič (235) in ni izključeno, da bi lahko eden od le-teh tudi preskočil letvico na 240 cm. V skoku s palico pa je pričakovati nov ogorčen boj med svetovnim prvakom. Sovjetom Bubko in Francozom Vigne-ronom. Italijani bodo v Atenah imeli kakovostno zastopstvo. Na kolajne upajo v sprintu s Tillijem, Ullom, Pavonijem in Simionatom, srednjeprogaša Mei in Materazzi nista brez možnosti, kot tudi skakalec v daljino Evangelisti. Od žensk pa je največ pričakovati od Posamaieve. Jugoslovanska odprava v Atenah pa bo takole sestavljena: Saša Kranjc (200 m), Slobodanka Colovič (800 m), Margita Papič (60 m ovire), Aleksandar Popovič (200 m), Slobodan Popovič (800 m), Romeo Živko (3000 m). EP v Atenah bo prenašala tudi italijanska TV, in sicer danes (1. spored) od 14.30 do 16.30, od 17.05 do 18.15 in jutri (2. spored) od 14.30 do 17.55. Italijanu Piantanidi svetovni naslov JASNA — Na včerajšnjem smuku, veljavnem za svetovni mladinski naslov, je zmagal Italijan Giorgio Piantanida pred Zahodnim Nemcem Tauscherom in Avstrijcem Ortliebom ter rojakom Luigi jem Colturijem. Med ženskami pa je zmagala Avstrijka Geislerjeva pred Švicarkama Zurb.rig-gnovo in Bournissovo ter Italijanko Silvano Erlacherjevo. V veleslalomu je Jugoslovanka Katja Lesjah osvojila tretje mesto. Zmagala je Avstrijka Anita Wachter pred Švicarko Heidi Zurbriggon. Drevi bodo jadranovci odigrali eno od ključnih srečanj v letošnjem prvenstvu, čeprav imajo prva štiri moštva že dovolj naskoka nad ostalimi (Jadran ima na primer 6 točk prednosti nad petouvrščeno Fiduizo, sam pa zaseda četrto mesto), bo še zanimivo spremljati prvenstvo do konca in videti, če se bo kaj spremenilo v vrstnem redu štirih prvouvrščenih. Jadran bo na gostovanju v Padovi zasledoval zmago, saj je to edina možnost, da bi se že v soboto povzpel za nekaj mest višje. Pri tem bp važno vlogo nedvomno odigral končni izid tekme v Fidenzi, kjer bosta moči merila domače moštvo in Udine Nord. Ekipa iz Padove se je v začetku lige predstavila kot ena izmed favoritov za napredovanje v višjo ligo, v nadaljevanju tekmovanja pa je Vir-tus nekajkrat nerodno izgubil in zdrknil na 7. mesto razpredelnice. To seveda ne pomeni, da se bodo naši fantje v Padovi lahko sprehajali, saj sodijo domačini še vedno med boljša moštva lige, čeprav nimajo več none-nih realnih ambicij za napredovanje. Virtus Padova je v preteklem kolu doma klonil prvouvrščeni Vicenzi (64:67) in tudi zaradi tega je zelo lahko predvideti, da bodo »plavi« v Padovi naleteli na žilav odpor domačih košarkarjev. Ob vsem tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da sta razmerje moči in učinkovitost napada le na strani Jadrana. Zato tudi pričaku; jemo, da bodo Žagarjevi varovano tudi tokrat ustrezno preskočili sicer neugodno oviro. Srečanje med moštvom Virtus Padova in Jadranom b® drevi v Padovi s pričetkom ob 21™ uri. (Cancia) V V Šahovski turnir ZSSDI: Pertot odličen Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu redni mesečni šahovski brzoturnir, ki ga prireja šahovska komisija ZSŠDI. Turnir je zasluženo osvojil državni prvokategornik Egon Pertot, ki je osvojil vse partije. Na druge® mestu mu z zaostankom treh točk sledi mojster Božidar Filipovič, tretje me sto pa delita Drago Antončič in Dušan Jelinčič. Turnirja se je udeležilo deset šahistov, igrali pa so dvokrožno. Popolna končna lestvica je sledeča: 1. E. Pertot 18 točk; 2. B. Filipovič 15; 3.A. D. Antončič in D. Jelinčič 11,5; 5. F. Benedetič 11; 6. Z. Je' linčič 9,5; 7. C. Ukmar 7,5; 8. M. Petaros 3; 9. M. Clemente 2; 10. M. D6' beljuh 1 točka. Ta turnir se je odvijal po presledku dveh mesecev, tudi tokrat pa ^ ga je udeležilo nekaj osnovnošolske in višješolske mladine, šahovska komisij3 ZSŠDI bo od sedaj naprej prirejala turnirje ločeno za starejše in bolj izkušen6 šahiste in pa mladino. Na sporedu bosta namreč dva ločena turnirja. V kratkem se bo tudi odvijalo tretje redno zamejsko šahovsko brzopotezno prvenstvo-Leta 1983 je to prvenstvo osvojil Egon Pertot, lani pa Božidar Filipovič. Pred jutrišnjo prvo finalno tekmo v zenski namiznoteniški A ligi Optimizem in previdnost v Krasovih vrstah Košarka: italijanska A-l liga Scavolini - Stefanel danes tudi po TV PESARO — V anticipiranem srečanju 26. kola košarkarske A-l lige bo drevi ob 18. uri tržaški Stefanel i-gral v Pesaru proti Scavoliniju. Drugi polčas tega srečanja, s pričetkom ob 18.40, bo prenašala tudi italijanska televizija. Ostala srečanja tega kola bodo jutri. La Rocca razočaral SAN MARINO — Kariera italijanskega boksarja velter kategorije Nina La Rocce je morda pri koncu. Potem ko je pred nedavnim doživel hud KO proti Don Curryju, je tudi proti Jeromeju Kinneyu zdržal same tri kroge, ko je sodnik prekinil dvoboj in zmago s TKO prisodil Američanu. Ilario Di Buò športnik F-JK Žensko namiznoteniško prvenstvo A lige je pred zadnjim dejanjem. Odigrati bodo morali še dve ali tri srečanja (odvisno od razpleta prvih dveh) in tudi nad letošnjim prvenstvom bo dokončno padel zastor. V finalu se bosta pomerili ekipi, ki sta že pred pričetkom prvenstva spadali v ožji krog favoritov, neapeljski Štetan in zgoniški Kras. Nekoliko lažjo pot so brez dvoma imele krasovke, saj so se morale Neapeljčanke v polfinalu v dveh izredno izenačenih srečanjih pošteno potruditi proti odličnemu Coccagliu iz Brescie, ki je Krasu zadal edini poraz v letošnjem prvenstvu (če izvzamemo poraz proti Barceloni, ko je Krasove barve branila le Marina Cergol). Ekipo Stetana sestavljajo tri solidne igralke, prvokategornici Mauriel-lova in Strinova Utr drugokategomi-ca Caranantejeva. Izstopa zlasti izkušena Mauriellova, ki trenutno zaseda 6. mesto na lestvici najboljših igralk v Italiji in ki s svojo izredno gibčnostjo in trdoživostjo zlepa ne prepušča točk nasprotnici. Navadno igra daleč od mize, odlično se brani, napada pa rajši z »beck - endom« kot s »forh - endom«. Strinova pa v prvi kategoriji zaseda 9. mesto (tako kot Sonja Milič) in raje igra blizu mize, njen najnevarnejši udarec pa je spin. Letošnja sezona je bila zanjo, vsaj po rezultatih sodeč, pod vsakim pričakovanjem. Caranantejeva spada med najboljšo dvajseterico v državi in v glavnem čaka nasprotnikove napake, zgleda pa, da je trenutno v dobri formi. Kras in Štetan se v tej sezoni še nista srečala (razen Cergolove in Mauriellove, ki sta se pomerili na nekem lanskem turnirju, zmagala pa je prva s 3:0). Našim igralkam niso Caranantejeva in Strinova povzročali doslej nikakršnih težav, z Mauriello- vo pa so morale vedno položiti o-rožje. Štiri igralke, ki bodo jutri ob 10. uri branile Krasove barve, bodo proti Neaplju odletele danes popoldan z ronskega letališča. Sonja Doljak že nekaj časa redno trenira in počasi prehaja v pravo formo, čeprav zaradi poškodbe ne more še izvajati določenih udarcev in zato tokrat ne bo nastopila. Sedmakova pa je ohranila odlično formo izpred meseca dni, upajmo le, da ne bo odpovedala v ključnih trenutkih. Odveč je govoriti o izkušenih Miličevi in Cergolovi, ki v tem srečanju nosi največjo odgovornost, saj od nje pričakujejo tri točke. Vsekakor optimizma v Kraševem taboru ne manjka, kot tudi ne previdnosti. (Z. S.) MOŠKA C LIGA Bole in tovariši bodo po prepričljivi zmagi proti Adrii, s katero so se s 6. povzpeli na 3. mesto lestvice, spre- jeli v goste odlične igralce iz Estel3 pri Padovi, ki zasedajo mesto tik P6” vrhom in so v povratnem delu pr3*' tično nepremagljivi, saj so zadnj® zgubili 25. novembra, prav proti Kr*' su. Ker so si Bole in tovariši z zm3; go proti Adrii matematično zagotovi^1 obstanek, bodo skušali jutri ob 1®; uri v repenski telovadnici zapustio čim lepši vtis PROMOCIJSKO PRVENSTVO Krasovi mladinci, ki nastopajo. v promocijskem prvenstvu, se bodo da' nes v gosteh srečali z zadnjeuvršće-nim Chiadinom B, proti kateremu s° izbojevali doslej svojo edino zma|.° v letošnjem prvenstvu. Kriška Mlad1' na, ki je trenutno pri vrhu prvenstve' ne lestvice, pa bo jutri igrala dota3 (ob 10. uri) proti Don Boscu, katerega je v prvi tekmi odpravila s 5:2 1° se ji tako ponuja priložnost, da z vima točkama obdrži visoko uvrstitev. (Z. S.) Na lokostrelskem turnirju v Gorici Diego Makuc odličen drugi TRST — V tržaški restavraciji Su-ban je bilo nagrajevanje najboljšega športnika Furlanije - Julijske krajine po anketi deželnih športnih časnikarjev. Od letos so spremenili kriterij izbire, to je, da nagrajujejo najboljše mlade športnike, športnik leta je tako tržaški lokostrelec in i-talijanski prvak Ilario Di Buò. Posebni priznanji sta prejela še tržaški kotalkar Alessandro Guerra in videmski metalec kladiva Giancarlo Spiesanzotti, k; pa zaradi gripe ni bil prisoten. Armen Khatchikian spet na Aljaski MILAN — Med 64 posadkami, ki bodo danes iz Anchoragea na Aljaski krenili s sanmi, katere bodo vlekli psi, na 1600 km dolgo p>ot proti No-meju, je tudi Goričan armenskega porekla, Arme« Khatchikian. Na lanski izvedbi je Khatchikian zasedel 40. mesto. Za zmagovalca je letos predvidena denarna nagrada v znesku 50 tisoč dolarjev, seveda pva so tekmovalci imeli precejšnje stroške, saj so samo za vpis morali odšteti 1.250 dolarjev. V telovadnici Kulturnega doma je bil v Gorici zanimiv lokostrelski turnir, ki ga je organizirala goriška lokostrelska zveza. Na tekmovanju, ki je trajalo ves dan, se je zbralo okrog 70 naslednikov Robina Hooda. Prišli so iz raznih krajev iz domala vse severne Italijo, pa tudi iz Slovenije in Hrvaške jih je bilo nekaj. Ta turnir je bil za »Trofejo mesta Gorica« in je bil na sporedu že četrtič, prvič pa v našem Kulturnem domu, kar predstavlja nedvomno veliko priznanje za naše kulturno -športno središče. Pravilnik tega tekmovanja je predvideval streljanje na razdalji 18 m, s pravico izstrelitve 60 puščic Naj omonimo, da so na turnirju nastopili tudi nekateri člani društva Naš prapor, edinega našega društva, ki se v zamejstvu ukvarja s to lep» športno panogo. Žal, zaradi gripie, ki te dni razsaja, se Naš prapor ni mogel predstaviti z vso ekipo. Tako nismo videli Vesne Lutman, zmagovalke na lanskih mladinskih igrah v Rimu, kakor tudi nekaterih mlajših, toda po mnenju poznavalcev zelo obetajočih lokostrelcev. Od praporcev se je nedvomno najbolje odrezal Diego Makuc, ki je v kategoriji juniorjev zasedel odlično 2. mesto s 398 pristreljenimi točkami. Tokrat se je v kategoriji članov slabše odrezal Beno Vižintin, ki je s 498 točkami pristal šele v drugi polovici razpredelnice. Vendar moramo povedati, da je bila zlasti med člani konkurenca zelo huda. Mrd začetniki pa je barve Našega prapora zastopal mladi Boris Lutman, ki je bil na koncu sedmi s 348 točkami. (Vili Prinčič) kratke domače vesti - kratke domače vesti Slovenski šoli zimovali v Žlebeh Strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar in Klasični licej Primož Trubar sta v tednu med 10. in 16. februarjem zimovala v Žlebieh (Nevejsko sedlo). Šole v naravi se je udeležilo 30 in 42 dijakinj in dijakov, vsaka skupina px> štiri oziroma tri dni. S stališča, ki lahko zanima špx>rtno stran dnevnika, naj zabeležimo, da se je desetina zimovalcev naučila smučati v smislu, da so prvič nataknili smučke in v treh dneh obvladali začetke p>aralelne tehnike; vsi bolj vešči so poskušali voziti med vratci, da bi tudi netekmovalci dojeli psihološki in tehnični pristop vožnje med palicami. Letos so imeli na razpolago tudi nekaj p>arav tekaških smuči, ki so jih pridno uporabljali in nekateri spoznali to zvrst premikanja p>o snegu. (R.A.) Naraščajniki na Goriškem Tudi v tem kolu pokrajinskega prvenstva naraščajnikov se ni nič spre- menilo na vrhu lestvice, saj Mariano, kljub porazu, je ostal sam v vodstvu. IZIDI: Medea Italcantieri 2:2; San Marco - Ronchi 2:2; Pieris - Corno n.o.; Tomana - Cormonese 1:0; Mariano - Staranzano 1:3; Gradese -Vermegliano 1:0; Turriaco - San Pier 3:1. LESTVICA: Mariano 25, San Marco 23, Como in Staranzano 21, Cormonese 20, Gradese 19, Medea 18, Ronchi 17, Pieris 16, Vermegliano 15, San Lorenzo 14, Torriana 13, Turriaco 12, San Pier 6, Italcantieri 5, Sovod-nje 0. Predstavniki naših podjetij so se izkazali V Ovčji vasi se je odvijalo 9. prvenstvo za podjetja goriške prokraji-ne, na katerem se je prijavilo izredno veliko smučarjev v predstavništvu številnih podjetij in ustanov z Goriškega. Med temi velja omeniti tudi Kmečko banko, ki se je dobro izkazala z 8. mestom, ter druga manjša slovenska podjetja. Glede posameznikov velja omeniti 2. mesti Borisa Baše in Iva Berdona v slalomu, 3. mesti Livija Rožiča in Aleksandra Corvè v isti disciplini, 2. mesti Dušana Lapanje in Mira Kuzmina v tekih ter 3. mesto Joška Prinčiča v tekih. Zmaga Prešerna Po daljšem premom so Borovi igralci »Prešerna« znova nastopili na moštvenem turnirju CSI (Centro Sportivo Italiano) in gladko odpravili moštvo Grette. Naša ekipa ob vsakem srečanju vidno napreduje. Po učinkoviti napadalni igri se je najbolj izkazal Michel Grbec, zadovoljila pa sta tudi Lara Posega in Aleksij Rozman. PREŠEREN — GRETTA 4:1 Michel Grbec - Martellani 2:0 (21:17, 21:9); Aleksij Kozman - Musi-na 2:0 (22:20, 21:4); Grbec, Posega -Martellani, Maliardi 2:0 (21:8, 21:7); Lara Posega - Martellani 2:0 (21:19, 21:19); Mattia Armani - Musina 1:2 (21:14, 17:21, 13:21). (G. C.) domači šport Danes SOBOTA, 2. marca 1985 Jutri NEDELJA, 3. marca 1985 NOGOMET CICIBANI 15.00 na Proseku: Primorje - S. Andrea; 15.30 v Dolini: Breg - CGS. MLAJŠI CICIBANI 16.30 v Dolini: Breg - Fortitudo. KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 21.00 v Padovi: Virtus Padova - Jadran. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 na Proseku: Kontovel E.S. -CUS; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Li-bertas - Polet; 18.00 v Gorici: Ardita -Dom. NARAŠČAJNIKI 15.00 na Proseku: Kontovel - Servo-lana. NAMIZNI TENIS MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA Skupina B 19.00 v Trstu, Ul. dei Mille: Chiadino B - Kras. SMUČANJE POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL 10.00 v Trbižu v oragnizaciji ŠD Mladina in SK Devin. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.30 v Nabrežini: Meblo - Patinati FE. ŽENSKA C-l LIGA 19.30 v Dolini: Breg - Torriana Gradišče; 21.00 v Centu: Benassi - Sloga. MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, na »1. maju«: Bor JIK banka - Olympia Terpin; 20.30 v Štan-drežu: Val - Friuli Povoletto. ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Val Resia; 18.00 v Martignaccu: Libertas Martignacco - Friulexport. MOŠKA D LIGA 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Pastificio Crisci; 17.00 v goriškem Kulturnem domu: Jamlje SO-BEMA - Sloga. ŽENSKA D LIGA 20.00 v Trstu, na »1. maju«: Bor -Corridoni; 20.30 v Sovodnjah: Sovodnje Centralsped - CUS Trst; 16.30 pri Banih: Sloga - Cortina sport TS. 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.30 v Trstu, na »1. maju«: Bor -UTAT. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 v Nabrežini: Sokol - Abitare. UNDER 15 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Linea Vogue - Kontovel Electronic Shop. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA n0 15.00 v Križu: Vesna - Begliano; D' v Bazovici: Zarja - Radio Sound. 3. AMATERSKA LIGA .„n 15.00 v Dolini: Breg - San Vito: na Padričah: Gaja - Union; 15.0® . Trebčah: Primorec - Mladost; 16 ®®^ v Proseku: Primorje - Italcantieri; l5-0g, Repnu: Kras - San Nazario; 15.00 v»v vodnjah: Sovodnje - Brazzanese; 15-®6 Manzanu: Manzano - Juventina. NARAŠČAJNIKI J. 10.30 v Križu: Vesna - CGS; 12.00 P* Domju: Domio - Zarja; 12.45 pri Sv. lojziju: San Luigi - Breg. NAJMLAJŠI ,3o 10.00 v Dolini: Breg - Ponziana: U' pri Sv. Alojziju: San Luigi B - Kras- ZAČETNIKI 10.00 na Proseku: Primorje - CGS 11.30 v Dolini: Breg - San Sergio. KOŠARKA MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTv^ 10.30 v Dolini: Bor Radenska -barda. NARAŠČAJNIKI 10.00 na stadionu »1. maj«: Bor - r let. DEČKI „ ^g. 9.30 v tržaški športni palači: Serv lana - Bor. PRVA MOŠKA DIVIZIJA „ ■ 11.30 na stadionu »1. maj«: Bor n Team ’81. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA nnic 11.30 na Proseku: Kontovel Electro* Shop - Breg; 11.00 v Krminu: Libri Krmin - Olympia. UNDER 15 ŽENSKE reI,- 9.30 v Trstu, telovadnica Monte jj gio: CUS - Bor; 9.30 pri Banih: Slog3 - Virtus B. UNDER 15 MOŠKI . nfa 11.00 v Tržiču: Fincantieri - Nas P por. ROKOMET MOŠKA D LIGA 10.00 v Nabrežini: Kras - CUS Trieste' NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA ^ a5. 10.00 v Neaplju: Štetan Napoli - ^ MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA Skupina A „ 10.00 v Križu: Mladina - Don Bos MOŠKA C LIGA ^de-10.00 v Repnu: Kras - Redentore & Jutri ob 13.15 uradni start 9. kolesarske trofeje ZSSDI Od Barkovelj preko Krasa do Lonjerja V ROKOMETNI D LIGI Tržaški CUS nevaren za Kras Jutri ob 12.45 v Lonjerju, z uradnim startom pa ob 13.15 v Barkovljah bo i^'j stekla deveta izvedba amaterje kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI, "i jo prireja lonjerski kolesarski klub ^ria. Tudi letos se bo dirke uđele-ugledno zastopstvo jugoslovanskih, avstrijskih in seveda italijanskih ko-esarjev. Ob že rutinirani in vselej jezhibni organizaciji lonjerskega klu-a ni dvoma, da bomo priča res za-Uhivemu tekmovanju, ki si ga bodo ,Jubitelji kolesarstva mržkone v veli-številu ogledali. Proga, ki meri 127 km, je naslednja y oklepaju nadmorska višina, število Prevoženih kilometrov, predvidena u-ra prihoda): Barkovlje (2 m, 0 km, ob 13.15); Se-5AJan (53 m, 13 km, ob 13.35); Tržič m, 22 km, ob 13.47); Ronke (11 m, fb km, ob 13.53); Sredipolje (15 m, 30 j- ob 14.00); Zagraj (17 m, 33 km, P 14.04) ; Poggio ITI. Armata (25 m, ? km, 14.08); Gabrje SS 55 (42 m, 45 /j’ ob 14.23); Jamlje (49 m, 55 km, j? 14.38); Štivan (33 m, 60 km, ob j^-’S) ; Sesljan (53 m, 65 km, ob 14.53) svinje (293 m, 68 km, ob 14.57) ^Polaj (303 m, 72 km, ob 15.03) u02* Polje (248 m, 79 km, ob 15.14) V'osek SS 202 (250 m, 80 km, ob 15.15) .Kune (306 m, 85 km, ob 15.23); Dra-Sfoa (348 m, 92 km, ob 15.33) ; Bazov-cesta (301 m, 93 km, ob 15.34); “azovica (338 m, 96 km, ob 15.39); (330 m, 98 km, ob 15.42); SS fa*ičeC 202 (320 (332 m, 99 km, ob 15.44) ; Bani m m, 103 km, ob 15.50); Trebče (335 105 km, ob 15.53); Padriče (330 m, [T km, ob 15.54); SS 202 (332 m, 107 IR J* 15-57) ; Bani (320 m, 110 km, ob ]R(v> Trebče (335 m, 113 km, ob ]Rap ’ Padriče (330 m, 113 km, ob A-05); SS 202 (332 m, 114 km, ob A^6); Bani (320 m, 117 km, ob 16.10); j^ine (306 m, 119 km, ob 16.12); Obe-iSk (307 m, 120 km, ob 16.15); Cave j accanoni (195 m, 125 km, ob 16.21); SS 14 (275 m, 127 km, ob 16.25). tržaški univerzi je 28. 2. 85 lPlomiral za inženirja elektronike FRANKO PERKO Svojemu igralcu in trenerju lskreno čestita košarkarska sekcija ŠZ Bor BARRIVO CILJ SS 14 PARTENZA START LONJER - LONGERA BARCOLA BARKOVLJE a a Po dveh, sicer predvidenih zaporednih porazih, bodo imeli jutri Krasovi rokometaši spet priložnost, da ponovno pridejo do novih točk. Kljub temu pa bo njihova naloga vse prej kot lahka, saj bodo imeli nasproti tržaški CUS, ki preseneča iz tekme v tekmo in je v prešnjem kolu povsem nepričakovano prisilila k remiju celo vodeči Pordenone. Prav v prvem srečanju letošnjega prvenstva, je CUS z zmago 22:20 proti Krasu dosegel svojo prvo prvenstveno zmago in je odtlej zbral še dve zmagi in dva remija, tako da ima lepe možnosti, da se na koncu prvenstva uvrsti zelo visoko na lestvici. V Kra-sovem taboru pa gledajo z optimizmom na jutrišnje srečanje, saj bo e-kipa tokrat spet nastopila v popolni postavi in od nje lahko pričakujemo veliko več kot v prejšnjem srečanju s Spilimbergom. (Z. S.) Združena ekipa v Nabrežini proti Putinatiju iz Ferrare Meblo bi moral drevi vknjižiti novi točki V četrtem kolu skupine za napredovanje v ženski odbojkarski B ligi ne bi smelo priti do večjih presenečenj. Po dveh zaporednih porazih s ta čas glavnima favoritoma za prestop v višjo ligo bo združena ekipa Meblo znova nastopila pred svojimi gledalci v nabrežinski telovadnici. Gostila bo nekdanjega prvoligaša Putinatija iz Ferrare, ki velja za najšibkejšo še-sterko v podskupini. Putinati si je le z veliko težavo priboril mesto v skupini za napredovanje, po že znani ugotovitvi, da je bila podskupina A šibkejša od Meblove, pa je menda moč trditi, da so gostje iz Ferrare celo slabše od denimo kakega Mogliana Veneta ali celo OMA Linea Vogue. Vse kaže tudi, da je Putinati v tem drugem delu povsem popustil. S tem, da si je predčasno zagotovilo obstanek v ligi, je najbrž emilijansko društvo že izpolnilo letošnji cilj in igralke ne najdejo prave motivacije za igro Da je temu tako pričajo tudi dosedanji nastopi Putinatija v skupini za napredovanje. V treh tekmah, od teh dve na svojem igrišču, ni namreč izbojeval niti seta. V Pordenonu je Putinati zbral vsega 10 točk (drugi set je izgubil na 0), s Torrefranco jih je osvojil 15, z Nervezo pa 23. Še nikoli ni osvojil več kot 10 točk v enem setu. Jasno je torej, da čaka drevi Meblo sorazmerno lahek nastop, kar je po bitkah s Pordenonom in Torrefranco kot nalašč za naše igralke. Morebiten spodrsljaj s Putinatijem, o katerem pa ne gre razmišljati, bi torej lahko pripisale le svojim napakam, saj nasprotnik res ni tak, da bi jih lahko z lastnimi močmi spravil v težave. Vrhu tega pa je Meblo letos {»kazal, da zna obračunati kar se da hitro z manj nevarnimi nasprotniki in raven igre naših igralk ni nikoli padla pod določeno stopnjo. Tako izkušenim igralkam, kakršne so Meblove, seveda ni treba posebej svetovati, da tudi Putinatija ne gre podcenjevati, zato lahko z mislimi na mnogo težje gostovanje v Nervesi, le pričakujemo vkniž-njenje novih točk V Padovi bi morala Torrefranca premagati Tregarofani, ki je brez točk in brez upanj na dobro uvrstitev, toda hkrati zato popolnoma brez skrbi. Pordenone bo gostil vselej neugodno Nervezo. Torrefranca in Pordenone sta vsekakor favorita, izguba več kot enega seta pa bi že predstavljala presenečenje. v Zenska C-l liga: derbi kola v Dolini V skupini za obstanek ženske C-l lige bo derbi kola bržkone v Dolini. Pomerila se bosta Breg in Torriana iz Gradišča, se pravi ekipi, ki sta bili doslej najbolj uspešni. Zelo verjetno lahko nocojšnji dvoboj, skupaj s povratnim čez mesec dni, odloča tudi o končnem prvem mestu v tej tolažilni podskupini, saj sta doslej obe ekipi menda dokazali, da sta boljši od vseh ostalih, če ne upoštevamo Bregov nepotreben spodrsljaj v Krminu. Sloga gostuje v Centu. Domačinke krvavo potrebujejo točke v boju za obstanek. Doslej niso pokazale kdove kako briljantne odbojke, toda slogašice so bile še slabše. Upati je le, da tokrat ne bodo ponovile slabe igre iz prejšnjih tekem. V ženski C-2 ligi gostuje združena ekipa Friulexport v Martignaccu pri zmagovalcu podskupine B iz prvega dela prvenstva. Naloga naših igralk je zelo težka, saj so domačinke tudi v prvih dveh kolih skupine za napredovanje osvojile prepričljivi zmagi in ne skrivajo ambicij po napredovanju v višjo ligo, V skupini za obstanek bo Kontovel Electronic Shop gostil šibki Val Resia. Kom-tovelke so nadvse nekostantna ekipa, toda tokrat jim zmaga bržkone ne bi smela uiti. V ženski D ligi so naše ekipe vpletene v dokaj zanimive boje. Sovodnje Cen-tralsped so se po prvih kolih znašle na čelu lestvice skupine za napredovanje. Drugi zaporedni domači nastop s tržaškim CUS bi jih moral v tem- položaju še bolj utrditi. Borovke, ki so še brez točk, toda niso bistveno slabše od ostalih konkurentov, zasledujejo v domačem nastopu z odličnim Corridonijem svojo prvo zmago v tem delu. Naloga je težka, toda ni brezupna. V skupini za obstanek bo Sloga pri Banih igrala s Gortino Sport. Obe ekipi sta še nepremagani, v prvem delu pa je bila Cortina Sport boljša od mladih slo-gašic. Te torej drevi res nimajo kaj izgubiti in če bodo potrdile napredek iz zadnjih nastopov lahko na svojem igrišču tudi presenetijo. V Trstu za prestiž, v Štandrežu za vrh naše šesterke v raznih prvenstvih .. I- ŽENSKA DIVIZIJA '^rtas Krmin - Dom Agorest n1=3 0:15, 4:15, 18:16, 3:15) Varti i AGOREST: Orel, Mulić, Začu Plet, Roner, Kojanec, Kocjan-r Primožič, Pahor, Humar, le v neP,rernagani Dom Agorest je še-Str„ tekmi izgubil svoj prvi set. v Jv.Oeve varovanke so bile boljše JU in še zlasti pri servisih. (T.R.) M DEČKI Prapor - Volley ball Corpus 3:0 (15:11, 15:5, 15:2) bajanje setov: 27, 15, 8 min. ki p. PRAPOR: Pintar, Sošol, Cibi-jrunožič, Quell, Koršič, Štekar. be^ -j, Pfapor je brez večjih težav za-VeRst ^6*'rbo zmago v letošnjem pr-Hik v^; Le v prvem setu je nasprot-LFvtV na®tm fantom odpor. JVlCA : Acli Ronke, San Luigi, Lucinico 14; Fincantieri, Torriana 12, Na šprapor 8, Tumaco 4, Krmin 0. UNDER 15 — ženske Sovodnje — Italcantieri 2:1 (6:15, 15:12, 15:13) SOVODNJE:. Lovisutti, Ma. in Mo. Krašček, Tomšič, Kovic, Devetak in Cicuta. Srečanje se je za domačinke začelo dokaj slabo, precej drugače’ pa je bilo v nadaljevanju, ko so Sovodenjke poprijele in v zanimivem b.oju strle odpor Italcantierija. (A.C.) Forra — Dom Agorest 2:0 (15:2, 15:9) DOM AGOREST: Nanut, Ožbot, Mosetti, Šaher, Orel, Pipon, Tomasin. Že sama izida strtov kažeta, da so bile domačinke boljše od goriških deklet, ki so več pokazale le v drugem nizu. Drugi v skupini za napredovanje, tretji medsebojni. Derbi Bor JIK banka - Olympia Terpin, le teden dni po derbiju Goričanov s štandreškim Valom. Drevišnja tekma je pravzaprav zgolj prestižnega pomena, saj prvi koli drugega dela sta dokaj neizpodbitno pokazali, da ekipi nimata kaj iskati v boju za napredovanje v C-l ligo. Kljub temu bo srečanje verjetno na obeh straneh dokaj občuteno. Borovci se bodo skušali oddolžiti za poraza (3:2 in 3:0 doma!) iz prvega dela, toda fovoriti so nedvomno Špacapan in tovariši. Še nepremagani Val bo proti Friuli-ju iz Povoletta odigral svoje »srečanje leta«, če bi štandrežci doma premagali tega nasprotnika, ki velja za prvega favorita za kvahtetni skok, bi se tudi sami odločno vključili v boj za napredovanje, saj v C-l ligo napredujeta dve ekipi. V D ligi se za mesto pod soncem bori le Naš prapor. Brici se bodo doma pomerili s Pastificiom Criscijem iz Gorice. Crisci je v prvem delu osvojil prvo mesto v podskupini, po dveh kolih skupine za napredovanje pa je še brez točke. Nastopila je torej kriza, ki bi jo morah slovenski odbojkarji danes brez večjih težav izkoristiti. V skupim za obstanek bo na sporedu derbi med Jamljami Sobema in Slogo. Favoriti so domačini, ki so mnogo bolj izkušena ekipa. Srečanje je zelo važno, saj bo zmagovalec bistveno popravil svoj položaj na lestvici, poraženec pa se bo znašel v polnem boju za obstanek, ki je v D ligi (izpadejo štiri e-kipe!) zelo neizprosen. 1. MOŠKA DIVIZIJA Torriana — Val 1:3 (5:15, 4:15, 15:9, 4:15) VAL: Cej, Prinčič, Boškin, Paulin, Mučič, Baštjani, Devetak. Proti Torriani niso igralci Vala zaigrali najbolje, verjetno zaradi zelo hladne telovadnice, ki ni dovolila lepe igre-. Pozitivno je le, da so naši odnesli točki, ki jim omogočita obdržati stile z vodilnimi ekipami. (Zip) snejne razmere Sappada 20 - 90; Forni di Sopra 40 - 90; Fiancavano 70 - 135; Rava-scletto 25 - 70; Sauris 30 - 40; Nevej-sko sedlo 90 - 215; Trbiž - Višarje 25 - 170; Auronzo 20 - 40; Cortina d’Ampezzo 25 - 80; Mariborsko pohor-je 20 - 30; Rogla 40; Sviščaki 40; Kope 30; Velika planina 10-25; Krvavec 40; Vogel 110; Kobla 10 - 50; Pokljuka 30; črni vrh nad Idrijo 20; Kalič 10; Kanin 50 - 250; Kranjska gora 15 - 40. AMATERSKI NOGOMET: Trebčah Primorec - Mladost amaterska liga v Zarini'?!'. '■«"Kiev. __0--- Iffal nJI” desetih nastopih kar 8-k ^meniti velja, da dal le ? v tej seriji (900 minut ig telan-i? Itole, kar dokazuje, da h LrI. »p a enajsterica neučinkovit i ? Solidi? pomanjkljivost pa nadokn; L preJ) ™rambo, saj je v tem obdi djih {o la te 6 golov (13 pa v dose< Pusi;*-Otepih). Križani zato ne sn Po, Ves?’ gostje diktirajo svoj te ®0la da m°.ra skušati takoj priti • MI2 ^ L/LAQO gl/COVO prlSJ t ' Po Jteim namenom, da remizi rteij s 1^0BI°čenem izidu v zaosi n čJ'toLom in visoki zmagi F pjjfd Lom jam imajo plavi le „te nat^ nuljsko enajsteri fati, da a Vesna proti Beglianu zr L‘«tvi(.(, Ponovno utrdi položaj na vi ji T \ htiutovcemH^10 SOUND ^ ne m teh» ria domačih t K e- Tudi v zaostali tekm San Sergiom so igrali solidno, vendar so doživeli osmi prvenstveni poraz, kar šesti na domačih tleh. S tem in po remiju CGS v zaostali tekmi z Liber-tasom, je postal položaj Zarje ponovno kritičen. Zato morajo biti jutri Ba-zovci zelo pazljivi, v prvi vrsti v o-brambi, saj gostijo ekipo, ki ima v svojih vrstah izkušene in tehnično zelo nadarjene nogometaše, bi znajo izkoristiti vsako napako nasprotnika. Bazov-ci bodo seveda tudi nekoliko bolj utrujeni od gostov, ki v sredo niso igrali. Čeprav bi bila zmaga zelo dobrodošla, morajo Zarjani v prvi vrsti paziti, da iz želje po zmagi ne odprejo svoje o-brambe. 3. amaterska liga KRAS - SAN NAZARIO San Nazario v zadnjih nastopih igra zelo uspešno, saj je v sedmih tekmah zbral 10 točk. S pičlim izidom je klonil Mladosti in Foglianu, dvojici, ki vodi na začasni lestvici. Naloga Krasa ni lahka, vendar navijači upajo, da bo Krasu uspelo vsaj do točke. PRIMOREC - MLADOST Trebensko igrišče bo jutri prizorišče zanimivega derbija. Doberdobska Mladost letos igra res s polno paro. Do-berdobci še niso okusih poraza in so v petnajstih tekmah zbrali kar 23 točk in imajo za seboj serijo petih zaporednih zmag. Doberdobci seveda računajo na zmago tudi jutri. PRIMORJE - ITALCANTIERI Proseški enajsterici gre letos res slabo in sodeč po zadnjih nastopih bi lahko rekli, da ekipa igra brez volje. To zgovorno dokazuje dejstvo, da so Prosečani v zadnjih šestih nastopih osvojili le dve točki. Čeprav ima Italcantieri le točko več od Primorja proseški navijači niso torej optimisti. BREG - SAN VITO Brežani igrajo proti ekipi, ki je doživela en sam poraz (San Luigi). San Vito je na tretjem mestu lestvice in se lahko še poteguje za prestop v višjo ligo. Prav zaradi tega bodo Tržačani po treh zaporednih remijih prišli v Dolino s trdnim namenom, da odnesejo celotni izkupiček. GAJA - UNION Razmeroma lažja naloga, vsaj na papirju, čaka gajevce. Pripomniti pa bi veljalo, da igra Union v povratnem delu mnogo bolj uspešno kot v prvem delu, ko je v trinajstih nastopih izbral le dve točki, sedaj pa v treh nastopih povratnega dela kar štiri točke. Ga-jevCe bi vsako podcenjevanje nasprotnika lahko tudi drago stalo. (B. Rupel) SOVODNJE - BRAZZANESE Sovodenjci bodo jutri igrali doma proti Brazzaneseju, ki na lestvici zaseda mesto pred Marsonovimi igralci. Zaradi sorodnega razmerju sil se obeta zanimiva nogometna predstava. Domačini so v rahli prednosti, ker igrajo pred domačim občinstvom. MANZANO - JUVENTINA Štandrežci odpotujejo v Manzano z upanjem, da ponovijo lepo predstavo iz prejšnje nedelje, ko so povsem nadigrah Podgorce. Čeprav imajo Furlani kar 9 točk prednosti ni za Juventino vse izgubljeno. Treba bo le igrati odločno, kot v zadnjem srečanju. obvestila ŠD KONTOVEL sporoča, da se bo tečaj aerobike za ženske nadaljeval od 5. t. m. v občinski telovadnici v Ul. S. Nazario vsak torek in četrtek od 20.30 do 21.30. ŠD KONTOVEL sporoča, da se bosta tečaja ritmične telovadbe za deklice nadaljevala od 5. t. m. v občinski telovadnici v Ul. S. Nazario vsak torek od 15. do 16. ure in od 16. do 17. ure; vsak četrtek od 16. do 17. are za obe skupini. Družabne igre za otroke in odrasle o R VIS i TRST — UL. PONCHIELLI 3 Naročnina: mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir. prednaročnma do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250 00. letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00. letno nedeljski 800 00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ÀDIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBUEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L^JziT m tiskaF' ^ Trst član tacenske zveze Eseopien* zatožniu* FIEG 2. marca 1985 Preiskava o sedmih turinskih sodnikih ki jih sumijo povezave z mafijsko mrežo TURIN — Nad milanskim in turinskim sodstvom, ki se je v boju proti Rdečim brigadam pokazalo za pogumno in učinkovito, se zgrinjajo temni oblaki. Sum o povezanosti s kriminalno in mafijsko mrežo ni zajel le tistih pet sodnikov, za katere je, Višji sodni svet že odredil prisilno ■ premestitev, ampak se kot madež olja širi, tako, da je v prihodnjih dneh pričakovati nove razplete. Na svojem tajnem celodnevnem zasedanju v sredo je Višji sodni svet enotno (manjkalo je sicer devet svetovalcev) sprejel nekatere odločitve v zvezi s tem škandalom, ki je tesno povezan s procesom o podkupovanju v turinski občinski u-pravi. Član sodnega zbora je namreč tudi sodnica Franca Viola Carpinteri, o kateri so že leta 1983 začele krožiti sumljive govorice, češ da je povezana z nekaterimi voditelji milanske mafije. Pod- krepljene s pričevanji »skesanih« mafijcev in telefonskimi zapisi, so podobne obtožbe zbrali (vedno leta 1983) tudi na račun državnega tožilca v Ivrei Luigija Maschelle, namestnika državnega tožilca pri turinskem sodišču Vincenza Ferrara, predsednika ene od sekcij turinskega sodišča Ubalda Fazia in predsednika sekcije, ki sedaj vodi proces proti podkupovalcem (znan je pod imenom proces Zampini) Giancarlu Capirossiju. V preiskavo je vpleten tudi državni tožilec iz Cunea Sebastiano Campisi. Višji sodni svet je dal svoji preiskovalni komisiji nalog, naj preveri delovanje vseh teh sedmih sodnikov, s posebnim poudarkom na Trebi-sonno in Capirossija, ki sta sodelovala pri sestavi sodnega zbora za proces Zampini. Vendar to še ni vse. Kaže, da je turinsko sodišče predalo nekatere akte v zvezi s protizakonito de- javnostjo prvih petih sodnikov pristojnemu milanskemu sodišču že lani. Milanski sodniki pa niso o postopku obvestili ne Višjega sodnega sveta, ne ministra za sodstvo, ne druge sodne organe, kot je n.pr. kasacijsko sodišče. Višji sodni svet je torej v sredo odredil tudi preverjanje odgovornosti na milanskem sodišču, saj je nepojmljivo, da osumljeni sodniki lahko sodijo na procesih, kjer ima prav mafija prste vmes, in da njihovi kolegi ali nadrejeni ne reagirajo z disciplinskimi in kazenskimi postopki. »Smo povsem mirni, ker smo prepričani, da naša zamuda ni bila sad malomarnosti«, je v brk vsem tem sumničenjem izjavil državni tožilec iz Milana Mauro Gresil. Tudi osumljeni sodniki so prepričani, da niso prekoračili meje zakonitosti in poudarjajo, da berejo obtožbe iz časopisov, saj jim ni še nihče nič očital. V zapor zaradi goljufij na voliščih RIM — V preiskavi o nepravilnostih, do katerih je prišlo na petij1 rimskih voliščih na zadnjih političnih volitvah leta 1983, je prišlo d0 nepredvidenega razpleta. Preiskovalni sodnik Claudio D'Angelo je namreč podpisal 27 zapornih nalogov, od katerih so doslej izvedli 26. Gre za člane 5 volilnih sedežev, na katerih so ugotovili, da je prišlo do hudih nepravilnosti, ki zadevajo nekaj sto; tin volilnic, na katerih so aretiram člani dodali skupaj 960 preferenčnih glasov po večini v korist deinm kristjanskih, socialističnih, socialde^ mokratskih in v zelo majhni med komunističnih kandidatov. Sedemindvajset ljudi, za katere j® preiskovalni sodnik podpisal zaporm nalop- «o člani treh strank: KD, RS1 in KPI. Na včerajšnji razpravi v New Yorku Aretirani mafijski glavarji se proglašajo NEW YORK — Pred zveznim sodnikom se je včeraj odvila prva formalna razprava proti devetim mafijskim glavarjem, predstavnikom najvplivnejših »družin« new-yorske mafije, ki po podatkih FBI kontrolirajo več kot 70 odst. razpečevalske mreže heroina v ZDA. Od devetih so na začasni svobodi trije, potem ko so njihovi »sorodniki« plačali vrtoglave vsote dolarjev. Dva sta v zaporu zaradi drugih prekrškov, preostali pa so nenadoma zboleli in so pod policijskim varstvom v raznih bolnišnicah, tako da so bili včeraj pred sodnikom njihovi odvetniki Osebno ali prek branilca, vsi so se včeraj proglasili za nedolžne. za nedolžne Kako bi tudi ne, saj gre za ljudi, ki imajo toliko denarja in vpliva, da lahko opravljajo svoje kriminalne posle ob belem dnevu. Naj spomnimo, da je Paul Castellano, najvplivnejši »boter« družine Gambino, plačal ob izhodu iz zapora 4 milijone dolarjev kavcije. Vedno po podatkih FBI, je v posebni »komisiji«, ki naj bi jo prav aretacije devetih glavarjev zdesetkale, pravi vrh italijan-sko-ameriške mafije na vsem teritoriju ZDA. Mafijska mreža naj hi štela dva tisoč »angažiranih« članov, od katerih naj bi vsak imel po 10 pomočnikov. Skupno je torej vpletenih v ZDA 20 tisoč mož, ki vodijo in nadzirajo eno najbolj organiziranih in nevarnih kriminalnih mrež na svetu. Pogreb francoskih rudarjev M. Muster: CIKAGO Zanimiva razsodba v Združenih državah Koliko velja kuharicin ugled? NEW YORK — Šolska kuharica je v mestu Oriska-ny Falls v državi New York tožila krajevni list zaradi žalitve in škode in dobila od sodišča priznano odškodnino za materialno in moralno škodo v višini 10 tisoč dolarjev. Tožilec je bil mnenja, da je imela šolska kuharica Carol Ganjon popolno pravico do takšne odškodnine, odkar je tisti Ust na uvodnem mestu objavil članek, v katerem je zapisano, da »hrana v šolski kuhinji ni niti za psa«. Prav tako je za kuharski poklic žaljiva trditev, da so v juhi našli dlako. Po tožilčevih besedah takšne trditve škodujejo kuha-ričinemu poklicu in življenju. Po dolgih razpravah je sodišče odločilo, da mora list zaradi obrekovanja plačati kuharici en dolar odškodnine, za utrpljeno škodo 7.500 dolarjev, medtem ko so njenemu možu priznali 2.500 dolarjev odškodnine. Utemeljili pa so izplačilo te poslednje vsote s tem, da se »mož ni mogel posluževa-tei običajnih ženinih uslug«. Javnost je najprej opazila sila skromen odškodninski zahtevek zaradi klevete: samo en dolar. Prav tako pa so hitro opazili priznanje odškodnine možu. Sodišče svoje odločitve ni podrobneje obrazložilo, predvsem ni opisalo, kakšne so »soprogine usluge«. Ljudje si pod temi besedami v glavnem predstavljajo pripra- vo hrane, lahko pa je pod tem pojmom razumeti dì kaj drugega. . , Ker ima vsaka medalja dve plati, je obsojeni W v komentarju zapisal, da tudi kuharji niso tako nedoiz ni, kot bi kdo mislil. Ugledni dnevnik je za primer vedel nekdaj znano filmsko igralko Gino Lollobrigidf’ ki si je v neki newyorski restavraciji pri uživanl ostrig zlomila zob. Očitno ni ugriznila v biser, arn^Yl v nekaj drugega, zaradi česar je sodnik odločil, J-f ima zaradi bolečine in izgube zoba pravico do odškob nine v višini 100 tisoč dolarjev. S tem primerom je list nesporno dokazal, da kuhaT ji niso angeli. Hkrati pa se je izpostavil še večji n, varnosti, kajti, če bi se užaljena Carol odločila in sodišča zahtevala, naj razsodi, ali je več vredno nie1v užaljeno kuharsko samoljubje ali pa zob neke bivše) igralke, bi se uglednemu dnevniku lahko še K" ko slabo godilo. PALERMO — Zdravstveno stanje devetletne Ga1 Pattei, ki je bila ranjena v sredo zjutraj v atentat ■ v katerem je njen oče izgubil življenje, je boljše. klico so operirali na pljučih in sedaj že diha brez P~_ možnega aparata, čeprav zdravniki še niso izrekli P1^ gnoze. Kar zadeva preiskavo o atentatu je policija zadnjih urah izdelala identikit enega od atentatorjeV’ Atentat na nekdanjega libijskega veleposlanika DUNAJ — Neznanci so v sredo zvečer streljali na nekdanjega libijskega veleposlanika v Avstriji Ezima Al Gadamsija, ki je v atentatu bil hudo ranjen. Ponoči so ga operirali, vendar je njegovo zdravtveno stanje po mnenju zdravnikov še vedno kritično. V Avstriji domnevajo, da je šlo za ponoven atentat Gadafijevih pristašev na enega od nasprotnikov libijskega režima. V Tripoliju pa zatrjujejo, da Al Gadamsi ni bil nasprotnik libijskega režima, temveč da si je prizadeval za izboljšanje odnosov med libijsko džamahirijo in Avstrijo. Libijci s svoje strani trdijo, da so atentat izvedli Arafatovi teroristi in skupine, ki so povezam z ameriškimi obveščevalnimi agencijami. Komunike libijskih oblasti v podporo svojim trditvam, da Gadafi in Ga-damasi nista bila skregana navaja dejstvo, da je slednji bil še vedno v libijski diplomatski službi in da je stanoval v nekdanjem veleposlaništvu. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - [etra - srce - ledvica * jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase * kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase * vse vrste kuhanih In surovih salam. INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) ^ Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE DIlIcE grandi marche